TEDNIK GLASILO - ŠbCI^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ST. 21 PTUJ, 6. junija 1974 CENA 1 DIN Velika manifestacija ob zaključku X. kongresa ZKJ v Ptuju TRG DBM je preplavila mladina, pripadniki JLA in predstavniki delovnih organizacij, v rokah katerih so se vile zastave in transparenti, na katerih so bile napisane pozdravne parole 10. kongresu ZKJ in predsedniku Jugoslavije, Josipu Brozu Titu. V počastitev 10. kongresa ZKJ je v četrtek opoldne občinski komite ZK ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij organiziral velik manifestativni shod mladine in delovnih ljudi, da bi manifestirali socialistični, samoupravni in neodvisni razvoj naše skupnosti. V okviru shoda je bil pripravljen tudi kulturni program, v katerem so sodelovale vse tri ptujske osnovne šole in gimnazija. Zbrani množici je spregovoril sekretar občinske konference ZK Alojz Gojčič, ki je v svojem govoru očrtal glavne vrednote dosedanjega dela ZK, njene cilje, cilje pravkar zaključenega 10. kongresa ZK, poudaril, da je glavni cilj in naloga ZKJ boj za humane odnose med ljudmi, boj za lepšo prihodnost svobodnega proizvajalca in ustvarjalca. Nakazal je tudi probleme, s katerimi se v zadnjem času srečuje naša dmžba, zaradi dela nekaterih ekstremističnih, iredentističnih in emigrantskih organizacij v tujini, ki delujejo v škodo naše države in celo odkrito kažejo želje po našem ozemlju. Imenovanja V občinskem svetu Zveze sindikatov občine Ptuj Novoizvoljeni Občinski Svet Zveze sindikatov občine Ptuj je na svoji prvi redni seii zaupal delo na posameznih delovnih področjih naslednjim tovarišem: za sekretarja občinskega sveta ^veze sindikatov občine Ptuj je imenovan DANILO MASTEN, dose- 9^ji profesionalni predsednik ob- činskega sveta Zveze sindikatov nuj; za predsednika komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko izobraževanje je imenovan JANKO BEZJAK iz TOZD za vzdrževanje voz Ptuj; * za predsednika komisije za gospodarstvo in družbene dejavnosti J« imenovan IVAN GRANDA iz ^'Uzbe družbenega knjigovodstva ^tuj; za predsednika komisije za ?3nioupravljanje in delegatski sistem Je imenovana' JOŽICA ŠIROVNIK 'Z TOZD Pekarne ,,Vinko Reš", t^tuj; za predsednika komisije za ^fnoupravne sporazume in družbe- "e dogovore je imenovan JOŽE ^OTLAR iz TOZD Pekarne „Vinko za predsednika komisije za socialno politiko in družbeni standard je imenovana KATICA KAŠMAN iz TOZD Farma bekonov - Kmetijski kombinat Ptuj; za predsednika komisije za vseljudsko obrambo in družbeno samozaščito je imenovan FRANC KLEMENCIC iz TOZD Vzdrževanje TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo; za predsednika komisije za kulturo, tisk, medobčinsko sodelo- vanje in mednarodne stike je imenovan FELIKS BAGAR, Občin- ski Svet Zveze sindikatov Ptuj; za predsednika komisije za organizacijo delavskih športnih iger in rekreacije je imenovan EDO HOJNIK iz Tovarne gumi in kovinskih izdelkov — servisi Sigma Ptuj. Člani komisij in drugi sodelavci bodo imenovani na drugi seji občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj. Predsednik komisij je občinski svet zadolžil, da na podlagi sklepov XII. občnega zbora Zveze sindi- katov občine Ptuj izdelajo predlog programa nalog, o katerem bo sklepal Občinski svet ZSS Ptuj na svoji drugi redni seji. BF ORGANIZIRANOST IN PROGRAM DELA SINDIKATOV V ORMOŠKI OBČINI Organizacija sindikata v občini Ormož zajema 33 osnovnih organi- zacij z 2293 člani. Osnovne organi- zacije so formirane v vseh TOZD, z izjemo dislociranega obrata Mode pri Tomažu. Organiziranih je tudi nekaj specializiranih konferenc, po- trebno pa bo formirati tudi posebno konferenco delavcev kmetijstva, ži- vilske in tobačne industrije, saj v takšni dejavnosti dela na območju občine Ormož 764 članov sindikata. Poseben problem je organizirati osnovno organizacijo sindikata de- lavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih. Poleg nakazanih problemov orga- nizacijaskega dograjevanja ormoških sindikatov so se člani predsedstva te organizacije na svoji zadnji seji pogovaijali o dopolnitvi programa dela. Vsega ni mogoče zajeti v ta sestavek, zato si poglejmo le nekaj bistvenejših postavk. Uveljavljanje neposrednega samo- upravljanja je osnova. Delovni ljudje morajo vedeti, da imajo pravico neposrednega odločanja o vseh vprašanjih v ^dmženem delu; polo- žaj ali izobrazba ne moreta pri tem imeti nobene prednosti. Sindikati bodo še naprej v sodelovanju z SDK uveljavljali neposredno delavsko kontrolo ter spremljali sprejemanje in spreminjanje samoupravnih ak- tov. Osnovne organizacije sindikata imajo pri nadaljnjem razvoju svojih TOZD posebne zadolžitve. Zavze- mati se morajo za izdelavo srednje- ročnih in dolgoročnih programov razvoja ter za ekonomsko in tehno- loško povezovanje med podjetji. Pri tem mora osnovna organizacija