LETO XX. Številka 54 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic«, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UČAKAR in Andrej TRILER GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 26. VIL 1967 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev List izhaja ođ oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januatja '958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in so bo I a ti Z VEZE DELOVN EGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kamnik in Domžale praznujeta 27. julija praznujejo občani kamniške in domžalske občine. Občinska praznika spominjata na odhod prvih borcev v partizane in na prve partizanske akcije julija leta 1941. V obeh občinah je praznovanje združeno z vrsto prireditev, ki so se začele že v petek prejšnji teden, končale pa se bodo v nedeljo, 30. julija. V kamniški občini so praznovanje začeli 21. julija s srečanjem izseljencev v Kamniški Bistrici. V soboto, 22. julija, na dan vstaje slovenskega ljudstva, so odprli kulturni dom v Šmarci, v nedeljo, 23. julija, so izročili svojemu namenu novo šolsko igrišče pri osemletki v Kamniku, jutri, 27. julija, pa bo slavnostna seja občinske skupščine skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, po seji pa v dvorani nad kavarno otvoritev razstave Plan-šarstvo na Veliki planini, ki jo je pripravil kamniški muzej. V soboto, 29. julija, bodo uradno odprli asfaltirano cesto Kammk-Moste, zvečer pa bo množično zborovanje in podelitev domicila Kamniško — zasavskemu odredu pred spomenikom revolucije v Kamniku. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo s športnimi prireditvami. V Domžalah so v okviru praznovanja občinskega praznika odprli v petek, 21. julija, razstavo kulturnih spomenikov, ki sta jo pripravila Muzej Kamnik in Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Istega dne je bila tudi slavnostna otvoritev občinskega praznika pri spomeniku NOB v Radomljah, kjer so razvili tudi prapor ZB Radomlje. V soboto so odkrili spomenik NOB v Krtini, v Moravčah je bil promenadni koncert domžalske godbe, zvečer pa v letnem gledališču v Mengšu .premiera drame Antona Med-' veda Za pravdo in srce, ki jo je uprizorila Svoboda Mengeš. V nedeljo je bilo srečanje športnikov Domžal, Kamnika in Zagorja ter tekmovanje gasilcev — pionirjev in mladincev v Jaršah. Slavnostna seja . občinske skupščine Domžale in akademija bo v četrtek, 27. julija v hali komunalnega centra. V četrtek, petek in soboto bo v tem prostoru tudi ples, ki ga prireja košarkarski klub Domžale. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo s prihodom mladincev k partizanski postojanki Mohor pri Moravčah. -1 Slovesnost v Sorici Stoletnica Groharjevega rojstva V soboto, 22. julija, so v rojstni vasi velikega slikarja Ivana Groharja pred njegovo rojstno hišo praznovali stoletnico njegovega rojstva in hkrati tudi slovesno začeli z Groharjevo slikarsko kolonijo. Pred obnovljeno rojstno hišo Ivana Groharja so se v soboto zbrali domačini — med njimi celo dva najožja, še živeča Groharjeva sorodnika, številni ljubitelji Groharjeve umetnosti, predstavniki slovenskih likovnih umetnikov in nekateri člani Groharjeve slikarske kolonije ter predstavniki oblasti, med njimi predsednik loške občine Zdravko Krvina, ki je že pred časom dal tudi pobudo za obnovo Groharjeve rojstne hiše. Proslavo je začel neumorni Nace Frelih, ki je v imenu krajevne skupnosti Sorica, turističnega in kulturno-umetniškega društva pozdravil vse navzoče in povedal nekaj besed o namenu proslave, zamolčal pa je vse tisto delo, ki so ga te organizacije opravile pred tem dnem. Direktor loškega muzeja Andrej Pavlovec je nato spregovoril o pomenu Groharjeve slikarske kolonije, ki je začela delati v ponedeljek, 24. julija. Pred pozdravnim govorom predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov akademskega slikarja Zorana Didka so z enominutnim molkom in igranjem fanfar navzoči počastili spomin na Groharja, domači pevski zbor je zapel tri pesmi, dve mladinki in mladinec pa so prebrali Cankarjevo črtico o Groharju ter pesem Vojeslava Mole ta, ki je nastala ob Groharjevi smrti. Proslava pred rojstno hišo se je končala, ko je pevski zobr zapel pesem Prelepa je Selška dolina, nato pa so prisotni šli v dvorano na predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi Groharjevih del. Ker je bila dvorana premajhna, saj so jo napolnili do zadnjega kotička, jih je mnogo odšlo v župnišče, kjer je zbirka mladostnih Groharjevih del. Tako je bilo dostojno počaščen spomin na rojstvo velikega Soričana in slovesno začeto delovno srečanje v Groharjevi slikarski koloniji, ki bodo tako po več kot pol stoletja nadaljevali svetlo tradicijo naših impresionistov. - nc - Proslava pred prenovljeno Groharjevo rojstno hišo v Sorlcl Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Razprodaja v prodajalni Blagovnica po tovarniško znižanih cenah ženske elastične hlače 5,45 N din ženske elastične hlače 6,69 N din puli ji 30,65 N din otroške žabe do št. 3 5,90 N din otroške žabe 8,91 N din ženske hola hop 12,42 N din IZKORISTITE UGODEN NAKUP KOKRA — BLAGOVNICA — KRANJ Pred letošnjim gorenjskim sejmom Doslej prijavljenih že 260 razstavljavcev Le še dober teden nas loči od začetka letošnjega gorenjskega sejma, tokrat že sedemnajstega po vrsti. V dneh od 4. do 15. avgusta bo v Kranju spet bolj živahno kot običajno, saj na sejem prihitijo ljudje iz skoraj vse Gorenjske, iz drugih krajev Slovenije pa tudi turist' iz sosednjih dežel. Zaradi velike izbire blaga za široko potrošnjo in številnih prireditev v večernem programu ima sejem vsako leto več obiskovalcev. »Tudi letošnji sejem skrbno pripravljamo in pričakujemo velik obisk,« nam je dejal direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn, ko smo ga prosili, da nam kaj več pove o letošnji prireditvi. Po obsegu razstavnih površin in po številu razstavljavcev bo letošnji sejem precej večji od lanskega. Bo pa brez dvoma tudi bogatejši po vsebini, ker se vsi razstavljavci trudijo, da bi vsestransko zadovoljili obiskovalce. Letošnja sejemska prireditev bo v istih prostorih kot pretekla leta (razstaviščni prostor I. v šolah France Prešeren in Simon Jenko, razstavišče II. v Tekstilni šoli in razstavišče III. v Delavskem domu). Letos bo imel prireditelj prvič tudi lastne sejemske prostore — približno 500 m2 — v montažni stavbi na prostoru pred razstaviščem I. Skupno bo na 5700 kvadratnih metrov notranjih površin in približno 7000 m2 zunanjega razstavno-gostinske-ga prostora razstavljalo prek 260 razstavljavcev. Od tega jih bo 94 iz Gorenjske, 120 iz ostalih krajev Slovenije, 28 iz drugih republik ih 18 iz inozemstva. Kar štiri tuje firme bodo prikazovale kmetijske stroje, podjetje AU-RORA iz Trsta najnovejše gospodinjske pripomočke, HUBERT PETZ iz Celovca šivalne stroje Singer, sodeloval bo še Simon Prescheren iz Trbiža in vrsta drugih raz-stavljalcev, ki bodo prikazali svoje blago (pletilne stroje* kozmetiko, slušne aparate in drugo). Od posameznih panog bo na sejmu najmočneje zastopano pohištvo, nadalje tekstil, gospodinjski aparati in živila. Za vse blago, ki bo naprodaj, je letos znižana stopnja prometnega davka za 2 •/,, In kako bo s popustom na avtobusih in vlakih za obiskovalce sejma? 50% popusta ob povratku bosta nudila la Železniško transportno pod- (Nadalj. na 3. str) Obvestilo Odbor Prešernove brigade pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV v Kranju obvešča, da bo v nedeljo 30. julija ob 10. uri pri šempetrskem gradu v Stražišču pri Kranju srečanje vseh preživelih borcev VII. SNOUB F. Prešeren. Prireditelj vabi vse preživele borce, internl-rance, aktiviste in občane, da se udeležijo tega srečanja. Po proslavi bo prosta zabava, na kateri bodo nastopili Veseli planšarji. Odbor Prešernove brigade 45 GI.AS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA S seje občinske skupščine Jesenice Sprememba občinskega proračuna Junija Je občinska skupščina sprejela odlok o določitvi stopenj za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice, ki se uporablja od prvega julija. Že takrat je bilo obrazloženo, da se dohodki, določeni po sprejetem odloku, stekajo namensko mimo občinskega proračuna za temeljno Izobraževalno skupnost in da se zato dohodki proračuna zmanjšajo za isti znesek. Zato je občinska skupščina na zadnji seji uskladila izdatke občinskega proračuna z njegovimi dohodki. Odborniki so potrdili predlog spremembe dohodkov proračuna od prejšnjih 18.398.700 N din na 15.790.000 N din. Razlika med tem zneskom dohodkov predstavlja znesek, ki pripada neposredno temeljni izobraževalni skupnosti. Zaradi tega so se spremenili tudi nekateri odstotki izdatkov proračuna, ki se določajo v odstotku od vseh dohodkov, tako da bodo uporabniki dobili še naprej zneske v isti višini. Tako se npr. zviša odstotek skladu za kulturo in prosvelo' od 6,45 na 8,14 odstotka, krajevnim skupnostim od 3,23 na 4,07 odstotka itn. Na seji so odborniki potrdili predlog, da občinska skupščina najame posojilo za gradnjo trgovskega centra Kam in kako po končani šoli? Novi zakon o srednjih šolah, ki zajema tudi poklicne šole, z razveljavitvijo nekaterih predpisov ni rešil predvsem vseh vprašanj, ki zadevajo vajence. Tako je zdaj še vedno odprto vprašanje nagrajevanja vajencev, praktičnega dela v proizvodnji, zaposlitve po. končani šoli, koliko časa traja učna doba itd! Vsa ta in še nekatera druga vprašanja pa bodo morali pristojni organi rešiti še pred začetkom novega šolskega kta. Letos je končalo na Gorenjskem osnovno šolo 2754 učencev. Po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev pa je bilo do nedavnega na voljo le 462 učnih mest, od teh le 93 v obrtni dejavnosti. Na to nesorazmerje pa še bolj jasno kaže podatek, da je bilo lani v prvem letniku 167 vajencev. Kam in kako naj se potem mladi odločijo po končani šoli? Trenutno pereče stanje zaposlovanja in odločanja gospodarskih organizacij za sprejemanje vajencev v uk se bo najbrž v prihodnje delno popravilo, vendar pa podatki kažejo, da še zdaleč ne bodo dosežena tovrstna poprečja iz prejšnjih let. Tako je trenutno na Gorenjskem precejšnja nevarnost, da veliko mladih ljudi ne bo dobilo prave zaposlitve. Vsa ta mladina pa lahko prej ko slej zaide na stranpota in postane tako resen problem za družbo. Ker pa je na Gorenjskem še vedno precej možnosti, da bi se mladina zaposlila v obrtni dejavnosti, je v začetku tega meseca strokovni odbor za obrt v Kranju sklical širši posvet o tem vprašanju. Posveta so se razen članov odbora udeležili tudi predstavniki republiške gospodarske zbornice, zavoda za prosvetno-pedagoško službo in zavoda za zaposlovanje delavcev. Vprašanje nagrajevanja vajencev, kot smo že omenili, z novim zakonom ni določeno in obrazloženo, zato na posvetu o tem niso mogli sprejeti nekega konkretnega stališča. Pač pa so predlagali, naj vse občinske skupščine na Gorenjskem zmanjšajo obveznosti tistim obrtnikom, ki zaposlujejo vajence, s tem, da bi bile olajšave za tiste storitvene dejavnosti, ki so v posameznih občinah najbolj kritične, še večje. Tako bi namreč mladim odprli pot, da bi se laže zaposlili v obrtni dejavnosti, hkrati pa precej zmanjšali število brezposelnih. Takšen sklep o zmanjšanju obveznosti tistim obrtnikom, ki imajo tudi vajence, je na zadnji seji sprejela že občinska skupščina v Kranju. Na posvetu pa so sprejeli tudi sklep, naj republiška gospodarska zbornica predlaga občinskim skupščinam, da bi v prihodnje prenehali izdajati dovoljenja za tisto dopolnilno obrtno dejavnost v občini, ki niti kot redna obrt ni razvita. Kot smo že zapisali v našem listu, se je namreč dopolnilna obrt razvila v nekaterih občinah že do tolikšne mere, da praktično ovira nemoten razvoj redne obrti. Udeleženci posveta so tudi menili, da bi z upoštevanja teh predlogov in s preprečevanjem vedno večjega naraščanja neprijavljene obrti (šušmarstva) na Gorenjskem lahko precej omilili problem zaposlitve mladih ljudi po končani osnovni šoli. A. žalar v Kranjski gori. Znano je, da je pred tremi leti občina kot investitor prodala posamezne poslovne prostore v Kranjski gori gospodarskim organizacijam: Ljubljana-transportu, trg. podjetju Zarja, trg. podjetju Agraria Kranj in Komunalnemu servisu Jesenice. Po sklenjeni pogodbi med občino Jesenice in trgovskim podjetjem Zarja ter Komunalnim servisom Jesenice pa mora občina Jesenice zagotoviti posojilo za lastno udeležbo k zveznemu kreditu. Tema dvema organizacijama je potrebno zagotoviti še sredstva v višini 70.000 N din, in sicer Zarji 51.263,38 N din, in Komunalnemu servisu 18.736,62 N din za kritje prispevka za energetiko in za dodatni prispevek za energetiko. Omenjeni delovni organizaciji sta sprejeli obveznost vračanja kredita za dobo 4 let z 2-odstotno obrestno mero. Jože Vidic Gostinsko podjetje Gorenj ka Jesenice razpisuje 1 štipendijo na filozofski fakulteti (tuji jeziki). Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja do 15. avgusta t. I., kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Tekmovanje v urejanju šolskih vrtov končano Najlepši vrt ima šola Lucijan Seljak že nred meseci smo v našem listu zapisali, da je hortikulturno ,i™ivo v Kranju letos razpisalo nagradno tekmovanje za SEL šolskih vrtov v kranjski občini. Za tekmovanje, ki « c začeto marca, se je prijavilo osem osnovnih šol. Konec Sejlnjega meseca je posebna komisija hortikulturncga dru-ilvz obiskala vse te šole in pregledala ter ocenila okolico oziroma šolske vrtove. tove, žal pa bo zaradi pomanjkanja denarja sedaj lahko nagradilo le učence prvih dveh šol. Društvu je namreč sklad za šolstvo še pred začetkom tekmovanja obljubil, da bo za to akcijo odobril 427 tisoč starih dinarjev. Pred kratkim pa so jim sporočili, da ta znesek ni bil predviden pri sestavljanju letošnjega proračuna in zato sklad ne more dati tega denarja. Zato bo sedaj društvo samo skušalo dobiti nekaj, denarja, da bo lahko nagradilo učence v obeh prvih osnovnih šolah. Razen tega pa bodo vsem šolam razdelili tudi akvarije bivšega društva akvaristov. A. 2. Komisija je ugotovila, da je tekmovanje uspelo, saj so sedaj šolski vrtovi pri vseh šolah, ki so se vključile v tekmovanje, precej lepši. Učenci so tako šoli prihranili precej denarja za ureditev in lepši videz okolice, hkrati pa je pomemben tudi vzgojni pomen akcije. Večina učencev, ki so sodelovali pri urejanju, ima namrtč sedaj popolnoma drugačen odnos do cvetja, parkov, zelenic itd. Komisija je ugotovila, da je v občini najlepše urejen vrt pri osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju. Učenci te šole so zelo lepo uredili cvetlične nasade, hkrati pa tudi zelenjavni vrt ob šoli; o vsem tem so pisali tudi v šolskem listu. Drugi najlepši šolski vrt v občini je pri osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. Ob otvoritvi te šole okolica namreč ni bila urejena, zato je bilo še več dela. V tekmovanju so sodelovali še učenci osnovnih šol Stanko Mlakar v Šenčurju, Stane Žagar na Planini pri Kranju, Matija Valjavec v Preddvoru in učenci osnovnih šol v Goricah, Mavčičah in Žabnici. Hortikulturno društvo je prvotno nameravalo podeliti tri nagrade za najlepše vr- Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Povezava v zdravstveni službi Ncvl zakon o organizaciji zdravstvene službe je izšel letos pomladi in je naložil strokovnim in družbenopolitičnim službam odgovorno in težko nalogo. Namen tega zakona je, da omogoči boljšo funkcionalno povezavo osnovne zdravstvene službe. Ko bo to urejeno, bo nova zakonodaja podrobneje uredila še bolnišnično službo. V osnovni zdravstveni službi je razdrobljenost slabila enotnost zdravstvenega varstva. Skrb za delovnega človeka se je delila med obratne ambulante in zdravstvene domove, število zdravstvenih domov je bilo veliko, saj Še ni dolgo tega, ko je presegalo število občin. Vsaka od teh služb je iskala svoj način, kako bi skrbela za zdravstveno varstvo. Pri še tolikšni prizadevnosti so vendar nastajale zelo velike razlike. Poleg tega so pogoji za delo in finančna sredstva nihala od ene zdravstvene enote do druge. Zdravstveni center, ki je sicer nastal iz potrebe, da poveča zdravstveno službo, ni uspel dovolj uskladiti in povezati teh služb. Tako dejavnost zdravstvenega centra kot tudi povezava posameznih služb so z novim zakonom ostreje postavljeni. Zdravstveni center je dobil večje pristojnosti. em a Pri združevanju zdravstvenih domov in obratnih ambulant prevladuje na Gorenjskem predlog, da bi bila v bodoče dva, nekaj manj pristašev pa je za en zdravstveni dom. S tem bi se funkcionalno in upravno povezale nudijo izven bolnišnično osnovno in specialistično zdravstveno varstvo. Po drugi strani bo upravljanje večjih zdravstvenih enot zahtevalo bolj strokovno poslovanje na določenem ob- kljuČijo zdravstveni službi reševalne postaje. V Radovljici, škofji Loki in Tržiču so se obratne ambulante že vključile v zdravstveni dom. Izvajanje nove zakonodaje je vneslo precej negotovosti v zdravstvene kolektive, saj se poleg pomanjKanja finančnih sredstev pojavlja še ne-gotovost zaposlitve. Prav gotovo bo za del nestrokovnega osebja treba poiskati druge zaposlitve, nekatere strokovnjake s področja zdravstvene in pravne službe pa bo treba še celo nastavki. Namen zakona je zboljšati organizacijo in olajšati delo zdravstvenim delavcem, da bi se mogel napredek medicine kar najbolje izkoristiti za prebivalstvo. Zdravstveno varstvo se ne sme zmanjšati niti krajevno oddaljiti. Odveč je strah, da bo zaradi reorganizacije služba za delovne kolektive zmanjšana in da bodo prikrajšani za zdrav- Nov most na Hrušici Sanje, želje in obljube so postale stvarnost. Vaščani Hrušice so imeli razlog, da so želeli betonski most čez Savo. Že pred vojno in po vojni je bilo zgrajenih več mostov, ki pa jih je narasla Sava sproti odnašala. Tako je npr. samo predlanskim narasla Sava odnesla prvotni most, kmalu nato pa še drugega, ki ga je zgradila in financirala krajevna skupnost Hrušica. Vaščani so nato postavili prehodno brv, ki jo je Sava tudi odnesla (dva mosta in brv v enem letu). Z godbo na pihala, prapori družbenopolitičnih organizacij in z vaščani v narodnih nošah so krenili v nedeljo dopoldne v povorki od doma družbenih organizacij do novega betonskega mostu, kjer je vrvico prerezal France Žvan, predsednik občinske skupščine Jesenice. Nov betonski most je dolg 45 m in širok 6 m s pločniki na obeh straneh. V pločnikih je vgrajena vodovodna napeljava za Jesenice. Most je investirala občina Jesenice in je stal okrog 40 milijonov S din. Zgradilo ga je gradbeno podjetje Gradiš Jesenice. Doslej prijavljenih... (Nadalj. s 1. str.) jetje Ljubljana in prometno podjetje Ljubljana-transport, medtem ko podjetja SAP, Transturist Skofja Loka in Avtopromet Gorenjska popusta ne bodo imela. Zato bo podjetje Ljubljana-transport nudilo obiskovalcem sejma nekaj posebnih voženj s svojimi avtobusi. Dobro je poskrbljeno za zabavni del sejma. Vsak večer bo na zabaviščnem prostoru ples, igral bo ansambel To-nus iz Škofje Loke. Poleg rednega programa za ples, pa bodo nastopili še znani ansambli domače in zabavne glasbe, kvartet Magnifico iz Skopja, Mladi levi iz Ljubljane, Štirje kovači, študentski ansambel iz Ljubljane Septi-mi, artisti Jadran iz Ljubljane in trio Lojzeta Slaka. V času sejma bo v Tekstilni šoli dvakrat dnevno modna revija, ki jo pripravljajo podjetja Rašica Gameljne, Vezenine Bled. Almira iz Radovljice. Kroj iz Škofje Loke, Gorenjska oblačilnica iz Kranja, Savremena žena iz Zagreba, Obrtnik iz Ljubljane in druga. Prireditelj sejma pa namerava z izbranimi najboljšimi modeli s te revije prirediti modno revijo tudi na Bledu, in sicer predvidoma 6. avgusta v festivalni dvorani. Sonja Zupan Težave v socialnem zavarovanju V našem časopisu smo v soboto, 15. julija, pisali o težavah, v katerih se je znašel zdravstveni dom v Kranju zaradi blokiranega žiro računa zdravstvenega »klada Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Kot smo izvedeli, so se v podobnih težavah znašle tudi ostale zdravstvene službe na Gorenjskem. Do težav je prišlo zato, ker dotok denarja v sklad zdravstvenega zavarovanja ni bil tolikšen, kot so predvidevali. Zato je služba družbenega knjigovodstva morala blokirati žiro račun sklada. Ko smo v ponedeljek (po telefonu) o tem poprašali direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, nam ni povedal nič določenega. Rekel je, da dokler o težavah ne bodo razpravljali ustrezni organi, ne more dati nobene izjave. Tako trenutno vsi prizadeti iščejo ustrezno rešitev, dokončno pa se bodo stvari najbrž razjasnile, ko bodo o tem razpravljali na skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki bo v ponedeljek, 31. julija. stveno nego, kadar bodo bolni. Namen je, da se tako zdravstveno varstvo, kot ga nudi obratna ambulanta svojim varovancem, razširi tudi na tiste kolektive, ki tega varstva še nimajo tako urejenega, a morda delajo še v težjih razmerah. Delovni kolektivi, ki so veliko prispevali za opremo obratnih ambulant, bodo to opremo koristili še nadalje. Tam, kjer so se obratne ambulante že združile z zdravstvenim domom, so podjetja posodila zdravstveni službi opremo za tako dolgo, dokler bo zdravstvena služba vsaj tako dobro delala kot doslej. Delovne organizacije in zdravstvena služba so s to rešitvijo zadovoljne in delo poteka v redu. Zakon nam daje možnost izboljšave v zdravstveni službi. Vprašanje pa je ali bomo to znali izkoristiti. KJor bo gledal drobnjakarsko, pristransko in s tem oviral izvajanje zakona, bo prev/el težko odgovornost za posle^ -"ce ki bodo prizadele delo\.,i kolektiv. Dovolj težke naloge so postavljene pred zdravstvene delavce, da se prav odločijo pri oblikovanju take službe ki bo lahko nudila dobro zdravstveno varstvo. Nikakor ni umestno kritiziranje že vnaprej nečesa, kar ne poznamo. Nepošteno je zavajanje kolektivov, češ da integracija v zdravstveni službi odvzema zdravstveno varstvo delovnim kolektivom. Da ne bi prišlo do nesporazumov, bodo konec avgusta seznanjeni delavski sveti s predlogom nove organizacijske oblike zdravstvene službe in bodo sami presodili, ali jim tak način ustreza oziroma kakšne so še dodatno njihove potrebe. Boljša ureditev zdravstvene službe bo vsekakor zahtevala več dela v pripravah in več dela pri izvedbi novih oblik. Naivno bi bilo misliti, da bomo s tem dosegli pocenitev v zdravstveni službi. Pričakujemo lahko le relativno pocenitev s tem, da bodo sredstva lahko bolje izkoriščena. Seveda ne moremo prezreti dejstva, ki sicer ni v zvezi z združenjem v zdravstveni službi, jo pa še bolj utemeljuje, da nekatera sredstva v letošnjem letu še zdaleč ne zadoščajo za površno izvajanje najosnovnejše zdravstvene službe. Velik del dejavnosti zdravstvene službe je finančno nepokrit, čeprav je bil že izvršen. Če v bodoče ne bo več sredstev na razpolago, ne moremo pričakovati kakršnegakoli izboljšanja v zdravstveni službi, saj bomo verjetno morali še konec tega leta nekatere dejavnosti dodatno omejiti. Ob upoštevanju stiske,, v kateri se je znašlo naše gospodarstvo in posredno s tem tudi zdravstvena služba, si še manj moremo privoščiti ne-resnosti v izvajanju nove zakonodaje. Vsak, ki je kakorkoli zadolžen pri urejanju ali izvajanju te službe, naj sodeluje po svojih močeh, da ne bomo brez potrebe poslabšali zdravstveno varstvo. Dr. Ana Krakar, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Škofjeloška industrijska podjetja v prvem polletju Proizvodnja dobro — realizacija slabo Industrijska podjetja v škofjeloški občini so do 30. junija izpolnila 48,7 % letnega plana proizvodnje, kar je — če upoštevamo razmere v gospodarstvu — sorazmerno ugoden rezultat. Izmed podjetij sta LTH in Elra polletni plan celo presegli, saj sta dosegli 51,7 oz. Sz^/o letnega plana, medtem ko sta LIP Cešnjica in Odeja Skofja Loka dosegli le 43,6 oziroma 44,5 %. Ce smo z realizacijo obsega proizvodnje lahko zadovoljni, pa ne moremo biti s plačano realizacijo, saj so podjetja v prvem polletju zbrala povprečno le 35,1 % planirane plačane realizacije. Pri tem so nekatera podjetja dosegla zelo slabe rezultate. Tako je npr. Gorenjska predilnica dosegla le 28,9 %, Iskra Železniki 30,6% in Odeja 31,1%. Tako velika razlika med doseženo proizvodnjo in plačano realizacijo spravlja podjetja v težak finančni položaj — stalno pomanjkanja obratnih sredstev, vzrok pa ja v prevelikih zalogah gotovih izdelkov in v nepravočasnem plačevanju kupcev. V izvozu so rezultati kar ugodni, saj je industrija dosegla poprečno 46,8 % letnega plana izvoza. Pri. tem moramo pohvaliti Gorenjsko predilnico, ki je že v prvem polletju presegla letni plan za 4 "'o, in podjetje Elra, ki je doseglo 85°,» letnega plana izvoza. Iskra Železniki pa ja z 49,9% kot kaže — prebrodila že znane težave pri izvozu svojih izdelkov. Ker je izvez v drugi polovici leta običajno večji, lahko predvidevamo, da bo letni plan verjetno izpolnjen. S. L. Jesenice in Kranj za praznik 1. avgusta praznujeta jeseniška in kranjska občina svoj praznik. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos v obeh občinah proslavili ta dan z najrazličnejšimi prireditvami. Na Jesenicah bo že.v petek, 28. julija, slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili domicil Cankarjevemu bataljonu. Gorenjskemu odredu in Koroškim enotam, katerim bodo listino o domicilu in trak na bojno zastavo podelili v festivalni dvorani na Bledu 6. avgusta. V soboto pa bodo v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo članov Dolika z Jesenic. Razen tega bo v soboto in nedeljo na igrišču pod Mežakljo odbojkarski turnir, na baliniščih v »Bazi« pa bo v nedeljo mednarodni balinarski turnir. 3. avgusta bo na hokejskem igrišču nastopil ansambel mehiških pesmi Magnifico, 7. in 8. avgusta pa bo na Kredarici letno smučarsko prvenstvo. V kranjski občini se bo praznovanje začelo v soboto, 29. julija. Ta dan Tjodo v gorenjskem muzeju odprli razstavo dokumentov VII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Pre- šeren, na slavnostni seji občinske skupščine pa bodo dopoldan podelili domicil partizanskim enotam Koroške, bo v nedeljo, 30. julija, ob Osrednja prireditev v občini 10. uri dopoldan pri šempe-trskem gradu v Stra/išču. Tu se bodo srečali preživeli borci VII. SNOUB France Prešeren, interniranci, aktivisti in drugi. Udeležence bosta na srečanju pozdravila predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in bivši komandant brigade Rudolf Hiibernik — Svarun. Po proslavi, na kateri bodo nastopili tudi združeni pevski zbori, bo pri šempetrskem gradu zabava; igrali bodo tudi Veseli planšarji. A. Ž. Opravičilo V 53. številki Glasa je povzročil tiskarski škrat pri članku »Soriški ambasador« neljubo pomoto. Prizadevni družbeni delavec iz Sorice Nace Frelih je praznoval 22. julija 58. in ne 85. rojstni dan. Tovarišu Frelihu se opravičujemo z željo, da bi svoje poslanstvo opravljal še prek svojega 85. leta. UREDNIŠTVO GI AS * 4 STRAN Jeseniško gledališče Tone Cufar na križpotju dveh sezon Pot clo gledalca Jesenice! Mežaklja! Plavž! Dim, ki dan za dnem lega na hiše ob železarni, hokej in še vrsta stvari je, ki jih ne bi veljalo vseh naštevati, ki pa dajejo podobo staremu železarskemu mestu. Sem brez dvoma sodi tudi amatersko gledališče Toneta čufarja. V slovenskem gledališkem amaterizmu imajo Jesenice pomembno vlogo. Vlogo, ki jeseniškemu gledališču gre, saj so dolga leta delovanja pustila močno sled ne le na Jesenicah, temveč po vsej Zgornjesavski dolini. Povsem preprosto najdemo potrditev te misli! Gledališče Toneta čufarja se že Vsa leta udeležuje republiške revije amaterskih gledaliških družin. Z zveznega festivala amaterskih gledališč so pred leti prinesli tudi prvo nagrado. Gostovali so v ljubljanski Drami. Njihovih predstav se v poprečju udeležuje 250 gledalcev. V pretekli sezoni so imeli sedem premier. Lahko bi še naštevali, veadar govore ti podatki sami zase dovolj zgovorno. Oglejmo si repertoar jeseniškega gledališča v sezoni 1966 67: Mikeln-Voranc — Sa-moraslniki, Novačan — Herman Celjski, V. Ocvirk — Peter Klepec, Knittel — Via Mala, Radović — Kapitan John Pipelfox, Moličre — Tartuf je, Fischer — Prosti dan. Vključno s ponovitvijo Držič-Ruplovega Botra Andraža so Jeseničani v pretekli sezoni lahko videli osem domačih predstav. Naj vznemiri j ive j ša je bila premiera Tartuffa. Režiser Bojan Čebulj ga je aktualiziral, mu dal pridah današnjih dni in iskal v Or-gonu, Pcrnellovi, Valeru, Tar-tuffu, Kleantu in vseh ostalih Of-i'bah tega Molierovega dela ljudi okoli nas in nas same. Slovenska dramatika je v njihovem repertoarju zastopana s štirimi domačimi deli, jugoslovanska z enim ter tuja s tremi. Razmerje torej, ki kaže na zavestno in umetniško iskanje ljudi, ki so se zbrali .koli tega gledališča. Petinostmdeset ljudi deluje v jeseniškem gledališču. Njihovega botra Andraža so samo v pretekli sezoni, če od-š'eicmo predstave v prejšnji sezoni, uprizorili dvajsetkrat. Imajo štiri abonmaje. Prav tako pa so na Jesenicah videli tudi deset predstav klicnih gledališč. In kakšni prosto, eno pa jc popolnoma res, da je namreč v dvorani med njihovimi predstavami veliko delavcev iz železarne, ki se redno vračajo v njihov gledališki avditorij. Bojan Čebulj, režiser, pravi: »Publiko smo osvojili s tradicionalnim, pa vendarle ne s komercialnim, koncesijskim repertoarjem. Res je! Izbirali smo dela, kjer smo imeli v mislih predvsem gledalce. To velja za Samorast-nike, Hermana Celjskega in Vio Malo ter vse ostale. Tudi za Tartuffa ter Botra Andraža. Vendar se v tistem hipu ko izberemo neko določeno gledališko delo, postavi pred nas tudi vprašanje uprizoritve same. Moramo izhajati iz okolja, v katerem živimo! Temu se ne moremo izogniti. Predstavo delamo za publiko! Ta pa išče v ljudeh, ki jih vidi na odru svoj lasten jaz. Zato tudi tolikšna skrb uprizoritvam, ki imajo včasih šibko literarno podlago.« V repertoarju za prihodnjo sezono imajo enajst gledaliških del. Od teh jih bodo osem zanesljivo uprizorili. Med njimi so: Kozakova Pun- po- so pogoji za vso to široko razvejano dejavnost? Lani so za svoje delo dobili 14 milijonov S din od jeseniške občinske skupščine. V gledališču je zaposlenih šest ljudi. Vsi ostali so amaterji in prejemajo za svoje delo zgolj simbolične honorarje. Vendar na Jesenicah trdijo, da med igralcem v njihovem gledališču in igralcem na nekem vaškem amaterskem odru ni razlike. Vsi so amaterji, vsi se ukvarjajo Z gledališčem iz ljubiteljstva in ne zaradi skromnih honorarjev. Gre le za manj ali bolj urejene pogoje, ki jih imajo amaterji pri svojem delu. Najbolj pa je seveda razveseljivo dejstvo, da v njihovo dvorano prihajajo ljudje, ki jim pomeni obisk gledališča prav toliko kot kos vsakdanjega kruha. Morda »veni to poenostavljeno, pre- čka, Levstik-Griinova Kastel-ka, Tavčarjeva Visoška kronika, Golarjeva Vdova Rošlin-ka, Remčeva Magda ter Bre-chtov Dobri človek iz Se-čuana. Sezono bodo začeli 15. avgusta s Shakespearovim Hamletom. Odločitev, da uprizore Hamleta, ki pomeni za sleherno gledališče, pa naj bo amatersko ali pa poklicno, eno izmed najtežjih preizkušenj lastne kreativne moči, je pogumna. Tudi vzrokov za skeptične pomisleke bi bilo dovolj! Glavno vlogo bo igral Slavko Polanc. V ostalih vlogah pa bo zaseden skoraj ves jeseniški gledališki ansambel. Ni še dolgo tega, ko je gle-I dališče imelo prisilnega I upravnika. Kaže, da ta prisil-I na uprava ni le razrešila in-I ternih problemov in težav, s katerimi so se srečavali v jeseniškem gledališču, temveč da je predvsem ustvarila še bolj trdne temelje za nemoteno delo amaterjev. Morda bo ta misel našla popolnoma ustrezajočo podobo v uprizoritvi Hamleta. Pa tudi če ne! Vse, kar so v skromnih pogojih uspeli narediti jeseniški delavci, priča 0 uspešni vključitvi v kulturni prostor njihovega mesta. Navežimo sklepno misel tega sestavka na uvodno označitev mesta pod Mežakljo. Če želimo to mesto spoznati, moramo spoznati tudi njihovo gledališče! V železarni je delo edino merilo. Zdi se, da so ti ljudje, ki trdno delajo pod plavži in martinovkami, vajeni trdega dela. Tudi tam, kjer gre za ustvarjanje drugačnih vrednot! Takšen odnos, odnos nenehnega iskanja in marljivega dela, pa je zanesljivo porok naslednji gledališki se- 1 zoni. Božo Šprajc V okviru mladinskih izmenjav Mladinski godalni orkester v La Ciotat Vsako leto Kranj in mediteransko francosko mesto La Ciotat izmenjata skupino mladih ljudi,, ki tri tedne spoznavajo njim do tedaj neznani svet, tuje ljudi, drugačne navade in običaje. Letos je komisija za kulturne stike pri občinski skupščini Kranj sklenila, da bo letoval v tem pobratenem mestu mladinski godalni orkester. Ta odločitev je pomembno priznanje članom orkestra in njihovemu dirigentu za široko aktivnost na glasbenem področju, saj letno kon.ccrti-rajo na več kot dvajsetih glasbenih prireditvah,- poleg tega pa snemajo tudi za ljubljansko radijsko hišo. Med svojim tritedenskim letovanjem ob Ažurni obali bodo Kranjčani priredili nekaj koncertov v La Ciotatu in bližnjih krajih, tamkajšnjim jugoslovanskim izseljencem (če bo to mogoče) pa nameravajo prirediti glasbeni večer. Za te naloge se zdaj že intenzivno priprav- ljajo. Njihov koncertni spored bo obsegal izvajanje godalnega orkestra (Ipavec: Se-renada, Lipar: Kolo, Weber: Koncertino in Boccherini: Menuet), nadalje bo nastopil pevski zbor z slovenskimi narodnimi pesmimi in končno zabavno-instrumentalni ansambel. Vmes bosta dve solistični točki: absolventka kranjske glasbene šole pianistka Mira Govekar bo izvajala M. Milojeviča Staro pripovedko in Chopinov Valček op. 70 št. 1, violinistka Verica Belič pa skladbo F. Kreislerja. Poleg 23 članov orkestra in njihovega dirigenta Petra Lipar j a bodo 5. avgusta v La Ciotat odpotovali še Vinko Kepic kot vodja skupine, Igor Janhar kot mladinski vodja in Dana Okorn kot prevajalka. Kranjčani bedo odpotovali v La Ciotat skupaj s francosko kolonijo, ki sedaj letuje v Kranju. Dušan Stanjko Delo radovljiške delavske univerze Največ zanimanja za tuje jezike Na radovljiški delavski univerzi je vedno manjše zanimanje za izobraževanje v šolah za odrasle. Imajo še oddelek višje komercialne šole ter odelek lesne in stroj-no-tehnične stroke. Letos je ta oddelek v določenem roku končalo 28 slušateljev od 70 vpisanih. Največ zanimanja je za jezikovne tečaje, predvsem nemščino, angleščino in italijanščino. V bodoče bodo zato poskrbeli za Pročelie Pavšlarjeve hiše na Titovem trgu v Kranju s freskama, ki so jih odkrili letošnjega fJnfjaIrsSa treska je iz 16. stoletja, zgornja pa iz leta 1750. i Pavšlarevo h^ je Kranj pridobil nov pomemben kuturnozgodovinski spomenik, ki si ga bodo tuji m domači turisti nedvomno radi ogledali — Foto Franc Perdan kvaliteten pouk tujih jezikov; težave imajo samo s predavatelji. Letos so skupno z zavodom za zaposlovanje v Kranju začeli s poklicnim usmerjanjem mladine v sedmih in osmih razredih osemletk. Uvedli so tudi pouk civilne zaščite oz. tečaje za varstvo pred hudimi naravnimi nesrečami. Prej je vsako podjetje imelo svojo ekipo, po novem pa naj bi vsaka krajevna skupnost imela svoj štab. Turistično izobraževanje je razdeljeno v dve skupini; 4Q_ urni seminarji so namenjeni za zasebnike, ki oddajajo v najem sobe, specializirana predavanja pa turističnim delavcem. Družbeno izobraževanje šepa. Z mladinsko organizacijo se menijo, da