IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
 .■ a;! ar.;*.ni;;r.v tmi.t i,r/,ra—
trgovino, Industrlfo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/t leta 90 Din. za V« leta 45 Dih, mesečno 15 Dih; za inozemstvo: 210 Din. A-i-‘ Plača In toži se v LjUbljapi. Uredništvo in upravnlfitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se nč vračajo.’— Račun pri pošt. hranilnici v Ljhbljanl št; 11.953^.-^ Telefbn1 št. 30-89.
' ■*	■	-	1	<	’____iAl__. .k____________________________i*r j_____;_ravni___mar;.- .h__Tut-
teto XVII.
//	!	bdeT	.v9lwuJb vonotMm oe .no
V Ljubljani, v četrtek, dne 1. februarja 1934.
m
■ oi la! st lav
Štev. 13:
—	.... 11 1 1 V M'P.!'I>. >1....
ne sme nikomur riJtč zaupati. To velja tudi za državno' gospodarstvo ih zatb mora ta princip absolutnega nezaupanja iz državne uprave Izginiti, ker'naravnost zavaja k nekorektnostim. Dovolj je kazenskih sankcij,’ da bo tudi brez komisij dbba vij enb *e dobro' blago.
Vprašanje Strojnih- toVarti ‘ in livarn ni’ le vprašanje tega podjetja in 'kfeiez-niške 'uprave; temveč jtfifjttvno 'vpnflift-nje, ki :se tiče vsega našega' gospodarstva in pravilne' gospodarske politike v državnih podjetjih. Jeto vprašanje; od čefear* pravilne rešitve je naravnost od-vifeno,'0ee bo industrializacija v naši državi napredovala, kakor treba,, in če bo v zvezi s tem tudi padla brezposelnost. Pri vedno manjših možnostih izvoza agrarnih proizvodov'je industrializacija 'dežele naravnost edina rešitev.
...lili— »......
Statistika zavarovancev pri
so^a israr
V novembru je bito v vsej državi zavarovanih pri vseh organih Sretiišnjega urada za zavarovanje delavcev 540.090 delavcev in nameščencev, to je za 8.771 zavarovancev manj ko v oktohlHi 1908 in 6.755 manj ko v novembru j932.
Najbolj je v primeri z' novembrom 1982 padlo število zavarovancev :pW okroŽdfh uradih v Beogradu (za 4.352), v 'Zagfbbb (3.803), v Novem Saldu (3.021) ipV' Dubrovniku (1.026). Najbolj pa! W je povečalo število zavarovancev pri okrožnem uradu v Skoplju (za 3.136), v Sarčijbvu (1.876) in Banjaluki (1.690). 1 -v;"1 '
Pri zasebnih bolniških blagajnah je bilo gibanje Članstva neenako. Zagrebški »Merkur« izkazuj'e za 725 manjše število članstva, dočim izkazujeta »Trg. bolni in Jpod-l-oirno društvo v Ljubljani« ter »BoJni&ka blagajna beogradske trgovačke omladihe dvig, zadnja celo za 26'3%-
Povprečna zavarovana mezda je znašala 22*79 Din in se je v primeri z lanškifn lotom znižala za 1*21 Din. To je posledica znižanja števila zavarovancev s plačo nad 24 Din za 29.278, dočim se je število zavarovancev s plačo pod 24 Din povečajo ia 22.523.
AMERIŠKI NAKUPI SREBRA
Predsednik Roosevelt je po poročilih angleških listov ratificiral londoliskb pogodbo o srebru, sklenjeno v julijii 1^33. Glavna točka pogodbe je, da vlada Indije d/neji svojo prodajo srebra v letih od 1934-1938 na povprečno 85 milijonov utiri lelno. Vlade držav, ki producirajo srebro, se'obvezujejo, da nakupijo enako količino srebra iz svojih domačih rudnikov; Vlada ameriške unije se obvezuje za nakup Vsega domačega letnega pridelka, ki znaša 24 milijonov unc alli trikrat toliko,-kolikor je kupovala doslej, in sicer po ceni 65,5 centov (33 centov nad sedanjo) za uiico.
Trgovinski oddelek washingtonske vlade je objavil podatke o porabi srebra, ki je znašala v 1. 1900-1929 v vseh velikih državah skupaj 70 milijonov unc, in sicer samo za kovanje srebrnega : denarja. Od 1. 1927-1931 je padla poraba za 8 milijonov unc.
Glavni producenti srebra so bile v letu 1932. naslednje države: Mehika 69 (milijonov unc), USA 25, Kanada 17, Avstralija 7, Peru iti Burmh po 6; bfeupaj 160 hiilijondV unc.	'	' "■ 't
Sev. ameriške države bodo polovico srebra skovale v dehar, polovici pa ostane
V zalogi.	'i',!
^ ■ '
BEG KAPITALA IZ FRANCU)?
Po cenitvi bivšega finančnega mipi-stra Flandina so dosegla dabro-imetja tujcev v Franciji v lanskem poletju z zneskom 12 milijard svojo naj višjo atop-njo. Od takrat so padla na 8 milijard.
V zvezi s tem je' v&hil Flandim za pod-piš francoskega notranjega posojila, jfcer da jef v Franciji okoli 30 milijard: teza-vriranega denarja v bankovcih ali zlatu.
'Pl {M
.mim O
11
Vodiiltelji nabavljalnih zadrug in’ konzu-onov’ .pčisebno radi gbvbro/dia zaslužijo nj!h zadruge že vsi ed tega v®e mogoče pri Vilerje in olajšave, ker vtrše važen narodnogospodarski posel, ker Močujejo vse ne-potrebbe 'posrednike med konzumentoni! in producente m. In nadalje pravijo, da na ta način pomagajo konzumenfn, da plačuje blago po nižji cehi, producentu pa s teah, da dohi več za svoje blago. Tako se glasi siva teorija 'io upravideihiceti1 privi legi jev nabaivljailniih zadlrug in ikon zunnov, ki pa seveda ‘V praksi izgloda — kaikor vse diru-
teorije — precej drugače.
U j u	•	.
Čeprav imamo namreč v naša državi že prav veliko teh zadrug in čepa av rastejo tako število njih članov, ko tudi milijoni njih fondov v velikanski meri, se v praktičnem življenju o vseh teh hvalijsanah uspehih posredovanja nabavljalnih zadrug nič ne vidi. Gene agrarnih proizvodov so slej ko prej tako nizke, kakor so bile in naš kmetovalec ni niti za vinar na boljšem vsled vseh silno naraščajočih zadrug in konzumov. Celo cena žita se ne mere popraviti, pa Čeprav imajo nabavljaJine zadruge celo svoje mline, ki vsled oprostitve od splošnega davka na promet delajo ogromne dobičke, da je že ves, nekdaj tako cvetoči mlinarski obrt v Sloveniji na tleh. Niti; za ceno po-■polnega propada nekdaj gospodarsko tako važnega ob rta ni torej dala posredovalna vloga nabavljalnih zadrug nobenega zboljšanja. Cene žitu so kake n od nekdaj odvisne le cd' položaja na sveto vnem trgu in pomen posredovalne vloge nabavljalnih zadrug se rediucira za producenta na ničlo, za kicmzunienta, ki je privilegiran, na neznatno mero, za nepr i vi leg iranega konzumenta zopet na ničlo, za državno blagajno v težko izgubo in m celo pridobitvano panogo mlinarjev pa na njih popoten propad. Mislimo, da na tak uspeh svojega posredovanja nabavljalo e zadruge pač ne morejo biti ponosne.
Pa tudi na drugih poljih to posredovanje še ni pokazalo prav nobenih resnih uspehov. Niti to ne drži, kar zopet zagovorniki zadružnih privilegijev tako radi naglašajo, da je namreč zasluga zadrug, če trgovci ne morejo priviti oeuo blagu, de to trditev, ki je dobra le za skrajno naivne ljudi, 'ker slamo takšni morejo misliti, da dela draginjo mali prodajalec. Draginjo delajo le karteli dn veliki tnisti, ti' se pa za vse nabavtljalne zadruge in konzume niti me zmenijo. In kakor diktirajo cene te velike organizacije, po teh Cenah prodajajo tudi zadružne trgov* ne in njih posredovalna vloga se natančno reducira na vlogo vsakega drugega trgovca: le da njim ostaja dobiček iz privilegijev, katerega .pa mora trgovec odšteti za davke.