zagovarjati predvsem takšen razvoj, ki nudi delavcem ekonomsko in socialno varnost ter omogoča hitrej- šo zaposlovanje novUi delavcev. ZNOTRAJ TOZD je treba skrbeti za večjo produktivnost dela. za stalno m strokovno izobraževanje ter večjo zaščito pri delu. Za te namene morajo TOZD zagotoviti denar. Sindikati so v svojem programu dela posvetili precej pozornosti (Nadaljevanje na 2. strani) 2 stran tednik — Četrtek, 6. junija 197^ ORGANIZIRANOST IN PROGRAM DELA SINDIKATOV V ORMOŠKI OBČINI (Nadaljevanje s 1. strani) naaaljnjim obramonim pripravam. Pri tem bodo svoje delo usmerili predvsem v podružabljanje obramb- nih priprav, in obveščanje članov, saj morajo vedeti za svoje naloge v primeru vojne. Člani sindikata se bodo tudi vključevali v vrste civilne zaščite in družbene samozaščite. Za uresničitev obrambnih priprav bo treba tudi izdelati načrte o proiz- vodnji v primeru vojne ipd. Osnovne organizacije bodo v duhu novih zadolžitev morale skrbeti, da bo čim večjemu številu delavcev omogočeno koriščenje rednega do- pusta v enkratnem trajanju in oddiha v počitniških domovih. Posebno vlogo ima pri tem delav- ski turizem, organiziranje športnih iger in drugih vrst rekreacije delav- cev. Za to delo bo vodilno vlogo prevzel občinski svet zveze sindika- tov. Delo bo toliko lažje, ker bo cilj dosežen skupaj z novo nastalo TTKS Ormož. Del dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, je bil v preteklosti več ali manj administrativno razde- ljen. Z uvedbo samoupravnih inte- resnih skupnosti pa je delovnim ljudem omogočeno odločanje o mnogo večjem delu dohodka. Zara- di te nove kvalitete bo v sindikatih treba poskrbeti za večje izobraževa- nje vseh delavcev, da bodo tako lažje uresničili svojo pravico. Delitev dohodka mora biti v praksi izvedena tako, da bo osebni dohodek resni- čen odraz delavčevih sposobnosti v vloženem delu, ki se naj meri po posameznem delavcu, kjer pa to ni mogoče pa po najustreznejšem dru- gačnem načinu. Posebna naloga čaka sindikate pri uresničevanju določb sindikalne li- ste, ki mora biti uzakonjena v družbenih dogovorih o delitvi do- hodka in osebnih dohodkov v posameznih gospodarskih panogah. Delavcem bodo sindikati še naprej nudili pravno pomoč, ki jo je treba prilagoditi novim razmeram v zdru- ženem delu. Ta pomoč zagotavlja, da noben delavec zaradi uveljavlja- nja samoupravnih pravic ne bo ostal nezaščiten. Pri OSZS deluje tudi komisija za stanovanjska vprašanja in socialno varnost, komisija za rekreacijo in delavski turizem, komi- sija za izobraževanje ter komisija za izdelavo vojnega načrta in obramb- nih priprav sindikatov. jr Mesec mladosti je bil lep z zaključno proslavo prireditev v mesecu mladosti, bila je v Središču ob Dravi, je mladina občine- Ormož končala letošnje majske prireditve. Bilo je to pravo srečanje mladih, ki sta ga pripravila občinska konferen- ca ZMS in mladinski aktiv Središča. V kulturnem delu programa so nastopili mladinci in mladinke iz Pušinec, Ivanjkovec, Koga, Obreža in Središča Slavnostni govornik je bil predsednik OK ZMS Ormož Ivan Vajda, ki je tudi objavil rezultate letošnjih športnih tekmovanj med aktivi. V malem nogometu je bil najus- pešnejši mladinski aktiv Tomaž, sledita Loperšice in Središče. V rokometu so zmagali Središčani, sledita Velika Nedelja in Ormož. Najboljši strelci so bili v Središču, sledita Podgorci in ekipa osnovne šole Središče. V kolesarstvu so zmagali mladinci iz Bresnice pred Podgorci in Sodinci. Vsak prvouvr- ščeni aktiv je pri posamezni discipli- ni prejel prehodni pokal, drugo in tre^e uvrščeni pa diplomo in priznanje za sodelovanje. Mladina je s prireditve poslala tudi pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 82. rojstni dan. Sledila je vesela prireditev s plesom. Mladina je povsem napol- nila središko dvorano Partizana. Za razvedrilo in dobro voljo je igral ansambel iz Ljutomera „Instrumen- tal". jr Središki mladinci s svojimi letošnjimi »trofejami". Foto: J. Rakuša Uspešno finančno poslovanje Te dni zasedajo v tovarni glinice in aluminija BORIS KIDRiC, Kidri- čevo delavski sveti temeljnih organi- zacij zdmženega dela ter razprav- ljajo o predlog sprememb pravilni- ka o delitvi osebnih dohodkov zaradi uveljavitve sindikalne liste, obravnavajo finančno poročilo za prvo trimesečje, ki ga je posredoval finančni sektor TGA, istočasno pa določajo tudi dneve za sklic zborov delovnih ljudi, ki morajo biti konča- ni do 15. junija t. 1. Poročali smo namreč že, da sta komisija pri DS TGA ter komisija pri tovarniškem zboru sindikata TGA dali v obravna- vo ter razpravo predlog za spremem- bo pravilnika o delitvi OD zaradi uveljavitve sindikalne liste, o čemer se morajo dokončno seveda izjasniti vsi zaposleni delavci na zborih delavcev. xKakšen bo izhod teh zborov, ki so za TGA zelo pomemb- ni, saj se bo treba dokončno le povsem