V središču Ptuj • Neznosna vročina v bolnišničnih sobah O Strani 6 in 7 s I i Štajerski Kronika Haloze • Zaskrbljeni zaradi ilegalnih prehodov meje O Stran 24 Ptuj, torek, 9. julija 2019 Letnik LXXII • št. 52 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Markovci • Zakaj je pod jezom ponovno gradbišče? O Stran 3 Infrastruktura Kog • Nova cesta s številnimi pomanjkljivostmi O Stran 4 Izobraževanje Ptuj • Na ŠC Ptuj končali kadrovske postopke O Stran 6 V središču Slovenija • Spletni kriminal v porastu O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje • Za zlato zrnje preslabo plačilo O Stran 8 Zdravstvo Ptuj • 37 vitezov krvodajalstva O Stran 18 Spodnje Podravje • Ptuj pod vodo, razkrite strehe, podrta drevesa in drogovi, udari strel Neurje po mestu udarilo z vso močjo Prizori opustošenega Ptuja so v nedeljo popoldne spominjali na posledice tropske nevihte. Včasih so takšne fotografije prihajale z drugih koncev sveta, danes smo jim priča v našem okolju. Na območju regije je bilo v nedeljo na delu okoli 600 gasilcev. Več na strani 2. , ul_j Slovenja vas • Krajani in AMZS še vedno brez soglasja glede kartodroma o Stran 3 Poslovna cona Strnišče • Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj o Stran 5 f p AKCIJA ZA NOVE NAROCN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70 let Ob%k|enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno petek • 12. julija 2019 Spodnje Podravje • Mesto pod vodo, razkrite strehe, podrta drevesa, drogovi in table, udari strel Po neurju apokaliptična podoba mesta Statistika posledic nedeljskega neurja s silovitim nalivom, orkanskim vetrom in točo se bo zbirala in analizirala še nekaj dni. A že prvi podatki o nastali škodi so več kot zgovorni o razsežnosti tokratne nevihte. Foto: Črtomir Goznik 212 gasilcev iz 22 društev je na 40 objektih prekrilo odkrite strehe, iz 79 objektov so izčrpali meteorne vode, razrezali in odstranili enaindvajset podrtih dreves s cestišč, pogasili požar v skladišču podjetja Mercator, popivnali nevarne snovi, štirikrat posredovali pri nagnjenih in podrtih električnih drogovih, izčrpali vodo iz elektro postaje, reševali invalida iz poplavljenega objekta, reševali osebo, ukleščeno v avtomobil, na katerega se je podrlo drevo, zajezili izlivanje iz ribnika, izvlekli avtomobil iz zalitega podvoza ter prečrpali vodo iz dveh zalitih podvozov. (RECO Ptuj) Številne ceste, ulice, trgi, parkirišča, njive in travniki v mestu Ptuj ter okolici so se v nedeljo popoldan spremenili v reke in jezera. Podvozi so bili zaliti in neprevozni. Na Mi-noritskem trgu je voda segala do kolen, v zalednih ulicah ponekod tudi do pasu, razlivala se je po kleteh in pritličjih. Po cestah je tekla čez robove pločnikov. Poplavljeni so bili Ormoška cesta, vsa parkirišča ob trgovinah in drugih poslovnih objektih ob njej. Pod vodo sta bila Volkmerjeva cesta in parkirišče pri novem Lidlu. Voda je drla po ulicah starega mestnega jedra in cestah skozi blokovska naselja. Neusmiljeno je tekla povsod, kjer si je utrla pot. Za seboj pa je puščala pravo razdejanje. Na Ptuju je v pol ure padlo 52 litrov dežja na m2 površine. Toča je klestila po drevju, vrtninah in nasadih, lomila šipe na oknih. Z dreves potolčeno listje je še dodatno zamašilo odtoke meteorne kanalizacije. Orkanski veter s hitrostjo okoli 100 km/h je razkrival strehe, lomil in ruval drevesa ter drogove, oglasne table, prevračal zabojnike za odpadke ... Gasilcem je pri reševanju prišla zelo prav V % Foto: Alen lljevec Veter je odkrival strehe, v stanovanja je nato vdirala voda. Tekla je tudi iz vtičnic ... nova gasilska avto lestev, ki so jo nabavili lani. Pločevina, ki jo je veter odtrgal s streh stanovanjskih blokov, je padla na avtomobile. Zaradi odkritih streh je voda tekla po stanovanjih, uničevala inventar... Po avtomobilih so padala drevesa in odlomljene veje. Podrtih dreves v mestu niso več niti šteli, toliko jih je bilo polomljenih in izruvanih. Nevihta je pravi masaker povzročila tudi v mestnem parku ob Dravi. Zalilo je tri osnovne šole (Olgico, Mladiko in Ljudski vrt), porodni oddelek bolnišnice, dom upokojencev, Miheličevo galerijo, strehe in fasade so poškodovane po celem 350 gasilcev na intervencijah zunaj Ptuja Dornava 18 gasilcev iz PGD Dornava in Mezgovci je odstranilo 13 podrtih dreves, iz šestih hiš so izčrpali meteorno vodo, prekrili 14 streh s strešniki in folijo ter s ceste odstranili odtrgano železniško zapornico. Videm 57 gasilcev iz treh PGD je odstranilo dve podrti drevesi, iz treh objektov so izčrpali meteorno vodo, prekrili eno streho s strešniki ter pogasili požar stanovanjskega objekta, ki gaje zanetila strela. Ormož 19 gasilcev iz treh PGD je odstranilo dve podrti drevesi, prekrili so dve strehi s strešniki in folijo ter očistili okrog 200 metrov cest. Gorišnica 59 gasilcev iz petih PGD je odstranilo 11 podrtih dreves, iz štirih hiš so izčrpali meteorno vodo, prekrili 45 streh s strešniki in folijo, do prihoda delavcev Elektra Maribor zavarovali dva nagnjena električna droga in očistili okrog pet kilometrov cest. Markovci 32 gasilcev iz treh PGD je odstranilo šest podrtih dreves, iz enega objekta so izčrpali meteorno vodo, prekrili 16 streh s strešniki in folijo ter očistili okrog sto metrov cest. Hajdina Foto: Črtomir Goznik 96 gasilcev iz petih PGD je odstranilo 122 podrtih dreves, iz treh hiš so izčrpali meteorno vodo in prekrili 21 streh s strešniki in folijo. Prizori opustošenega Ptuja so v nedeljo popoldne spominjali na posledice tropske nevihte ali ciklona. Včasih so takšne fotografije prihajale z drugih KidričPDo koncev sveta, danes smo jim priča v našem okolju. Voda je v objekte tekla tudi skozi zaprta okna. mestu. Težave so bile na elektroenergetskem omrežju, 12.000 odjemalcev je bilo brez električne energije. Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je bila na terenu že v nedeljo popoldan. Situacijo je ocenila kot katastrofalno. V ponedeljek se je s sodelavci odpravila po mestu in javnih zavodih, ki so v neurju utrpeli škodo. »O nastali škodi je zaenkrat še preuranjeno govoriti. Opravljamo oglede, začeli se bodo izvajati popisi škode,« je povedala včeraj dopoldan in se gasilcem ter drugim, ki so požrtvovalno pomagali v intervenciji, zahvalila za pomoč. Gajškova pri sanaciji posledic neurja pričakuje pomoč države. Mojca Zemljarič 10 gasilcev PGD Talum Kidričevo je zaradi večje količine meteorne vode zaprlo podvoz, razžagali in odstranili so 15 podrtih dreves in počistili okrog dvesto metrov cestišč. Majšperk 70 gasilcev iz petih PGD je odstranilo šest podrtih dreves, iz desetih objektov so izčrpali meteorno vodo, očistili okrog 1.200 metrov cest, prebili in očistili cestne kanale in jaške, zajezili in ustavili plaz ter pomagali stanovalcem pri reševanju premoženja in živine iz poplavljenih objektov. Vir: RECO Ptuj Foto: Črtomir Goznik V Belšakovi ulici je pregorel transformator, v Ljudskem vrtu (na fotografiji) je bil ribnik ponovno tik pred razlitjem. Foto: Črtomir Goznik V nenaseljeni hiši v Vareji v občini Videm je strela zanetila požar. Materialna škoda znaša 20.000 evrov. V mestu skoraj ni bilo ceste, ulice, trga ali parkirišča, kjer ne bi stala voda. Foto: FB torek • 9. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Markovci • Drava spodjeda jez Nevarnost propadanja betonajezu Dravske elektrarne Maribor (DEM) so sredi junija na Dravi pod jezom v Markovcih odprle gradbišče. Foto: MZ Z zajezno pregrado bodo stabilizirali rečno dno v strugi Drave pod jezom Markovci. Ob visokih vodah se dogaja, da voda izpod jezu odnaša material. Zaradi nižjega vodostaja je armirano-betonska konstrukcija jezu podvržena vremenskim vplivom in bi lahko začela hitreje propadati. Podaljšali bodo zajezni prag, ki so ga do polovice struge zgradili pred desetletjem. Čez drugo polovico struge je takrat ostala prodnata sipina. To bodo sedaj delno ostranili in prag zgradili do desnega rečnega brega. Poseg pred desetletjem (2010) je bil potreben zaradi stabilizacije rečnega dna pod jezom. Z leti se je izkazalo, da je bil tedanji ukrep premalo učinkovit. Zato bodo sedaj zajezitveno pregrado podaljšali in bo po novem povezovala oba rečna bregova. „Pod jezom v Markovcih se izvaja drugi del zajeznega praga, in sicer od obstoječega praga do desne brežine v dolžini približno 70 metrov. Z leti se je namreč izkazalo, da visoke vode izpod jezu odnašajo material v strugo, kar je povzročilo poglabljanje dna in znižanje vode neposredno pod jezom. Posledično je vremenskim vplivom izpostavljena armirano-betonska konstrukcija jezu, kar bi zaradi propadanja betona lahko dolgoročno vplivalo na stabilnost objekta," so pojasnili v DEM ter dodali, da so za gradnjo za-jeznega praga pridobili gradbeno in vsa druga potrebna dovoljenja ter soglasja. „Zajezni prag bo sestavljen iz armirano-betonskih panelov in na njih zloženih lesenih tramov. Paneli bodo utrjeni s piloti in armira-no-betonskimi koli. Vrednost projekta je 193.000 evrov, izvaja ga RGP Velenje. Dela bodo predvidoma končana do konca leta," so navedli v DEM, kjer se ta čas intenzivno pripravljajo na naslednjo veliko investicijo, ki jih čaka v Markovcih. Po 40 letih obratovanja bodo začeli temeljito sanacijo jezu. Sanirali bodo konstrukcijo pretočnih polj, obnovili cesto nad njimi, zapornice ter celotno hidromehansko in elektro opremo. Projekt je v razpisni fazi. Računajo, da bodo do konca leta izbrali izvajalce za posamezne sklope. Dela bi začeli izvajati v prvi polovici leta 2020, trajala pa naj bi šest let. Mojca Zemljarič Slovenija • Za drugimi članicami EU Na podnebne spremembe najslabše pripravljeni Ker se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, več kot 40 organizacij od vlade zahteva ambi-cioznejši načrt za reševanje podnebne krize, kije prešla v nacionalno. Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, je prepričana, da mora vlada nemudoma začeti aktivnosti za preprečitev prihajajoče podnebne katastrofe in izvesti zaveze, ki jih ima do svojih državljanov in ki jih je dala mednarodni skupnosti. Tudi Evropska komisija je Sloveniji sporočila, da bo morala še veliko narediti pri pripravi podnebnih dokumentov. Po podatkih fundacije European Climate Foundation je namreč izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov članic EU najslabše pripravljen prav slovenski. Da se svet še ni srečal s tako univerzalnim problemom, ki zadeva vse človeštvo, je dejala Senka Vrbica Šiftovič iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC in dodala, da bomo morali spremeniti način proizvodnje in potrošnje ter seveda lasten življenjski slog, država pa je tista, ki nas lahko z vzvodi k temu spodbuja ali pa nas omejuje. SD Foto: Media24 Hajdina • Kaj pomeni sprejetje OPN za kartodrom Konec načrtov za širitev? Konec junija je bil na Hajdini sprejet občinski prostorski načrt (OPN). S tem bo omogočena novogradnja številnih objektov, prinaša pa ta dokument tudi nekatere omejitve, predvsem z vidika varstva okolja in prostorske ureditve. Je s to potezo preprečena tudi širitev kartodroma v Slovenji vasi? Omejitve ministrstva za okolje in prostor si očitno vsak razlaga po svoje... hjm ■ ** Foto: Črtomir Goznik Je zaradi sprejetja občinskega prostorskega načrta onemogočena ureditev kartodroma? Kmalu po tem, ko se je kartodrom iz Hajdoš preselil v Slove-njo vas, so se krajani organizirali v civilno iniciativo. Med drugim so izrazili nestrinjanje, saj naj bi hrupna dejavnost kartodroma motila njihov mir, obenem pa tudi bojazen, da se bo dejavnost še dodatno širila. Izpušni plini, urnik obratovanja, povečan promet in marsikaj drugega so dejavniki, ki so po mnenju civilne iniciative predvsem za v bližini stanujoče občane moteči. (i*.* • Civilna iniciativa ima svojo interpretacijo Svoje pomisleke so redno pošiljali tudi pristojnim institucijam. Med drugim tudi na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pred sprejetjem OPN podalo številne omejitve, del teh pa se nanaša na širitev same dejavnosti kartodroma. „Jasno je zapisano, da širitev ni možna v smislu dodatnih kapacitet. Postavitev kakšnih večjih objektov in lokala ni dovoljena. Širijo sicer lahko objekte, ki so podpora obratovanju, kot so stranišča in podobno. Tako mi to razumemo. Krajani smo s to rešitvijo vsaj delno zadovoljni, nikakor pa to ne pomeni, da sprejemamo dejstva, da je kartodrom tako blizu naselja. Za nas je ta dejavnost moteča, število dirk se stopnjuje, več je tudi treningov in praktično ni konca tedna, ko bi imeli mir," pravi Aleksander Vaupotič, član civilne iniciative in občinski svetnik. Vaupotič: »Zadeva zrela za kazenski pregon« Ob sprejetju OPN je Vaupotič tudi pripravljavce gradiva zaprosil za obrazložitev omejitev, ki jih je podalo ministrstvo, in dobil jasen odgovor, da nadaljnja širitev kartodroma ni mogoča. V kakšnem smislu, pa se interpretacije povsem razlikujejo. Krajani to vidijo kot njihovo malo zmago, kar še zdaleč (niti v primeru, da je njihova razlaga omejitev, ki jih je podalo ministrstvo, točna) ne pomeni, da je tudi „vojne" konec. Napovedujejo nadaljevanje in stopnjevanje aktivnosti. Izpostavljajo domnevno sporne meritve, ki so jih izvajali za pridobitev uporabnega dovoljenja. „Rezultati niso merodajni, saj so meritve izvajali v dežju, ko so bili na progi le štirje karti, dovoljenih je 32. Meritve je naročila občina, kar me prav tako čudi. Menim, da je ta zadeva s potvarjanjem meritev hrupa zrela za kazenski pregon po uradni dolžnosti," pravi Vaupotič. Občina je sicer dejansko naročila meritve, a na podlagi dogovora, ki so ga dosegli na lanskoletnem zboru krajanov, saj so ti dvomili v meritve, ki bi jih naročil lastnik, torej AMZS. Nič bolj pa očitno krajani ne verjamejo niti novim meritvam, ki jih je naročila občina Hajdina. AMZS: „Znotraj kartodroma lahko gradimo" Očitno si spremembe oz. omejitve, ki jih je navedlo ministrstvo, krajani razlagajo povsem drugače kot lastnik kartodroma v Slovenji vasi, Avto moto zvezo Slovenije (AMZS). Povprašali smo jih, kaj sprejetje občinskega prostorskega načrta zanje pomeni in ali jim je zaradi tega dokumenta onemogočena širitev. »Že v okviru dosedanje prostorske ureditve ima AMZS možnosti za nadaljnji razvoj AMZS Centra kartinga in moto športa v Slovenji vasi,« so odgovorili kratko in jedrnato. Uporabno dovoljenje za progo je AMZS dobil z nakupom samega kartodroma, že ob njegovem prevzemu pa so povedali, da računajo na nekaj dodatnih posegov. Načrtujejo postavitev kontejnerske zgradbe površine 358 kvadratnih metrov. V njej bi zagotovili prostore za garaže za shranjevanje kartov, pisarne, sanitarije s tuši in lokal. Plan je bil, da se v sklopu kartodroma objekt z lokalom uredi še letos. Za razliko od krajanov na AMZS vztrajajo, da to ni širitev, temveč urejanje znotraj obstoječega kartodroma. Trenutno še čakajo na gradbeno dovoljenje, saj je bila ponovno podana nova pritožba, tik pred iztekom pritožbenega roka. „Z vsebino nismo seznanjeni, so pa bile vse pritožbe doslej zavrnjene. Očitno gre za zavlačevanje postopka. Ko dobimo pritožbo, bomo ponovno pripravili odgovor," pravijo na AMZS, v upanju, da bo gradbeno dovolje- nje, za katerega so zaprosili lani, izdano čim prej. Glažar: »Ureditev objektov znotraj kartodroma je možna« Da sprejetje prostorskega načrta ne pomeni dodatnih omejitev za samo dejavnost kartodroma, pa meni tudi hajdinski župan Stanislav Glažar: „Sam teh omejitev ne razumem kot onemogočanje urejanja samega kartodroma, saj ne gre za širitev prog, temveč ureditev objektov, ki so kot podpora sami dejavnosti." Katera interpretacija je pravilna, bo odločala Upravna enota Ptuj, ki sprejme odločitev, ali izda gradbeno dovoljenje za postavitev objekta ali ne. Dženana Kmetec AMZS: z delovanjem kartodroma v Slovenji vasi zadovoljni Kot pravijo na AMZS, so s Centrom kartinga in moto športa v Slovenji vasi zadovoljni. Letos so imeli dve mednarodni karting dirki. »Tekmovalci in drugi obiskovalci so nad objektom navdušeni. Naslednja mednarodna karting dirka bo konec septembra, takrat bo tudi dirka državnega prvenstva, ki jo organizira AMD Ptuj,« še dodajajo. Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski Podravje torek • 9. julija 2019 Podravje • Prepočasni postopki v zvezi s cesto Ptuj-Ormož Župani: »Naj se gradnja prvega dela od Ormoža do Gorišnice začne« Župani v Spodnjem Podravju so nezadovoljni s sedanjim tempom postopkov v zvezi z gradnjo ceste Ptuj-Or-mož. Želijo, da se zadeve pospešijo in da se začne etapna gradnja; torej da bi se čimprej lotili izgradnje prvega odseka ceste od Ormoža do Gorišnice, za katerega imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Gradnja viadukta Sejanca lepo napreduje, vprašanje pa je, kdaj se bo nadaljevala gradnja ceste proti Gorišnici in Markoucem. »Imam občutek, da stojimo na mestu, in zgleda, da to nekomu paše. Cesto lahko etapno gradimo, da se ne bo čakalo do konca, ko bo umeščena celotna trasa in bodo pridobljena vsa dovoljenja. Gradbeno dovoljenje za prvi odsek ceste imamo, vsaj to etapo speljimo do konca, kajti ta odsek bi nam z navezovalno cesto veliko pomenil. Podpiramo civilno iniciativo in naredili bomo vse, da se bodo ti postopki skrajšali. Upam, da bomo vsi za to,« je po slišanem od predstavnikov ministrstva za okolje, Darsa in direkcije za infrastrukturo na zadnjem sestanku v Markovcih v zvezi z gradnjo ceste Ptuj-Ormož pozval završki župan Slavko Pravdič. Da je treba čim prej začeti izgradnjo prve etape, so se strinjali tudi preostali župani, med njimi Jožef Kokot iz občine Gorišnica: »Gradbeno dovoljenje imamo, naj se gre v razpis, vzporedno peljite vse potrebne postopke za naprej.« Veliko govorjenja, malo učinka Središki župan Jurij Borko je poudaril, da kljub rednemu sestanko-vanju ne vidi nobenega premika v zvezi z izgradnjo že več desetletij obljubljene ceste. Nezadovoljen je tudi z razmerami ob močno prometni državni cesti. Tako kot završki kolega namreč tudi v tej obmejni občini ugotavljajo, da omejitev tovornega tranzitnega prometa na mejnem prehodu Središče ob Dravi, ki je stopila v veljavo z junijem, ni prinesla skorajda nobenih rezultatov: »Povprečno gledano se je promet zmanjšal za okoli 10 odstotkov. Kot še kažejo podatki z mejnega prehoda Središče ob Dra- Foto: M H »Gradbeno dovoljenje za prvi odsek ceste Ormož-Gorišnica imamo, vsaj to etapo speljimo do konca, kajti ta odsek bi nam z navezovalno cesto veliko pomenil,« je poudaril završki župan Slavko Pravdič. vi, je ob nekaterih dnevih, tednih, promet celo višji, in to za od 40 do 50 odstotkov.« Pričakujejo tako hitre postopke kot pri Magni V civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice, kjer sicer -C»V _ r Foto: MZ Predlogu župana Zavrča je nasprotoval Bogdan Vrezner iz Darsa in pojasnjeval, da ceste ne morejo končati sredi polja. pozdravljajo korake v zvezi s postopki umeščanja trase zadnjega dela ceste, po besedah Miroslava Galuna pričakujejo, da bodo od odgovornih kmalu prejeli časovni načrt tega postopka. Pri tem se nadejajo, da bodo ti postopki vsaj tako hitri, kot je bilo v primeru Magne: »Če bo 50 odstotkov od tega, bomo zelo veseli«, je dodal Galun in župane pozval, da naslovijo od- »Nenormalno dolgi« postopki Za razliko od županskih kolegov obeh obmejnih občin je markovski župan Milan Gabrovec pozdravil uvedeni ukrep glede omejitve tovornega prometa, saj da so se razmere po njegovih besedah vidno izboljšale. Bolj optimističen je tudi okrog izgradnje ceste. Po njegovem so po 14 sestankih v zadnjih dveh letih dosegli bistveno več kot v obdobju med letoma 1996 do 2013: »Prepričan sem, da smo na dobri poti. Prišli smo do tega, da vidimo, da so se postopki začeli drugače odvijati, da smo kooperativni. Se pa popolnoma strinjam, da je potrebna etapna gradnja.« Ponovno je poudaril, da so postopki v tovrstnih projektih »nenormalno dolgi« in da se odgovorni na državni strani ne držijo rokov, občine pa se jih morajo. prto pismo na predsednika vlade in pozovejo k hitrejšemu umeščanju in izvajanju postopkov izgradnje ceste. Kdaj se bo nadaljevala gradnja, nemogoče napovedati Župani so se s tem strinjali ter sklenili, da bodo na vse pristojne poslali dopis, da pospešijo postopke in začnejo etapno gradnjo ceste. Temu je zaradi racionalne porabe javnih sredstev nasprotoval predstavnik Darsa Bogdan Vrezner. Sicer je pritrdil, da je za prvi odsek gradbeno dovoljenje pridobljeno in bi se gradnja lahko takoj začela, vendar pa ceste ne morejo končati sredi polja: »Zato smo ocenili, da je smiselno graditi odsek od Ormoža do Markovcev v celoti in izvajalca pridobiti preko enega razpisa.« A kdaj bo ta objavljen, je po njegovih besedah nemogoče napovedati, saj morajo pred tem pridobiti gradbeno dovoljenje za odsek med Gorišnico in Markov-ci: »Glede na novo zakonodajo, ki omogoča hkratni postopek za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, bomo lahko po pridobitvi presoje vplivov vložili zahtevo za izdajo obeh dokumentov. Pričakujemo, da se bo to zgodilo jeseni letos, potem pa je težko reči, kdaj bo gradbeno dovoljenje izdano. Po sedanjih izkušnjah ti integralni postopki trajajo - če blago rečem - precej dolgo. Tako da danes povedati, kdaj bosta razpis in gradnja, ni mogoče, bi pa lahko povedal, če bi nekdo rekel, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno v roku pol leta.« Monika Horvat Ormož • Cesta na Kogu z veliko pomanjkljivostmi Posedanje jaškov, razpoke na asfaltu, luščenje betona na zidu ... Pred približno petimi leti je Komunalno podjetje Ormož moderniziralo lokalno cesto na Kogu v vrednosti nekaj več kot pol milijona evrov. Drago investicijo pa si bomo očitno zapomnili tudi po številnih pomanjkljivostih, saj domačini opozarjajo na razpoke, posedene jaške, razraščeno travo med robniki in asfaltirano površino... Domačin in občinski svetnik Ferdinand Šulek kaže na razpoke na asfaltni površini. Pet let je, odkar so na Kogu dočakali modernizacijo dobrih 500 metrov lokalne ceste z izvedbo kamnitega opornega zidu, pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije, težko kar pol milijona evrov. Domačini pa že opozarjajo na številne pomanjkljivosti. Škarpa, ki je na vrhu zalita z betonom, se na nekaterih mestih lušči; zgornji sloj je mogoče drobiti celo s prsti. Ponekod je popokan asfalt - izrazite razpoke so vidne predvsem ob pokrovih jaškov, saj se ti posedajo, med prepusti za odtok vode in asfaltom je razmak, zaradi česar voda podteka pod asfalt, izgled ceste oz. okolice pa kvari še moteča trava, ki raste ob robnikih in škarpi, je opozoril domačin in občinski svetnik Ferdinad Šulek: »Očitno so bila dela slabo izvedena, kljub temu da je investicija stala kar pol milijona evrov. Vem, da na nekaterih mestih izvajalec ni mogel doseči trdnosti na sami podlagi, kljub temu so naredili asfaltno prevleko in sedaj se pojavljajo razpoke. Prve pomanjkljivosti smo pravzaprav opazili že kmalu po izvedbi, kaki dve leti po končanju.