Tudi bajka o zmanjševanju draginje me drži in tudi to bajko bo treba pokopati, kar dokazujejo tud.; indeksne Številke o cenah. Te številke pravijo namreč, da so cene v podrobni trgovini bolj padle ko v trgovini na debelo, da se torej zaslužek malopro-dajalca vedno bolj manjš£ Stvar je pač v tern, da čeme najbolj zimanjguje medsebojna konkurenca im ta je zmanjševala čeme tudi že takrat, ko še ni bilč noberlb nabav-ijalne zadruge in nobenega koifizuma. Td šicer poostrujejo kcmkuremoo, toda ne vsled tega, ker bi proda jak. blago z manjšim do-jbičkom, temveč zato, ker ga morejo vsled privilegijev nabavljati ceneje. Trgovec je z njimi v nevarnem boju im zato nazaduje davkoplačevalski stan trgovcev.
V eni stvari — razen seveda v privilegijih ~ pa se nabavljal ne zadruge in kon-zumi temeljito razlikujejo od legalnih trgovcev'. Zaslužek trgovca je iz njegovih knjig jasno viden in zato imore davkarija vedno natan''m» odmeriti davek. Zaslužek zadrug pa ostaja neviden in javnosti navad-
WJ ib d................IbU
no neznan. Tako tudi v številkah, ki jih je Objavil >Mariboreki koledar« o poslovanju nabavljalne zadruge v Mariboru, hi naveden niiti en podatek o višini režijskih stroškov, o višini izdatkov za seje, devndoe 'in potu im e, in niti čisti dobiček zadruge ni naveden A vse to bi bili zelo zanimivi podatki, ker z njimi bi se mogla šele prav presoditi upravičenost privilegijev, ki jih užival zadruga. ■.» *<•.-•	•
Silen marast čLanistva nabavljalnih zadrug, njih vedno večji kapitali in vedno rastoči promet vse to pretvarja zadruge polagoma v velepodjetja, kii vedno bolj izgubljajo vsak zadružni anačaj. Že kakor peeenn
iz davnih dni se sliši, če pravi predsednik zadruge (v ^Mariborskem koledaiifu«)-, b delovanju nabavljalnili zftdjntg, da ki M ali štiri družimo skupaj nabavijo od enega 'producenta vagon drv, premoga ali voz krompirja. Danes tiabavljalne zadruge že davuti ne vedo več Za te idiilične razmere, danes razvažajo mjiih avtomobili vagone im vagbne iri v’ vedno večjem Številu. Nabavljalne'za-druge so postal e velepodjetja, ki poslujejo na podioberi način ko grosisti. Zakaj ne bi bili tudi na podoben hadin pbdkčeni, je uganka, ki je nč razumemo, zla^td pa ne z ozirom na! težavni položaj držalvne bla-
.	i*	i	\	•••	‘X	k*	t	.	M’ > r c.
gajne.
• 00
Hip
Naš odlični poznavalec naših gospodarskih razmer, dr. Fran Windischer; je objavil v »Jutru« članek »Od mlina do tkanin«, ki ima toliko važnih ugotovitev glede'razvoja naše industrije, da se moramo vsaj nekaterih,'od dr. Windi-scherja omenjenih vprašanj, dotakniti tudi na tem mestu.
Tako zlasti vprašanj a zaposlitve prebivalstva v industriji. Dr. Windischer pravilno opozarja na usodne posledice, ki morejo nastati, če bd preveč razvili le eno industrijsko panogo, kar bi se glede tekstilne industrije že skoraj moglo reči. Nove tvornice so odtegnile od kmečkega dela znatno število prebivalstva in če te tvornice ne bi imele več zadosti dela, da bi morale vsled zmanjšanja obrata delavce odpustiti, potem dobimo proletariat, ki bo prav občutno povečal število brezposelnih. Kajti stara resnica je, da se le redko primeri, da najde kdo, ki je enkrat zapustil kmetsko hišo, še nazaj pot na kmečko delo, ker je to neprimerno težje in napornejše ko delo v tvornici.
Ta nevarnost danes že obstoji, ker so se pri nas nove tvornice ustanavljale brez vsakega načrta, najmanj pa z ozirom 'na zaposlitev prebivalstva. Tako vidimo, da je v nekaterih krajih nastala kar cela kopica novih tvornic, dočim so ostali tudi naj večji kraji brez njih. In na drugi strani vidimo, da so nastale nove tvornice v krajih, ki so primeroma bogati in kjer kmetsko prebivalstvo zaposlitve v tvornici niti ne potrebuje, dočim so ostali brez tvornic okraji, kjer je na tisoče brezposelnih ljudi, z Industrializacijo se ni skušalo pri nas nikdar zvezati tudi rešitev brezposelnosti, kar bi bilo pri vsem upoštevanju potrebnega dobička tudi vendarle mogoče.
Dejansko bi morala biti rentabilnost podjetja, ki nastane v okraju, kjer je brezposelnost velika, celo večja ko pa podjetja, ki se ustanovi na tleh gospodarsko močnega kmetskega prebival-
/ oaTiTmvh fr-
stva, ker je brezposelni delavec vedno cenejši,' ko o iti,' ki ima eksistenco zagotovljeno?'1 ’	’ '' ' ■’
Da je pravilno rešeno vprašanje zaposlitve prebivalstva" v industriji, ni seveda samo stvar novih podjetij, temveč v še mnogo večji meri naloga onih občin, ki imajo mnogo brezposelnega prebivalstva. Te občine se morajo zato potruditi, da privabijo na svoje ozemlje nova industrijska podjetja, ki jim morajo Zato tudi nuditi nekatere ugodnosti ali ceneno pogonsko silo ali kaj drugega.
Na to svojo nalogo pa je pri nas marsikatera občina pozabila in zlasti Ljubljana v prvih povojnih letih. Mesto da so tvornice nastajale povsodi, samo v Ljubljani ne, Pl mogla uvidevna občinska uprava doseči, da bi večina inovih tvornic nastala v Ljubljani. Za pravilno zaposlitev prebivalstva bi to bilo tudi nujno potrebno, ker je stara resnica, da se dotok z dežele usmerja predvsem v velika ihesta. V Sloveniji je zato dotok z dežele naj večji V Ljubljano in le z novimi industrijami je mogoče ta dotok zaposliti. V velikih krajih more industrija vedno dobiti dovolj delavcev, ne da bi bilo treba odtegovati ljudi od kmečkega dela. Zlasti v času gospodarske stiske je to odtegovanje napačno, ker zahteva mnogo manj naporov, da se zagotovi eksistenca človeku na deželi ko v mestu.
Ne gre, da se pri nas vrši proces industrializacije dežele brez ozira na zaposlitev prebivalstva, ker najbolj blagodejna posledica industrializacije mora biti ravno ta, da se z industrializacijo čim bolj odpravlja brezposelnost. Na to važno nalogo jb opozoril dr. Windišcher s svojim člankom, naj bi to opozorilo našlo tudi pravilni odmev, da se pri nas ne bi vršila industrializacija le zgolj po slučaju, temveč j>o 'načrtu, ki bi bil v skladu z vsem našim gospodarstvom in zato tudi pomenil dvig ljudskega blagostanja.
Vfusašaftfe SicafniU	tivacn
že lani je moralo vodstvo Strojnih tovarn in livarn vsled pomanjkanja naročil odpustiti 284 delavcev, od katerih je bilo 144 družinskih očetov. Med odpuščenimi je bilo mnogo delavcev, ki so že tudi 30 let pri podjetju. Z dnem 3. februarja pa je vodstvo tvornice odpovedalo delo še ostalim 150 delavcem in če ne pride do naročil, bbdo Strojne tovarne in livarne v kratkem sploh popolnoma ustavile delo.
Ge
bi dobile Strojne tovarne in livarne samo haročilo teh 200 zavor, jim ne bi bilb tlreba ustaviti popolnoma dela. A niti tega naročila ne dobe/temveč dobi ga tujina. Poleg tega bi mbrale dobiti Strojne tovarne in livarne še naročilo 43 motornih brizgaln, ker so bile naj-‘ceriejši ponudnik: Toda mine mesec za mesecem, a potrdila licitacije, na ka-
teri so prodrle Strojne tovarne in livarne, ni mogoče dobiti.