izjasniti, ali je kolektiv za določene premike v sistemu delitve, ki vodijo vsekakor na boljše, čeprav nekateri smatrajo, da temu ni tako. Zbori pa bodo prav tako pokazali vso zrelost delavcev v odločanju, kj jim ga zagotavlja novi ustavni sistem. Posebno poglavje na razpra- vah delavskih svetov, predstavlja tmančno poročilo za prvo trimeseč- je 1974. V poročilu je prikazana analiza celotnega dohodka podjetja, analiza poslovnih stroškov, analiza dohodka, stroškov podjetja ter pri- kaz poslovanja po TOZD-ih. Čeprav je podjetje kot celota zaključilo prvo trimesečje z zelo dobrim finančnim rezultatom, pa omenjeno finančno poročilo le ni dokončno, ker še pač v prvem polletju niso bile znane prispevne stopnje za skupno in splošno porabo. O poteku razpra- ve in s tem vprašanjem bomo bralce še obvestili. France Meško slovenska bistrica Rezervirano za nesnago z dnevom mladosti, 25. majem se je v vsej Jugoslaviji pričela prepotrebna akcija za čisto okolje pod geslom Lepota, narava, zdravje. Akcija, ki naj bi postala tradicio- nalna pa se v občinskem centru Slov. Bistrica ni ravno pohvalno pričela. Po dosedanjih pose^ na tem področju je vprašljiv tudi njen zaključek, ki naj bi bil 5. junija. Kar žalostno je pomisliti, da je tako kot mnogim tudi tej določen konec še preden se bo dodobra uveljavila v posameznih okoljih. Neupravičeno bi trdili, da se za lepši izgled Slov. Bistrica in krajev v občini v tem okviru ni nič storilo. Žal pa je storjenega v primerjavi s tistim, kar bi bilo nujno storiti, zelo malo, premalo. Ni treba posebnih raziskovalnih sposobnosti ali iska- nja, da bi našli nekaj kričečih primerov, mimo katerih vsaj v času akcije za čisto okolje občani ne morejo brez negodovanja. Z mno- gimi primeri se celo vsakodnevno srečujejo, na poti na delo, trgovino ali na obiska Niso redki primeri ko mimoidoči s prstom kažejo na kupe odpadnega materiala, trenutek po zneje pa na to pozabijo in sami prispevajo svoj ,,delež" k one- snaženju okolja. Tudi v Slov. Bistrici in v bližnji okolici je mogoče najti takšne primere, nekateri med njimi so že kar rezervirani za nesnago. Nekateri so celo tam, kjer živi mnogo ljudi pa jih kljub temu nihče „ne vidi". Mnogi občani žal pozabljajo, da bi lahko sami velikokrat pripomogli k lepšemu videzu in zdravemu okolju če bi stalna skrb za lepo, naravno in zdravo, postalo del vseh nas. Foto m teicst V. Horvat Samo deset metrov od središča mesta Slov. Bistrica. Tudi letošnja akcija za čisto okolje tega ,,tihožitja" ni zmotila. tednik — Četrtek, b. junija 1974 stran 3 Fantovščina v Ptuju je bila nekaj posebnega Poročali smo že o poteku fantovščine, ki je bila v okviru letošnje kmečke ohceti v Ptuju. V glavnem je potekala* brezhibno, če i^zamemo enourno zamudo prvi dan, v sredo, 22. maja, ko je bil napovedan večer narodnih pesmi in ' plesov ob 19. uri, ker pa organizator ni poskrbel pravočasno ozvočitve,' so z programom začeli šele deset minut pred 20. uro. V programu ki je trajal pozno v noč, so bili nepozabni folkloristi iz Bratislave. Zares čudovito so zaplesali. Enkrat, dvakrat,. . . Ljubitelji in poznavalci dobre zborovske pesmi so prišli pravtako na svoj račun, saj je moški komorni pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Branka Rajšterjaprispeval svoj del zares kvalitetno. Ženini so ves ta program spremljali z zanimanjem, nato pa so odšli s spremstvom na večerjo v grajsko restavracijo, kjer so nato lahko zaplesali zadnjič samski z dekleti iz spremstva, morda pa tudi s katero ci Ptujčank. Ženini so nato prenočili v hotelu Petovia, drugi dan pa so že precej zgodaj odšli na ogled ptujskih kulturnih znamenitosti, vmes pa so obiskali tudi tovarno Labod, TOZD Delta Ptuj, kjer so jim podarili srajce, ustavili pa so se tudi v veleblagovnici Mercator - Panonija Ptuj in v vinskili kleteh KK TOZD Slovenske gorice, kjer so imeli na voljo poskušnjo pristnih haloških in slovenskogoriških vin. Za tem so se s posebnim avtobusom odpeljali na grad Bori h kosilu, od koder so kmalu krenili proti Markovcem. Tam jih je pričakala domala vsa vas in številni Ptujčani ter okoličani. Ženine so pričakala markovška dekleta z bosmani in lukarskimi venci. Domači fantje so jim nato zapeli fantovsko pesem, zatem pa so jih povabili k po domače pogrnjenim mizam. Zaple- sali so pionirji markovške folklore, vmes so zapeli še enkrat domači fantje, ženine pa je pozdravil starešina fantovščine, Jože Štrafela izMarkovec. Preden pa so ženine naložili na lojtrske vozove in kočije, je moral vsak izmed njih uganiti starost konja, ki je vlekel njegov voz. Pri tem delu se je najbolj izkazal švicarski ženin, ki je edini uganil starost in je zato dobil nagrado - lepo okrašen bič. V povorki so se nato odpeljali naši gostje s spremstvom proti Ptuju, vmes pa so se ustavili v Spuhlji, kjer so tamkajšnji fantje prikazali