Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto X.
še tako krivičen mir mi je ljubši od še tako pravične vojne.
CICERO,
rimski državnik in govornik (106—43 pr. Kr.)
V Ljubljani, 11. avgusta 1938.
štev. 32«
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon St. 43-32. Poštni predal St. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: za ,U leta 20 din, */« leta 40 din, ih leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /2 dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej-ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetre in Širina 55 milimetrov) din V—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstioa din 4*50. —Notice: —• vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0'50. Oglasni davek povsod Še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Vojna med Rusi in Japonci?
Japonci — izvoljen narod / BoSoku. sovjetski la\urenče
(Gl. str. 4)
RED IN SNAGA
Bofru in fyudetn dca$a
Bila sem lansko poletje na Dunaju. Napravili smo iz mestu izlet v eno najlepših donavskih pokrajin, v Wacliau. Poleti ob nedeljah je tukaj vse živo. Donava je polna majhnih zložljivih čolnov, v njih sede po dva, trije izletniki. Na prostranih donavskih obalah, tam kjer se neha Prod in se začno gozdovi, tabore Mnogi v svojih sivih šotorili od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Drugi se pa spet pno v gore, ki se dvigajo n,"l donavsko gladino, I: razvalinam starih, zgodovinsko pomembnih gradov. Vode, soncu, hribov, vsega je tam v izobilju in ni čuda, da meščane Vleče v to prekrasno pokrajino. Ka-nior sem pa v tej pokrajini prišla, Uikjer nisem zasledila vidnih sledov, ki bi jih zapustili ti izletniki, ne praznih, konzervnih, škatelj, ne razbitih steklenic, ne odvrženega papir-Jfi. Vse to pomečejo izletniki ob Vo-Kavi skrbno v vodo, ostali pa, ki jim to ni mogoče v hribih, spravijo te ostanke spet nazaj v nahrbtnik in jih odstranijo šele doma. Ti ljudje re& vedo, kuj se pravi, uživati naravo in ne onečaščati je z 'vsemi takšnimi odpadki.
Pa poglejte pri nas kraje, kjer so izletniki počivali, da o taborjenju Kiti ne govorim. Takšno je, kakor bi Pravkar zapustili cigani svoje taborišče. Vidiš prazne konzervne škatle,
pol ogrizene kose kruha, oglodane kosti, zmečkan časopisni papir in še Vse kaj hujšega. In kako se nekateri izmed njih vedejo med potjo! Zadnjič sem opazovala takšne izletnike, ko so šli s šmarne gore. Kakor čreda divjih, živali so se spustih po bližnjem travniku nad pravkar vzcvele cvetlice. Nekaj jih je zagazilo celo med žito ne glede na to, koliko škode napravijo zaradi enega samega cveta kmetu, ki je že tako dovolj reven. S polnimi naročji cvetja in zelenih vcj, ki so jih v gozdu natrgali, so odhajali.
Pozneje sem jih še srečala na postaji, a kje je že bilo vse tisto cvetje! Polovica izletnikov ga je že vrgla med potjo stran, drugi so prinesli vse ovelo zelenje do postaje in IIu potem v čakalnici ,nehote' pozabili. Kakšen smisel je torej imelo vse to
uničevanje? Samo da zadoste trenutni muhavosti in da delajo škodo kmetu.
Kmet ve, kaj je s trudom in zno-Jcrn pridobljena lastnina in kaj se pravi, v potu svojega obraza služiti si kruh. Meščan pa, ki je od kmeta odvisen, tega ne ve ali pa noče vedeti, vsaj takrat ne, kadar je na kmetih. Kakor hitro pride ven iz mesta, si domišljuje, da je popolnoma svoboden in mu je vse na razpolago.
Pa kako bi takšni <s.dični» meščani Oledali na red in dostojnost na kmetih, ko še pogosto v mestu samem ne zmorejo tega. Saj bi tudi v mestnih parkih ne bilo dosti bolje, če bi jim ne bil vedno paznik za peturni. Ob drevesih so pritrjene žične košarice za odpadke, toda pogosto najdeš odpadke popolnoma drugod kakor v teh košaricah.
Pa naj se vrnem nazaj k Dunaju! Sedela sem tam v marsikateri večji *»i manjši kavarni in listala po ilustracijah. Nikjer ni manjkal noben Ust, nikjer nič počečkano! Pa pojdite Prt ttas v Emono, v kavarno Nebotičnik ali v Union! Samo, da odprete
dne liste, že vas neprijetno spresti. Radi bi do konca prečitali zanimiv članek, a naslednje strani ni. Rudi bi si ogledali najnovej&o modo klobukov, a vsaj polovica slik je iz-striženih, ali celo kar grobo iztrganih. Tu manjka, slika krila, tam bluze tam spet cele obleke. Ob nekaterih ilustracijah so opazke, ki nič kuj ne kažejo na visoko kulturo bralcev.
Saj pri drugih narodih tudi ni vse Prav, toda eno prednost imajo pred nami, bolj disciplinirani so! Ne samo takrat, ko sta jim paznik in stražnik z<] hrbtom, temveč tudi in še bolj tokrat, kadar so odvisni samo od Svoje lastne vesti.
In mi hočemo biti pravi velemešča-ni! Kje smo še zadaj! Saj še niti Po ulicah ne znamo pravilno hoditi, fili moramo res vsakemu tujcu po-*°zati, kako smo še nediscipliniranit ** ar od., ki ne pozna prave discipline,
tudi ne zna sam vladati!
Gorenjka
RAZGLED PO SVETU
STRAH PRED OSVETO ZA PORT-ARTUR
Japonci si danes ne žele vojne z Rusi, ker jim Je že kitajska vojna zrasla čez glavo. — Politika »incidentov8 tudi na rusko-japonski meji
V Ljubljani 10. avgusta.
Na rusko-mandžurski (japonski) meji grme topovi od dne do dne huje. V akcijo so stopila tudi letala, bombniki najtežjih, najhitrejših, najmodernejših tipov, bombniki v eskadriljah po sto in še več. Prebivalstvo beži na vse strani, vasi in mesta gore, v Tokiu in Moskvi izdajajo vojna poročila o pravih vojnih spopadih manjšega ali večjega obsega, o zaplenjenih topovih in tankih, o sestreljenih letalih, o stotinah mrtvih in ranjenih: in to naj ne bo vojna?!
