The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Driavah Ameriških. i'jjgV. (NO.) 140. CHICAGO, ILL., PETEK, 19. JULIJA — FRIDAY, JULY 19, 1935 T FTNTK CV01..1 XIJV AfnsKl spor se vi« v nejasnosti-Sugestija sen. Lewisa | cesar pripravljen za oklic na svoje ljudstvo. — Mussolini podaja dvoumne izjave. — Zdi se, da rožlja ' J z orožjem, da bi prestrašil Abesince in da dobi na lahek način kar želi. — V Londonu Italijanom mnogo ne ir verjamejo. ---- " ^tlA^f^T' - ŽELEZNIŠKA finski cesar Haile Selassie, ^ > ^ imel določen datum za NESREČA | Jcot naat°P1 111 uradno jj 1 L . abesinski cesar, razglasi D . . ,..,„; » Rv°j olrU,- „„ „,,„; i i. • Brzovlak "Liberty Limited" i e j okiic na svoje liudstvo, ie , , «V0j „„„ , ,, '. zadel v truk. Vlak skočil s i ti nastop zopet odložil iz . . r^Zloo-Q ii ii proge — lokomotiva eksplo- | '' lis- kako bodo e 1 , 'Jen on;,, i.: , , .. la vcera.i na križišču kjer se kri-,< fj: okiic, ki ga bo razglasil - * , ..... . , I , "a svn;K„„1 , Ka železniška železnica Pennsyl.ls ii s\o,ia ljudstva za narodno •• , . . ; obramhn m i -i- •• t i • varuje proge ter avtomobilska i „ 'tmoo m mobilizacijo takoi, , . . T) , , , . kakor h.-fw, i -ii • cesta v tem mestu. Brzovlak, ki j ,( ^oi nitro bo videl, da m no- . . , , , bei1(,.P„ .v Je vozil z veliko brzino ie zadel i , cuegu upanja vec, za pomir- _ , », . , , 1 z Itillio , "lo V tezkl tovorm truk> i j z itaujo. da Je sunek vrgel vJak g t.ra in ( "j Vesti, da Italija pošilja na- iHkratu je eksplodirala parna lo- ( a mir." ' Vatikansko mesto. — Papež "Mir je mogoČ " P',! XI' 16 včera] P°slal potom ^ je Mussolini omenil, SV°j!f , državn^a tajmka ta n"'1 predsednika Roosevel- IT ^ l * " 7 I v0 enil je tudi. da bi zade- k+ate" krePko protestira proti Etijopijo gotovo že ure- ^ ^ T^ v ;ako ne bi Italiji nasproto- ^ f°d ^ ^^ vlad®: ,t'e gotove države. Kajti dej- Notf. °dlo™° Ug0var-Ja tudl CV16' da J« Prijateljsko zbii- P^i sterilizacije V'? 2 Francijo ustvarilo či- ^ katohca^- Dalje proti , C^Ss razmere. Ko ga je ^ >kar vprašal kaj misli'o ^ ^ P^njan,u kato- fi ebitnpm „1 v , liskega tiska. Nota imenuje po- 1 'Iti nem obrozenem kon- , . ,rjl . r ■ . V tl' v Vvmni ■ J • 1 1 stopanje Hitlerjeve admim- v4„. N Evropi, je deial, da , , : i; uJe, fin -p . ' stracije proti katoličanom, kot Sk ^ ' Cla v Evropi ne bo voj- , , ' Za več let uradno sovražnost proti kato- ^ ;e 1 ., ' lišk.i cerkvi in katoličanom. ; «ova • 0 to dvoumno od- !jenor'lerije Mussolinija objav------ • so isj.v londonskih dnevnikih. Italijo, pravi londonski tisk, l komentirali ta intervju, odstopiti od svojih načrtov v I ^olj • ''-a rožlja z orožjem Afriki brez vsake pridobitve. I ? blufarskega namena, Sigurno obenem p a je, da bo v prvi vrsti Italija vsako pridobitev zelo i 1'opslce j0 in v drugi vrsti ev- drago plačala v boju za Abe- I !6 Pre a.ve' da bi se trudi- sinci. Kaj lahko se zgodi, da ■i' da]f°V°r5t5 kujevo Italijo in Italijani ne bodo odnesli iz te- Zameno kake druge ga konflikta nič drugega, ka- rarn' Za njene gospodar kor le krvave glave in žalost-ene- Težko pa bo za -ne spomine. ZA VERSKO SVOBODO Rooseveltova izjava je moralna klofuta za preganjalce katoliške cerkve v Mehiki. —o— j Washington, D.C. — Preds. [Franklin D. Roosevelt je včeraj sprejel v avdijenco skupino kongresnikov, ki je prišla preden j ■//, noto, katero je podpisalo veliko število katoličanov, da naj bi ameriška vlada posredovala, da se j en j a v Mehiki kruto preganjanje katoličanov in katoliške cerkve jsploh. Predsednik je nato na-igovoril skupino z zelo prijaz-inimi besedami, med katerim je povdaril tudi to, da ameriška vlada in ameriški narod je vedno bil in bo za versko svobodo v lastni deželi, kakor tudi med vsemi drugimi narodi po Isvetu. S tem je jasno povedal, J da je tudi za versko svobodo lv Mehiki, če tudi ni to izrecno j v besedi povdaril. j Glede note, ki so jo podpi-jsali številni katoličani je suge-jstfral, da naj se sestavi v bla-žilnem tonu, da ne bo motila dobrih odnošajev, med sosednima državama. Drugače pa je predsednik pokazal da je-stoprocentno na strani po krivici preganjanih katoličanov v Mehiki. ---o---- NASTOP KATOLIŠKIH DIJAKOV V MEHIKI Mexico City, Mehika. Ka-Itoliški dijaki v Mehiki vodijo močno gibanje proti katoličanom sovražnim oblastem. Po litični vodja Tomaž Canabal, ki vodi v državi Tobasco proti-katoliško gibanje in delovanje je povzročil s svojim hujskanjem, da so te dni bili ustreljeni štirje katoliški dijaki pri iz-|gredih. Ko so tovariši spremili te žrtve, so ob grobu prisegli, da bodo vodili opozicijo proti "rdečo srajčnikom" ne s kroglami, marveč z volilnimi listki pri prihodnjih volitvah. Dijaki bodo skrbeli za vso potrebno propagando opoziciji. ZA VEČJE VOJNO ZRAKO-PLOVSTVO Washington, D.C. — Komisija za vojaške zadeve v kongresu je predložila včeraj zbornici svoje priporočilo, da se poveča armadno letalstvo Združenih držav' za 800 letal. Načrt bo stal okrog 40 milijonov. Zbornica je vzela predlog na znanje in bo o njem razpravl jala te dni. KRIŽEM SVETA — Moskva, Rusija. — Ruski (zrakoplovec Lavaneffsky je .zaprosil kanadske in ameriške oblasti za do vol en je, da sme poleteti preko Alaske, Kanade ,v San Francisco, Calif. Polet namerava izvršiti brez vsake-jga pristanka direktno iz Mos-jkve, preko Sibirije, Alaske in job kanadskem obrežju v San Francisco. — Berlin, Nemčija. — Ameriški mornar H. w. Wood, ki! službuje na ameriški vojni la-j diji Wyoming, je; bil včeraj j aretiran pri proti židovskih iz-! gredih v Kurftirstendamu. Obdržali so ga čez noč v zaporu I in naslednji dan je bil obsojeni j na $20.00 denarne globe. — Belfast, Irska. — Pri pogrebu žrtev, ki so padle te dni pri izgredih med irskimi protestanti v severnem delu Irske in katoliki, katere so prvi izzivali, so nastali ponovni izgredi in pretepi. Več udeležencev pogreba je poškodovanih in materialna škoda znaša nad $50,000. —Blawenburg, N. J. — Tukaj je preminul včeraj najstarejši poštar v Združenih državah John N. Van Zandt, star 91. let in skoro do zadnjega v službi. Zandt je bil načelnik poštnega urada v tem kraju od leta 1866. — Joliet, 111. — Reclek dogodek se je dogodil pri Mrs. James Gordon, na 231 »Gardener Street, da sta se izvalila iz enega jajca dva piščeta. ŠIRITI « «*< 1 • OTOKE NA RAČUN DOLGOV Senator Lewis predlaga, da naj Anglija plača Ameriki svoje dolgove z karibijskem otočjem. Washington, D.C. — Zvezni senator James Hamilton Lewis ki je član komisije za zunanje' zadeve, je predlagal senatu, da naj bi Anglija, katera je te dni ponudila Italiji, če odstopi od svojih zahtev v Etijopiji del | svoje Somalije v Afriki, stori isto napram Združenim drža-, vam. Anglija je dolžna visoke! milijone izza vojne Ameriki, j Ako Anglija ne more tega plačevati v denarju, naj bi dala Združenim državam karibej-sko otočje, ki se nahaja v južno atlantskem morju. To otočje je za Združene države zelo važna postojanka iz strate-1 gičnih ozirov. Senator Lewis je dalje tudi opozoril senat, da se že dalj časa čuje vest, da misli Anglija dobiti od države Nikaragve v Južni Ameriki koncesije, da bi preko njenega ozkega teritorialnega pasu me'd .Alanti-kom in Pacifikom zgradila kanal za parobrodski prehod. Ako se to uresniči, bi bil promet panamskega kanala imi-če)n od britanske konkurence v tem oziru. Tudi v vojnem času bi bila to velika nevarnost za to deželo. Senator Lewis je sugestiral. da naj se Anglijo vpraša, da se odpove pravici gradnji takega kanala, kakor je ona zahtevala takih odpovedi od drugih držav v zadevi Sueškega kanala v Afriki. --o- PRODAJNI DAVEK V NORTH DAKOTI Fargo, N. I). — Volitev, ki je bila razpisana za uvedbo 2% prodajnega davka v državi North D a koti, je izpadla ugodno za zagovornike ome-njega davka. Pred volitvami se je vršila velika agitacija proti prodajnemu davku, ki pa ni dosegla uspeha. KO SE JE OZRAČJE ŠČISTILO Gorenja slika kaže tračnice, ki so bile porušene v zadnjih nalivih v severnem delu države NeV York. Reševalci in pomožne akcije so bile poslane v vse upostušene kraje, da nudijo nesrečnežem prvo pomoč. Governer Lehman je poslal vojaštvo, da stražijo imetje, proti tatvini. b Jugaslavlfe« Več sto ljudi je opazovalo strašno nesrečo, ki se je pripetila tridesetletnemu monterju, katerega je elektrika na visokem drogu do smrti obžgala. — Nad tisoč oseb izpuščenih na svobodo. — Druge vesti. Tragedija kopalca Ježica, 30. — junija. —• Včeraj, pozno popoldne so bili številni kopalci Štimovega ko-oališča na Savi priče razburljivega in žalostnega dogodka. 