občinstvu veščino plezanja po majskem drevesu; izvedli pa so tudi kratek kulturni program. Kratek postanek je bil še pred gostilno Kuhar v Budini, kjer so pogostili ženine z domačimi gibancami, po katerih ta gostilna slovi daleč na okoli. Tukaj je ženine pozdravil Lojze Cene, predsednik KS Ptuj, vmes pa sta zaplesali folklorni skupini iz Cirko- vec in Lancove vasi. Ženini so nato s spremstvom nadaljevali pot proti Ptuju. Močno so zapokah možnarji, tako, da so bili konji že precej vznemirjeni in Ptuj je pričakal ženine tako kot je treba. Na Titovem trjgu se je trla množica ljudi, več tisoč jih je bilo in vsi bi radi videli ženine. Na srečo pa je šlo brez zastojev in redarji so že držali odprto pot ženinom do odra. Tukaj so Jih najprej predstavili, nato pa so sledila razna tekmovanja. V luščenju koruze je bil prvi naš ženin Martin Zdolšek iz Ponikve pri Celju, v oponašanju kopjašev je zmagal češki ženin, v oblačenju v kurenta srbski itd. Ženine in ostale goste je pozdravil predsednik SO Ptuj Branko Gorjup in jim zaželel dobrodošlico. Markovški fantje so nato ,,storili fantovski krst", vsi ženini so stopili v krog, nad njiin so dvignili veliko okroglo sito, skozi katero so nato iz vrčka vlivali vino na fantovske glave. Zopet so zaplesali markovški pionirji in odnesli največ aplavza. Ženinom so nato prebrah še fantovsko pismo, ki sojo dobili potem še vsak v svojem jeziku zraven daril in nagrad. Po kulturnem programu, ki je trajal tja do mraka so prišh na vrsto fantje Toneta Kmetca s pevko Marijo Kmetec, ki je znala pričarati Ptujčanom še več veselja in dobrega vzdušja. Zadišalo je po ražnju, po čevapčičih, vabile so stojnice, polne vine, piva in drugega. Bilo je pravo pravcato ljudsko rajanje. Nekateri so dejali, da je bilo dosti boljšek kot za kurentovanje, sicer pa to odločitev prepuščamo tistim, ki so bili tam in so laliko sami najboljše ugotovili, če je to res. Vsekakor pa je fantovščina v Ptuju uspela in organizatorji kot gostinci so si srečni meli roke. M. Ozmec Ptujčani trdijo, da tako polnega Titovega trga še ni bilo. Ljudje so bili vsepovsod, na oknih, na obzidju, na strehah, sicer pa slika sama tudi dovolj pove. Foto: KOSI Ob obisku na ptujskem gradu so ženini hitro skočili skupaj, kajti radovednih objektivov je bilo kar precej. Slovenec, Martin Zdolšek iz Ponikve pri Celju je srednji čepeč, sicer pa ga tako in tako izdaja „marela". Integracija: Kerenčič - ABA Tovarna plastičnih izdelkov „Jože Kerenčič" Ormož in Foto-optično podje^e ABA Maribor sta se 31. maja letos združila v novo podjetje, ki se imenuje Tovarna plastičnih in optičnih proizvodov „Jože Iverenčič" Ormož. Delavci mariborske ABE so se na referendu- mu izrekli za združitev 100-odstot- no, delavci Kerenčiča pa so za združitev oddali 98 odstotkov glasov. Združeno podjetje bo imelo skupne službe za splošne in kadrovske zadeve, skupno komercialo ter službo za ekonomske in finančne zadeve. Sicer pa bosta obe organizaciji organizirani kot TOZD. Prva se imenuje TOZD predelava plastičnih mas Ormož, druga pa TOZD ABA foto-optično podje^e Maribor. Sedež podje^a je v Ormožu. Pri ABI je zaposlenih 26 foto-optičnih delavcev, Kerenčič pa ima zaposlenih 316 ljudi. Priprave na referendum so trajale približno 6 mesecev. Osnova združitve je načrtovana gradnja nove tovarne okvirjev za očala. ABA je predvsem trgovska organizacija, saj ima 7 lastnih prodajaln. Poleg tega dobro pozna jugoslovanski trg. To je pridobil Kerenčič, ABA pa je pridobila možnost direktne nabave proizvodov od proizvajalca, iji to takšnih proizvodov, ki bodo najzani- mivejši za te vrste trga. V skupnih službali pa bodo zmanjšah režijske stroške. jr vreme do nedelje, 16. junija 1974. Zadnji krajec bo v četrtek, 13. junija, ob Z45 Napoved: Poslabšanje vre- mena se bo začelo z nedeljskimi nevihtami, 9. junija. Od 10. do 14 junija bo spremeljivo. V nekaterih krajih bo padlo veliko dežja. V soboto 15. junija se bo vreme ustahlo na lepo, ki bo držalo vsaj do 21. junija. Alojz Cestnik i Večje uveljavljanje Prešernove družbe v bistriški občini Pretekli teden je bil V Slov. Bistrici skupni posvet predsednikov OK SZDL in občinskega sindikal- nega sveta Slov. Bistrica, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki osnovnih in drugih šol bistriške občine, delovnih kolektivov, kra- jevnih organizacij. Delavske uni- verze, temeljne kulturne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij bi- striške občine in dosedanjih poverje- nikov Prešernove družbe iz občine. Kljub temu, da je bilo pričako- vati, da se bo tega posveta udeležilo nad 60 predstavnikov iz vseh povabljenih področij pa je bila „črna" sejna soba v zgradbi družbenopolitičnih organizacij Slov. Bistrica skoraj prazna, saj se je razen predstavnikov sklicateljev (OK SZDL in OSS) zbralo na posvetu komaj 13 povabljenih in še kakšen