In vendar to ni vojna. N i vojna v evropskem pomenu besede, n i vojna — da se tako izrazimo — v civilizacijski obliki mednarodnega klanja. Tudi v daljnovzhodni, t. j. azijski obliki ne; to kar se dogaja med Rusi in Japonci, se vsaj po obliki, če že tudi ne po vsebini, ne da primerjati niti z japonsko-kitajskim »incidentom«, trajajočim danes ta dan že dobro leto dni. Kajti za vojno je treba najmanj dveh.
Za rusko-japonsko vojno — za vojno v našem prav tako kakor v azijskem smislu — enega teh dveh manjka. Slika japonskih izzivanj zadnjih let se je kaj nenavadno spremenila; cinična objestnost japonskih generalov je nekam splahnela in bralci dnevnega časopisja zaman brskajo po stolpcih, iskaje okolih in domišljavih izjav iz Tokia: ne najdejo jih, ker jih ni. Japonska vlada je postala nenavadno krotka in ponižna; njene izjave zadnjih dni se za čudo dado prav lepo spraviti v okvir evropskega pojmovanja diplomatskih oblik. Japonski poslanik v Moskvi nič več ne zahteva, temveč skorajda prosi; zastopnik od boga sonca izvirajočega mikada ne čaka nič več na opravičila še nedavno tolikanj prezirane moskovske vlade, ampak se sam potrudi do nje.
Nekaj se je moralo spremeniti, da doživljamo takšna presenečenja. Kaj se je zgodilo, da je nekoč venomer samo opravičujoča se moskovska vlada na lepem našla drugačen ton? Da se je Litvinov na intervencijo japonskega poslanika šigemica izpozabil v tolikšno drznost, da je doslej nepremagljivi Japonski zagrozil z vojno in da je Japonec to grožnjo mirno požrl?
Mnogo se je spremenilo v zadnjih mesecih na Daljnem Vzhodu, prav mnogo. Razvoj ja|>onsko-kitajskega »incidenta« je razodel vsemu svetu, da tudi japonska drevesa ne rastejo do neba. Cangkajškov duh je storil eno, Jangcekianške vode drugo, ruski, ameriški in angleški topovi in bombniki tretje: japonske armade na Kitajskem ne morejo prav ne naprej ne nazaj. Kitajski »incident« gloda Japonce tudi
že doma. Državne blagajne se praznijo, ljudstvo mrmra — navdušenja za generalske avanture na Kitajskem že tako nikdar ni bilo kaj prida — trgovina propada, draginja blazno narašča, gospodarska stiska postaja od dne do dne hujša. In v takšnih razmerah naj se Japonci spuščajo v novo vojno, v vojno z nasprotnikom, ki že dvajset let komaj čaka na obračun z njimi, v vojno, ki bi bil v primeri z njo kitajski »incident« zgolj nedolžen vaški pretep?
Ne; tako kratkovidni tudi japonski generali niso. Tokio je izpregledal: vojna z Rusi — vojna v današnjih
Lord Runciman in njegova gospa po prihodu v Praga
razmerah — bi rodila za Japonce nepregledne posledice. Z a t o so postali mikadovi generali tako na lepem skromni in ponižni; zato japonski l>oslanik v Moskvi danes moleduje, ko je še pred nekaj meseci skoraj ukazoval.
Zato o rusko-japomski vojni danes in — hvala Bogu! — najbrže še lep čas ne bomo mogli govoriti. Za vojno je treba dveh; za vojno med Rusi in Japonci so poleg Rusov potrebni še Japonci. Japonci te vojne danes pod nobenim pogojem ne morejo tvegati; zato nove vojne na Daljnem Vzhodu za zdaj še ne bo.
...Kljub bobnenju topov na rusko-korejski meji; kljub vojnim poročilom o krvavih spopadih, zaplenjenih topo-
vih in sestreljenilrtetalih; kljub koketiranju senzacij željnega časopisja z najgrozotnejšo besedo, kar jih pozna kulturni besednjak.
In Rusi? če že Tokio noče vojne, ali si je vsaj Moskva ne želi?
Naj sodimo o sovjetski notranji in zunanji politiki kakor hočemo, eno je neizpodbitno: tudi Rusi si danes še ne žele vojne. Ze v prejšnji številki smo to dokazovali in — upamo — tudi dokazali. Sovjetom ne more iti v račun, da bi se spuščali v skrajnosti, ko pa njihovim daljnovzhodnim načrtom tudi druga, mnogo manj tvegana pota ustrezajo: zakaj bi šli v vojno, če »incidenti« skoraj prav toliko zaležejo? Sovjetska azijska politika stremi za obračunom s smrtnim sovražnikom, ali — da se izrazimo z besedami preprostega človeka — za osveto za Port-Artur. Moskvi je pri tem v bistvu pač vseeno, ali obračuna z Japonci v neposredni vojni ali posredno. Posredna pot gre čez Kitajsko: če bodo Kitajci z rusko neposredno in posredno pomočjo lahko še nekaj časa uspešno kljubovali Japoncem, bo ruski cilj v precejšni meri dosežen. Ruska neposredna pomoč se izraža s pošiljanjem topov, letal in streliva na Kitajsko; njihova posredna pomoč ima svoj izraz v »incidentih« na rusko-korejski meji. Da so se ti incidenti sploh že začeli, je dokaz, da je sovjetska Rusija kljub vsem glasovom o njeni notranjepolitični onemoglosti svojo krizo vendarle že precej prebolela in da je vojaško in politično pripravljena za resnejšo akcijo; da so se Incidenti prav zdaj začeli, je dokaz, da japonsko - kitajska vojna dozoreva v tisti konec, ki prijateljem Japoncev ne bc preveč pri srcu.	Observer
*
Glej tudi »Časopisne glasove« v 5. stolpcu in ilustrirani članek na 4. strani.
