Sklic zborov skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik ki bo v mesecu januarju 1983 Seje zborov skupščine bodo: 1 ' ' ' '--¦¦' ¦ ¦ . - - ' - ' i '' ' ¦ Seja zbora združenega dela: v sredo 26. januarja 1983 ob 1|B. uri Seja zbora krajevnih skupnosti: V sredo 26. januarja 1983 ob 16. uri SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 . Datum: 10. 1. 1983 . ¦¦' . VABILO Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, (Ur. I. SRS 2/78 in 35/81) in 26. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 9. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne, 26. januarja 1983 s pričetkom ob 16. uri. v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora z dne 22.de-cembra 1982, 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o davkih občanov, 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o občinskem promet-nem davku, 5. Obravnava poročila o realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav na gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III, 6. Obravnava osnutka okvirnega programa dela skupščine v letu 1983, ' 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade SOB Lj. ViC-Rudnik 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o višini nagrad SOB Lj. Vič-Rudnik, 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju priprav-Ijalnega odbora za organizacijo in izvedbo občinskega praz-nika v letu 1983 ter določitev kraja praznovanja, 10. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 11. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednik zbora ZD: Anton DOLNIČAR, l.r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 Datum: 10/1-1983 vabilo : :y;,, .¦,'-':¦ :^- Na podlagi 188. in 192. člena poslovnika skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 26. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) ... ; . . ... . . sklicujem 9. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 26. januarja 1983 s pričetkom ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora z dne 22/12-1982, 3. Obravnava poročila o realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav za gradnjo objektov iz sredstev samoprlspevka III, 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o davkih občanov, 5. Obravnava in sprejem osnutka odloka o občinskem promet-nem davku, 6. Obravnava in sprejem osnutka okvirnega programa dela skupščine v letu 1983, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju članov žirije za priznanja in nagrade SOB Lj. Vič-Rudnik, 8. Obravnava In sprejem predloga sklepa o višini nagrad SOB Lj. Vič-Rudnik 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o imenovanju priprav-Ijalnega odbora za organizacijo in izvedbo občinskega praznika v letu 1983 ter določitev kraja praznovanja, 10. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML, 11. Vprašanja in predlogi delegatov .••- . , Predsednik zbora KS: Franc BRENČIČ, I. r. OBVESTILO Za delegate zborov skupščine občine Vič-Rudnik S sklicem seje zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine za 26. januar 1983 prehajamo na nov oziroma spremenjen način posredo-vanja delegatske priloge. Predsedstvo skupščine ob-(ineseje namreč odločilo, da zaradi varčevalnih ukre-pov delegatska priloga ne bo več izhajala v sklopu glasila Naša komuna, torej v 26.000 izvodih, temveč le v 2.500 izvodih, to je v nakladi, ki je potrebna za delegat-ske in druge potrebe skupščine. Kljub temu pa smo prepričani, da bo ta način informiranja delegatov boljši, saj bodo delegatsko prilogo prejemali delegati poimensko, bodisi na naslov bivališča (delegati zbora KS in družbenopolitičnega zbora), bodisi na naslov delovne organizacije (delegati zbora združenega dela). S tem, ko bodo delegati neposredno prejemali dele-gatsko prilogo, ni več potrebe, da bi dostavljali sejno gradivo s sklicem seje vodjem temeljnih delegacij, vo-djem konferenc delegacij in vodjem delegacij krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Zato prosimo vodje in delegate DPZ, da prejem de/e- gatske priloge štejejo že za sklic seje zbora oziroma skupščine kot celote v kolikor je predvideno skupno zasedanje zborov; vodje pa morajo poskrbeti tudi za sklic temeljne delegacije, konference delegacij ozi-roma delegacije krajevne skupnosti. Delegacije po funkciji, kjer opravljajo vsi zaposleni dolžnosti delegacije obveščamo, da bodo prejemale delegatsko prilogo v več izvodih, pač glede na število zaposlenih v DO, predvsem za to, da se bodo lahko temeljiteje vključile v delo konferenc delegacij. Delegatsko prilogo bo pošiljala tiskarna ČGP Delo po adremi, ki jo je sekretariat skupščine obč[ne izdelal in ki zajema vse delegate, izvoljene na volitvah v marcu 1982 ter delegacije po funkciji. V kolikor b/ nastala kakršnakoli nejasnost glede prejema delegatske pri-loge ali sklica temeljne delegacije, konference delega-cij in delegacije KS, lahko prejmete ustrezno pojasnilo v sekretariatu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (tel. št 218-151). SEKRETARIAT SKUPŠČINE POROČILO o realizaciji samoprispevka II in o poteku priprav na gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III I. Poročilo o reaiizacjji samoprispevka II in poteku gradnje samoprispevka III 1. Poročilo o realizaciji programa samoprispevka II na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Iz programa samoprispevka II se je na območju občine gradilo 13 objektov družbenega standarda. Od tega 5 osnovnošolskih, 6 vzgojnovarstvenih objektov, prizidek k zdravstvenemu domu in dom starejših občanov. Do decembra 1982 je dokončanih 10 objektov, 2 sta v gradnji in 1 v pripravi. V drugem polletju tekočega leta so bila izvedena naslednja dela: - OŠ Velike Lašče (prizidek) - novembra meseca je bil izveden ponoven tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje. Rokza opdravo še nekaterih manjših pomanjkljivosti je 1. 5. 1983. - Oš Krim-Rudnik in WZ Krim-Rudnik - oba objekta sta bila dograjena in predana v uporabo septembra meseca. V teku je gradnja telovadnice, ki pa kasni, ker projektant ni pravočasno izdelal sprememb projekta vezn. hodnika med športnim objek-tom in WZ Krim-Rudnik. Objekt bo po terminskem planu zaklju-čen v drugem četrtletju leta 1983. Projekti zunanje ureditve so pripravljeni, le-ta bo dokončana do 1. 9. 1983. - OŠ Škofljica - objekt je dograjen, na njem so odpravljene pomanjktjivosti, ugotovijene ob tehničnem pregledu meseca sep-tembra. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja je še izgrad-nja kanalizacije in pločnika iz naselja do šole. Kanalizacija je sedaj zgrajena, vendar je kasnila zaradi prepozno pripravljene dokumentacije, pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev. Izgradnja pločnika je v teku. Objekt bo dan v uporabo najkasneje do drugega polletja šolskega leta 1982/1983. Do tega roka bo zgra-jena tudi IV. etapa vodovoda (naselje Škofljica - OŠ Škofljica). Šola je sedaj priključena na lokalni vodovod. - WZ Trnovo - potek priprav je obrazložen pri prikazu stopnje pripravljenosti objektov iz programa samoprispevka III. 2. Poročilo o poteku priprav za gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III. Novembra 1981 je bil izglasovan samoprispevek za sof inancira-nje enotnega programa Ijubljanskih občin za gradnjo objektov s področij dejavnosti vzgoje in izobraževanja, vzgoje in varstva otrok, zdravstvenega varstva in kulture. Program obsega 36 objektov in pripravo 4 dokumentacij za objekte, ki se bodo gradili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Skupna vrednost vseh objektov po cenah na dan 30. 6. 1981 ter revalorizirana skladno s terminskim planom pričetka gradnje znaša 4.698,000.000 din. Izvedbo investicijskega programa po Odloku o uvedbi samoprl-spevka za sofinanciranje gradnje obiektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane pokrivajo zbrana sredstva samopri-spevka v višini 3.731,500.000 din (79,43%) ter samoupravne inte-resne skupnosti družbenih dejavnosti v skupnem znesku 966,500000 din (20,57%). Skladno s sprejetim Odlokom sofinancirajo interesne skupno-sti gradnjo naslednjlh objektov: ZD Modvode, ZD Bežigrad, ZO Fužine, ZP Velike Lašče, ZP Škofljica, Porodnišnica I. faza, Mla-dinski zdravstveni center Rakitna, Mestno lutkovno gledališče in Varstveno delovni center. Sredstva za izvajanje investicijskih programov so samoupravne interesne skupnosti zagotavljale v okviru sprejetih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981-1985. Finančna konstrukcija pokrivanja investicij je temeljila na na-slednjih ocenah: 3,5% realni rasti dohodka, 1,4% realni rasti osebnih dohodkov, 3,15% realni rasti skupne porabe ter 30% letni rasti cen v obdobju 1981-1985. V letu 1982 se je zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja pristopilo k rebalansu pla-nov vseh nosilcev planiranja za obdobje 1983-1985. Nižja realna stopnja rasti družbenega proizvoda in dohodka je omejila tudi rast skupne, osebne in splošne porabe. Na podlagi sprejetih stabilizacijskih ukrepov so samoupravne interesne skupnosti iz-delale spremembe srednjeročnih planskih dokumentov za ob-dobje 1983-1985, v katerih med drugim načrtujejo tudi manj sredstev za financiranje razširjenih programov. Poleg tega je bilo sprejetih vrsto zakonskih odločb (prepoved porabe družbenih sredstev za investicije, prepoved dajanja bančnih garancij na bodoči priliv itd), ki dodatno otežujejo izvedbo programa III. samoprispevka. Iz programov samoupravnih interesnih skupnosti so takb čr-tane vse investicije na področju družbenih dejavnosti, razen sredstva za dokončanje samoprispevka II in realizacijo samopri-spevka III. Pogoji delovanja vseh samoupravnih organizacij in skupnosti so se po sprejetju sprememb in dopolnitev planskih dokumentov še nadalje zaostrili, zato v letu 1983 ni bilo moč zagotoviti sredstev skupne porabe za sofinanciranje programa samoprispevka III. Zaradi spremenjenih pogojev za realizacijo programa samopri-spevka III je bil skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti izdelan nov terminski plan gradnje objek-tov, ki je bil prilagojen spremenjenim finančnim možnostim. Na spremembo terminskega piana je vplivala tudi kasnitev priprav za začetek gradnje samoprispevka III, na kar so vplivali naslednji razlogi: kasnitve pri oblikovanju organov samoprispevka III, reor-ganizacija strokovne službe ZIL, prekasen začetek priprav vse potrebne dokumentacije itd. Ob izdelavi novega terminskega plana je bilo sprejetih vrsto usmeritev, med katerimi so najpomembnejše: - Program dokončanja objektov izgradnje II. in realizacije pro-grama III. samoprispevka v Ljubljani sta sestavna dela srednje-ročnih in dolgoročnih planskih dokumentov občin, mesta in interesnih skupnosti v Ljubljani. Programi obeh samoprispevkov morajo biti realizirani v celoti, vendar pa usklajeni z možnostmi SIS, ki po sprejetem odloku sofinancirajo gradnjo objektov. - V celoti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, sprejeta stališča o porabi sredstev in princip dobrega gospodarjenja. Čimpreje je potrebno začeti z gradnjo objektov ob upoštevanju v odloku predvidenega vrstnega reda gradenj. - Ponovno naj se prouči racionalnost gradnje vsakega objekta posebej in zmanjša predvideno investicijsko vrednost vsaj za 10%. Pri tem naj se preveri možnost gradnje montažnih objektov, združevanja kapacitet kuhinj, možnost kasnejše večnamenske \ porabe objektov itd. Ob pripravi gradbene dokumentacije naj se ob upoštevanju sprejetih standardov za posamezne objekte upo-števa princip racionalnosti in z družbenim ter strokovnim nadzo-rom zagotovi kvalitetno gradnjo objektov. Načrtovana gradnja bo realizirana v skladu s sprejetimi usmeri-tvami OK SZDL in MK SZDL ter ob upoštevanju naslednjih izho-dišč: - S ciljem hitrejše izgradnje kot tudi s finančnega stališča bomo uporabili moinost izgradnje montažnih objektov na po-dročju 6snovnih Sol in vzgojnovarstvenih zavodov. - Skladno s spremembami in dopolnitvami Zakona o graditvi objektov (69. člen - Ur. list 39 - 30. 12. 1981) bomo realizirali rnožnost pričetka gradnje objektov ob 50% pologu ter predloži-tvijo akta o uvedbi samoprispevka. - Ne glede na zamik pričetka izgradnje posameznih objektov je potrobno v srnislu prioritete dosledno upoštevati določila spre-jetega Odloka. Odstopanja so možna le na podlagi kasnejšega prifietka izgradnje stanovanjske soseske oz. hiSe, v kolikor je v njej lociran WO objekt, ter v primeru v kollkor 30 podani ostali pogoji (lokacija, zemljišče, priprava dokumentacije, itd.) - Glede soudeležbe interesnih skupnosti pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo objektov skladno s sprejetim Odlokom v obdobju 1983-1985 bodo dokončno stališče sprejele njihove skupščine. V primeru, da obveznosti, ki jih imajo po Odloku ne bodo mogle v tem srednjeročnem obdobju poravnati, jih je po-trebno vključiti v sporazum o temeljih planov 1986-1990. - Dodatne želje in zahteve subjektov, ki se vključujejo v izgrad-njo objektov bodo upoštevane v primeru, v kolikor imajo zagotov-Ijena celotna sredstva. Prav tako ne sme njihova vključitev vpli-vati na gradnjo objekta po sprejetem terminskem planu. - Strokovr.a služba Skupnosti - Zavod za izgradnjo Ljubljane -mora s svojim delom zagotoviti uspešno realizacijo programa III. samoprispevka. Kvalitetno in uspešno delo je tudi temljeni med-sebojni pogodbeni odnos med ZIL in Skupnostjo III samopri-spevka. Ustvarjanje dohodka v okviru programa III. samopri-spevka je v soodvisnosti od kvalitete opravljanja dela. - Poleg tekočih informacij o realizaciji programa za potrebe konference delegatov je potrebno, da ZIL nemudoma informira samoupravne organe Skupnosti tudi o problemih, ki zavirajo potek priprav oz. izgradnje objektov. Prav tako je potrebno, da nudi gradbenim odborom, operativnim odborom in konferencam delegatov vso potrebno strokovno pomoč pri njihovem delu. Glede zahtevnosti objektov je potrebno zagotoviti tudi ustreznim nadzorom nad izgradnjo posameznih objektov. - Na področju obsega in s tem stroškov zgradnje objektov bomo dosledno upoštevali določila*sprejetega Odloka. Potrebna sredstva za izvedbo programa bomo zagotavljali v okviru letnih finančnih načrtov. Predlog temninskega plana gradnje objektov iz programa sa-moprispevka III: Vzgojnovarstveni Načingrad. Predv. Predlog Predaja objekti prič.gr. temnin. objekta poOdl. plana vupor. 