zamudnik. Iskanje vzrokov takšnemu udele- ževanju sestankov je skoraj brez- pomembno, saj rezultati vedno ostajajo le malokdaj vidnejši, kadar gre za obravnavo področij, za katera občani še vedno smatrajo, da so drugovrstnega pomena, čeravno v naši družbi takšnih področij ne bi smeli imeti. Kljub malemu številu so udele- ženci ob pogovoru sprejeli nekatere sklepe, ki bodo v priliodnjem obdobju v bistriški občini povečali zanimanje za Prešernovo družbo, knjižno zbirko, ki izliaja enkrat letno, vendar po ceni in kvaliteti privlači mnoge bralce domače besede pa tudi nekaterili znanih tujili književnikov. Med najpomembnejšimi sklepi so uvrstili pripravo pisma, s katerim bodo opozorili na pomembnost knjižne zbirke Prešernove družbe, pismo bodo poslali vsem osnovnim organizacijam sindikata z namenom pridobivanja novili poverjenikov in tudi naročnikov, pismo bodo poslali tudi vsem povabljenim na ta razgovor. V občini Slov. Bistrici botlo ustanovili v kratkem aktiv poverjenikov Prešernove družbe, katerega osnovni namen bo širjenje števila poverjenikov in prek njih tudi novili naročnikov. Trenutno je na območju občine Slov. Bistrica devet poverjenikov, ki imajo skupno nad 500 naročnikov Prešernove knjižne zbirke. Najuspešnejši pover- jenik, ki je najuspešnejši tudi v Sloveniji pa je Ivan Lovrenci iz Slov. Bistrice z nad 450 naročniki. V. Horvat 4 stran tednik — Četrtek, 6. junija 197^ KS KIDRIČEVO O PROGRAMU DELA r Prejšnji torek se je sestal novo izvoljeni svet krajevne skupnosti Kidričevo pod vodstvom dosedanje- ga in tudi novega predsednika Antona KOSI-ja. Na dnevnem redu je bil pregled programskih nalog za letošnje leto, sklic 2. seje zbora delegatov KS Kidričevo, določitev cen za letno kopališče, mini golf ter še nekaterih dmgih storitev, ob koncu pa so bila na vrsti še vprašanja ter predlogi članov sveta KS Kidričevo. Predsed- nik KS je nato nakazal vrsto zadev iz letošnjega programa, ki gaje treba realizirati čimprej, toda žal je med temi točkami tudi nekaj takega, kar v letošnjem letu ne bo moč realizirati, predvsem še, kar se tiče gradnje centralne kurilnice za celot- no naselje Kidričevo, ker za tak obširen in drag program niso zago- tovljena denarna sredstva. Zato je bila pozomost usmeijena v ostale naloge, ki jih KS namerava v letošnjem letu realizirati. Med prvi- mi je asfaltiranje ceste Kidričevo- Strnišče. Stanovalci Strnišča so zbrali d ose daj že okrog 10 S milijonov, čeprav je v tem kraju le 23 hiš s precejšnjim številom upoko- jencev in takih z nižjimi OD. To bi vsekakor lahko služilo za vzor mnogim dmgim. Te dni bodo pričeli z navozom okrog 8.000 kubičnih metrov gramoza, nakar se bodo pričela ostala dela. Istočasno bodo zgradili še manjše otroško igrišče. Dela bodo stala okrog 40 S milijonov dinarjev, celotne površine skupno z otroškim igriščem pa bo okrog 10.000 kvadratnih metrov. Nadaljnja zelo zanimiva naloga je dozidava otroških jasli v Kidriče- vem, za kar ima KS na razpolago že 10 S milijonov, vsa ostala sredstva pa bodo prav tako dobih. Že nekaj let čakajo tudi prebivalci naselja Kidričevo II. na svojo pešpot od tovarne do naselja v dolžini 350 do 400 metrov. Le-ta bi naj bila letos asfaltirana v celoti v izmeri cca 1500 kvadratnih metrov ali morda nekaj več. Želja pa je vsekakor da le-ta ne bi bila kot pešpot od tovarne do naselja I. kjer je vse več kolesarjev, ki se zelo radi tudi izživljajo nad pešci. Ta dela pa bodo KSD veljala okrog 4,5 S milijonov dinarjev, če pa k temu dodamo še vrsto drugih del, bo ta številka mnogo večja. V programu pa je tudi prevleka dose- danjih asfaltnih cest v Kidričevem, za kar bo spet potrebnih nadaljnjih cca 60 S milijonov. Največja pozomost je veljala grad- nji novega kopalnega bazena v Kidričevem. Znano je namreč, da se je že pred leti govorilo o tem. Tajnik KS je povedal, da bi naj zgradili bazen izmere 33 x 17 m, kar bi menda veljalo okrog 161 S milijo- nov, vendar pa se prisotni s takim predlogom niso strinjali glede na to, da se v Kidričevem že nekaj let govori o gradnji olimpijskega bazena m, da sploh ne pride v poštev gradnja neke mlake oz. majhne luknje, kot so nekateri to imenovali, saj so izkušnje prejšnjih let opravile svoje in nihče več ne želi nekaj, kar ni v skladu u željami krajanov. Zato je po živahni ter konkretni razpravi bilo sklenjeno, da se v Kidričevem takoj prične z gradnjo kopalnega bazena olimpijskih mer, kot so se občani že kdaj odločili. Le-ta mora biti zares olimpijskih mer (50 X 25 m), rok zgrilitve pa ni vezan na noben rok in na noben čas, vsekakor pa ga je treba pričeti graditi takoj, ker je to zahteva občanov, kije ni moč več odlagati. Istočasno so določih tudi nove cene za letno kopališče in mini golf ter bife. Letošnja vstopnina na letno kopališče za odrasle je 5 din, za otroke do 14. leta starosti 2 din medtem, ko bodo cene