Runcimanove konference v Pragi
Takoj i>o prihodu v Prago je lord Runciman obiskal predsednika osi. republike dr. Beneša, presednika vlade dr. Hodžo in zunanjega ministra dr. Kroflo. Toda ti obiski so bili kratki vljudnostni obiski; lord Runciman se je z njimi samo predstavil vodilnim osebnostim češkoslovaške republike.
Nekako ob istem Pasu je nemški tisk začel napatlati Čehe. Povod za ta napad, največji in najbolj ogorčen, od kar vlada napetost med obema državama, je dal dogodek, ki se je odigral 3. avgusta. Tedaj so tri čsl. letala za-
mm
Vrazno ali -
-	0(1 zunaJ tudin, lmUywe usaniti! ™
£*rna kave "T**	*<■	-ma-
KnT aU pražen‘ slad če*3"10 Žgan° *kr°-
, srr~-"
radi pomanjkljive orientacije preletela nemško mejo v okolici mesta Glassa. češkoslovaška vlada se je sicer takoj opravičila, toda nemški tisk ji je kljub temu očital, da se je to zgodilo nalašč; v odgovor je čsl. vlada objavila v listih podrOhno poročilo o 74 podobnih nemških incidentih v zadnjih mesecih.
Prejšnji leden je lord Runciman skoraj ves čas konferiral z vodilnimi su-detsko-nemškiini politiki. V četrtek zvečer je govoril 7. njimi celih pet ur. Razgovori se bodo kajpak še nadaljevali.
Na vrsti je zdaj sestanek med lordom Runcimanoin in ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Pri tej priložnosti bosta lord Runciman iu dr. Hodža izdelala natančen delovni načrt za nekaj tednov naprej.
Qtaswi casafusfa
RUMENA NEVAFvNOST
Henri de Kertllis v desničarski *EPOQUEc (Pariz):
Rusi so ob Amurju dobro utrjeni in vse kaže, da imajo tam svojo najboljšo armado, pod poveljstvom generala Bliicherja. Iz Vladivostoka je tri ure poleta do lesenih hišic japonskih mest, silno ranljivih iz zraka. Rusi utegnejo priti v izkušnjavo, da zgrabijo priložnost, ko je japonska vojska na velikanski kitajski fronti vezana v nevarnih okoliščinah... Ja-ponsko-ruski spor nas v ostalem spet spravlja v protisloven čustven položaj. Groza nas je, če se zamislimo v zmago komunizma na prostrani azijski celini, toda nič manj nas ne bi vznemiril triumf japonskega fašizma... Razen tega bi zmaga rumeno-kožcev zadala ugledu Francije in Anglije smrtni udarec.
RUSI DOSEZAJO SVOJ CILJ
Poročevalec konservativnega londonskega »TIMESA« brzojavlja iz Pekinga (nekdanje kitajske prestolnice, zdaj že skoraj leto dni v japonskih rokah):
Občutek neugodja, ki se zadnji čas opaža na Severnem Kitajskem, je očitno v zvezi z rusko-japonskim konfliktom na mandžurski meji. Po zanesljivih poročilih zapuščajo Severno Kitajsko mnogoštevilni japonski vojaški oddelki. Potniki iz severnega Hopeja pripovedujejo, da so kitajski četaši zadnje dni zavzeli 9 od 22 upravnih okrajev v vzhodnem Ho-peju. Od Japoncev postavljena gosposka se je razbežala, ne da bi ji Japonci mogli priskočiti na pomoč, ker imajo v teh krajih premalo vojaštva, vrhu tega je pa zadnje deževje spremenilo ceste v močvirje. Tako so oklopni avtomobili, ki so doslej krepko podpirali skromne japonske oddelke v boju proti četašem, obtičali v blatu in izgubili sleherni pomen.
ČANGKUFENG —
LAST ČEŠKIH LEGIONARJEV
Japonci na vse kriplje dokazujejo, da je hrib čangkufeng, kjer je pred dobrimi 14 dnevi počil incident med Rusi in Japonci, njihova last. Sovjetska trditev, da je v Moskvi spravljen izvirnik pogodbe, ki dokazuje, da je hrib del ruskega ozemlja, pri njih. nič ne zaleže. Zdaj je v to afero prišel nov, nepričakovan moment: »Pa-riser Tageszeitung«, glasilo nemških emigrantov na Francoskem, piše namreč, da so to goro in dolino pod njo dobili češkoslovaški legionarji že leta 1920. za 99 let v najem. Ker so najemninsko pogodbo podpisala sovjetska oblastva, je moral biti čangkufeng torej takrat sovjetska last. Tega so se očitno zavedali tudi Japonci, drugače bi bili v minilih 18 letih več ko dovoljkrat lahko ospora-vali veljavnost pogodbe, a jim ni to vse do zadnjih dni niti enkrat prišlo na um.
Voditelj čsl. legionarjev, ki je v njihovem imenu vodil korespondenco z Rusi in tudi podpisal pogodbo, še živi in prebiva v Pragi, medtem ko je večina njegovih nekdanjih tovarišev ostala na Daljnem Vzhodu in prav pridno obdeluje polja pod Čang-kufengom ali pa koplje premog iu baker v tamkajšnjih rudnikih.
Najemninske pogodbe, korespondenca in drugi dokumenti o tej danes še posebno aktualni transakciji med sovjeti in čsl. legionarji so po zatrjevanju pariškega lista delno spravljeni v trezorjih praških bank, delno so pa v rokah prizadetih oseb.
Fl
je, ali ga ni? Ali ste ga Se videli? Ste Se slišali o njem? Morda ste ga celo Se srečali? Pa ne da bi bili zbežali, saj morda ga sploh ni? A pravijo, da je in da ga je Se marsikdo videl, bolje marsikatera videla. Torej bo le res. Pravijo, da je, potlej bo skoraj gotovo res...