5redi kopališča stoji precej visok in močan železen steber daljnovoda. Nanj je splezal j 3Qletni sobopleskar Anton I Drobtina, iz Rožne doline eden j najboljših telovadcev viškega ; Sokola. Ko se je produciral na 1 približno 12 metrov visokem stebru, je prišel po nesreči v ■ ;tik z žico 20.000 voltov napetosti. V trenutku ga je streslo n se je od bolečine kar zvil v dobčič. Nesnečneža je tok .ibil na licu mesta. Prežgalo , nu je meso na roki in nogi irav do kosti. Strašno nesrečo je opazovalo več sto ljudi, vendar se mu ntihč« ni upal na pomoč. Na- . Eiosled so ga z velikimi napori1 sneli s stebra in njegovo tru- ! plo prenesli v mrtvašnico sv.1 lurijah na Stožcah. Tragična! ,mrt mladega fanta je vzbudila splošno sočutje. -o- Oprostitev policijsko obsojenih Ljubljana, 28. junija. — "Slovenec" poroča: Notranji minister dr. Korošec je dal nujno nareclbo sreskim načelnikom in policijskim oblastem, 3a izpustijo iz zaporov vse, ki so bili obsojeni zaradi policijskih prekrškov, v kolikor njihova dejanja ne spadajo pod kazenski zakonik. Po vesteh, ki so prišle do večera, so vsi sreski načelniki in policijske oblasti izvršili to odredbo in je bilo izpuščenih na svobodo nad 1000 oseb. -o- Ogenj Nedavno je neko noč zagorelo kletno poslopje Marije Klasinčeve v Stražgoncih. Poslopje je z vinsko posodo vred zgorelo do tal. Sumijo, da je 3i 1 o podtaknjeno. -o- Nesreča Ivan Zavec, 87 letni zidar iz llruškovja, je bil zaposlen pri renoviranju cerkve sv. Petra na Cvetlinu. Pri ometavanju mu je na odru spodrsnilo, da je strmoglavil v globočino, kjdr je obležal nezavesten s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. Spravili so ga v ptujsko bolnico. -o- Zanimive številke Od 58 maturantov mariborske klasične gimnazije se jih je prijavilo 9 za bogoslovje, 9 za pravo, 6 za zdravilstvo, 5 za tehniko, po 8 za glasbo, po ljedelstvo, modroslovje; po 2 za živinozdravništvo, visoko šolo za telesno kulturo, za ek-sportno akademijo in za državno službo; po 1 za kemijo, pomorsko akademijo, montani-stiko, nacionalno ekonomijo, ■ usnjarstvo, konzularno akade-jmijo in vojaštvi, 4 pa za privatno službo. --o—-— Smrtna kosa V Mostah pri Ljubljani je umrla Nežka Dovjalc, rojena Jerič, vdova strokovnika drž. |železnic. — V Mariboru je •umrla Berta Eerdajs, soproga 'uglednega mariborskega trgovca Vilka Berdajsa, velika dobrotnica revežev. — V Mariboru je tudi umrl Kari Dolenc, pisarniški ravnatelj v pokoju, rojen leta 1862 v Vipavi. -—-o- Žrtev pretepa Ko so delavci, ki regulirajo Savinjo neke sobote prejeli plačo kot po navadi, je stopilo par delavcev gasit žejo tudi k posestniku Martinu Kralju v Presarjih pri Braslovčah, medtem ko so šli drugi večinoma iV gostilne. Pri tem so se napili. I»e začeli kregati in nazadnje .pretepati. Kralj je hotel razburjene pivce pomiriti, pa jo je skupil. Dobli je z desko tako močan udarec po glavi, da se je kakor mrtev zgrudil na tla, in se v bolnici več dni ni popolnoma zavedel. -.0- Nesrečen padec Z lestve je padel v Ljubljani 57 letni zidar Franc Leveč s Studenca pri Dev. M. v Polju. Radi nevarnih poškodb je bil pripeljan v ljubljansko bolnico. --o- Vič pri Llubljani EvharistiČni križ je bil zelo slovesno blagoslovljen v nedeljo zvečer pred začetkom II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani. Križ je postavljen na Rožniku. -o-- Gorelo je Iz Hotedršice poročajo, da je nekega večera okoli 9 ure izbruhnil ogenj pri posestniku in mlinarju Janezu Nagodetu, po domače "v gornjem mlinu," ki je uničil kozolec dvojnik z vsem gospodarskim orodjem, : vozovi ter nad 10 kubičnih me-i jtrov desk. Požrtvovalni gasilci - so napeli vse sile, da so ob-: varovali pred popolnim uničenjem hišo z mlinom in poleg . stoječo žago. Nagode trpi do i 80.000 Din škode. -o— — 1 Nočejo več otrok Težke razmere v katerih živi naše delavstvo, tako poročajo iz Trbovelj, so privedle - do tega, da se je več žen za-i tekalo k ženi nekega rudar- > j a na Dobrno, ki se je pečala > z odpravljanjem človeškega plodu. Ker je nekaj teh ne- l srečni radi tega zbolelo, je pri-) šla vsa stvar tudi oblastem na - uho in sedaj bo o tej stvari - imelo ,še sodišče svojo besedo. -o- Najzanimivejše vesti so v , lAmer. Slovencu; čitajte ga! Mren 8 _l__"AMERIKANSKI SLOVENEC___Petek, 19. julija 1035 ^ Amerikanski SlovenecI[ jfcvt in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ■ list v Ameriki. , Newspaper in America. Uttanovljea let* Jill. ItotablUhed Ixbaja vuk dan run* Medal], poo* Iwraed dally, except Bmiday. Moo- U Mjkov in dnevov po prwnikih, po: Chicago, Canada and »wop.: Za celo leto---$6.00 For one year--$6.00 Za poj leta__3.00 For half a year--3.00 P Za četrt leta____ 175 For three montha--1-75 m •...... ■ . ' ■ 1 Q« vN RA, Dosiai važnega Domena za hitro objavo morajo biti dopoalani ' MtMBtK M « « » J* t* A, r/_ H mjjktf na uredništvo vaak dan in pol pred dnevom, ko Uide hat. — iSa jPfL zadnjo številko v tedna Je 6» do četrtka dopoldne, h- Na dopiae SO!mL brez podpiaa a« ne ozira. — Rokopiaov uredništvo no vrača. n Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ^ Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.______^ Kako si Francozi vladajo lb ______si Francija je svet za sebe. Krog in krog nje zgleda v kakor v vojnem taborišču. Duceji in fiihrerji z ognjevi- t; tirni govori spodbujajo ljudstvo in govore samo še o krvi JJ in železu. Vse sile je treba koncentrirati, napeti zadnjo; mišico: ves narod naj maršira z istim korakom za istim |. ciljem! Tesnogrudnost ene diktature nadkriljuje drugo. v Kje je tudi narod,- ki bi si upal v tako neznansko kritičnih!], in skrajno napetih časih privoščiti parlament, debato, de- s mokracijo, državljanske svoboščine. . . Že sama misel na s te "preživele" čase je izdaja patriotizma, diši po proti- * državnosti ... j. Tako pri sosedih, a drugače Francozi. Kot na kljub, in v zasmeh napetim obrazom zunaj meje Francozi baš se-j, daj v popolnem ravnodušju in miru menjavajo vlade in ] ministerske predsednike, kakor so jih menjavali pred dese- i tirni in petdesetimi leti. Prostodušno puste, da njihov i parlament vsemu svetu še naprej razkazuje ne le najbolj- i Še, ampak tudi najslabše strani moderne demokracije. Ni- J majo fuhreria in ga tudi nočejo. Gorje mu, kdor bi le za j( črko poskusil okrniti pravice in svoboščine