1. WOI. Kavčič prizidek 1982 1982 XII. 1983 2. W0 KS Gmajna - Črnuče novograd. 1982 1983 VIII. 1984 3. W0 Nove Jarše prizidek 1982 1982 XII. 19873 4. WO Dolom. odred novograd. 1982 1983 XI. 1984 5. W0 Bonifacija novograd. 1982 1983 XI. 1984 6. VVOTmovo prizidek 1982 1983 XII. 1984 7. W0 Kodeljevo prizidek 1983 1983 XII. 1984 8. W0 Brdo novograd. 1983 1983 XII. 1984 9. W0 Viško polje novograd. 1983 1986 1987 10. WO Ig novograd. 1983 1983 IX. 1984 11. VVOŠtepan. nas. novograd. 1985 1985 1986 12. WO Lavrica novograd. 1985 1985 1986 13. VVOKoroški par. novograd. 1986 1986 1987 14. WO Tomačevo dokument. v II. pol. samoprispevka 15. WO B. Ziherl dokument. v II. pol. samoprispevka 16. WO Gunclje dokument. v II. pol. samoprispevka Osnovnošolski objekti 17. OŠ M. Šušteršič prizidek 1982 1983 II. 1984 18. OŠ Jože Moškrič prizidek 1982 1982 IX. 1983 19. OŠ K. D. Kajuh prizidek 1982 1982 IX. 1983 20. OŠ Zg. Kašelj novograd. 1982 1983' X. 1984 21*. OŠ BS-8 Složice novograd. 1983 1983 II. 1985 22. OŠ Kette Mum prizidek 1983 1983 VI. 1984 23. OŠ Stane Kosec prizidek 1983 1983 IX. 1984 24. OŠ B. Babnik novograd. 1983 "1983 , 11.1985 25. OŠ Kolezija novograd. 1983 1983 1985 26. OŠTrnovo(X1) prizidek 1985 1983 IX. 1984 27. OŠ Bičevje (X2) prizidek 1985 1983 1984 28. OŠ A. Jakhel prizidek 1986 1986 1987 29. OŠ H. Smrekar dokument v II. pol. samoprispevka Zdravstveni objekti 30. ZD Medvode novograd. 1982 1982 VIII. 1984 31. Mlad. zdr. c. Rakitna(X3) prenova 1982 1985 1986 32. ZP Vel. Lašče novograd. 1983 1983 VII. 1984 33. ZD Bežigrad novograd. 1983 1984 1986 34. ZD Fužine novograd. 1983 1984 1986 35. ZP Škofljica novograd 1985 1984 1985 36. Porodnišnica novograd. 1984 1986 1989 Ostali objekti 37. Avdiolog. odd. novograd. 1982 1983 V. 1984 38. Glasbenašola novograd. 1982 1983 VIII. 1984 39. Mest. lutk. gled. prenova 1982 1983 VIII. 1984 40. Varstv. del. cent. novograd. 1982 1983 I. 1985 1. WO KS Gmajna-Črnuče 2. WO Dolomitski odred 3. WO Bonifacija 4. WO Trnovo (X1) ' ¦ 5. WO Kodeljevo 6. WO Brdo 7. VVO Ig 8. OŠŠušteršič 9. OŠZg. Kašelj 10. BS-8 Stožice 11. OŠ Kette Murn 12. OŠ Stane Kosec 13. OŠ Bratov Babnik 14. OŠ Trnovo 15. OŠ Kolezija 16. OŠ Bičevje 17. Audiologospedski oddelek 18. Glasbena šola 19. ZP Velike Lašče 20. Lutkovno gledališče 1. v program je zajeta gradnja 40 mest iz sredstev samopri-spevka II. razliko za 140 mest zagotavlja skupnost samoprispevka III, 2. predlog op. odbora in Izobraževalneskupnosti SO Vičzaradi vskladitve z izgradnjo VVZ Trnovo in s tem odpravo problema kuhinje, ter zaradi stopnje pripravljenosti obeh investicij, 3. do zamika obeh objektov je prišlo zaradi problema zagotovi-tve ustrezne komunalne infrastrukture. • Predlog realizacije programa Samoprispevka III. v letu 1983. Zap. št. Objekt Pred. objekta v uporabo 8. 1984 . 11. 1984 11. 1984 . 12. 1984 12. 1984 12. 1984 9. 1984 2. 1984 9. 1984 2. 1985 1. 1984 9. 1984 2. 1985 9. 1984 10. 1985 11. 1984 5. 1984 8. 1984 7. 1984 8. 1984 X1 Pričetek gradnje WO Trnovo je odvisen od zagotovitve sredstev za 140 mest s strani skupnosti otroškega varstva. OPOMBA: Predložen terminski plan bo možno realizirati glede na te-hnične možnosti, ocenjujemo pa, da tudi glede na finančne možnosti. Terminski plan sloni na sedaj veljavni zakonodaji s področja investicij. Finančni plan porabe bo predložen v obrav-navo in sprejem na naslednji seji samoprispevka III. II. Poročilo o poteku priprav objektov iz programa samopri-spevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Operativni odbor občine je ob pripravah gradnje objektov že v začetku leta 1982 sprejel vrsto sklepov, ki naj bi omogočali začetek gradnje objektov v planiranih rokih. Med sklepi so bili najpomembnejši naslednji: - v tekočem letu morajo biti odkupljena zemljišča za vse ob-jekte iz programa samoprispevka s prioriteto na objektih, ki se bodo začeli graditi v obdobju 1982-1984; - pospešeno mora teči priprava urbanistične in projektne do-kumentacije za vse objekte ne glede na rok pričetka gradnje objektov, - pri pripravi objektov je potrebno zagotoviti čimtesnejše so-delovanje z gradbenimi odbori v KS, s KS in strokovnimi službami Skupnosti s ciljem zagotovitve čimbolj kontinuiranega ter uskla-jenega delovanja vseh organov samoprispevka III. Do decembra 1982 so bila izvedena naslednja dela: 1. WO Bonifacija (200 mest) Zemljišče je v pridobivanju. Po pridobitvi ga bo potrebno sani-rati (tamponska blazina). Korhunalno je delno opremljeno, po-trebna bo gradnja meteorne kanalizacije. Programske osnove s projektno nalogo so izdelane in potrjene. Lokacijske smernice so izdelane. Pripravljena je pogodba za izdelavo projektne dokumentacije z Birojem za lesno industrijo, ki je podal ustrezno rešitev na načrtovano gradnjo WO. 2 WO Trnovo (180 mest) ' Zemljišče je pridobljeno. Izdelane so programsne osnove s projektno nalogo in lokacijske smemice, Programske osnove so bile potrjene na skupnosti samoprispevka II. Strokovna služba samoprispevka je do 6. 11. 1982 pridobila ponudbe treh projektantskih organizacij za izdelavo tehnične dokumentacije. V teku je analiza pridobljenih ponudb, ki bo dana v potrditev organom samoprispevka III. 3. WO Brdo (80 mest) Zemljišče je delno pridobljeno Potrebna bo gradnja priključ-nega plinovoda v dolžini cca 400 m. Lokacijske smernice bodo predvidoma izdel?ne do konca novembra 1982. Programske osnove s projektno nalogo so izdelane in v potrditvi pri organih samoprispevka III. 4. WO Viško polje (120 mest) Večji del zemljišča je pridobljen in delno komunalno oprem-Ijen. Gradnja sekundarnega komunalnega omrežja (kanalizacija, vodovcxl, plinovod) bo vezana na gradnjo soseske VS-6 Grba. Programske osnove s projektno nalogo so izdelane in v potrje-vanju pri organih samoprispevka III. Lokacijske smernice so v izdelavi. ¦>.... 5. WO Ig (100 mest) Večji del zemljišča je pridobljen. Delno je komunalno oprem-Ijen. Potrebna bo gradnja greznice. Programske osnove s pro-jektno nalogo so izdelane in potrjene. Lokacijske smernice so izdelane. Pripravljena je pogodba za izdelavo projektne doku-mentacije z DO MARLES-CZNG, ki je z ozirom na pogoje lokacije podal ustrezno rešitev 6. WO Lavrica (80 mest) Zemljišče ni pridobljeno Lokacija WO še ni jasna. Komunalna opremljenost je slaba. Potrebna je gradnja greznice. V izdelavi so programske osnove in lokacijske smernice. 7. OŠ KoJezija (16 oddelkov) Zemljišče je v pridobivanju. Potrebno je rušenje 2 objektov. Zemljišče je delno komunalno opremljeno. Objekt bo priključen na novopredviden vodovod po Cesti v Mestni log. Potrebna bo gradnja nove trafo postaje. Programske osnove s projektno nalogo so izdelane in potrjene. Lokacijske smernice so izdelane. Na podlagi izbrane rešitve projektnega preizkusa je podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije z OO Emonapro-jekt. 8. OŠ Trnovo - (prizidek) Zemljišče je v pridobivanju, je komunalno opremljeno. Pro-gramske osnove s projektno nalogo so izdelane in potrjene. Lokacijske smernice so izdelane Podpisana je pogodba, za izdelavo projektne dokumentacije z DO Emonaprojekt, ki je projektirala osnovni objekt. 9. OŠ Bičevje (prizidek) Zemljišče je pridobljeno in komunalno opremljeno. Potrebna je še gradnja hidrantnega omrežja. Programske osnove s projektno nalogo so izdelane in potrjene Lokacijske smernice so izdelane. Podpisana je pogodba za izdelavo projektne dokumentacije z DO Emonaprojeki, ki je izdelal projekt za osnovni objekt. 10. Glasbena iola Zemljišče je pridobljeno in komgnalno opremljeno. Potrebna bo gradnja nove trafo postaje. Programske osnove s projektno nalogo so potrjene. Lokacijske smernice so izdelane Na podlagi ponudbe štirih projektantskih organizacij je izbrana DO IZITR. Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije je pod-pisana. 11 ZPVelikeLatte Zemljišče je pridobljeno, potrebno bo rušenje objekta. Komu-nalno je delno opremljeno Grajena bo greznica. Programske osnove s projektno nalogo so izdeiane in potrjene na tehnični komisiji. Lokacijske smernice so izdelane. Pogodba s projektno organizacijo SGP Grosuplje za pripravo projektne dokumentacije je podpisana. Gre za smiselno ponovi-tev objekta iz Dobrega polja. 12. ZP ŠKoflJlca Zemljišče še ni pridobljeno. Komunalno je delno opremljeno. Programske osnove in lokacijske smernice so v izdelavi. 13. MKZ RaMtna Zemljišče je pridobljeno. Komunalno je slabo opremljeno. Po-trebna je gradnja novega vodovoda. OO SCT je izdelal idejni projekt za usposobitev objekta na Rakitni za 100 otrok. Programske osnove za I. fazo adaptacije še niso pripravijene. Vlr podatkovl Poročilo o poteku realizacije gradnje objektov iz programa samoprispevka II je sestavil operativni odbor na podlagi podatkov pridobljenih od vseh udeležencev. Poročilo o poteku priprav je povzetek gradiva, ki sta ga pripra-vila Zavod za izgradnjo Ljubljane in Skupnost samoprispevka III za obravnavo na skupščini samoprispevka. Potek priprav na gradnjo objektov iz sredstev samoprispevka III so obravnavali operativni odbor občine, konferenca delegatov občine za skupščino samoprispevka III ter predložili svoje sklepe oziroma priporočila izvršnemu svetu skupščine, ki je na tej pod-lagi sprejel naslednje sklepe: - Izvršni svet smatra, da je izvedba programa samoprispevka III prednostna naloga, zato je potrebno napore vseh udeležencev ijsmeriti v pospešeno pripravo vseh objektov v programe ne glede na rok pričetka gradnje. Pri tem se prednostno pripravtjajo objekti, ki so predvideni za gradnjo v naslednjih dveh letih. - Glede na kasnitve pri izvedbi določenih faz priprave objektov (odkup zemjišč, priprava urbanistične in druge dokumentacije) je potrebno ponovno preveriti ustreznost organiziranosti vseh or-ganizacij in skupnosti, ki sodelujejo pri tem ter na podlagi ugo-tovljenih pomanjkljivosti zagotoviti tako organiziranost, da bodo dela tekla v skladu s sprejetim temninskim planom. - Dosledno je potrebno upoštevati prioritetni vrstni red gra-denj iz odloka o uvedbi samoprispevka, razen v primerih, ko niso podani pogoji za gradnjo (komunalna opremljenost) oz. ko so pogoji vzpostavljeni preje. IZVRŠNI SVET Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št.......) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne................sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, deiovni Ijudje in občani (v naslednjem besedilu: ob-čani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih obča-nov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi. zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih daižbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. HL DAVEK OO OSEBNEGA DOHOOKA DELAVCEV 4. člen- Davek od osebnega dohodka delavcev ptačujejo zavezanci po stopnji 0,50%. IV. DAVEK OO DOHOOKA IZ KMETUSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine. Prva skupina obsega katastrske občine: - Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del), Trnov-sko predmestje (leva stran Ljubljanice), Podsmreka in Vič. Druga skupina obsega katastrske občlne. - Brdo, Grifi, Karlovško predmestje (del) in Troovsko pred-mestje (desna stran Ljubljanlce). Tretja skuplna obsega katastrske občlne: - Brezovic, Oobrova, Ig, Iška Vas. ISka Loka, Lanišče, Rudnik, Šujlca, Tomlšelj in Vrbljene. Četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora. Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnlk, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike LaSče, Vrzdenec, Zakla-nec, b) Butajnova, Črni vrh, Drenik, Dvorska vas, Golo Gradišče, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, šentjošt, Ulaka, Zapotok, Žažar in Želimlje. 6. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin), plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so ra-zlične za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: - za prvo skupino 13% - za drugo skupino 9% - za tretjo skupino .. 5% - za četrto a) skupino ' 3% - za četrto b) skupino 2% Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin zavezanci, ki stalno prebivajo v naselju Črna vas in Lipe po stopnji 5%. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo krnetov razen združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plaču-jejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33%. Zavezancem iz četrte b) skupine se prizna posebna olajšava in se jim davek iz osebnega dohodka odmeri po dodatni stopnji, ki je za 18 nižja od stopnje, določene za zave-zance iz ostalih katastrskih občin. 8. člen Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrčdnost lesa določenega za posek, plaču-jejo zavezanci po stopnji 25%. Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka, ki odpade na vrednost lesa, določenega za posek še po dodatni stopnji 40%. 9. člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavno-sti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno. 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno knmi s kupijenimi krmili. 3. fatmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev cetot-nega dohodka letno. 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5000 korrtadov letno vzgojenih sadik 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežena z rejo ovac in gojenjem čebel. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem do-hodku se materialni stroški ugotavtjajo po smiselni uporabi do-ločb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek od- 11.člen Zavezanci davka \z kmetijske dejavnošti po dejanskem do-hodku, plačujejo od ostanka čistega dohodka (osnova, ki pre-sega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja 30.000 15% 30.000 ' . 