za mini golf 2 din enake za vse koristnike. Določili so tudi še nekatere nove cene storitev v česalno-brivskem salonu, ob katerih je bilo sicer nekaj pripomb, vendar niso bistvene za normalen potek nadaljnjega delova- nja. FRANCE MEŠKO Varstvo ostarelih DOM dr. JOŽETA POTRČA V POUČANAH Dom upokojencev in oskrbo- vancev Poljčane je bil ustanovljen leta 1954 z odločbo mestnega ljudskega odbora Maribor, z dne 22. novembra Stavba je bila zgrajena leta 1952 za potrebe takratnega- Okrajnega ljudskega odbora Poljča- ne. V stavbi so bili uradi, zato je bila funkcionalno opremljena in pri- merna za pisarniško administrativno poslovanje in manj za, varstvo odraslih oseb. Ob ustanovitvi zavoda je bila stavba zasilno preurejena za potrebe domskega varstva odraslih. Ob ustanovitvi je bilo v zavod sprejetih 150 oskrbovancev, tekom let pa se je število še povečalo. Leta 1961 je ustanoviteljske pravice prevzela skupščina občine Sloven- ska Bistrica, ki je leta 1964 preimenovala zavod v Dom dr. Jožeta Potrča. Poljčane. Odslej je zavod sprejemal oslorbovance tudi iz območja občin Slovenska Bistrica in Ptuj, zato je število oskrbovancev poraslo na 240. Pred vselitvijo oskrbovancev je bila prva naloga preurediti obstoje- čo stavbo za potrebe varstva ostarelih, saj so do tedaj služili vsi prostori administrativnemu in upravnemu poslovanju. V pritličnih prostorih so uredili iz manjših sob jedilnico, prek nje pa kuhinjske prostore, prostore za pripravo jedil, skladiščne prostore in prostor za ambulanto. Ostali prostori v pritlič- ju so ostali nespremenjeni, le tu in tam je bilo treba zamenjan ali na novo zgraditi vrata tako, da so bili pridobljeni ustreznejši manjši pro- stori za spalnice. Dozidan je bil tudi prizidek, v katerem so v pritličju prostori zavodske pralnice in sušilnice, v prvem nadstropju pa samska stanovanja delavcev zavoda V prvem in drugem nadstropju je bilo prav tako potrebno menjati vrata ali določen prostor usposobiti za čajno kuhinjo, za šivalnico, hkalnico, priročna skladišča in podobno. Ne glede na tako ureditev pa so ostale nekatere sobe zelo velike, saj je v nekaterih nastanjenih tudi do 7 oskrbovancev, kar očitno kaže na preutesnjenost Nemogče je bilo odpraviti izredno široke in dolge hodnike. Tudi sanitarij in , kopalnice ni bilo mogoče zgraditi tako, da bi zadostili normah, ki jih zahteva sodobno zavodsko varstvo. Tako preurejeni prostori niso nudili možnosti za funkcica?alno opremo, zato so garderobne omare oskrbo- vancev namesto v spalnicah na hodnikih. Preutesnjenost ni dopu- ščala urediti izplakovalnic, ki so v zavodu nujne. Prostori za dnevno bivanje bi morah biti urejeni v vsakem nadstropju. Imajo pa samo enega in to v prvem nadstropju, kar je za tako število oskrbovancev premalo, saj se v zimskem času zoži njihov življenjski prostor na eno dnevno sobo in hodnike. Zaradi te utesnjenosti niso mogli žrtvovati v vsakem nadstropju dveh prostorov za čajno kuhinjo. Iz istega razloga tudi ni potrebnih prostorov za dežurno službo. (Konec prihodnjič) GD Obrež - 50 let Obrežki gasilci so minulo nedeljo praznovali svojo 50-letnico delova- nja Ob tej priložnosti so pri strojni lopi v Obrežni pripravili veliko proslavo, ki so se je poleg številnih domačinov udeležila tudi sosednja gasilska društva. Navezali so tudi stike z DVD Petrijanec in Presika v sosednji SR Hrvaški, odkoder so tudi prišle gasilske desetine na proslavo. O delu dmštva je najprej govoril predsednik GD Obrež J^ob Aleksič ter ob tej priložnosti izročil diplome najstarejšim članom društva. Za njim je zbrane pozdravil poveljnik OGZ Ormož, Adolf Rižnar. Potem, ko je čestital dmštvu ob jubileju, je devetnajstim članom podelil poseb- ne gasilske značke - skromno priznanje požrtvovalnosti in dela. Med dobitniki priznanj je Jože Potočnik, ki že 50 let dela v društvu, Peter Horvat in Anton Kosič delata 40 let, Jože Crček pa 30. Drugi so dobili priznanja za 20 oziroma 10-letno delo. Gasilsko društvo Obrež je za svoje 50-letno organizirano in vztrajno delo prejelo posebno diplomo Občinske gasilske zveze Ormož. Prapor gasilskega društva Obrežje na nedeljski proslavi obletnice dobil tudi dva nova trakova. Prvega je prispevala krajevna organizacija SZDL Središče ob Dravi, drugega pa obrtnik iz Obreža Alojz Vesenjak. Po prireditvi so se predstavile še mladinke - gasilke z skrbno pripravljeno vajo, ki je simbolizirala 50-letnico dmštva. Sledila je veseUca ob zvokih ansambla Frančka Žibrata. jr Predsednik krajevne organizacije SZDL Središče Slavko Kačičnik pripenja spominski trak na prapor GD Obrež. Foto: J. Rakuša tednik — Četrtek, b. junija 1974 stran 5 Redek primer solidarnosti Ob koncu meseca marca letos je Antonu Brenholcu v Malem Bre-, brovniku požar uničil vse imetje. Z ženo in petimi otroki v starosti od 5 do 18 let je ostal brez vsega in brez strehe