« Sprašuje se, kdo bo saniral te pomanjkljivosti in še poudarja, da želijo biti turistični kraj, trava ob robnikih pa kvari izgled kraja. Sporni posedeni jaški in izrazite razpoke. Stroške bo krila občina S temi vprašanji smo se obrnili na vodstvo ormoške občine. Župan Danijel Vrbnjak nam je povedal, da bo ormoška komunala sanirala odtoke vode pod betonskimi robniki v naslednjih dneh, delavci občinskega režijskega obrata bodo odstranili motečo travo in plevel. Razpoke okrog jaškov bodo poskusili sanirati v sklopu rednih vzdrževanj, še pred zimo nameravajo sanirati tudi poškodovan beton na opornem zidu. »Čim več pomanjkljivosti bomo poskušali odpraviti sami, v okviru režijskega obrata, in to čim prej, še pred zimo, sicer bodo nastale še večje težave. Za gradbena dela bo poskrbela ormoška komunala,« je povedal župan. Vse stroške bo nosila občina, saj je garancija izvajalca na opravljena dela že potekla. Monika Horvat 'J l ijr r £ # •V Stiki med asfaltno površino in robniki ter škarpo so zaraščeni s travo. Foto: MH Foto: MH Foto: MH Foto: MH petek • 12. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Kidričevo, Strnišče • Pomisleki zaradi širitve industrijske in poslovne cone Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj Kidričevo seje v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev. Foto: MZ Naselje Strnišče bo v prihodnje z usek strani obdano z infrastrukturo in objekti, ki povzročajo negativni vpliv v okolju: na severu železnica, na vzhodu obvoznica in Talum, na jugu pepelišče in poslovna cona ter na zahodu odlagališče rdečega blata. Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega nartča (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal ... Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano. Predviden varovalni pas gozda, a gozda več ni ... Ko so se začenjali postopki za poslovno cono, je bilo predvideno, da bo med naseljem in novo nastajajočim poslovnim kompleksom ostal 200-metrski varovalni pas gozda. Ta pas naj bi se po sedanjih načrtih zožal na od 80 do 150 metrov. Od prvih hiš naj bi bila cona oddaljena le 140 metrov, čeprav se je sprva govorilo o 200 metrih razdalje. Poleg tega se ljudje sprašujejo, kako bo zagotovljen varovalni zeleni pas gozda, če so lastniki, ki so zemljišča že prodali investitorju, drevesa na parcelah posekali. „Gozda več ni," so zaskrbljeno opozarjali. Strinjali so se, da je bil gozd nekako-vosten, bil pa vendarle je. Razlog, da so bila v gozdu nekakovostna drevesa, po njihovem mnenju ni v podnebnih spremembah, kot se to poskuša prikazati v javnosti, temveč v tem, da je območje kontaminirano zaradi odlaganja industrijskih odpadkov. Zmotilo jih je tudi, da se je predvidena velikost cone od prvotno predstavljenih načrtov do danes povečala. Skrbi jih možnost navezave na industrijski tir oziroma da se cona ne bi širila do njega, saj leži v neposredni bližini naselja. Pomisleke so prav tako izrazili glede višine objektov. „Smo drugorazredni?" Spraševali so, ali so manj vredni kot krajani drugih naselij v občini. „V poročilu piše, da se bo Kidričevo hrupa razbremenilo, pri nas se bo hrup okrepil. Z obvoznico in novo poslovno cono bo okolje zagotovo bolj obremenjeno z negativnimi vplivi," so opozarjali. Glede na to, da gozda, ki bi jih ubranil pred negativnimi vplivi iz bodoče nove industrijske in poslovne cone, več ni, jih je zanimalo, ali se lahko namesti kakšna druga bariera, morda zid. Župan Anton Leskovar je predlagal, da se mu zdi smiselno, če bi naredili pet metrov visok grič iz zemlje z zasaditvijo. Ta pogoj bi po njegovih besedah lahko zapisali tudi v OPN. Mojca Zemljarič Foto: MZ Župan Anton Leskovar je pojasnil, daje logično, da se cone umeščajo v območja, ki so infrastrukturno opremljena. „Če bo šlo po načrtu, bi bila leta 2021 obvoznica zgrajena. To poletje se pričakuje objava razpisa za izbiro izvajalca, začetek gradnje pa prihodnje leto. Talum bo svojo industrijsko cono razširil do obvoznice (vzhodna stran). Iz obvoznice se načrtuje tudi novi vhod v njihov tovarniški kompleks. Ker beležimo interes investitorjev za gradnjo, smo se odločili, da zemljišča na zahodni strani obvoznice iz gozdnih prekategoriziramo v zazidljiva, za poslovni namen. Kot župan zagovarjam širitev gospodarske aktivnosti. Gospodarstvo daje delovna mesta. Prizadevam si za razvoj. S tem ne želim nič slabega ne vam ne sebi. Motiv našega dela na občini je razvoj. Za komunalno urejanje cone in novo cestno povezavo, ki bo obšla naselje Strnišče, imamo zagotovljene štiri milijone evrov evropskih sredstev. Če ne sprejmemo OPN in do konca leta ne pridobimo gradbenega dovoljenja, bo ta denar izgubljen," je poudaril prvi mož kidričevske občine. Kaj je povedal Frangež V novo nastajajoči coni Strnišče želi podjetnik Srečko Frangež urediti logistično-servisni center za svoj vozni park. Primerno lokacijo za gradnjo išče že nekaj časa, a je povsod težava, ker kmetijsko ministrstvo ne da zelene luči za spremembo namembnosti zemljišč. Frangež je poudaril, da bi njemu za gradnjo najbolj ustrezala lokacija ob šikolski cesti (Ptuj-Slovenska Bistrica), kjer ima parkirne prostore. A na tisti lokaciji po njegovih besedah ni niti najmanjše možnosti, da bi zemljišča postala gradbena. Primerne lokacije je iskal kar nekaj časa. Zdaj možnost za svojo dejavnost in uresničitev načrtov vidi v novo nastajajoči coni ob bodoči obvoznici. Ptuj • Slovensko središče vizualne umetnosti Umetniki z izzivi prihodnosti - vizijo sveta V svoji 17. izvedbi se festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays, ki bo trajal do 12. julija, spogleduje z izzivi prihodnosti, umetniki se v sebi lastni izrazni obliki posvečajo prihodnosti in skušajo v svojih raziskovanjih odgovoriti na vprašanje: Kaj nas čaka? Tudi letošnji festival, ki je posvečen prihodnosti, sta zasnovala umetniški direktor Jernej Forbici in kreativna direktorica Mari-ka Vicari. S festivalom ostajajo zvesti temu, da predstavljajo vse medije. Umetnike so vprašali, kakšna je njihova vizija prihodnosti v okviru časa, prostora, človeka in pokrajine. Prihodnost je zelo raznolika, to bodo obiskovalci lahko razbrali na vseh letošnjih razstavah, performensih, pogovorih z umetniki. Nekateri umetniki jo vidijo črno, drugi veliko bolj pozitivno, na obiskovalcih pa je, da si skupaj z njimi ustvarijo svojo vizijo prihodnosti in kako jo narediti za vse boljšo. V sklopu festivala potekajo tudi številne delavnice za malčke, Foto: Črtomir Goznik 17. festival sodobne umetnosti Art Stays 2019 so odprli z zvočno instalacijo, Zvočno obzorje, Poslušaj, a zakaj, sin-gapurskega umetnika Zulkifla Mahmoda, ki je na ogled v dominikanskem samostanu. Umetnik z instalacijo nagovarja obiskovalce oz. vse ljudi, naj se ustavijo, naj ne drvijo skozi življenje, vzamejo naj si premor in prisluhnejo. najstnike in odrasle, pogovori z umetniki in kustosi, glasbeni nastopi, zvočni performensi, vi-deomapiranja Art Stays kino s trilogijo izjemnih filmov enega največjih fotografov na svetu Edvarda Burtynsykega. Ptuj je s tem doletela čast slovenske premiere najnovejšega filma Edvarda Burtynsykega Antropocen, ki jo doživlja še pred ZDA, kjer bo premiera šele septembra. Skupaj bodo odprli kar 14 razstav, ki bodo k obisku vabile še do 13. septembra. Organizatorji so pripravili še en izjemen mednarodni umetniški projekt, na katerem vsako leto sodelujejo številni najperspektivnejši mladi umetniki in velika imena svetovne sodobne umetnosti, s katerim se ponašata Ptuj in Slovenija, ki v mesto ob Dravi privablja tudi številne turiste. Ob vsem, kar so že videli in še bodo do konca festivala, so razkrili tudi nekatere, pogosto „nevidne" podatke. V okviru priprav na 17. festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays 2019 so prevozili več kot 10.000 km, prenesli več kot 5.000 kg umetnin in materiala, prehodili 200.000 stopnic, zabili tri kilograme žebljev, porabili štiri kilometre vrvice, tri tone železa, 11.000 aluminijastih lističev, ob tem pa popili najmanj 20 litrov vode na dan. Vse to z enim samim navdušenjem in željo, da 17. festival Art Stays popestri mestno dogajanje in življenje prebivalcev Ptuja. MG 6 Štajerski V središču torek • 9. julija 2019 ŠC Ptuj • Imenovanje in izbira ravnateljev Dva stara in ena nova Kljub zapletom, ki so spremljali razpisni postopek, je s soglasjem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izbira dveh ravnateljev srednjih šol, Strojne šole ŠC Ptuj ter Elektro in računalniške šole Ptuj, dokončna. Foto: Črtomir Goznik Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar in predsednica sveta zavoda Mirjana Nenad V drugo je bila z veliko večino glasov izbrana tudi stara nova ravnateljica Ekonomske šole Darja Harb. Vse čaka veliko dela, saj se zavod srečuje z upadom vpisa dijakov in finančnimi težavami, ki jih bo letos ponovno reševalo ministrstvo za izobraževanje. S 14 glasovi za Darjo Harb in dvema za njeno protikandidatko Vesno Trančar je svet Šolskega centra Ptuj konec junija za ravnateljico Ekonomske šole ŠC Ptuj izbral Harbovo. Po neuspelem prvem poskusu izbora, ko je bilo število glasov razdeljeno natanko na polovico, je tokrat Harbova prejela veliko večino glasov. „Zadovoljna in vesela sem, da bom lahko vizijo šole razvijala še naprej. Delali bomo tako kot doslej, za dobro dijakov in zaposlenih, tesno povezani z lokalnim okoljem in gospodarstvom," je po izbiri dejala Harbova, ki je na čelu šole od leta 2014 naprej. Mirjana Nenad, predsednica sveta zavoda, je o odločitvi sveta zavoda obvestila pristojno ministrstvo, ki je zdaj na potezi, da poda soglasje k imenovanju. Za dva izbrana kandidata v prvem razpisu, Rajka Fajta za ravnatelja Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj ter Anje Jesenek Grašič za ravnateljico Strojne šole PC Ptuj, soglasje ministrstva k imenovanju že imajo. Za novo ravnateljico ptujske Strojne šole, ki bo na tem mestu nasledila dolgoletnega ravnatelja Bojana Lampreta, bo to prvi petletni mandat, medtem ko Fajt to delo opravlja že polnih 23 let. Kljub zapletom, ki so spremljali tokratne razpise, pa Nenadova zadovoljno ugotavlja, da inšpekcija RS za šolstvo ni ugotovila nepravilnosti pri objavi razpisa. Spomnimo: dilema je nastala okrog tega, ali objava na spletu zadostuje ali bi morali po enem izmed navodil okrožnice ministrstva prosto delovno mesto objaviti tudi v tiskanih medijih. „Zdaj je inšpekcija zavzela stališče, da smo ravnali pravilno. Imeli smo pravno mnenje, ki je očitno dobro interpretiralo zakonska določila. Veseli me, da so zapleti za nami in da bodo novi in stari ravnatelji lahko začeli delati. Dva ravnatelja sta imenovana, tretja je izbrana, do takrat pa bo na tem delovnem mestu kot vršilka dolžnosti, saj se vsem trem dosedanjim ravnateljem 8. julija izteče mandat," pojasnjuje Nenadova. Tokratno glasovanje o novi ravnateljici Ekonomske šole je sicer potekalo v nekoliko spremenjeni sestavi sveta zavoda; prvič sta glasovala dva nova predstavnika zaposlenih: Ekonomske šole ŠC Ptuj in Strojne šole ŠC Ptuj. Na obeh organizacijskih enotah so dotedanje predstavnike po prvem razpisnem postopku zamenjali na pobudo in željo zaposlenih. Kot kaže, pa je (tudi) to bistveno vplivalo na samo glasovanje pri izbiri ravnateljice Ekonomske šole ŠC Ptuj. Dženana Kmetec Ministrstvo bo pomagalo Minuli mesec je Šolski center Ptuj dobil odobreno vlogo za dofinanciranje, težko 634.000 evrov. „Zelo smo zadovoljni, saj je to za delovanje zavoda zelo pomembno. Obravnavali smo tudi sanacijski načrt in vizijo razvoja zavoda, ki jo je pripravilo vodstvo, na čelu z direktorjem Otonom Mlakarjem," pravi Mirjana Nenad, predsednica sveta zavoda ŠC Ptuj. To je bil posledično tudi razlog, da so sprejeli rebalans finančnega načrta. Ministrstvo jim je odobrilo tako rekoč vsa zaprošena sredstva, dobili bodo le nekaj sto evrov manj od zneska, za katerega so zaprosili v vlogi. Konec meseca maja je bil prav na temo poslovanja zavoda, njegovega finančnega položaja in vpisa na ministrstvu za izobraževanje z vodstvom ŠC Ptuj organiziran sestanek. Zavod vsako leto na osnovi predpisane metodologije financiranja potrebuje dodatna sredstva za izvedbo programov ter vpis v izobraževalne in študijske programe. Kot so pojasnili na ministrstvu, se je v zadnjih sedmih letih število dijakov zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov in konstantno pada. „Sprejeta je bila odločitev, da zavod v roku enega meseca pripravi sanacijski načrt dela, v katerem predvidi ukrepe, cilje in kazalnike za izboljšanje poslovanja in rešitev omenjenih težav," so takrat pojasnili. Slovenija • Spletne prevare: šarmantni vdovci, ugodni krediti, poceni a Lani zaradi spletnih prevar o; Povsem nedolžno brskanje po svetovnem spletu, spletno nakupovanje, sodelovanje v spl uporabniku spleta povzročijo pravo nočno moro. Spletni goljufi so na delu povsod in ves Kljub opozorilom policije in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z varnostnimi vprašanji, uporabniki spleta prevečkrat zabredejo v težave. Naivno nasedejo lažnim nagradnim igram, poceni nakupom, ki so dejansko goljufija, dogajajo se kraje identitet in osebnih podatkov, ljubezenske prevare, izsiljevanje zaradi intimnih fotografij, pošiljajo se izsiljevalski virusi, ki zaklenejo računalnik ali izbrišejo podatke ter zahtevajo denar za odkup, hekerski napadi na informacijske sisteme... Zaradi nepazljivega ravnanja na spletu lahko uporabniki čutijo finančne posledice. Na Generalni policijski upravi (GPU) poudarjajo, da so zneski, za katere so bile žrtve oškodovane, od deset pa tudi do tisoče evrov. „V enem primeru je bilo obravnavano oškodovanje za 150.000 evrov," pravi Drago Menegalija iz GPU. V lanskem letu so policisti obravnavali 212 kaznivih dejanj spletnih goljufij pri nakupu ali prodaji po spletu. Pri tem so žrtve utrpele za 2,2 milijona evrov škode. Gre tudi za najvišji znesek škode zaradi spletnih prevar v zadnjih petih letih. Letos ob polletju so možje v modrem zabeležili 92 tovrstnih kazni- Foto: Črtomir Goznik Nova KBM je proti koncu lanskega leta zaznala več nakazil v tujino, ki po definiciji predstavljajo prevare (najpogosteje ljubezenske). Skupni znesek, ki so ga žrtve nakazale na račune prevarantov, je bil okoli 200.000 evrov. Nakazila so bila v večini izvedena v Turčijo (90 %), v manjšem obsegu pa še v ZDA, Severni Ciper, Estonijo in Španijo. vih dejanj in 628.000 evrov škode. „Načini izvrševanja spletnih goljufij so različni. Najpogostejše so goljufije z nigerijskimi pismi in z njimi povezana izsiljevalska e-sporočila, goljufije pri prodaji avtomobilov, tehnične opreme (računalnikov in mobilnikov), goljufije pri oddaji počitniških objektov, prenosu vrednostnih papirjev, ponudbah kreditov ... Obstajajo različne tehnike, s katerimi storilci žrtve pritegnejo, da jim sledijo. Ena izmed njih je dalj časa trajajoča komunikacija po družabnem omrežju, s katero si storilci pridobijo zaupanje in naklonjenost žrtve. Pri goljufivih Podatki SI-CERT, kjer izvajajo projekt Varni na porastu. Prva je bila prijavljena leta 2013, nato so so bila višja od 10.000 evrov. Ptuj • Pomanjkanje klimatskih naprav v slovenskih bolnišnicah »Ker je bilo v sobi 34 °C, sem iz boli »Tri dni sem bil hospitaliziran na internem oddelku ptujske bolnišnice, nato pa sem samovoljno Sami smo prinesli ventilatorje, da smo vsaj lahko dihali, a ohladiti sobe nismo mogli,« svojo izkuš je stanje najbolj pereče? Z namero, da opozori na problem, ki je sicer v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj in še nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah prisoten več desetletij, nas je kontaktiral bralec, ki želi ostati anonimen. Ob zadnjem vročinskem valu je bil zaradi zdravstvenih težav pod nujno hospitaliziran v ptujski bolnišnici. 83-letni Ptujčan pravi, da ga je stanje našega zdravstva vnovič prizadelo in razočaralo obenem. »Nihče me ni obvestil, da imam možnost biti v nadstandardni sobi, najbrž zato, ker je le ena na oddelku. Bil sem na pomožnem ležišču, v sobi nas je bilo pet. Je pravilno, da se bolnike ločuje po tem, koliko denarja imajo? Vsi bi morali biti enako obravnavani, ne pa da nas ločujejo po standardu. Tudi v tej nadstandardni sobi, kolikor vem, ni bilo klime, bolnik pa vsaj malo lažje prenaša zadeve, če je sam, ima lastne m Ki Foto: Črtomir Goznik Dotrajana je tudi klimatska naprava na kirurgiji, te dni naj bi jo zamenjali. sanitarije in televizijo. Ko mi je prekipelo, sem dobesedno pobegnil domov. Zdravniku sem pojasnil, da ob takšnih pogojih enostavno ne bom v bolnišnici,« pravi naš sogovornik (ime hranimo v uredništvu). Izpostavlja pomembno dejstvo, in sicer, da so na internem oddelku težki bolniki, povečini starejši, ki bi se še kako morali držati v senci in počivati ob primernih temperaturah: »Tu pa se niti dihati ni dalo in to ni stvar, ki se tiče le bolnišnice, pač pa celotnega okolja. Tudi župani Spodnjega Podravja bi se morali zamisliti, kakšen standard imajo njihovi občani pri zdravljenju. Ptujsko županjo sem o tem že obvestil. Ni res, da ni možno zagotoviti prepotrebnih sredstev za namestitev klimatskih naprav, ko pa se denar za vse druge reči, manj potrebne, najde.« Ob tem posebej opozarja, da ne krivi ne zdravnikov ne me- Situacijo r torek • 9. julija 2019 V središču Štajerski 7 partmaji, nagradne igre ... škodovanci izgubili 2,2 mio € etni nagradni igri ali klepet na družbenih omrežjih z neznano osebo lahko nepazljivemu čas. Naivnih žrtev, ki goljufijam nasedejo, pa je vedno več. Goljufije pri spletni prodaji, Slovenija 1 Leto [Število goljufij i Skupni znesek oškodovanja (€) 1 2015 73 429.000 2016 99 315.000 2017 147 613.000 2018 212 2.174.000 2019* 92 628.000 Foto: Črtomir Goznik spletu, kažejo, da so spletne ljubezenske prevare, ko žrtve storilcem nakazujejo denar, v policisti imeli v postopku dve do tri prevare na leto, lani pa že okoli 40. Številna nakazila *Do junija prodajah storilci blago ali storitve ponujajo po cenah, ki so veliko nižje od običajnih. Trenutno so v porastu razne oblike izsiljevalskih e-poštnih sporočil, kjer storilci v zameno za denar izsiljujejo z objavo fotografij ali posnetkov intimne narave. Gre za kategorijo tako imenovanih spam sporočil, ki se v večjih količinah pošiljajo naključnim prejemnikom in kjer storilci večinoma ne posedujejo prejemnikovih podatkov, ki se omenjajo v tovrstnih sporočilih," je razložil Menegalija in priznal, da je preiskovanje spletnega kriminala zaradi zakritih sledi zahtevno delo. „Zaradi tehničnih značilnosti in storitev za anonimi-zacijo delovanja na internetu je večinoma težje ugotavljati lokacijo delovanja. Prav tako na primer lokacija gostovanja nezakonite spletne strani še ne pomeni, da storilci delujejo z iste lokacije. Enaka nezakonita spletna stran oz. storitev lahko gostuje oz. se nahaja na več lokacijah. Po nekaterih podatkih mednarodnih policijskih organizacij (Interpol, Europol) storilci tovrstnih kaznivih dejanj večinoma prihajajo iz afriških držav. Pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj so izrednega pomena dobro sodelovanje in izmenjava podatkov ter dokazov med organi pregona, prav tako s ponudniki internetnih storitev. Zato slovenska policija intenzivno sodeluje s članicami Europola, Interpola, sosednjimi in neposredno z drugimi državami oz. organi pregona - odvisno od posameznega primera. Z dobro in ažurno izmenjavo informacij in dokazov je tudi slovenska policija že uspešno zaključila kar nekaj primerov, kjer je bilo udeleženih več držav. Mojca Zemljarič Šarmanten možakar poišče osamljeno žensko Zdravnik v Siriji, marinec na mirovni misiji v Iraku, ovdovel delavec na naftni ploščadi. Vsi šarmantni gospodje z zlomljenim srcem, ki na spletu iščejo damo, kijih bo razumela. To bi lahko bil začetek velike ljubezenske zgodbe, a je vse prej kot to. Osamljene ženske, ki so se na spletu zapletle s šarmantnimi tujci, so po letu dni 'razmerja' na daljavo ostale brez nekaj deset tisoč, nekatere celo brez več kot sto tisoč evrov. Kriminalci svoje žrtve iščejo na družbenih omrežjih in jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo, največkrat preko Facebooka ali Instagrama. Predstavijo se kot vojak iz ZDA na mirovni misiji nekje v Afriki ali Iraku, delavec na naftni ploščadi, zdravnik v Siriji, v vsakem primeru pa ločen ali ovdovel, z majhnim otrokom in osamljen. Razkrijejo svojo (po navadi tragično) življenjsko zgodbo, delijo fotografije, vse z namenom vzpostaviti čim bolj intimen odnos z žrtvijo. Ko se ta zveza vzpostavi (včasih to traja tudi več mesecev), se na žrtev obrnejo s prošnjo, da jim nakaže denar. Izgovori so različni: potrebujejo denar za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli na obisk. Zopet drugič imajo dostop do večje količine denarja, vendar najprej potrebujejo nekaj denarja od žrtve, da uredijo vso birokracijo. Če žrtve ugodijo in denar pošljejo, se zgodba tu ne konča, saj pričakujejo vedno več denarja, hkrati pa z žrtvijo vzpostavljajo še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se jim le-te zelo težko zoperstavijo. Fotografije, s katerimi se predstavljajo na Facebooku, so ukradli nekje na spletu ali pa na zavrženih diskih, tudi ime in priimek sta izmišljena. Tovrstni goljufi prihajajo iz podsaharskih držav Zahodne Afrike (Nigerija, Gana...), kjer naša policija nima nobenega vpliva, njihovi organi pregona pa tako početje potihem tolerirajo. Zmotno je prepričanje, da takšnim goljufijam nasedejo samo starejši in neizobraženi uporabniki. Med žrtvami, ki so prijavile goljufijo, sicer prevladujejo ženske, gre za uporabnice najrazličnejših profilov izobrazbe in starosti, ki so zaupale goljufu na drugi strani samo na podlagi lepe fotografije. Čeprav so žrtve romantičnih goljufij v tem primeru ženske, tudi moški niso nič bolj imuni. Goljufov na drugi strani ne gre podcenjevati: so dobri poznavalci človeške psihe in izjemni manipulatorji, ki točno vedo, na kateri gumb pritisniti ob določenem trenutku, da iz žrtve izvabijo še več denarja. Vir: SI-CERT Vir: GPU lišnice dobesedno pobegnil!