60.000 18% 60.000 100.000 21% 100.000 150.000 . 24% 150.000 200.000 • 27% . 200.000 . 30% 12. člen Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi po-slovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospo-darskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig doižni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po pre-teku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti. ^ 13. člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zave-zance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bili za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vino-gradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je prištojen za kmetijstvo. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80% vloženih sred-stev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50% vloženih sredstev ter ne sme presegati triletnega odmerje-nega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v tetu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravo-časno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekii čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 16. člen ¦¦'.¦' Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so opro-ščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjerso proizvodni, ekonomski in prometni pogojt še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 dinarjev in sicer: - zavezanci \z točke b) četrte skupine katastrskih obfiin (5. člen tega odloka), - zavezanci, ki stalno prebivajo v krajih Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinca, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo frialih hidroelektrarn in obnovo ozi-roma popravilo vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prete-klem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80% za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80% vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 18. člen Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdrav-stveho zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokoj-ninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetij-stva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olaj-šava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena - bodoči prevzemniki kmetije - šolajo na srednjih kmetij-skih šolah znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 20 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začet-kom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 19. člen . Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdrav- stveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojnin-sko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanj-ske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80% vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno upo-rabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka. 20. člen Za zavezance \z kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete. se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 17., 18. in 19. člena tega odloka. V. DAVEK OO DOHOOKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in po-dobno), če letnt dohodek po odbitku stroškov ne presega 50% poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja, 2.z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko meha-nizacijo, če letni dohodek ne presega 50% poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: nad do stopnja: ¦ ' " 30.000 33% 30.000 60.000 38% 60.000 100.000 42% 100.000 150.000 46% 150.000 200.000 50% 200.000 300.000 54% 300.000 58 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospcdarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodar-ske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in obiaganje s ploščicami steklarstvo, stavbno kleparstvo, ce-mentninarstvo, kleparstvo in kjučavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo tn gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za 20%, b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje mo- tomih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelek-trikarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanka, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in ko-larji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, ple-tiljstvo. žaganje drv, ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacija za 30 %, c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvoko-les, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za 40«, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celot-nega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50% letnega celotnega prihodka s pre-hrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslov-nih knjigah in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi. 24. e»en Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili. dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko de-javnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstot-nim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75%, za drugo leto 50% in za trejte leto dejavnosti 30% odmerjenega davka, b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za drugo leto 30% in za trezje leto dejavnosti 20% odmerjenega davka s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnega odstavka se obračunavajo z od-stotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejav-nostjo, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali ne bi kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospo-darsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kofn, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekia, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 25. člen Zavezancem za davek od dohodkov iz gospodarske dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna olajšava, naslednjih dejavnosti: a) zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, ce-mentninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žen-sko frizerstvo, nega obraza in telesa, b) popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motomih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in avtoličarstvo, avtoelektrikarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, ra-dio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, bru-saštvo in kolarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vutkanizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, c) krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvo-koles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura, s pogojem, da pretežno opravljajo storitve za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 50% letnega celotnega prihodka s prehrano. To razmerje morajo zavezanci dokumenti-rati ob predložitvi napovedi in izkazati v pravilno vodenih poslov-nih knjigah, če so te dolžni voditi. Oavčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: - za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v pretektem letu. Oavčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev, vendar ne sme presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. - za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec viozi najmanj znesek, ki ustreza 30% enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preto-klem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sred-stev, vendar ne sme presegati trikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vloiena. Ooločbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarske dejavnosti, davčna olaj-šava pa znaša 25% vloženih sredstev a prejšnjega odstavka tega člena. Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili. dejavnost z gradbeno mehaniza-cijo in gostinstvo bifejskega značaja, okrepCev»'nice ter postran-sko gospodarsko dejavnost, davčne olajš . j za vtožena sredstva ni mogoče priznati. Oavčne olajšave zavezancem iz tega čtena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena za nakup osebnih avtomobilov. 26. člen Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zave-zanca v globalu ne sme presegati 1,000.000 dinarjev oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zne-ska in sicer: - v prvem letu 350.000 dinarjev, -vdrugemletu 270.000 dinarjev* - v tretjem letu 200.000 dinarjev, - v četrtem letu 130.000 dinarjev, - v petem letu 50.000 dinarjev. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev, se zavezancu znesek olajšave lahko povrne v dveh letih v razmerju 2:1. Davčna olajšava do 100.000 dinarjev se lahko prizna v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov. 27. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, dose-ženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: - za 5%, če znaša odsotni delež izvoza od 5% do 10%, - za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20%, - za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30%, - za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. 28. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelek-trarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka so prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davk zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40% vloženih sredstev oziroma 1,000.000 dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevekza davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 29. člen Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olaj-šava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 10% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 30. člen Zavezancem davka, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitvene gospodarske dejavnosti in pri tem ne uporabljajo.dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40% odmernegg davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospo-darsko dejavnost kot postranski poklic. 31. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraže-vanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za' 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega lotnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospo-darstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstvazavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni dohodek poveča s faktorjem 4. 32. člen Borcem narodno osvobodilne vojne, se priznajo davčne olaj-šave pod pogoji, navedenimi v 29. in 31. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 10% znaša 20% oziroma 5% znaša 10%. 33. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. člena do 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira. 34. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in zdru-ženim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospo-darsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna, posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s po-stransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v mo-dernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s pogojem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanoc vloži najmanj znesek, ki ustreza 50% enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposle-nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava znaša 50% vloženih sredstev in se porazdeli na pet let tako, da znaša olajšava prvo leto 35, drugo 27, tretje 20, četrto 13 in peto 5% od skupno priznane olajšave. Davčna olajšava v skupnem znesku ne sme presegati štirikrat-nega zneska odmerjenega davka tistega leta, v katerem se olaj-šava prizna. Glede omejitve in postopka se smiselno uprobljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 26. člena tega odloka. 35. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 36. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upošte-vati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zave-zanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposle-nega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces - vse ob smisel-tiem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. Davek v pavšalnem letnem znesku od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju meril in pogojev iz prejšnjega od-stavka, praviloma ne more biti večji kot znašajo davki in prispevki od enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma praviloma ne sme biti manjši kot znaša 2% znesek enoletnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Slove-niji v preteklem letu. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski pokiic. s 37. člen Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: stopnja 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavaroval-nih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za ' varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov de-lavcev, doseženih z opravljanjem del o pretežni upora- bi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10% 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, do-hodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnože-vanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvimike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohod-kov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnost- no, 25% 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo stori-tve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, skle- . "¦. njeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40% Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, do-seženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske po-stojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD OOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 38. člen Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem do-hodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po nasled-njih stopnjah: N če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: nad do stopnja 30.000 33% 30.000 60.000 38% 60.000 100.000 42% 100.000 150.000 46% 150.000 • 200.000 50% 200.000 300.000 54% 300.000 58% Dpločbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 39. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posamez-nega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zave-zanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združe-nega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci po stopnji 40%. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 40. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6%. 41.6len Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40% za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih' poklicev, doseženih na za-bavno-glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih zdru-ženj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20%. VIII. OAVEK OO DOHODKOV IZ PREMOŽENJAIN PREMOŽENJ-SKIH PRAVIC 42. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stano-vanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, opravljanja in enoletne amortizacije ter stro-ški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: - zastanovanjainstanovanjskestavbe 60% - za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časado časa uporabljajoza počitek in oddih 40% 43. člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremlje-nih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnine, obrabe opreme in vrednosti storitev določijo v višini 60%. 44. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turistič-nega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študen-tov, turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodar-jenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 45. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do stopnja 30.000 30% 30.000 . 60.000 35% 60.000 100.000 39% 100.000 150.000 43% 150.000 200.000 , 47% 200.000 300.000 . 51% 300.000 ., 55% . IX. DAVEK OD PREMOŽENJA . > 46. člen Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnlh prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnlk oziroma uživalec stavbe. Davek se plaftuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 47. eien Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 48. Slen Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje. če vre-dnost stanovanjske stavbe ali stanovanja, ne presega 400.000 dinarjev. 49. člen Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivaii v lastnih stanovanjskih prosto-rih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana 50. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: stopnja - stanovanjske stavbe. stanovanja in garaže 0,15% - poslovnestavbeinposlovniprostori 0,20% - prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa • uporabljajo za počitek in oddih 51. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD K3ER NA SREČO 52. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15% 53. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. VI. POBIRANJE DAVKOV 54. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: - da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. - da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normal-nih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov Odlok plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo all dovoljeno obrofino odplatevanje, se ne zaraCuna-vajo zamudne obresti. Odlok all obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki jl priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlog! s sklepom. 55. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zave-zanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. PoroStvo obsega pismeno izjavo ene ali ve€ fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zave-zanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obvez-nosti iz premoženja ni uspela. XII. PREHOONE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Oavčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 57. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 58. člen Zavezanci, ki so pb zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka. morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k viožitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 59. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odkok o davkih obča-nov (Uradni list SRS, št. 14/74,5/75,29/75,6/76.5/77,3/78,9/78, 11/79, 38/79, 10/81 in 8/82) razen določb 36. do 40. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določ-bah 47. člena tega odloka. . 60. člen Ta odlok začne veljati osmi danpo objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983. leta dalje, razen določb 37., drugega odstavka 40. in 53. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: Datum: • ' Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK obrazložitev I. PRAVNA POOLAOA Zakon o davklh občanov slstomsko uraja plačevanje davkov občanov In razmejuje med družbeno polltlčniml skupnostmi prl-stojnosti o uvajanju vrste in obllks davkov, kl Jih lahko posa-mezna družbeno politldna skupnost pradpisujs. V skladu s 6. in II. členom zakona o davkih obdanov občina uvaja davke in prsdpisuje davčne stopnje z odlokom. V okviru določil 86. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik delovni Ijudje in občani v okviru z zakonom določenega slstema samostojno določajo vrste davkov občanov in z njimi samostojno razpolagajo. Po določilu 175. člena statuta občine zbor združe-nega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine enako-pravno sprejemata odlok o davkih občanov, s katerim predpisu-jeta vrste in oblike davkov oziroma določata politiko davkov v občini. Politiko davkov je občina dolžna usklajevati z drugimi na širšem in ožjem podrodju občine. II. RAZLOGI ZA IZDAJO ODLOKA Skupščina SR Slovenije je v decembru 1982 sprejeia zakon o davkih občanov, ki ga je uskladila z ustavnimi določbami, zako-nom o združenetn delu in drugimi normativnimi dokumenti, ki so izSli po zadnjih ustavnih spremembah. Zaradi uskladitve navedenih normativnih dokumentov jezakon o davkih občanov na novo uredil nekatere sistemske rešitve, ki se kažejo v tem, da nekatere kategorije obdavčitve izenačuje z delavci v združenem deiu in temeljnimi organizacijami združe-nega dela. Novi zakon o davkih občanov ukinja dve vrsti davka in sicer: - davek na posest cestno tovornih motornih vozil, priktopni-kov in kombi motomih vozil; ta vozila več ali manj občanom služijo kot osnovna sredstva, s katerimi ustvarjajo dohodek in je tako ustvarjen dohodek podvržen obdavčitvi. Da bi osnovna sredstva obdavčevali, pa sistemsko in vzdržno, - davek na posest gozdnih zemljišč; po sedaj veljavnem si-stemu so bile davku podvržena tista gozdna zemljišča, ki so v posesti občanov in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, če gozdna površina presega 0,50 ha. Rok za ureditev posestnega stanja je že potekel in zato tudi po tem davku ni več potrebe. Nov zakon o dvakih občanov ohranja obdavčevanja kmetijstva na sedaj veljavnem sistemu oziroma le-ta določa, da bo obdavče-vanje kmetijstva uredil posebni zakon. Rešitve obdavčevanja dohodkov občanov, ki jih prinaša nov zakon o davkih občanov, je treba vgraditi v predloženi odlok, nekatere institute na novo ali drugače urediti v skladu s sistemom davčne politike v občini oziroma v SR Sloveniji. Oba prej nave-dena davka, ki jih zakon ukinja, je treba izločiti tudi iz odloka o davkih občanov. Dogovor o usklajevanju davčne pditike v SR Sloveniji prinaša v skladu z zakonom o davkih občanov, nekatere drugačoe rešitve, ki terjajo spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov. Sedanji odlok o davkih občanov je bil sprejet v začetku leta 1974, ki je doživel že deset sprememb in dopolnitev in bo do sprejema predloženega odloka poteklo devet let, ter bi ga bilo zaradi obsežnejših siednjih sprememb in dopolnitev izredno težavoo izvrševati. , III. SPREMEMBE IN OOPOLNITVE, Kl JIH VSEBUJE PREDLO-ŽENI OOL.OK O DAVKIH OBČANOV V nadaljni obrazložitvi izhajamo iz vsebine, ki jo prinaša pred-loženi odlok v primerjavi s sedanjo normativno ureditvijo. Davek od osebnega dohodka ostane nespremenjen in še v nadalje plačuje po stopnji 0,50%. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti: Spričo dejstev, da zakon o davkih občanov ohranja sedaj vetjavni sistem, tudi odlok ne prinaša nobenih novosti razen nekatere razširitve v davčnih olajšavah. Sistem davčnih stopenj ostane nespremenjen In pravtako obseg obdavčevanja kmetljstva po dejanskem dohodku. Dbseg olajšav v kmetljstu: 1. Zavezancl davka iz kmatijstva (16. člen) Iz višinskih krajev, kjer so prolzvodnl, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabl, naj bi bili oprošfien! davka, Ce njlh katastreki dohodek negozdnih povrSln ne presega 18.000 dlnarjev; dosedaj tazneaek znaša 15.000 dlnarjev. Kraji so navedeni v 16. členu. Ta oprostltev bl zajela 942 zavezancev, doslej pa je bilo opro-ščenih 837 občanov. Globalna nominalna oprostltev je bistvu neznatna, ker gre za sorazmerno nizke davfine osnove, stopnja pa za te kraje velja 2%. 2. Olajšava davka iz kmetijstva za gradnjo mallh hidroelek-trarn, kl je urejena v 17. členu, je nova in povsem v skladu s politiko reševanja energetske krize. 3. V drugem odstavku 18. člena je izjemno urejena olajSava davka iz kmetijstva za otroke kot bodoče prevzemnike kmetij, če se otroci šolajo na srednjih kmetijskih šolah. 4. Na novo je urejena olajšava v 19. členu odloka, ki se nanaša na vlaganje sredstev za novo oziroma nadomestno gradnjo, po-pravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiže. Pri tem so miš-Ijene samo tiste hiše, ki služijo za prebivanje občanom, ki kmetu-jejo; teh olajšav naj bi bili deležni samo čisti kmetje. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti: Zasebna gospodarska dejavnost kot je obrt, gostinstvo in druge gospodarske dejavnosti zakon o davkih občanov ureja obdavčevanje na način kot velja za deiavca v združenem delu do tistega dela dohodka, ki ima značaj osebnega dohodka in kot temetjno organizacijo združenega dela, kadar nosilec samo-stojne dejavnosti ustvari ostanek čistega dohodka. V bistvu ta odlok ureja le obdavčitev ostanka čistega dohodka. Progresivne stopnje za obdavčitev ostanka čistega dohodka, ki so urejene v 22. členu odloka so višje od dosedanjih. Sedaj velja kot začetna stopnja 28% in kot maksimalna stopnja 53%; torej gre za razliko v razponu davčne lestvice po tem odloku in sedaj veljavnem sistemu za 5%. Obe ureditvi sta usklajeni z dogovorom o uklajevanju davčne politike v SR Sloveniji s tem, da je 9edaj veljavna davčna lestvica na spodnji meji razpona, predlagana ureditev pa na zgornji meji. K taki ureditvi vodijo 48. in 52. člen določila zakona o davkih občanov, po katerih se ostanek čistega dohodka kot davčne osnove ugotavlja na bistveno drugačen način kot doslej. Ostanek čistega dohodka je predhodno očiščen vseh zakonskih in pogod-benih obveznosti, sedaj pa se je davčena osnova ugotavljala na drugačen način, ki je vsebovala še nekatere prej naštete obvez-nosti. S takšnim načinom ugotavljanja davčne osnove bodo mnogi zavezanci izpadli iz obdavčitve, za tiste, ki bodo ustvarjali ostanek čistega dohodka pa bo le-ta sorazmemo nižji, od ugotav-Ijanja po sedanjem sistecnu Po dosedanji ureditvi za leto 1981 ni bil odmerjen davek 51% zavezancem iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, temveč le tiste družbene obveznosti, kot so jih dolžni plačevati delavci v delovnem razmerju iz osebnih dohodkov. Cenimo, da se bo delež zavezancev, katerim ne bo odmerjen davek, ker ne bodo imeli ostanka čistega dohodka, povečal na približno 60%. Tako bo plačevalo davek od ostanka čistega dohodka zmanj-šano število zavezancev, v glavnem tisti, ki bodo ustvarjali večje dohodke. Cenimo, da bodo globa ne nominalne družbne obveznosti vseh zavezancev iz gospodarskih dejavnosti. primerjano na dotočeno leto, ostale na približno istem nivoju. Pričakovati pa je, da bo globalni davek v strukturi vseh obveznosti nekoliko nižji, kot po sedaj veljavnem sistemu. V skladu s politiko razvoja malega gospodarstva v občini so naravnane davčne olajšave in oprostitve, vsebovane v 23. do 26. členu predloženega odloka. Vsebina olajšav, ki je opredeljena v 23. in 24. aenu, je več ali manj povzeta iz dosedaj veljavne ureditve le, da je nekoliko izpopolnjena. OlajSave za nova dela, so urejene na novo, na kvalitetnejšem nivoju v skladu z zakonom o davkih občanov, ki daje zavezancem davka iz gospodarskih de-javnostt več stimulactje za investicijske naložbe v osnovna sred-stva, kot je bilo to dosedaj. V 26. členu odloka je predpisana omejitev olajšave na gornji globalni znesek 1,000.000 dinarjev in nato v urejenem padajočem razmerju porazdeljena na pet let. To bodo pomembne davčng olajšave zlasti, če bodo hkrati dovolj sproščeni drugi faktorji razvoja malega gospodarstva. Učinek sedaj, 2 odlokom predpisanih davčnih olajšav, na primer za leto 1981 je naslednji: skupaj odmerjen davekznaša83.516.720dinar-jev, priznane olajšave pa 7.315.656 dinarjev ali 9% glede na globalno odmerjen davek. Teh olajšav bo lahko deležnih le okoli 40% vseh zavezancev \z gospodarskih dejavnosti, toliko je na-mreč tistih, ki jim je odmerjen davek oziroma dosegajo ostanek čistega dohodka, od katerega se plačuje davek. Olajšave za izvozne stimulacije so urejene v 27. členu v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike in naj bi bile za vso SR Slovenijo enotno urejene. V 28. členu odloka so urejene oprosti-tve za gradnjo malih hidroelektrarn. Tudi ta ureditev je v skladu z dogovorom enotno rešena za vso SR Slovenijo. Druge olajšave, vsebovane v 29. do 32. členu, so več ali manj urejene na dosedaj veljaven način. Nova davčna olajšava, ki naj bi jo ta odlok uredil v 34. členu, se nanaša na postransko obrtno dejavnost, kadar se občan kot čisti kmet ukvarja s tako postransko dejavnostjo po določilih obrtnega zakona. Ta olajšava bi veljala prvenstveno ali samo za kmete na področju Velikih Lašč, ki se ukvarjajo s tako imenovano »suho robo«. Olajšava je sistemsko tako naravnana, kot naj bi veljala za obrtnike, ki se jih dohodek ugotavlja in vlagajo sredstva v nove naložbe za področje obrtne dejavnosti, v primeru olajšav po 34. členu pa bi bila sredstva angažirana v kmetijske naložbe. 