Jaz ga še nisem videla. Strahu namreč, tistega iz Rožne doline, s črnim ogrinjalom in rdečimi peresi. Nisem ga videla, čeprav sem ga iskala. Takole zvečer, ko je padel mrak, sem se napotila na Večno pot. Pravili so mi, da ga bom tam gotovo srečala. Vozim, vozim — zaradi varnosti sem bila s kolesom — priznam, da mi je srce močno bilo, a v svoji vnemi, da vam ga kar najbolj natanko predstavim in popišem, sem tudi to prenesla. Mrak je postajal vse gostejši, niti ene zvezde ni bilo, noč, kakor nalašč za strahove. A recite, kar hočete, njega ni bilo. Zaman sem pogledala za vsak grm, zaman sem šla v zloglasni ,predorček‘ pri JStanu in domu‘, ni ga bilo. Morda je na dopustu; priznati moramo, da je njegova služba dokaj naporna.
In včeraj sem že spet mislila, da ga imam, pomislite, seznanila sem se z neko gospodično, ki je čisto natanko vedela, kakšen je! Strašen kajpak. Prsi se mu svetijo kakor hudobi, na glavi ima mefistovsko čepico, ne bom vam pripovedovala, utegne vas zgrabiti strah. Prepričana sem bila, da ga je gospodična videla, o na koncu pripovedovanja mi je priznala, da je samo slišala, kaj pra-vijo o njem.
Pravijo, do se je moka pocenila; pravijo, da bo konec sveta; pravijo, da v Rožni dolini straši...
Kronistka
Politični <eJen
Dr. Stojadinovič je zadnji dan svojega bivanja v črnogorskem Primorju obiskal v Baru poslanca Djura čelo-viča, ki mu je priredil slovesno kosilo. V Sutomoru je obiskal kolonije mladine JRZ, »Slovenskega juga«, sokolskega društva iz Beograda, Jadranske straže in nemških študentov. V občinskem domu je sprejel več deputacij, — Nj. Vel. kraljica Marija je prišla iz Romunije na Bled, hkrati sta prišla tja iz Anglije Nj. Vis. kraljevič Tomislav in Andrej. — Vojvoda in vojvodinja Kentska, ki sta se nekaj časa mudila na Brdu kot gosta N j. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, sta te dni odpotovala v Dalmacijo, kjer bosta ostala nekaj dni. — Na Brezjah se je preteklo nedeljo vršil velik shod »Slovenske kmečke zveze«. Med drugimi je govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec in omenil možnost volitev v letošnjem ali prihodnjem letu. — Razstavo znamk so odprli 6. t. m. v Ljubljani. Otvoritve so se udeležili zastopniki raznih filatelističnih organizacij in klubov ter veliko občinstva. Razstava je odprta do četrtka 11. t. m. — Prosvetni minister je podpisal odlok o otvoritvi nove meščanske šole v Kranju in Slovenskih goricah. — V Peči v Južni Srbiji so z velikimi svečanostmi ustoličili novega patriarha pravoslavne cerkve dr. Gavrila Dožiča. — Nizozemski minister za kolonije Charles Walter je prišel v Dubrovnik na počitnice. — Skoplje bo že prihodnje leto dobilo moderno radijsko oddajno postajo. — Poštni minister je izročil prometu tri nove telefonske proge: eno iz Beograda v Atene in dve iz Beograda do nemške meje.
•
Španske republikance so nacionalisti vrgli v gorovju Albarracinu in ob Ebru za nekaj kilometrov nazaj. — Med Japonci In Kitajci divjajo hudi boji na bregovih Jangceja, južno od Kiu-kianga. Japonsko prodiranje ovirajo velike povodnji. Kitajska obramba se je okrepila. — Med Japonsko in sovjetsko Rusijo se razvija prava vojna. Sovjetska letala bombardirajo korejska mesta, po japonskih poročilih brez posebnega uspeha. Japonski poslanik je izročil v Moskvi predloge za mirno likvidacijo obmejnih sporov. Rusi bi pristali, zahtevajo le, da se Japonci poprej umaknejo iz okolice čangku-fenga. — Japonsko mesto Kobe je voda na novo poplavila. Na reki Sumijuši se je odprl velik jez, voda je zalila 200 hiš in porušila več mostov. Železniški promet je pretrgan. Reke še zmerom naraščajo. — Sovjetski poslanik Majski, ki se je skoraj dva meseca mudil v Rusiji, se je dni vrnil v London. — Na Angleškem so se ob vzhodni obali vršili največji letalski manevri, kar jih pozna zgodovina: sodelovalo je 900 najmodernejših angleških bojnih letal. — Duff Cooper, britanski minister za vojno mornarico se bo baje sestal v Gdynji s poljskim zunanjim ministrom Beckom, ki se vrača
SARAJEVO IMA NOVO SENZACIJO
Sleparska čarode/ka je s hipnozo izmaml/ala bogatim Sarajevčankam denar in nakit
(n) Sarajevo, avgusta
Spet imajo novo senzacijo v Sarajevu, zanimivo in pikantno, saj nastopajo v njej ugledne in bogate Sara-jevčanke in — pomislite! — prava, pravcata čarodejka, zmožna hipnoze in vrag ve kakšnih čarovnij še...
Že več tednov sem so se pri sarajevski policiji kupičile pritožbe uglednih Sarajevčank, češ da jih je neka neznana ženska z vranječrnimi lasmi in izredno temno poltjo hipnotizirala in jim nato izmamila mnogo denarja, nakita in drugih dragocenosti. Policija je napela vse sile, da razkrinka podjetno slepa rko; to ee ji je te dni tudi posrečilo. Sprva so na policiji mislila, da gre za Ljubico Radulovičevo, ženo trgovca z živino Štefana Raduloviča. Vse pa kaže, da si je sleparka to ime le izmislila ali vzdela; sodeč po njenih črnih laseh in očeh, po njeni polti ,posebno pa po njeni prekanjenosti im zvitosti, lahko trdimo, da je Ljubica Radulovičeva prava, čistokrvna ciganka...