« odšel domov. Stanje je neznosno. Ko je bil vročinski val, smo težki bolniki v sobah namerili 34 °C. njo začenja naš bralec. Koliko klimatskih naprav sploh je v ptujski bolnišnici, na katerih oddelkih Foto: Črtomir Goznik rešujejo parcialno, saj sredstev za celovito ureditev problema ni. dicinskih sester. Po njegovem opažanju tudi ti v takšnih pogojih težko delajo: »Pa še premalo jih je, nedvomno. Sam sem bolnišnico zapustil svojevoljno. Ne vem, kaj bi storil, če bi ponovno moral tja. Nujno zaradi vseh bolnikov, ki potrebujejo bolniško oskrbo, pa je, da se stanje uredi.« Vodstvo se težav zaveda Da bolniške sobe v ptujski bolnišnici res niso klimatizirane in da so klimatske naprave nameščene na hodnikih, ki ohlajajo tudi sobe, pojasnjuje tudi Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice, ki se resnosti problema zaveda: »V visokih zunanjih temperaturah je to premalo in prihaja do mejnih temperaturnih razmer v sobah za bolnike in seveda tudi zaposleni delajo v težjih delovnih pogojih. Sobe se v jutra- Kako težave rešujejo drugje Ptujska bolnišnica še zdaleč ni edina, ki se srečuje s tem problemom. Peklenska vročina v bolniških sobah je prisotna dolga leta, zadnje čase je problem toliko večji, saj je vročinskih valov več kot nekoč. Zraven premajhnega števila klimatskih naprav je problem starih bolnišnic tudi slaba izolacija. V nekaterih primerih naj bi bilo priklapljanje novih naprav nemogoče tudi zaradi zastarele električne napeljave. Problem je vsekakor večplasten. UKC Ljubljana in Maribor zbirata sredstva za ureditev prezračevanja in hlajenja, saj ministrstvo za zdravje v proračunu za letos denarja za to nima zagotovljenega. V Mariboru zbirajo donacije, v Ljubljani iščejo druge načine zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. njih urah prezračujejo in senčijo s senčili, kjer je to mogoče, da so razmere znosnejše. Zavedamo se problema klimatizacije in prezračevanja v bolnišnici, ki ni rešen. SB Ptuj nima centralnega klimatskega agregata in se zato rešujejo akutne situacije parcialno po prioritetah. V nekaterih delih je urejeno delno centralno klimatiziranje, pretežno pa so nameščene stenske klimatske naprave. Vsako leto se s klimatskimi napravami opremljajo dodatni prostori, so pa nekatere klime že tudi dotrajane in jih je zato vsako leto treba nekaj nadomestiti z novimi.« Stvari rešujejo parcialno, po finančnih zmožnostih, tako se v teh dneh namešča novi centralni klimat na kirurgiji, ki je dotrajan. „Tehnične službe se po svojih najboljših močeh trudijo, da tekoče odpravljajo težave z delovanjem klimatskih naprav, ki jih je v teh vročih dneh tudi veliko," je še dodala Užmahova. Razlog za neustrezno klimati-zacijo je seveda v pomanjkanju finančnih sredstev. Direktorica ptujske bolnišnice pravi, da glede na to, da so nevzdržne razmere v vročih dneh problem v večini slovenskih bolnišnic, računajo tudi na pomoč države. Dženana Kmetec 8 Štajerski Podeželje torek • 9. julija 2019 Slovenija • Žetev in cena pšenice Bodo pridelavo opustili Če se v prihodnje odkupna cena pšenice ne bo zvišala, se bodo najbrž mnogi kmetje preusmerili v pridelavo pivo-varskega ječmena. Trgovci nimajo interesa za domačo pšenico. Foto: Črtomir Goznik Na pogajanjih med kmeti in mlinarji v Murski Soboti je bil sklenjen dogovor o letošnji odkupni ceni pšenice. Ta je razdeljena po kakovostnih razredih, in sicer bodo pridelovalci za premijski razred pšenice dobili 185 evrov na tono, za razred A 175, cena za razred B1 se bo gibala med 155 in 165 evri, za razred B2 pa med 150 in 155 evri. Cena za tono krmne pšenice znaša 140 evrov. Kot je povedal predstavnik pridelovalcev Franc Kučan, so z dogovorom zadovoljni, nihče pa ne skače od sreče, saj bi si želeli še malce višjo ceno, da bi kmetje v pridelavi pšenice tudi v prihodnje videli interes in bi se hitreje približali cilju, ki je v Sloveniji s pšenico posejati vsaj 35.000 hektarjev površin, torej sedem tisoč več hektarjev kot doslej. Kmetje namreč za pivovarski ječmen dobijo tudi po dvesto evrov več kot za srednji razred pšenice, zato obstaja bojazen, da se bodo njive s pšenico v prihodnje še skrčile, namesto da bi se povečale. Letošnja letina bo po napovedih količinsko bogata, kakovost pa v primerjavi z lanskim letom boljša. Obeta se torej dobra žetev, ki bi jo lahko pokvarilo samo še vreme. Slovenija letno potrebuje 150.000 ton pšenice, oskrba je približno 55-odstotna. Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri slovenski gospodarski zbornici in koordinatorka pogajanj med kmeti in mlinarji, je z dogovorom zadovoljna, meni pa, da bi bilo treba v prihodnje cene določiti že veliko pred žetvijo. Hkrati upa, da bodo tudi trgovci priznali naklonjenost domači surovini in to upoštevali pri ceni izdelkov. O tem je Franc Kučan podvomil, saj je prepričan, da se trgovci izmikajo, da se njihova zbornica pogovarja z velikimi tujimi sistemi in nima posebnega interesa za domačega kmeta. Zagorčevo je še spomnil na projekt izbrana kakovost in del nalog, ki jih mora za njegovo realizacijo pripraviti gospodarska zbornica. Za prihodnje leto si namreč želi, da bi bila pšenica v programu izbrane kakovosti, s čimer bi v prehranski verigi dosegli boljše cene mlinarskih in pekovskih izdelkov. SD Slovenija • Poročilo MHP Za trajnostni razvoj Ukrajinska poslovna skupina MHP, kije tudi lastnica Perutnine Ptuj, je objavila Trajnostno poročilo za leto 2018. V poročilu so pojasnili dosežke na področju trajnosti, dobrobiti živali, kakovosti in varnosti izdelkov. MHP je vodilni proizvajalec perutninskih izdelkov v Ukrajini z največjim tržnim deležem in najvišjo prepoznavnostjo blagovne znamke svojih izdelkov. Predsednik uprave John C. Rich je ob objavi poročila povedal: »Poročilo prikazuje, da MHP vlaga v najnaprednejše tehnologije s področja trajnostnega razvoja. Ponosni smo na korake, ki smo jih naredili v preteklem letu. Trajnostno poročilo za leto 2018 osvetljuje naše dosežene ambiciozne cilje s področja okoljske trajnosti, dobrobiti živali, varnosti hrane ter razvoja zaposlenih. To dosegamo z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, vključevanjem več mednarodnih certifikatov v naše obrate za proizvodnjo krme in s prenašanjem vedno več digitalnih inovacij v naše delovanje, s čimer skrbimo za nadaljnji razvoj zaposlenih ter za privabljanje najboljših mladih talentov. Doseženi uspehi so okrepili poslovanje Skupine MHP, hkrati pa stremimo k doseganju novih. Prizadevamo si k napredku in na mednarodni ravni si želimo biti vodilni na področju trajnostnega kmetijstva, ki je zavezano kakovosti, okolju in ljudem.« MZ Cirkulane • Na obisku v Pekarni Blanka Rekord so postavili pred veliko nočjo V Pekarni Blanka v Slatini že četrt stoletja diši po sveže pečenem kruhu in drugih pekovskih dobrotah. Po petih letih selitve proizvodnih prostorov na novo lokacijo v Malem Okiču so nedavno uredili še nov prodajni prostor. Že leta 1993 je Blanka Arnečič začela peči kruh na tradicionalen način, v krušni peči na bukova drva. »Tega sta me naučila moja starša, ki sta tudi veliko pekla,« je povedala. Kruh je najprej prodajala doma, kasneje je začela zalagati več trgovin. Skozi leta je njena pekarna doživela številne prenove in izboljšave, za nekaj tednov je celo prenehala obratovati, pred nekaj meseci pa je dobila na novi lokaciji v Malem Okiču še prostor za prodajo in degustacije. Posel je pred leti prevzel sin Darjan Arnečič. »Že kot otrok je bil vedno z mano v pekarni. Nikoli ga nisem silila v to, a se je pravzaprav že v vrtcu odločil, da bo pek. Jaz sem pekovski samouk, zato sem bila še bolj vesela, ko sem videla sinove prve uspehe v srednji šoli. Zdaj vse odločitve že vrsto let prepuščam njemu,« je povedala Blanka. V pekarno mesečno pripeljejo osem do deset ton moke Dan (ali noč?) v pekarni ni nikoli enak drugemu, je razkril Darjan: »Vsako popoldne poberemo naro- V Pekarni Blanka dela vsa družina, imajo tudi zaposlene peke. čila kupcev. Količine se zelo spreminjajo, zato težko rečem, koliko kruha dnevno v povprečju speče-mo. Lahko pa povem, da mesečno porabimo osem do deset ton (slovenske) moke.« Rekord so v Pekarni Blanka postavili pred lansko veliko nočjo; v manj kot 24 urah so v krušni peči spekli kar štiri tone kruha. Začetek proizvodnje kruha se prične pozno popoldan. Kruh se mora pred pakiranjem še ohladiti, preden proti jutru krene na pot do lačnih ust. Brez haloške gibanice ne gre. V pekarni pečejo več vrst kruha, vse recepture so razvili sami in zanje prejeli številna priznanja. Kateri kruh gre najbolj v slast, je odvisno predvsem od letnega časa in praznikov, pri kupcih najbolj priljubljena stalnica pa je Blankin rženi mešani kruh. Poleg kruha pečejo še haloške gibanice, pa ocvirkov-ke in domače maslene piškote, po naročilu tudi pekovsko pecivo... Od skromnih začetkov se je v slatinški pekarni seveda marsikaj spremenilo. Testa, denimo, ne mesijo več ročno. Ne le zato, ker bi bilo to ob tolikšnih količinah prezahtevno, če ne že nemogoče; tudi zato, ker lahko le tako zagotavljajo konkurenčno ceno in predvsem kakovost izdelkov. »Z ročnim mesenjem se testo segreje, zato maščoba v njem ni enakomerno razporejena,« je razložil Darjan, ki skrbi tudi za razvoj novih izdelkov (kaj pravite, recimo, na pirin mešani kruh s semeni in korenčkom?). Po drugi strani pa je marsikaj ostalo enako; v pekarni še vedno prisegajo na ljubezen do pekovskega poklica. No, pa na bukova drva... Eva Milošič Slovenija • Ekološka pridelava počasi, a vztrajno narašča Manj živali v ekološki reji V primerjavi z letom 2017 je lani najbolj naraslo število ekoloških vinogradov, sadovnjakov in oljčnih nasadov, kmetje so namolzli dvajset odstotkov več ekološkega kravjega mleka in 13 odstotkov več kozjega. Da je v Sloveniji iz leta v leto več kmetij, ki se usmerjajo v ekološko pridelavo, dokazujejo tudi številke. Po podatkih državnega statističnega urada jih je bilo namreč lani za štiri odstotke več kot leto poprej, natančneje 3.320. Posledično je za sedem odstotkov narasla tudi površina ekoloških kmetijskih zemljišč, lani je tako obsegala 1.320 hektarjev. Še vedno pa kmetije s statusom ekološki predstavljajo le 4,8 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev. Najbolj, za 37 odstotkov, se je povečala površina ekoloških vinogradov, ki po novem zajemajo 124 hektarjev, sledijo sadovnjaki in oljčni nasadi; prvi so se povečali za 14 odstotkov in obsegajo 183 hektarjev, drugi za 13 odstotkov in se razprostirajo na površini 26 hektarjev. Ker je pri potrošnikih zaznati vse večjo potrebo po eko- loški zelenjavi, je dobra novica, da se je za enajst odstotkov povečala tudi površina za obdelavo zelenjadnic, ki po novem sicer še vedno znaša samo 22 hektarjev, napredek pa vendarle je. Na več zemlje je bilo pridelane tudi več zelenjave; razlika med letom 2017 in 2018 je kar 21 odstotkov, a je treba upoštevati, da je bil pridelek ekoloških zelenjadnic v letu 2017 količinsko slabši, zato je lansko letino realneje primerjati z letom 2016, kjer govorimo o štiriodsto-tnem porastu pridelave. Podobna je tudi z ekološkim sadjem: lanski pridelek je bil namreč v primerjavi z letom poprej skoraj šestkrat večji, vendar na račun slabe letine, za katero so bile krive neugodne vremenske razmere v letu 2017. V primerjavi z letom 2017 se je zmanjšalo število živali v ekološki reji, v povprečju za devet odstotkov. Povečalo se je le število čebeljih panjev, divjadi v reji v oborah in goveda. Lani so kmetje namolzli dvajset odstotkov več ekološkega kravjega mleka, dva odstotka več ovčjega in 13 odstotkov več ekološkega kozjega mleka. Za 41 odstotkov več je bilo lani pridelanega ekološkega medu, prireja jajc se je povečala za 26 odstotkov. SD Foto: EM Foto: EM torek • 9. julija 2019 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija, Podravje • V sistem šolske prehrane vključiti več lokalne in ekološke hrane Več dobaviteljev pomeni več papirologije Po vzoru šolske sheme, ki v Sloveniji uspešno teče, saj jo izvaja 90 odstotkov šol naj bi otroci v šolah tudi sicer jedli lokalno pridelano kakovostno hrano. Država naj bi zato izboljšala sistemjavnega naročanja, nad katerim se pritožujejo lokalni dobavitelji. Foto: Črtomir Goznik »Prijavljamo se tudi na razpise za šolsko shemo, kjer smo delno uspešni: naša jabolka in jagode namreč dostavljamo v nekaj ljubljanskih šol, vendar v nobeno našo okoliško,« je povedal sadjar Andrej Toš iz Slovenskih goric. Največ napak pri jabolkih, česnu in korenju Slovenska šolska prehrana je visoko nad povprečjem drugih držav po organiziranosti, po načinu in ponudbi, je prepričan direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj, vendar se zaveda, da zdrave šolske prehrane ni mogoče urediti samo s predpisi, ampak sta za to potrebna občutek in volja vseh udeležencev v tem procesu, od vodij šolske prehrane in ravnateljev do tistih, ki razpise pripravljajo. Povprečne šolske kuhinje so v primerjavi s povprečnimi gostinskimi obrati na veliko višji ravni skladnosti, tako glede higiene kot zagotavljanja sledljivosti, kažejo rezultati lanskega nadzora v institucionalnih kuhinjah, pri katerem so se po besedah direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak osredotočili predvsem na sadje in zelenjavo ter sledenje do dobaviteljev. Označbe glede kakovosti, porekla in splošnega označevanja so pregledali pri dvajsetih dobaviteljih in največ napak našli pri jabolkih, česnu in korenju. Projekt šolske sheme v Sloveniji deluje uspešno, izvaja ga 90 odstotkov upravičencev. Kot je znano, gre za skupen projekt Evropske unije in pomeni pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi izdelki v izobraževalnih ustanovah. Vendar ta shema ne pomeni zgolj dodatnega obroka sadja in zelenjave oziroma mleka za otroke, temveč tudi dodatne obveznosti šole, da jih realizira: pomeni dodatno administrativno delo glede vodenja nabave, ločenega računovodstva in vlaganja zahtevkov, pripravo letnega načrta izvedbe, ki vključuje različne izobraževalne in promocijske dejavnosti v šoli, sodelovanje pri vrednotenju sheme in podobno. Šole, ki se morajo za sodelovanje v shemi in pridobitev sredstev vsako leto posebej prijaviti, to kljub temu storijo v velikem številu; sredstva se dodelijo glede na število vpisanih otrok, šola pa se sama odloči, ali bo razdeljevala zgolj sadje in zelenjavo, samo šolsko mleko ali oboje. V osnovni šoli v Juršincih imajo otroci sadje in mleko iz šolske sheme na voljo vsak dan. »Pri sadju prevladujejo jabolka, sezonsko se jim pridružijo še jagode in marelice,« je povedala ravnateljica Jelka Svenšek. »Za sadje imamo enega izvajalca, za mleko drugega, kar pomeni izdajo dveh računov, torej s tem nimamo preveč administrativnega dela. Zavedamo se pomena lokalno pridelane hrane, zato smo oba dobavitelja izbrali v naši občini. Tudi sicer v šolski prehrani pretežno sodelujemo z lokalnimi dobavitelji, smo podeželska občina, torej del podeželja in prav je, da si tako stojimo ob strani.« Navajanje na okus kravjega mleka V osnovni šoli Cerkvenjak in njeni podružnici v Vitomarcih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so vključeni v šolsko shemo, in si- cer so se tudi tam odločili za sadje in mleko, ki ju otrokom ponudijo ob četrtkih. Po besedah ravnatelja Mirka Žmavca kupujejo različne vrste sadja, pri različnih dobaviteljih. »To pomeni pestrejšo izbiro sadja za naše učence, seveda pa hkrati tudi nekaj več papirologije. Ki se nam je zdela bolj zapletena v začetku, po več letih pa smo se že navadili. Projekt zdaj pri nas dobro teče in so ga odlično sprejeli tako otroci kot njihovi starši in tudi naši učitelji. Šola ima tudi vlogo učiteljice zdrave prehrane, opažam rezultate, saj otroci pojedo več sadja in popijejo več mleka. Tudi domačega kravjega mleka so se morali namreč mnogi navaditi, saj je drugačnega okusa od tistega, ki ga kupimo v trgovini, ki je pogosto bolj pobarvana voda kakor mleko.« V okviru šolske sheme za zdravo prehranjevanje so na osnovni šoli na Destrniku in na njeni podružnici v Trnovski vasi po besedah ravnatelja Draga Skurjenega izbrali sadje, predvsem jabolka, za sadni dan so določili sredo, kar ostane, pa razdelijo še na druge dni v tednu. Otroke naučiti, da se hrana pridela na kmetiji Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na posvetu o organizirani prehrani otrok in mladostnikov izpostavila, da je treba v sistem šolske prehrane vključiti več lokalne in ekološke hrane, ob tem pa organizatorje šolske prehrane, učitelje in ravnatelje spomnila, da jim naročanje varne in kakovostne hrane znotraj kratkih oskrbnih verig omogočajo tudi zakonske in pravne podlage. Ker pa so izboljšave zmeraj možne, se bo Pivčeva zavzemala, da bi otroci v čim večji meri jedli lokalno pridelano kakovostno hrano in da bi šole naročale več lokalno pridelanih in ekoloških živil, nad izpolnjevanjem teh določil pa bi uvedla tudi nadzor. Ta bi lahko izboljšal tudi naročanje živil v smislu uredbe o zelenem javnem naročanju, kar bi še pripomoglo k dvigu kakovosti izdelkov, ki se jih v sistemu šolske prehrane naroča. Ob tem je poudarila, da so šolski obroki tudi del učnega procesa in da je najmlajše treba tudi izobraževati in osveščati, od kod pride hrana. V Sloveniji imamo namreč zaskrbljujoče slab odnos do kmetijstva in kmetovanja, zato je treba začeti pri najmlajših in jih naučiti, da hrana pride s kmetije, Perutnina Ptuj da mora kmet poskrbeti za to, da je varna in kakovostna. Še vedno na boljšem trgovci Ker je šola javna ustanova, sodi izbira dobavitelja hrane v sistem javnih naročil, tam pa eno od ključnih meril odigra cena. Kljub temu je konkurenca, vsaj kar se sadja tiče, ostra, pravi sadjar Andrej Toš iz vitomarškega sadjarstva Toš. »Prijavljamo se tudi na razpise za šolsko shemo, kjer smo delno uspešni: naša jabolka in jagode namreč dostavljamo v nekaj ljubljanskih šol, vendar v nobeno našo okoliško. V Ljubljano vozimo robo mesečno, tudi na dva ali tri mesece, kakor nam pač šole naročijo. Pri šolski shemi se seveda naročajo lokalni pridelki, pri sestavinah za redne šolske obroke pa je običajno glavna cena. Dogaja se tudi obratno, da namreč šole v primeru samo enega ponudnika kupijo sadje po višji ceni od povprečne. Še zmeraj je veliko hrane iz uvoza, marsikaj je odvisno od vodje prehrane in njegove dobre volje, na srečo pa je vse več takih, govorim seveda za sadje, ki se res potrudijo pri izbiri, ceni, kakovosti in izvoru. V bistvu bi šole lahko vse kupovale od lokalnih pridelovalcev, saj imamo okusne, kakovostne in tudi cenovno sprejemljive pridelke, težava je kvečjemu pri zagotavljanju zadostne količine. To pa šoli zakomplicira stvar, saj bi morala poiskati več dobaviteljev za eno in isto vrsto hrane. Dokler se ta sistem ne bo nekako poenostavil, bodo na boljšem trgovci, saj se bodo šole odločale zanje.« Senka Dreu V šoli se hrani 80 odstotkov vseh učencev Dnevno šolsko malico v Sloveniji prejema več kot 180.000, kosilo pa blizu 150.000 učencev. Kot je povedala Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo, to pomeni skoraj 80-odstotni delež vseh učencev, ki je najvišji v zadnjih letih. Število prehranskih obrokov v šolah se je torej precej zvišalo, saj je še desetletje nazaj kosilo v osnovnih šolah prejemala manj kot tretjina učencev. V ta namen se sicer letno nameni več kot 140 milijonov evrov. Foto: Črtomir Goznik PERUTNINA PTUJ ODKUPUJE LOKALNO PRIDELANO PŠENICO IN KORUZO Več kot 90 % obdelovalnih poljedelskih površin od skupno 3900 hektarjev Perutnina Ptuj namenja pridelavi poljščin za pripravo najkvalitetnejših krmnih mešanic za prehrano živali in ustvarjanje izdelkov slovenskega porekla. Glede na obseg proizvodnje želi Perutnina Ptuj letos odkupiti vso lokalno pridelano pšenico in koruzo od lokalnih pridelovalcev PO TRŽNIH CENAH. Odkup poteka na naslednjih prevzemnih mestih: • Ptuj: Zagrebška c. 52 • Draženci: Draženci 10 c • Maribor: Tržaška 41 a Skupina Perutnina Ptuj je mednarodno živilskopredelovalno podjetje, ki je najpomembnejši in največji proizvajalec perutninskega mesa in izdelkov v Jugovzhodni Evropi. Je eno redkih vertikalno organiziranih perutninarskih podjetij v Evropi s sklenjenim krogom od njive do vilice in implementiranim sistemom kakovost-varnost-sledljivost. Najvišjo kakovost potrjujejo tudi številni ugledni nacionalni in mednarodni certifikati in sheme kakovosti ter varnosti. Vsakodnevno več kot dva milijona ljudi uživa njene izdelke po vsem svetu. 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. julija 2019 Kidričevo • Za male občane Brezplačni jahalni tabori in delavnice Družinski center Kidričevo je tudi letošnje poletje pripravil številne počitniške aktivnosti in delavnice za otroke. Letos počitniški tedni potekajo na dveh lokacijah, in sicer v centru Kidričevega, na sedežu Družinskega centra na Kajuhovi 6 ter v konjeniškem praku v Starošincah. Otroci, ki se udeležujejo tematsko različno obarvanih delavnic v Kidričevem (gre za ustvarjanle, pravljične, športne, glasbene in kuharske delavnice), imajo na voljo tudi malico. Program se izvaja ob izbarnih terminih vsak dan od 9. do 13. ure, na delavnice pa so poleg otrok vabljeni tudi starši ter babice in dedki. Prve delavnice so se že iztekle prvi teden julija, naslednje pa bodo spet na vrsti od 15. do 19. julija in nato še od 26. do 30. avgusta. Druženja otrok v Starošincah si brez konjev na gre niti zamisliti Delavnice z malico, ki vključujejo delo s konji, delo v hlevu, učenje o konjih in kratko jahanje po parku (z možnostjo dodatnega učenja jahanja, ki pa je plačljiva), bodo organizirane od 29. julija do 2. avgusta med 8. in 13. uro, nato pa še med 19. in 23. avgustom. Posebej zanimivi za otroke bodo gotovo pet- oz. šestdnevni brezplačni počitniški jahalni tabori. Program tabora obsega pet nočitev v glamping hiški, polni penzion, številne delavnice, športne igre, glasbo ... Prvi tovrsten tabor poteka ta teden (od 7. do 12. julija), nato pa bosta sledila še dva: od 21. do 26. julija in zadnji od 4. do 9. avgusta. Nočitve v Horse glamping parku Starošince so brezplačne za vse udeležence, saj jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Otroke lahko starši na katerikoli tabor oz. delavnice prijavijo kar preko spleta. Na Občini Kidričevo pa ob tem še pojasnjujejo: »Vsak otrok se lahko prijavi na en tedenski počitniški termin, saj želimo dostopnost do programa omogočiti čim večjemu številu otrok!