narodnega ■ predstavništva. Skrajno nezaupanje vseh ga nemudoma 11 trešči ob tla. Z izjemo v vojni, ni Francoz nikjer maral ] racionalizacije, pa je tudi v politiki noče. Vsekakor izra- ; žita in prijetna izjema, ki se značilno odraža na ozadju že domala čisto istomerne, izenačene in topo monotone Evrope. Ali je radi tega potreba kakih posebnih zaključkov? Pač! Ce s čim, potem so Francozi z vsem tem, kar počenjajo v teh časih v politiki, dokazali, da niso nikaki imperialist!. Narod, ki je imperialističen, ne bi gledal takšnega parlamenta! Ako prav premislimo, služi celo francoska kolonialna politika le enemu cilju: obrambi in varnosti. Nič več. Drugi polagoma razumevamo, zakaj i simbol francoskega patriotizma ni Napoleon Bonaparte — in vendar, kakšen voditelj! —, ampak Jeanne d'Arc .. . Pa si oglejmo pobližje francoski parlament, ki tako neženirano postavlja in odstavlja vlade. "Francoski parlamentarizem, to je pekel," je že davno zapisal Andre Siegfried, potem ko je kakor Dante z Virgilom napravil literarni sprehod po njegovih prostorih. Brezupnega početja bi se lotil, kdor bi hotel našteti stranke in strančice, vmesne skupine, podskupine in krila na šahovnici pariškega parlamentarnega življenja. Še težje morda bi bilo določiti'programe in cilje raznih parlamentarnih organizacij, ko pa imaš stranke brez programa in programe brez strank, vodilne politike, ki se ne opirajo na nobeno lastno organizirano politično skupino, in zopet druge, ki stoje na čelu močnih političnih frakcij, pa ne pridejo niti do tega, da bi zasedli mesto državnega podtajnika za telesno vzgojo. Zdi se, kakor da se je edinole parlament izneveril smislu za logiko in enotnost, ki sicer tako visoko odlikuje Francoze kot narod matematikov, logikov in sintetikov. (Konec prih.) RAZNO IZ LA SALLE ,da La Salle, 111. V mesecu juliju, ki bo kmalu prešel mimo nas, se nekateri ^ naši rojaki nahajajo na počit-nicah po drugih slovenskih na- ^ selbinah, med svojimi prijate- v lji. Želimo jim, da se zdravi ^ zopet povrnejo med nas. —- pV* Pav je to, da si vsakdo, če le j', more, vzame vsako leto nekaj . Hr časa počitka od svojega dela in se reši vsakdanjih skrbi. Tukajšnja slovenska mladi- ^ na, ki je prav delavna, zlasti ^ kar se tiče pri cerkvi sv. Roka, ^ ki ima svoj "social" klub, je sklenila, da priredi v nedeljo ^ 21. julija velik piknik gori za ^ bolnišnico v prijaznem hra-štovju na gričku. Ta mladina vas vse najuljudneje vabi na ^ ta piknik, vštevši prijazne ro-jake iz La Salle, Ottawa, ^ jOglesby, De pue in Peru. Tudi j naši sosedje Jolietčani ste pri- ' 'jazno vabljeni, da se to nede- ^ ljo pridružite k nam, da se tako skupno poveselimo v hra-l^ ' stovi senci in se kaj pametne-1 . i . Vi ga pomenimo ter tako poma-gamo mlajšim do boljšega uspeha. — Mladina pravi, da hoče še tudi nadalje ostati Izvesta naši cerkvi in da hoče t za cerkev tudi delati. Tako je prav! — Rojaki in rojakinje, farani in faranke, naša dol- ■ žnost pa je, da mladino pod-. piramo in to zmoremo s tem, da se omenjeno nedeljo zbe- 1 remo na pikniku ter tako mla- ^ jdino razveselimo. ' Sliši se, da bomo imeli le- t L'tos sv. birmo. Sicer bo to že r L bolj natančno povedano v cer- ' 1 I - kvi, kjer nam bo č. g. župnik ; Rev. Paschal vse natanko raz- { . ložil, jaz samo zapišem to kot 1 > novico. Vse drugo bo že pra- ( vočasno oznanjeno. — Poziv- 1 ljam vas še enkrat prav prijazno, da ne pozabite nedelje 1 ■ 21. julija in pa da ne pozabite ' - piknika, ker, tako pravijo, gre | .. ves dobiček za našo cerkev r j sv. Roka. — Pozdrav. 3 Poročevalec j ' KAJ TAKEGA ŠE NI BILO V 3 BRIDGEVILLE Bndgeville, Pa. Nekaj posebno novega bo v !- nedeljo 21. julija v dvorani pri ,_ cerkvi sv. Barbare. Kovačev } študent iz Johnstowna je nam-' reč napovedal svoj obisk, zato vas povabimo, da ga pridete 1 pogledat kako izgleda. Če bo črn, bomo že verjeli, da je Ko-Z vačev, a če bo bel, bomo pa 0 rekli, da je Krojače v. a ' Kovačev študent je zelo le- 1 pa slovenska pevska igra. Slovenski misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek bo pripeljal svoje oderske igralce iz Johnstowna. e Iga se bo pričela ob tretji uri popoldne. — Prav ' prijazno ste vabljeni od blizu in daleč, no \a nam pridete na pomoč, da ve lapolnimo dvorano in tako Ko ni; ^ačevega študenta dostojno pr sprejmemo. Veste, če nas bo vs veliko, bodo igralci imeli več čh korajže in večje veselje in bo- pi do t,udi boljše igrali. — Pri- clc čakujemo vas da pridete od ja vseh krajev. Iz Pittsburgha so že kar dolžni priti, ker smo bi- nj li tudi mi tam, ko so imeli oni ni igro. Iz Kannonsburga in Moon ja Run, pravijo, da če ne bodo cc imeli dovolj mašin, si bodo na- se ločili letala, samo da vidijo n Kovačevega študenta. Iz na- d< selbin Bishop in Cecil pa pra- C vijo, da se pripeljejo z lojter- s« skim vozom in s kočijami, ker n tam okoli imajo baje veliko š< konj. n: Pridite že kakorkoli, samo o: da vas pride veliko. Za tistih S1 25c, se ne boste kesali. Dobiček igre gre namreč za cerkev b sv. Barbare in tisti kvoder bo kakor da ste ga posodili sv. Cl Barbari, ki vam ga prav goto- 11 vo ne bo dolžna ostala. Torej ~ 7 j le korajžo. Najmanj dva tisoč | vas pričakujemo. Za zobe bru- ^ siti in jezik močiti tudi ne bo ^ manjkalo. — Le prid'te Do- ^ lenjci, vas vab'jo Gorenjci. ^ Nasvidenje. r Poočevalka () RAZNO IZ COLLIN WOOD A r Cleveland-Collinwood, O. S Dovolite g- urednik nekaj po- I ročila o dogodkih, ki so se v do- r glednem času med nami dovršili l in o katerih, zalibog, nihče ne ž poroča; je pač čudna navada 1 med nami, da pri zasebnih ma- t lenkostih tratimo s poročili ve- ( liko časa in prostora, a pri skup- < nih pomembnostih vsi utihnemo i in molčimo. Tako pride, da gre- i do važni dogodki večkrat mimo < nas neomenjeni. : En tak- velevažen dogodek za . | našo naselbino je bil praznik presv. Rešnjega Telesa, ki smo ga obhajali v nedeljo 23. junija. Tega dne se je Collinwood povzdignil visoko nad navadno [vsakdanjost ter se pokazal v vsem svojem sijaju. Odkar obstoja fara Marije Vnebovzete, 7 se je namreč prvič v zgodovini I dogodilo, da se je vršila proce-• sija s presv. Evharistijo zunaj [ pod milim nebom. Cela naselbi-1 na se je ob tem dogodku vzbudi-v' la ter sodelovala za večjo čast in " slavo božjo; vsi naseljenci, verni 3 in neverni so kar tekmovali v 0 olepševanju svojih hiš, belili ce-0 ste in drevesa, postavljali oltar- - je ter krasili splošno zunanjost, a Iz daljne hoste so privlekli vse i polno veji in dreves ter jih posa- - dili ob straneh ceste. Naselbina je izgledala kot veličasten slo- o venski park, po katerem se je vi. e la dolga procesija, med katero i. so vihrala nešteta bandera in za-•i stave; od spredaj šolski otroci v o belih oblačilih ter nežna mladi-na, ki je trosila rože in čvetlice; od zadaj nepregledna množica = zavednih mož in žena, od katerih je odmevala pobožna pesem in molitev; sledila je čč. duhovščina z Rt. Rev.'Vitus Hribarjem na čelu, ki je nosil presv. Evha- = ristijo, nad katero se je razgri- S] njalo nebo (baldahin), ki so je nosili častni odborniki. Ta slovesnost je bila sijajna katoliška sr manifestacija, ki je marsikoga lit prebudila iz verske mlačnosti; je vsaj upajmo, da bo tako in pri- tu čakujemo, da se bo praznik D presv. Rešnjega Telesa na enak, ri dostojen način vsako leto obha- t« j al. n; Drugi važen dogodek v življe- p: nju naših rojakov je bil cerkve- li ni piknik, ki se je