»Samo imen ne zapišite...«
Kriminalna policija je vse osleparjene in oškodovane gospe te dni povabila, naj povedo, kako jih je Ljubica hipnotizirala in osleparila. Res se je zglasila cela vrsta uglednih in bogatih Sarajevčank. Kajpak spet ni slo brez smeha in senzacije. Ko je namreč neka gospa videla, da bodo njih izjave zapisali tudi novinarji, je vsa
prestrašena kriknila: »Samo imen ne napišite, gospodje, sicer me bo moj mož pretepel.« Novinarji so obljubili, da bodo kavalirsko zamolčali imena, šele nato ee je gospem razvezal jezik.
Kako je Ljubica čarala?
Ljubica se je navadno najprej ponudila, da bo prerokovala iz kart ali iz fižola. Ko je to delo opravila, je skrivnostno izjavila, da zna še marsikaj drugega, da zna pričarati pred oči razne slike, zvariti ljubavni napoj in podobna čarodejstva. Radovedne in bogate gospe so navadno pristale na njene pogoje, hoteč se prepričati, kakšne čarobne slike bodo videle in kako bodo učinkovale ljubavne pijače.
In čaranje se je pričelo. Žrtev se je morala sleči do pasu, čarodejka ji je pa pod pazduho potisnila sveže jajce. Na glavo ji je poveznila robec, nanj je pa položila mašne bukvice. Nato je pričela mrmrati skrivnostni hokus po-kus in na lepem je zaklicala: »Poglej, ali vidiš opico?«
In vse gospe še zmerom trdijo, da so res zagledale pred seboj veliko, kosmato opico...
Ko so Ljubici odgovorile, da jo vidijo, je tlesknila z rokami in zavpila: »Srečna 6i ti in tvoja duša!«
Glavni del ceremonije — izmamljanje denarja
Koj nato je Ljubica gospe nasvetovala, naj ji da denarja, a ne malo, kakšen tisočak in še kakšno drago-
ceno preprogo ali pa nekaj nakita povrhu. Navadno so gospe v omamljenosti rade izpolnile njene zahteve. Ljubica je nato baje še tako spretno čarala, da eo nekatere zagledale pred seboj kar cel živalski vrt, nekatere pa tudi nage ženske, ki so si okrog teles ovajale kače... Na koneu je Ljubica zavila v majhno krpo nekoliko sladkorja in kave in svetovala gospem, naj nesejo te zavitke točno o polnoči na pokopališče na neki določen kraj. Le malokatera je imela toliko poguma, da je ubogala njen nasvet, a najbrže se je na pokopališču vseeno nabralo toliko sladkorja in kave, da je Ljubica lahko vsak dan kuhala sladko, sladko kavo...
Ko so se gospe spet zavedele, jim je podjetna čarodejka pogosto še velela, naj ji dajo jesti. Marsikatera jo je ubogala, ker se je je bala, druge so bile pa jezne, ker jim je izvabila toliko denarja, to so jo ovadile policiji. Pri zaslišanju so pa gospe soglasno izjavile, da jih je Ljubica sicer odirala, da je pa res znala čarati...
In Ljubica? Čisto mirna je in pravi, da so vse te pripovedke iz trte zvite in da nobene teh gospa še nikoli ni videla. Nič se še ne ve, ali bodo zmagale osleparjene gospe ali pa podjetna čarodejka. In na koncu koncev; marsikdo bi rad dal tisočak, da bi videl vse tisto, kar so — kakor trdijo — iz nič videle radovedne sarajevske bogataške...
Specialni atelje
za okvirenie slik in gobelinov
JULIJ
LJUBLJANA, Wolfoya ul. 4
iz Osla. — V Berlinu so te dni podpisali francosko-nemško trgovinsko pogodbo. — Lord Runtiman je že prišel v Prago; tam bo ostal za enkrat le 14 dni. Te dni je sprejel češkoslovaške in tuje časnikarje in jim prebral izjavo o svojem poslanstvu v ČSR. Obiskal je ministrskega predsednika dr. Hodžo in predsednika republike dr. Beneša in sprejel deputacijo su-detsko-nemške stranke s predsednikom poslanskega kluba Kunatom na čelu. — Italijanski prestolonaslednik IJmberto je v Lovranu obiskal predsednika poljske republike Moščickega, ki mu je nato vrnil obisk. — V Palestini je izbruhnila revolucija. Medtem ko so arabski vstaši doslej nastopali samo zoper Žide, so se zdaj spravili tudi na angleško civilno in vojaško gosposko. Arabci dobivajo moralno in gmotno podporo iz vseh arabskih dežel od Maroka do Perzije. — Zastopniki velikih francoskih bank so po sklenitvi pogodbe med Bolgarijo in Balkansko zvezo prišli v Sofijo in podpisali z bolgarsko vlado pogodbo o najetju posojila v znesku 375 milijonov fr. frankov, plačljivih v 12 letih z obrestmi po 5'5e/o. — Francoskega odpravnika v Rimu Blondela je vlada poklicala v Pariz, češ da mu bo dal zunanji minister Bonnet nova navodila glede italijansko-francoskih odnosov. Med Italijo in Francijo se pripravljajo nova pogajanja. — Hitler je povabil ogrskega regenta Horthyja v goste na jahto »Grilie« dne 22. avgusta ob veliki nemški mornariški paradi pred Kielom. — Nemški maršal Gdring bo baje v kratkem odpotoval v London. Pogovoriti se misli z britansko vlado o sklenitvi letalskega pakta in o ureditvi visečih evropskih problemov. — Francoski zunanji minister Georges Bonnet bo v kratkem obiskal grško prestolnico.
Kulturne razstave v Mariboru. V
okviru letošnjega VII. Mariborskega tedna, ki ima nekako isti pomen kakor Zagrebački zbor ali Ljubljanski in Beograjski velesejem in ki se vrši od 6. do 15. avgusta, prirejajo v Mariboru med drugiiin tudi velike kulturne razstave, ki bodo pokazale vse, kar je to naše obmejno mesto ustvarilo v teh dvajsetih letih po osvobojenju. Razstave obsegajo razvoj mesta, prosvetnih in socialnih ustanov, arhitekture, književnosti, likovne umetnosti itd. Razen tega pripravljajo tudi druge velike razstave te prireditve, ki bodo posebno zaradi velikih proslav dvajsetletnice osvobojenja Maribora po generalu Maistru zanimale najširše sloje v vseh pokrajinah naše države. Izkaznice za 50%en popust na vseh državnih železnicah za obisk »Mariborskega tedna« od 4. do 17. avgusta 6e dobe v vseh pisarnah »Pul-nika«. Tam lahko dobite tuda izkaznice za 75%en popust za obisk proslave osvobojenja Maribora od 12. do 16. avgusta.