Apeliramo zato na narodne poslance in senatorje, da v proračunski razpravi spregovore energično besedo tudi o nepotrebnih naročilih v tujini. Naj poskrbe, da pride v finančni zakon določilo, da je prepovedano vsako naročilo v tujini, ki ga je mogoče izvršiti doma in to tudi tedaj, če bi bil domač' izdelek nekoliko dražji. Kajti denar za domač izdelek ostaja doma id plodi narodno gospodarstvo, denar za tuj izdelek pa gre v tujino in je za vedno odtegnjen riarodriemu gospodarstvu;’ ' 1 mrtSftod
Ta režim dragih komisij pomeni tako nezaslišano'»zapravljanj e denar j k, da bi bil moral biti prvi naš ukrep proti gospodarski' krizi: odprava všeh komisij: Nobeno gospo-darstvb ne diore napredovati, če obstoji njegova organizacij a' ria načelu, da se m m 8?r*iwi o vi«' '>r<
iM il
JfyiMicu*sUa fauvza v tt ~ 1933
Devizno, valutno in efektno tržišče
Tudi devizni in valutni promet minulega leta oči tuj e v primeri z letom 1932 tendenco stalnega nazadovanja. Kajti 1 leta 1932 je znašal devizni promet 148 milijonov 159.000 Din, valutni pa 3 mi- J lijone 471.000 Din; leta 1933 pa je znašal devizni promet 126,421.000 Din, a valutni le 87.000 Din; tedaj nazadovanje v devizah —22,738.000 Din, v valutah pa —3,384.000 Din, t. j. skupno nad 26 milijonov dinarjev ali skoro eno petino lanskoletnega prometa.
Ce pa primerjamo devizni in valutni promet, dosežen na naši borzi od 1930 dalje, dobimo še občutnejšo razliko — med razmeroma znatnim deviznim prometom v letih 1930 in 1931, ko je Narodna banka dajala devize še v neomejenem obsega — ter naravnost uničujoče zmanjšanim deviznim prometom v poslednjih dveh letih, ko je (od marca*
1932 dalje!) Narodna banka uvedla kontingentiranje.
Skupni devizni in valutni promet v letu 1930: 957 milijonov Din, 1931: 852 milijonov Din, 1932: 151 milijonov Din. 1933: 126 milijonov Din.
V poedinih mesecih leta 1933 je bil dosežen naslednji devizni promet (vse v tisočih dinarjev, številke v oklepajih značijo promet v letu 1932):
Januar 8,040 (36,430), februar 8,157 (43,298), marec 8,267 (11,366*), april 11,231 (9,224), maj 12,068 (6,818), junij 11,611 (7,263), julij 9,806 (6,914), avgust 10,008 (4,792), september 12,020 (2,863), oktober 18,034 (4,844), november 8,821 (6,716), december 8,359 (7,631).
Iz gornjih statističnih podatkov posnemamo, da izkazujeta mesec januar ln februar 1932 naj višje doseženi mesečni devizni promet, ker dotlej je Narodna banka še krila vso potrebo po deviznem blagu, dočim je zaključil v letu
1933 mesec oktober z naj višjim deviznim prometom doseženim v poedinih mesecih. Nasprotno pa znaša najmanjši mesečni devizni promet tekom 1932 le 2,863 tisoč dinarjev, in sicer v mesecu septembru, napram 8,040.000 Din meseca januarja v letu 1933.
A dočim je bilo 1932. leta perfektu-iranih dokaj valutnih zaključkov v maju in deloma tudi v januarju, juniju ter juliju, izkazuje v lanskem letu le mesec november manjši valutni zaključek in sicer samo v avstrijskih šilingih.
Višina zaključkov, perfektuiranih v poedinih devizah tekom leta 1933, odnosno 1932., je razvidna iz te prometne tabele:
<	« S §G	"in C	u 'c £3 'ii Po
	T3 J= (O iJ>u O > o	(rt-13 S S S 2 > o	O T3 3 </) (O ,
	A l 1	- p; (O o ”*"*	
Devize	a >	u. > a	ac>
Berlin	10,646	7,150	- 3,496
Budimpešta	1,147	870	- 277
Curih	20,529	7,521	-13,008
Din. deviza1	387	39,924	+ 39,537
Dunaj1	16,991	53,260	+ 36,269
London	19,186	7.996	-11,190
Madrid	128	2,264	+ 2,136
Nework York	29,956	3,199	-26,757
Pariz	8,830	1,243	- 7,587
Praga	17,327	1	-17,326
Solun’			592	+ 592
Trst	21,825	826	-20,999
Ostale devize	1,205	1,576	+ 371
deviza New York v višini skoro 30 milijonov dinarjev — od česar pa sta bili dve tretjini perfektuirani že v januarju in februarju vsled zadostne intervencije s strani Narodne banke — dočim v letu 1933 deviza Dunaj v višini nad 53 milijonov dinarjev in dinarska deviza v iznosu ca. 40 milijonov dinarjev. Tako tvorijo v letu 1933 zaključki devize Wien in Din v avstrijskem privatnem klirin-gu skupno nad 93 milijonov dinarjev ali več ko tri četrtine celoletnega deviznega prometa.
Izza uvedbe kontingentiranega posredovanja Narodne banke je napram predlani zlasti občutno padel promet v de-vizi NewYork, Praga, Trst, Curih, London in Pariz.
Iz statistike efektnega prometa na naši borzi posnemamo, da Je znašal lansko leto 1.469 komadov državnih papirjev v vrednosti Din 257.680-76 in 567 komadov akcij v vrednosti Din 124.350, tedaj skupno 2.036 komadov efektov v vrednosti Din 382.030-76.
Napram letu 1932 v višini Din 139.065 (435 komadov) očituje porast efektnega prometa za ca. 243.000 Din, kar značl skoro dvakratno povečani promet predlanskega leta. Pretežni del omenjenega porasta gre na račun državnih papirjev kot nam predočuje spodnja razpredelnica:
Državni papirji:
komadov Din 1933	1.469	258.000
1932	200	31.000
Razlika pro 1933	+	1.269
Akcije: komadov 1933	567
1932	235
Temeljem gornje razpredelnice izkazuje leta 1932 največji skupni promet
1 Avstrijski privatni Mirino.
5 boni grške Narodne banke.
+ 227.000
Din
124.000
108.000
Razlika pro 1933	+	332	+	16.000
Izmed državnih papirjev je bilo lani največ zaključkov v 7°/o Blairu (120.000 dinarjev) in Vojni škodi (95.000 Din), dočim je bilo v letu 1932 nabavljene Vojne škode le za 26.000 Din in 7®/o investicijskega posojila za 5.000 Din proti Din 39.000-— v letu 1933.
Borzno razsodišče.
Tudi borzno razsodišče izkazuje občutno nazadovanje glede števila vloženih tožb v letu 1933 — 1456 napram letu 1932 — 3141, kar značl padec števila vloženih tožb za 1695 slučajev ali več ko 115 %>.
Nazadovanje tožb Je očividna posledica poslabšanih gospodarskih razmer, vsled česar prodajalci v minulem letu niso več kreditirali kupcem v takem obsegu kakor preje.
V tožbah, priraslih na novo (v letu 1933), je bil tožbeni zahtevek oprt na tehniški borzni posel le v 3 primerih, 1453 tožb pa je izviralo iz izvenborznih poslov.
Od vseh tožb so bile zavrnjene radi nepristojnosti 4, s poravnavo je bilo rešenih 19 tožb, z zamudno sodbo 1292, s sodbo po izvršeni razpravi 44, na drug način 37, dočim v ostalih primerih postopanje še počiva.
Terjatve, za katere so bile pri borznem razsodišču vložene tožbe, znašajo v letu 1932 Din 9,738.77636 (najvišja terjatev 135.000 Din), v letu 1933 pa Din 3,953.640-57 (najvišja terjatev 106 tisoč dinarjev), tedaj v letu 1933 za Din 5,785.135-79 manj.
ICanfeceMCi damaiiU
dlauM/iU ofo&zMt
V Zagrebu je bila konferenca jugoslovanskih lastnikov Blairovih obveznic. Konferenco je pripravil vseučillški profesor dr. Zuglia; iz Slovenije so se udeležili konference dr. Serko, dr. Lapajne, oba iz Ljubljane, in lekarnar Posavec iz Celja. Ker je večina domačih porterjev v Dravski banovini, je predlagal dr. Serko, da bodi prihodnja konferenca v Ljubljani, kar je bilo tudi sprejeto.
Na konferenci so bile podane te ugotovitve:
Domačim lastnikom obveznic se ne izplačujejo kuponi, ki so dospeli dne 1. novembra 1933. Od njih se zahteva, da morajo pustiti svoje obveznice per-forirati z napisom »Payable ln Dinars«, kar pa ni prav nikjer predvideno v za-
konu. Onim, ki so dali svoje obveznice perforirati s tem znakom, se izplačujejo kuponi po tečaju papirnatega dolarja, to je po 47-74 Din za dolar, čeprav je v zakonu izrečno predpisano, da se morajo izplačevati kuponi v zlatih dolarjih iste zlate vsebine, kakor jo je imel dolar dne 1. maja 1922. Kolikor je znano, niso bili kuponi izplačani nobenemu domačemu lastniku, če ni dal obveznic perforirati s preje navedenim znakom.