bodo pripravljali seminarje ob koncu vsakega tedna. Uspešna je bila tudi letošnja politična šola. Poudariti pa je treba, da se program spreminja in je odvisen od želja slušateljev. S sodelovanjem glasbene šole bodo v spodnjih prostorih stare graščine uredili dvorano, ki bo lahko sprejela 100 ljudi. Uporabljala jo bo glasbena šola za ritmični pouk, delavska univerza pa bo v njej prirejala glasbene in literarne večere. V. Mihelič mm Te dni po svetu mm V Kolumbiji že dvanajst mesecev traja vojna kolumbijskih vojaških sil z gverilci. V tem času je padlo 150 gverilcev, več kot tristo pa so jih ujeli. Kolumbijski obrambni minister general Gerardo Averbe je pred kratkim povedal, da v boju z gverilci sodeluje 60 odstotkov vseh kolumbijskih vojaških sil. V noči od nedelje na ponedeljek so se začeli v De-troitu hudi spopadi med črnskim prebivalstvom in policijo. Spopadi so se nadaljevali ves ponedeljek, zato je policiji priskočilo na pomoč okrog 12 tisoč vojakov in članov narodne garde. Detroit je sedaj podoben obleganemu mestu. Glavna ulica je bila v ponedeljek vsa v ognju, saj je gorelo najmanj 15 blokov. Jordanska vlada je zavrnila izraelski predlog, naj bi ustanovili skupni jordan-sko-izraelski odbor, ki bi nadzoroval vračanje beguncev na zahodno obalo reke Jordana. To ozemlje so zavzeli Izraelci. Pravijo, da jordanska vlada vztraja, da bi vračanje beguncev nadzoroval rdeči križ. V ponedeljek se je v Londonu začelo zasedanje mednarodnega odbora za raziskovanje vesolja. Na zasedanju se je zbralo okrog šeststo znanstvenikov iz 64 držav. Zasedanje bo trajalo en teden, na njem pa bodo znanstveniki prebrali poročila o zadnjih odkritjih v vesolju in bivanju človeka v njem. Zahodnonemški obrambni minister Gerhard Schroder, ki odločno nasprotuje, da bi zmanjšali vojaški proračun, je v ponedeljek ponudil kanclerju Kiesingerju svoj odstop. Ljudje Konferenca »črne sile« Za ameriško notranje življenje je postalo že skoraj tradicionalno, da na vsakih nekaj let izbruhnejo rasni neredi velikih dimenzij, ki močno omajajo tradicionalne meddružbene odnose v državi. Ob vsakem takšnem izbruhu se potencirajo ekonomska nesorazmerja, ki vladajo v ZDA med črnim in belim prebivalstvom. če je mogoče govoriti o zunanji pomiritvi rasnih nasprotij, smo morda prav v tem času priče ene izmed podobnih pomiritev. Ob sami besedi »pomiritev« pa ne smemo misliti, da to po- meni, da se položaj pomiri v pravem pomenu besede. Vojski in policiji je do neke meje uspelo zatreti izbruh črnskega nezadovoljstva v Nevvarku in drugih krajih. Povsem razumljivo je, da jim bo to uspelo za krajši čas tudi v Detroitu, Nevv Britainu, Birminghamu, En-glewoodu, Kalamazooju ... To je pričakovati, vendar s tem ne bodo rešeni vzroki, ki do vsega tega pripeljejo. Po umiritvi črnskih nemirov v Nevvarku se je sestalo na posebni konferenci »črne sile« okoli 1090 črnskih predstavnikov. Čeprav močno pod vtisom zadnjih dogodkov in neredov, ki še trajajo, so črnski predstavniki opozorili na probleme, ki so povod vsemu ter tudi s svojimi zahtevami nakazali način pravilne rešitve črnskega problema v ZDA. Ker je glavni vzrok eko- nomsko zaostalega položaja črncev v ZDA nizka šolska izobrazba, so zahtevali, da uvedejo za vse mlade črnce pol vojaški obvezni pouk. Ustanovili naj bi črnske finančno kreditne organizacije, razglasili črnske praznike (za častitev herojev črnskega gibanja), ustanovili črnsko univerzo in visokošolske inštitute ter posebno šolo za vzgojo črnskih političnih strokovnjakov. Morda zaslužita dve zahtevi oziroma sklepa še posebno pozornost. Na eni strani so na konferenci zahtevali, naj črncem na ameriški celini določijo »njihovo ozemlje«, na drugi pa so se odločili, da naj poskuša organizirati »črnska sila« tretjo ameriško politično stranko. Kaže, da so prišli črnski voditelji do prepričanja, da belci lahko le v večji ali manjši meri — kot jim pač Avtokamp ob cesti Jeprca - Kranj? Avto-moto društvo Skofja Loka se je že pred časom odločilo, da zgradi ob cesti Jeprca—Kranj avtokamp. Prostor, predviden za gradnjo avtokampa, obsega 7 ha zemljišča in se na njem že dlje v velikem številu ustavljajo motorna vozila potniki pa se zadržujejo v senci dreves. V ta namen si je avto moto društvo Skofja Loka že zagotovilo 250 milijonov starih dinarjev kredita pri Avto-moto zvezi Jugoslavije. Dobilo je tudi vsa potrebna soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zatak- nilo pa se je pri odkupu potrebnega zemljišča. Lastniki (teh je 14), vsi iz Zgornje Senice in Gorenje vasi pri Retečah, so zemljo sicer pripravljeni prodati, vendar postavljajo take pogoje, da jih ni mogoče sprejeti. Velika večina lastnikov zahteva ceno od 1000 do 1150 S din za kvadratni meter brez odbitkov in še posebej plačilo lesne mase po tržnih cenah, če ne bodo smeli lesa sami posekati. Razen tega si vsak pridržuje iz zemlje vzeti določeno količino peska, eden od lastnikov pa celo proda samo golo zemlji- šče, vse drevje pa si hoče sam posekati. Nekateri si izrecno pridržujejo pravico posekati določene količine lesa ne glede na to, ali bi se to smelo ali ne glede na predvideno ureditev kampa. Le trije lastniki so podpisali začasno pogodbo, da so pripravljeni prodati zemljišče po zmerni ceni, tj. od 400 do 600 S din za kvadratni meter v kateri je vključena tudi vrednost lesne mase. Za ceno, kot bo plačana zasebnikom, je pripravljeno odstopiti 1,16 hektara zemljišča, ki je v družbeni lastnini, tudi Kme- Bodo Črnavo »ozdravili«? Poskusi, da se preddvorsko jezero Crnava uredi tako, da bo služilo svojim namenom, so brez večjih uspehov propadli drug za drugim. Jezerski požiralniki na dnu so bili preveliki, da bi jih lahko zamašili z ilovico in žaganjem. Zato so se odločili za zadnji in doslej najbolj temeljit poskus. Marca 1965. leta je Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane izdelal obširen sanacijski načrt. Sondiranje terena je pokazalo, da so v prejšnjih predvidevanjih grešili. Glavni požiralniki niso v spodnjem delu jezera, ob zapornici, ampak na začetku, ob d' :u Bistrice v jezero. Predvsem zaradi tega so bili prejšnji poskusi zaman, brez pravega učinka. Geološki zavod iz Ljubljane je tokrat prevzel dela z zagotovitvijo, da bo uspel. Tudi delovna pogodba je sestavljena v tem smislu. Ce zavod ne bo uspel, bo sam kril vse stroške in nadaljeval dela toliko časa, da bo jezero dokončno »ozdravljeno«. Po načrtu naj bi za sanacijo porabili 390.980 kilogramov materiala, predvsem peska in betona. Dela bodo trajala polna dva meseca. Okrog deset vrtin, globokih od 6 do 8 metrov, — za eno celo trdijo, da bo globoka 32 metrov, — bo- do pod pritiskom napolnili s peskom in betonom. 2e so naleteli na prve težave. Začeli so z drobnim peskom, vendar ga jim je podzemni tok odplavil. Nadomestili so ga z debelejšim. Kaže, da se jim je drugi poskus posrečil, čeprav mnogi na njihovo delo gledajo precej skeptično. Investitorji — levji delež bo nosila kranjska občinska skupščina — trdno vztrajajo pri svoji odločitvi. Preddvor bi v turizmu brez Crnave pomenil zelo malo, pa tudi turistični trikotnik Krvavec-Jczersko-Preddvor ne bi rodil pričakovanih uspehov. Jože Kosnjek ustreza — ugode ali neugodej njihovim zahtevam, da pa bi lahko pravično zastopala njihove interese le tretja stranka, ki sicer ne bi bila izključno črnska. Ob teh sklepih »črnd sile« ni mogoče govoriti o tem, kako sta se sporazumeli dve popolnoma nasprotni strani v črnskem gibanju,' Ni jasno ali je popustila stran, ki se zavzema pred-* vsem za mirno rešitev eko-« nomskih neskladij, ali pa stran, ki se zavzema za obo-« rožene spopade. Vse to je za, sedaj ostalo zavito v temo, vendar pa je razumljivo da je našla večina črnskih or-« ganizacij neki skupni jezik in morda bo prav to igralo odločilnejšo vlogo v notra-« njem gibanju te bogate dr-j zave. P. Čolnar \ in dogodki tijsko gospodarstvo Skofja Loka. O predvideni gradnji avtokampa so razpravljali tudi odborniki na zadnji seji ol> činske skupščine Skofja Lo«; ka, ki je bila preteklo sredo; Ugotovili so, da je gradnja kampa na mestu, kjer je» predviden priključek bodoča, nove ceste za škofjo Loko, izredno velikega pomena za razvoj turizma na njihovem področju. Prav tako ne bi bilo prav, da iz škofje Loka odteče 400 milijonov S din že odobrenega kredita (150 milijonov bi prispeval tudi Pe-i trol za gradnjo dvostranskega bencinskega servisa). Zato so predlagali, da se najde ustrezna rešitev, v skrajnem pri-' meru tudi razlastitev zemljU šča. Seveda bi se v tem pri-« meru odškodnina uradno do> ločila v upravnem postopku in bo vsekakor mnogo zmernejša. Po sedaj veljavnih predpisih je odškodnina za tako zemljišče, ki se ne more šteti za stavbno, 15 do 20 S dinarjev kvadratni meter in vrednost lesne mase po tržnih cenah. Vseeno pa so odborniki menili, naj se raja poskuša doseči sporazum z lastniki, ceno zemljišča pa naj prej določi posebna strokovna komisija, ker bo tako postopek za pridobitev zemljišča hitrejši. V skrajnem primeru — če do sporazuma ne bi prišlo — pa so na seji sklenili, da se predlaga razlastitev zemljišča. S. Zupan Festivalna dvorana Bled Modna razstava od 17. do 30. julija 1967 JSTOCflSUO tbrjjd/o iaoskva c&2£rvi,unL FOMBMBUO JFOROČ7ZO ^GOVORI UUT BODOtftfSI IZSTRELILI V VESOL3E LRD-70 „MOSKV/J" S ŠTlELMl 77. ČILO UE gor niskl kraj Kmet SAJENJE KROMPIRJA Krompir so začel sredi aprila. Njive 1 prej povlačili z ročjl 110. Tako brano jI Kmetijska družba \| V CAP KEH£Dyi7U UESTRPiSO PR/ČrrJOJJ£70 , KO BO FJSTRCHfJVr STEVEAIORGBH KJJKETE V $MEIZt in Žeje, ki so si med seboj sposojali potem pognojili pt> in po njih pome^j krompir. Nato so odrezali dve brazdi ma zasuli kromp^ dek pa so pustili, ,J orasel s plevelom, so ga nekaj tednov ko so posadili fiž^ pirja so vsadili p* 40 do 60 arov povr^ SAJENJE KORU}j Okrog sv. Jurija ij la) so začeli sadit\j koruzo. Zaorall so 1 posadili koruzo p* kraja, na straneh ] so nekoliko pozne; fižol. Zgodnjo sadili do sv. Flo^ maj). Pri nas so j okrog 50 arov. Nji^ treba tudi povallt\ bil tak, kot ga u še danes, le da Smrtna nesreča pri Šenčurju Miha Klinar: Mesta, ceste Ker ni upošteval prometnega znaka »nimaš prednosti« je povzročil nesrečo pri kateri L umrl Ignac Grašič, Peter Grašič in Janez Rupar pa sta v kritičnem stanju Tovornjak, ki je povzročil hudo nesrečo pri Šenčurju — Foto Milan Danilovič Razbiti opel rekord, v katerem je Izgubil življenje Ignac Grašič — Foto Milan Danilovič V bližini vasi Šenčur, pri križišču ceste II. in IV. reda, se je v ponedeljek 24. julija ob 10. uri zgodila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila TAM 4500 CE 167-84 Marjan Repin, star 24 let, je vozil po cesti IV. reda od Voklcga proti Šen- Požar upepelil hlev 21. julija ob 17.50 je strela udarila v hlev, last Aleša Hladnika iz Bukovega vrha. Hlev je pogorel do tal. Gmotne škode je za 60.000 N din. Nove prodajalne Nasproti trgovine Delikatesa v Bohinjski Bistrici gradi tamkajšnje podjetje novo zgradbo, v kateri bo slaščičarna, trafika • in javna tržnica. Zgradba, bo v obliki črke L. Konstruktor je pri izdelavi načrtov upošteval, da je okoliška arhitektura v alpskem slogu, zato bo zgradba lesena. - bb Ognjeni zublji uničili kozolec 21. julija ob 17.45 je pogorel kozolec, last Antona Rudarja iz Bukovega vrha nad Skofjo Loko. V kozolec je udarila strela. Škode je za 50.000 N d-n.