Svojevrsten jubilej je doživel Jakob Lovrec iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah, ki je pred nekaj dnevi petdesetič žrtvoval svojo kri. V treh letih je s 30 litri krvi rešil življenje mnogim bolnikom. Revež je že zelo izčrpan in ne bo nikoli več sposoben za kakšno težko delo.
Prijeli so vlomilca in tatu Jožeta Prekleta iz Kamniške Biatr ee, ki se je že več ko leto dni udejstvoval po vaseh pod Kamniškimi planinami. Priznal je 7 vlomov. Zdaj ee bo zato pokoril v zaporu.
Zadnji beograjski kočijnži so praznovali svojo krstna elavo. Kakor v vseh
velikih mestih tudi v Beogradu jemljejo 6lovo, vendar so še z vso slovesnostjo praznovali svoj praznik na dan preroka Ilije, svojega patrona.
Žcparico so prijeli v Komendi. Prišla je iz Ljubljane in ee je hotela okoristiti s tujim blagom. Zasačili so jo, ko je vlekla uro iz žepa nekega gospoda.
Najmanjši nabornik v vsej državi je Cavko Imerovič iz Goslivarja, ker meri samo 95 cin. Ko je bil majhen, je jedel le enkrat na dan in do 15. leta sploh ni znal hoditi, govori pa še zdaj le s težavo. Sicer pa ni šibak; to najbolje dokazuje okoliščina, da je ob pomanjkanju hrane ostal pri življenju.
Žrtev plamena je postala 331etna delavka Ana Hojanova, zaposlena v Kančevi drogeriji v nebotičniku v Ljubljani. V kleti je pretakala bencin, ki se je iznenada vnel in je bila v trenutku v plamenih. Dobila je nevarne opekline po vsem životu in je v bolnišnici izdihnila.
Z okna je padla petletna železničarjeva hčerka Marija Dragarjeva na Resljevi cesti v Ljubljani. Igrala se je na oknu v prvem nadstropju, padla v globočino in se nevarno pobila.
Morskega volka, ki so ga ribiči ujeli na Sušaku, so te dni pripeljali v Ljubljano. Orjak je dolg šest metrov in tehta 2000 kg. Pri mrežah je napravil za svojih 6000 din škode. V naše vode je zašel najbrže 6 tujimi vojnimi ladjami.
Kolesar je podrl 421etno delavčevo ženo Matildo Gaberškovo iz Vrha pri Teharju in ji zlomil levo ključnico. Oddali so jo v celjsko bolnišnico.
Nesreče otrok. Avto je povozil dve leti staro Silvo Remsovo iz Cikave pri Šmarju na Dolenjskem in ji zlomil nogo, a dobila je še druge notranje poškodbe. — Pod tramvaj je prišel 21 mesecev stari Mitja Sorokin, sinček ruskega emigranta s Ceste dveh cesarjev v Ljubljani. Materi je ušel iz Zvezde na cesto, kjer ga je podrl tramvaj. Dobil je hude notranje poškodbe in je v bolnišnici izdihnil.
Strela je udarila v gospodarsko poslopje Šinidove domačije v Podgorju pri Slovenjem Gradcu in ga vžgala, da je pogorelo do tal. Rešili so le živino. Škoda, kakih 70.000 din, je le delno krita z zavarovalnino.
Peta balkanska medicinska konferenca, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh balkanskih držav, bo letos v Turčiji, od 7. do 15. septembra. Zdravniki se bodo bavili predvsem z zatiranjem malarije, raka in spolnih bolezni.
Motorni vlaki bodo vozili tudi na progi Sarajevo—-Slavonski Brod. Vlake so naročili v brodski tovarni, dela na progi bodo pa tudi kmalu končana.
32 Židov je hotelo iz Nemčije čez našo državo in Grčijo v Palestino. Ker niso imeli dovoljenja za potovanje čez Grčijo, so jih naše oblasti v Mariboru zavrnile in so morali nazaj v Špilje.
Avtomobilska nesreča ee je primerila pred Dervuškovo opekarno v Košakih pri Mariboru. Osebni avtomobil, ki ga je vodil šofer Josip Zupančič in sta se v njem peljala trgovec Josip Kovač iz Maribora in zdravnik dr. Hetzl iz Apač, se je zaletel v avto inženirja Kiffmanna, ee trikrat prekopicnil m treščil v živo mejo ob cesti, da se je čisto razbil. Zupančič in Hetzl sta se le nekoliko opraskala, Kovač je pa obležal nezavesten s strto nogo in drugimi nevarnimi poškodbami.
11 jeli so vlomilca v učiteljska sta-
novanja Jožeta Cizlja iz Globokega pri Brežicah. Tihotapil in razprodajal je saharin, hkrati je pa ukradel vse, kar mu je prišlo pod roke. Ko so ga orožniki zasledovali, je sedel v potok in čakal z nabitim samokresom. Orožniki so ga pa kar z zanko potegnili na suho. — Orožniki so ujeli tudi tatu koles 181etnega Jožeta R. iz Loke pri Žusniu.
Dom likovne umetnosti v Zagrebu bo kmalu dograjen. Odprli ga bodo 8. septembra, prva velika razstava bo pa 1. oktobra za 601etnico Hrvatskega umetnostnega društva.
Nov tovorni parnik si je nabavila Atlantska plovidba d. d. na Sušaku. Parnik ima 8.500 ton nosilnosti in je lepa pridobitev naše trgovske mornarice.
Izsctjenčeva tragedija. Na poli iz Rima v Zadar je umrl naš izseljenec iz Oregona (USA), 55letni Vicko Plan-čič. Po 39 letih se je iz Severne Amerike vračal v ljubljeno domovino, a v Rimu se je zastrupil s pokvarjeno ribo in je med potjo izdihnil. Prepeljali so ga v Split.