Z ozirom na pomanjkanje deviz se je sklenil dne 24. julija 1933 s skupino tujih lastnikov obveznic sporazum, po katerem morejo tuji lastniki vnovčiti svoje kupone na dva načina: ali v vezanih dinarjih po tečaju 56-778 Din za dolar
(to je po tečaju zlatega dolarja po našem zakonu o stabilizaciji dinarja), ali pa dobe 10 odstotkov efektivno v dolarjih, a 90 odstotkov v funding - obveznicah.
Domači lastniki obveznic Blairovih posojil so pripravljeni sprejeti enak sporazum, ne morejo pa pristati na to, da bi se jim kuponi plačevali po nižjem tečaju ko tujcem. To tem manj, ker je v proračunu predvideno izplačevanje kuponov po tečaju 56.78 Din za dolar. Zbor domačih porterjev nikomur ne brani, da pusti svoje obveznice perforirati, je pa tudi na stališču, da se ne more nikogar na to siliti.
Ce država potrebuje od porterjev obveznic Blairovih posojil materialne žrtve, potem so ti tudi na te pripravljeni, vendar pa zahtevajo, da se takšne žrtve zahtevajo od vseh državljanov in tudi od lastnikov drugih obveznic državnih notranjih posojil. Da pa se zahteva žrtev samo od domačih lastnikov obveznic Blairovih posojil, je tem bolj krivično, ker se je baš po zaslugi teh dvignil leta 1931. tečaj Blairovih papirjev ln se s tem omogočilo plasiranje stabilizacijskega posojila.
Tudi z ozirom na državni kredit je potrebno, da se kuponi pravilno izplačujejo, kajti zaupanje v državne ustanove in vrednostne papirje je več vredno, kakor pa se more prihraniti s plačevanjem kuponov po nižjem tečaju.
Na zagrebški konferenci je bil izvoljen akcijski odbor, ki bo skušal s svojimi intervencijami doseči, da se bodo pravice domačih porterjev upoštevale tako kakor tujih.
Centralna organizacija zvez trgovskih združenj
Kar je bilo doseženo v Sloveniji že pred desetimi leti, da so namreč bile združene vse trgovske organizacije v eni osrednji organizaciji, v Zvezi trgovskih gremijev, oziroma kasneje v zvezi trgovskih združenj, to bo sedaj v kratkem uresničeno tudi v vseh drugih banovinah. Tako je bila že pred meseci ustanovljena v Beogradu Zveza trgovskih združenj s področja beograjske trgovinske zbornice, skopske, veliko-bečkerečke in deloma sarajevske. Kmalu nato je bila ustanovljena tudi na področju osješke trgovinske zbornice zveza trgovskih združenj. Pred dobrim tednom pa je bila v Zagrebu ustanovljena zveza trgovskih združenj za trgovska združena na področju Savske banovine. Sedaj se vrše pripravljalna dela za ustanovitev zvez trgovskih združenj še za Primorsko, Drinsko, Vrbasko in Donavsko banovino. Kakor hitro bodo ustanovljene še te zveze, pa se bo začela ustanavljati centrala vseli zvez trgovskih združenj.
V ta namen je imel že predsednik beograjske Zveze trgovskih združenj Nedeljko Savič več sestankov tako z uglednimi trgovskimi voditelji v Zagrebu, ko tudi v drugih mestih, zlasti pa s predsednikom ljubljanske Zveze trgovskih združenj, gospodom Kavčičem, ki je tudi dal iniciativo za ustanovitev takšne centrale. Na teh sestankih trgovskih voditeljev je bilo sklenjeno, da se skliče aprila meseca v Skop-lju kongres vseh trgovskih združenj iz vse Jugoslavije in da se na tem kongresu tudi ustanovi centrala zvez trgovskih združenj Jugoslavije. Z ustanovitvijo te centrale bi kongres najmogočneje manifestiral solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva.
Ti kongresi trgovskih združenj bi se ponavljali vsako leto, in sicer vedno v dru gem mestu, da bi se trgovci iz vseh banovin čim bolje medsebojno spoznali. Na ta način bi bilo tudi delovanje vseh trgovskih združenj vedno bolj skladno in s tem tudi bolj učinkovito.
Ustanovitev centrale zvez trgovskih združenj pomeni velik napredek v organizaciji jugoslovanskega trgovstva ter ga usposablja da z mnogo večjim uspehom ko doslej brani svoje interese in pravice. Je pa v ustanovitvi osrednje organizacije trgovskih združenj tudi dokaz o visoki kulturni in strokovni višini, ki jo je doseglo jugoslovansko trgovstvo.
Konkurzi, prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o iimovini trgovca Langusa Mirkota v Vurbergu pri Ptuju Konkurand sodnik dr. Poznik, upravitelj mase odvetnik dr. Fermevc v Ptuju. Prvi zbocr upnikov pri sreskem sodišču v Ptuju, dne 8. februarja. Oglasitveni rok do 24. februarja. Ugotovitveni narok dne 26. februarja ob 9.
Na svečnico sc sestanejo v Beogradu zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Grške in Turčijo, da se dogovor© o besedilu balkanskega pakta-; ini izključeno da bo tedaj pakt tudii že podpisan.
Rumunski kralj Karol vrne obisk bolgarske kraljevsko dvojice v začetku marca.
Angleška vlada je izdelala nov razoroait-veni predlog, ki ima isto napako, ko vsi njeni prejšnji, da namreč vsled samega kolebanja med francoskim in nemškim stališčem ne ustreza nobenemu. Po novean predlogu naj s© Nemčiji dovoli vse defenzivno orožje, ofenzivno orožje naj se pa splošno zniža.
Daladier je sestavil n°vo vlado večinoma iz bivših državnih podtajnikov. Notranje mi-miiistrstvo je prevzel F ret, finančno in proračun 'Pietri, zunanje pa Daladier sam. Paul Boncour ni več v vladi.
Daladier je izjavil, da je bil njegov edini cilj ta, da sestavi vlado republikanske avtoritete. Z najstrožjiimd sankcijami bo skušal odpraviti vse storjene napake, kii razburjajo javnost. Zlasti pa bo gledal na to, da bo do konca 'marca sprejet proračun in da pridejo državne finance v red.
N<>va radikalno socialistična vlada se predstavi parlamentu v torek. Nekateri napovedujejo, da ne bo dosegla zaupnice in da bo takoj padla. Neosocialistični poslanci so boli pripravljeni vstopiti v Daladierovo vlado, a jih ta ni sprejel. Nezadovoljni so pa z Daladieroni tudi mnogi radikalni socialisti, ker je sestavil Daladier vlado na svojo roko, ne da bi kaj vprašal svoj klub.
Novega franc, vojnega ministra Fabrija je Tardieujev republikanski oentrum izključil iz stranko, ker je -vstopil v Daila-dierovo vlado. Baje hoče Fabri odstopiitti,-da doseže zopet sprejem v stranko.
V vseh francoskih strankah je začela mlajša generacija nastopati z vso odločnostjo proti sedanjim političnim metodam. Zlasti zahteva francoska mladina, da se starai umaknejo iz politike in da se z vso strogostjo obračuna z vsemi korupcionisibi.
Nemški parlament je »b prvi obletnici tretjega rajha soglasno sprejel zakon <> ob novi države, s katerim se odpravlja suverenost dežel ter se podrejajo državni vladi.
Hitler je imel na slavnostni seji nemškega parlamenta velik programatičen govor, v katerem je dejal, da treba sedaj še na gospodarskem polju uveljaviti narodno socialistične ideje. V svojem govoru je nadalje ostro nastopil proti monarhistom in proti avstrijski vladi.
Ker se je tudi angleška vlada prepričala, da nima smisla demarša velesil v Berlinu zaradi avstrijskega vprašanja, bo o avstrijskem vprašanju razpravljalo Društvo narodov, če bi bil Hitlerjev odgovor na avstrijsko pritožbo nezadovoljiv.
Avstrijski socialni demokrati so izjavili, da so pripravljeni sodelovati z Dollfussom, toda le pod pogojem, da se vse ustavne iz-premenube iz vrše na ustavni način.
Diplomatski odnošaji med Avstrijo in Nemčijo bodo vsled Hitlerjevega govora najbrže pretrgani. Avstrijski poslanik Tau-schitz je baje že zapustil Berlin.