vršil 30. juni- n ja pod pokroviteljstvom Zveze k; collinwoodskih društev. Sicer so d se vsako leto obdržavali cerkve- y ni pikniki, toda letošnji se je ti dokončal v veliko presenečenje. K Čuje se, da bo čisti dobiček pre- li segel celi tisočak. Takšnega piknika, naša naselbina v resnici, še ni doživela. Vse to kaže, da naša naselbina napreduje v vseh j ozirih ter se prebuja iz dolgega spanja. ^ Čuje se tudi, da bo v septem- ^ bru cerkveni bazar; že sedaj ^ vmo radovedni, kakšno presenečenje nam bo prinesla ta farna ( prireditev. Pretečeno nedeljo je bilo o- ( : znanjeno, da je pok. Miss Tere- j zija Hribar darovala za cerkev ^ | 50 dolarjev; to je vzvišena ple- j menitost omenjene katoliške že-ne, ki je celo življenje žrtvovala j za vero in cerkev ter še v sled-njih trenutkih položila Bogu na ^ oltar svoj velikodušni dar. Kakor že poročano je Miss Terezija Hribar zatisnila svoje oči 23. maja 1935, vsled srčne kapi. - Rojena je bila v Lirkušah, v žup- - niji Gornji Tuhinj 19. septem. i bra 1871; v Ameriko je prišla e 20. junija 1899. Omenjena je bi-a la sestrična častitega Msgr. Vi- - tus Hribarja, kateremu je gospo- - dinjila in hiševala celih 36 let, i i- do njene poslednje ure. Njeno o življenje je bilo vseskozi vzgled- - no in čednosrno, nikdar ni zamu-o dila maše, nikdar ni opustila sv. zakramentov; skozi celih 36 let a je vedno skrbela ter pripravljala k oltarni kruh, da ga ni nikdar j o zmanjkalo; bila je postrežljiva; i. in darežljiva. Kadar je hišna gospodinja še pri življenju, se io njena domača opravila toliko ne v poznajo, toda, ko jo enkrat a- zmanjka, tedaj se šele pokaže, e, koliko je bilo vredno njeno delo. ii|V takem opravilu je bila tudi e- vedno pripravljena na smrt. In tj smrt je tudi zares prišla tiho in ii- neopaženo; nekega lepega dne jo i. je kar zmanjkalo. Kako je bila in priljubljena med sorojaki, to je tii pričal njen pogreb. Velike mno-v žice ljudstva so oblegale njeno e- krsto, 13 duhovnikov je prihitelo r- iz bližnje in daljne okolice ter it. prisostvovalo žalnemu sprevodu, se I ki se je vil iz župnišča z Mon-a- Isignorom V. Hribarjem na čelu. ia j Njeno truplo počiva na pokopa-o- jlišču sv. Pavla ob strani njenega i. nečaka Rev. Pavla Hribarja, ki ro .ie bil pred 18. leti nesrečno ubit. a- Tam pričakujeta sedaj oba ča-v stitljivega vstajenja. Večna luč li_ naj jima sveti! e; Naročnik < DOGODKI« med Slovenci po Ameriki lovenec zmagal pri volitvah | Chisholm, Minn. — Tukaj 1 no imeli včeraj 13. julija vo- : tve v šolski odbor. Kandidiralo 5 sedem kandidatov, med njimi idi naš spoštovani rojak Karol >ošan, ki je tudi naročnik Ame-ikanskega Slovenca. — Kljub emu, da so bile več kot 30 let a delu temne sile, da ne sme riti v šolski odbor oseba, ki ko-čka.i diši po slovenski narod-iosti, se je prvič v zgodovini, ar obstoji naša naselbina, zgo-ilo, da je bil z večino glasov iz-oljen v šolski odbor za dobo reh let naš spoštovani rojak Carol Došan, kateremu na izvo-itvi prisrčno častitamo. Nesreči z auto V Sharonu, Pa., se je rojak roe Kramar po nesreči prevrnil : avtomobilom v neki jarek ter lobil lažje poškodbe na glavi in ia prsih. Nahaja se v domači xskrbi. — V Moon Run, Pa., blizu 31iff majne se je pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je lobil težke poškodbe rojak Frank Skerl iz Carnegie, ki ima zlomljenih več reber, desno roko v rami in tudi več notranjih poškodb. Rojaku se obrača na bolje. V isti nesreči je bil poškodovan tudi rojak Anton Petrovič, ki pa je dobil k sreči le lažje poškodbe in se nahaja v domači oskrbi.' Na operacijo Mineral Point, Pa. — Težk| operaciji se je podvrgla Mr& Mary Surgel, ki jo je pa sreči prestala, vendar pa še ni izven nevarnosti. Nahaja se v Mere!' bolnišnici. Obiski so prepovedan' za teden dni. — M. Klucevsek Mestni svetovalec Vehoveč — oproščen Cleveland, O. — Anton Vehoveč, član mestnega sveta iz 3-warde, je bil zadnje dni pre? sodnikom v Lakewoodu oproščet obtožbe pijanosti, ki je bila pro-ti njemu naperjena v zadnjen' aprilu v Euclidu, kjer se je Ve hovec vozil v svojem avtu in trčil z nekim drugim avtom. Sod-nik je zaslišal več prič in naf je razveljavil obtožnico. Vehoveč je rekel po končani razpravi, da bo zdaj tožil euelidsko P0-jlicijo za $5000 odškodnine zaradi neosnovane aretacije. Smrtna kosa V Clevelandu, O., je premini* la Rose Snyder, roj. Znidarši' stara 24 let, roj. v Ameriki. Dalje je umrla Jennie Škerl, roJ Petrič, stara 56 let, doma iz Be ' gun j pri Cerknici. V Ameriki J' i bivala 32 let. ; i V La Salle, 111., je umrla Te i režija Mežnarič, stara 75 let, d® ma nekje iz Dolenjskega, i V Pueblo, Colo., je umrl J0* i Hribar, star 21 let, rojen tu. V Chicago, 111., je premiD« - Louis Študar, star 54 let, do# s iz Aršič pri Radovljici na G0, i renjskem. PETINDVAJSETLETNICA DRUŠTVA "POSTOJNSKA JAMA Strabane, Pa. Društvo Postojnska Jama št. 138, SNPJ. je obhajalo dne 4. julija srebrni jubilej ali petin-dvajsetletnico društvenega poslovanja, pri kateri je imelo lop program in dbldamacffami. Med temi sp bili tudi nastopi raznih govornikov. Predzadnji govornik pa nikakor ni mogel drugače, kot da se je obregnil |ob proslavo katoliškega tiska, 'ki se je vršila dne 19. maja v Johnstownir, Pa. katero je imenoval božjo pot k sv. Tereziji. — Ker sem bil podpisani na tistem "božjem potu" sam navzoč, sem slišal vse govore in iste potem dobesedno ponatisnjene v Amerikanskem Slovencu, tudi prebral. V govorih 1 nisem ničesar slišal, pa tudi ' potem bral nisem nič takega, da bi bil kateri govornik na-! padel SNPJ'., niti njihovega ' članstva, kaj še ustanovitelje | Uruštva Postojnska Jama, katere je govornik s prstom na odru pokazal. — Upam, da ste ' člani društva sami brali, saj imatei Amerikanski Slovenec naročen v društvene prostore L in upam, da ga redno dobiva i te. Ako pa kateri še ni bral o johnstownski proslavi, naj pride k meni, imam vse dotične ; številke shranjene in mu jih bom z veseljem dal na razpo lago, da jih prebere in prepri- čal se bo, da govorniki "božjem potu" niso napadal1 kakor vam je govornik pri prO slavi 25 letnice dne 4. juliP govoril. — Drugače pa n1"^1' ram zapisati, da je bila prosi* va 25 letnice dr. Postojnsk' Jama izvršena v najlepšei1 redu, kar lahko zapišem, sa r sem bil sam navzoč ocl P do konca. Častitam društvu k srebrn« mu jubileju ali 25 letnice dr"' štvenega poslovanja in upa111 da nisem s temi vrsticami lil članstva dr. Postojnska 'ma. — Amerikanski Slovel^ je list, ki je prvi slovenski ob enem katoliški list v Zdi'11 ženih državah in nosi prelet ' geslo: "Za vero in narod! ^ Za resnico in pravico! —- ^ boja do zmage!" ki že 44 le vse to v polni meri izvršuj' ] Poleg tega pa še vrši vel"4 misijonsko delo med slove1' .