« Dornava • Županove petice Sprejem za odličnjakinje Župan občine Dornava Janko Merc je po koncu šolskega leta na sprejem povabil dekleta, ki so se v času osnovnošolskega izobraževanja izkazala z izjemnimi uspehi. Za njihov trud in lepe dosežene učne uspehe jim je podelil županove petice. Učenke Ana Lajh, Kaja Starčič Hlebec in Julija Potrč so vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja izstopale s svojim učnim uspehom. Župan jim je za ta uspeh čestital, zaželel lepe in brezskrbne počitnice ter nadaljnje uspešno izobraževanje. Dekleta sta na sprejemu spremljala ravnatelj OŠ Dornava Iztok Hrastar in razrednik Mitja Pintarič. Županove petice pa niso bile edino darilo dekletom in drugim gostom. Na občini Dornava so priložnostno svečanost končali ob prijetnem klepetu, ko so se vsi skupaj posladkali z odlično torto. Foto: M K Ormož • 55. krajevni praznik kljub slabemu vremenu uspel Zlata plaketa Vinku Mikložiču Kljub slabemu vremenu so pri Miklavžu pri Ormožu pod streho uspeli spraviti prireditve v sklopu krajevnega praznika. Foto: MH Kljub dežju so se mladi gasilci pogumno predstavili. Letošnji krajevni praznik so pri Miklavžu pri Ormožu počastili z nizom prireditev, kjer so moči prav vsa domača društva. Posebej živahno je bilo predzadnji viken v juniju. Na dobro obiskani petkovi svečani proslavi ob krajevnem prazniku so se s priznanji zahvalili posameznikom, ki s svojim delom prispevajo k razvoju kraja. Zlato plaketo so letos izročili Vinku Mikložiču za vsestransko aktivnost na različnih področjih, še posebej v društvu starodobnikov, srebrno plaketo Frančku Puklavcu za dolgoletno in učinkovito delo v turizmu, prispevek k prepoznavnosti krajev in povezovanje društev, bronasto plaketo pa Miri Lah za dolgoletno in vestno delo na področju turizma in kulture. Prejemniki posebnih priznanj pa so: Robert Kosajnč in Roman Težak iz PGD Miklavž pri Ormožu ter Irena Kosič in Gorazd Potočnik iz PGD Hermanci. Proslavo so obogatili s kulturnim programom, za katere- ga je poskrbela tamkajšnja osnovna šola. Po končani slovesnosti so svoja vina v pokušnjo ponudili lokalni vinarji, ob rujni kapljici pa se je prileglo tudi slano pecivo. Dober obisk je bil tudi na sobotnem kolesarjenju po krajevni skupnosti z zaključkom in vaškimi igrami oz. prireditvijo Od vasi do vasi. Za odlično vzdušje je bilo poskrbljeno tudi od zgodnjega nedeljskega dopoldneva. Neprijetno vreme ni vzelo veselja obiskovalcem niti udeležencem, ki so poskrbeli za nadvse pester program. Pripravili so več razstav: kulinarično v organizaciji KTD Miklavž pri Ormožu z razstavo pridnih rok, razstavo Lovske družine Vinski vrhovi in razstavo Florjan 2019, ki jo je ob desetletnici delovanja muzeja pripravilo PGD Miklavž pri Ormožu. Pred tamkajšnjim kulturnim domom so kljub dežju poglede vabili starodobniki, tekmovalo se je v streljanju z zračno puško, pogumno so se predstavili tudi najmlajši gasilci (PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Hermanci). Nekdanje običaje in druženje so obudili z že tradicionalno košnjo na star način. Zanimivo je bilo videti, kako spretno je sedem koscev, med njimi tudi predstavnica nežnejšega spola, vihtelo kose. Veselo praznovanje so sklenili z druženjem krajanov. Monika Horvat Ormož • Poletje, polno dobrih dogodkov Kje preživeti počitnice Otroci in mladi v Ormožu lahko v času počitnih počno marsikaj, saj je ponudba aktivnosti, tudi brezplačnih, pestra, i V •, Kaj zase bodo našli tisti, ki radi ustvarjajo, in drugi, ki imajo raje športne in druge aktivnosti, saj tudi letos potekajo že tradicionalni tabori in šole - pred dnevi je bil izveden že 4. tabor gasilske mladine, nogometni tabor NK Ormož in 17. mladinski raziskovalni tabor, ta teden je v teku 40. poletni tabor v Po-dljubelju, sledi 21. otroški počitniški tabor Trije kralji, sredi avgusta pa vabi še raziskovalni tabor Mladinskega centra Ormož (MCO). Največ dejavnosti za mlade in otroke pripravljajo v Ljudski univerzi Ormož, enota MCO, znova pa so se aktivirala tudi nekatera domača društva in ustanove. Pretekli teden so otroci na zabaven način preko zanimivih učnih metod usvojili nove besede angleškega jezika na dobro obiskanem English weeku, starejši osnovnošolci pa so lepoto angleškega jezika odkrivali s pripravo skupne predstave. Ta teden v dopoldanskem času poteka že poznana delavnica 3D modeliranje in tiskanje v sodelovanju z Markom Jenušem, prihodnji petek, 19. julija, pa skupaj z Društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo pripravljajo razstavo kač in drugih plazilcev, ki vsakič sproži Utrinek z lanskoletne razstave kač veliko zanimanja; letos bodo poskrbeli še za delavnico, na kateri bodo otroci lahko odpravili tudi kakšen predsodek ali strah pred kačami. Sicer pa bo poskrbljeno tudi za številne športne, zabavne in druge aktivnosti. Vsak torek, od 23. julija do 27. avgusta, bodo migali na grajskem dvorišču na skupinski vadbi zumbe z Domnom Rotarjem, otroci bodo na grajskih Foto: Valerija Novak dnevih lahko spoznavali življenje med grajskimi zidovi preko igre in ustvarjalnih aktivnosti, konec meseca pa bo že tradicionalno potekala poletna plesna šola s plesnim klubom Moreno. Da bodo počitnice aktivne, se vključuje tudi Grajski center Ormož, ki sicer v grajsko igralnico na igro in ustvarjanje vabi vse delovne dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Če omenimo samo nekatere njihove delavnice: to sredo in petek pripravljajo brezplačno delavnico, na kateri se bodo zabavali z igranjem na Orffova glasbila, v prihodnjih dneh pa načrtujejo tudi vodno zabavo in grajski kino. Za zabavo v poletnih dneh pa bo v času od 27. julija do 10. avgusta s pestrim naborom glasbenih, športnih, kulturnih in družabnih dogodkov poskrbel tudi Ormoški festival aktivnih klubov. Večina delavnic brezplačnih „Obisk delavnic je različen, odvisno od tematike. Aktivnosti obiskuje skupina 10-20 otrok, ki prihajajo iz celotne ormoške občine," opažajo v MCO. Kar nekaj dejavnosti je za otroke brezplačnih, za nekatere pa je treba seči v žep. Za celotedenski tečaj v okviru poletne plesne šole je treba plačati 15 evrov, za izvedbo tabora na letnem kopališču Ormož 100 evrov za cel teden oziroma 30 evrov na dan, za izvedbo petdnevnega otroškega počitniškega tabora Trije kralji pa znaša prispevek staršev 150 evrov. Monika Horvat Ptuj • Sosvet za socialne zadeve Odkriti težave, preden eskalirajo Težave s področij sociale, zdravstva, stanovanjske problematike in podobno bo odslej na Ptuju na občinski ravni obravnavalo in reševalo novoustanovljeno posvetovalno telo županje Nuške Gajšek. Kot poudarja, je cilj odkriti težave, preden eskalirajo. Ustanovitev Sosveta Mestne občine Ptuj za socialne zadeve je ptujska županja Nuška Gajšek predlagala kot svetnica v preteklem mandatu. Takrat je bila njena pobuda zavrnjena, zdaj ko ima škarje in platno v svojih rokah, se je odločila za ustanovitev sosveta tudi za to področje. Pred nekaj dnevi je or- ganizirala uvodno srečanje s predstavniki organizacij in institucij ter posamezniki, ki se pri svojem delu srečujejo s socialno problematiko. „Sosvet za socialne zadeve bo kot posvetovalno telo zagotovil celostno obravnavo problemov, saj bodo pod njegovim okriljem predstavniki različnih organizacij, zavodov in društev aktivno spremljali in iskali rešitve za težave ljudi ter jih odpravljali. Učinkoviteje, predvsem pa hitreje želimo preprečevati socialne stiske," pomen delovanja sosveta argumentira županja. Ob tem pravi, da se velikokrat srečujejo s posamezniki, ki potrebujejo pomoč, včasih le nasvet ali vzpodbudo: „Včasih so za rešitev dovolj majhni koraki." Dženana Kmetec petek • 12. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • 65 let Radiokluba Ptuj Na Gomili nova postojanka radioamaterjev Spust antene z zahodnega grajskega stolpa je bil 6. junija uspešno izveden. Brez pomoči avtodvigala in gasilcev zagotovo ne bi šlo. Dolžina antene je 7,5 metra in tehta okrog 80 kg. Po spustu so anteno razstavili in jo bodo prepeljali na Gomilo. Tam jo bodo ponovno sestavili in jo nekoliko predelali za uporabo na 14,21 in 28 MHz. „Montirana bo na višini okrog 16 metrov in postavljena v smeri Severne Amerike. Ta smer je na tekmovanjih zelo pomembna, saj je tam največje število radioamaterjev. Kot glavni anteni imamo po mojem načrtu, dizajnu in izdelavi že pripravljeni dve novi Yagi anteni. Prva bo montirana na višini 25 metrov, namenjena bo za frekvenčne pasove: 14, 21 in 28 MHz. Druga nova antena je prav tako Yagi antena, ki jo bomo uporabljali na 7 MHz. Tudi ta je izdelana po mojem načrtu. Montirana bo na višini 22 m. Obe novi anteni bosta nameščeni na drogu, ki ga obračamo s pomočjo rotorja, da lahko izbiramo smer, iz katere želimo sprejemati signale. Za ti novi anteni Po uspešno izvedenem spustu so si oddahnili, anteno bodo predelali in postavili na Gomili. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik ¿í- . . . VOH o JI. Foto: Črtomir Goznik Spust antene je bil skrbno načrtovan, potekal je s pomočjo avtolestve in gasilcev. smo v lanskem letu prejeli donacijo v materialu podjetja Impol iz Slovenske Bistrice - 146 kg aluminijaste cevi. Če bi takšne antene kupili, bi zanje odšteli okrog 5.500 evrov. Na stolpu imamo predvideno še eno anteno za 14, 21 in 28 MHz. Na višini okrog 12 metrov bomo v smeri Azije (Japonske) pritrdili anteno, ki je bila na gradu med letoma 1980 in 2011. To smo popravili in jo bomo sedaj uporabili. Za 3,5 MHz in 1,8 MHz bomo zaenkrat naredili žične dipol antene, s tem pa pokrili glavne frekvenčne pasove, ki se uporabljajo na tekmovanjih. Ob antenah za kratki val (KV) imamo predvideno še postavitev anten za UKV (ultrakratki val). Za to smo predvideli postavitev še enega, 15 metrov visokega stolpa, o katerem pa zaenkrat samo razmišljamo, ker je ostalega dela preveč," je antenske načrte na Gomili predstavil predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Špindler. Prenos govornega in elektronskega sporočila brez interneta Na preselitev na Gomilo so se pripravljali zadnji dve leti, tako da Ob novi radioamaterski postojanki tudi razgledna točka „Vsami postojanki moramo še obnoviti notranjost enega od kontejnerjev in povezovalnega dela s sanitarijami. Celoten objekt bomo prekrili z novo streho. V jeseni bi radi na objekt dodali še fasado iz lesenih letev in uredili okolico. Do sedaj smo člani kluba opravili okrog 1.500 delovnih ur, v celotni projekt je bilo od 2016 do danes vloženih že okrog 36.000 evrov. Gre za material, storitve, delovne ure članov. Pri tem so nam pomagali donatorji, v veliki meri pa tudi MO Ptuj. Razmišljamo, da bomo uredili tudi okolico postojanke, skupaj z MO Ptuj pa tudi sprehajalno pot od Esbaharove kapelice do vrha Gomile in razgledno točko na Gomili po idejni zasnovi Sanje Špindler," je povedal Aleksander Špindler, ki pričakuje, da bodo postojanko na Gomili odprli v prihodnjem letu. imajo del tehničnih sredstev že pripravljenih. Za vso tehniko v postojanki pa bodo potrebovali še okrog 15.000 do 20.000 evrov. Znotraj Radiokluba Ptuj deluje tudi regijska enota Aron za Podravje, ki je zadolžena za delovanje omrežja v 19 občinah Spodnjega Podravja. Aron je radioamatersko radijsko omrežje, ki ga radioamaterji aktivirajo ob večjih naravnih ali drugih nesrečah. Znotraj omrežja izvajajo redne mesečne vaje. „Vsaj enkrat letno pa izvedemo tudi državno vajo na mednarodnem nivoju. Radioamaterji zmoremo in znamo prenesti govorna in elektronska sporočila (tudi elektronsko pošto) brez uporabe fiksnih ali mobilnih ponudnikov interneta. Zadnja dva primera, kjer smo se radioamaterji še posebej angažirali in odigrali pomembno vlogo, sta bila žledolom v Sloveniji in poplave v Srbiji," je povedal Daniel Rižner, vodja regijske enote Aron za Spodnje Podravje. MG NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Monika Horvat VSAK petekIIJI za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika popoln spored vseh TV-programov z zanimivimi zgodbami iz sveta zabave in filma Aktualno Podravje. Glaserjeva ekipa pod lupo preiskovalcev («I 12 Štajerski Kultura torek • 9. julija 2019 Ptuj • Srečanje na gradu Nastopilo šest pevskih zborov Ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je letos že tretjič organiziral srečanje pevskih zborov na ptujskem gradu. Pesem šestih pevskih zborov je obogatila zadnjejunijsko nedeljsko popoldne na grajskem dvorišču. Ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož je pripravil že tretje srečanje pevskih zborov na ptujskem gradu. Članice pevskega zbora Društva prijateljev PMPO skupaj prepevajo že od leta 2013. Najprej jih je vodila Neža Ozvald, danes svojo pevsko pot nadaljujejo pod vodstvom Nenada Petroviča. Od ustanovitve do danes s svojimi nastopi bogatijo dogajanja ob prireditvah in posebnih dogodkih muzeja, na ptujskem gradu, na Ptuju in v Ormožu. Na repertoarju imajo ljudske pesmi, avtorske in umetne skladbe iz različnih obdobij. Pevke, tudi „grajske gospe", so prepričane, da bo postalo srečanje pevskih zborov na ptujskem gradu tradicionalno in da bodo skupaj z drugimi pevskimi zbori še dolgo s petjem bogatile sebe in osrečevale druge. Na letošnjem srečanju pevskih zborov na ptujskem gradu so ob gostiteljicah peli še: ŽePZ Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, MoPZ dr. Pavla Turnerja Fram, MoPZ Jezero KD Budina-Brstje, MePZ DU Ruše in MoPZ DU Dravograd. Zaključili so ga s skupno pesmijo z naslovom Pesem. Na klavirju jih je spremljal Nenad Petrovič, peli pa so pod taktirko zborovodkinje Alenke Mori. Na 3. srečanje pevskih zborov na ptujskem gradu bo zbore spominjala tudi zahvalna listina, ki jim jo je podelila predsednica zbora Helena Ozmec, pa tudi po tem, da jim je zaploskala ptujska županja Nuška Gajšek. Prireditev je vodila Nataša Petrovič. MG Prejeli smo Kje so tiste rožice in bobni V medijih pogrešam zapis o čudovitem pevskem večeru v ptujskem dominikancu, ki nam ga je polepšal Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta. Zbor, ki vrednote NOB prenaša s pesmijo na mlajše rodove, da bi ti ohranili njeno sporočilnost z željo po združevanju, tovarištvu, strpnosti in sprejemanju različnosti v svetu brez meja. Zbor je imel od ustanovitve leta 1972 v Bazovici pri Trstu že več kot 800 nastopov doma in tudi po svetu. Na Ptuju se je predstavilo več kot 50 pevk, pevcev in glasbenikov vseh generacij s te in one strani meje pod vodstvom pe-vovodkinje Pie Cah. Repertoar večera je obsegal revolucionarne, delavske in narodne pesmi, ki so jih predstavili v različnih jezikih, saj pesem ne pozna meja. Izbor pesmi je tudi tokrat kot v preteklosti izpričeval željo po svobodi, pravičnosti in miru ter je bil tudi glasnik vrednot NOB. Sami so povezovali program in kot zadnjo napovedali primorsko himno: Vstani, Primorska. Občinstvo v prepolnem dominikancu je vsako pesem nagradilo z bučnim aplavzom, himno Vstani, Primorska pa še s stoječimi ovacijami tako dolgo, da so zapeli še tri pesmi izven programa. Nepozaben večer, nepozaben pa tudi zato, ker ni bilo junaka, ki bi dobrodušni pevovodkinji Pii izročil šopek rožic v zahvalo! Se pač zgodi, bi lahko porekel nekdo. Tako kot je bilo na občinski proslavi ob dnevu državnosti, ko so prišli in odšli praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij brez koračnice, recimo Pod slovenskim praporom Jožeta Privška ali vsaj bobnov. Tako pa jih je občinstvo pospremilo le z medlim ploskanjem. Stanko Lepej Ptuj • Fotografske metamorfoze Ptuja Podobe Ptuja iz 60. in 70. let V Zgodovinskem arhivu na Ptuju je do konca leta na ogled fotografska razstava z naslovom Fotografske metamorfoze Ptuja v 60. in 70. letih 20. stoletja. Gre za fotografije iz zapuščine znanega ptujskega novinarja, fotografa in publicista Jožeta Vrabla, čigar bogato fotografsko dediščino hranijo. L. Foto: Črtomir Goznik Z razstavo Fotografske metamorfoze Ptuja želijo v ptujskem zgodovinskem arhivu v Ptujčanih prebuditi podobe Ptuja, ki so za vedno izginile oz. izginjajo in živijo le še v njihovem spominu. Z razstavo se poklanjajo 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. „Z izborom 40 fotografij želimo prikazati tiste podobe, dele in utrip mesta Ptuja, ki ostajajo samo še v spominih posameznika. Tako želimo gledalce spodbuditi k razmisleku o tem, kako čas in prostor zaznamujeta arhitekturno podobo, kako arhitektura, ki nas obdaja, zaznamuje naše življenje. Pričujoče fotografije oživljajo trenutke, ki so minili, obenem pa predstavljajo most med nami in našimi predniki, za katerimi je preko ohranjenih fotografskih podob ostala edina sled, ki nas povezuje," pravi postavljavka razstave in avtorica spremljajočega kataloga Katja Zu-panič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj. Izbrane fotografije, ki prikazujejo še ne tako davno mestno preteklost, življenje in dogajanje v njem, so bile v večini posnete v času, ko se je Ptuj pripravljal na svojo 1900. obletnico prve pisne omembe v antičnih pisnih virih. V tistem času je bilo v mestu odprtih več delovišč. Na gradu so uredili kanalizacijo, utrjena so bila tla, popravili so zid in sanitarije. Urejena je bila tudi fasada proštijske cerkve, obnovili so poslopje mi-noritskega samostana, moderniziranih je bilo več cest. Mesto se je razveselilo nove javne razsvetlja- ve, urejena sta bila park in otroško igrišče v Ljudskem vrtu. Delalo in obnavljajo ter gradilo pa se je tudi zunaj mestnega jedra, zgrajene so bile nove hiše, bloki, rasle so potrebe po večjih in sodobnejših trgovinskih lokalih. Širila se je ponudba v mestu, spreminjati se je začel življenjski slog. V 60. in 70. letih 20. stoletja pa se je mesto vse bolj zavedalo tudi pomanjkljivosti glede same urejenosti in čistoče. Številne hiše v mestu so potrebovale nove fasade, na mestnih dvoriščih so v lopah še vedno redili prašiče, kokoši in zajce. Tudi ureditev tržnice je bila med prednostnimi nalogami mesta. Avtobusna postaja, ki je po preselitvi izpred gostilne Beli križ nekaj časa delovala pred minorit-skim samostanom, je dobila novo lokacijo na Osojnikovi cesti. Razstavljene fotografije „oži-vljajo" številne mestne podobe, ki so se zaradi potreb po razvoju in spremenjenem načinu življenja morale umakniti sodobnejšemu. Padli so številni mestni pomniki, kjer se je nekoč živelo in delalo, nakupovalo, prehranjevalo, veselilo. Če bo mogoče oz. zanimanje, bodo razstavo preselili tudi na druge lokacije v mestu, predlagali pa so tudi, da bi fotografije razstavili v vitrinah, ki bi jih postavili na več mestnih lokacijah. MG Ptuj • V nedeljo popoldne pod lipo Praznična ljudska pesem V Domu krajanov na Bregu je 28. junija potekalo srečanje ljudskih pevcev in godcev, posvečeno dnevu državnosti. Ob posaditvi lipe ob 20. dnevu državnosti so se v takrat še mešanem pevskem zboru Ivana Rudolfa dogovorili, da ga bodo organizirali vsako leto ob tem prazniku. Ko je novembra lani zbor prenehal delovati, so se odločili, da bo to tradicijo nadaljevala novoustanovljena skupina ljudskih pevcev. Lipa, ki je v teh letih lepo zrasla, pa je s svojo krošnjo premajhna, da bi lahko pod njo zapeli vsi, ki z ljudsko pesmijo in glasbo častijo ta za Slovence nadvse pomemben praznik, zato so ga preselili v Dom krajanov Breg. Četudi je letošnje srečanje potekalo v petek, je ohranilo praznični naslov - V nedeljo popoldan pod lipo. Povabilu skupine ljudskih pevcev DU Ivana Rudolfa, ki jo vodi Silva Kajtezovič, se je odzvalo devet skupin ljudskih pevcev in godcev: ljudske pevke FD Markovci, Vesela gasilca iz Tur-nišča, Jurovski fantje iz Jurovcev, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke DU in KD Staneta Petroviča Hajdina, KD ljudskih pevk Jezero, ljudski godci KD Valentina Žumra Hajdoše, Trta - ljudski pevci in god- ci iz Zavrča ter ljudske pevke KD Obrež. Ljudski pevci in godci so prepričani, da bi bilo življenje, tudi praznični dnevi, brez pesmi in glasbe, žalostno. Pesem nas razvedri, prežene vse skrbi, prinaša veselje, kot moramo biti srečni in zadovoljni, da živimo v tako lepi državi, kot je Slovenija. Letošnjo prireditev pa si bodo zapomnili še po prvič izvedeni skupni pesmi, ki govori o reki Dravi in o fantih, ki pojejo, ki naj bi postala himna srečanja ljudskih pevcev in godcev V nedeljo popoldan pod lipo. V praznični ljudski pesmi in glasbi je uživala tudi ptujska županja Nuška Gajšek. MG Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci DU Ivana Rudolfa - Breg so ob dnevu državnosti gostili devet skupin ljudskih pevcev in godcev. Foto: MG Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Motokros Gajser veča prednost, Cairoli se oddaljuje od boja za naslov Stran 14 Tenis Nagrada za konec: dvoboj s sedanjo in nekdanjo št. 1 Stran 14 tednik Atletika Ptujski atleti odslej pod vodstvom bivšega kolesarja Stran 15 Footgolf Pogovor s svetovnim prvakom Matiasom Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska nogometna liga Maribor pripeljal največ kakovosti, zelo aktivni pri Domžalah in Sežani Le še slab teden nas loči od začetka nove sezone v 1. slovenski nogometni ligi, štiri slovenske predstavnike pa le še dan ali dva od uvodnih nastopov v predkrogih evropskih tekmovanj ((Maribor igra v sredo, Olimpija, Mura in Domžale pa v četrtek). Prestopni rok je ponudil nekaj vrhuncev, nekaj presenečenj in dokaj številne podpise pogodb z mladimi upi slovenskega nogometa. Vrhunec je slovenska nogometna tržnica doživela praktično že na samem začetku, ko sta k državnim prvakom iz štajerske prestolnice pristopila Rok Kronaveter (Olimpija) in Rudi Požeg Vancaš (Celje), ob njiju pa še Andrej Kotnik (Gorica) in Špiro Peričic (Mura). Prvi je bil