Roosevelt je sprejel deputacijo pacifističnih organizacij ,in ji izjavil, da neposredne nevarnosti na Daljnem Vzhodu še ni. Vojne priprave Rusije pa so velike. Rusija ima že 800.000 mož vojske na Daljnem Vzhodu, vsak dan pa dobi ta vojska 25 novih letal. Enake vojne priprave vrši
tudi Japonska.
Japonski veleposlanik v Moskvi je dobil nalog od svoje vlade, da zahteva avtentično besedilo Stalinovega govora o Japonski, ker vlada v vsej Japonski veliko ogorčenje nad Stalinovim govorom, ko je dejal, da vodi japonske politike samo neizmerna pohlepnost po tuji zemlji.
Na kongresu ruske komunistične stranke, kii se je začel te dni, bo med drugimi .izvedena tudi popoina reorganizaci ja stranke. Pravice vodstva stranke se zelo povečajo in uvede se v stranki tudi formalno diktatura strankinih funkcionarjev. Stari komunistični voditelji si hočejo, svojo oblast za vedno zagotoviti.
Stalin je na kongresu komunistične stranke imel 4 ure trajajoč govor o zunanji politiki sovjetov. Med drugim je dejal, da sovjeti, ki so občutili Brest-Litovski mir, morejo tudi občutiti težo Versajskega miru. Vendar pa so odločno proti temu, da bi zaradi teh mirovnih pogodb prišlo do novih vojn.
Haka p&dfUcafo d
Čeprav je bila naša lanska trgovinska bilanca za skoraj 400 milijonov aktivna, vendar pa se je obseg izvoza tako skrčil, da z lanskim izvozom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Tem manj, ker je padel izvoz naših najvažnejših predmetov, ko lesa in živino, v tej meri, da se je skrčil narodni dohodek skoraj za p-olovico. Brez izdatnega izvoza pa je tudi izključeno, da bi se popravile cene za agrarne proizvode, kar je pogoj zvišanja kupne moči prebivalstva. Tako ostaja slej ko prej centralno vprašanje našega gospodarskega zboljšanja, kako povečati izvoz.
Tudi v drugih državah je to vprašanje najvažnejše od vseh gospodarskih vprašanj in zato tudi vidimo, kako se v drugih državah na vso moč trudijo, da čim bolj dvignejo izvoz s premijami in drugimi olajšavami. Naša država pa še vedno spada v vrsto onih držav, ki skoraj nič ne podpirajo svojega izvoza, čeprav je naša država po svoji gospodarski strukturi izrazito izvozniška država. Zato ne bo napak, če navedemo, kako skrbe druge države za svoj izvoz. V tem pogledu navaja »Jugo-slovenski Lloyd« te podatke:
Finska podpira izvoz svojih agrarnih proizvodov s premijami in sicer plačuje premije za izvoz jajc in slanine z dohodki carine, izvoz sirovega masla in sira pa iz proračunskih sredstev. Premije znašajo tudi do 33-9 odstotkov vrednosti blaga in s temi premijami je dosegla Finska naravnost ogromne uspehe. Izvoz jajc je znašal v 1. 1928 5874 kg, 1. 1929, ko so bile premije uvedene, se je izvoz povečal sedemkratno, 1. 1932 pa se je napram letu 1928 že potisočeril in dosegel količino 6-2 milijonov kg ter. se dvignil samo v prvih devetih mesecih 1. 1933 že na 7-6 milijonov kg. Prav tako se je vsled premij in padca valute povečal izvoz slanine. Leta 1928 je izvozila Finska 82.006 kg slanine,
1. 1932 pa že nad dva milijona kg.
Madjarska se poslužuje za pospeševanje izvoza ekspertnih premij v najbolj različnih oblikah. Nekatere vrste blaga dobivajo tudi po več direktnih in indirektnih premij hkrati. Tako se dobiva za izvoz pšenice po 5-^-7 premij. Premije se dostikrat maskirajo in spreminjajo z ozirom ria razpoložljiva denarna sredstva. Zla9ti se uporabljajo direktne denarne premije, povračilo žitnih kolkov, maskiranje borzne in prometne refakcije, kreditiranje prevoznine in drugih izdatkov ter povrnitev
dvzavi Ust/toc,
davkov. Za to potrebna sredstva se nabavljajo deloma z obremenitvijo uvoza.
Italija brani svoj izvoz v prvi vrsti z deviznimi predpisi proti onim državam, ki ovirajo italijanski uvoz. Deloma pa tudi s pavrnitviijo davkov, zlasti davka na poslovni promet. Dobro podpira italijanski izvoz tudi izvozni zavod, ki deluje brezhibno.
Nemčija manipulira z vezanimi terjatvami v raznih oblikah. (Altguthaben, Noten-sperrmark, Kreditsperrmark, Effekten-sperrmark, Registersperrmark) in zlasti s skripsi (brezobrestnimi obligacijami na polovico obresti, ki jih ni mogoče trans-ferirati) ter boni (v javnem trgovskem prometu se nahajajoče obligacije na tujo valuto, ki jih more nemški Izvoznik kupiti 7a del izvozne valute in prodati v Nemčiji po višjem tečaju), da se more že govoriti o izvoznem dumpingu, ki ga uganja Nemčija s temi deviznimi predpisi. Samo vrednost skribov se letno ceni na 400 milijonov mark, kar pomeni 200 milijonov mark podpore nemškemu izvozniku.
V še večji meri podpira svoj izvoz Japonska. Zlasti pa skrbi za racionalizacijo trgovine, organizacijo industrije in brezhibno delujočo informacijsko službo.
Francija pospešuje svoj izvoz z vračanjem carine in domačih taks in z olajšavami za tranzit kolonialnega blaga.
Avstrija podpira izvoz agrarnih proizvodov z direktnimi izvoznimi premijami, za izvoz industrijskih izdelkov pa uporablja sistem davčnih refundacij. Izvoz v Italijo in Madjarsko pa podpira še s posebnimi carinskimi refundacijami. Sedaj se Avstrija pripravlja, da pomaga izvozu še z znižanjem režijskih stroškov in bo v ta namen izvoznikom vračevala njih prispevke za socialno zavarovanje. Končno namerava Avstrija ustanoviti še poseben fond za podpiranje izvoza s krediti.
Tako vse naše sosedne države v izdatni meri podpirajo svoj izvoz in vsled teh podpor so naši izvozniki, ki ne uživajo nobene podpore, v tako težkem položaju, da s tujimi izvozniki ne morejo več konkurirati, razen če prodajajo svoje blago v brezcenje. Da tako prodajanje ni v interesu našega narodnega gospodarstva, je jasno, ker se z njim samo zapravlja narodno premoženje. Nujno je zato, da se tudi pri nas prične podpirati izvoz z vsemi sredstvi, najmanj pa z onimi, s katerimi podpirajo svoj izvoz one države, ki konkurirajo z nami na tujih trgih.
Denacsh/6
FRANCOSKI EMISIJSKI TRG ZAPRT
Kljub mnogim sanacijskim poizkusom ostane francoski emisijski trg še nadalje zaprt za tuja posojila. Francoska vlada ima vse vzroke, da si zavaruje trg za sebe, ker bodo v kratkem zapadle Številne njene kratkoročne obveznosti v višini 8 do 9 milijard frankov.
Za zunanja posojila, zlasti v južno-vzhodne evropske države pa še posebej ne pride francoski denarni trg v poštev. Na eni strani je potrebno za vsa zunanja posojila izrečno dovoljenje zunanjega ministra, na drugi strani pa so francoski varčevalci v 1. 1929. do 1933. doživeli toliko razočaranj, da jih je minula vsa volja za zunanja posojila, zlasti v južno-vzhodne evropske države.
Podobno razpoloženje kakor v Parizu vlada tudi na nizozemskem, londonskem in curiškem denarnem trgu za posojila v nekatere tuje države.
DVIG HRANILNIH VLOG V ITALIJI
Hranilne vloge v italijanski poštni hranilnici so se dvigni le lani od januarja do konca oktobra od 17.346 na 18.129 milijonov lir. V istem času so se dvignile vloge v drugih hranilnicah od 18.604 na 19.011 milijonov lir, depoziti v kreditnih zavodih od 5960 da 6569 milijonov in končno vloge v ljudskih posojilnicah od 1074 na 1104 ter v pokrajinskih bankah .od 2581 na 2648 mdrjonov lir.
BETHLEN ZA DEVAL0RIZACIJ0 MADJARSKE VALUTE
Pred kratkim je vzbudila mnogo pozornosti izjava grofa Bethlena, da mora Madjarska znižati vrednost penga, ker je to edini način, da se morejo madjarski agrarni proizvodi prodajati v tujini. Vrednost penga je po mnenju Bethlena za najmanj 20—25% previsoka in za toliko je treba znižati tečaj penga. — Madjarska vlada doslej Se.ni nsivo-jiila stališča grofa Bethle-na in vse kaže, da se bo odločila za nadaljevanje sedanje protiinflacionistične politike.