[skim narodom v Ameriki. ^ . i Pozdrav vsem cenjenim nai'"1 j i nikom in zvestim čitateljp"' • .. I ■ jAmerikanskega Slovenca. Anton Tomšič, zači , | -o- i Ženske imajo rade duhovi1'! može. Toda može, ki del«1-1,] jzanje neumnosti, imajo še V0,1 še. Ženske gre majokelaj iz gC : i bp, a še bolj redko vase. ' jPnir'f ' * . I Ženska odpušča le tedaj, 1 -'je imela prav. --- TARZAN NEPREMAGLJIVI (142) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Daleč v džunglo je slon nesel Tarzana, dokler nista prišla na primeren prostor, kjer je slon na povelje, odložil Tarzana, ki si ni mogel sam pomagati, v mehko travo, pod senco košatega drevesa. Da bi velika žival kaj drugega naredila za svojega (prijatelja, to slonu ni prišlo na um. Tarzanove bolečine 60 bile silno majhne, četudi skeleče, v primeri s strašno žejo, ki ga je mučila. Malim opicam, ki so ga z drevesa opazovale, je prigovarjal: "Pridi, Mauu. odvezi pas, s katerim so zvezane moje roke." "Mi se bojimo," reče starejša opica. —• "Tarzan je vaš prijatelj. . . . . .vin vam ne boi storil nič žalega," odgovori Tarzan. — "Mi se bojimo," nadaljuje starejša opica. "Že dolgo dolgo džungla ne pozna Tarzana, le drugi beli ljudje prihajajo z grmečimi palicami in lovijo male Manu ter jih streljajo. Če bi bil Tarzan še naš prijatelj, bi vse te pregnal od tod." Tarzan videč da je vsako prigovarjanje tem malim opicam, da bi ga rešile vezi zaman, se je poslužil nekega drugega sredstva, od katerega je upal. da mu bo v pomoč, po vzgledu velikih opic, kadar so v stiski, je začel tudi on klicati na pomoč, da je žalostno odmevalo daleč v notranjost džungle, DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so • podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih) Za $ 2.75________ 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.7. Za $ 5.25________ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30________ 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $10.00_________ 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75_________ 500 Din Za $40.00 pošljite $41.2- Za $23.50_________1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5G Lire: Z a $9.35________100 lir; za $44.50---------500 lir in z» $88.20__________1000 lir Vu pisma in pošiljate naslovite n*: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1S49 W. CERMAK RD., CHICAGO, Petek, 19. julija 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran B ^ Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 'Zedinjenih Državah C«J«™. fnliof III Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. JUHtl, ill. 14 maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1- podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. G'avni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jacob Strukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, II). POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. '. ' Do dne 1. januarja 1935 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter I b°l»iške podpore v znesku $132,442.66. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta m so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki (in je)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. —________ ' Mill. II I J, j IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. ». SI u Ulliia meseca so prejeli bolniško podporo sledeči člani in članice: % ' i) l'Ust. štev. 1. Albert Polancic ......................$10.00 h John Pruss ............................ 28.00 č ¥ Anton Kocjanicich ................ 28.00 Krist Terzich ........................ 20.00 ' Mary Kukar ......................... 10.00 Anna Bertchan ...................... 30.00 o __C •i;! Skupaj...................... $126.00 * 0 Hšt. štev. 6. Jennie Music ........................$25.00 .A Anna Kukar .......................... 16.00 V if __3 ■ ■ k " Skupaj............................................$ 41.00 %ušt. štev. 11. Joseph Rudman, pol...............$14.00 i C' F Magdalena Habovsek, pol....... 14.00 j Michael' Barusic .................... 27.00 Magdalena Vidina ................... 25.00 Katherine Kurinsky .............. 15.00 \ Barbara Spehar .................... 39.00 1 - « '1 Skupaj...................... $134,00 £ ? štev. 12. Mary Bcpac ............................$10.00 ; Josephine Simonich .............. 20.00 j Mary A. Koreveč .................. 35.00 P' ' Jennie Pluth .......................... 15.00 £ Rose Wicevic .......................... 20.00 Josephine Vesel, porod........... 15.00 ;t< __ Dj, . Skupaj..................... $115.00; ^ Ust-štev. 14. Louise Pavlakovich ..............$25.00 Marko Vidnjevich, pol......... 15.50 A - >" J), . Skupaj...................... $40.50 3if Štev. 15. Joseph Madic, pol.................$12.50 ,sl D,, . ' Skupaj...................... $ 12.50 f Ust-§tev. 16. Jennie Terselich ....................$25.00 itf Theresa Pintar ...................... 21.50 $ - jjp Skupaj...................... $ 46.50 Ust- štev. 18. Joseph Grubelnik, pol.............$14.00 sc Skupaj...................... $ 14.00 Sk«fpaj izplačali za podpore .................................. $529.50 c« Izplačali za operacije in poškodbe: * iw, v i stev. 1. Anna Bertchan, za operacijo $25.00 Mary Kukar, za operacijo ... 25.00 st- štev. 6. Jennie Musich, za poškodbo.. 1.50.00 b,. . Frank Osenek, za operacijo.. 25.00 st-štev. 12. Mary Setina, za operacijo.... 25.00 k^upaj izplačali za operacije in poškodbe............ $250.00 ^ D. S. D. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. f^agj člani in članice D. S. D.! ! % Užbeno se Vam tudi naznani, da se bo glavna polletna seja ji^ega zborovanja vršila v četrtek dne 25. julija. Torej, ako t>i'it -ateri član ali članica kakšna navodila ali priporočila ter tudi ■imi^be. se prosi, da.se pošljejo na glavni urad vsaj do dne 24. ! ' bratskim pozdravom, FRANK J. WFDIC, glavni tajnik. j --o- IMENIK In naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. §t l -- , I)1' ^'pDruštvo sv,. Družine, Joliet, preklica, v stari šoli sv. Jožefa. ^ l-'!4 r'ir re^Sednik J°lln Kramarich Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount ^ ^l.»treet, tajnik Joseph Ancel. Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda- < . »h n, .. 0 >n Street; blagajnik Jo- šich, tajnik in blagajnik Sam Golda- i TiiVP1 Hutchinson St. Vsi sich, P. O. Bor 656. Vsi v Mount ( "°Ui v , ' Scia se vrši vsako četrto Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo ^secu ob pol osmi uri, do nedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, skega doma. Na tej redni seji i ni.: — Prede. Anton Strukel, 1240 imamo veliko važnih točk za. 3rd St., tajnik Anthony Kastigar Jr., . , . . 1146 7th St., blag. Rudolf Terdin, 1313 rešiti in določiti, la SO v korist 3rd St., Vsi v La Salle, lil. Seja se društva. Zato bo jako u m est-1 p trrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v n0j cja ge seje udeležite splošno šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri po- . v. . . .. , ,, .vsi člani m clanice. Ako se ne poldne. | Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, udeležite, boste vsi enako, kot I] 111.: — Predsednik George Krall, P.O. to pravijo pravila, imeli pri- 11 Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box pjsano kazen. Kazni bodo pro- 1 55, blagajmca Anna Jamnick, Box 368. . . . . Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako stl samo Olll dam, kateri SO 12 drugo nedeljo v mesecu. bolni, delajo, ali kateri so pre- si Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, več oddaljeni od društva. — ti m.: - Pred L^is Basky, 10)8 Poplar p točka je t da ge • p Street, tajnik I'rank Less, 1206 Chest- 1 nut St., 'blagajnik John Lekan. 800 enkrat vsakih šest mesecev se- 1 W. Jackson Street. Vsi v Ottawa, 111. 