gonilna sila vseh uspehov Olimpije v zadnjih letih, vključno z osvojitvijo dveh državnih naslovov. Njegov odhod bo pri Olimpiji zagotovo pomenil določeno vrzel, kdo bo naslednji vodja ljubljanske ekipe, pa bomo kmalu videli (Goran Brkic?). Rudi Požeg Vancaš je bil izbran za najboljšega igralca slovenske lige v minuli sezoni, o njegovem prestopu v Maribor je bilo govora že lani. Zlatko Zahovic je zanj širše kot običajno razprl mošnjo, zagoto- vo pa je to posledica tudi nekoliko slabših predstav vijoličastih v spomladanskem delu minule sezone. Kvalifikacije za Ligo prvakov bo tako skupaj z navijači vendarle dočakal nekoliko mirneje. To še zdaleč ni garancija uspeha, a vsekakor je športni direktor storil, koliko je bilo v njegovi moči, sedaj je na potezi trener Darko Milanič s svojo ekipo. Olimpijina glavna sprememba v tem prestopnem roku je bila relativna mirnost, več se je pisalo le o morebitni prodaji kluba italijanskemu poslovnežu. Medtem ko je Milan Mandaric v prejšnjih letih med sezonami korenito prenavljal (bolje rečeno povsem spreminjal) ekipo, tokrat ni bilo tako. Prihodi Mirala Šamardžiča (Samara, Rusija), Denisa Šmeja (Maribor), Anteja Vukušiča (Krško) in Luka Menala (Dinamo) spadajo v cono povsem normalne osvežitve ekipe. Če k temu prištejemo še dejstvo, da bo Olimpijo vodil trener, ki je preteklo zaključil (Safet Hadžič), potem je Olimpija v tem oziru na boljšem položaju glede na prejšnje sezone. Zato pa so bili znova zelo aktivni v Domžalah, kjer je - tudi po besedah iz njihovega tabora - napočil čas za naslednji korak: (vsaj) za približanje vodilnemu dvojcu. V prvi vrsti pa so pri »rumeni družini« znova trgovali preudarno ... Gorici, ki je nazadovala v 2. ligo, so kaj kmalu »speljali« vratarja mlade reprezentance Grega Sorčana, ob tem med odmev-nejše okrepitve spadata prihoda Marca da Silve (Krško) in Josipa Čorluka (Široki Brijeg), posebnost pa je zagotovo prihod 22-letnega Estonca Mattiasa Kalta. Znova bo vloga prve violine pripadla izjemnemu Bosancu Senijadu Ibričicu. Domžalčani spadajo med ekipe, ki so najbolj aktivni pri vključevanju lastnih mladih moči v članske ekipo, tudi letos so podpisali pogodbe s kar nekaj mladinci, ob tem pa še s Najodmevnejši prestop kadeta Domžal V letošnjem prestopnem roku je težko govoriti o kakšnih res odmevnih prestopih iz slovenskih klubov v tujino, še najboljši posel je uspel Domžalam. V bogati avstrijski Salzburg jim je uspelo za visoko odškodnino poslati Benjamina Šeška, ki za člansko moštvo Domžal ni odigral niti minute! Šeško je namreč kadet (letnik 2003, do sezone 2017/18 je igral za vse mlajše selekcije Krškega) in je v pretekli sezoni v dresu Domžal na 23 tekmah dosegel 21 zadetkov (2 je dodal še pri mladincih). Foto: Črtomir Goznik Nekdanji član Aluminija Ibrahim Arafat Mensah je akter enega od zadnjih prestopov slovenskih prvoligašev pred začetkom nove sezone. sinom nekdanjega reprezentanta Amirja Kariča, 21-letnim Svenom. Naložba za prihodnost... Redki, le ciljni nakupi Če so pri vodilnih treh ekipah iz minule sezone še opravili nekaj prestopov, pa je bilo pri ostalih ekipah (z eno izjemo) dogajanje v tem oziru bolj kot ne »mrtvo«. Klubi očitno menijo, da imajo v lastnih vrstah dovolj potenciala, zato so največ moči usmerili v podaljšanje pogodb z že obstoječimi igralci in mladinci iz lastnih vrst, »resničnih« prihodov je bilo le za vzorec. Praktično vsi prihodi so bili ciljni, z njimi so le zapolnili točno določene vrzeli. Pri Celju so pogodbe podaljšali s trenerjem Dušanom Kosičem in celo kopico igralcev. Ob že omenjenem Požegu Vancašu jih je v zadnjem tednu zapustil še en igralec, in sicer Lovro Cvek, ki se je preselil na Slovaško, k prvoligašu Senica. Cvek je sicer v Sloveniji nastopal za Zavrč, Aluminij in Celje. Kidričani so imeli velik osip v že velikokrat omenjenem zimskem prestopnem roku (Tahiraj, Gliha, Kidrič), tokrat ni bilo tako. Odhodov praktično ni bilo, prihod napadalca Anteja Živkoviča in vrnitev Antona Rogine s posoje pri Dravi pa za novega (starega) stratega Slobodana Gruborja ne bosta predstavljala velike spremembe. Mura je ostala brez dveh pomembnih členov, ob omenjenem Pe-ričicu je odšel še napadalec Rok Sirk (Zaglebie Lubin, Poljska). Odhoda bosta poskušala nadomestiti ofenzivni vezist Andrija Bubnar (Istra) in branilec Marin Karamarko (GOŠK Foto: Drago Wernig / M24.si Rok Kronaveter (na fotografiji) in Rudi Požeg Vancaš sta najodmevnejši okrepitvi Maribora v tem prestopnem roku. Gabela, BiH). Med mladimi igralci iz lastne nogometne šole je pogodbo med drugimi podpisal Tai Cipot (sin Fabijana Cipota). Podobno kratek je seznam prihodov tudi pri Rudarju. Prišla sta izkušeni branilec Elvedin Džinic (nazadnje Celje) in mladi Luka Lovenjak (Drava). Izkušnje in mladost ... Novinca z različnima strategijama Z nespremenjeno zasedbo se bo v boj za obstanek podal Triglav, dva nakupa pa so opravili pri novincu v prvoligaški druščini, ljubljanskem Bravu. Oba sta zelo zanimiva, saj gre pri prvem primeru za daleč najboljšega strelca mladinske lige, 19-letnega Mariborčana Aljoša Matka, pri drugem pa za starega znanca slovenskih zelenic, Ganca Ibrahima Arafata Mensaha. Tega smo podrobno spoznali po odličnih igrah v dresu Aluminija, od koder je odšel na Norveško. Povsem drugačna pa je zgodba pri drugem novincu med elito, sežanskem Taboru, ki je bil na koncu celo eden najbolj aktivnih. Sežanci so očitno ocenili, da za sodelovanje v 1. ligi potrebujejo okrepljeno zasedbo, zato so pripeljali nekaj izkušenih igralcev. Ti prihajajo zvečine iz prostora nekdanje skupne države, branilca Dominik Mihaljevič (nazadnje Ilirija) in Stjepan Babic (Varaždin, nekdaj Rudar) sta Hrvata, napadalca Predrag Sikimic (Vož-dovac) in Lazar Milošev (Budučnost Dobanovci) pa Srba. Ob njiju sta novinca še Kamerunec Rodrigue Bon-gongu (nazadnje Slaven Belupo) in vratar David Adam (Radomlje). Je pa trener Andrej Razdrh ostal brez najboljšega strelca Tabora v prejšnji sezoni, Francoz Papa Ibou Kebe je odšel v Vietnam. Kdo bo v tej loteriji prestopov zmagovalec in kdo poraženec, bo jasno vsaj po jesenskem delu sezone, zagotovo pa bodo novinci vsak po svoje prinesli nekaj svežine (kakovosti) v nove sredine. Jože Mohorič Nogomet • Prijateljski tekmi Drava izgubila z mladimi Rusi Drava Dakinda Ptuj -Krasnodar (U21) 3:4 (1:4) STRELCI ZA DRAVO: Šlak, 2 x Ha-Ijeta. DRAVA DAKINDA PTUJ: Cajnko, Šlamberger, Dedič, Bajrami, Strah, Šlak, Mihalič, Ashiru, Gabi, Brest, Razgoršek. Igrali so še: Milic, Dre-venšek, Žilič, Rešek, Melvan, Vajda, Novak, Jelenko, Haljeta, Nelson, Grajfoner. Trener: MuamerVugdalič. Drugi pripravljalni test pred novo sezono je Drava opravila na svo- jem stadionu, na katerem je gostila mlado ekipo Krasnodarja. Rusi so s celotno ekipo, ki je prišla na tekmo onalizem, saj so imeli igralci zares celovito podporo pred tekmo, med njo in po njej. Na sami tekmi so bili gostje boljši v prvem polčasu, ko so jim domačini dovolili, da so dosegli kar štiri na Ptuj, pokazali izreden profesi- zadetke. Dosegli so jih iz standar- Foto: Matija Brodnjak dnih situacij in protinapadov. V nekaterih situacijah se je videlo, da igralci Drave še ne trenirajo dolgo časa skupaj, oz. so sploh prvič zaigrali skupaj v tej sestavi na tekmi. Tako so se pojavljale težave v fazi obrambe, a do prvenstva še je dovolj časa, da se igralci spoznajo in bolje uigrajo. Na drugi strani so Ptujčani v napadu prišli do nekaj obetavnih situacij in so tudi dosegli tri zadetke. Prvega je po podaji s strani s približno petih, šestih metrov z glavo dosegel Sebastjan Šlak. V drugem polčasu se je dvakrat med strelce vpisal Nermin Haljeta, potem ko je prvič »ukradel« žogo vratarju in jo poslal v mrežo, drugič pa je po podaji iz kota zadel še z glavo. S tem zadetkom je novi napadalec modrih ublažil poraz proti Krasnodarju, ki je na koncu slavil s 4:3. Ne glede na poraz je trener MuamerVugdalič v igri svoje ekipe videl veliko pozitivnih stvari, na katerih bo gradil, prav tako pa je videl, da so njegovi igralci dobro fizično pripravljeni. Na nekaterih mestih je tudi jasno, da so potrebne okrepitve, prvo je dobil že v soboto, ko je novo pogodbo z Dravo podpisal Matic Marcius. 22-letni ofenzivni igralec prihaja iz mladinske šole Celja, nazadnje je igral za ekipo iz Brd, pred tem pa je bil leta 2017 tudi član Drave. David Breznik Zmaga v generalki Rogaška - Aluminij 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Muminovič, 1:1 Gor-za, 1:2 Horvat, 1:3 Jakšič ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Martinovič, Kontek, Amuzie, Ma- rinšek, Muminovič, Horvat, Leko, Matjašič, Štor. Igrali so še: Kovačič, Ploj, Ljubec, Petek, Jakšič, Čermak, Petrovič, Rogina, Vrbanec, Bračko, Flakus-Bosilj. Trener: Slobodan Gru-bor. Nogometaši Aluminija so v soboto v Rogaški Slatini odigrali generalko pred uvodno tekmo 1. slovenske lige, ko bodo v soboto gostovali pri ekipi Sežane. Tekmec je bila domača ekipa Rogaške, ki nastopa v 2. ligi, njen trener pa je pred kratkim postal Damijan Romih. Kidričani so bili skozi celotno tekmo boljši tekmec, ustvarili so si več priložnosti, konec koncev pa so zabeležili tudi zmago. Vse skupaj je dobra popotnica pred tekmo s Taborom, ko bo šlo zares, za prvenstvene točke. Tekma je imela tudi dobrodelno noto, ves izkupiček je šel v roke mladi punci Joni, ki okreva po težki bolezni. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih torek m 9. julija 2019 Motokros m Dirka za VN Indonezije Gajser veča prednost, Cairoli se oddaljuje od boja za naslov Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je zmagovalec dirke za veliko nagrado Indonezije v Palembangu. V dveh nedeljskih vožnjah razreda MXGP je pridirkal do prvega in drugega mesta, kar je zadostovalo za šesto zmago po vrsti. Prednost v skupnem seštevku svetovnega prvenstva je povečal na več kot 100 točk. Gajser je v prvi vožnji slavil pred Britancem Maxom Anstiejem in Švicarjem Jeremyjem Seewerjem. Makolčana v prvi vožnji ni zmotil niti dež, ki je začel rahlo padati pet minut pred iztekom časa, namenjenega za tekmovanje. »Dobro sem startal in si ustvaril prednost pred zasledovalci, ki sem jo uspešno nadziral. Ko je začel padati dež, je postalo malce bolj spolzko, zato sem bil nekoliko bolj previden, a mi to ni povzročalo večjih težav,« je Dirka za VN Indonezije, rezultati 1. Tim Gajser 2. Romain Febvre 3. Jeremy Seewer 4. Max Anstie 5. Glenn Coldenhoff Skupni vrstni red (11/18): pokomentiral prvo vožnjo. V drugi vožnji mu je zmago izmaknil Francoz Romain Febvre, tretji je bil Nizozemec Glenn Coldenhoff. Tim bi bržčas tudi v drugi vožnji zmagal, a je po osmih minutah dirkanja zapeljal izven proge in se z motociklom ulegel na tla. Hitro ga je pobral in nadaljeval s tretjega mesta. Se-ewerja je hitro prehitel, Febvre pa je bil prehiter. »Dirko sem super začel. Vodil sem od starta, nato pa naredil napako. Romain in Jeremy sta me prehitela. A slednjega sem nato ujel in se prebil na drugo mesto, potem pa sem pazil, da tega ne zapravim, saj sem vedel, da mi prinaša končno zmago v Palembangu,« je dejal Gaj-ser, ki je bil najhitrejši tudi v sobotnih kvalifikacijah. Makolčan je v dveh nastopih zbral 47 točk, štiri več kot Febvre. Na tretjem mestu je končal Seewer z 38 točkami. Gajser na Hondi je prvi motok-rosist, ki ne vozi motorja KTM in je zbral šest zaporednih zmag na dirkah svetovnega prvenstva v razredu MXGP. Pred njim je to dosegel legendarni Stefan Everts na Yama-hi, ki je leta 2006 vknjižil rekordnih 12 zaporednih zmag. Na dirkah za svetovno prvenstvo je bil Gajser najboljši sedemnajstič. Največji tekmec Gajserja za naslov svetovnega prvaka Antonio Cairoli je zaradi poškodbe ponovno izpustil nastop. 22-letni Slovenec je tako prednost v skupnem seštevku povečal, na računu ima 488 točk, 130 točk manj ima Cairoli. Seewer na tretjem mestu jih ima 327. Naslednja dirka bo ob koncu te- dna, tudi ta bo v Indoneziji, v Sema-rangu bo velika nagrada Azije. Na njej bo manjkal Cairoli, Gajser bo tako imel novo priložnost, da prednost v boju za drugi naslov svetovnega prvaka še poveča. sta, JM Slovenija Honda 25 22 47 Francija Yamaha iS 25 4S Švica Yamaha 20 iS SS V. Britanija KTM 22 i5 S7 Nizozemski KTM iS 20 SS 1. Tim Gajser Slovenija Honda 488 2. Antonio Cairoli Italija KTM S5S 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha S27 4. Gautier Paulin Francija Yamaha SiS 5. Arnaud Tonus Švica Yamaha S04 Tenis m Wimbledon Tim Gajser na Hondi je po letu 2006 prvi voznik, ki je zbral šest zaporednih zmag in ne vozi KTM. Šah • Lestvice ŠZS Nagrada za konec: dvoboj s sedanjo in nekdanjo št. 1 Wimbledon se je prevesil v drugo polovico tekmovanj, slovenski predstavniki pa so svoje nastope v glavnem zaključili, izjema sta Andreja Klepač in Katarina Srebotnik med mešanimi dvojicami. Ocena slovenskih nastopov kljub temu še zdaleč ni negativna. Najboljšo uvrstitev je dosegla Polona Hercog, ki se je uvrstila v 3. krog. Tam jo je ustavila »najstniška senzacija«, najmlajša igralka na turnirju, 15-letna Američanka Cori Ga-uff. Mariborčanka je sicer v 2. nizu že imela dve zaključni žogici, a se je Gauffova na centralnem igrišču rešila iz izgubljenega položaja ... Odličen vtis je pustila tudi slovenska najstnica Kaja Juvan, ki se je v glavni turnir prebila reko kvalifikacij, nato pa v 2. krogu vzela niz celo sloviti Sereni Williams. V 2. krog se je med posameznicami prebila tudi najboljša športnica MO Ptuj v letu 2018 Tamara Zidan-šek. 21-letna članica TK Terme Ptuj je ugnala nekdanjo finalistko Wim-bledona Eugenie Bouchard, nato pa položila orožje pred 15. igralko sveta Kitajko Qiang Wang. Tamara Zidanšek se iz Londona vrača z novimi dragocenimi izkušnjami in rekordno bero točk na WTA-lestvici. Wimbledon, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Peterson - Bu-zarnewcu/Olaru (Romunija) 6:3, 7:6(4); 2. krog: Zidanšek/Peterson - Aza-renka/Barty (Belorusija/Avstralija, 10.) 2:6, 3:6. Slabše so se letos Slovenke odrezale med dvojicami, kjer se je edini uspelo v 2. krog uvrstiti - Tamari Zidanšek. Ta se je za sodelovanje tokrat dogovorila s Rebecco Peterson. 23-letna Švedinja je sicer 63. igralka sveta, med dvojicami pa sta obe daleč od vrha: Zidanškova je 158, Petersonova pa 365. igralka sveta. Njuni tekmici v uvodnem krogu sta bili romunski veteranki 31-letna Mihaela Buzarnescu in 30-letna Raluca Olaru, slednja je celo specialistka za igro dvojic (39.). Kljub temu je slovensko-švedska naveza delovala zelo stabilno, čeprav se je v obeh nizih na začetku znašala v zaostanku (1:2 v 1. in kar 0:3 v 2. nizu, obakrat z breakom). Končno zmagoslavje je bilo zato toliko bolj sladko, prav tako pa nagrada -dvoboj s sedanjo in nekdanjo igralko št. 1 na svetu! Na igrišču št. 2 sta se tako Zidanškova in Petersonova pomerili z Ashleigh Barty in Viktorijo Azaren-ko. 23-letna Avstralka je letos na grand slamih nepremagljiva in je že osvojila OP Avstralije in OP Francije, šest let starejša Viktorija Azarenka pa je bila 1. igralka sveta leta 2012, trenutno zaseda 40. mesto. Obe sta tudi odlični igralki dvojic (TOP 10), tudi 10. nosilki, zato sta bili upravičeno v vlogi favoritinj. Njuna zmaga ni bila ogrožena, a sta bili Slovenka in Švedinja povsem dostojni tekmici. V prvem nizu sta dvakrat izgubili svoj servis, v drugem pa samo enkrat. Kljub temu bo poseben občutek igranja s 1. igralko sveta ostal ... In bo zagotovo koristen v kakšni drugi situaciji ... Tami je letos kljub majhni količini treninga na travi znova pokazala napredek, ta se je v končni fazi rezultiral tudi s premierno zmago na igriščih Wimbledona. Če bo njen napredek tudi v naslednjih letih tako konstanten, kot je bil doslej, potem bomo vsi skupaj zadovoljni ... Ob tem ni nezanemar-ljivo, da Slovenija vedno bolj dobiva obrise močne ženske reprezentance, ki bi lahko v prihodnjih letih še pridobivala veljavo . Zoran Krajnc: »S Tamarino uvrstitvijo v 2. krog smo zadovoljni, zmaga z Bouchardovo je lep dosežek, saj Kanadčanka ni bila zaman nekdanja finalistka Wimbledona. Kitajka Wangova je v 2. krogu odigrala fantastično, Tamari pa se je ob tem zgodil še mrk. Ti padci med samo igro na teh velikih odrih so še veliki, a jih bomo poskušali zmanjšati z novimi močmi v ekipi. Tudi dvojice so bile izjemna izkušnja, saj sta se z Rebecco lepo dopolnjevali; ko je imela ena slabe minute, je povlekla druga in obratno. Tamara je npr. odlično odigrala 2. niz proti Bartyjevi in Azarenki, ki sta res TOP igralki. Bartyjeva ni zastonj igralka št. 1, odlično razume teniško igro, Azarenka pa je prava teniška zvezdnica z izjemno prodornimi in natančnimi udarci. Kljub temu je Tamara v trenutkih sproščenosti odigrala res dobro, vidijo se nastavki za še višji nivo igre. To pa nas v nadaljevanju sezone in v naslednjih letih tudi edino zanima. Sedaj smo naravnani na novi cikel, ki bo obsegal tri turnirje na pesku (Bukarešta, Palermo, Karlsruhe), vmes pa bomo že delali tudi na izboljšanju igre na betonu pred ameriško turnejo. To pričakujemo sproščeno, z novo najvišjo uvrstitvijo na WTA-lestvici, kar tudi pomeni določen zagon.« Jože Mohorič Andraž Šuta napredoval za 31 mest Za šahiste skoraj ni počitnic: ko ni domačih prvenstev in turnirjev, je na voljo veliko mednarodnih dogodkov, kjer se lahko merijo v močni konkurenci. Z uspešnimi nastopi vneto nabirajo tudi mednarodne rating točke, ki so neke vrste kazalnik napredka in se odražajo v mesečnih razvrstitvah tako na domačih kot mednarodnih šahovskih lestvicah. Na julijski slovenski članski lestvici je v primerjavi z junijem največji napredek dosegel MK Andraž Šuta, ki je z novimi 56 ratinškimi točkami napredoval kar za 31 mest in trenutno z 2251 točkami deli 56. do 57. mesto. To je za 21-letnega člana Šahovskega društva Ptuj velik uspeh, saj je prvič prehitel svojega »učitelja« in trenerja, MM Danila Polajžerja, ki je z 2215 točkami na 76. mestu. Najvišje 5. mesto še vedno zaseda VM Aleksander Be-ljavski, med stotimi najboljšimi člani pa je še en ptujski 21-letnik, MK David Murko, ki si z 2193 točkami I l£f deli 89. do 90. mesto. V preostalih starostnih kategorijah Ptujčani ostajajo na mestih iz junija. Na lestvico mladincev do 10 let se je po dolgem času uvrstil član ŠD Ptuj Oskar Bricelj Čelan, kar je vsekakor spodbudno in prepričani smo, da se mu bo kmalu pridružil še kakšen iz dokaj številčne skupine nadarjenih mladih šahistov. Na mednarodni lestvici na vrhu ni sprememb. Še vedno vodi aktualni svetovni prvak, Norvežan Magnus Carlsen z 2872 točkami, kar je sicer 13 točk manj kot junija, sledita mu Američan Fabiano Ca-ruana (2819) in Kitajec Liren Ding (2812). Prav ta trojica velemojstrov je edina v t. i. »klubu 2800«. Od članov ŠD Ptuj sta na 47. mestu Yuriy Kryvoruchko (2691) in na 75. Yuriy Kozubov (2671). Od Slovencev sta med stotimi najboljšim na lestvici mladink le VM Laura Unuk na 27. mestu (2305) in na 92. mestu FM Ivana Hreščak (2190). Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Andraž Šuta torek m 9. julija 2019 Šport, šport mladih Štajerski 1S Atletika • Atletski klub Ptuj Atleti odslej pod vodstvom bivšega kolesarja Na nedavni skupščini Atletskega kluba Ptuj je bila glavna točka izvolitev novega vodstva, saj se je po dveh uspešnih mandatih z mesta predsednika poslovil Aleksander Lorenčič. Ta ostaja v klubu kot predsednik nadzornega odbora in atlet veteran. Na mesto predsednika je bil izvoljen bivši vrhunski kolesar Aldo Ino Ilešič, medtem ko je mesto podpredsednika pripadlo Alešu Bezjaku. Ostali člani upravnega odbora so Franc Ivančič, Robert Prelog, Nina Kolarič, Živa Sabo in Aleš Petrovič. Pod Lorenčičem številne lepi uspehi ptujske atletike Ptujski atletski klub, eno najuspešnejših športnih združenj na območju Ptuja, za slovenske standarde sodi med srednje velike klube. S številnimi prepoznavnimi imeni slovenske atletike na posamični in ekipni ravni, dobrim delom na organizacijskem področju ter strokovnostjo pa dokazuje, da izpolnjuje številne pogoje za preboj med velike klube, s čimer si še naprej utrjuje pomembno vlogo v slovenski atletiki. Atletski klub Ptuj deluje na več nivojih, je društvo, ki deluje v javnem interesu, ključna pa sta delo z mladimi in tekmovalna atletika. Gibanje je potreba slehernega otroka in mladostnika, tega se v klubu zavedajo in zato dajejo velik poudarek temu področju. V atletski šoli vadi več kot 100 otrok. Klub ima strokovno podkovan trenerski in vaditeljski kader ter je aktiven tudi pri organizaciji tekmovanj. V zadnjih letih so številni ptujski atleti dosegli odmevne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Aleksander Lorenčič: „Dobrih osem let, dva mandata v vlogi predsednika AK Ptuj je zame pomenilo veliko izkušnjo. Ob tem je bila zame čast vračati klubu po svojih najboljših močeh tisto, kar mi je dal v četrt stoletja delovanja v klubu, ko me je izoblikoval kot človeka. Hkrati sem imel srečo spoznati številne izjemne ljudi, ki so danes moji prijatelji. Za sodelovanje, podporo in pomoč iskrena hvala vsem kolegom in kolegicam, atletskim prijateljem - trenerjem, vaditelji-cam, atletom, atletskim sodnikom, vodji financ in članom upravnega odbora v obeh mandatih. Novemu vodstvu želim uspešno delo in nadgradnjo dosedanjega dela, predvsem pa nadaljnja prizadevanja v smeri, da AK Ptuj ohrani dobro ime in da še naprej ostane eno najuspešnejših športnih združenj našega širšega okolja.« David Breznik Rokomet • Reprezentanca U-21 Saša Prapotnik: »Ne skrivamo želje po novi medalji« Od sobote se mladinska reprezentanca Slovenije do 21 let v Zre-čah pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 16. do 28. julija potekalo v Španiji. Trener reprezentance Saša Prapotnik je kljub odpovedim nekaterih igralcev zaradi poškodb optimističen. „Veseli me, da fantje marljivo trenirajo, da so prispeli na priprave z veliko željo po novem dokazovanju. Prav želja po uspehu bo ključnega pomena glede naše uvrstitve na SP. Naj povem, da je to za nekatere fante že peto tekmovanje. Torej peto leto odrekanj, brez pravega počitka in že iz tega razloga fantom kapa dol. Gre za prave športnike," je v uvodu ob našem obisku v Zre-čah povedal glavni trener reprezentance do 21 let Prapotnik. Žal so na listi poškodovanih kar trije Ormožani, in sicer Dominik Ozmec, Tilen Kosi in Tinček Hebar. „Vsi trije bi ekipi v Španiji še kako prav prišli. Ozmec je bil nosilec igre v obrambi, kapetan Kosi, idejni vodja napada, levičarji, kot je Hebar, pa so itak v rokometnem prostoru vredni več kot zlato. Priložnost bodo tako dobili nekateri drugi igralci in verjamem, da jo bodo pošteno zagrabili in izkoristili," dodaja Prapotnik. Polakova, Zemljič in Škrinjar tudi v reprezentancah Poletje 2019 bodo v mlajših reprezentančnih selekcijah preživeli še trije Ormožani. 