35. in 36. člen odloka dopolnjujeta zakonska merila o odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, ki jih vsebuje zakon o davkih občanov Zakon dokaj omejuje obseg pavšaliranja, vendarglede na dosedanjo ureditev se bo krog zavezancev, ki bodo plačevali davek v pavšalnem letnem znesku nekoliko razširil. Ti zavezanci ne bodo vodili poslovnih knjig. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti se sistemsko ne menja, le davčna lestvica za obdavčitev ostanka čistega dohodka se spremeni na način in v obseg, kot to velja za gospodarske dejavnosti. Obdavčitev dohodkov iz avtorskih pravic ter dohodkov iz pre-moženja in premoženjskih pravic je v tem odloku povzeta dose-danja ureditev, določba drugega odstavka 40. člena pa je nova. Zakon o davkih občanov namreč določa, da mora biti za do-hodke, ki jih dosežejo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samo-stojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejav-nost, stopnja za 70% nižja; tako znižano sme stopnja znašati 6%. Zakon o davkih občanov v poglavju »davek od premoženja« ohranja le davek na posest stavb, dela stavb, stanovanj in garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih (počitniških hiš) Zakon določa, da je osnova za davek vrednost, ki se ugotovi po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve. V konkretnem pri-meru je to Republiški komite za varstvo okolja in urejanje pro-stora; ta organ pa je že izdal poseben pravilnik, ki je povzet v 47. členu predloženega odloka. Takšna ureditev omogoča, da bodo stavbe v SR Sloveniji obdavčevane na enotnih osnovah. Ljubljan-ska regija ima v bistvu že sedaj takšen sistem obdavčevanja stavb - točkovalni sistem - le da ta sistem vsebuje nekatera odstopa-nja. V prihodnjem obdobju bo treba ta neskladja odpraviti tako, da bo treba speljati točkovanje vseh obstoječih stavb, stanovanj, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš. To pa je veliko delo, saj je vobčini v lasti občanov preko 19.270 takih objektov. Torejv pogledu obdavčevanja stavb bo potrebno speljati novo vrednote-nje kar je vselj>ovalo tudi v predloženem odloku, druge norma-tivne določbe obdavčevanja stavb pa ostajajo nespremenjene. Določba, ki se nanaša na oprostitev dobitkov od iger na srečo do vrednosti 10.000 dinarjev, je v skladu z medrepubliškim dogo-vorom in je kot taka povzeta v ta odlok. . . IV. ZAKLJUČEK O predloženem osnutku odloka o davkih občanov je tekel usklajevalni postopek z Ijubljanskimi občinami, nato pa tudi z občinami v celotni Ijubljanski regiji. Po razpravahoosnutku in ko bodo zbrani predlogi, mnenja in stališča, bo potrebno usklajeva-nje ponoviti. Menimo, da je predloženi osnutek odloka solidna osnova za razpravo, iz katere bo mogoče povzeti najustreznejše rešitve za predlog odloka. Ljubljana, dne 28/12-1982________________IZVRŠNI SVET Na podlagi 175. člena statuta obfiine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter člena zakona o obdavčeva-nju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 7/79, 61/78, 26/76, 5/80, 63/80 in 3/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela ODLOK - o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Tarifna številka 1, odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/78, 30/78, 6/80, 10/81, 8/82) se črta. ¦•"' ' 2. člen " ' K tarifni številki 6, opomba 1 se na koncu odstavka, za besedo »telesa«, postavi vejica in doda besedilo: »vzdrževanje in popra-vilo kmetijske mehanizacije«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983. Številka: . . , Datum: ' ' , Predsednik ¦ ¦ ' skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK obrazložitev PRAVNA PODUVGA: Pooblastilo za sprejem odloka o posebnem občinskem promet-nem davku in njegove spremembe, s katerimi občine samostojno uvajajo oblike in stopnje prometnega davka, je dano v 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81). Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) enakopravno spreje-mata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin VSEBINA PREDLOGA: V 1. členu spremembe odloka predlagamo ukinitev splošne stopnje posebnega občinskega prometnega davka. Po tarifni številki 1 se plačuje posebni občinski prometni davsk od vseh proizvodov, ki so namenjeni končni potrošnji, razen od proizvo-dov, za katere so v občinski tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana oprostitev. Predlog za ukinitev splošne stop-nje davka je podan v izhodiščih za financiranje splošne porabe v občinah SR Slovenije, v letu 1983, s predlagano prerazporeditvijo posebnega občinskega prometnega davka v republiško razpola-ganje. V 2. členu pa predlagamo dopolnitev odloka z uvedbo posebne oprostitve občinskega prometnega davka od plačil za vzdrževa-nje in popravilo kmetijske mehanizacije. FINANČNI UČINEK: ' Znižanje splošne stopnje prometnega davka predstavlja zmanj-šanje sredstev občinskega proračuna, po oceni za 37.180.000 dln, s čimer pa splošna poraba v občlni oziroma mestu Ljubljani ne bi bila prizadeta, saj znesek fungira v proračunski bilanci kot presežek. KolikSna sredstva izpadejo iz občinskega proračuna z uvedbo oprostitve 10% prometnega davka od plačil za popravila in vzdr-ževanje kmetijske mehanizacije sicer ni mogoče zanesljivo oce-niti, vendar menimo, da gre za zanemarljiv znesek izpada. IZVRŠNI SVET Na podlagi 157. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora dne ......1983 sprejela OKVIRNI PROGRAM DELA ZA LETO 1983 I. Uvod Po poslovniku skupščine sprejmejo zbori skupščine vsako leto program dela. Letni delovn! program je osnova za delo zborov, skupščine ter njenih delovnih teles in izhaja iz pravic in dolžnosti, funkcije in naiog skupščine in njenih delovnih teles. S sprejetim letnim programom dela je omogočeno: kontinui-rano delo skupščine občine, določlti prioriteto nalog in pristojno-sti, spremljanje tekočih družbenih dogajanj in vprašanj in izvaja-nja sprejetih odločitev v skupščfni, njenih zborih ter delovnih telesih. Letni program dela zajema okvirne vsebinske naloge za posa-mezno področje delovanja skupščine in zborov v tekočem kole-darskem letu, v katerem so zajete vse pomembnejše zadeve, ki so kot naloge znane že v naprej oziroma že predhodno nakazane ob sprejemanju sklepov, predlogov, stališč in pobud v preteklem obdobju. Vsebinski program dela je sestavljen tako, da je v največji možni meri upoštevano sodelovanje vse dejavnikov, ki so zainte-resirani za sestavo programa, hkrati pa je zagotovljena še nadalj-nja odprtost programa, ki omogoča dopolnjevanje in spreminja-nje programa z dodatnimi pomembnimi zadevami, predlogi in pobudami. Potreba po odprtosti programa nakazuje tudi dejstvo, da bodo po vsej verjetnosti potrebna usklajevanja tega programa s programi drugih družbenopolitičnih skupnosti (mesto, repu-blika, regija itd.) in drugih organizacij ter skupnosti, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri delu skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Nič manj pomembni pa niso tudi novi predlogi in pobude, ki jih bodo za dopolnitev programa podali delegati v temeljnih delegacijah, v konferencah delegacij in delegati druž-benopolitičnega zbora v vsem obdobju izvajanja programa, V predlaganem letnem delovnem programu zato niso navo-dene konkretne zadeve, pač pa samo usmeritev dela po posa-meznih področjih. Kot sestavni del letnega programa dela skup-ščine in njenih zborov bodo tromesečni programi dela, ki zaje-majo konkretne zadeve, o katerih bo skupščina razpravljala in odločala, nosilce nalog in predlagatelje zadev za vsako sejo posebej. V njih bodo zajete tudi zadeve iz programov dela skup-ščin drugih družbenopolitičnih skupnosti (SRS, MS, regije itd.). Zaradi tega letni program dela zajema teme, s katerimi bodo zbori oblikovali s svojimi stališči in sklepi kratkoročno in dolgo-ročno politiko razvoja občine na vseh področjih. II. Program dela: Prl uresničevanju programa dela skupščine In njenih zborov bo dana prloriteta izvajanju nalog, kl izhajajo iz sprejetih dokuatao* tov družbenopolitičnih organizacij in izhodišč za dolgoročni pro-. gram uresničevanja gospodarske stabilizacije ter izpolnjevanja resolucijskih obvez. Delovanje skupščine bo predvsem usmerjeno v spremljanje izvajanja planskih dokumentov občine, sprotnim ocenam stabili-zacijskih programov, sprejetih razvojnih usmeritev zlasti na po-dročju kmetijstva, malega gospodarstva, gostinstva in turizma, ki so bile že sprejete na sejah skupščine v preteklem letu. Posebej pa zajema oziroma izpostavlja program skupščine v letu 1983 naslednja kompleksna področja: - oblikovanje in izvajanje kadrovske politike in zaposlovanja na območju občine, ki je v programu v I. tromesečju 1983, - vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju organizacij združenega dela v občini - programirano v II. tromesečju, - prostorski razvoj občine z vsemi programi in problematiko -programirano za II. trome3ečje, - razvoj turizma v celoti - v II. tromesečju programa, - ocena stanja in usmeritev na področju samoupravnega sod-stva in pravne pomoči v občini - programirano v III. tromesečju, - aktualna vprašanja izvajanja delegatskega sistema - v IV. tromesečju programa. Poleg navedenih prioritetnih nalog bodo zbori skupščine v programiranem obdobju obravnavali še: 1 .s področja družbenega planiranja in gospodarstva: - spremembe in dopolnitev družbenega plana za obdobje 1981-1985, - dolgoročni plan razvoja občin in mesta za obdobje 1986-2000, - resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1984 - izvajanje resolucije o politiki izvrševanja družbenega plana za leto 1982-1983, - izvajanje investicijske politike v letu 1983, - - izpolnjevanje planov izvoza v letu 1983 s poudarkom na konvertibilno področje, - problematiko izgubašev in OZD, ki se nahajajo na robu rentabilnosti, - kršitelje dogovora o delitvi osebnega dohodka, - izpolnjevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. - uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih spora-zumov, - izvajanje programov razvoja malega gospodarstva in služ-nostnih dejavnosti, - razvoju trgovinske mreže in preskrbe prebivalstva. 2. s področja kmetijstva in gozdarstva: - uresničevanje akcijskega programa kmetijstva in gozdarstva z razvojnimi usmeritvami, - realizacija programa pospeševalne službe in koriščenje sklada, - lovsko gospodarski in ribiško gojitveni načrt, - pridobivanje zemljišč SLP in vključevanje neobdelanih obde-lovalnih površin, - problematika Ljubljanskega barja •' - '¦ - realizacija posevkov in odkupu poljskih pridelkov, - občinskem prostorskem planu, 3. s področja prostorskega urejanja in varstvu okolja: - dolgoročni plan razvoja s poudarkom na prostorski del, - urbanistični načrt mesta Ljubljane, - uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov na področju urbanističnega planiranja, - komunalno gospodarstvo, - uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu, - prostorska problematika na območju občine, - predlogi odlokov o zazidalnih načrtih in urbanističnih redih po končanem predhodnem postopku, - ukrepih za odpravo nedovoljenih gradenj terodpravo le-teh, - določitvi trase vodarne Brest-Podpeč, - o varstvu okolja in zavarovanje vode, ' ; 4. s področja družbenih dejavnosti: ; - organiziranost in delovanje SIS, ' ' - izvajanje programa gradnje iz sredstev samoprispevka III, - aktualna problematika svobodne menjave dela, - stanje in problematika vzgojnovarstvenih ustanov, - stanje in problematika osnovnega zdravstvertega varstva, - organiziranost in delovanje krajevnih skupnosti, - izvajanje skrbi za borce in invalide NOV, - preventiva in vzgoja v cestnem prometu. 5. s področfa financ in dohodkov: - izvajanje davčne politike v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983, - odlok o davkih občanov, - odlok o posebnem občinskem prometnem davku, - odlok o davku na promet z neprefničninami - zaključni račun prispevkov in davkov za leto 1982, - zaključni račun proračuna občine za leto 1982 in rebalans proračuna za leto 1983, . - odlok o proračunu občine za leto 1984, - izvajanje ukrepov za omejevanje splošne porabe. 6. s področja kadrovske službe: - oblikovanje in izvajanje kadrovske politike in zaposlovanja v občini (štipendiranje, obvezna praksa, pripravništvo, zaposlova-nje mladih itd.). 7. s področja delegatskega sistema: - aktualna vprašanja izvajanja delegatskega sistema (vključno SIS), - delegatska vprašanja in predlogi, odgovori in pobude delega-tov, - izhodišča za spremembe in dopolnitve skupščinskih aktov, - program dela skupščine in njenih zborov. III. Vključevanje v delo skupščine mesta LjuMjane in skupttine SRS: Skupščina občine se bo v programiranem obdobju aktivno vključevala v obravnavo pomembnejših gradiv iz programa skup-ščine SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljane. Hkrati bodo vključene v program skupščine občine tudi zadeve mestnega značaja, ki terjajo soglasje občinske skupščine. Iz predvidenega programa dela skupščine mesta zajema pro-gram skupščine občine za leto 1983 naslednje zadeve: - planske dokumente skupščine mesta Ljubljane in njih reali-zacijo, - dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin in mesta, - urbanistični načrt Ljubljane, - vključevanje Ijubljanskega gospodarstva v mednarodno deli-tev dela, - načrt pospeševanja in razvoja primarnega kmetijstva, - uresničevanje prehrambene bilance in oceno sklada inter-vencij v kmetijstvo, - stanovanjska graditev v dolgoročnem obdobju 1986-1995, - komunalno opremljanje, odkup ter stroški urejanja zemljišč, - izvajanje planov in gospodarjenje komunalnih delovnih orga-nizacij, - mestni in primestni potniški promet s problematiko, Vključevanje skupščine v obravnavo zadev iz pristojnosti skup- ščine SR Slovenije bo tudi v tem obdobju potekalo tako, da bo prdsedstvo skupščine sproti določalo zadeve iz republiškega programa, o katerih naj bi razpravljali na sejah zborov SO. Z vključevanjem teh zadev bo program dela skupščine občine v celoti izpopolnjen in tudi vsebinsko obogaten. Ljubljana, 4/1-1982 Predsedstvo SOB PROGRAM dela skupščine in njenih zborov v obdobju januar-marec 1983 Vsebina zadev oziroma nalog Nosilci nalog predlagatelji zadev Obravnava kot Pristojni zbori osnutekali predlog odločanja 1 JANUAR1983: Iz prlstojnostl SOB: 1. Obravnavainformacijeoproblematiki in poteku gradnje objektov samoprisp. III 2. Razprava in sprejemosnutka odloka o davkih občanov 3. Obravnavainsprejemosnutkaodloka o občinskem prometnem davku 4. Obravnava in sprejem predloga sklepa o določitvi kraja praznov. občinskega praznika 5. Obravnavainsprejempredlogasklepa o imenovanju žirije za priznanja in nagrade OF 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o višini in obliki nagradOF Komite za družbene dej. Mestni odbor samop. III Uprava za družb. prih. Uprava za družb. prih. OK SZDL Komisijazavolitve, imen. Predlog sklepa ter kadrovske zadeve Žirija za nagrade OF Informacija-poročilo Osnutek odloka Osnutek odloka Predlog sklepa Predlog sklepa Predlog sklepa ZZD, 2KS, DPZ ZZD.ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ FEBRUAR1983: Iz prlsto|nostl SOB: 1. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana za obdobje 1981 -1985 2. Poročilo o organiziranosti in problematiki delovanja SIS 3. Poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s problematiko v letu 1982 4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike vletu 1983 5. Predlogodlokaodavkihobčanov 6. Predlogodlokapposebnemobčinskem prometnem davku 7. Osnutek odloka za promet z nepremičninami 8. Predlog odloka o sprejemu urbanističnega reda za KS Pijava gorica, Turjak, Želimlje 9. Predlogi komisijeza volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve Komite za druž. planiranje in IS Komite za družb. dej. in SIS Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pronrietu Uprava za druž. prih. Uprava za driižb. prih. Uprava za družb. prih. Uprava za družb. prih. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Komisijazavolitve, imenovanja ter kadrovske zadeve Predlog Poročilo Poročilo Predlog Predlog Predlog Osnutek Predlog ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZKS, DPZ ZZD, ZKS ZZD,ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ Predlogi sklepov ZZD, ZKS, DPZ MAREC1983: Iz pristojnosti SOB: - 1. Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov SOB 2. Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o izvajanju in oblikovanju kadrovske politike in letnih planih zaposlovanja 3. Poročilo o delu in problematiki vzgojnovarstvenih organizacij v letu 1982 4. Poročilo o izvajanju skrbi za borce in invalide NOV 5. Predlog odloka o davku na promet z nepremičninami 6. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Izvršni svet Poročilo ZZD, ZKS, DPZ Kadrovska služba in izvršni svet Poročilo ZZD, DPZ Komitezadružbenedejavnosti, Poročilo ZZD, ZKS, DPZ SIS za otroško varstvo Komisija za invalide in borce Poročilo ZZD, ZKS, DPZ Uprava za družbene prihodke Predlog odloka ZZD, ZKS Komisijazavolitve, imenovanja Predlogi sklepov ZZD, ZKS, DPZ ter kadrovske zadeve V periodični program za obdobje januar-marec 1983 bodo naknadno vključene še zadeve iz gradiva skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije, čim prejmemo njihove periodične programe. I ii.Kliano i/1.1QA1 Na podlagi 196. člena statuta občlne Ljubljana Vič-Rudnlk (Ur. I. SRS, st. 2/78 in 35/81) in na predlog komisi]« za volltve, Imenovanja In kadrovske zadeve, je skupsčina občlne Ljubljana Vlč-Rudnik na sejf^bora združenega dela in zbora krajevnlh skupnosti dne 26. januarja 1983 sprejela SKLEP o imenovanju pripravljalnega od-bora za organizacijo in izvedbo pro-slave občlnskega praznika v letu 1983 ¦"!.¦"¦ :\ ' ' • : ¦"¦'¦'¦ V pripravljalni odbor za organizacijo in izvedbo proslave občin-skega praznika v letu 1983 se imenujejo: Za predsednika: KLANŠEK Maks, predsednik Skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik Za nam. predsednika: FEGEš dr. Jože, podpredsednik SOB Lj. Vič-Rudnik Za člane: RUEH Aleš, predsednik OK ZKS Lj. Vič-Rudnik VRHUNC Peter, predsednik OK SZDL Lj. Vič-Rudnik ŠKETA Jože, predsednik OS ZSS Lj. Vič-Rudnik KOVAČ Nataša, predsednica OK ZZB Lj. Vič-Rudnik JANŠA Janko, predsednik OO ZZB Lj Vič-Rudnik KRUMBERGER Franc. nam. preds. IS SOB Lj. Vič-Rudnik OOMITROVIČ Janja, urednica »Naše komune« DOLNIČAR Alojz, predsednik OK ZRVS Lj. Vič-Rudnik LEKŠAN Jože, vodja enote Vič ZIL TOZD Urejenje stavbnega zemljišča Predstavnik KS, kjer bo organizirana občinska proslava . 2. - ' ¦ Administrativno tehnična opravila za pripravljalni odboroprav-Ija sekretariat skupščine občine. 3. Pripravljalni odbor ima nalogo, da pripravi in organizira pro-slavo občinskega praznika v letu 1983. 4. •, , • ' :,. Ta sklep velja takoj. številka; Predsednik skupščine Datum: občine Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK predlog sklepa o imenovanju pripravljalnoga odbora za organi-zacijo in izvedbo proslave občinskega praznika 27. april - dan ustanovitve osvobodilne fronte - kot svoj občinski praznik. Po dolgoletni tradiciji se organizira in izvede proslavo na ob-močjih krajevnih skupnosti naše občine v obliki slavnostne seje delegatske skupščine z zborovanjem delovnih Ijudi in občanov in krajšim kultumim programom. Mesto proslave občinskega praz-nika določi skupščina občine na predlog občinske konference SZDL ki postopek že vodi in bo predlog kraja praznovanja podan na januarski seji skupščine. Da bo organizacija predpriprav, priprav in izvedba proslave občinskega praznika, slavnostne seje delegatske skupščine zdru-žene z zborovanjem vseh delovnih Ijudi in občanov naše občine, potekalo nemoteno in pravočasno, predlagamo, da se na današ-nji seji že imenuje pripravljalni odbor, ki bo odgovoren za celotno izvedbo proslave. V odbor so predlagani funkcionarji delegatske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta ter predstavnik KS. kjer bo proslava potekala. Administrativno tehnična opravila bo opravijal sekretariat skupščine. Predsedstvo SOB Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 6/75) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1983 in na seji družbenopolitičnega zbora dne.....1983 sprejela SKLEP o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. i. Za leto 1983 se določijo nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik v obliki a) občinskega priznanja b) umetniška dela ali denarne nagrade Posamezne denarne nagrade ali umetniška dela znašajo do 20.000 dinarjev. Predlog za podelitev priznanj in nagrad pripravi žirija po pravil-niku o kriterijih in postopku za podeljevanje priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik III. Finančna sredstva za nagrade so zagotovljena v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik. IV. Ta sklep velja takoj. Številka: Predsednik skupščine Datum: občine Ljubljana Vič-Rudnik MaksKlanšek obrazložitev Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 6/75) skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje vsako leto priznanja in nagrade za p>osebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, samou-pravljanja, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja. kulture in telesne kulture, zdravstva. socialnega varstva, na področju krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti. Priznanja in nagrade se podeljujejo v obliki pismenih priznanj, denarnih nagrad ali umetniških del v višini in obliki. ki jo določi vsako leto skupščina s svojim sklepom. Razpis priznanj in nagrad se objavi s posebnim razpisnim natečajem, ki vsebuje pogoje in časovne roke za predložitev predlogov, žiriji v obravnavo in določitev priznanj oziroma na-grad po določenih kriterijih vsebovanih v pravilniku o postopku podeljevanja Po predloženem predlogu se nagrade tudi v letošnjem letu ne povečujejo in ostaja višina za posamezno nagrado v lanskoletni višini največ do 20.000 dinarjev oziroma umetniška dela v enaki vrednosti. Finančna sredstva za občinske nagrade in priznanja so zago-tovljena v proračunu občine za leto 1983. Žirija za priznanje in nagrade Ljubljana, 10/1-1983 SKRAJŠAN ZAPISNIK 8. sefe družbenopolitičnega zbora skupft&ne obSne guUjana VK-Rudnik, Id fe bila v srado, dne 22. decembra 1982 ob 16. uri. Sejo družbenopolitičnega zbora je sklicala in vodila predse-dnica zbora Marija Stanič Od 30 detegatov družbenopolitičnega zbora je seji prisostvo-valo 20 delegatov, 6 delegatov je izostanek opravičilo. 4 pa izostanka niso opravičili Na seji družbenopolitičnega zbora so bili prisotni tudi člani izvršnega sveta: Krumberger Franc in Marinc Viktor, Emeršič Slavka, članica komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ter predstavnik LUZ tov. Klemenčič Na predlog predsednice zbora Marije Stanič, je brl sprejet nasled-nji DNEVNI RED: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora 2. Obravnava in sprejem predloga resolucije o uresničevanju družbenega plana 1981-1985 za leto 1983, 3. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbanistič-nega reda za območje KS Škofljica 5. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o prevzemu pokrovi-teljstva nad planinskim taborom na Kureščku. 7. Predlogi in vprašanja delegatov K točJd 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora z dne 1. decembra 1982 Skrajšan zapisnik 7. seje je bil brez dopolnitev in pripomb sprejet soglasno. K točM 2. Obravnava in sprejem predloga resolucije o uresni-čevanju družbenega plana 1981-1985 za leto 1983 Uvodno poročilo k predlogu resolucije je podal član izvršnega sveta in predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospo-darstvo Janko Japelj. Hkrati je v imenu izvršnega sveta podal dopolnitve predloga resolucije V razpravi so sodelovali: Steiner Alojzija, Budnar Miloš, Dur-java Ema, Močnik Maks, Škraba Mile, Stanič Marija, Klanšek Maks in Šketa Jože. f Delegat Budnar Miloš je podal na predlog resolucije amandma in sicer, da se besedilo 2. alineje 7. točke resolucije nadomesti z besedilom: »Organizacije zdnjženega dela v sodelovanju z razi-skovalnimi organizacijami potrudile za uspešnejši prenos znan-stvenih raziskovalnih dosežkov v prakso in s tem postopek za hitrejšo prerazpodelitev gospodarstva«. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel resolucijo o uresničevanju družbenega plana 1981-1985 za leto 1983 s pred-loženim amandmajem izvršnega sveta in amandmajem, ki ga je podal delegat k 7. točki resolucije Sprejeti amandma se predlaga v sprejem tudi zboru združe-nega dela in zboru krajevnih skupnosti K točH 3. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o usklajeva-nju davčne politike v letu 1983 Uvodno obrazložitev je podal direktor uprave za družbene prihodke, Ivan Lovše. V razpravi so sodelovali: Steiner Alojzija, Škabar Mile in Stanič Marija. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel osnutek dogovora s tem, da se v določbah davčnih olajšav za gradnjo manjših hidroelektrarn dopolnijo še olajšave za izgradnjo tudi drugih naprav, ki zagotavljajo dodatno energijo (sončna, geoter-malna, bioenergija itd.) K točki 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Škofljica Uvodno obrazložitev je podat arhitekt tov. Klemenčič in hkrati predlagal spremembo 3. in 7. člena predlaganega predloga od-loka. SKLEP: Zbor je soglasno sprejel odlok o urbanističnem redu za območje KS Škofljica s predlagano spremembo 3. in 7. člena in sicer: - da se v 3. členu doda besedilo: »razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območjih, za ka-tera ni predvidena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju« in - da se doda nov 7. člen z besedilom: »Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje KS Škofljica določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 17/74)«. - dosedanji 7. člen postane 8. člen. K točtd 5. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Predloge komisije je obrazložila Emeršič Slavka, članica komi-sije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor je soglasno sprejel sklep o: 1. razrešitvi Lovše Ivana, direktorja uprave za družbene pri-hodke, 2. razrešitvi Simonič Bojana dolžnosti člana izvršnega sveta, 3. imenovanje Paulin Mitja za direktorja uprave za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik, 4. izvolitvi sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani po kandidatni listi in dodatnih predlogih kandidatov za občino Ribnica in občino Ljubljana Vič-Rudnik, 5. izvolitvi Košir Dušana za poklicnega sodnika sodišča združe-nega dela v Ljubljani, 6. izvolitvi Cujnik Zdenka za namestnika javnega tožilca Temelj-nega javnega tožilstva K točtd 6. Obravnava in sprejem sklepa o prevzemu pokrovi-teljstva nad planinskim taborom na Kureščku SKLEP: Zbor je soglasno sprejel sklep o prevzemu pokrovi-teljstva nad planinskim taborom na Kureščku K točld 7. Vprašanja in predlogi delegatov Pisnih vprašanj ni bilo. Delegat OPZ Emeršič Slavka je postavila vprašanje, kako se obdavčujejo lastniki ali najemniki stanovanj, ki stanovanja odda-jajo podnajemnikom (primer masovnega oddajanja sob v Rakovi Jelši). Seja je bila zaključena ob 18.10. Sekretar skupščine: Predsednik DPZ: Janez Jagodič, l.r. Stanič Marija, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 8. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ki je bila 22. decembra 1982 s pričetkom ob 16. uri. Sejo zbora združenega dela je na podlagi statuta občine in poslovnika skupščine občine sklical in vodil predsednik zbora Anton Dolničar. ,. ¦ ¦ Sprejet je bil naslednji dnevni red: , . . 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1983, 4. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela za obdobje januar - september 1982, 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 6. Obravnava in sprejem predloga dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983, 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi amortiza-cijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območje KS Škofljica, 9. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983, 10. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi statuta delovne organizacije Center za tehnično izobraževanje Ljub-Ijana, 11. Obravnava in sprejem predlogov razrešitev in imenovanj, 12. Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za udeležbo na seji, 13. Predlog sklepa o prevzemu pokroviteljstva pri organizaciji planinskega tabora na Kureščku, 14. Vprašanja in predlogi delegatov. . : KTOČKI1. Predsednik zbora je na podlagi oddanih pooblastil ugotovil, da je na seji prisotnih 33 delegatov zbora združenega dela. Naknadno so prišli še trije delegati tako, da je bilo na seji prisotnih 36 delegatov od skupno 49 delegatov zbora. Seje se niso udeležili delegati naslednjih konferenc delegacij: - št. 4 - Iskra TOZD SEM, - št. 14 - Plutal, dsss, - št. 19 - Zmaga Ljubljana, - št. 24 - Gostinsko podjetje Vič, - - št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet, - št. 27 - Tobačna tovarna, dsss, ' - .št. 29 - IB Elektroprojekt, ¦ - St. 34- Dom srednjih šol, . ' _ . - št. 37 - Šolske delavnice TŠ, ..¦¦'¦,. . - št. 41 - BF VTOZD za veterinarstvo, - št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje, - št. 45 - LM TOZD Posestva, - št. 48 - KZ Velike Lašče. Na seji zbora so bili prisotni tudi: dr. Jože Fegeš, podpredse-dnik skupščine občine, Marija VVeber, predsednica občinske razi-skovaine skupnosti, Alojz Domjan, predsednik občinske izobra-ževalne skupnosti, Janko Japelj, Jožica Pogačnik, Tanja Jelen, Metka Simonič in Stane Abunar, člani izvršnega sveta ter stro-kovna delavca uprave Mitja Paulin in Svilenka Pejkovska. KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 7. seje zbora združenega dela z dne 1. decembra 1982 je bil brez pripomb ali dopolnitev, odobren. Na predlog predsednika zbora in v soglasju z delegati sta bili 3. in 4. točka dnevnega reda na konec dnevnega reda zaradi odsot-nosti poročevalca. ki je enako funkcijo opravljal na seji družbe-nopolitičnega zbora. K TOČKI 5. Uvodno poročilo je poddla članica izvršnega sveta Jožica Po-gačnik. V imenu izvršnega sveta je k predlogu odloka o prora-čunu občine za leto 1983 predlagala naslednji amandma, ki je bil delegatom predložen tudi v pisni obliki na seji: I. 2. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 se v celoti spremeni in glasi: »Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1983 znašajo 411,762.000 din, od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 307,871.000 din - za tekočo proračunsko rezervo 3,000.000 din - zazdruževanjesredstevvLjubljani 87,260.000din - zaintervencijevgospodarstvu 13,631.000 din II. V drugem odstavku 3. člena se odstotek 18,30% tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev spremeni in glasi 22,09% ter znesek 73,724.000 din nadomesti z zneskom 87,260.000 din. III. 8. člen odloka se dopolni s tem, da se v prvi vrsti za besedo »v proračunu« doda besedilo »ali nastopijo kakšne druge ra-zmere« ter črta besedo »začasno«. Dopolnjeni 8. člen se torej glasi: »če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu ali nastopijo kakšne druge ra-zmere, lahko izvršni svet zmanjša znesek sredstev, ki so v prora-čunu razporejeni za posamezne namene ali pa začasno zadrži porabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet čimpreje obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.« IV. V bilanci prihodkov in splošnem razporedu prihodkov pro-računa za leto 1983 se zneski prihodkov in razpored prihodkov ustrezno razporedijo v skladu s I. točko amandmaja. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 z amandmajem, navedenim pod I., II., III. in IV. Naknadno pa je zbor sprejel, glede na sklep zbora krajevnih skupnosti, dopolnitev tretjega odstavka III. točke amandmaja tako, da je med besede »izvršni svet« in »obvestiti« vstavil besedo »čimpreje«. Odstavek se s to dopolnitvijo glasi: »O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet čimpreje obvestiti skup-ščino občine in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo ob-činskega proračuna.« KTOČKI6.) Uvodno poročilo k predlogu dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 je podala članica izvršnega sveta Jožica Pogačnik. Predlog dogovora je objavljen v mestni delegatski prilogi št. 7. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1983. K TOČKI 7.) Predlog odloka o določitvi amortizacjske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik je zbor združenega dela soglasno sprejel. K TOČKI 8.) V imenu izvršnega sveta je strokovna delavka komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Svilenka Pejkovska predlagala naslednjo dopolnitev odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Škofljica: 1. 3. člen se dopolni tako, da se pika nadomesti z vejico, besedilo pa nadaljuje »razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območjih, za katere ni predvi-dena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotav-Ijajo pri gradbenem dovoljenju.« 2. doda se nov 7. člen z besedilom: »Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje krajevne skupnosti Škofljica določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 18/74).« 3. dosedanji 7. člen postane člen 8. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel odlok o sprejemu urbanističnega reda za krajevno skupnost škofljica s predlaganimi dopolnitvami. KTOČKI9.) Uvodno poročilo k osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 je podal pocnočnik direktorja uprave za družbene prihodke Mitja Paulin. Pisne pripombe k osnutku dogovora je posredovalo obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik; stališče v katerem podpira pred-lagane sklepe izvršnega sveta pa je podala tudi delegacija št. 46 -KZ UUBUANA TZO Vič. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 s sklepi izvršnega sveta in z zadolžitvijo, da pripombe obrtnega združenja uprava za družbene prihodke prouči. K TOČKI 10.) SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave sprejel sklep o soglasju k statutu delovne organizacije Center za tehnično izo-braževanje Ljubtjana. KTOČKI11.) Uvodno poročilo k posameznim predlogom razrešitev, imeno-vanj in izvolitev je podala članica izvršnega sveta Tanja Jelen Zbor združenega dela je kot dodatno točko uvrstil v obravnavo tudi predlog za imenovanje namestnika javnega tožilca Temelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani. SKLEP: Zbor zdruzenega dela je soglasno sprejel: 1. sklep o razrešitvi Ivana Lovšeta funkcije direktorja uprave za družbene prihodke skupščine občine, 2. sklep o imenovanju Mitje Paulina za direktorja uprave za družbene prihodke skupščine občine, 3. sklep o razrešitvi Bojana Simoniča funkcije člana izvršnega sveta, 4. sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Temeijnega sodišča v Ljubljani po predloženi kandidatni listi, dopolnjeni s kandidati iz občine Ribnica in občine Ljubljana Vič-Rudnik (predlog dodatnih kandidatov je bil predložen v pisni obliki) 5. stdep o izvolitvi DuSana Koširja za poklicnega sodnika pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, 6. sklep o imenovanju Zdenka Cujnika za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. : -KTOČKI12.) Članica izvršnega sveta Tanja Jelen je v razpravi o poročilu o srednjem usmerjenem izobraževanju v Ljubljani opozorila, da poročito sicer vsebuje problematiko izvajanja usmerjenega izo-braževanja, premalo pa so poudarjena naslednja področja: - poklicno usmerjanje je v celem prvem letu usmerjenega izobraževanja premalo prispevalo k uspešnejšemu odločanju mladine za izobraževanje. Akcijski program preobrazbe dela in življenja OŠ, ki ga je sprejelo predsedstvo RK SZDL, se ne izvaja v vseh šolah, - vprašanje verifikacije šol, ki je vezano na opremo specialnih učilnic, je še vedno odprto. Večina šol ne izpolnjuje pogojev zaradi neustrezne opreme učilnic, - kadrovska struktura v šolah še vedno ni zadovoljiva, saj ima 20% učiteljev neustrezno izobrazbo. Potrebno bo poiskati notra-nje rezerve in prerazporediti delovni čas, da ne bo več prihajalo do pogodbenega dela, - neustrezna prehrana srednješolske mladine ostaja pereč problem, predvsem pa nemobilnost posameznih šol pri iskanju rešitev v okviru njihovega ožjega in širdega šolskega okoliša, '- v poročilu sicer ostaja področje izobraževanje ob delu nedo-taknjeno, vendar bo potrebna tu široka družbena akcija za spod-bujanje in omogočanje le-tega, - predlagatelj poročila naj pripravi akcijski program, ki naj določi nosilce posameznih nalog in zagotovi tudi koordinacijo te dejavnosti. Jože Primc, delegat KD št 8 - TOVIL je k predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1983 podal naslednji pripombi iz. pnedloga: 1. pri nalogah in usmeritvah na področju osnovnih gospodar-skih dejanvosti je pri poglavju 1. - industrija - v uvodnem stavku napisano, da v letu 1983 ne pričakujemo višje industrijske proi-zvodnje od dosežene v letu 1982. Takoj za tem uvodnim stavkom pa resolucija navaja, kako bo združeno delo zagotovilo 2,5% rast fizi&nega obsega proizvodnje. Prvi odstavek je zato potrebno črtati. 2. med naložbami, ki bodo dokončane letos in prihodnje leto in ki bodo vplivale na rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje se naj izpusti TOVIL - razširitev in modernizacija proizvodnje. Investicija IOVIL je sicer zaključena, toda le s polovico realiži-rane predvidene strojne opreme iz uvoza. Prvo polovico je DO uvozila že v letu 1979, zato v letu 1983 napram letu 1982 le-ta rte bo mogla prispevati k rasti fizičnega obsega proizvodnje na mestnem nivoju. Na 8. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 28.12. 1983 ob 16.30 uri, so bili delegirani delegati naslednjih konferenc delegacij: - s področja gospodarstva: 1. Milan Pušnik, KDšt. 6, 2. Silva Oolinšek, KD št. 18, 3. Franc Čarman, KD št. 16, 4. Drago Repnik, KD št. 3, - s področja kulture in prosvete: 5. delegat KD St. 36, 6. delegat KD št. 40, . - s področja zdravstva in sociale: 7. dr. Franc Lah, KD št. 43, . - s področja obrti: 8. Miran Zaiar, KD št. 44, - s področja kmetijstva: 9. Martin Šantelj. KD št. 46. K TOČKI 13.) Na predlog, ki ga je podal predsednik zbora Anton Dolničar je zbor združenega dela soglasno sprejel sklep o prevzemu pokro-viteljstva skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik nad XIII. Planin-skim taborom meddruštvenega odbora planinskih društev ijub-Ijanskega območja, ki bo 22. maja 1983 na Kureščku. K TOČKI 3.) Udobno poročilo k predlogu resolucije o uresničevanju druž-benega plana občine za obdobje 1981-1985 za leto 1983 je podal član izvršnega sveta Janko Japelj. Poudaril je, da je izvršni svet pri oblikovanju predloga resolucije upošteval stališča, usmeritve in predloge, ki so jih podali delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v razpravi o osnutku resolucije na sejah 1. 12. 1982. Obvestil je tudi delegate zbora, da so samoupravna skupnost za zaposlovanje, občinska raziskovalna skupnost in skupnost socialnega varstva predložile amandmaje k predlogu resolucije, vendar jih izvršni svet na današnji seji ni sprejel, ker je ocenil, da predlagano besedilo amandmajev sodi v planske dokumente interesnih skupnosti. Izvršni svet je na seji predložil delegatom vseh treh zborov skupščine pisni predlog popravkov oziroma sprememb predloga resolucije, in sicer: 1. v poglavju III se zadnja alinea zadnjega odstavka na strani 4 črta in nadomesti z novo, ki se glasi: »- realno zmanjšanje osebne in skupne porabe za 7,5 odstotka in splošne porabe za 7,7 odstotka«. 2. v poglavju IV se v zadnjem odstavku točke 3. Kmetijska proizvodnja na strani 5 doda »individualni kmetijski proizvajalci in Veterinarski zavod«. 3. v poglavju IV se prvi stavek točke 6. Osebna, skupna, splošna in investicijska poraba na strani 5 popravi tako, da se glasi: »Za doseganje predvidenih rezultatov gospodarjenja bomo v letu 1983 dosledno izvajali stroge omejitve rasti vseh vrst porabe v skladu z rastjo realno razpoložljivega družbenega proizvoda tako, da bo rast sredstev za osebno in skuprto porabo zaostajala v globalu za polovico za rastjo dohodka, rast sredstev za splošno porabo pa"bo znašala 10,7 odstotka«. 