*
Najvišja obrestna mera sme znašati v beograjskih zastavljalnicah 3 odstotke nad objestno mero Narodne banke. Pri zastavi stva/n; pa sme zastavljalnica računati še 3 odstotke provizije.
Po zadnjem izkazu je slata podloga Italijanske banke narasla za 3 milijone lir na 7'096 milijonov. Devize, ki spadajo v podlogo pa so nazadovale od 303-8 na 301‘2 milijonov lir. Obtok bankovcev je nazadoval od 13.180 na 12.895 milijonov lir.
Upravni odbor Češkoslovaške narodne banke je sklenil znižanje dividende od 240 Kč na 210 Kč.
Češkoslovaška Narodna banka je znižala obrestno mero za lombardna posojila za pol odstotka.
Davčna vprašanja
Prodajalci srečk drž. razredne loterijo
morajo plačevati po § 5. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih namesto osnovnega in dopolnilnega davka 3-50 Din od 1000 dinarjev vrednosti srečk za vsako kolo. Ker Drž. razredna loterija odteguje ta davek tudi od delniških družb, ki prodajajo srečke razredne loterije, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da delniške diružbe tega davka ne plačujejo, ker plačujejo pridobnino od dobička, ki ga izkazuje bilanca in v kateri je obsežen tudi dohodek od prodaje srečk razredne loterije. Državna razredna loterija zato ne sme odtegovati delniškim družbam tega davka.
POTRDILA O PLAČANEM DAVKU
Da morejo pooblaščeni denarni zavodi uabaviti potrebne devize, morajo predložiti poleg drugih dokumentov tudi potrdilo o plačanih davkih za prejšnja leta in za preteklo polletje. Oddelek drž. računovodstva pri finančnem ministrstvu sporoča, da bo v bodoče prijavil vse denarne zavode, ki ne bi priložili polrdila o plačanih davkih pristojni davčni upravi, da izterja dolžne davke.
*
Do trošarine na vino in žganje, ki se uvaža v državo, ima pravico edino država. Banovine imajo praviioo le do one trošarine, ki se plačuje od damajih pijač, kakor je pojasnil davčni oddelek finančnega mind-stnetva.
illli
Ljubljanska dražba kožuhovine se ponovi dne 5 marca t. I. Letošnja januarska dražba »Divje kože« je dosegla za dobro blago dosti višje cene nego so bile one, dosežene v prosti prodaji. Kdor ima kožuhovino, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Tisti pa, ki kož še nimajo .pripravljenih, naj čimpreje neobvezno sporoče, koliko in katere vrste krzna nameravajo poslati na dražbo.
LJUBLJANSKI SPOMLADANSKI
VELESEJEM Tvrdko, ki bodo s svojimi plakati sodelovale na razstavi jugoslovanskih plakatov v
okviru letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 10. junija, naj plakaite čimpreje pošljejo upravi Ljubljanskega velesejma. Plakati naj bodo ka-širani na kartonu.
Že v 24 urah SESS\5£
klobuke itd. Škrohl In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga In lika dnmale perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6, Selebnrgora ni. 8. Telefon St. 22-72.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 31. januarja objavlja med drugim: Pravil-za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajev z njegovimi iaprememibami in dopolnitvami. — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil. — Objavo o sklicanju banskega sveta Dravske banovine na 5. redno zasedanje. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Indeksi cen delavske zbornice
Socialno statistična revija »Indeks« je objavila indeks cen za meseca november in december 1933.
Indeks cen na debelo, ki se nanaša na cene 22 predmetov, pri čemer so cene iz 1. 1913 vzete kot 100, se je gtibal talkole: dec. 1933 1081, nov. 1933 1151, dec. 1932 1190, dec. 1931 1284, dec. 1930 1552.
Cene na debelo so torej padle napram decembru 1932 za 4-09%, napram decembru 1931 za 12-97%,.dec. 1930 za 18-97%.
Indeks cen na drobno (57 predmetov, ■ baza julij 1914 = 100) pa se je gibal takole: dec. 1933 1267, nov. 1933 1408, dec. 1932 1463, dec. 1931 1637, dec. 1930 1723.
Cene na drobno so torej padle napram decembru 1932 za 10-02%, dec. 1931 za 13-40% in decembru 1930 za 22-61%. Cene so torej v maloprodaji bolj padle ko v veleprodaji, kar je jasen dokaz, da trgovci ne d raž o blaga.
ŠVEDSKO KARTOTEKO
^fifpippcz
in
poslovne knjige
vseh vrst nudi
M. Ticop, JCjubljana
CENE ZA ČSL. VOJAŠKO KONFEKCIJO
Vojaška uprava je razpisala dobavo vojaške konfekcije po teh cenah: vojaška čepica 2.05 Kč (doslej 2.76), bluza Iz sukna 12.70 (16.93), infanterljske hlače 10.80 (14.39), kavalerijske hlače 10.15 (13.53), infanterijski plašč 21.20 (28.24), kavalerijski plašč 22.85 (30.46), letne hlače 8.90 (11.85) in pelerina 9.65 Kč.
$ofcgtxtj)r2df$ja
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. februarja ponudbe o dobavi 1000 m3 tolčenega gramoza; do 6. februarja pa o dobavi 300 krtač za ribanje, 300 sirkovih metel, 100 ovojev bitumenske strešne lepenke, 150 m* okenskega stekla, 15.000 kg plinskega kovaškega koksa, 20.000 kg bukovega oglja, 5000 kosov umetnega strešnega škrilja, 1000 kg žičnikov, 1200 listov za kovinske in tračnične žage ter 5000 vetroklinov.
Strojni oddelek Direkcije državnih ieles-nic v Ljubljani sprejema do 3. februarja ponudbe o dobavi 550 zagostk kavčuka. — (Pogoji so m a vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 8. februarja .ponudbe o dobavi vijakov, ključavnic, šarnirjev, žebljev za krovno lepenko in -za taipetaike, trajnih žag, svedmov, brusnih kamnov, 4COO kg tračnrikov in
20.000	kg ovsa; do 15. februarja pa o dlou bavji 150 ms jamskega lesa.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 12. februarja ponudbo o dobavi 2700 kg vijakov z maticami, 3700 kg pločevine in 80 kg medeninaste žice.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 550 žarnic, 500 kg olja za mazanje jamskih vozičkov in 200 m8 lesa; do 25. februarja pa o dobavi 50 zavitkov žebljev za krovno lepenko in 500 kg žičnikov.
Direkcija dri. rudnika Kreka sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 200 kg železne žioe.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 30.000 kubičnih metrov lesa.
Dne 5. februarja bo pri komercialnem odseku Vojnotehmičnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 29.000 kg orodnega jekla in 91.000 kg jeklenih trakov; dne 6. februarja pa za dobavo 37.200 kg okroglega železa, 15.210 kg orodnega in konstrukcijskega jekla ter 500 m3 lesa.
Dobava drv, premoga in lignita. Dne 16. februarja bo pri komandi III. armijske oblasti v Skciplju javina ustmena licitacija za dobavo 16.250 m* drv; dne 17. februarja pa za dobavo 750 ton premoga in 600 ton lignita. (Oglas je na vpogled v pisalni Zbornice za TOI v Ljubljana, pogoji pa pni isti komandi.)
Dobava gasilskega materiala se odda*z direktno pogodbo dne 5. februarjai pri inže-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v p sarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja del za napravo lesene in žične °graje se odda z ofertno licitacijo dne 9. februarja pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v .pisarni; Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
LIKVIDACIJA NEMŠKIH KONCESIJ V RUSIJI
Že leto dni se vrši tiha likvidacija nern-■ škiih koncesij v Rusiji kot posledica poslabšanih odnošajev med Nemčijo in Rusijo. Sedaj delata le še dve nemški tvornici in sicer tvomica za zobno pasto v Moskvfi in tvomica za barve in lake v Leningradu. Obe tvornici pa bosta najbrže tudi morale likvidirati, ker ne dobita nobenih deviz za nabavo surovim.