182 cm visoka Neja Polak se bo na priprave kadetske reprezentance (letnice 2002 in mlajše) odpravila v ponedeljek, 8. julija. Priprave bodo potekale na Rogli, kjer si bo leva zunanja igralka Jeruzalema Ormoža poskušala priboriti mesto v ekipi, ki bo od 1. do 11. avgusta nastopala na domačem EP, ki bo potekalo v Celju. Vratar Aleš Zemljič in krožni napadalec Denis Škrinjar (letnika 2002) sta priprave na Olimpijski festival evropske mladine začela v četrtek, 4. julija. Oba imata velike možnosti za nastop v Azerbajdžanu, natančneje v Bakuju, saj pri tej generaciji spadata med najboljše slovenske igralce. Prvenstvo bo potekalo od 20. do 28. julija. Kot že vrsto let bo tudi letošnje poletje v Ormožu rokometno obarvano, kjer bodo številni ljubitelji tega športa budno spremljali nastope naših športnikov po celem svetu. Srečno ter uspešno vsem in vrnitev brez poškodb v svoj klub. Mladi Slovenci so v torek in sredo že odigrali dve pripravljalni tekmi. Nasprotnik je bila izbrana vrsta Hrvaške in obe tekmi sta bili glede na prvi del priprav na zelo visokem nivoju. „Na prvi tekmi v Zagrebu smo prikazali izvrstno igro v 1. polčasu in povsem zasenčili nasprotnika (17:10). V nadaljevanju smo rutinirano tekmo pripeljali do srečnega konca (27:23). Druga tekma v Zrečah je bila še bolj 'na nož'. Brez popuščanja na obeh straneh. Foto: Črtomir Goznik Aldo Ino Ilešič je na mestu predsednika AK Ptuj zamenjal Aleksandra Lorenčiča. Atletika • Veteransko tekmovanje Veterani uspešni v Sarajevu Veterani Atletskega kluba Ptuj so se udeležili odprtega državnega prvenstva Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Najboljši rezultat na tekmovanju nagradijo s pokalom; že tretjič ga je prejel Marko Sluga, ki je zmagal v svoji kategoriji (M-80) v suvanju krogle, metu kladiva in kopja. V kategoriji M-75 je zelo dobro tekmoval Ivan Klarič, saj je osvojil štiri medalje: v metu diska, kopja, kladiva in suvanju krogle. Dva predstavnika je imel AK Ptuj v kategoriji M-60, v kateri sta na oder za zmagovalce sta stopila Dušan Koren in Miki Prstec. Boštjan Kozel je v kategoriji M-40 briljiral v suvanju krogle, metu kladiva, diska in kopja. Nastopila je tudi najmlajša predstavnica atletske veteranske sekcije iz Ptuja Barbara Gačnik (Ž-35). Vsestranska atletinja je zmagala v različnih disciplinah (teku na 100 Ptujski atletski veterani na tekmovanju v Sarajevu metrov, skoku v daljino in suvanju krogle), saj se pripravlja na sedme-roboj, ki bo letos prvič na sporedu Balkanskih iger septembra v Bukarešti. David Breznik Karate • Svetovno prvenstvo WUKF Šest medalj za slovenski karate Prava prvenstvena in veseli me, da smo tudi to tekmo po dramatičnem zaključku pripeljali do zmage z izidom 22:20 (10:10). Na obeh tekmah smo prejeli majhno število zadetkov, čeprav vratarji še zdaleč niso bili na nivoju. To je dokaz, da je obramba zelo dobro uigrana. Nosilci so Ormožan Miha Kavčič, Trebanjec Kristjan Horžen in Celjan Stefan Žabič. Seveda tej omenjeni trojki manjka Ozmec, ampak skozi priprave in tekme bomo morali najti še kakšnega specialista za obrambne naloge. Do odhoda na SP nas čakajo še tri tekme. Dve proti Madžarski in ena proti Koreji. Na teh moramo še nekoliko popraviti igro v napadu in menim, da bomo solidno pripravljeni odšli na prvenstvo. Glede na to, da smo evropski prvaki pri tej generaciji, pa ne skrivamo želje po novi medalji. Polfinale je naš cilj," je še o željah in ciljih povedal Prapotnik. Slovenija je v skupini z gostiteljico Španijo, neugodno Srbijo, neznanko Tunizijo, in po kakovosti slabšima reprezentancama Japonske in ZDA. Čim boljša uvrstitev v skupini prinaša lažjega nasprotnika v osmini finala in naprej v četrtfina-lu. V taboru Slovenije si želijo samo to, da se do začetka prvenstva in na samem prvenstvu izognejo poškodbam. Uroš Krstič Na Slovaškem se je 2386 tekmovalcev iz 41 držav udeležilo osmega svetovnega prvenstva WUKF, druge največje karate organizacije na svetu. Ob odlični organizaciji tamkajšnje zveze in ob jasni viziji WUKF organizacije je bil to pravi športni spektakel - praznik kara-teja. Zelo uspešno so v Bratislavi nastopili tudi člani slovenske karate reprezentance, saj so osvojili eno zlato, tri srebrne in dve bronasti medalji. Za prvovrstno presenečenje prvega tekmovalnega dne je poskrbela ekipa mini kadetov, saj je med 26 ekipami zasedla 2. mesto. Nino Ratoša, Jure Gerečnik (WKSA Hajdina) in Jernej Stvarnik so na svojem zmagovalnem pohodu premagali Romune, Ruse in Angleže. V finalu so s 6:7 klonili proti Čehom in v slovenski ekipi poskrbeli za pravo evforijo. Odlično sta se odrezali tudi Ana Merc Fric in Zara Sitar, ki sta pogumno opravili svojo nalogo v vseh treh kategorijah - kate posamezno, borbe ekipno in borbe posamezno. Za članici Shofukan karate kluba Kidričevo je to bogata, neprecenljiva izkušnja. Spoznali sta, da se lahko kosata tudi z najboljšimi na svetu. Val Osrajnik in Matevž Peklar sta prav tako upravičila nastop, a poznalo se jima je, da nimata mednarodnih izkušenj. Luka Vauda (WKSA Hajdina) se je žal poškodoval dan pred nastopom, medtem ko je Jure Gerečnik (WKSA Haj-dina) presenetil tudi v posamični konkurenci borb. Premagal je Slovaka, Mehičana in Angleža. Pred vstopom v polfinale je močno popustil in upravičeno izgubil od predstavnika iz ZDA. Kljub temu je zasedel odlično 5. mesto, kar je nad pričakovanji. Ljubo Javoršek, trener tekmovalcev WKSA Hajdina in Shofukan karate klub Kidričevo: »Tekmovalci obeh klubov si zaslužijo vso pohvalo, da so pogumno preživeli ognjeni krst svetovnega prvenstva. Nastopiti na tako velikem tekmovanju brez mednarodnih izkušenj in stopiti na tatamije svetovnega prvenstva je pravi čudež. Ko so tekmovalci in starši videli, kam so prispeli, so doživeli šok, a to je vendarle svetovno prvenstvo. Pred odhodom na Slovaško sem govoril, da imamo potencial, a je marsikdo o tem dvomil. Tekmovalcem sem povedal, da naj uživajo v svojih nastopih in se igrajo, izteklo se je noro dobro. Zame so vsi, ki so stopili na tatamije tako velikega dogodka, tvorci delčka medalj, ki smo jih osvojili kot reprezentanca Slovenije.« David Breznik 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 9. julija 2019 Judo • JK Drava Ptuj Sezono končali s polaganjem pasov in nastopom mladih Mlajši judoisti Judo kluba Drava Ptuj so pred koncem šolskega leta izvedli polaganje za višje pasove. Pomemben vidik treniranja juda je napredovanje po pasovih, s katerim se judoistom priznava dosežen tehnični napredek. Je tudi eden izmed pomembnejših motivacijskih faktorjev za še bolj zavzeto vadbo mladih športnikov. S programom Judo zveze Slovenije je določena vsebina posameznih tehnik, prav tako pa so podane tudi starostne omejitve. Izpite za višje pasove so tokrat uspešno opravili: belo rumeni pas - Matevž Križan, Bor Brlek in Mark Senčar; rumeni pas - Anej Resman; rumeno-oranžni pas - Jan Križan in Timotej Tašner; oranžni pas - Lan Milošič, Ina Mlakar, Mia Jovanovic in Maruša Frank. Proti koncu junija so v JK Drava v dvorani Mladika izvedli še zaključek sezone s klubskim nastopom mlajših vadbenih skupin ter druženjem s starši. Nastopajoči so prikazali številne spretnosti, judo padce, atraktivne judo tehni- ke, končne prijeme in reševanja, judo borbe ter preizkus poguma - padec z velike višine. Ob koncu so nastopajoči prejeli pohvale za prizadevno delo k klubu. S tem so pri JK Drava zaključili sezono, v septembru pa vabijo k vpisu v začetne tečaje juda v vseh starostnih kategorijah. Uspešna sezona za ptujskimi judoisti Strokovni vodja J K Drava Ptuj prof. Vlado Čuš je takole ocenil letošnje tekmovalno sezono: »Najprej bi se zahvalil vsem, ki nam pri naših prizadevanjih kakorkoli pomagajo. Z veliko srčnosti in en- Mladi judoisti s trenerji po polaganju višjih pasov Zaključek sezone je minil u zelo dobrem razpoloženju. Footgolf • Matias Perrone, svetovni prvak »V nekaterih situacijah je treba uporabiti način • vi» • • 1C razmišljanja iz golfa« tuziazma se že dolgo in uspešno borimo za barve kluba iz najstarejšega slovenskega mesta. Naslednje leto slavimo 6o-letnico obstoja kluba. S preteklo sezono sem zadovoljen, vendar je vedno lahko še bolje. Posebej si želim več ambicioznih športnikov, ki bi sledili vrhunskim športnim dosežkom svojih klubskih predhodnikov na evropskih in svetovnih prvenstvih, športnika pa smo imeli tudi že na olimpijskih igrah. Za nami je izjemno uspešno leto, ki smo ga kronali z več kot 20 medaljami na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah. Udeležili smo se kar 29 tekmovanj na državni in mednarodni ravni. Tudi število zbranih točk za Slovenski pokal pritrjuje oceni, da gre za velik napredek pri naših mladih judoistih in judoistkah, saj smo v prvi polovi- ci leta že zbrali toliko točk kot lani v celem letu. Večji del mlade ekipe bo sedaj na zasluženih počitnicah. Za člansko ekipo, ki se z veliko ambicijo pripravlja na nastope v 2. slovenski judo ligi, ter kandidate za reprezentanco pri kadetih in mladincih pa ne bo počitka. Luka Perkovič je med mladinci eden tistih, ki se še poteguje za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu in se bo udeležil tekem za evropski pokal v juliju in avgustu. V tem času se bomo udeležili tudi dvojnih mednarodnih priprav. In ne nazadnje: ob veliki prizadevnosti vseh v klubu bomo v prihodnje za še večjo rezultatsko uspešnost ptujskega juda potrebovali kakovostnejšo in obsežnejšo infrastrukturo, ki bo omogočala nemoten, brezhiben trening. Vsak, ki bo to prebral, bo vedel, kam merim.« David Breznik Zasedba footgolf turnirja na ptujskem igrišču za golf je bila zares izjemna, saj so bili prisotni nekateri izmed najboljših igralcev in igralk sveta. Tako sta iz Argentine med drugim prišla Matias Perrone in Nicolas Garcia, igralca iz samega svetovnega vrha, izjemno močna pa je bila tudi zasedba iz Madžarske, ki je ena izmed svetovnih velesil tega mladega športa. Tudi pri dekletih so bile prisotne tri izmed TOP 15 igralk sveta, predvsem Slovakinja Lucia Čermakova in Madžarka Izabella Udvari sta v finišu tekmovanja uprizorili pravi spektakel. Če k temu dodamo, da so med seniorji nastopili štirje izmed TOP 5 igralcev sveta (trije Madžari in Čeh), potem je slika konkurence turnirja na Ptuju res izjemna. Posebne pozornosti je bil seveda deležen svetovni prvak Matias Perrone, z njim smo opravili krajši pogovor. Prvič si na Ptuju; kakšni so vtisi? M. Perrone: „Najprej se zahvaljujem vsem v Footgolf zvezi Slovenije za povabilo. V Sloveniji sem tretjič, a prvič na Ptuju. Mesto je zares čudovito, navdušili so me predvsem grad in majhne uličice. Ob tem so ljudje dobri in zabavni, pohvalil pa bi tudi tukajšnje pivo (smeh). Lepo je preživljati čas tukaj. Najverjetneje bom naslednje leto spet prišel!" Kaj zate pomeni footgolf? M. Perrone: „Ogromno, saj mi je spremenil življenje! Vedno sem rad potoval, a pravih možnosti ni bilo, preko footgolfa pa sem v zadnjih petih letih prepotoval praktično cel svet. Tekmujem v športu, ki ga imam neskončno rad, ob tem pa spoznavam vedno nove ljudi." Si pred tem igral nogomet? M. Perrone: „Igral sem nogomet, a ne kot profesionalec, temveč v regionalni ligi v Argentini. Je pa žoga že vse življenje vedno v moji bližini, ne glede na to, ali gre za nogomet ali footgolf. V Argentini je nogomet prava religija, vsi ga igrajo, je pa tudi foofgolf v vzponu." Si se kdaj preizkusil v golfu? M. Perrone: „Pred vstopom v svet footgolfa ga nisem igral, a se ga v zadnjem letu z veseljem lotim. To je zame pomemben trening za footgolf, saj je treba v nekaterih situacijah uporabiti izkušnje in način razmišljanja iz golfa. Nova znanja so vedno dobrodošla, če pa jih uspeš prenesti med dvema tako različnima športoma, kot sta golf in footgolf, potem pa še toliko bolje." Če prav razumem, potem je treba pri footgolfu razmišljati kot golfist, uporabiti pa spretnosti iz nogometa? M. Perrone: „Ja, to je prava kombinacija! Če ne razumeš raznolikosti terena in njegovih značilnosti, potem ti nobeno nogometno znanje ne pomaga in bo žoga šla po svoje - potrebnega je veliko občutka. Footgolf je šport odločitev; da bi izbral najboljšo odločitev, je treba imeti znanje in koncentracijo." Kako ti je všeč igrišče na Ptuju? M. Perrone: „Zelo mi je všeč, je res zelo razgibano in zanimivo ter tehnično zahtevno. Ker je bila konkurenca na Ptuju res močna, se je bilo treba za visoko uvrstitev res zelo potruditi." Footgolf je v vzponu: kako sam gledaš na to? M. Perrone: „Vsi mi smo še vedno med pionirji tega športa, ki si šele utira pot na mednarodno sceno, čeprav je v nekaterih državah že kar lepo razvejan. Zato je zame to druženje s somišljeniki zares pomembno, glede ustvarjanja novih stikov se zelo trudim povsod po svetu, kamorkoli pač pridem. Pot do popolne uveljavitve je še dolga, moramo pa stopati potrpežljivo in korak za korakom. V zvezi s tem bi posebej izpostavil lastnike golf igrišč, ki kažejo posluh za vzporedno zgodbo golfa in footgolfa. Igralci footgolfa se moramo zavedati, da smo mi tisti, ki gostujemo 'v njihovi Foto: Črtomir Goznik Matias Perrone je svetovni prvak v footgolfu, v preteklih dneh je nastopil na turnirju FIFG 250 na Ptuju. hiši', zato moramo spoštovati pravila obnašanja, oblačenja ..., ki veljajo na golf igriščih. Poskrbeti moramo, da se bomo vsi skupaj dobro počutili in uživali v igri. Ena od nalog, ki je zame ključna, je tudi ta, da poskušamo za footgolf navdušiti čim več mladih." Kakšne spomine pa imaš na svetovno prvenstvo v Marakešu? M. Perrone: „To je bila zame neverjetna izkušnja. Vsak igralec v vsakem športu si želi postati svetovni prvak, meni je to uspelo. Pri tem sem imel nekaj tudi sreče, kar pa je na takšnem turnirju za zmago tudi potrebno. V pripravo na omenjeno tekmovanje sem vložil veliko časa in naporov, zato sem zares ponosen na ta dosežek. Premagal sem veliko dobrih igralcev, najpomembnejše pa je, da sem sam sebi dokazal, da zmorem v takšni konkurenci in v tej situaciji odigrati najboljše! Ob taktičnem in tehničnem znanju je bila potrebna tudi prava mera samozavesti. V štirih dneh tekmovanja je bilo treba ohraniti visoko mero koncentracije, med več kot 350 igralci iz vsega sveta si praktično ne smeš dovoliti napake, ker te lahko takoj oddalji od boja za vrh." Lahko izpostaviš tri najboljša igrišča, na katerih si igral? M. Perrone: „To je zelo težka naloga! Zagotovo bi Marakeš uvrstil med TOP 3, čeprav sem pri tem zaradi zmage morda nekoliko neobjektiven (smeh). V Švici sem igral na odličnem igrišču ob Ženevskem jezeru, pogled na okolico je bil naravnost božanski. Če sem tam zgrešil kakšno luknjo, sem samo pogledal proti jezeru in sem se hitro pomiril (smeh). Izpostavil bi še igrišče v Argentini v mestu Pilar v bližini Buenos Airesa, kjer je bilo svetovno prvenstvo leta 2017. Te tri bi izpostavil, a je še veliko drugih, ki bi prav tako lahko našla prostor med najboljšimi." Jože Mohorič petek • 12. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Zavrč • Novomašnik Primož Lorbek Želel postati gradbinec, poklical ga je božji glas Na zadnjo junijsko nedeljo je bilo v završki župniji nadvse slovesno. Proslavili so novomašniško posvečenje 28-letnega Primoža Lorbka iz Turškega Vrha. Slavje ob posvetitvi je trajalo tri dni, od sobote do ponedeljka. Novomašnik Primož Lorbek je posvečenje prejel v soboto, 29. junija, v mariborski stolnici. Isti dan so ga sprejeli v domači završki župniji. Prijazno so ga pozdravili verniki, župnik Jože Pasičnjek in župan Slavko Pravdič. V nedeljo se je velika slovesnost začela ob 8.30 s slovesom od staršev in doma. Novomašnika so od doma do prireditvenega prostora pri osnovni šoli Zavrč, kjer je potekala slovesna nova maša, verniki in drugi gostje pospremili v procesiji. Na čelu procesije so bili konjeniki in godbeniki, novomašnika so peljali na kočiji, za kočijo so šli verniki. Med darovanjem nove maše je novomašnika SDremlialo več duhovnikov in ma- Primož Lorbek diakonsko službo opravlja v župniji Hajdina, kjer bo kot kaplan ostal tudi v prihodnje. Je edinec. Osnovno šolo je obiskoval v Zavrču, potem pa srednjo gradbeno šolo in gimnazijo v Mariboru. Kot srednješolecje sanjal, da bo gradil mostove, viadukte, predore ... Vpisal seje na študij gradbeništva, a po enem letu začutil božji glas, ki gaje klical k sebi. „Vabil meje, da bi gradil mostove med Njim in nami. Po enem letu študija na gradbeni fakulteti sem se odločil za bogoslovje. Na teološki fakulteti v Ljubljani sem študiral do tretjega letnika, nato pa nadaljeval triletni študij teologije v Zagrebu," je povedal mladi završki duhovnik, kije vse svoje otroštvo in mladost redno zahajal v cerkev. Bilje ministrant, bralec in organist. Foto: Črtica in druge zgodbe V Zavrču so po 50 letih ponovno dočakali novo mašo. Pred 50 leti jo je daroval Jožef Škrinjar, v nedeljo, 30. junija, pa novomašnik Primož Lorbek. Po tednu dni je bila ponovitev nove maše v Markovcih, sledi še na Hajdini, kjer bo novomašnik opravljal službo kaplana. riborski nadškof Alojzij Cvikl. Slovesno bogoslužje je bilo tudi v znamenju cerkvenega petja. Zapeli so pevci župnij Sv. Marko niže Ptuja inZavrč pod vodstvom zborovod-kinje Alenke Domanjko Rožanc. Organist je bil Andrej Kramberger. Bogoslužje so spremljali člani God- be na pihala občine Markovci. Pri organizaciji tega za Zavrč velikega in pomembnega dogodka, nove maše so danes namreč vse bolj redke, so sodelovala vsa društva občine Zavrč, Konjeniški klub Borl in PGD Slovenja vas. Za pogostitev so poskrbele završke gospodinje in vinogradniki, gasilci pa za organizacijski in tehnični del. Posebnost nove maše je tudi organizacija družabnega dogodka, na katerem za dobro počutje povabljenih gostov poskrbi številno strežno osebje (natakarji). V Zavr-ču jih je bilo 50. Na družabnem delu dogodka so zaigrali člani ansambla Upanje. V nedeljo ob 18. uri so se novomašnik, njegovi gostje in verniki zbrali na večernicah pri kapelici tik ob državni meji v Dubravi. Del tega naselja, ki je danes v Republiki Hrvaški, namreč spada pod okrilje završke župnije. Tridnevno slavje se je končalo v ponedeljek, 1. julija. Ob 17. uri je nadškof Cvikl daroval zahvalno mašo, nato pa je kot presenečenje sledila še prijateljska nogometna tekma, katere pobudnik je bil markovski farni župnik Janez Maučec. Pomerili so se na eni strani duhovniki, podjetniki in župan ter na drugi strani mladi fantje, ki so dva dni poleg deklet skrbeli za postrežbo gostov (natakarji). Slovesnost ob novomašniškem po-svečenju je bila velik organizacijski zalogaj. Za liturgični ceremonial je poskrbel bogoslovec Simon Lam-preht, za ostali ceremonial pa bo-goslovec Florjan Ungar. Mojca Zemljarič Sveti Tomaž • Fara tomaževska praznovala 300 let Ob jubileju izdali zbornik Pred kratkim so pri Svetem Tomažu v sklopu občinskega praznika z osrednjim cerkvenim praznovanjem in predstavitvijo zbornika Fara Tomaževska obeležili častitljiv jubilej, 300-letnico tamkajšnje župnije. Župnija Sveti Tomaž letos praznuje 300-letnico svojega obstoja. Ob praznovanju tega jubileja je zadnjo nedeljo v juniju potekalo osrednjo cerkveno praznovanje s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl ob somaševanju nekdanjih to-maževskih in tudi nekaterih drugih duhovnikov, izšel pa je tudi zbornik Fara Tomaževska, 300 let župnije Sveti Tomaž. Pripravil in uredil ga je domačin Bojan Hebar. Zbornik na 208 straneh zajema zgodovinski oris župnije. V njem so zapisane številne zanimivosti iz župnijske kronike in predstavlja tomaževskega človeka skozi čas. Obsežno delo je razdeljeno na več poglavij, ki zajemajo kratko zgodovino krajev, zemljepisne razmere, začetek župnije, zgodovino gradnje cerkve Svetega Tomaža in opis župnijske cerkve, pokopališče, začetek šolstva, kulturni dom in drugo. V besedi in sliki so predsta- vljeni tudi vsi župniki in kaplani v župniji ter vse kapele in križi, ki so zra-stli po hribih in dolinah tomaževske fare; teh je kar 66. Zbirko pa poleg spremne besede urednika dopolnjuje tudi spremna beseda domačega župnika Tomislava Roškariča in župana Mirka Cvetka. Pobuda za obsežno delo s precej slikovnega materiala se je sicer porodila že na eni od sej župnijskega sveta v lanskem letu, a dokončne odločitve, ali bi se tega lotili ali ne, Foto: Marko Viher S predstavitve zbornika (z leve): moderatorka pogovora Mateja Hržič, urednik Bojan Hebar, župnik Tomislav Roškarič in župan Mirko Cvetko vse do letošnjega februarja ni bilo, je povedal urednik, po poklicu inženir strojništva: »Bilo je pa kar nekaj pomislekov, ali je sploh dovolj časa, da se pripravi zgodovinski oris naše župnije v taki meri, da bo vreden 300-letnega jubileja. Vsi smo se strinjali, da je vredno poskusiti. Prav zaradi vrednosti obletnice in spoštovanja naših prednikov sem se februarja odločil sprejeti ta izziv. Vloženih je bilo krepko čez 300 ur pisanja, a bilo je vredno truda.