- čurju. V križišču s cesto II. reda ni upošteval znaka »srečanje s prednostno cesto« in z nezmanjšano hitrostjo za-vozil na cesto. Tedaj pa je iz Kranja privozil osebni avto opel rekord LJ 326-46, ki ga je vozil 26-letni študent Peter Grašič iz Stare Loke. Ta se je z veo hitrostjo zaletel v tovornjak. Trčenje je bilo tako močno, da se je tovornjak prevrnil na levo bočno stran. Pri nesreči je bil Ignac Grašič hudo ranjen in je po nekaj urah v bolnišnici umrl. Peter Grašič in Ivan Rupar pa sta v kritičnem stanju v ljubljanski bolnišnici. Gmotne škode je za 35.000 N dinarjev, -m- Hitrejše razkladanje V železarni na Jesenicah zaključujejo z deli na napravi, ki bo služila za razkladanje železniških vagonov, naloženih z rudo ali koksom. S pomočjo te naprave, ki bo popolnoma mehanizirana, bodo lahko razložili dva vagona v 10 nvnutah. Z železnico so se sporazumeli, da bo rudo vozila le v vagonih serije E, ki so visokostenski in se lahko odpro čelne siri. -Lb Domo III. DEL Žalostna 1 onem alostna je pot domov. Kakor da ___jogle bolečine, so njihovi glasovi J ! Strguljčeva in Fonova sta ostali v Ju} dokler ne bosta zvedeli za dokončno , ka in štivčeva z malim Zefkom pa v J j iskati. Vračajo se same, ne da bi sreča1' ! pri njih. hi Kje so zdaj? Kaj je z njimi? Se 1 1 jih zgrabili orožniki ali vojaki, ki še ki so jih videle same na vsej poti med1 in slišale ponekod tudi streljanje, kis in z gozdovi poraslega ozemlja.' So? Andrej in Štivec? So sploh še živi? Ta vprašanja jim pritiskajo na d ki drobi vse, a najbolj štivčevo in j vsega, kar se je zgodilo v Judenburg,*' j že brez očeta, sirota, kakršnih je J? j peljala v daljno mesto, da bi videl ■ ni mogel spominjati in ki je živel v ^ mož in oče, vtkan v pripovedke. V n{ s silno močjo, ki zna spreminjati divj^ nike, a obenem tako nežnega kakor takega, kakršnega mu je vtisnila v o/ dobna zasanjanemu otroku, kadar sj pripovedovala. Kako mu bo povedala, > mrtev neznanokje v goratem svetu nekj ki bežijo mimo oken vlaka, a jim oi pobegniti. Ostali bodo v njih, neizbris^ konca. Del njihovega življenja bodo, l bridkejši vsaj za Štivčevo in za Ro*, žena, ki hrepeni po možu, ki ga je lj^ ljubeznijo, ki je zakonska leta niso z^ oenelo po fantu, svojih upih, prihodn^ i Le, prva vdova, a Rozika dekle s pon^ I mrtvimi sanjami v srcu. GLAS * 6 STRAN ljudje O gorenjski kraji in ljudje • -ore^*/-*:! kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje . anje v Mostah pred 40 leti (2) sredini precej debelejši, na straneh pa tanjši, in sicer zato, da so z njim lahko valili tudi razore. Da ne bi vrane vsajene koruze pobrale, je bilo treba narediti strahove. V staro obleko so natlačili slamo ali gmajniško travo; glavo so naredili iz nogavice, z ogljem so označili usta, nos in oči. Strah so pritrdili na visok kol in ga 'zabili v tla sredi njive. Vrane so se zdaj malo bolj bale priti na njivo. Na konceh — ali pa tudi po vsej njivi — so čisto nizko nad tlemi napeli nitke preje in položili po zemlji travo; vrane so se bale, da se v to ne bi zapletle. Moj oče pa se tudi še dobro spominja, kako so morali včasih otroci zgodaj vstati in iti gledat, če je kaj vran na njivi. Njive pa so morali v zgodnjih jutranjih urah tudi stražiti, če strahovi in vse ostalo ni nič zaleglo. PESA IN FIŽOL Med krompirjem in koruzo je bilo treba vsaditi 15 do 20 arov pese. Tudi peso so posadili na kraje, in sicer v treh vrstah. Njivo, na katero so posadili peso, so posebno dobro pognojili. Najboljši je bil prašičev gnoj; kdor je imel gnojnič-no jamo, je navozil še gnojnico. Zanimivo je, da je bil v Mostah pred 40 leti en sam sod za vožnjo gnojnice, ki je bil vaška last. Sod je bil na posebnem vozu in vsakdo si je sposodil oboje. Spravljenega je imel tisti, ki je imel veliko strehe. Včasih so sadili veliko fižola, saj je bilo veliko prostora na obeh straneh krajev pri krompirju in koruzi. Sadile so ga ženske z malimi motikami. Na njivi, kjer je bila pesa in ostala povrt-nina, so vsadili tudi nekaj fižola preklarja. SETEV PROSA Naslednja setev spomladi je bila setev prosa. Včasih so ga po naših krajih veliko sejali, pri nas na površini približno 50 arov. Seje se od sredine do konca maja. Prvi dan, ko se po verovanju starih ljudi fižol lahko seje, je bil 12. maj, če je bilo le primerno toplo. 12. maja je sv. Pankra-cij; to je prvi prosen sevec (sejalec), so dejali, drugi je sv. Janez (16. maja) in tretji sv. Urban (25. maja). Njive niso pognojili niti jeseni, ko so orali praho, in niti spomladi, ko so jo preorali, ker so menili, da je proso potem manj plevelno. Orali in sejali so tako, kot sem opisal za ječmen ali oves, le da se prosa vseje zelo malo, okrog pol mernika -na 50 arih, torej približno mernik na hektar. Njivo z vsejanim prosom so tudi povalili, da so pozneje ženske laže ple-lc. Tudi na njivo s prosom so ob zorenju postavili strah. KOŠNJA Zadnje dni maja se je začela prva košnja. Najprej so pokosili rdečo deteljo; to so deloma posušili na njivi (en dan), potem pa so jo odpeljali v kozolec, delno pa so jo pokosili za zelenje, za takojšnjo krmo za živino. Na koncu njive ali ob strani, navadno tam, kjer je bila najlepša, so jo nekaj pustili tudi za seme. Rdeče detelje včasih niso veliko sejali; pri «as okrog 15 arov. Tudi »ta nemško« deteljo (lucerno) so v glavnem po-krmili sproti. Nazadnje so kosili črno deteljo, in sicer od sv. Urbana (25. maja) do sv. Primoža (9. junija). Od srede junija (ali nekaj dni prej) pa do konca meseca so prvič kosili travnike. Travnik pod vasjo Križ dobi ob deževju največ vode, zato se je košnja na njem najprej začela. Zanimivo je tudi, da na tistem travniku zraste med travo tudi kumina, ki so jo ženske in otroci nabirali in potem doma sušili. Danes tega ne delajo več. če ni bilo deževanja., so bili vsi travniki pokošeni do kresa oz. — če se je malo zavleklo — do sv. Petra (29. junij). To seveda velja za travnike, ki so jih kosili dvakrat. Ponekod pa kosijo samo enkrat, posebno na takih travnikih, ki so močvirni ali pa so na slabši zemlji za gozdom itd. Prav zato so včasih rekli: kdor po sv. Petru kosi, obe pokosi. Košnja je bila popolnoma drugačna kot danes. Vse so kosili na roke, zato je bilo potrebno veliko ljudi. Ker košnja ni lahko delo, so kosili v glavnem moški, le tam, kjer je bilo posebno težko za delovno silo, je pomagala tudi močnejša ženska. Kosit so šli že zgodaj zjutraj, ko sc jc komaj začelo daniti. Prvi je začel navadno gospodar (ali pa drugi najboljši kosec), ostali pa so kosili za njim. Vsak je imel okrog pasu privezan osunk (osolnik), ki je bil lesen, ali pa narejen iz kravjega roga. V njem je bil v jesihu (v kisu) brusilni kamen. Kosili so nekaj korakov drug za drugim — tako, da niso motili drug drugega, če so bili vsi dobri kosci, so vsi hkrati zamahnili s koso in med seboj so -bili vedno enako oddaljeni. Kdor je bil slabši, so ga dali na zadnje mesto, da ni motil ostalih, če je zaostajal. Ko kosa ni bila več dovolj ostra, je prvi počakal, obrisal koso s travo, potem pa jo nabrusil z brusilnim kamnom. To so storili tudi vsi ostali. Travnike so kosili navadno po dolgem. Ivan Sivec, Moste (Naprej prihodnjič) t-azcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestjp • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ina 46 #Čajo od pogreba, polne Ljj in slabotni. Niso vse. rg-u. Nista hoteli domov, i svojih mož. šteli, Rozi- >urgu nimajo ničesar več Kje, a so ves čas v mislih jnogli skrivati, ne da bi * preiskujejo gozdove in ^burgom in Scheflingom v.oSilo s pobočij goratega \ gozdovih tudi Anton, t'ežko breme so. Breme, tudi otroka, Žefka, ki se ne zaveda, a je morda lailijone. Štivčeva ga je k! se ga petletni pobič vakor dober in najboljši \ videl »velikana«, moža žlahtne in sočne trav-I rahlo češe trave. Videl ^ dušo mama, sama po-^mišljala zgodbe in jih Kec ni več živ in če leži >d Judenburgom in kraji, bodo mogle nikoli več Isnjeni v spomin vse do a najbridkejši del. Naj-Ihajali sta v Judenburg vedno s pravo mlado fcala, in dekle, ki je hre-*reči, pa sta zdaj morda M upi, z ugaslo srečo, z Uboga Rozika, če je to res, razmišlja Štefi. Same oči so jo še. Te dni ji je trpljenje izklesalo nov obraz; zaman se je bodrila z upi, da bo Andrej imel srečo, ubežal, se rešil vojne in preganjalcev in da bosta po vojni skupaj našla srečo, če ns doma pa v tujem, neznanem svetu, ki jima ga bo ljubezen spremenila v domovino, samo njuno, majhno domovino, a veliko od sreče, ki si jo bosta ustvarila ... Tako je upala. Upala še včeraj. A davi, preden so se odpeljale, je njen up utonil v Muri, kjer so še našli nekaj trupel, čeprav Andrejevega, ne Antonovega, ne Štivčevega ni bilo med njimi. Šle so gledat ta trupla, nabuhla od vode in z ranami, nič večjimi od golobjega očesa. Mislile so, da se bodo pomirila, a se niso. Bogve koliko takih trupel se bo še ujelo med korenine obrežnih vrb ali pa jih bo naplavila Mura bogvekje daleč ob svoji strugi, če jim ne bo hotela biti grob. Da, Mura, Mura... Kakšen čuden, grozo vzbujajoč odsev je odsvitala, kakor da bi jim dopovedovala, da za njihove ni nobenih upov več, da bi se prebili, kam dalj kakor do nje. Glavnik smrti jih je česal čez hribe naravnost v njeno strugo, če so jo sploh lahko dosegli. Ali niso videle vojaštva navzgor ob njeni strugi, prav povsod v strnjeni črti, kakor da je tu te dni nastala nova fronta, skozi katero se ni mogoče izmuzniti. To je cesarsko-kraljeva vojska. Vojaki-delavci in kmetje, sama nesrečna zasužnjena revščina, oblečena v koprivaste vojaške uniforme, polna sovraštva do oficirjev, a vendar poslušna svojemu sovražniku in pripravljena sleherni hip, da strelja in ubija sebi enake, ki so se iztrgali z verig strahu, namesto da bi pobila tiste, ki ji ukazujejo streljati in ubijati, pobila resnične svoje sovražnike in se jih rešila enkrat za vselej. In ta vojska je vsepovsod, sovražna do Antona, Andreja, štivca in vseh, njim podobnih. To je sovražna vojska, edina resnično sovražna vojska. To je vojska te države, vojska cesarstva! Torej je tudi država, ta država, to cesarstvo odslej prvi, če že ne edini sovražnik. In ta država sega s svojo vojsko ta hip vse do Piave in ne samo od Judenburga do Scheflinga. Vse do te vožnje štefi tega ni občutila, čeprav se je zavedala, da je sleherna država in sleherna oblast sovražna do podložnikov. Toda ta zavest je bila samo plod njene pripadnosti razrednemu boju proti razredu, ki si lasti oblast. Sedanje spoznanje pa je globlje, saj se sovražnosti države, vojske in oblasti ne samo zaveda, marveč jo občuti popolnoma določeno, telesno. To je občutje sestre, ki irna brata, proti kateremu se je obrnila vsa sila nasilja in izrekla nad njim smrtno obsodbo in ki ne bo odnehala prej, dokler ga ne bo ubila, če ga že ni. Najbrž to občutita tudi Rozi in štivčeva, saj ju spreletava srh prav tako kakor njo ob pogledu na dolge vrste vojske, razporejene pod Schefliogom na obeh straneh proge že od križišča, kjer se je železnica z eno progo odcepila v smeri proti Muraui. Boje se te vojske, ki jo opazujejo z vlaka in ki je ni konca, čeprav se že vozijo proti Neumarktu. »Mama, pa bo tata zares doma, ko se vrneva,« se otrok prebudi iz zamišljenosti in pretrga molk, ki jih zagrinja z goro težkih misli že od Judenburga, »Mama, ali slišiš? Bo tata zares doma?« štivčeva molči. Najbrž ne upa ponoviti, kar mu je obljubljala v Judenburgu, da bi pomirila nenehna otrokova vprašanja. »Mama, povej!« Vlak se ustavlja, škripanje zavor premoti otroka. »Postaja?« se otrokov pogled odvrne od bledega in upadlega obraza njegove matere. »Neumarkt!« je slišati sprevodnikov glas. Neumarkt ali karkoli. Kraji so brez pomena. In daljave, ki jih ločijo od doma, tudi. Pravzaprav si žele, da bi bila vožnja dolga dolga, da bi jim ne bilo še tako hitro stopiti pred oči domačih in jim povedati, da svojih sploh niso videle in da je za njimi izginila sleherna sled. »Mama,« se plaho oglasi otrok in z roko kaže skozi okno. »Mama, poglej kako čudne obraze imajo tistile vojaki. In privezani so! Ob ograjo so privezani, kakor da se igrajo za voličke v hlevu!