4. Tabelo na strani 6 se zamenja za novo, ki se glasi: Razporejeni dohodek Ocena 1.82 Strukt. Plan 83 Strakt. IND Dohodek 6.235.178 100 7.606.917 100 122 Skupnaporaba 1.209.624 19,4 1.342.683 17,6 111 Splošna poraba 149.644 2,4 165.656 2,2 110,7 Druginameni 1,253.271 20,1 1.391.131 18,3 111 ČistiOD 2.076.314 33,3 2.304709, 30,3 111 Skupna poraba delavcev 336.700 5,4 373.737 4,9 111 Akumulacija______________1.209.625 19,4 2.029.001 26,7 168 5. v poglavju osebna poraba na strani 6 se v prvem stavku 12 odstotna nominalna rast osebne porabe nadomesti z 11 od-stotno, 6. v poglavju skupna poraba na strani 6 se v prvem stavku 12 odstotno nominalno rast nadomesti z 11 odstotno, 7. v poglavju investicijska poraba na strani 6: - se črta investicija DO KIP- razširitev proizvodnih kapacitet na novi lokaciji, ker v letu 1983 ni realnih možnosti za začetek te investicije, - besedilo zadnje alinee se pravilno glasi: »IMP DO LIVAR TOZD LBK - obnova objekta Livarne neželeznih kovin na Galje-vici« V razpravi je sodeloval Jože Primc, delegat KD št. 8 - TOVIL. Poročal je, da delegati konference odobravajo vse začrtane na-loge za leto 1983 s skupnim ciljem: krepiti dohodkovni položaj in reprodukcijsko sposobnost gospodarstva s pogojem večjega konvertibilnega izvoza. Ena temeljnih nalog je tudi zagotoviti počasnejšo rast porabljenih sredstev od rasti celotnega pri-hodka. K tej začrtani nalogi konferenca pripominja, da je le nelinerano izvedljiva in ni odvisna zgolj od združenega dela, saj bo za njeno realizacijo odigrala glavno vlogo politika cen. Pisno vprašanje k predlogu resolucije sta podali konferenca delegacij št. 43 - ZD Ljubljana TOZD OZV Vič-Rudnik in št. 36 -Osnovna šola Trnovo. Na stališče in vprašanji je dal pojasnilo Janko Japelj, delegatki KD št. 36 pa tudi predsednik izobraževalne skupnosti, tov. Dom-jan. Delegati so bili s pojasnilom zadovoljni. Vprašanja bosta predložena tudi pristojnima interesnima skupnostima Predsednik zbora je obvestil delegate, da je k predlogu resolu-cije sprejel na današnji seji amandma družbenopolitični zbor in ga posreduje v sprejem tudi ostalima zboroma. Amandma k 7. točki - Raziskovanje na strani 6, spremeni se naj druga alinea tako, da se glasi: - organizacije združenega dela v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami potrudile za uspešnejši prenos znanstvenih razi-skovalnih dosežkov v prakso in s tem postopek za hitrejšo prepo-razdelitev gospodarstva,« SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1983 s popravki in spremembami, ki jih je predlagal izvršni svet in z amandmajem, ki ga je sprejel družbenopolitlčni zbor. KTOČKI4. Delegacija Iskra Elektrozveze TOZD Antene in navigacije je predložila pisno poročilo o izvajanju sanacijskega programa v TOZD AIN glede na navedbe v informaciji o poslovanju organiza-cij združenega dela v obdobju januar-september 1982 na strani 21 in 22, da TOZD ni podala poročila o vzrokih izgub. Poročilo je bilo predloženo izvršnemu svetu oz. komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. K TOČKI 14. Borislava Krešič, delegatka KD št. 2 - Elektroinštitut Milan Vidmar je glede na izražene kritične pripombe na račun ZIL v zvezi z realizacijo gradnje objektov iz programa tretjega samopri-spevka (Naša komuna št. 20 predlagala, da izvršni svet skupščine občine zahteva kontrolo namembne porabe sredstev tretjega samoprispevka, v Naši komuni pa mora Zavod za izgradnjo Ljub-Ijane (ZIL) podati točen pregled dosedaj izvršenega dela. V pri-meru potrebe naj izvršni svet primerno ukrepa. Delegatsko vprašanje je oddala tudi pisno. Konferenca delegacij št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč je urgirala odgovor na vprašanje, ki ga je postavila na 5. seji zbora dne 20. 10. 1982. Delegati so prejeli tudi informacijo izvršnega sveta skupščine občine glede na sprejeti sklep o pooblastitvi izvršnega sveta, da odloči o upravičenosti izplačila akontacij OD v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju OO v OZD, ki poslujejo z izgubo. Seja je bila zaključena ob 17.35 uri. Tajnikzbora f PREDSEDNIKZBORA: Marja Mihelič, l.r. . , Y Anton Dolničar, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 8. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnlk, ki |e bila v sredo, dne 22. decembra 1982 ob 16. uri. Sejo je sklical in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Brenčič Franc. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem predloga resolucije o uresničevanju družbenega plana 1981-1985, za leto 1983," 4. Obravnava in sprejem predioga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 5. Obravnava in sprejem predloga dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi amortiza-cijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območje KS Škofljica, 8. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983, 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi statuta OO Center za tehnično izobraževanje Ljubljana, 10. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 11. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve, 12. Predlog sklepa o prevzemu pokroviteljstva pri organizaciji planinskega tabora PTT na Kureščku, 13. Vprašanja in predlogi delegatov K točkl LUgotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil je ugotovljeno, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti bilo prisotnih na seji 30 delegatov. Seje zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati na-slednjih krajevnih skupnosti: Črni vrh, Horjul, Lavrica, Notranje Gorice, Rakitna, Tomišelj, Velike Lašfie irt Želimlje. K točkl 2.Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora Razprav« ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel zapisnik 7. seje zbora krajevnih skupnosti. K točkl 3.Obravnava in sprejem predloga resolucije o uresniteva-nju družbenega plana 1981-1985 za leto 1983 Uvodno poročilo in utemeljitev popravkov predloga resolucije, ki jih je predlagal izvršni svet, je podala Tatjana Brank, članica izvršnega sveta. V razpravi pa so sodelovali delegati krajevnih-skupnosti: Milan Česnik - Pepca Oprešnik, Malči Belič - Adi Rogelj, Vič - Darko Belopavlovič, Dobrova - Franc Maček, Turjak - Ivan Suhadolc in Trnovo - Silvan Devetak ter član IS Janez Kovač. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel: - predlog popravkov predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1983, - amandma DPZ skupščine občine k IV. poglavju točka 7, se spremeni 2. alinea, ki naj se glasi: »OZD v sodelovanju z razisko-valnimi organizacijami trudile za uspešnejši prenos znanstveno raziskovalnih dosežkov v prakso in s tem postopek za hitrejšo preporazdelitev gospodarstva«, - zavrne se obravnava in sklepanje o amandmajih SIS za zaposlovanje in socialnega varstva ter občinske raziskovalne skupnosti. K točkl 4.Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 Uvodno poročilo k predlogu odloka in amandmaju IS k pred-logu je podal Ivan Lovše - direktor uprave za dmžbene prihodke.; V razpravi pa so sodelovali delegati KS: Malči Belič - Adi Rogelj, Golo-Zapotok - Emil Caruso in Trnovo - Silvan Devetak, ki je predlagal, da se v 4. alineji 3. točke predlaganega amandmaja, doda še beseda »čimpreje«. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel: - predlog delegata KS Trnovo, da se zadnja alineja 3. točke amandmaja glasi: »O ukrepu \z prejšnjega odstavka mora izvršni svet čimpreje obvestiti občinsko skupščino in predlagati ustrezne ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna«, - predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. K točki 5.Obravnava in sprejem predloga dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani Uvodno poročilo je podal Ivan Lovše - direktor uprave za družbene prihodke. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani. K točki 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabni-kov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog - odloka o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 7. Obravnava in sprejem predloga odioka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Škofljica Uvodno poročilo k predlogu odloka je podal član izvršnega sveta Janez Kovač, ki je predlagal tudi dopolnitev in sicer: v 3. členu se doda »razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območjih, za katera ni predvidena izde-lava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju«. Spremeni se 7. člen predloga odloka, ki naj se glasi: »Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje krajevne skupnosti Škofljica določila o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 18/74). Dosedanji 7. člen predlaganega odloka postane 8. člen. V razpravi je sodelovala delegatka KS Škofljica - Lučka Sei-bert. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Škofljica skupaj s predlaganimi dopolnitvami izvršnega sveta. K točki 8. Obravnava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983. Uvodno poročilo k osnutku dogovora je podal Ivan Lovše -direktor uprave za družbene prihodke. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983, skupaj s sklepi in stališči izvršnega sveta. K točki 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o potrditvi statuta DO Centra za Jehnično izobraževanje Ljubljana Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o potrditvi statuta DO Centra za tehnično izobraževanje Ljubljana. K točki 10. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane. Delegatom so bila prečitana pismena stališča in predlogi skup-ščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik k Poročilu o srednjem usmerjenem izobraževanju. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel stališča in predloge skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Ru-dnik in jih bo preko delegacije za zbor občin posredoval v skupščini mesta Ljubljane. Za 8. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 28. decembra 1982, so bili določeni delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: 1. Barje - Damjan Slapšak . . •¦* 2. Rob - Janez Purkat ¦ • . - 3. Dobrova - Franc Maček '¦•¦'¦ 4. Kozarje- Milena Ponikvar •<• "¦ - •¦- - vi;wi^'.-' 5. Podpeč-Preserje - Stane Smole 6. Škofljica - Lučka Seibert Predvidoma se za 9. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane določi delegate \z naslednjih krajevnih skupnostl: Želimlje, Velike Lašče, Lavrica, Rudnik, Tomišelj in Vrhovci. K točki 11. Obravnava in sprejem predloga komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Uvodno poročilo je podala Pepca Oprešnik - predsednica komisije. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel naslednje sklepe: - sprejme se predlagana lista sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani skupaj z dodatnim predlogom občine Ribnica in občine Ljubljana Vič-Rudnik, - za namestnika javnega tožilca Temeljnega jav. tož v Ljub-Ijani se imenuje Cujnik Zdenka, roj. 6. 4.1950 iz Črnuč, Pot Draga Jakopiča 30, - Ivan Lovše se razreši dolžnosti direktorja uprave za družbene prihodke zaradi upokojitve, - Bojan Simonič se razreši dolžnosti člana izvršnega sveta, ker je prevzel dolžnost individualnega poslovodnega organa, - za direktorja občinske uprave za družbene prihodke se ime-nuje Mitja Paulin, roj. 30/8-1946. - Dušan Košir se izvoli za poklicnega sodnika sodišča združe-nega dela K točki 12. Predlog sklepa o prevzemu pokroviteljstva pri organizaciji "planinskega tabora PTT na Kureščku. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o prevzemu pokroviteljstva pri organizaciji planinskega tabora na Kureščku. K točki 13. Vprašanja in predlogi delegatov KS Brezovica: Kdaj bo občina Ljubljana Vič-Rudnik sprejela odlok o urejanju stavbnega zemljišča - komunalni prispevek za novogradnje? 2. KS Horjul: - po planu naj bi hidromelioracija v letu 1983 zajela okoli 200 ha površin. Kateri kompleksi bodo s tem usposobljeni za kmetij-sko proizvodnjo? - delegati, ki pokrivajo področje Šentjošta, Butajnove in Pla-nine so zahtevali boljše delo pospeševalne službe in prosijo za program te službe za navedeno območje v letu 1983. - delegacija želi pojasnilo, kako mislimo doseči za 18% pove-čan izvoz ob 3% porastu proizvodnje irt 6% zmanjšani porabi? (Razlaga naj bo poljudna). 3 KSMurgle: Delegacija se strinja s sklepom, da se naklada »Delegatske priloge zmanjša«, vendar pa je mnenja, da zaradi tega obvešče-nost občanov ne sme biti zmanjšana. Zaradi tega predlaga, da se Naša komuna prilagodi tako, da bo občan vseeno globalno obve-ščen o delu skupščine in njenih organov. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 18.30. TajnikzboraKS: PredsednikzboraKS: JurePretnar, I. r. Franc Brenčič, I. r. DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACUE KS Vlč z dn* 20/9 1962 Svet KS in delegacija ugotavljata, da je \z predloga Dogovora izpadla gradnja trgovine in bifeja na objektu SP Viška cesta. Ta sprememba za KS Vič ni sprejemljiva. Krajevna skupnost Vič je v kontaktu s trgovskimi organizacijami, ki naj bi bile investitor in ima zagotovilo, da bi pripravile gradnjo že v letošnjem letu. Vsled tega postavljamo delegatsko vprašanje na predlog no-vega Oogovora, v katerem je izpadla trgovina ob Viški cesti in na njeno mesto vnešena trgovina v Trnovskem pristanu, ki je v prejšnjem dogovoru ni bilo, oziroma ni bila predvidena. Vztrajamo, da gradnja trgovine v soseski VS-6 ob Viški cesti ostane tudi v novem tekstu Dogovora. Odgpvor na delegatsko vprašanje naj se objavi v delegatski prilogi Naše komune. . • . ODGOVOR: V spremnem dopisu št. PL-37/82 z dne 27/9 1982, s katerim je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo vsem podpisnicam - tudi KS Vič, pošiljal v podpis Dogovor o spremem-bah in dopolnitvah Dogovora o temeljih družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 je bilo nave-deno. da so bile po sklepu vseh treh zborov delegatske skupšči-nez dne 22/9 1982 v dokumentu naknadno upoštevane nekatere pripombe, med njimi tudi SP trgovina z bifejem na Viški cesti. Vključena gradnja samopostrežne trgovine v soseski VS-6 Viška pa v Dogovoru ni opredeljena z nosilcem investicije. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 je krajevna skupnost Vič podpisala 11.11. 1982. Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo DELEGATSKO VPRAŠANJE KS MURGLE Vprašanje o nameravani gradnji športnega letaliSča in vpiivom hrupa na področju KS Murgle. ODGOVOR: Z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 26/82) se ureditveno območje športnega letališča Aeroklub Ljubljana ureja na osnovi lokacijske dokumentacije. Predlagani predlog odloka sta na svoji 3. seji dne 1/7 1962 sprejela zbor zdmženega dela in zbor občin mesta Ljubljane. Na podani predlog s strani KS v času razgrnitve - februar, marec 1982 - ni bilo pripomb. Iz zaključnega poročila ZILO TOZD Urbanizem 19/5-1982 stedi, da so v zvezi z že podanimi mnenji strokovnih služb k nameravani gradnji na območju V 4 (športno letališče), potrebne dodatne študije. Po podanih pripombah - Ljubljanski regionalni zavod za spo-meni$ko varstvo in zveza vodnih skupnosti Slovenije - bo pred izdajo lokacijske dokumentacije za gradnjo športnega letališda potrebno pridobiti vsa ustrezna soglasja. Pripravil: PREDSEONIK: ZUPANČIČJože JANEZKOVAČ.dipl. ing.arh. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproštona prometnega davka. .