'stanemo skupno na seji. —Pri- 11 Seja se vrši vsako sredo po tretji ne- hodnja sej;, je tudi važna radi ž delji v mesecu v prostprih sobr. 1-rank •' ' Less ob pol 8. uri zvečer. .teg^, ker boste slisali polletne v Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-' poročilo o društvenem ppslpva-kegan, 111.: — 1'redsednik Anton Ma-jj^ jn delovanju. Drugo, kar rincic, Nfirth Chicago 111., tajnik Jo- b() g j. ob navalo bo g seph L. Drasler ml., 66 lenth St., No. I • Chicago, 111., blagajnik Joseph Draš- to, da se pomenimo in določi-ler, 66 Tenth St., No. Chicago, 111. Se-1 mo glede društvenega izleta 'J ja se vrši vsako prvo sobotov mesecu, pjknika katerega društvo 1 ob pol osmi uri do preklica v novi sol- 1 ' + " ski dvorani na Tenth St. |misli in želi prirediti prvo ne- ^ Št. 8. Društvo sv. Družine, Rock- deljo V mesecu augustu, to je dale, 111.: — Pred. Louis Urbancicli, 4_ augusta na dobro poznani ) 802 Bell view ave., tajnik Jp'.m Panian, . , , , ( 416 Bellview ave.. blagajnik Anto<{ An- tarmi našega sobrata Joseph ] zelc, 322 M o en ave. Vsi v Rockdale, 111. KroŠellia. — Tretja točka pl'O- : Seja se vrši vsako prvo nedeljo v me- grama društvene seje je pa ( secu v cerkveni dvorani. ., » • , , • r x ,„ _ .. ^ .. c najbolj važna m ,ie ta, da si ,. St. 10. Društvo sv. Družine, South v. . . , . . 1 Chicago, 111.: — Predsednik in bla- društveni člani in clamce med gajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th seboj izberejo društvenega bla : St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue gajnika za prihodnjih pet me-"L". Vsi v South Chicago, 111. Seja ° ' , .' ' , se vrši vsako četrto nedeljo v me- secev. Vzrok je ta, ker .le nas secu. sedanji že večletni društveni Št. 11. Društvo sv. Družine, Pitts- blagajnik in bolniški predsyd- ' burgh Pa : - Predsednik Joseph nik ozjroma „adzornik, bolj1 Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps- burg, Pa., tajnik Joseph L. Bahorich, oddaljen od društvenega sede- 1 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa., bla- ž.a in se lie more vselej udele- t gajnik Mathew Balkovec, 5641 Car- ?vati društvenih rednih sej ter 1 negie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vr- . , ši vsako tretjo nedelj., v mesecu ob 10. voditi posle blagajnika itd., kpi ' uri dopol. v K. S. Domu, 57. cesta. sj je omenjeni odprl svojo go-r št. 12 Društvo SV Cec^je Joliet ptii Greensburg, Pa. Zato 1 III.; — Predsednica Anna Jerisha, 806 X. Broadway Street, tajnica Rose Ba- pridite VSI na omenjeno vazilO ; hor, 1219 N. Center St., blagajni- sejo. — Nadalje bi tlldi rad i čarka Jennie Krall 1515 N. Hickory pripomni]) da bi naj vsi člaili Str. Vse v Joliet, 111. — -Seja se vrsi f ' . . , r i , • rsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. m clanice bojj skrbeli, tla bi . iri popoldne v dvorani stare šole sv. bil njih asesment redno plačan 1 T . vsaki mesec in to na redni me- 1 St. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, v . .. _ . . Chicago, 111. - Preds. Andrew Cla- xecm 86J1. — Pozdrav clapstvu j« ! vach, 2210 So. Damen ave., taj. Frank DSD. Martin, 2250 West 23rd St., blagajnik , , RqU . , fni-„n/- Alois Nečemcr, 1919 W. 22nd Place. - Jo8ePh L Bahorich' Ujmk j Vsi v Chicago, 111. — 3eja se vr- 0-— li vsako četrto nedeljo v mesecu v cer- 5IRITE AMER. SLOVENCA! Ikveni dvorani sv. Štefana, vogal So j I; ' Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East j ———— " ~ —r—— i. Pittsburgh, Pa.: - Predsednik Peter j NAROČNIKOM V STANDAR- M^JOJJ'itl^re^ tajnik MicW. DU GRANVILLE ILLINOIS Kelly. 612 Sycamore St., blagajnik uu' ^.KAlMVlLLt., lLLlNUia Nickolas Pavlakov ich, 309 Beech St. — IN TAMKAJŠNJI OKOLICI ! Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 6. uri zvečer, na doi m sobrata Michael jnaznaujamo, da .je sprejel za-1 Kelly, 12 Sycamore St. stopništvo za liaš Hst g. Josip Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Bregar, nft Standard, II]., lea-Ottawa, 111. — tajnik m blagajnik Jo- , . . , . ;. ) seph J.Medic Sr., 1514 N. Mulberry ten je pooblaščen, pobirati na-street. — Vsi v Ottawa, ill. — Seja se ročnino za list "Amerikansk; vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenec," za oglase in pro-Joseph Madicovich prostorih. ,...,.. v ... Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chica-1 dajati knjige nase knjigarne go, 111. - Predsednica Mary Kremesec. in sploh vse, kar je v zvezi z 2323 So Winchester Avenue, tajnica „ažim podjetjem. Rojakom ga Amaha Apzelc, 1858 W. Cermak Rd.; ' . i , blagajnica 1 Theresa Pintar, 1930 W. Prav toPJ° pnporocamo, da 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja mu gredo na roko pri agitaciji - se vrše vsak četrti ponedeljek v mese- list "AmerikaUslvi Slove- cu, v cerkveni dvorani sv. btefana. ^ _ „ Št. 17. Društvc sv. Terezije, Otta- nec' wa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. Uprava "Am. Slovenca." 528 La Favette Street, tajnica Mary ___ ^l..,,fln,w 1(111 W:i1nut Street, blacrai- ————— Skotlanc, 1014 Walnut .->treei, oiagaj-ničarka Josephine Bradish, 806 Jack- t son St. — Vse v Ottawa, III. Seja se, I vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani I Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring- I ield, 111. Predsednik Matt Barbo- I •ich, 1504 So. 15th St.: tajnica in bla- I gajničarka Agnes Barborich, 1504 So I 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se I vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v I Slovenski dvorani. 15th ;n Laure St. Št. 19. Drijštvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Steve Sekulich, 311 I K. Woilman Str., tajnik John lienich, 216 N. Arizona ave., blag. Rose lienich, 216 N. Arizona ave. Vsi v Butte, Mon-tana. — 'Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — ! Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 133(1 Moore St., treasurer Antonio Herri-clietti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako po- uiofo, IZ URADA DR. sv. DRUŽINE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Člani in članice gori omenje nega društva se uradnim po-t tom poživljajo na prihodnjo . društveno sejo, ki se vrši v ne-- deljo 21. julija točno ob 10 uri ' dopoldne, to je po osmi sv. maši v navadnih prostorih Sloven- TO IN ONO NEKDAJNI "IZDAJALSKI" POLKOVNIK UMRL Pariz, Francija. — Alfred Dreyfus, znani francoski polkov- 's nik, kateri je bil obdolžen leta |f 1894, veleizdaje, namreč da je 'H izdal nemškim vojaškim obla- jj stem važne vojaške tajnosti, je j tukaj preminul zadnjo soboto. !r Polkovnik Dreyfus je bil leta j 1894 zasačen pri nekem občeva- 2 nju z Nemci in je bil na to obto- ^ žen veleizdaje, da je izdal zelo važne vojaške tajnosti. Vojaško sodišče ga je takrat spoznalo i krivim, in ga je obsodilo v pre- j gnanstv'0 na hudičeve otoke, kjer ) je prebil -nad 4 leta. Nato je bil t pomiloščen. Ko je nastala sve- ij tovna vojna se je zopet udeležil j vojne in se v njej odlikoval. V svetovni vojni je padel za domo- >< vino tudi eden njegovih sinov. '] Govorilo se je, da je bil osum-'] ljen in obtožen po nedolžnem in 1 da ga je to zelo bolelo, dokler ga j. ni te dni končno pobrala bela žena smrt. POZABLJIV ANGLIKANSKI j PRIDIGAR Sloveči anglikanski pridigar j Ilorne bi bil nekega dne moral prid igo vat i v cerkvi sv. Janeza v Londonu. V svoji raz-tresenosti pa je mesto v cerkev sv. Janeza šel v cerkev sv. Pavla. Stopil je v zakristijo, ne da bi bil opazil svojo zrno-{to. Tudi potem, ko je v zakristiji videl drugega pridigarja, se ni spomnil, da se je zmotil K sreči pa sta se oba pridigarja, ki se sicer nista poznala začela pogovarjati. Pridigar je dejal: "Danes pa ne bom imel jdosti poslušalcev." — "Zakaj ne," je vprašal Horn. Pridigar: "Ker pol Londona gre v cerkev sv. Janeza poslušat slo-večega Horna." — "A, tako?" 