nad glavo. Pripetilo se je pravzaprav v nenavadnih okolišči- nah. Brenholc je že nekaj let načrtoval gradnjo nove hiše. Letos zgodaj spomladi se je zato z vso opremo in družino preselil v lesen skedenj, staro hišo pa pomšil in na istem mestu pričel graditi novo. Prav v tem času je v njegovem zasilnem bivališču prišlo do požara, ki je uničil vse - zgorelo je tudi 12.000,00 gotovine, ki jo je imel pripravljeno za plačilo delavcev. Tako je bila nesreča še večja. Brenholc v svoji nesreči ni ostal osamljen. Njegovi sodelavci v TOZD kmetijski kombinat Ormož, kjer je zaposlen, so v skladu s svojo že ustaljeno prakso medsebojne pomo- či priskočili na pomoč tudi njemu in tako Brenholc že stanuje v svoji novi in opremljeni hiši. Akcijo solidarnosti je izvedel izvršni odbor osnovne organizacije sindikata med 750 zaposlenimi, ki so skupno prispevali 32.000,00 din, delavski svet Kmetijskega kombina- ta pa je še iz sklada skupne porabe prizadetemu odobril dotacijo 10,000,00 din; skupno so tako zbrali 4,2 stara milijona. Poleg tega so prizadetemu Brenholcu in njegovi dmžini delavci, zaposleni na delovi- šču Jeruzalem pomagali z neposred- nim delom in strojnimi uslugami. Tako je Brenholčeva družina dobila novo hišo, ki je v veselje vseh. V razgovom nam je lastnik nove hiše povedal, da je glede višine pomoči zelo presenečen in je vsem sodelavcem izredno hvaležen. Po- moč je bila več kot dobrodošla, saj je hiša stala nad 12 starih milijonov. Razumljivo je, da je moral veliko zbrati in storiti tudi sam. Vsekakor redek primer solidar- nosti, vreden posnemanja. Denar sta Brenholcu izročila mi- nulo sredo predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organi- zacij sindikata SOZD ,,Jemzalem" Ormož Rudi Peršak in predsednik komisije za rekreacijo in družbeni standard pri tej konferenci Ivan Simonič. jr Anton Brenholz (na sredi) ter Rudi Peršak in Ivan Simonič ob izročitvi solidarnostne pomoči pred Brenholčevo novo hišo v Malem Brebrovniku. Foto: J. RAKUŠA KINO SLOVENSKA BISTRICA 6. 6. 1974: am. komedija , SPOZNAVANJE SPOLNOSTI" ob 20. uri; 8. in 9. 6.: am. kriminalni fUm „ŠKORPIJON UBIJA" ob 17.30 in 20. uri; 12. 6.: fr. erotični film „IN NE ' VPELJI ME V SKUŠNJAVO" ob 20. uri. KINO UUTOMER 6. 6.: it. film-western „BRAN- DON - LOVZC NA IZSILJE- VALCE" ob 20. uri; 8. 6. ob 20. uri in 9. 6. ob 15.30, 17.45 in 20. uri ang; zgd. film - spektakl „KRALJICA ZA 1000 DNI". Cene zvišane; 11. in 12 6.: Fr. it. film „ŽENSKA - BANDIT" ob 20. uri. Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 21 Hans Hupfauf, po rodu Nemec, je tudi deloval na ptujskem sedežu gestapa kot zasliševalec in je padel 8. avgusta 1942 v boju z Lackovo četo v Mostju. BU je star okrog trideset let. FRANC MAVER je bil iz Avstrije in star okrog štirideset let. Dodelili so ga na Bori za pomočnika komandanta, zasliševal pa je tudi v Ptuju. Medtem ko je bil Hupfauf do političnih jetnikov nasilen je bil Mayer prizanesljiv, zato je bil krrialu razrešen policijske službe in poslan na vzhodno fronto, kar je vedel povedati uradni tolmač za slovenski jezik pri gestapu - Stanko Junger. Gestapovec Hoegger je bil iz Prusije, star okrog 35 let. Medtem, ko so imeli drugi razne čine kot „obersturmfirer", „unterštrumfirer" ali ,,šarfirer", je bil Hoegger brez službene stopnje. Nastopal je le kot pomočnik pri zasliševanjih političnih osumljencev, ki so posebno trdovratno molčali. Gorje osumljencem, ki so prišli v njegove roke. Kot mučitelj je bil pri zasliševanju vedno pripravljen z bikovko v roki in strupenim pogledom na odurnem obrazu, da se znese nad žrtvijo. »Unteršturmfirer" Fahrleitner je bil star nekaj čez štirideset let, poročen s Firerjevo Ciliko z Brega pri Ptuju in administrator na sedežu gestapa v Ptuju. O njem ne bi mogel napisati, da si je roke omadeževal s krvjo do leta 1944, ker ni bil navzoč pri zasliševanjih in je opravljal le pisarniške posle. Leta 1944 pa je zaradi nekih osebnih sporov spravil v zapore svojega soseda v hiši, kjer je stanoval s svojo ženo. Tako so gestapovci zaprli Jakoba Gajžerja r. 1905 v Sedlašku pri Podlehniku, sodarja,_zaposlenega v Ornikovi kleti v Ptuju in njegovo ženo Katarino r. Žirovnik. Moža Jakoba so ustreliU kot talca, ženo Katarino pa poslali v taborišče z dvema otrokoma. Oba Gajzeijeva sta sodelovala v osvobodilnem gibanju. Gestapovec' Rubin, ki je bil Slovenec, po poklicu trgovski pomočnik star okrog osemintrideset let, je bil leta 1943 poslan na rusko fronto. Kot lutleijevec je odšel iz Jugoslavije v Avstrijo pred drugo svetovno vcjno. V Ptuju se je vrnil po nemški zasedbi. Uporabljali so ga za tolmača slovenskega in srbohrvaškega jezika. Pozneje je napredoval do oficirja in postal zasliševalec. Prištevali so ga med manj sadistične gestapovce. strupena ženska Lina Reibenschuh, žena Maxa Reibenschuja, šefa ljutomerske