« »O bog,« se "ustrašijo žene, ko zagledajo na postajno ograjo privezane tri, v raztrgane vojaške uniforme oblečene in uklenjene vojake. Njihovih obrazov ni mogoče spoznati, saj so črni od udarcev in podplutb. Otekli so in po barvi in zaradi oteklin razbitih ustnic podobni črncem. Straži jih desetina vojakov, podobnih posurovelim postavam in obrazom vojakov, kakršni so na slikah križevega pota po domačih cerkvah, divjih, krvoločnih in hudobnih obrazov s pravimi razbojniškimi pogledi. Mogoče so drugačni, bolj človeški, a one vidijo take. Za žrtve in svojce žrtev je rabelj pošastna zver in ostane zver za vse čase. A kaj so tile vojaki? Neljudje, ki niso mogli gledati človeških obrazov svojih žrtev, ker so jih s svojimi človeškimi obrazi opominjale na njihovo nečlovečnost in kajnovstvo. A za človeka, ki ni človek, je najhuje zagledati v zrcalu drugih svojo nečloveško naravo in nečloveški posel, ki ga opravlja. Zato rablji in hlapci nasilja zrcal ne morejo trpeti, tako kakor ne more trpeti zrcala domišljava grda ženska in ga, če se nepričakovano zagleda v njem, razbije, besna nad svojim resničnim in grdim obrazom, o katerem se je domišljala, da je človeško lep. Tudi rablji nimajo sebe za neljudi in se svoje nečloveške narave zavedo šele pri svojem poslu, kjer jih človeški obrazi jetnikov prav, zaradi svoje človeške podobe, vzdražijo, da ne vzdrže ob pogledu nanje, dokler jih ne razbijejo in iznakazijo po podobi svoje iznakažene človeške narave, a se pri tem ne zavedajo, da s tem pravzaprav samo razobešajo svojo kajnovsko popačeno dušo na izmaličeni jetnikov obraz. GLAS * 11. STRAH GLAS * 12. STRAN PANORAMA Tih prekop Že 15. m G isti, ki os smo v slovenski da natnc-Lce pesnikove bila nekaj dni pred tem v Ljubljani prekopana, vrniti prsti ob gomili njenega velikega očeta. To nalogo smo v dopoldanskih urah letošnjega 14. julija natanko izpolnili. Zdaj sniva Ernestina Jelov-škova svoj večni sen v Prešernovem gaju v Kranju. . Ernestinini spomini Gotovo prešernoljubivi bralci teh vsakotedenskih zapisov ne bodo hudo nejevoljni, če bomo v naslednjih vrsticah nanizali dejstva in sporočila, ki so nam bila pobuda za pietetno dejanje. Najprej smo. brali v Spominih na Prešerna, ki jih je 1. 1875 in 1876 na Dunaju pisala pesnikova hčerka Ernestina, v glavnem po pripovedih svoje matere Ane Jelovškove, nesrečne nezakonske matere ... »Kar pripovedujem, vem Od svoje matere, ki je trinajst let občevala ž njim.« Preden se je Ernestina rodila, je Prešeren menil, da bi mu bilo skoro bolj všeč, če bi mu Ana podarila hčerko, »ker deklica je bolj ljubka in prisrčna.« Dne 18. decembra leta 1842 se je Ani Jelovškovi rodila hčerka. Bil je to že njun drugi otrok. Tudi prvi je bila hčerka. (Ime ji je bilo Terezija; rodila se je 15. oktobra leta 1839, umrla pa je že 16. maja leta 1840, niti leto dni stara...) * še istega dne, ko so Prešernu sporočili rojstvo Er-nestinino, je prihitel k Ani: »Zopet deklica! Kje je? — To bode moja kuharica! škoda, da se ni rodila že pred desetimi leti!« Ker je Ana svojo prvo hčerko dala že nekaj dni po porodu v rejo »na kmete«, se je Prešeren tudi zdaj zbal: »Pa nikar ne daj otroka v rejo, bom že skrbel za vaju po svojih močeh.« je neki ženski na Ig v rejo. Ta njen korak $e bil potem vzrok, da sva ostali vse svoje življenje brez domovja.« Prešeren je Ani zameril že pri prvem otroku, ker ga je dala v rejo tujim ljudem. Zdaj, ko je šel tudi drugi njegov otrok po tej poti, ji je še bolj očital pomanjkanje materinskega občutja. Ernestina je prav sklepala, da so bili prav ti njeni koraki krivi, da se je Prešeren pričel ohlajati in trez-niti. Hkrati pa je začel postajati pozoren tudi na druge Anine napake, predvsem na trmo in jezičnost. »Kako pa bede ime mali dami, je vprašal moj oče Ano? — Ko je zvedel za moje ime, je zagodrnjal: Ernestina, to je vendar nemško ime!« Prešeren je potem popustil, češ, svojim otrokom, ima mati pravico izbrati ime. »Nazival me je Tinko in tudi doma so me klicali tako. — Tinka moja, ti prideš k meni, mi je dejal, ko nas je obiskal 1. 1847. Vzel me je na kolena ter mi gledal nepopisno ljubeznivo v oči. Moja stara mati mi je pozneje pravila, da ga ni nikdar videla tako veselega in srečnega. Ugajala mu je moja resna nrav, katero so drugi grajali. Moja mati je dejala, da je najbrže mislil, da sem iz stekla, tako rahlo in previdno me je vselej prijel, kakor bi se bal, da se razdrobim.« Zadnji obisk Potem je tu še Ernestinin spomin na obisk očeta v Kranju. Bila je .že zima leta 1848. »Ko smo prišli v očetovo stanovanje, nas njegova sestra Katra ni pustila k njemu. Rekla je: zdaj ga vzemite, pa ga v grob nesite! Ko ji je teta nekaj tečnih povedala, hotela nas je kar snesti.« »Medtem je bil moj oče zaslišal besedičenje in poslal je ven pisarja Rudolfa gledat, kaj je. Precej nato nas je povabil k sebi.« »Na postelji je ležal moj »Hotela sem mu poljubiti roko, česar pa ni dovolil, ker mu je solzila že sokrvi-ca iz kože. S toto se je pogovarjal o svoji bolezni, imel je še vedno upanje, da kmalu ozdravi.« ». .. jaz pa som stopila k vratom nasproti postelje, da sem mogla zreti očetu v obraz, ter jokala. Videla sem, da je moj dragi papa bolan in mislila, da je hud name, ker si ni dal poljubiti roke. O smrti pa še nisem imela pojma.« Bilo je Ernestini tedaj komaj šest let. Vendar se je tega poslednjega snidenja z očetom živo spominjala še v svoji pozni starosti, sama pravi v Spominih. »Dne 17. julija leta 1895. sem bila prvikrat v Kranju. Izpolnila se md je bila naJ~ iskrenejša želja, katero sem gojila več nego dvajset let, ali bolje, vse svoje življenje; videla sem gomilo svojega očeta ter molila na njej! Tukaj mi je postalo jasno, da nisem nikdar in nikogar ljubila tako prisrčno kot svojega očeta, katerega se spominjam samo še kakor v megli, dasiravno mi plava njegov pogled in smehljaj neprestano pred očmi.« »Če je sploh kako svidenje, kak sestanek po smrti, tedaj prosim Boga, naj mi da sniti se z očetom.« Misel, da bi Ernestini, vsaj v materialni obliki, iz- Cvetna gredica »Ta, iskrena, srčna želja pa se mu ni izpolnila. Ker so mater začele boleti prsi, in se tudi sploh ni rada ukvarjala z otroki, dala me ... sem napisala dogodke tega nepozabnega dne iz lastnega spomina, le nekaj malega je spopolnila moja mati, ko sem jo na to opozorila črez šestindvajset let.« Hčerkina želja Vprav zadolžila pa nas je Ernestina Jelovškova z besedami v uvodu k svoji knjigi: polnili to željo, nam je že 3. novemrba leta 1965 narekovala zapis v Glasu. Takrat smo predlagali: »preselimo Ernestinin grob z nagrobnikom vred v Kranj, v bližino Prešernovega- neiz-trohnjenega srca! — Tako bi končno Tinka, kot jo je ljubeče klical, prišla k svojemu očetu Nikoli nista skupaj živela, naj vsaj spita blizu, drug ob drugem ...« S tiho slovesnostjo, v prisotnosti zastopnikov naše kulturne javnosti in nekaterih še živečih Ernestininih. osebnih znancev, smo v neposredni bližini Prešernovega groba položili v zemljo hrastovo skrinjico. Deklici sta jo nato zasuli s poletnimi cveticami. Da bi bil poslod-nji sen pesnikovi hčerki rahel in lep ... Hkrati z zemskimi ostanki pa smo pripeljali v Kranj tudi Ernestinin skromni nagrobnik. Po osnovni konser-vaciji smo ga postavili pred. cipreso in tako ohranili vsaj približno isto situacijo, v kakršni je stal na ljubljanskih Žalah. Na sivem kamnu je v secesijskih črkah vklesano ERNESTINA JELOVSEK, * 18. 12. 1842 1 3. 12. 1917 Prijazna smrt, predolgo se ne mudi, ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tja, kjer trohljivost vse verige zgrudi. Kdo je dal ubogi pensikovj hčerki, ki je umrla v ljubljanski mestni ubožnici, postaviti ta nagrobnik, še ni dognano. Utegnila bi to biti Fran j a Tavčarjeva, soproga tedanjega ljubljanskega žm-pana. — Kdo ji je svetoval prav to besedilo iz Sonetja nesreče? In prav peti sonet -ki je v bistvu pravzaprav slavospev trpečega srca smrti... Poslej, tako smemo vsaj upati, Ernestinin grob ne bo nikoli več zapuščen — kot je bil v Ljubljani, že zdaj je ob njenem nagrobniku urejena cvetoča gredica. Gotovo pa bodo pesnikovi častilci, ki leto za letom priromajo v Kranj, na Prešernov grob prinesli kak cvet ljubezni in sočutja tudi na gomilo njegovega otroka. Prav na letošnji Prešernov rojstni dan, 3. decembra, bo poteklo natanko petdeset let od Ernestinine smrti. Črtomir Zoreč oče. Pri njem sta bila dva krepka kmeta. Starejši je bil njegov svak. Prišla sta ga prevzdigovat, ker ga sestra sama ni mogla.« Po Prešernovih stopinjah Toča uničila polovico pridelka Na Bledu in v okolici je bilo 24. julija ob 14.15 veliko neurje. Padala je debela toča, ki je na poljskih pridelkih, sadju, zelenjavi in po-glopjih povzročila veliko škodo. Tudi avtomobili domačih in tujih državljanov, so bili poškodovani. Skoda še ni ©cenjena. Po izjavi kmetijskega strokovnjaka je leča uničila 50 odstotkov pridelka. [Nesreča na prehodu za pešce Na Jesenicah je na cesti Maršala Tita, 22". julija ob 17.45 voznik motornega kolega KR 13-165 Albin Gašperlin kljub zaviranju zadel pešca Janeza Kovačiča in ga zbil po tleh. Pešec se je pri tem hudo ranil. Gmotne škode je 2a 150 N din. -m- Prehiteval vprežni voz in trčil Voznik osebnega avtomobila LJ 281-23 Franc Pavlin iz Ljubljane je 22. julija nekaj po 20. uri na cesti III. reda med Mlako in Fornetiii prehiteval voz in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil KR 106-56. Vozila ga je Jožefa Mesec iz Goričan. Pri trčenju je bila sopotnica Marija Pavlina hudo ranjena. Škode pa je za 5000 N din. -m- Samomor v Srednji vasi V Srednji vasi pri Sk. Loki je 20. julija ob 23. uri odjel od doma Janez Prezelj, star 25 let, po poklicu kmečki delavec. Našli so ga 22. julija, obešenega na domačem kozolcu. Na njem ni sledov nasilja; dosedanje preiskave kažejo, da je Prezelj naredil samomor. Trčenje mopeda in traktorja Na gozdni cesti, ki pelje iz Vogolj proti Kranju sta 24. julija trčila traktor ferguson, ki ga je vozil Janez Kozina, 34 let in moped, ki ga je vozil Alojz Gaspirc. Trčila sta na nepreglednem ovinku. Alojz Gaspire se je pri trčenju huje ranil. Gmotne škode je za 300 N din. -m- V Bistrici so poginile ribe V potoku Bistrica so 22. julija od Tržiča do vasi Žeje poginile vse ribe. Ker je tamkajšnja ribiška družina vložila v ta potok 10.500 manjših rib-salomonidov in 100 kg merskih rib, menijo, da je bilo škode za 25.000 N din. Predvidevajo, da je zastrupitev povzročila kemikalija hipol-klorit, ki jo je Bombažna predilnica in tkalnica spustila v vodo. Razstava o Prešernovi brigadi V soboto, 29. julija, bođo v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo o sedmi slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi France Prešeren. Obsegala bo okrog 85 fotografij in fotodokumen-tov, ki prikazujejo brigado od njene ustanovitve v Dav-či 13. julija 1943 do osvoboditve, oziroma do njenih zadnjih zborovanj po vojni. Poleg slik bo prikazan tudi zemljevid poti in bojev Prešernove brigade in tudi okrog 10 eksponatov. V. M. Nastop tržiške folklorne skupine V sredo. 