'je mirno odgovoril Horn, če je tako, pojdem pa še jaz, ker bi ga tudi rad slišal." Sedaj šele se je zavedel svoje zmote in je naglo odšel, da ne bi zamu-- dil. i -o- - OCE 29 OTROK HOČE PO- KOJNINO England, Ark. — 65 letni čr-" nec John Perkins se je pretekli teden priglasil za starostno po-'■ kojnino, do katere ima pravico * po državnih zakonih. Ob tej pri. i liki je tudi prišlo v javnost, da i je ta možakar oče izredno lepega - števila otrok, namreč nič manj ikiakor 29; med njimi je sedem " Iparov dvojčkov. ki bi želeH gorko ko. Inom, da znamo cenit, trud m ^ pravočasno ,u.im)roče pri žrtve, ki so ga doprinesli za slo- ■ ^ romari,Uejya doma. ivenski narod tu v Ameriki, ob-j , r 3oldau 1)b 2 nov enem uh pa navdušimo se za . , , ,,.... .. . ..' '..... času bodo pete htaniie z bla- nadaljno delo, ki ga imajo se v , . ,AJr ... i . . . , v j • v... goslovom m posvetitev Marin, načrtu, katerega bodo izvršili z . . T , . . i .. ,11 • i v i vse v cerkvici. Le v slticafU veseliem, ko bodo videli da je , , • , ' , ■ i •• „• r.ako večje množice pri groti. slovenski narod z njimi. , , ... Chicago obeta stoprocentno 4- Oddaljenejši, ki bi zeleh udeležbo. Kaj pa lemontski so- P^.f0' ^olno roma- sed, Joliet, gotovo ne maral biti n;|e' "ai ')ridejD v -soboto na ve-Izadnji, La Salle in No. Chicago- cer" Po vecermcah ob 7 bodo j Waukegan bodo gotovo Številno imeli Priliko *POved. i zastopana. i Prihodnjo nedeljo vsi v Le- Za tiste, ki so ali pregledali, mont! štirikrat; prvikrat je stopil v j zakon, ko je bil star 13 let. ---o- 2000 LET STARA KRUŠNA PEČ V Ilolenbecku na Nemškem • so odkopali predzgodovinsko krušno peč iz časa okrog ieta ' 100 preid Kr. r. To peč so vze- • li narazen ter jo bodo v muze-j ! ju zopet postavili. Peč je 2.30 j 1 m dolga in 1.50 m široka. Ob-' zidana je bila v jajčasti obliki ' s kamenitim zidom, obokana pa z glino. V peči so pred 2000 ' leti pekli, pražili in sušili žito ter najbrže tudi žgali glinasto posodo. i -o—v- Najzanimivejše vesti so v 1 /Vmer- Slovencu: čitnite .'5. FROM COW TO DOORSTEP No city in the world, perhaps, is so fortunate as Chicago in the high quality of the fresh pasteurized milk which is available to Chicagoland residents. The high standards set by both producers and distributers of this urea are constantly upheld by testing ami inspecting dairy farms, cattle, barns, tank cars, utensils, pasteurization plants, bottles, delivery vehicles, and the people employed in the milk industry. Reliable, dealers get their milk only from farmers whose milk has been proven of high quality and whose farms are kept according to the standards set. The cows are tested for their health; the tanner must keep his stables clean, well lighted, and well ventilated; he must use sterilized utensils; he must have a milk house in which the milk is cooled. BR.J.EJM ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAK! SLOVENCI! -Kadar želite o cemetehv krasiti grobove svo J; T jih dragih, ne [kim Ji 4 bite, da imate na razpolago lastnega -"ŽaS^"*- rojaka. Postavljam in izdelujem vsf vrsti lagtobnc spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerpc delo jamčeno, postrežba solidna. S jriooročantl Kadarkoli nameravate kupiti na-podpisanega za vsa pojasnila in za grobni spominski kamen, pišite na cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Stran 4 ■AMERICANSKI SLOVENEC'8 Petek, 19. julija 1935 CC m Mm -m mm AVGUST " Zlatarjevo zlato " PKX0A ............................................................................................................................................................................................poslovenil J SILVESTER ! Zgodovinska povest iz XVI. stoletja, jr XXII. "Botra, draga botra!" zašepeče Frejevka, ko stopi v Šafraničkino prodajalno. "Ali ste že slišali, kaj je s Krupičevo Do-ro?" "Nekaj sem že slišala, a ne vem nič pravega, draga Frejevka!" odgovori Safra-nička neveselo. "Moja pamet je celo za nič, odkar so mi ti španjolski razbojniki odnesli seno in izpili žganje." "Oh, uboga moja soseda! Da, da! Bič božji je prišel nad nas reveže. Ali da vam pripovedujem o Dori. Na svetih Treh kraljev praznik bi bila imela zares iti z mladim gospodičem, a včeraj so jo našli v prodajalnici mrtvo — čujete, mrtvo! Po licu je bila vsa črna in ljudje trdijo, da je umrla vsled črne kuge." "Pomagaj nam sveti Blaž! Takoj moram prodajalnico pokaditi z brinjem in vode ne smem piti, da, kadar je kuga, se ne sme piti vode." "Pač pa se sme piti vino in žganje, draga botra. Res, res — za črno kugo je dekle umrlo. Zato ne sme ležati doma na odru, ampak v kapeli svetega Ivana pri Mesničkih vratih, a pokopali jo bodo jutri ponoči." "To je žalostno." "Oh," in kako žalostno! Pa glejte, to 1 vam je prst božji! Oholost, gizdavost je obsedla devojko in — kam je prišlo vse? Dve ali tri lopate zemlje je zdaj vse njeno gospodarstvo. Slišali ste, zdaj pa z Bogom, draga botra! Moram domov, da mi mleko ne skipi." "Usmili se Bog vsakega grešnika! Z Bogom, botra Frejevka!" Po mestu je bilo polno razburjenja in prepira. Vsled Dorine smrti je bilo vznemirjeno vse meščanstvo.' Nižji sloji prebivalstva so bili trdno uverjeni, da je res črna kuga pobrala zlatarjevo hčerko; toda bili so tudi pametnejši ljudje, ki so slutili, da ni Dore usmrtila kuga, ampak grešna roka. Zadnje je očitno trdil tudi lekar Glo-bicer. Ali še bolj vznemirjeno je bilo prebivalstvo plemenitega mesta Zagreba vsled drugega razloga. Razkačeni nad Zagrebčani so se bili sestali hrvatski plemiči in stanovi v zbornici in na predlog bana Ungnada so sklenili proti Zagrebu sledeče: "Ker hočejo meščani mesta Zagreba s svojimi starimi pravicami uničiti svobodo kraljestva Slavonije; ker so na podli način vložili pri presvetlem nadvojvodi Er-nestu tožbo proti gospodoma banu in pod-banu; ker so velemožnega gospoda Štefana Gregorijanca obdolžili, da izkorišča in oriečašca svojo podbansko čast; ker so sramotili plemstvo in se jazno upirali banu, rekoč, da se v mejah svojega mesta i vladajo sami in ne priznavajo nadgospod-stva kateregasibodi hrvatskega plemstva, — sklene torej zbornica, da naj se le sami vladajo v mejah svojega mesta, naj so izključeni iz občin slavonskega kraljestva in vladanja druge gosposke in se jim prepove svobodno trženje s svojo robo po vsem kraljestvu. Zbornica in ba-novo sodišče se bode ta odslej po volji in izberi gospoda bana sklicevala v katerem drugem, ugodnejšem mestu." "Naj lajajo zdaj ničvredneži!" se nasmeji hudobno Gregorijanec, "pojejte i zdaj kašo, ki ste si jo sami skuhali !" "A tako, gospoda?" se oglasi sodnik 1 •Jakopovič. "Naj bo! Kopito za kopito. Bo- j jite se naših ostrih zob, ker ne damo z nami uganjati šale. Prišlo bo še več na vrsto." In sodnik skliče skupščino. Silno veliko meščanov je privrelo v mestno hišo. Jeza je kipela v njihovih srcih, ker je gospoda sklenila, da se hoče izogibati Zagreba. K seji pride Jakopovič jezen In bled, držeč v roki pergament. "Sam bom šel pred kralja, bratje, sam, da mu povem, kako se dela z nami. V vašem imenu mu bom oddal sledeče pismo!" Vse umolkne in sodnik začne citati pritožbo na kralja: "Naše že od nekdaj svobodno mesto je prišlo v strašne nadloge. Nezgode ga tlačijo, glad mu preti, ker mu pomanjkuje žita, a najhujše ga tepejo nasilnosti sosedne plemenite gospode. Zagreb je bil vedno udan