Ogenj je zajel na Ježici gospodarsko poslopje Goriškove domačije in je kljub gašenju uničil ostrešje z vso letošnjo krmo to steljo. Škoda je precejšnja, ker je bilo poslopje še novo. Ogenj so baje zanetili otroci.
Aretirali so nevarnega vlomilca 20-letnega bivšega kleparskega vajenca Maksa Koglerja s Pristave pri Črni, ki je izvršil veliko vlomov in roparski napad. Prijeli so tudi njegovega tovariša- 211etnega knjigoveškega pomočnika Antona Rodiča iz Velikega Gabra pri Litiji. Pri njem so našli po-nikljan samokres znamke »Union« kalibra 6 35 mm s številko 44.103.
Letalski miting bo v Celju 4. septembra v proslavo lOletnice celjskega Aerokluba »Naša krila« pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Sodelovala bodo motorna in jadralna letala.
Avto je podrl 17letnega Karla Fon-do iz Železnika pri Radečah, ko se je peljal s kolesom Odbil ga je v jarek, kjer se je močno pobil.
Obesil se je 711etni rudar Franc Leok iz Prevalj zaradi hudih bolečin, ki mu jih je povzročal želodčni rak.
Slamoreznica je zgrabila 121etnega pastirčka Kristjana Grabnarja iz Mežice in mu strla desno roko. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico.
Hlod je padel na glavo 14letnemu Filipu Pobrežniku iz Črne in mu strl lobanjo Stal je zraven tovornega avtomobila, ki je vozil hlode, tedaj so pa iznenada zgrmeli na tla.
40 tisočakov je nkrader 251etni trgovski pomočnik Franc Marin iz Maribora, da bi sc lahko poročil. Vedel je. da ima gospodar, kjer je 6tanoval, doma shranjen denar, in ga je po tisočakih jemal od februarja do maja. Takrat je gospodar pogrešil denar to je osumil tatvine svojega podnajemnika, ki se je bil pravkar oženil. Ta je tatvino priznal in je dejal, da je kradel le zato, ker je potreboval denar za poroko. Obsodili so ga na dve leti strogega zapora.
Pod vlak je skočil 241etni avtomehanik Janez Vidmar iz Ljubljane, v službi pri »Daj-Damu«. Pr.zadeval si je, da bi prišel v državno službo, a ker ni uspel, je obupal nad življenjem.
Avtobus je povozil 9 letnega viničarjevega sina Jakoba Bukšeka iz Pekla pri Mariboru. Ko se je bližal avtobus, je stekel na cesto, ker ga je njegov tovariš hotel poškropiti z vodo. šofer je takoj zavrl, a deček je bil tako zmeden, da se je zaletel narav-
nost f avtobus, ki mu je šel z zadnjim
kolesom čez trup. Obležal je na mestu mrtev.	’
Novo trgovsko učilišče bodo odprh letos 15. septembra v Ljubljani, Trnovska ulica 5. Vodila ga bo ga. Ivanka prof. Robidova, znana stenografska pedagoginja. Zavod bo imel dopoldanski, popoldanski in večerni tečaj in bo trajal 10 mesecev. Profesorski zbor bodo tvorili priznani pedagogi in kvalificirani strokovnjaki, profesorji srednjih in trgovskih šol. Vpisovanje se bo začelo 15. avgusta.
Strašna avtomobilska nesreča se j® zgodila pri Dobrem polju blizu Brezij-Osebni avto Edvarda jonkeja iz Za-plotnice je hotel prehiteti Hočevarjev tovorni avto iz Kamnika s 26 potniki, namenjenimi na tabor na Brezjah, se zadel vanj in ga prevrnil, ker je voz« čisto ob kraju ceste. Avto se je z ljudmi vred zvrnil v obcestni jarek. Prl tem se je do smrti pobil 281etni posestnikov sin Franc Grošelj iz Podgorja, pet ljudi se je pa nevarno pobilo-— Pri Mošnjah je pa neki avtomobilist podrl 281etnega delavca Andreja Brinška, ki se je vračal s tabora na Brezjah, in ga tako pobil, da je ¥ ljubljanski bolnišnici izdihnil.
Strela je udarila v domačijo posestnice Marije Brusove v Lipljah v občini Planini pri Rakeku in jo zažgala-Ker je udarila v električni vod, sta se gospodinja in snaha onesvestili in s® ju komaj rešili iz goreče hiše. Hiša je zgorela do zidov, hkrati je pa zgorelo veliko sena. škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Pri kopanju sta utonila 81etni Ciril Jagodic in 141etni Alojzij Ogrin iz Ko; siš pri Kamniku. V soboto so se šb otroci kopat v Bistrico, iznenada j® pa Ciril izginil v tolmunu. Tovariš g« je hotel rešati, a je utonil še sam, ker ni znal plavati.
Str®>a jc v eni noči zanetila šest domačij v okolici Ptuja. Zgorela je hiša v®e 'metje posestnika Maksa Sla-tiča iz Bukovcev v občini Sv. Marko niže Ptuja. Pri Sv. Marku sta pogorela skedenj, hlev -n ena krava, dve domačiji v Šikolah in ena v Lančevi vasi, v Halozah je pa strela udarila na dveh mestih
v Električni tok je ubil 12letno viničarjevo hčerko Liziko Kovačičevo M Frama. Žica je bila napeljana na vrtu za veselico, a eo jo otroci strgali in j® padla na ubogo dekletce, da je na mestu obležalo mrtvo Njem lOletni sestrici &o komaj rešil' življenje, ker j° je oplazila elektrika, ko je holela pomagati svoji sestri.
Velik kozolec je pogorel v Kozjem z vsem pridelkom žito in krme vred. Kozolec je bil last občine Kozje, pridelek je bil pa last restavraterja Pod-linška, ki je imel kozolec v najemu.' Škoda znaša okrog 37.000 din. Kozolec eo zažgali otroci, ki so se igrali v bližini.