« Zbornik je založila in izdala župnija Sveti Tomaž ob finančni pomoči tamkajšnje občine, fotografije so prispevali Marko Viher, Ciril Ambrož in župnijski arhiv, za lektoriranje je poskrbela Majda Hebar, za naslovnico Zdenka Šafarič, pri izpisih iz kronike in zbiranju podatkov pa sta pomagali Marta Korez in Marjana Kosi. »Ob jubilejnem letu smo z veseljem stopili skupaj prav vsi, ki smo na poseben način odgovorni za našo tomaževsko skupnost. Zbornik je zagotovo svojevrstna pridobitev, ki predstavlja posebno zgodovinsko vrednost in bo ostal kot vnet pričevalec naše skupne zgodovine,« je dodal župan tomaževske občine, ki je istočasno zaznamovala 13. občinski praznik. Monika Horvat Ptuj • Dvorišče minoritskega samostana Obnova najlepšega prireditvenega prostora Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je že nekaj časa osrednje ptujsko kulturno prizorišče. W s ■ ■ Foto: Črtomir Goznik Minoritsko dvorišče z obnovljeno podobo Samostansko dvorišče, kjer bodo tudi letos potekali vrhunci 11. festivala Arsana, je še pred začetkom letošnjega strnjenega festivalske dogajanja doživelo nekaj preureditev oz. obnov. Letos so se po besedah gvardijana minoritskega samostana sv. Petra in Pavla p. Milana Kosa lotili obnove samostanskega dvorišča. Sanirali so omete in na novo tlakovali križni hodnik, nato pa izvedli restavratorsko obnovo vseh stebrov na dvorišču ter kamnitih portalov in okvirjev. S preselitvijo kurilnice šole pa so pridobili sobo, v kateri bo skupna župnijska pisarna za potrebe administracije župnij za cel Ptuj. Obnovo v celoti financirajo s svojimi sredstvi, saj na ministrstvu za kulturo sredstev za takšne obnove ni. Tudi sicer se trudijo, da s sprotnimi obnovami varujejo ta kulturni spomenik, ki je mestu v ponos že od srede 13. stoletja. V poletnem času se poveča število obiskovalcev oz. turistov, ki se želijo podrobneje spoznati z zgodovino minoritskega samostana in ptujskih minoritov. Veseli so vsakega obiska, z velikim veseljem jih popeljejo tudi v samostansko knjižico, ki skriva nekaj velikih knjižnih zakladov. Turistom je od nedavnega na voljo tudi elektronska oglasna deska, ki jih v različnih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem) seznanja z zgodovino samostana in z vsemi dogodki, ki se dogajajo na dvorišču samostana. MG 18 Štajerski Na sceni torek • 9. julija 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Nalet Narodno-zabavna glasba na bolj zabaven Skupino Nalet so ustanovili štirje zelo dobri prijatelji, ki jih je povezala ljubezen do glasbe, preigravanja in prepevanja ter močna želja po ustvarjanju dobre glasbe. To so: pevec prvega glasu Rok Tesner, Primož Dančo, ritem kitarist, klaviaturist in vokalist, ki poje tretji glas oz. bariton, Klemen Perko, harmonikar in kitarist ter basist in baritonist, Jan Skubic, ki poje drugi glas oz. terco. Ob glasbi imajo vsi štirje glasbeniki tudi zanimive poklice, zelo aktivni pa so tudi v nekaterih drugih dejavnostih. Tako se Rok ukvarja z vrtnarstvom, v prostem času pa s čebelarstvom. Primož se je zapisal telekomunikacijam, v prostem času pa se posveča folklori. Klemen se ukvarja z mizarstvom, v prostem času pa je tudi gasilec. Jan se ukvarja s programiranjem CNC-robotov, v prostem času trenira boks. Seveda je pa vsem glasba največji in najljubši hobi, ki je ne bi zamenjali za nič na svetu: brez glasbe ni življenja, pravijo. Sedež skupine je v okolici Grosupljega. Za ime skupine je zaslužen harmonikar Klemen. Preigravajo narodno-zabavno glasbo, na svojem repertoarju želijo, da bi se naša slovenska na-rodno-zabavna glasba še več poslušala, tudi naj bi imela več prostora v radijskih in televizijskih programih. To je naša, slovenska glasba, nanjo moramo biti ponosni. Tudi festivali narodno--zabavne glasbe morajo ohraniti svojo vlogo pri tem, pri njenem razširjanju in večji popularizaciji. Po narodno-zabavni glasbi pa smo Slovenci prepoznavni tudi v tujini. Za vsakega izvajalca, še posebej vsak mladi ansambel, je za začetek nastop na festivalih zelo priporočljiv, saj ob tem da način spodbuja kakovostno igranje, brez kakovostnega igranja tudi ni uspeha, ansamblom pomaga tudi k večji prepoznavnosti in jim utira pot do občinstva. Člani ansambla Nalet imajo veliko načrtov, predvsem pa si želijo, da bi še pogosteje nastopali, preigrali še veliko starih in novih skladb, kot si želijo, da bi bilo med njimi čim več njihovih avtorskih skladb, ki bi jim ljubitelji narodno-zabavne glasbe v Sloveniji z veseljem prisluhnili in jih skupaj z njimi tudi zapeli. MG Foto: osebni arhiv Ansambel Nalet pa imajo tudi zabavno glasbo. Trudijo se, da bi z njegovo sestavo zadovoljili tako mlajše kot starejše občinstvo. Ponosni pa so tudi na svoje lastne skladbe, ki jih ustvarjajo sami, za večino je doslej poskrbel njihov pevec Rok Tesner. Med njihovimi najprepoznavnejši skladbi sodita pesem Ne dam in polka Prit' k men. „Naše skladbe se razlikujejo po tem, da izvajamo narodno-zabavno glasbo na zabavnejši način kakor na klasični narodno-zabavni način," v ime- nu ansambla pove Jan Skubic. Ansambel Nalet nastopa povsod, kamor ga povabijo. Najpogosteje pa igrajo na veselicah, porokah, obletnicah, zaključenih družbah ipd. „Igramo povsod, kjer so se pripravljeni veseliti z nami. Vsak naš nastop, doslej pa jih je bilo že veliko, ima stalno mesto v našem spominu, nobenega ne izključujemo. Vsem pa pomeni zabavo, veselje, ljubezen do izvajanja narodno-zabavne glasbe in nastopanja," poudarjajo člani ansambla Nalet. Ob tem pa si Trnovska vas • Stavba nekdanje trgovine Več idej za vsebino Župan Alojz Benko pravi, da je bil glavni interes za nakup Kirnove hiše pridobitev nepremičnine na tako pomembni lokaciji. Za odločitev, kaj bo v njej, si bodo vzeli čas. Foto: SD Najprej je bilo treba očistiti okolico Kirnove hiše. Trnovski svetniki so spomladi odločili, da Občina za svoje namene odkupi tako imenovano Kirnovo hišo, ki stoji v neposredni bližini cerkve in v kateri je bila nekoč prva trgovina. Kupoprodajna pogodba je podpisana, kupnina, ki je znašala dobrih 80.000 evrov, bo nekdanjemu lastniku nakazana v 30 dneh po overitvi pogodbe, sprožen je tudi že zemljiškoknjižni postopek. Okrog nove občinske pridobitve je bilo zadnje dni živahno, saj je tam potekalo čiščenje okolice. »To smo morali narediti, saj je bila okolica res zanemarjena. Hkrati smo si natančneje ogledali, v kakšnem stanju je stavba. Zaenkrat menimo, da bi jo delno ohranili, delno pa porušili, vendar ni še nič odločeno,« je povedal župan Alojz Benko. »Tudi idej in zamisli za prihodnjo vsebino Kirnove hiše je veliko, predebatirali jih bomo, si vzeli čas, nato pa se odločili. Zdaj je nepremičnina v občinski lasti, to je bil naš glavni interes, nimamo veliko primernih zemljišč, prepričan sem, da smo naredili dobro potezo.« SD Ptuj • Že 37 vitezov krvodajalstva Med viteze naenkrat kar trije krvodajalci Območno združenje Rdečega križa Ptuj se lahko pohvali s kar 37 vitezi krvodajalstva - krvodajalci, ki so kri darovali stokrat. Dosedanjim so se minuli teden pridružili kar trije. Sočasno so darovali kri in se vpisali na ta izjemni seznam vitezov. Gre za enkraten in poseben dogodek, ki seje zgodil prvič. Dušan Furek iz Dražencev, Franc Zajc iz Sel v občini Videm, Ivan Milošič iz Jablovca pri Pod-lehniku so krvodajalci, ki so kri darovali stotič in postali vitezi krvodajalstva. V prostorih ptujske Enote za transfuzijsko dejavnost so se vsi skupaj sočasno vpisali kot stokratniki, kar se doslej še ni zgodilo. Vsi trije kri darujejo desetletja, ob tem pa imajo številne druge skupne točke. Prav vsi so desetletja redni darovalci, kri nameravajo nesebično darovati, dokler jim bo služilo zdravje, vsi pa so že ali pa se trudijo za to gesto navdušiti tudi svoje bližnje. Dušan Furek je kri prvič daroval leta 1985, vse od polnoletnosti naprej je redni darovalec. Za to ga je navdušil njegov oče, ki je prav tako bil krvodajalec, sam se trudi to prenesti na svojega sina: „Srečen sem, saj se zavedam, da s tem, ko darujem, nekomu pomagam. To mi pomeni veliko, marsikdo kri nujno potrebuje in nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval sam. Dokler bom zdrav, bom daroval." Ivan Milošič je kri prvič daroval kmalu po napolnjenem 18. letu starosti. S sodelavci so se za to potezo odločili na predlog delo- vodje v kombinatu, kjer je delal, nato pa je to redno nadaljeval: „Zadovoljstvo je darovati. Občutek, da nekomu lahko rešiš življenje, je zelo lep." Tudi Milošič pravi, da bo daroval, vse dokler mu bo zdravje služilo. Posebej je vesel, da je za krvodajalstvo navdušil svoja brata, ki sta prav tako redna darovalca. Po poteh Franca Zajca, stok-ratnika, že gre njegova hči Anja. Sam je prvič daroval leta 1981, v vojski: „Žene me dobrodelnost, Tokrat se je prvič zgodilo, da so se na seznam vitezov krvodajalstva sočasno vpisali trije darovalci. Potrebujejo najmanj 420 odvzemov Hvaležna in ponosna na ljudi, ki pomagajo, da se bolniki v bolnišnicah s pomočjo njihove krvi zdravijo nemoteno, je Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Na seznamu krvodajalcev so številni, ki kri darujejo redno, vsake tri mesece, obenem se odzivajo na klice, ko gre za pomanjkanje določene krvne skupine. Ena enota krvi znaša 450 ml, iz nje pripravijo rdeče krvničke, za katere je ključno, da jih je zmeraj dovolj, kri separirajo, pripravijo zlitje in krvne ploščice, plazmo pa zamrznejo. „V zadnjih desetih letih kot predstavnica stroke redno skrbno spremljam zdravljene bolnikov v naših treh bolnišnicah, na Ptuju, v Mariboru in Murski Soboti, in ugotovila sem, da tedensko potrebujemo najmanj 420 odvzemov, da zadostimo potrebe po krvi po teh treh bolnišnicah," ugotavlja Kavaševa. nikoli nisem razmišljal, da ne bi šel, nisem iskal izgovorov in razlogov, zakaj ne bi, ko pa lahko. Nadaljeval bom, dokler bom lahko." Na vse tri, tako kot tudi na vse preostale krvodajalce, so ponosni tudi v OZ RK Ptuj. Predsednik Aleksander Solovjev pravi, da so s trenutnim stanjem zadovoljni, sploh glede na bližino avstrijske meje. Članstvo se povečuje, tudi mladih je zmeraj več, in če se bo tak trend nadaljeval v prihodnje, se za pomanjkanje krvi na našem območju ni treba bati. Dženana Kmetec Foto: TM torek • 9. julija 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK testenine s prekajeno kumarična omaka, štajerska kisla zelenjavna juha, čevapčiči na žaru, goveja juha, pečena čevapčiči v šuno, zelena solata, ocvrt puranji file, juha, ajdovi žganci, krompirjevi svaljki z lepinje, kajmak, svinjska plečka z paradižnikovi omaki, sadje palačinke sladoled drobtinami, solata, zelenjava (paradižnik, mladim krompirjem, testenine, kumarična rulada z malinami paprika, čebula), breskovo pecivo solata, gibanica solata, jabolčna pita Čevapčiči v paradižnikovi omaki Breskovo pecivo Sestavine: na žaru pečeni čevapčiči (ostanki); paradižnikova omaka: 120 g paradižnikove mezge (ali 1/4 l pasiranega paradižnika), 1 žlica olivnega olja, 1 žlica sladkorja, 1 žlica moke, sol, rožmarin, muškatni orešček. So vam ostali od zadnjega piknika že pečeni čevapčiči, pa bi jih radi pojedli nekoliko drugače? Pripravite jih s paradižnikovo omako - kot bi delali čufte, samo da bodo v omaki pristali vaši čevapčiči. Za omako na maščobi zarumenimo sladkor, dodamo moko in vse skupaj prepražimo. Primešamo paradižnikovo mezgo (ali pasirani paradižnik) in zalijemo z juho (manj juhe, če uporabimo pasirani paradižnik!). Začinimo (pazite: čevapčiči, ki jih boste dodali v omako, so po navadi nekoliko ostreje začinjeni, zato naj bo omaka nežnejša) in še malo poku-hamo. Čevapčiče narežemo na kolobarčke in jih nekaj časa kuhamo v omaki, da se okusi omake in čevapčičev izenačijo. Postrežemo s testeninami (dober bo tudi kos kruha) in kakšno solato. Sestavine: 2 jajci, 150 g kristalnega sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 0,6 dl rastlinskega olja, 150 g grškega (ali navadnega) jogurta, 200 g mehke moke, 1/2 zavojčka pecilnega praška, breskve iz kompota (pločevinka - 820 g); sladkor v prahu za posip. Penasto zmešamo jajca, sladkor in vanilijin sladkor. Dodamo olje, jogurt in na koncu moko s pecilnim praškom. Gosto maso vlijemo v namaščen in pomokan pekač in poravnamo. Breskve narežemo na krhlje, porazdelimo po masi in jih narahlo potisnemo v maso. S krhlji obložimo celotno površino mase. Pekač postavimo v ogreto pečico (na 180 stopinj Celzija) in pečemo 25 do 30 minut, da se površina lepo obarva. Zeleni nasveti Spravilo česna Hitro je minilo to poletje, a ne? Zaradi mrzlega maja mnogim ne gre v glavo, da je že čas za spravilo česna. Zelo veliko vprašanj dobivam na to temo, zato bom posvetila še en prispevek prav temu vprašanju. Mnogo teorij kroži po spletu, kdaj se česen pospravlja. Samo dve sta tisti, ki vam bosta pri spravilu pomagali. Prva je šolska, druga pa je meni bolj uporabna. Šolska teorija govori, da je čas spravila česna takrat, ko se posušijo spodnji trije listi, skrajni in zadnji čas pa, ko se suši 6. list. Moj nasvet pa je, da opazujete čebulico. Ko se stroki popolnoma izbočijo iz čebulice, je česen zrel za izkop. Običajno se oba znaka prekrivata in dileme ni. Če pa je junij vlažen in ne pretirano vroč, se listi včasih ne sušijo. Stroki pa se vedno izbočijo in jih lahko lepo vidimo. včasih je kožica še popolnoma mehka, nežna, kot pri mladem česnu. Ne bojte se. Taka mlada kožica se bo ob sušenju lepo napela okoli strokov in jih lepo zaprla, zaščitila pred okužbami v skladišču. Torej, ne čakajte, da se posuši vse listje, ne čakajte, da se posuši steblo, pa še kaj podobnega sem slišala. Zakaj je tako pomembno, da izpulite česen pravi čas. Če izpulite česen prepozno, ko je kožica že bolj ali manj suha, zelo poka in se lušči. To ni prijetno, gospodinje tega ne maramo. A ne gre samo za neprijetnost. Popokana kožica dovoljuje, da se glivice, te prinesemo skupaj s čebulicami z vrta, njiv, lahko razmnožijo in dosežejo stroke. Gnitja je veliko več. Skladiščenje je krajše. Pred spravilom stroki oz čebulice pokajo, če se nenadoma pojavi večja količina padavin. Spet je čas skladiščenja krajši. Tudi izgled, barva lupinice je slabša, rjava in odvračalna, čeprav ne vpliva na sam okus in kakovost strokov. Najpomembneje, vsaj zame, pa je, da prepozno populjen česen zelo hitro ponovno odžene, in to liste. Za vas je to pomembno, ker se ponovno skrajša, in to za mesec ali več, čas skladiščenja, zame pa zato, ker vas večina sadi naprej svoj česen. Prepozno populjen po sajenju zelo hitro požene liste. To pa pomeni, da se bo pred zimo veliko slabše ukoreninil, zimo pa slabše preživel. Prav letos je bil ta pojav izrazit in so konice listov rumene potem v marcu in aprilu, ko je začel z novo rastjo. Česen, primeren za izkop. Foto: Miša Pušenjak To rumenenje konic je lahko samo fiziološki pojav zaradi zime, lahko pa znamenje hujših dogajanj v zemlji, kar je težko presoditi. Zato je bolje, da do tega sploh ne pride. Eden izmed načinov je tudi, da česna ne pulimo prepozno. Vsekakor pa česen populite ne glede na velikost, če ga je napadla rja. Ponekod je bil letos napad izredno močan. Kolikor vidim, je ves prezimni česen, ki ne naredi cvetnih stebel, za spravilo. Temu se bliža tudi jari česen. Sorte, ki naredijo cvetno steblo, pa Kaj Se delamO zdaj? ene so že za izkop, mnoge pa še ne. Vsak mora na svojem posevku sam presoditi o tem. Prezgodaj populjen pa se bo samo dolgo sušil, imel bo bolj nagubano kožico, vse ostale zadeve pa se ne bodo slabšale, torej velja - bolje prezgodaj kakor prepozno. Česen sušimo v temnem in zračnem prostoru. Ne sušimo ga na soncu, saj potem dobi grdo, rumeno barvo in tudi skladiščenje ni preveč dobro. Če je česen povsem zdrav in imate prostor, se najbolje suši skupaj z listi, obešen. Letos je vreme tako, da so listi precej sočni, imajo veliko vode. Zato ne delati prevelikih šopkov, da ne bo listje v šopku začelo gniti. Nekje do 30 rastlin oziroma tako debeli naj bodo šopki, da jih lahko z večjimi (moškimi) dlanmi objamete. Če nimate kam obesiti rastlin, potem jih porežite. Prav tako porežite listje, če je česen bolan, rjast. V prvem primeru naj bodo stebla dolga približno 10 cm, v drugem primeru pa samo 5 cm. Če že režete, potem porežite tudi korenine, ker je te potem, ko so suhe, zelo težko rezati stran. Potem lahko tako porezan česen sušite ali na tleh (v temi in še pomembneje je, da je prostor zračen) ali ga daste v manjše, mrežaste vreče in jih obesite pod strop, lahko ga naložite v plitve zaboje v eno vrsto in spet sušite nekje v temi in na prepihu. Še nekaj vam svetujem - da že zdaj, ob izkopu, odberete najlepše, najdebelejše čebule, v primeru bolezni tudi najbolj zdrave rastline in jih za seme shranite posebej. Ko bo česen povsem suh, ga shranite v suhem prostoru v temi in na temperaturi od 1-5 oC. lahko je tudi v hladilniku, a samo, če je bil zdrav. Običajno so hladilniki prevlažni. Če je obešen v vrečah ali spleten v kite, pa bo uspeh skladiščenja najboljši. > t ** i S Foto: Miša Pušenjak Če je rje na listih veliko, se lahko izsuši tudi toliko dozorela čebulica. Skrajni čas je za sajenje sadik brstičnega in listnatega ohrovta, da boste imeli tudi pozimi nekaj svežih in lastnih vitaminov na vrtu. Še vedno sejemo radič, tako letne kakor zimske sorte. Svetujem, da setve zasenčite, če drugega ne, jih tako zavarujete tudi pred močnejšimi udarci nevihtnih kapelj. Še vedno lahko sejete rdečo peso, blitvo, korenček, korenje, por, začnemo pa tudi setev črne redkev, podzemne kolerabe in strniščne repe. Korenovke bodo ujele sončne žarke in jih v svojih korenih shranile za zimo. Po poletnih nevihtah ne pozabite zelja prerahljati, vsekakor pa naj vas ne zavedejo, da ne bi vmes, ko dan ali dva ne dežuje, vrta zalili. V rastlinjaku pa zalivamo ne glede na to, ali popoldan dežuje ali ne. Voda in zrak, najbolje pa tudi z zastirko prekrita tla so pogoj, da bodo poletne setve uspešne. Miša Pušenjak MINERAL NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek • 9. julija 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (11) So kraji, ki se na prvi pogled ne zdijo nič posebnega, in so tudi taki, ki te nemudoma presunejo z unikatnimi zanimivostmi, kijih ni mogoče najti nikjer drugje. Največje pristanišče v Evropi, Rotterdam, zagotovo spada med slednje. No, tako naj bi se začel potopis, a kako naj uja-mem utrip mesta, da bi ga resnično začutil tudi ta, ki o mojih pohajkovanjih prebira? Včasih kar pozabljam, kako mučna so lahko potovanja. Prekladanje iz letališča do letališča, stiskanje v natrpanih vlakih, slabost na zadnjem sedežu avtobusa, nervoza v avtu ... Ta del potovanj mi je z življenjem na ladji prihranjen, kar pa ne pomeni, da ga ne pogrešam, saj je pot pogosto pomembnejša, včasih celo zanimivejša od cilja. Čeprav se z ladje po navadi odpravim s kolesom, včasih tudi peš, kljub temu odkrijem kaj zanimivega. »Kockaste hiše!« se začudim. Ne morem verjeti svojim očem - petinštirideset stopinj nagnjen skupek inovativnih hiš, nataknjen na blokovsko naselje. Foto: Mateja Toplak Rotterdam, Nizozemska Ena izmed kock je preurejena v mikaven hostel, druga v muzej, preostale pa so postale dom t. i. »kockarjem«. Te kubične hiške menda popotnikom, ki gredo tod mimo, pogosto ukradejo pozornost in postanejo pred- met njihovega občudovanja. Nič čudnega, ko pa še zmeraj ugotavljam, kje so vrata, v katero smer visi postelja in kje za vraga je tisti balkon, ki naj bi ga imele. Kako naj naslikam celo mesto, ko pa ne znam niti teh presnetih kock? Tržec • Delavnice starih obrti na Djočanovi kmetiji Med starimi mojstri obrti Etnografsko društvo Tržec je junija na Djočanovi kmetiji priredilo delavnice starih obrti. »Namen delavnic je ohranjanje starega znanja, obrti, opravil in običajev, ki jih želimo predstaviti tudi širši javnosti,« je povedal predsednik Etnografskega društva (ED) Tržec Andrej Gašpar. Na delavnicah, ki postajajo tradicionalne, so se lahko udeleženci preizkusili v starih veščinah, kot so lončarstvo, kovaštvo, pletenje košar, ročno izdelovanje iz ličja, ostrenja orodja itd. S svojimi veščinami se je predstavilo tudi več mojstrov. Suzana Rajh iz Lončarskega centra Maribor je obiskovalcem pokazala tehnike oblikovanja gline in kako poteka delo na lončarskem vretenu. Vsak obiskovalec si je lahko na lončarskem vretenu tudi sam izdelal izdelek iz gline ter si ga odnesel domov. Kovaštvo je zbranim predstavil prvi župan občine Videm Franc Kirbiš. Z veseljem je namreč pokazal in povedal, kako se je kovalo v starih časih. Na ogled so bila postavljena tudi orodja, ki so jih nekoč uporabljali kovači. »Kovač« Kirbiš pa je po želji skoval žebelj, podkev ali klamfo. Pletenje košar iz šibja in opletanje steklenic sta predstavila Marija in Franc Žunkovič iz Hajdoš. Kako se pravilno skleplje kosa in srp je pokazal Ivan Božičko, izdelavo zanimivih izdelkov iz ličja pa Katica Purg in Dragica Mohorko. Vsi, ki so se udeležili zanimivih delavnic, so bili enotnega mnenja, da so preživeli nadvse lep dan in hkrati pridobili številne nove izkušnje ter znanja. Delavnice je vodila in povezovala Sandra Emeršič. >46, srn puč, prevrat organza vtikanje v tuje zadeve avtor: marko berton-ceu slabi izdelki, izmeček film charlieja chaplina o industrializiranem svetu in ljubezni stefan modrinjak največja puščava nasvetu nestrokovnjak črn ptič pevec 12 redka megla pohorsko smučišče škofovsko pokrivalo vlažen južni veter edvard grieg pevka 2NIDARIČ Črke iz križanke s pomočjo številk prenesite v lik, da dobite šaljivo misel. oplov avto olga čečkova paradiž 1 2 3 4 5 6 7 8 2 12 9 9 10 2 3 7 6 7 8 6 11 10 5 © 4 12 11 6 8 6 13 12 2 3 13 12 14 10 4 12 6 5 14 3 2 15 5 12 Ptuj • Ravnanje z odpadki Zabojniki za odpadna olja Javne službe (JS) Ptuj so v mestu in okolici na več lokacijah postavile zabojnike za zbiranje odpadnega olja iz gospodinjstev. Zabojniki so na sedmih različnih lokacijah: pri OŠ Ljudski vrt, pri OŠ Grajena, pri trgovini Spar-Rabelčja vas, pri OŠ dr. Ljudevita Pivka, na Eko otoku na Dravski ulici, pri OŠ Breg in pri Qlandii. V JS Ptuj si prizadevajo, da bi čim manj odpadnega olja iz gospodinjstev pristalo v kanalizacijskem sistemu. Zaradi olja oziroma maščob se v kanalizacijskih ceveh nemalokrat ustvarijo trdovratni zamaški, ki jih je zahtevno razbijati in odstranjevati. Po novem je na Ptuju odpadna olja iz gospodinjstev možno oddati v zabojnike. Ohlajeno olje naj se po uporabi zlije v plastenke, te pa se naj odložijo v zabojnike. Na JS Ptuj opozarjajo, da se v zabojnike ne sme prosto vlivati olja (brez embalaže) ali pa se ga oddajati v stekleni (lomljivi) embalaži. Najboljša rešitev je torej plastenka, ki se jo . V Foto: Črtomir Goznik lahko zapre, da olje med potjo in v zabojniku ne bi izteklo. V zabojnike ni dovoljeno odlagati odpadnega motornega olja. MZ PAMIR - gorovje v srednji Aziji, AKTAJON - lovec, ki ga je Afrodita spremenila v jelena, ker jo je opazoval med kopanjem, AKCIJ - rt in kraj na obali grške Akarnanije, kraj bitke Marka Antonija proti Oktavijanu in Kleopatri KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 12. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 1S Za šankom Prireditvenik Za mano - vesoljni potop? Saj ste najbrž že slišali za francoskega kralja Ludvika 14. Ker je imel polno rit denarja, je gradil prekrasne dvorce, jih opremljal s prekrasnim pohištvom, hodil naokrog načičkan kot pav, in ker njegovi priskledniki niso želeli zaostajati, je bil v njegovem času francoski dvor en velik kičeraj. Lep - a bolj kot ne smrdljiv, ker se fini gospodje in fine dame niso umivali, pač pa so svoje vonjave skrivali s parfumi, tisto, kar bi se lahko videlo, pa pokrili s pudrom (oboje mnogi počnejo še dandanašnji). No, tale Ludvik, čigar oblast in razkošje je financirala cela Francija, on pa je zbrani denar veselo zafrčkal, se ni sekiral, kaj se bo zgodilo z njegovo državo, ko njega več ne bo. »Za mano lahko pride tudi vesoljni potop, samo da je meni lepo!« je bilo njegovo mnenje. Oni dan sem se za šankom zaklepetal s kolegom, ki je bil nenavadno lepo urejen - in nič kaj vesel 4 4 ni bil ob tistem, kar minister za zdravje odsvetuje. Ko je beseda dala besedo, sva družno ugotovila, da se je francoski Louis obnašal, kot da bo z njegovim odhodom v večnost konec vsega zemeljskega, današnja mlada generacija pa se obnaša, kot da se je svet začel z njenim prihodom na svet, ker tisto prej ne šteje. 'Za mano - vesoljni potop; pred mano - nič?' Kolega je - skupaj z mano - v tistih letih, ko se vse prepogosto dogaja, da se preseli v večnost nekdo, s katerim smo skupaj glodali šolske klopi, se skupaj kratkočasili na kakšnem tabor- niškem druženju, pa seveda skupaj oddelali tista desetletja do penzije. On je bil ravno tisti dan na enem takih slovesov -umrl je njegov bivši sodelavec. Ob čemer se spodobi, da se človek še zadnjič spomni na skupaj preživela leta. Ampak tako razmišljamo samo stari. Tistim, ki si v tej firmi danes služijo svoj vsakdanji kruh, se fučka (da ne rečem j...) za to, kar je bilo pred njihovim prihodom v neko delovno okolje. Svet se je začel zanje z dnem, ko so podpisali delovno pogodbo. Da je nekdo to firmo ustvaril iz nič in jo razvil na neko ustvarjalno raven - to ni pomembno. Važen sem jaz - tukaj in zdaj. In če se stegne kdo od ustvarjalcev te firme - nisem ga poznal, vseeno mi je ... Ni to žalostno?! Zelo žalostno?! Vaš (razočarani) Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 9 5 1 3 8 4 9 6 5 2 7 8 1 3 4 9 7 7 5 6 9 5 2 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© € oo Bik ¥¥ © €€ ooo Dvojčka ¥ ©©© €€€ oo Rak ¥¥ © € ooo Lev ¥¥ ©©© €€ o Devica ¥¥¥ ©© € oo Tehtnica ¥ ©©© €€ o Škorpijon ¥¥ ©©© € ooo Strelec ¥¥¥ © € o Kozorog ¥¥ ©©© €€ ooo Vodnar ¥ ©© €€€ o Ribi ¥¥ © oo Torek, 9. julij 17:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI, 17. festival sodobne umetnosti Art Stays, ob 17. uri javni sprehod z naslovom Javna pokrajina, ob 19. uri odprtje razstave Android, pogovor z umetniki in projekcija filma Landscapes 19:30 Slovenska Bistrica, grad, Koncert ženskega pevskega zbora Wunderlust iz ZDA in vokalne skupine Vivere Sreda, 10. julij 13:00 Ptuj, rovi pod ptujskim gradom, vinska degustacija v temi 18:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, otroška predstava Poklic coprnice Mice Četrtek, 11. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Poletne počitnice 2019, delavnica rubikova kocka za nadaljevalce 17:00 Čukova graba, Iztok Luskovič (Zavod 100 % naravno botanik Ormož), Zeliščar za en dan 18:00 Ptuj, 17. festival sodobne umetnosti Art Stays, ob 18. uri odprtje razstave Študije prihodnosti v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča, ob 19. uri odprtje razstave Gibanje prihodnosti v pritličju Galerije mesta Ptuj, ob 20. uri projekcija filma Manufactured Landscapes v Mestnem kinu Ptuj, ob 22. uri javna okrogla miza z umetniki Razmišljanje prihodnosti na Slovenskem trgu Petek, 12. julij 17:00 Ptuj, staro mestno jedro, 17. festival sodobne umetnosti Art Stays, ob 17. uri voden ogled razstav v starem mestnem jedru, odprtje razstave Yu Kato iz Japonske na gradu, ob 21. uri zaključek festivala z modno revijo Sanje Veličkovič Ujeti v času na Slovenskem trgu 20:00 Športno-rekreacijski park Zamenci - Občina Dornava, 46. Gobarski praznik v Zamencih 21:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, koncert Klape Contra Mestni kino Ptuj Sreda 10. julij: 20:00 Art Stays Kino: Watermark. Četrtek, 11. julij: 20:00 Art Stays Kino: Manufactured Landscapes. Petek, 12. julij: 17:30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Stube: divja vožnja; 21:00 Annabelles 3. 2 GLASBO DO SRCA Velja za teden od 9. do 15 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog .julija 2019 dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Jana Strmšek, Prvenci 2e. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! IL Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 5. julija 2019 J «j na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP ¿ ■ Vab,*eni - Äjt^letje w \ znamif Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! j Informacije in rezervacije: '' A T P Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Orjmož, tel.: 070 244 140. avtobusni in touobm pbevozi NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka:. Telefon:_ « Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. posebno ponudbo smo pripr^ili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. sinili naročniško razmerje za Štajerski t^nfc. Brezplačno boste lahko na morju urn^i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. » Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK radioPTUI POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! VdJM VttjJi\V*AÛ? jm SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina) - MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) f § NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) BUČNO OLJE 1 LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ |l i . - SVINJSKE POLOVICE /It * ZAKOL IN RAZKOS imeiman Lepi spomini ne bledijo! jlÉfate. i Za zdravo pitno voda v Halozah Premalo dogovarjanja z nosici delegatskega Milan Knežeirif kandidat : ■ ■r " . za sekretarja medoiftrtsiejia sueta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darito podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Ma.-». # abavne lasbe Ptuj 2019 (A ng d.o.o.: 02 749 34 27:031 S27 340 ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: številni zadovoljni kupci, monolitna izvedba, do 35 let garancije. TOREK 9. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pomurski tedenik 8:25 Kuhinjica, pon. 8:50 ytrip Ormoža 10:00 Cista umetnost - junij, pon_ 10:35 PNK: Andrej Klasrnc, pon. 11 :Q5 Glasba za vse, pon. 11:35 Dobrote slovenskih kmetij, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazaj, pori, 12:50 5ekvenca, pon. 13:05 Glasba, pesem združuje, pon. 14:05 Videostra ni 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 PNK: Andrej Klasinc, pon. 19:30 5port(no): Bojan Novak, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Športnik leta 2018, pon. 21:40 Film od blizu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 140 let Glasbene šole, pon. 00:15 Vtdeostra ni ČETRTEK 11. jJlij 7:30 Glasbena osmica (sJo.), pon. 8:00 Kuhinjica, pori 8:25 Moč glasbe nas združujp, pon 9:50 Povabilo na kavo: Aleš Steger, pon. 10:20 Čista umetnost-junij, pon. 10:55 Pogled nazaj, pon. 11:15 §e£venca, pon. 11:30 Športno): Aljaž Venko, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Glasba za vse, pon. 13:00 Tabu, pon. 14:20 Videostrani 17:15 Glasbeni predah 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal 18:40 Pihalni orkester z Omaijem, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Glasba, pesem zdruzuje, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Moč glasbe nas združuje, pon. 00:45 Videostrani _ 9:10 Pomurski tednik, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 1000 PNK: Andrej Klasinc, pon. 10:30 Čista umetnost-junij, pon, 11:05 Glasba za vse, pon, 11:35 Šport(no]: Drago Ljubeč, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12.30 Pogled nazaj, pon. 12:50 5eCvenca, pon. 13:05 Gosti na r>Pr Francet«, pon. 14:00 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Aleš Šteger 19:00 Glasbena osmica (sloj, pon. 19:30 Šport(ra): Sandi Mertelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 140 let Glasbene šob, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Charlie Chaplin festival, pon. 0010 Videostrani HISB Flut M-,i„ . J „ _ _ _ iir™r0<; g« » Irarjsi BanKstarJa, www.reporter.si POLITIKA Kdo je kdo na Šarčevem dvoru AFERA SDS v korist banksterjev Foruma 21 GLOBUS Iz zakulisja igre prestolov v Bruslju ZDRAVJE Razbijamo mite o zdravi prehrani Umrli so v Ptujsko lek-vififo IV TV, T-1)2 5W 960 ?B. rnlu^pctv.lv, www.pmtv ? letèmach M;1[t]t,l.,i| TJ '.^t } Marija Fistravec, roj. Fistravec, Muretinci 21a, roj. 1936 -umrla 26. junij 2019; Magdalena Ranfl, roj. Polanec, Sobe-tinci 42, roj. 1948 - umrla 26. junija 2019; Vladimir Bela, Sela 9, roj. 1932 - umrl 29. junija 2019; Ana Žitnik, roj. Mlakar, Gerečja vas 69, roj. 1926 - umrla 29. junija 2019; Ratko Kopše, Ptuj, Kraigherjeva ul. 27, roj. 1953 - umrl 26. junija 2019; Marija Čuš, roj. Par, Gorišnica 110, roj. 1948 -umrla 1. julija 2019. Vsi čudoviti dnevi imajo svoje večere. Tako je tudi s človeškim življenjem. Vido smo vsi poznali po njenem plodnem delu v šoli in novinarskem delu. Povsod so jo radi sprejemali in jo poslušali, a prišla je tudi jesen in začela je pešati. Kruta bolezen je bila močnejša in Vida je omahnila. Zaradi njenega dela je prav, da si ogledamo njeno življenje. Vida Topolovec se je rodila 14. junija 1940 na Podlo-žah pod Ptujsko Goro, v župniji Majšperk. Ko so jo prinesli v župnišče h krstu, je župnik njenemu imenu Vida dodal še ime Marija. Vida se je rodila v delavsko-kmečki družini. Starša, oče Jakob in mati Angela, sta bila skrbna in sta lepo skrbela za Vido. Da ji ne bi bilo dolgčas, je dobila kar osem bratov in sester. Hodila je v osnovno šolo in nižjo gimnazijo v Majšperk. Ker je bila uspešna učenka in gimnazijka, so jo vpisali na učiteljišče v Mariboru. Končala ga je leta 1960 in postala učiteljica. Poučevala je na osnovni šoli na Runču in pri Tomažu blizu Ormoža, a se je kmalu zaposlila v osnovni šoli v Ormožu, kjer je poučevala zgodovino. V Ormožu sta se ji rodila dva sinova, Jani in Vlado. Z izrednim študijem je napredovala v učiteljico zgodovine. Na šoli je vodila zgodovinski krožek in njeni učenci so se redno izkazovali z izredno dobrim poznavanjem zgodovine. Toda želela si je nekaj več. Leta 1979 je zapustila osnovno šolo in na ormoškem lokalnem radiju je postala novinarka in urednica. Aktivno je sodelovala v vodstvu mestne krajevne skupnosti Ormož in spodbujala obujanje starih ljudskih običajev. Bila je zelo uspešna, zato so jo sprejeli za novinarko na ptujskem Tedniku, da je pisala o dogajanju na območju Ormoža. Med slovensko vojno leta 1991 je bila kot novinarka poročevalka iz prvih vrst bojev teritorialne obrambe na ormoškem območju. Ob poročanju iz Ormoža je kmalu poročala tudi o življenju na območju slovenjebistriške občine, kamor se je po upokojitvi priselila k svojemu življenjskemu sopotniki Ediju. V Slovenski Bistrici je spodbujala, da je treba ustanoviti tudi krajevni časopis. Sama je pisala za Tednik, Panoramo in Novice o življenju in delu v tej občini. Moramo dodati, da je bila med prvimi slovenskimi novinarji, ki je pisala o ljudskih in cerkvenih praznikih. Za te praznike je posnela pogovore z mariborskim škofom Krambergerjem. Sodelovala je tudi z Venčeseljskimi ljudskimi pevkami z Zgornje Ložnice, še posebej, ko so leta 1998 obudile staro ljudsko dramsko igro »Marijo nosijo«, ter napisala primerne prispevke v časopisu. Da bi pomagala obuditi spomine na prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška, je napisala njegov kratek življenjepis, ki je bil v več nadaljevanjih objavljen v ptujskem Tedniku. V Slovenski Bistrici je kot upokojenka delala kot novinar in urednik pri slove-njebistriški kabelski televiziji in napisala več prispevkov za druge slovenske časopise. Leta in zdravje sta narekovala, da zmanjša novinarsko delo. Zato je vse do danes kot novinarka sodelovala pri slovenjebistriških NOVICAH. A moči za delo so zaradi bolezni pojenjale. Vse bolj je morala na bolnišnično zdravljenje, ki pa ni bilo uspešno. Pred kratkim se je vrnila v domačo oskrbo. Želela je zaključiti svoje življenje med svojimi domačimi. Življenjska moč je vedno bolj pešala in v petek, 28. junija 2019, ob 11. uri in 8 minut, je po bolezenskem trpljenju zaprla oči in za vedno zaspala. Verjamemo, da bo spomin na Vidino delo ostal v trajnem in hvaležnem spominu. O njenem delu bo treba napisati več, kot lahko tu ob slovesu povemo in vsi ga bomo radi brali. Domači za zahvaljujemo vsem, ki so pomagali v težkih trenutkih, jo obiskali v njenem zadnjem času in jo bodrili pri boju z boleznijo. HVALA! Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. nT In —¡=pj www.tednik.si Picerija Slonček iz Prešernove 19 redno zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116. «j- ¿.km. ' lifaii AEuo JuU4 ¿norčij: _ noua ir^z^ÖNSKAö m/ KR îZA^jrm SašeLefldero? (.nfttriii»^«^ nwm JON AS ZNIDARSIC IN JURE GODLER Sta še vedno prijatelja?! GIANNI RIJAVEC Popolnoma se je sesul! POSKOČNI MUZIKANTI Kri je špricala na vse strani! ANASTASIJA RAŽNATOVIČ Cecina hčerka kupuje pri kitajcih! VROČA DOLORES Poškodbe, ki se dogajajo med seksom OTROCI NAS P0TRB8UJU0 www.karitas.si S poslanim SMS sporočilom ! ZVEZEK5 na 1919 -I»1 L ALI | boste darovali 5 EUR. Hvala! Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2, Bob in HOT.si. Zbiramo šolske potrebščine za 11.000 otrok v stiski. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si SREDAJEDAN VE à Stajerskitednik Stajerskitednik Cirkulane, Zavrč • Kje je državna meja najbolj ranljiva Lani 143 ilegalnih prehodov, letos ob polletju že 111 „Na območju občine Cirkulane in območju, ki ga pokriva Policijska postaja (PP) Gorišnica, je varnostna situacija dobra. Izstopajočih dogodkov v lanskem letu nismo beležili. Izjema so ilegalni prehodi državne meje. Število nedovoljenih prehodov seje povečevalo že v lanskem letu, letos jih je še več" je na četrtkovi seji sveta občine Cirkulane poudaril pomočnik komandirja Policijske postaje (PP) Gorišnica Tomislav Sledič. Gorišniški policisti so lani na haloškem delu obravnavali 143 ilegalnih prehodov državne meje, od tega 108 na območju cirkulan-ske občine. Lani v prvem polletju je bilo nezakonitih prehodov na območju PP Gorišnica 74, letos že 111. V letu 2018 je bilo več dogodkov v Paradižu in Mejah v občini Cirkulane, letos jih po besedah pomočnika komandirja Slediča več beležijo v občini Zavrč: ob mejnem prehodu pri reki Dravi, v Turškem Vrhu in Goričaku. Županja Cirkulan Antonija Žumbar je zaradi dogajanja z nezakonitimi prehodi meje zaskrbljena. „Za varnost vseh nas je pomembno, da delujemo preventivno. Ljudje, ki živijo ob meji, so prestrašeni. Na Mejah se bojijo, zaklepajo, starejši ne upajo iz hiš. Ne vedo, kako reagirati, ali so varni ali ne. Sprašujejo me, kakšna je situacija, a jim ne znam odgovoriti, ker imam premalo informacij. Prav bi bilo, da se ljudi na obmejnem območju obvesti, kako naj samozaščitno ravnajo. Vsi skupaj smo dolžni varovati naše ljudi, * .'I7- m Foto: MZ Županjo Antonijo Žumbar svetnico Danico Ranfl zanima predvsem, kako naj ljudje ob meji ravnajo samozaščitno ter ukrepajo, če opazijo kaj sumljivega. „Na Mejah se bojijo, zaklepajo, starejši ne upajo iz hiš. Ne vedo, kako reagirati, ali so varni ali ne," je opozorila županja Žumbarjeva. Foto: Črtomir Goznik Vozila za tihotapljenje ljudi so največkrat najeta pri hrvaških rentacar službah. Največ ilegalnih prehodov je ponoči, med 19. uro in 4. uro. Po dnevih izstopajo nedelje, prazniki in četrtki. zato predlagam, da se občino o dogodkih, povezanih z ilegalnimi migranti, obvešča in da znamo tudi mi nato ljudem prenesti prave informacije, jim kaj svetovati ... Ilegalni prehodi so. To je dejstvo. Pri nas ob meji živijo starejši ljudje, dobro bi bilo, da se jih informira in se jih seznani z lokacijami, na katerih ilegalci prestopajo državno mejo, kje je meja najbolj ranljiva, odprta Pomočnik komandirja PP Gorišnica Tomislav Sledič: „Lani je bil večji pritisk na državno mejo v občini Cirkulane, letos v občini Zavrč." za nezakonite prehode. Ali so to Meje, Paradiž, Pohorje, Slatina . Sodelovanje lokalne skupnosti in policije se mi na tem področju zdi nujno: da mi obveščamo vas in vi nas," je poudarila županja. Največ prehodov na Mejah in v Paradižu Pomočnik komandirja Sledič ji je odgovoril, da je bilo lani na območju cirkulanske občine največ ilegalnih prehodov meje v Paradižu in Mejah. Na apel županje o informiranju in obveščanju pa je pripomnil, da na postaji podatke analizirajo na vsake tri mesece in jih lahko potem občini tudi posredujejo. „Dialog in izmenjava informacij sta tudi nam v interesu. Zavedamo se, da smo tukaj zaradi ljudi in ne zaradi sebe. Nekateri občani nas o dogajanju obveščajo, drugi ne, nekaj je anonimnih prijav. Informacije so različne, tudi takšne, da naj bi sodelovali ljudje iz lokalnega okolja. Marsikaj je treba upoštevati," je razložil. Tudi občinsko svetnico Danico Ranfl, ki živi v Paradižu, je zanimalo, kako naj krajani ravnajo samozaščitno. „Če opazimo sumljivo gibanje, prevoze, dogajanje ponoči ... Ne vemo, kaj storiti. Kar takoj poklicati policijo?" „Absolutno," je odgovoril policist in pojasnil, da se kriminaliteta na območju cirkulanske občine zaradi nezakonitih prehodov meje ni povečala. „Gre samo za tranzit," je dodal. Spomnil pa je, da se morda ni modro več držati dosedanjega načina življenja, ko so se krajani počutili tako varne, da niso zaklepali hiš, avtomobilov . „To bi bilo dobro spremeniti, družba se na splošno spreminja. Ne samo zaradi migrantov. V mestu je nepojmljivo, da bi pustili avtomobil odklenjen. Vem pa, da je na podeželju drugače. Zaklepanje je že eno od samozaščitnih ravnanj. Ponoči tudi ne odpirajte vrat. Če karkoli opazite, nas pokličite. Patrulja je zagotovo nekje blizu na terenu in bo lahko nemudoma prišla na kraj." Mojca Zemljarič Največ mlajših moških Med tujci, ki na nezakonit način vstopajo na območje Republike Slovenije v haloških občinah Cirkulane in Zavrč, je bilo po podatkih PP Gorišnica lani največ Afganistancev, Iračanov in Sircev, pa tudi Iračani, Pakistanci, Indijci, Izraelci, Bosanci, Albanci in Kosovci. Največje mlajših moških (Pakistan, Afganistan), v manjši meri ženske in otroci. 12 otrok je bilo brez spremstva staršev ali polnoletnih oseb ter 16 s spremstvom. Begunci organizatorji prehodov Za večino primerov so policisti ugotovili, da gre za organizirano prehajanje zunanje schengenske meje v skupinah. Organizatorji nezakonitih prehodov so državljani balkanskih držav, pa tudi evropskih - priseljenci, ki prihajajo iz vzhodnoazijskih držav. Ali pa celo tujci, ki so si v EU pridobili status begunca. Poznajo teren Policisti ugotavljajo, da tihotapci ilegalcev čez mejo že zelo dobro poznajo teren in območje, saj več ne uporabljajo navigacije in mobilnih aplikacij. Največ prehodov se izvede z avtomobili ali peš. Sprovajalci tujce odložijo pred mejo na hrvaški strani, nato jih napotijo skozi gozd ali čez njivo, kjer prečkajo državno mejo. Isti ali drugi sprovajalec jih nato počaka na slovenski strani meje. V nekaterih primerih se tujce v državo pripelje tudi z avtomobili. Slovenske gorice • Neurja z nalivi Škoda na cestah Komaj so za silo odpravili posledice neurja, ki seje nad temi kraji znesla v soboto, 22. junija, že so jim prejšnji teden sledili novi nalivi in spet poslabšali stanje na cestah. V občini Trnovska vas so minule dni s pomočjo gasilcev odpravljali posledice neurij z močnimi nalivi. Zadnja neurja z močnimi nalivi so povzročila precejšnjo škodo na lokalnih cestah po Slovenskih goricah, zato so imeli občinski vzdrževalci in gasilci polne roke dela. Komaj pa so za silo odpravili posledice neurja, ki se je nad temi kraji znesla v soboto, 22. junija, že so jim prejšnji teden sledili novi nalivi in spet vse poslabšali. »Veliko težav imamo zaradi nedavnega dežja. Štirje vzdrževalci našega režijskega obrata so bili predzadnjo nedeljo v juniju ves dan na terenu, pomagali so jim domači gasilci. Največji problemi so tam, kjer je odneslo bankine. Na novo jih je bilo treba utrditi in navoziti gramoz, toda sledila so nova neurja in spet je, kot da nismo nič delali. Ko pride tak naliv, ne moreš nič, s seboj odnese vse, na kar naleti,« je povedal destrniški župan Franc Pukšič. Tudi v občini Trnovska vas so minule dni s pomočjo gasilcev odpravljali posledice neurij z močnimi nalivi, zaradi katerih je zemljo z njiv odneslo v jarke; ti so se nato zamulili, voda je posledično zalila ceste, na katerih so potem ostali veliki nanosi blata. Podobno se je dogajalo tudi v sosednjih občinah Sveti Andraž in Sveta Trojica. SD O O* o a C?* o ____ Rojstva: Maja Kuhar, Podvinci 123a, " o , Ptuj - deček Mark; Andreja Majcen, Senčak pri Juršincih 9b, Juršinci - deklica Pia; Valerija Kramberger, Trnovska vas 18, Trnovska vas - Lia; Petra Vesenjak, Čadram 44, Oplotnica - deček Nik; Jana Kramer - deklica Mia; Nina Šprah - deček; Aleksandra Korez - deklica Alina; Sergeja Korpar - deklica Lana; Jerneja Zelenik - Erazem; Klara Pišotek - deklica Ella; Vanja Cizerl - deklica Vita. Poroke - Ptuj: Blaž Babšek, Ptujska Gora 16a, in Monika Brodnjak, Zg. Hajdina 8oa; Gregor Korez, Jelovice 32, in Sanela Pišek, Breg 38; Darjan Arnečič, Slatina 40, in Samanta Vidovič, Repišče 51; Luka Horvat in Suzana Šmigoc, Formin 150 Poroka - Ormož: Igor Konkolič, Sebeborci 79a, Moravske Toplice, in Tatjana Perko, Miklavž pri Ormožu 40, Miklavž O-, „ pri Ormožu. r, '-¿C? o r-O - - .S/ ' z * Cp o** ^ C7 A ko je vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki srpan. Danes bo pretežno oblačno. Občasno bo še nekaj dežja, na Primorskem tudi kakšna nevihta. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 27 °C. V sredo in v četrtek bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Razmeroma sveže bo, na Primorskem bo pihala burja. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda 09.07.2019 10.07.2019 11.07.2019 m. * * 14 14 11 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 24 25 Popoldan Popoldan Popoldan