PREDLOG ZA VALUTNO REFORMO
Voditelj avstrijskih rentnikov in vlagateljev dr. Zalman je izdal brošuro, ki se imenuje »Svet brez denarja in lakote*. V tej brošuri predlaga celo vrsto predlogov za reformo valute in gospodarstva. Po mnenju avtorja bi mogla izvedba teh predlogov na mah odpraviti gospodarsko krizo. Glavne misli njegovih predlogov so te: Zlata veljava se odpravi v vseh državah. Mesto zlata se določi kot osnova valute gotova količina živil in za vsakdanje življenje potrebnih izdelkov. Ta količina bi morala biti tako velika, da bi zadostovala enemu človeku za en mesec za skromno življenje. Ta količina bi se imenovala »vita«. Ker bi bila »vita« po vsem svetu enaka, bi se nehalo vsako kolebanj e valute. — Predlog dr. Zalmana ni brez dobrih strani, vendar pa nima dosti upanja, da bi doživel le količkaj boljšo usodo, kakor je doletela doslej večino takšnih in podobnih predlogov.
nila v raauLh zagrebških
n rrthic nri	i rrrnl titH 'llkaikf
tiOOB Jvadoh d, j^JfNiMdbt .0 <>b • «"■
Vpisala se je tvrdka:
Jeras & Florjane, zastopstvo in trgovina čokolade, keksov in bonbonov. Družbena oblika: javna trg. družba. Družabnika trgovec Jeras Franc v Ljubljani in Florjane Josip v Mostah. Tvrdko zastopa vsak družabnik samostojno.
Vpisale se se te izpremembe:
Pri družbi z o. z. »Žaga na Duplici« pri Kamniku se vpišeta poslovodji Remec Helena, tvorničarjeva soproga in inž. Stanko Bloudek v Ljubljani. Izpremenili sta se točki »sedmič« in »osmič« družabne pogodbe. Tvrdko zastopata oba poslovodji kolektivno.
»Commerce«, d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sivota trgovec Vokač Viktor v Ljubljani.
»Lux«, družba z o. z. v Ljubljani. Izpre-menila ee je družbena pogodba v točkah 3., 5., 7. Obratni predmet odslej: trgovanje S- parketi v deščicah in ploščah in z gradbenim materialom.' Izbrišeta se poslovodji Fran Heinrihar ml. in Heinrihaf ‘Mirko, vpišeta pa stavbenik Pirc Gabriel in Piirc Zlatko. Poslovodji podpisujeta kolektivno.
Medni atelje Hity, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodkinja Hity Albina, vpiše pa poslovodkinja Ružičtka Juda v Ljubljani.
»Posredovalec«, univerzalni informacijski in posredovalni buneaiu, družba z o. z. Izpremenila se je prva točka družabne pogodbe in 'se glasi odslej besedilo tvrdke: ■'jjfi Žirovnrjk, družba z o. z.
O. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlontka c. 2 Volarski oot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
se plačujejo anuitete 50 odstotkov v predvidenih valutah, SO odstotkoma se plačuje v državnih bonih v ddbrO posebnega računa pri Narodni banki. Do konca leta 1933 je bilo vplačano v fond tujih upnikov za 149-6 milijonov pengov državnih bonov. Od julija 1933 dalje se plačujejo obresti amortiziranih posojil, ki se glase na zlate dolarje po dnevnem tečaju. Klavzula zlatega dolarja ni s tem kršena, ker se pri vplačilu v pengih obračunava po zlati pariteti. Upnikom, ki vztrajajo na tem, da se jim plačuje v efektivnem zlatu, je dano na razpolago, da sprejmejo obresti v pengih ali pa da odklonijo plačilo. Tudi ta odredba je podaljšana za eno leto.
ZMANJŠANJE AGRARNE PROIZVODNJE
V U.S. A.	-	--I-	•
Washimgtanska vlada namerava v prihodnjem letu zmanjšati .površino obdelane zemlje za 8%. V ta namen je že daila far-merjean 200 milijonov dolarjev predujma, računa pa s tem, da 'bo -mrtrala v letu 1934 dati še 500 mili jonov. Od skupne površine 800 milijonov jutnov zemlje se 80-8 milijonov jutnov ne bo več obdelo valo. Ta zemljišča postanejo državna dobra, ki se uporabijo ati Za pogozdovanje, ali pa pašnike, parke in lovišča. Spremembo zemljišč pa izvrše posestniki šami. Na jugu države je že izvedeno zmanjšanje bombažne proizvodnje.	 v	':f.«dbr ,vi-bf
BOLGARSKA BO KMALU BREZ RADIO - APARATOV ' 1
V decembru 1. 1931. je objavila bolgarska Narodna banka seznam luksuznih predmetov, za katerih plačilo ne bo dovoljevala nobenih tujih valut. Med temi luksuznimi: predmeti so bili tildi radio-aparati in njih sestavni deli Vendar pa je bil uvoz radio-aparatov še mogoč. Leta 1933. je Narodna banka ta seZnam še razširila, obenem pa tudi poostrila devizna določila ter obenem odredila, da Je treba imeti za uvoz vsakega teh predmetov posebno uvozno' dovoljenje. Posledica tega je bilo, da se niso več uvažali niti radio-aparati, pa tudi ne njih sestavni deli, zlasti tudi ne žarnice. Za 6000 radio-aparatov, kolikor jih je na Bolgarskem, je potrebnih na leto okoli 10.000 svetilk, danes pa jih je na Bolgarskem kvečjem še 2000, ki so sevčda zelo drage. Večina aparatov je v popravljalnicah, te pa ne morejo delovati, ker jim manjkajo sestavni deli. V vsem je 1. 1932. uvozila Bolgarska 2296 radioaparatov v vrednosti 17,17 milijonov levov. Največ iz Holandske, nato pa iz Nemčije, Avstrije in USA.
T-rrrrrr-
DOLGOVI POLJSKE
Poljska vlada je objavila uradne podatke o višini poljskih dolgov. Vsi notranji dolgovi Poljske so znašali 1. 1. 1932 627 milijonov zlotov, vsi zunanji pa 3.569-8 milijonov. Kasneje je Poljska napravila še 251-4 milijonov zlotov notranjega dolga (investicijsko' posojilo). Pred kratkim pa je sklenila v Londonu posojilo za 130 milijonov zlotov z družbo Westinghouse. Poljska bo riamreč uporabila to posojilo za uvedbo Westinghousovih zavor na vseh vlakih iri tudi tovornih. Vendar pa se bodo vse zavore izdelale na Poljskem.
UREDITEV MADJARSKIH ZUNANJIH "" DOLGOV '
Z novo uredbb je thadjarska vlada podaljšala moratorij za transferna plačila do konca leta 1934. Po dosedanjih odredbah še bo plačevalo za obresti tujih dolgov največ pet odstotkov dbresti V fond tujih upnikov, dočiiti se pb prejšnjih načrtih določena amortizacija ne Vrši Več. To velja za nedržavne emisije, dočim se za državtie papirje plačuje v bonih v fond za transferna plačila. Od moratorija je izvzeto samo posojilo Društva narodov, za katero
Zagrebški nadškof dr. Bauer je nevarno obolel. Nj. Vel. kmlj je naročil, da mu redno iporočajo o poteku bolezni.
Jugoslovanska akademija namerava proglasiti1. 4. februar kot rojstni dan Strossma-jerja, za dan znanosti in umetnosti.
»Gostilničarska samopomoč« zveze go-stolničarekdh zadrug, reg. pomožna blagajna v Ljubljani je na osnovi § 38., točka 4, zakona z dne 16. jiulija 1892 razpuščena. Likvidatorji so: Dosedanji načelnik Jelenič Jernej, Kmet Franc, Župančič Leopold dn Petelin Anton, vsi iz Ljubljane.
Velikim sleparijam so prišli na siled pri izvajanju agrarne reforme v Bosni. Izvršene so bile številne aretacije, država pa se je vknjižila na posestva osumljencev.
Finančna kontrola v Zagrebu je zaple-
ti aj a iz Dunaja, pa1 je 'zaplenila 40 iger igralnih kart.	'f	\
Neko beograjsko podjetje je darovalo za neSti banket do&očhni denar za revne dijake. V kuhinji ženskega društva v Beogradu prejema sedaj za ta denar 20 dijakov 10 tednov hrano.
" Na tri mesece ječe in 5000 Din denarne kazni je bil obsojen , v Banja Luki Šalih MaisiM, ker jb ipcsofM denaif proti oderuškim
obrestim, nekaterikrat celo za nad 600% ■obresti.	V
Letošnje obiranje pomaranč in limon v Dalmaciji je bilo zelo bogato. Iz vseh kras jev poročajo o mnogo bogatejši ldtani ko druga leta.' V Boki Kotorski bo celo nad
35.000	kg pomaranč za izvoz.