19. julija, je v Cankarjevem domu v Tržiču nastopila domača folklorna ekupina z gorenjskimi in be-jokranjskimi plesi, tržiški kvintet s pevci pa je navzočim zaigral venček sloven-6kih narodnih pesmi. Pro- gram je bil pripravljen za prebivalce pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, vendar so z njim natopili tudi pred domačim občinstvom, v nedeljo, 23. julija, pa v alzaškem mestu Ste Marie aux Mineš. V. M. Upravni odbor tekstilne tovarne SUKNO ZAPUžE razpisuje na podlagi določb statuta podjetja delovno mesto vodje komerciale POGOJI: a) da ima višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v komerciali ali b) da ima srednjo strokovno izobrazbo z 10 let prakse v komerciali, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih. Osebni dohodek po pravilniku. Prijave z opisom o dosedanjih zaposlitvah sprejema splošno kadrovska služba podjetja. Razpis velja 15 dni od objave. Zaradi neprimerne hitrosti pod cesto Na cesti III. reda na relaciji Podgora—Trebija se je 23. julija ob 00.50 ponesrečil 30-letni voznik osebnega avtomobila LJ 566-53, Cveto Je-raša. Jeraša je vozil iz Gorenje vasi proti Trebiji. Zaradi neprimerne hitrosti jc na ovinku zavozil pod cesto in se valil 60 m globoko. Voznik in sopotnici Antonija Jeraša jn Ferlan Milena so se pri tem hudo ranili. Na vozilu je za 10.000 N din škode. -Rl- Zaradi nepravilnega prehitevanja spet trije mrtvi Huda nesreča pri Naklem Na cesti I. reda pri Naklem je v nedeljo, 23. julija, ob 12.30 35-letni voznik osebnega^ avtomobila VW 1500 z registracijo AA-PC-77 D Friderik Roth iz Elhvangena (Z. Nemčija) povzročil hudo prometno nesrečo. Vozil je iz Kranja proti Bledu in v bližini Nakla pri starem odcepu ceste za Tržič prehiteval strnjeno kolono. Tedaj je nasproti pripeljal Peter Kostcl-nik (18 let) z avtomobilom ford taunus 17 m z registracijsko številko OB-XC-83 D z Dunaja in trčil z vso hit- rostjo v Rolhov avtomobil. Pri tem se je Rothovo vozilo odbilo in trčilo v avtomobil opel rekord VV 447.452 Arturja Nogelickega. Pri trčenju je oba vrglo s ceste. Posledice trčenja so bile strašne. Pavel in Gizcla Ko-stelnik sta med prevozom v bolnišnico podlegla ranam, Friderik Roth pa je umrl v ljubljanski bolnišnici ob 17. uri. Hudo ranjeni so še Liza Kostelnik in voznik Peter Kostelnik in ELssc Lumer. Materialne škode je za 60.000 N dinarjev. -m- Piizorišče hude prometne nesreče pri Naklem, ki je zahtevala tri smrtne žrtve — Foto Alojz Bizjak Nova trgovina v Breznici V sredo, 26. julija ob 8. uri bo odprlo trgovsko podjetje Delikatesa z Jesenic v Breznici novo samopostrežno trgovino Nova trgovina je za tamkajšnje prebivalce več kot potrebna, saj živi na območju vasi Breznica, Doslovč, Smokuča, Roden in Studen-ščice- okoli 1500 prebivalcev, ki so doslej kupovali v 60 let stari trgovini. Samopostrežna trgovina je zgrajena v značilnem gorenjskem slogu z nageljni, železnimi okraski in peraškim kamnom. V njej bodo lahko dobili prebivalci vsa živila, galanterijo, perilo, sadje, šolske potrebščine, brezalkoholne in alkoholne pijače, meso itd. Posebna zanimivost nove trgovine bo v tem, da bodo v njej prodajali domač in pekovski kruh (vse izdelke pekarne iz Lesc). V sklopu trgovine, ki razpolaga s precejšnjimi skladiščnimi prostori, so uredili tudi sodoben stoječi bife, v katerem bodo prodajali razen pijač tudi nekatera jedila. Ob strani bodo poleg bifeja namestili mize s stoli in senčniki, tako da bodo lahko obiskovalci postreženi tudi na terasi. Trgovino v Breznici so začeli graditi 1. septembra lani in je veljala z opremo okoli 45 milijonov starih dinarjev. Trgovsko podjetje Delikatesa z Jesenic je trgovino izredno bogato in okusno opremilo, tako «da je že pred otvoritvijo naredila s svojo opremo in založenostjo izred- no prijeten in prepričljiv vtis. Z otvoritvijo nove trgovine je delovni kolektiv trgovskega podjetja Delikatesa Jesenice dosegel pomemben delovni uspeh, katerega bodo brez dvoma najbolj veseli vsi prebivalci Breznice in okoliških vasi. GLAS * 14. STRAN SPOREDI SREDA — 26. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhni recitali naših solistov — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Iz simfoničnega opusa Zvonimirja Cigliča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki — 13.30 Pri- poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. poročajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz Gershvvinove opere »Porgv in Bess« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.25 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Velike ure opere — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevko Almo Cogan ČETRTEK — 27. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Baletni intermezzo — 10.15 Minute z našimi solisti v italijanskih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orkestralne in operetne glasbe — 12.10 Dvora-kove melodije in ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz severne Italije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov večer simfonične glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 28. julija 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Blažu Arniču — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Koncert za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilni-ca Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Poje zbor Centralnega doma JNA iz Beograda — 20.40 V ritmu današnjih dni — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobna glasbene ustvarjalnosti _. 23.05 Literarni nokturno SREDA — 26. julija 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.00 Iz operetnega sveta, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Turandot — opera, 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 27. julija 12.00 Proslava dneva vstaje (RTV Zagreb) — 17.05 Poročila, 17.10 Zapojte z hami (RTV Ljubljana) — \1.2S Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 Kratek film, 18.15 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo (RTV Ljubljana) — 18.35 Gost našega studia, 19.00 Vandro-vec (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Govor Vladimirja Bakariča na Kozari (RTV Zagreb) — 21.00 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.07 Marija Tudor — IV. del (RTV Zagreb) — 22.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Spored JRT, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci, 22.00 Spored italijanske TV PETEK — 28. julija 18.45 Vizitka, 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Babette gre v vojsko, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mladi na ekranu (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV L Kino J Kranj CENTER 26. julija amer. barv. CS film HELEONI ob 16, 18. ifi 20. uri 27. julija franc. CS film KUPE ZA UBIJALCE ob 16., 18. in 20. uri 28. julija franc. CS film KUPE ZA UBIJALCE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIČ 26. julija sovj. barv. film ARŠ1N MAL ALAN ob 18. in 20. uri 27. julija amer. barv. CS film HELEONI 0b 18. in 20. uri 28. julija ital. film PREVARANI SOPROG ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 26. julija ital. film PREVARANI SOPROG ob 20. uri Jesenice RADIO 26. julija amer. barv. VV film NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOšKE 27. julija amer. film ANGELI SAJASTIH OBRAZOV 28. julija ital. film SA-NJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA Jesenice PLAVŽ 26. julija amer. film ANGELI SAJASTIH OBRAZOV 27. julija madžarski film GROZA 28. julija madžarski film GROZA Dovje - Mojstrana 27. julija amer. CS film TENKA RDEČA ČRTA Kranjska gora 27. julija amer. barv VV film NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE 28. julija amer. film TENKA RDEČA ČRTA Kriška zelenjava prodira na trg Kmalu po drugi svetovni vojni so nekateri prebivalci Križ zaradi velikih potreb začeli v večjih količinah pridelovati zelenjavo za domači trg. Danes se v Krizah ukvarja z načrtnim pridelovanjem zelenjave že šest kmetovalcev. Med njimi je tudi Janko Aljančič, ki prideluje predvsem solato, cve-tačo, kolerabo, zelje in zgodnji krompir. Pogodbeno so- deluje s podjetjem živila Kranj (Agraria), s kmetijsko zadrugo v Križah, z zelenjavo pa zalaga tudi bolnišnico za tuberkulozne bolnike na Golniku, tovarniške menze, trgovine in domač" trg. Letos bo, če bo pridelek dober, lahko prodal okrog 260 ton zelenjave. Pridelek pa je seveda odvisen od vremena iti prav letos je suho vreme povzročilo, da je solata prekmalu dozorela, podjetja pa tako velikih količin niso odkupovala. Janko Aljančič blago sam vozi v skladišča, da tako odda svežo zelenjavo. Z ur črtnim pridelovanjem je kvalitetna kriška zelenjava začela prek podjetij prodirati tudi v ostala področja naše države. Zato pa je potrebno omogočiti čim hitrejši prevoz od proizvajalca do potrošnika. V. M. Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avtoprometu Gorenjska — Kranj razglaša prosta delovna mesta za: 1. KV AVTOMEHANIKA (več delovnih mest) 2. KV AVTOELEKTRIČARJA (eno delovno mesto) 3. VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C — E kategorije (več delovnih mest) Pogoji pod točko 1 KV delavec avtomehanske stroke z večletno prakso Pogoji pod točko 2 VK ali KV delavec avtoelektro stroke z večletno prakso Pogoji pod točko 3 Voznik motornega vozila D in E kategorije Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidate sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v bližini delovnega mesta in so odslužili vojaško obveznost. Rok prijave do zasedbe delovnih mest. Kranj, dne 18.7.1967 Komisija za delovna razmerja Hubert Petz TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 Singer šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt % pletilni stroji £ sesalniki % hladilniki % šivanke in ostali pribor. Razprodaja v tekstilni šoli (II. nadstropje) v času gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1967 v Kranju Prodam Prodam hišo z vrtom v Kranju. Poizve se pot v Bitnje 12 3556 Prodam dobro ohranjen roler maico. Velesovo 24, Cerklje 3599 Prodam kravo po izbiri. Moste 77, Komenda 3600 Prodam »nožni knakar,« 800 kg. Košir, Suha 70, šk. Loka 3601 Prodam brejo kobilo, avstrijsko motorno kosihifco. Jauhar, Brezje I, Posavec 3602 Poceni prodam zložljiv gumi čoln. Cesta 1. maja 14, Kranj 3603 Prodam pletilni stroj re-gina royal, tovarniško nov. Valjavčeva 23, Kranj 3604 Prodam slamoreznico z verigo in s puhalnikom. Suha 14, Kranj 3605 Prodam pletilni stroj ma-tador. Naslov v ogl. oddelku 3606 Prodam fikus. Šenčur 157 3607 Prodam cevi (rore) za vodnjak. Puštal 17, Šk. Loka 3608 Prodam nov nemški motorni »pikirni« krojaški šivalni stroj. Kokrica 84, Kranj 3609 Prodam novo prikolico za VW za 180.000 S din. Kos, Titova 4, Jesenice.. 3610 Prodam stopnice z ograjo, vhodna in navadna vrata in okna. Možina, Struževo 35 3611 Prodam moped T 12. Poljane 25 nad šk. Loko 3612 Prodam motor horex 350 cem, letnik 51. Bajt, Zg. Bitnje 141 3613 Prodam staro hišo, vselji-vo takoj. Kamna gorica 41, pri Plutu 3614 Prodam Hat 600 D v odličnem stanju in globok kombiniran otroški voziček. Rozman, Kokrica 155 3615 Prodam fiat 750, letnik 61. Šenčur 236 3616 Prodam 50 heraklitnih plošč, debeline 2 V2 cm. Holy Boris, Delavska c. 24 3617 Prodam moped in harmoniko. Britof 92, Kranj 3618 Prodam mizarski rezkar (frezar) od 3000 do 8000 o/min. Jezerska c. 92 3619 Ugodno prodam dobro ohranjen fiat 750. Suha 24, Kranj 3620 Prodam 1300 kosov cementne strešne opeke (folc). Šenčur 79 3621 Prodam kuhinjsko kredenco. Pajič, Moša Pijade 11 3636 Prodam kravo. Bašelj 1, Preddvor 3637 Prodam kravo, dobro mle-karico. Zbilje 43, Medvode 3638 Prodam okrog 4000 kosov strešne opeke (bebrovec). Ing. Langus, černivec 3639 Kupim Kupim 60 kg težke prašiče. Potočnik, Bistrica, Duplje 3633 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju, Radovljici ali Lescah. Ponudbe pod »ogled v avgustu 67« 3634 Kupim fiat 750, plačam v gotovini. Naslov v ogl. oddelku 3635 Ostalo Slikarskega in pleskarskega pomočnika ter vajenca z dokončano osemletko sprejmem. CIGROVSKI Jože, Gorenjska c. 39, Radovljica 3622 Nujno potrebujem mizarskega pomočnika in vajenca. PANGERC Viktor, mizarstvo Zasavska 31, Kranj 3623 V najem oddam garažo. Ul. Vide Šinkovec 9, Kranj 3624 Jelovica lesna industrija SKOFJA LOKA razpisuje v petek, dne 28. julija 1967: za družbeni sektor ob 11. uri, za zasebni sektor ob 14. uri javno licitacijo ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA: 9 elektromotorjev (Basinhodi 5,5 KVV/3000 — Kresling 3,7 KVV/2800 — Končar 3 4 KVV/2800 — Motor 3,3 KVV/2800 — Motor 4,2 KVV/1425 — Končar 4,7 KW/ 1415 _ Stemag 3,7 KVV/2800 — Sachsemverke 3 KW/2830 — Brovvn Boveri 3,2 KW/1425) Debelinski skobelni stroj Rezkalni stroj Spindelbauer 2 strojčka za utore Tirelli Elektrogenerator Signalna centrala Krožna žaga obrobovalka — stroj za izvrtavanje grč — tračna žaga lesene konstrukcije — krožna žaga lesene konstrukcije — ročni električni skobelni stroj Mafel — ročna električna tračna žaga Mafel — ročna krožna žaga Bratstvo — ročna stiskalnica — ročni voziček — 2 ročna dvigala — polirni in brusilni stroj za kovino — 3 peči — 2 štedilnika Gorenje — 7 postelj železnih z jogi vložki — 2 mizi gostinski — 2 pisalni mizi — 7 omar — 6 stolov nav. — 5 stolov pletenih — 4 telef.aparati — 9 zvočnikov -— muzikalna omara — elektr. gramofon — 2 stenski uri — žensko kolo in drugo. Ogled predmetov je mogoč pred javno prodajo od 24. 