gestapovske podružnice, doma iz Gradca in stara okrog petintrideset let, je bila tipkarica na ptujski gestapovski izpostavi. Močno je vplivala na šefa Koubo in na zadnjega šefa gestapa v Ptuju Buch\valda. Oba je ovila okrog svojih prstov in sprožila val gorja zavednim Slovencem. Tolmač Stanko Junger in višji kriminalni inšpektor „obersturm- fiier" Heinrich Hedrich sta pripovedovala, kako Lina odloča, koga naj od zapornikov pošljejo na morišče in koga v taborišče. V svojem nacističnem fanatizmu je iz dna duše sovražila slovenski narod. Njen gospodovalni značaj in brezdušnost za človeško trpljenje sta bili lastnosti, ki sta pahnili v nesrečo tudi same hitleijevce, s katerimi je bUa službeno povezana pa tudi druge znance, ki so se ji zamerili. Pri zashševanjih je Lina, čeprav ni bil to njen posel, bodrila zasliševalce pri zločinskem trpinčenju svojih žrtev. Kadar je kateri od gestapovcev odurno trpinčil svojo žrtev, je Lina pri pisalnem stroju od veselja in užitka poskakovala in hvalila krvnike. Junger in Hedrich sta trdila, da bi bilo iz ptujskega okraja ustreljenih polovico manj žrtev, če bi pri predlogih za smrtne kazni ne odločala zločinka Lina Reibenschuh. Govorilo se je, da se je med šefi gestapa in Lino spletlo ljubezensko razmerje. Kriminalni inšpektor Hedrich je nekoč dejal, da je ptujska gestapovska izpostava leglo Hitlerjevih razbojnikov, ki so med grobokopi tretjega rajha. dve beli vrani Od vseh gestapovcev sem si ustvaril najboljše mnenje o Stanku Jungei]u in Heiinrichu Hedrichu. Prvi je bil Slovenec, star okrog šestintrideset let, rojen v Westfaliji. Njegov oče je bil rudar, ki je prišel v Westfalijo iz Ljubljane. Stanko je živel leta 1940 v Gradcu, kjer ga je gestapo zaposlil za tolmača in ga leta 1941 poslal v Ptuj. Ker se ni navduševal za mučenje jetnikov, se med gestapovci ni dobro počutil, zato tudi ni napredoval. Bil je med tistimi, ki so se ogreli za liitlerizem, a jih je zaradi nasilja razočaral. Dalje prihodnjič. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD PRI OSNOVNI SOLI ORMOŽ obvešča, da bo vpisovanje otrok v starosti od 18 mesecev do 7 leto starosti, v ponedeljek, 10 in v torek 11. junija, od 14. do !6. ure v pisarni vrtca. Vpisovali bomo otroke za novo šolsko leto 1974/75. S seboj prinesite rojstni listi 6 stran tednik — Četrtek, 6. junija 197^ o RAZSTAVNI DEJAVNOSTI POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ V PRVEM POLLETJU 1974 Tudi v letošnjem letu nadaljuje Pokrajinski muzej Ptuj tradicijo bogate razstavne dejavnosti, ki jo je začel leta 1972 z željo, da bi z njo vzgajal publiko, ustvaril čim širši krog obiskovalcev zlasti iz vrst delovnih ljudi in mladine, deloval vzgojno v smislu širše in kritičnejše pcrccpcije likovne umetnosti in končno, da bi se tudi sam čim večkrat pojavljal na odru kulnimega dogajanja v Ptuju- Ves opisani proces se počasi, vendar vedno bolj uveljavlja, saj je na primer lanskih 9 občasnffi razstav obiskalo skoraj 8.000 ljudi, kar daje povpreček 870 obiskovalcev na razstavo. To pa je za ptujske razmere že kar lepa števUka, posebno če pomislimo, da je zaradi tehničnih pogojev razstavi- šče letno 5 do 6 mesecev zaprto. Letos so se doslej r/rstile: razstava ob 50. obletnici Leninove smrti, razstava o razvoju slovenskega šolstva v zadnjih 5 letih, razstava o Lackovem odredu in razstava likovnega krožka ptujske gimnazije, slede pa razstave: slikaija amaterja Borisa Zoharja od 4. do 9. junija, likovnega krožka KUD Svoboda Ptuj od 11. do 16. junija in jubilejna razstava akad, slikarja Slavka Koresa iz Maribora od 18. do 28. junija. Otvoritev vseh naštetih razstav bo ob torkih med 17. in 18. uro. Vse tri razstave bodo zanimive, saj bodo pokazale zelo različne pristope do slikarske prob ematike, do inter- pretacije njene vsebine in do tehnike njene realizacije. Prvi od razstavljalcev je mladi Boris Žohar, ki prvič samostojno razstavlja in se s tem pravzaprav šele predstavlja. Tematika njegovega čopiča je zelo pestra: pokrajina, genre, figuralika, portret, tihožitje, tehnika je oljna, izrazna manira je naivnost. Kot kažejo dela iz 1973, je Žohar začel z impresivnim realiz- mom in tehniko mešanja barv, se pa kmalu preusmeril k deskriptivnemu realizmu z nanosom čistfli lokalnih barv in s stilizacijo motivike v smislu naivne umetnosti. Ta proces se nadaljuje v smeri poenostavljanja oblik in čiščenja barv, ki začenjajo barvne kompozicije. Ob vsem tem pa Žohar ne zapada niti v maniro niti v komercializem, ampak neposredno podaja svoje primerno razmeije do likovne motivike in njene izpovedne vsebine. Ta je gcnrsko folklorno in ljudsko emocionalno pobarvana tudi, če pjodaja veduto Ptuja ali portret iClctke, kar kaže na telumo osebnostno zasnovo, iz katere pritekajo viri njegove samonikle slikarske ustvarjalnosti. Tu leže tudi korenine naivne umetnosti, dokler