Višino 20.600 m'' iri s tem nov višinski rekord je dosegel sovjetski stratOsferrii balon »Stratostat«. Kmalu potem, ko so drzni letalci javili ta uspeh, so utihnile vse vesti od njih: Po napornem iskanju so našli drugi dan 200 km daleč od kraja odleta razbito gondolo in V njej vse tri letalce mrtve. Balona'še niso našli.
Italijansko čezoceansko letalo »Savoja 71« je v 46 urah preletelo pbt iz Riatih v Brazilijo, a se je pri prištaiikU popolnoma raizbiilo. Dva pilota sta bila ranjena, dva pa sta ostala nera njena.
Greti Garbo bo baje švedski kralj še letos podel il naslov gnofioe.	f
Velika razstava vin in likerjev bo sredi februarja v New Yoinfcu.
Metrski sistem uvede v kratkem Grčija, kakor je izjavil ministrski predsednik Col-darie.	>■	.■•	-v’
Ameriška vojna mornarica 'bo povečala število svojih letal za 1184 na 2174 Poldržavni trgovinski monopol za petrolej, sladkor im nekatere druge predmete je uvedla afganistanska vlada.
Do krvavega pretepa je prišlo med nem-škiimi oficirji, člani jeklenih čelad Ih liitfer-jevci ob priliki proslave rojstnega drie bivšega nemškega cesarja. Hiitlerjevci iso' hoteli proslavo preprečiti, oficirji pa so se postavili v bran. Posledica: pretepa je razpust jeklenih čelad.
0 narodno socialističnih bombnih atentatih prihajajo v zadnjem času vesti ne le iz Avstrije, temveč tudi iz Švice im Romunije.
Zlat otok je otok Mišima v bližini Nove Gvineje. Neki bivši zlati kopač je odkril na otoku zlato žilo, ki je tako bogata, ko nikjer na svetu. Ko je 'poklical na otok istrokovnjake, so ti izjavili, da je prav za prav ves otok ena sama ogromna kepa zlata. Na otoku živi 30 holokožcev in 2500 domačinov.
Poletne čevlje iz papirja namerava pričeti izdelovati'neka francoska tvornica. — Papir'bo na poseben način prepariran, da ne bo razpadal. Tudi bo mogoče čevlje prati. Med vojno so tudi mnogi vojni life-ranfi izdelovali čevlje, zlasti podplate iz papirja. Upajmo, da bodo novi čevlji boljši.
Sovjetska tvornica za okensko steklo v Kostjukovki je začela novembrom obratovati. Na leto more izdelati 2.709 vagonov okenskega stekla, to je eno petino vse ruske potrebe po okenskem steklu.
Potrebna knjiga
Splošni register k »Uradnim« in »Službenim listom« za leta 1927 do 1933
Knjižna založba tiskarne »Merkur« je izdali »Sploštii register« k »Uradnim«, »Službenim listom« in »Samoupravi« za letnike 1927 do 1933. Kakor so vsi, ki imajo posla z' zakonskimi1 odredbami, pozdravih: svoj e dni! »Splošhi register«, kii ga je sestavil dr. Ogris, tako' bbdo vsi pozdravili novi re-gistdr, ki ga ji© sestavil banski svetnik Mu-laček Rajko. Novi register je tem bolj potreben, ker ste pač register zai zadnja leta najbolj potrebuje. V praksi se je izkazalo, da najbolj odgovarja potrebam register, ki je sestavljen strogo po abecednem redu, ker se pri takšni ureditvi najhitreje najde iskani podatek. Zato je tudii novi register banskega, svetnika Mulačka urejen strogo po abecedni razporedbi snovi, kar njegovo vrednost bistveno Zvišuje. Novi splošni register ima približno isito obliko ko dr. Ogrisov »Splošni register«, katerega tako lepo izpopolnjuje. »Splošni register« k »Uradnim«, »Službenim MMom« in' »Samoupravi« velja 32"Di:n; pe pošti en dinar več. Ker je riak’ada registra omejena, je dobro, da Si vsak''takoj naroči ‘tiovo knjigo. Pri tej priliki opozarjamo, da ima tiskarna »Merkur« še1 okrog 200* izvodov prejšnjega dr. Ogrisovega registra na razpolago in sicer za ceno 20 Din, s poštnino en dinar dražie.
ALOJZIJ REMEC, ANDREJ KOŠUTA
Povest. Gorica, 1933. Založba »Sigma«. Cena 16 Din. — Že v najstarejših ljudskih povedkah srečujemo junake, ki morajo premagati pogoje ali kakorkoli'že uveljaviti svoje telesne iti duhovne sposobnosti v borbi za srečnejše bodočnost. Tudi Rem-čeva povest o Andreju Košuti sloni na tej zdravi in vsikdar resnični osnovni misli. Pot razposajenega, 'neugnanega fanta, prvega in najbolj občudovanega med vsb-mi vaškimi fanti na Golem brdu, čigar fantovskih šal in pustolovščin se vsakdo boji, komur je mladost že odklenkala » do bridkega iztreznjenja, do dožoritVe in ustalitve po najhujših preizkušnjah — to je vsebina povesti. Po ljubkem opisu življenj« na vasi in'Andrejekovih navihanih fantovskih domislil?, rtam povest pravi, kitko odrine k vojakom; kjer spozna življenje in1 ljudi v vedno jasnejši luči. Gre skozi pekel svetOvnd vojne in ostane invalid. Nekdaj hrust; da mu ni bilo para, je zdaj nebogljen in'telesno pohabljen] zato‘pa je notranje dozorel. Kot ljudska povest je Remčev »Andrej Košuta« naravnost vzoren. Prekrasno knjižico, ki je zelo poceni; topio priporočamo. Zalogo za Jugo-slavijo ima Jugoslovanska knjigarna- v Ljubljani.	,	,
tržna poročila
■JlKMASiSKI IRU
Zadnji tržni dam v januarju je bil le slabo obiskan in tudi marnj dobro založen. Rdeče zeljo, kii ga pa je bUo le malo, so prodajaln po 1-50 do 2 Din. Sicer se pa cene na ze-lenjadnom trgu niso nič spremenile. Jabolk je še vedno dosti hi trgu, njih cena je ostala neiiapremtetijema. Boljša jabolka so po 7 Din ikg. — Pocenila so se znova jajca, ki se dobe že po l-75 do 2-25 Din par.
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski Sejem dine 26. janu&jh je bilo pripeljanih 81 svinj, cente so bile te: mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. Din 130 do 140, 3—4 mesece stari 200 do 250, 5—7 mesecev stori. 320 do 360, 8—10 mesecev stari 450 do 500, 1 leto stari 650 do 700 Din; i kg žive teže 7 do 850, 1 kg mrtve teže 950 do 11 Dih. Prodanih je ibilo 37 svrinj.'
Program ljubljansko radio postaje
Petek, dne 2. februarja. 7.30: Premo-vanj e govedi v letošnji sezorii (ing. Wenko Beno) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9: Versko predavanje — 9.30: Relig. glasba na ploščah — 10: Prenos iz stolnice '11: Radio orkester — 12: Cas, valčki in šlagerji v reprbduc. glasbi — 16: Sadjarstvo (Humek Martin) — 16.30: St. Jakobski pevski zbor, vmes Magistrov Šramel trio — 20: Prenos iz Zagreba — 22.: čas, poročila, reproducirane koračnice.	,
Sobota, dne 3. februarja. 9: šolski radio: Strossmajerjeva proslava — 12.15: češka in romunska reproducirana glasba — 12.45: Poročila — 13: čas, Hr-vatski kvarteti in okteti v rteprbd. glasbi — 18: Stanje autotiiobilsklh cest — 18.10: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat) — 19: Ljudski hauk o dobrem in zlu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20: Radio orkester — 20.30: Samospevi ge. Fran-kcvske-Vukove — 21: Prodana nevesta (Smetana) v reproduc. glasbi. V odmoru.1 čas in poročila.'
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
■Petek, dne 2. februarja :ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. laven; Znižane cene od 6 dO 20 Din. — Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 6 do 20 dinarjev.
Sobota, dne 3. februarja: Sonjkin in njegova sreča. Izven. Globoko Znižane oeone
od: 5 do 14 Din:	'	!	***''*>'
Opera, začetek ob 20.
Petek, dne 2. februarja: Ples v Savoju. Izv.
rccaonjsa
lil9v ojfnf llid .slro
■
i^r m*	»	c"
' 0V3?. ■ ofr' f'v" '4	r	•	‘h??	»
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
mun Id 's -hacv iwtm r: ■ ffl 'f f W »jfatj >).	1
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
ta..,, tufttohvj e j.	.oboe.o c.'rf."A  .ičb.lifM	'riffn iir,''rwr;rTOr»i----——r	: :	,	.	,	...
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja m tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.