7. 67 dalje vsak dan med 11. in 14. uro na obratu I podjetja Jelovice. Informacije tel. 85336 Po ugodni ceni pripeljem salonitne plošče, primerne za kritje kozolca. Šenčur 5 3625 Diplomant zgodovine sprejme mesto predavatelja na osemletki, ev. z dodatnim poukom iz matematike. Ponudbe pod GORENJSKA 3626 Sprejmem vajenca za mizarsko stroko. MIZARSTVI IPAVEC Mengeš, Gorenjska cesta 3627 Izgubil sem novo rjavo aktovko od Poljan do žel. postaje šk. Loka. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi Bertoncelj, Britof 73, Kranj 3628 V soboto, 22. t. m, mi je bil ukraden moped Colibri št. 061-935 belo sive barve za trgovino Sava. Vsako informacijo sporočite postaji LM. Hkrati opozarjam pred nakupom. 3629 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse dobri, skrbni mož, oče, stari oče in brat PETER BUKOVNIK Koštrunčov ata iz Zg. Bele Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 26. t. m., ob 15. uri izpred hiše žalosti na preddvorsko pokopališče. Zg. Bela, 26. 7. 1967 žalujoči: žena Neža, sin Tone, hčerke Pavla, Micka, Angelca, Nežka in Francka z družinami Brezplačno oddam skale za beton. Čirče 10. Kranj 3630 Iščemo bobnarja z lastnimi bobni, starega do 18 let. Naslov v ogl. oddelku 3631 Iščem čevljarskega pomočnika za honorarno delo doma ali v delavnici. Čevljarska delavnica BEZINO-VIČ Kruno, Tomšičeva 42, Kranj 3632 VABIMO VSE BIVŠE BORCE IN AKTIVISTE SLEDEČIH ENOT: — CANKARJEVEGA BATALJONA — GORENJSKEGA ODREDA — KOROŠKIH ENOT NA SLOVESNO PODELITEV DOMICILA, KI BO NA BLEDU 6. AVGUSTA OB 11. URI DOPOLDNE V FESTIVALNI DVORANI. DOMICIL PODELJUJEJO OBČINSKE SKUPŠČINE JESENICE, RADOVLJICA IN SKOFJA LOKA. POPOLDNE BO TOVA-RIŠKO SREČANJE VSEH BORCEV IN AKTIVISTOV V RIBNEM PP.I BLEDU. SLOVESNOSTI V FESTIVALNI DVORANI IN TOVARIŠKEGA SREČANJA NAJ SE UDELEŽIJO VSI BORCI TEH ENOT, BREZ RAZLIKE, V KATERI ENOTI SO SE KASNEJE BORILI. Medobčinski pripravljalni odbor ZZB NOV Radovljica Zahvala Ob bridki izgubi mojega moža, očeta in starega očeta Andreja Šteiančič upokojenec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sostanovalcem, ki so nam pomagali ob tej težki izgubi. Posebno zahvalo smo dolžni obema župnikoma, pevskemu zboru, gasilskemu društvu, zvezi borcev, sindikalni'podružnici SDK, prav vsem, ki so mu poklonili toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Tržič, Kranj, Dunaj, Lovran, 22. 7. 1967 Žalujoči: žena Marija, hčerka Meri z družino, sin Vinko z družino, Ivanka z družino in ostalo sorodstvo. razstavlja in prodaja na gorenjskem sejmu od 4. do 15. avgusta 1967 v Kranju pohištvo, pralne stroje, hladilnike, okna, vrata, preproge, zavese, čokolado, kavo G L« AS Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT Posamično prvenstvo Slovenije za starejše mladinke in mladince Osem naslovov Kranjčanom Trinajst tekmovalk in tekmovalcev kranjskega Triglava, ki so v soboto in nedeljo sodelovali na posamičnem atletskem prvenstvu Slovenije za starejše mladinke in starejše mladince v Celju, se je vrnilo v Kranj kar z osmimi naslovi novih slovenskih prvakov (pri tem pa ni nastopil najboljši kranjski atlet Milek, ki bi vsoto osvojenih prvenstev povečal Se za dva naslova'). Takšen uspeh je bilo res težko pričakovati; čeprav je bila sicer večina prvih mest že pred tekmovanjem osvojena, L. Osovnikar pa je bilo tudi nekaj prijetnih presenečenj V prvi vrsti velja to za nadarjeno novinko Nado Klemene, ki je bila v teku na 100 m druga z osebnim in gorenjskim rekordom za pionirke (12,9), v teku na 200 metrov pa je zasedla peto mesto; ob ponovitvi rezultata iz polfinala, bi se uvrstila celo na drugo mesto (27,7). Prvi naslov za Triglav je osvojila pionirka Saša Vi-dovič v disciplini 80 m ovire; s tem si je tudi dokončno zagotovila mesto v mladinski reprezentanci Slovenije na Pokalu republik v Subotici. Hafner in šraj sta poskrbela za dvojno zmago v teku na 1500 m, takoj za njima je podobno uspelo Osovnikar-jevi in Klemenčevi na 100 metrov. Med zmagovalce so se vpisali še Žumer na 800 metrov, Osovnikarjeva 200 metrov, šraj na 1500 m z zaprekami, ter ženska štafeta 100 in 4 x 60 na progi metrov. Rezultati kranjskih predstavnikov: MOŠKI — 110 nt ovire: 3. M. Kleč 17,9, krogla: 7. Pristov 10,15, višina: 2. Krumpak 175, 1500 m: 1. Hafner 4:11,3, 2. Šraj 4:12,8, daljina: 7. D. Prezelj 620, 8. Krumipak 617, 4 x 100 m: 3. AK Triglav 47,4, 400 m: £ Žumer 53,2, 400 m ovire: 4. M. Kleč 61,6, kladivo: 2. Pristov 28,62, 800 m: 1. žumer 1:59,4, 4. Hafner 2:02,1, tro-skok: 2. Prezelj 13,82. 1500 m zapreke: 1. šraj 4:24,5, disk: 5. Pristov 31,51, palica: 3. Krumpak 350, 4 x 400 ni: 3. AK Triglav 3:41,2; ŽENSKE — 80 m ovire: I. Vidovič 13,0, 100 m: 1. Osovnikar 12,6, 2. Klemene 12,9, 4 x 100: 1. AK Triglav 51,7, 200 m: 1. Osovnikar 26,4, 5. Klemene 28,5, 4 x 60 ni: 1. AK Triglav 31,1. M. Kuralt' Triglav : Ljubljana 87 : 55 PRVAKI — Mladinci Triglava so ponovno osvojili naslov slovenskega prvaka v vaterpolu. Ud leve proti desni: J, Nadlžar, Horjak, štromajer, Sorli, Klemenčič, Mohorič, Torkar, Kodek, Podveršček — Foto F. Perdan Mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu Še en uspeh Triglava Mladi vaterpolisti Triglava obranili naslov republiškega prvaka Mladi vaterpolisti Triglava so dosegli še en pomemben uspeh. Na mladinskem prvenstvu Slovenije, ki Je bilo v petek in soboto v Kranju, So osvojili prvo mesto in s tem ponovili lanskoletni uspeh. Vprašanje zmage domačinov ni bilo nikoli v toku turnirja sporno. Nekaj večji odpor so nudili Kranjčanom mladinci Neptuna iz Celja, 6aj je v njihovi ekipi nastopalo pet članov prvega moštva, medtem ko sta pri Triglavu manjkala Balderman in Velikanje. K temu uspehu mladih va-terpolistov je veliko pripomogel Milan Klemenčič, ki je bil najboljši strelec turnirja.. Poleg njega so prikazali odlično igro še Mohorič, Sorli, Nadižar in Torkar. V borbi za tretje mesto je Koper nepričakovano visoko premagal ekipo Ljubljane, kar predstavlja največje presenečenje prvenstva. REZULTATI — I. kolo — Triglav : Koper 14:0 (2:0, 5:0, 5:0, 2:0), Neptun : Ljubljana 8:1 (1:0, 3:0, 2:0, 2:1); II. kolo — Triglav : Ljubljana 12:2 (0:0, 4:0, 5:1, 3:1); III.kolo — Triglav (0:0, 2:2, Koper 1:8 (0:0, 1:1, o golov: Jerman (K), 5 golov: Sorli, Nadižar (oba T), Dolžan in Sagadin (oba N), 4 goli: Milovič (K), 2 gola-.Štromajer (T) in Vergles (K), itd. Triglav je nastopal v postavi: Torkar, Mohorič, štromajer, Kodek, Nadižar, Klemenčič, Sorli, Brezec, Horjak in Podveršček. P. Didić B. Pečjak V srečanju so bili doseženi slabši rezultati, vendar je kljub vsemu uspelo Bredi Pečjak postaviti nov slovenski mladinski in članski rekord na 200 m hrbtno (2:48,9). REZULTATI — Moški — 400 prosto: 1. Klemenčič (T) 4:58,4; 100 prsno: 1. Ogrin (L) 1:20,9; 200 delfin: 1. Slavec (T) 2:44,0; 200 hrbtno: 1. Da-neu (L) 2:31,6; 100 prosto: 1. V ponedeljek zvečer so v tekmi, ki jo Je ves čas spremljal močan naliv, plavalci Triglava premagali Ljubljano s 87:55. Medtem ko sta moški ekipi vodili dokaj izenačeno borbo (37:34 za Triglav), pa so Kranjčanke premagale svoje nasprotnice iz Ljubljane z najvišjim možnim rezultatom (50:21), saj so osvojile prav vsa prva in druga mesta. Klemenčič (T) 1:05,0; 4X100 prosto: 1. Ljubljana 4:22,1, 2. Triglav 4:22,2. Ženske — 400 prosto: 1. Virnik (T) 5:54,2; 100 prsno: 1. Svarc (T) 1:25,5; 100 delfin: 1. Svarc 1:27,3; 200 hrbtno: 1. Pečjak (T) 2:48,9 (slov. čl. in ml. rekord), 100 prosto: l. Jančar (T) 1:16,4; 4 X 100 mešano: L Triglav 5:45,9, 2. Ljubljana 6:50,5. - pc Najmlajša državna reprezentantka Pionirka Lidija Švarc — najboljša kranjska plavalka Neptun 7:4 2:1, 3:1), Ljubljana : LESTVICA Triglav Neptun Koper Ljubljana 33:6 6 20:13 4 13:23 2 4:28 0 Čestitke. Stiski rok. Veseli obrazi. Navdušenje ... Tako Je bilo pred treningom plavalcev prejšnjo sredo na letnem kopališču v Kranju, ko se je iz svojega »mednarodnega potovanja« vrnila Štirinajstletna Lidija Švarc, ki je nastopila na mednarodnem plavalnem mitingu v VVolsenu (NDR) ter kot najbolje uvrščena Jugoslovanka zasedla na 100 m prsno osmo (1:25.5), na 200 m prsno pa sedmo (3:02.5) mesto, čeprav njene klubske vrstnice ne zaostajajo kvalitetno veliko, so vse hitele čestitat »svoji« Lidiji. Lidija je najmlajši član državne članske reprezentance v plavanju. Pogovor z_ njo in njeno trenerko Anko Colnar-Košnikovo je tekel Ob robu bazena; medtem so njene kolegice trenirale. STRELCI-11 golov: Klemenčič (T), 9 golov: Rojšek (N), 8 golov: Mohorič (T), 6 — Kot »stara«, kvalitetna plavalka imaš gotovo polno vtisov iz svoje dosedanje kariere? »Le od kod naj jih dobim?! Plavati sem začela februarja leta 1965. Ves čas sem prebila na treningu.« Trening. Za človeka, ki ne pozna treninga plavalcev, je to zanimivo. Koliko preplavaš? »»Pozimi sem preplavala 1*1 kilometrov, sedaj pa jih vsak teden od 36 do 40.« — Kako preprosto se to sliši. Če vemo, da to pomeni okoli 5 ur treninga dnevno, je že drugače. Kako to vpliva na tvoj uspeh v šoli? »Ne vem, kako vpliva. Letos bom šla v osmi razred osnovne šole ... Odkar sem v višjih razredih, sem odlična. To se že kar nekako ujema s časom, ko sem začela plavati.« — Pri štirinajstih letih si postala najboljša kranjska plavalka. Kranjčane spomi- i njaš na ime Koncilja, Hribar, Vukič . . . »Nisem sama. V klubu imam še dosti prijateljic, ki prav tako spominjajo nanje ...« — Kaj lahko še pričakujemo od tebe? »Raje ne preveč pričakovati. Plavam, ker me to veseli in svoje plavanje ne vežem na rezultate. Začela sem plavati zaradi družbe ...« — In vendar: kako prognoziraš rezultate? »Rada bi plavala pod 3 minute na 200 m prsno.« — Od 1. do 3. avgusta bo v Kranju mladinsko državno prvenstvo v plavanju. »To bo zame ena izmed najvažnejših tekem poleg državnega članskega in mladinskega evropskega prvenstva.« — Kot najbolje uvrščena Jugoslovanka na mednarodnem plavalnem ;miUingu v Vvolsenu imaš gotovo tudi največ upanja, da ,se boš udeležila evropskega prvenstva. »Zelo rada bi šla v Stock-holm, vendar bi rada nastopila tudi na državnem mladinskem pnrenstvu v Kranju. Prav v tem času bo namreč v Splitu meddržavni članski dvoboj z Madžari in tako še ni gotovo, kje bom nastopila.« Trenerka Anka Čolnar-Košnikova je ob najinem pogovoru pripomnila: »Če bo tekel Lidijin trening nemoteno, bo plavala pod 3 minute, vendar se bojim prepogoste odsotnosti od treningov zaradi potreb reprezentance.« — Lidija, gotovo si slišala, koliko denarja dobijo nogometaši. Kaj meniš o tem.; koliko dobiš ti podpore? Okoli naju se je nabralo že več plavalcev. Ob t eni vprašanju se je razlegel splošen smeh in Lidija je odgovorila: »V klubu ne dobi nihče niti dinarja, ne od zveze in n« od kluba. Veseli smo, če imamo denar za tekmovanja, drese .. .« — Za konec še to: kako so počutiš med starejšimi člani reprezentance? i »Dobro. Najbolje se razumem z Bjedovo in Vrbovskom.« Za Lidijo je vedno vse dobro. NL navajena jadikovati. Oster, naporen športni trening je utrdil njen značaj, pozna le smeh in veselje. Razočaranje hitro pozabi, ker se mora pripravljati za novo in nove podvige. P. Čolnar