kroni, hi se dal premamiti po-Ivanu vojvodi Erdeljskem, zdaj pa je bil nedolžno in po krivem vržen v tugo in sramoto. V zbornici, ki je zborovala na dan svetega Tomaža, so skovali ban, pod-ban in podnotar zaroto in naredili hudoben in nečuven sklep, ki ne sramoti samo Boga in božje pravice, ampak ki zagrebške meščane proklinja in ižobčuje iz reda krščanskih občin, kakor bi ne bili kraljevi podložniki. Prosi se torej, naj njegova kraljevska presvetlost blagohotno obrne svoje oči na Zagreb, naj ga ščiti in naj milostljivo ovrže zborničin sklep." Nadalje je bilo v pismu natančno izpričano, kakšne nasilnosti sta uganjala ban in pod-ban po Zagrebu in njegovem ozemlju. V pritožbi se je prosilo, naj kralj pošlje s 1 svojega dvora dva človeka, ki se naj na lastne oči in na lastna ušesa uverita, kaj se je prigodilo in kralj naj vrne Zagrebu stare svoboščine. Gromovito pozdravijo zbrani meščani pritožbo in junaškega sodnika, dvignejo ga na rame in ga tako ponesejo mimo ba-novega stanovanja domov. Bučalo je po Zagrebu, a tiho je bilo v Krupičevi hiši. V svoji sobici je ležalo mrtvo dekle s srebrnim križem v sklenjenih rokah in z vencem okoli glave. V kotu je sedela starka Magda in molila rožnive-nec. Molila je — ne, le z ustmi je molila, ne s srcem. Bila je neumna, nora. Dora, kateri je bila botra, je mrtva! Ne more ' biti — to ne more biti! Izmislili so si tako hudobni ljudje, ki so že toliko preganjali Doro in njo. Dora bržčas spava. Oh, ako se res več ne vzbudi, ako je res mrtva in jo bodo položili v grob! Njeno Doro in — v grob! Njene lepe oči, mali ročici, gosti lasje, krasno lice — vse bi naj bilo nič, vse bi naj bilo prah? Moj Bog! Srce bo počilo stari Magdi. Za vrat jo davi nekaj, davi vedno hujše, in solze kapljajo nepretrgoma po velih rokah. (Dalje) "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk ' I Na jugu se bliska Tam v Mehiki nekaj bliska. | Naši "naprednjaki" so bili Vsi vzhičeni, ko so pisali o Mehiki, kajti tam je šlo zoper katoliško cerkev in še grdo gre zoper njo, in to je naprednim užitek, kakršnega taka napredna duša drugače ne pozna. Sicer so tam porivali v ospredje — peone, tudi delavce so porivali, češ, za te gre, in vsaj v 20 letih bodo ti na kolenih hvalili te njih rešitelje, ki so tam doli na delu za — nje, za peone in delavce. Tudi v Rusiji je tako, da porivajo v ospredje srp in kladivo, toraj mužika in delavca, ker za ta baje gre. Naivnih je vedno dosti na svetu, in med naprednjaki niso morda ravno naivni, ampak Bog in cerkev je na-prednjaku amatema, toraj tam vsega na koše, ako gre zoper Boga in cerkev. Bliska se pa tam v Mehiki. Lahko morda celo rečemo, da [se svita, lahko, ampak dneva še dolgo ne bo, tako — naivni mi klerikalci nismo. Iz vlade so morali iti Garri-do Canabal, Aaron Sanez, Juan de Dios Bojorquea, Garcia Tel lez.. sami "jurišarji" in sam signor Calles je šel na 'zapad,' da se odpočije na enem svojih posestev, dasi je pred politično kariero sedel le na enih hlačah. Poleg tega, da so bili ti najhujši jurišarji na cerkev, so bili to tudi najhujši — ža-klarji, in najin/timnejši prijatelji z — amerikanskimi ža-jklarji, saj ''gliha povsod vkup štriha." Ali bo šel tudi — Daniels, ki je s temi držal — ža-kelj? Menda imajo taki kakor 'mačka devet mačjih duš. Oar-'denas in ostali še davno niso na povratku, ali spreobrnenju. Tam doli v.Mehiki je tako, da zmeraj začne nekaj bliskati, ko začne drug drugega postrani gledati. Ako se enemu posreči, da pride na vrh, pa zopet začne bliskati, ker prav vsi so zoper zmagovalca, ko mu ne privoščijo zmage. Tako je tam doli že od nekdaj. Pri nas v Ameriki smo hudo za neko demokracijo in celo za človečanske pravice in človeško dostojanstvo smo, kadar nas nič ne stane, ampak kak žakelj nas najde v bratskem objemu tudi z največjim ban-ditom, ako leti v ta žakelj, vse j pravice naj pa grejo žabam I pet. i Svet se pa suče in pogosto-ma zasuče tudi tako, da dela roba srčne bolečine vsem in vsem in posebno tudi slovenskim naprednjakom, ko začne bliskati. Ko bliska tudi udari. Tudi framazonski krtovi, ki imajo povsod, kjer gre zoper katoliško cerkev, svoje prste vmes, utegnejo doživeti nekaj srčnih bolečin, in prav nobene ftmage. Cerkev trpi, je dostikrat na tleh, ampak nikoli ne premagana, to prikazuje zgodovina, in to se bo dogodilo tudi v Mehiki. * Nekaj preglavice Včasih je nekaj srčnih bolečin, ako je kdo bolj osebno prizadet. Preglavica je tedaj, če se nekaj prav ježasto postavlja. "Materija, le materija, nič ko materija" pravijo in trdijo materi a listi. Ali je potem gola materija tudi to, da sovjeti močno retirirajo pri — mladini ? Prej niso se mogli prav nikjer ustaviti, da bi deco ivdinjali le državi. Tudi mnogi 'starši so bili zadovoljni, saj je človek pogostoma slabši od ži-Ivali, ki se bori za svoje mladi-jče. Ampak te mladine ne rao-| rej o imeti v državnih — hle-rvih, ko doraste noče več v stale, in tedaj ni ne države, ne staršev. Ker so to mladino v hlevih dobro nakrmili z brez-boštvom, jih je mladina tudi I dobro razumela in mladina je niavadno tudi vrlo dosledna, j Posledica jef'' dn iff " mladina taka, da je prav pri "vzgojiteljih" take mladine preglavice, da ničkaj, in ti "ukazarji" pretijo prav staršem in županom s štrikom, ako ne ukrote te POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 Phone: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen 1.1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois "Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega -Iovenstva. | ......M——MIHI............I II ....... Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo posiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte* resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. razuzdane in zločinske mladi- i ne, ko je ta mladina pripada \ — njim (??) in je iz neke sre- t nje, občine. c To je vrlo — brezmaterijel- i na roba, ker nima s kako ma- 1 terijo nobenega opravka, in se t ji pravi: maščevanje. Na ru- r skih "ukazarjih" se maščuje i mladina, trume zapeljane in 1 spridene brezbožne mladine i jse maščujejo že zdaj, in se še % ■bodo. i j Vse je baje le materija, ni ] Boga, ne hudiča ne briča, pa ^ je le tudi ta brezmaterijelna i roba, to maščevanje. i Rusija ni edina, ki občuti tako čudno brezmaterielno ? maščevanje. Enake stvari po- s čenja z mladino tudi Mehika, ' v novejšem času posebno tudi 1 Nemčija. Rusija očividno že 1 dočakuje sadove — maščeva- 1 nje — Mehika jih bo dočakala ' in enako tudi paganska Nem- ' čija. Pod soncem je še marši- ' kaj, kar ni le gola materija. 1 -o--i BOJ PROTI VERI i Iz Moskve poročajo, da je i| "Brezbožnik", glasilo lige brez- 1 božnikov priobčil proglas komisarja za delo g. Jaroslavskega, ki poziva javnost na boj proti veri. Boj brezbožnikov se mora ji nadaljevati s še večjo odločnost- 1 jo. V tem proglasu je tudi reče- 1 no: Mi hočemo zažgati vse cer- i kve sveta, da nastane iz njih en 1 sam plamen; mi hočemo podpre- . ; ti vse ječe . . . Množice vedno j L bolj in bolj prihajajo do spozna- ji J vanja, da ni vera in vsi njeni j; 1 obredi, vse njeno hinavstvo, vse '< ! njene iluzije, vsi njeni triki, fl ljena podrejenost človeka božji /olji, vsa njena črna magija, ni| Irugega kakor mreža, ki naj Z8l Iržuje napredek, opij, ki naj Zfj nori vest in oslabi voljo. V |f etih naše proletarske diktat ;ure je naše brezbožno gibS' rje zašlo med mase. Iz nje jf lastala velikanska sila, ki vsa