XI. mednarodni kongres za zgodovin« medicine bo letos v Jugoslaviji. Ud®" ležilo se ga bo okrog 150 medicincev iz tujine, seje se bodo pa vršile v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Dubrovniku.
Sovaščani so pretepli kmeta Petra Trns-kega iz Novega grada Podravskega. ker je pomagal arheologu prof-Ilofillerju iz Zagreba pri izkopavanju starin. Kmet je zelo napreden, vaščani so pa v zgodovinarjih videli nevarne in sumljive tujce Trnski se zdravi v koprivniški bolnišnici.
Olimpijski stadion, ki ga bodo zgradili v Beogradu, bo zgradil profesor Wemer March, ki je že zgradil olimpijski stadion v Berlinu. Tuji časopisi poročajo, da je od naše vlade že dobil pooblastilo za delo. Stadion bodo začeli zidati še letoe.
Naše Primorje bodo filmali češki filmski operaterji, ki so te dni v ‘a namen prišli iz Prage. Filmali bodo razne zanimivosti v Splitu, Trogiru, Dubrovniku, Hvaru in na Korčuli.
Tuji arheoiogi eo te dni prispeli v zakladnico arheoloških najdišč v dolino Vučedol ob Donavi. V tej dolini so našli že veliko starinskih zanimivosti, ki se zanje zanima tujina
Osebne vesti
Poročili so se: V Mariboru: gdč-Vera Heric, hčerka ravnatelja realne gimnazije, to profesor Josip Lukatela iz Zagreba; v Šmihelu pri Novem mestu: g. Radko Ahačič, učitelj na Črešnjevcu, in gdč Tinca Er-, bežnik učitelica. — Iskreno čestitamo!
Umrli so: V L j u b 1 j a n i : dr. Ivan Kigmovec, odvetnik; 731etna Matilda Jelenčeva, roj. Planinec, vdova po nadučitelju; Milan Bleiweis-Treteniški, top-polkovnik v pok.: Jernej Špilar, poe-in gost. — V Mariboru: B-rta Brencetova, učit. v pok.; Ivan Reich, šolski uprav.; 661etni Matija Volk-orož. kapetan v pok. — V C e 1 j u t 391etna Marija Čeplakova, žena ban-cestarja iz Otrožnega pri Ponikvi; letna Ivanka Urankova iz Slane Pr‘ Teharju; 481etna delavčeva žena Katarina Vodebova; 31etni Mirko Koželj iz Trnovelj pri Celju; 691etni Andr®] Arh, viš. finančni pregl. v pok. — ; Ptuju : Palmira Siuekarjeva, dijakinja. — V Brežicah: Jakob Koren, drž. upok. — V Makolah: Andrej Juršič, pos., trg. in gost. — V Kamniku: Fani Blagnetova, restavrater' ka. — V Komendi: Franc Ambrož, pos. in mee. — Iskreno sožaljel
Mrtvi vstaiaio
Tornado razkril strahotno družinsko dramo
(n) Newyork, avgusta.
Pred kratkim je nad mestom Phoe-nixom v ameriški državi Arizoni divjal hud tornado. Razkrival je hiše, lomil drevesa, a razkril je tudi eno najstrahotnejših družinskih tragedij našega stoletja...
Ko človek bere popis te tragedije, se »nu nehote zazdi, da bere napeto grozotno zgodbo pisatelja groze Edgarja Allama Poa. In vendar je to zgodbo napisalo življenje samo: napisali sta ga človeška strast in človeška požrtvovalnost.
Pred nekaj tedni je hud vihar izruval veliko drčvo, ki je raslo ob pokopališkem zidu v okolici mesta Phoe-nixa. Drevo je padlo na pokopališče; Padec je bil tako silen, da so veje prebile rodbinsko grobnico naravoslovca Roberta Napierja. Ko so pokopališki delavci popravljali škodo, so slučajno odkrili nekaj nezaslišanega. Debela veja je bila namreč zdrobila krsto gospe Napierjeve, ki je umrla Pred osmimi leti. Ta krsta je bila pa prazna. Truplo prve učenjakove žene je izginilo! Ker je naravoslovec Napier veljal za čudaka, ki le redko stopi iz svoje samotne dvonadstropne hiše in se izogiba ljudi, so pričeli ljudje šepetati, da gre za zločin. Naposled se je za stvar pričela zanimati tudi gosposka.
Komedija s smrtjo pred 8 leti
Preiskava je pokazala, da je Napier svojo ženo pred osmimi leti pokopal; 0 njeni smrti je pričal mrtvaški list, ki so ga našli med uradnimi listinami. Za pogrebom je šlo mnogo ljudi in soseščine, saj so milo in mirno gospo Napierjevo zaradi njene dobrosrčnosti spoštovali in ljubili daleč naokrog.
Napier je šel za pogrebom v paru z heko črno oblečeno, v gosto tenčico zagrnjeno gospo. Predstavil jo je kot svojo mater. Kakor so pozneje ugotovili, ni bila ta gospa nihče drugi kakor njegova prva žena, ki je morala iti za svojim lastnim pogrebom...
Drugi zakon
šest mesecev po dozdevnem pogrebu svoje prve žene se je Napier znova Poročil. Njegovi drugi ženi se kajpak Se sanjalo ni, da njena prednica še živi, Zakonca sta živela mimo in srečno in rodila sta se jima dva otroka.
Samo ena skrivnost je kalila srečo tega vzornega zakona. Napier si je v najviš.iem nndstropju svoje hiše uredil zaseben laboratorij. Vanj ni smel stopiti nihče razen njega, tudi njegova žena ne. Za te sobe si je dal narediti čudaški mož posebne ključavnice, ključe do njih je' pa imel samo on. V tem laboratoriju je Napier pogosto
Našli so dete z ološcenimi nohti...
London julija. V središču Londona, na neki ozki stezici Hyde-Parka, so te dni sprehajalci našli majhno dekletce. Po čipkah, ki so krasile povoje, so sklepali, da so to ubožico zapustili bogati starši. Višek razkošja pa so bili njeni škrlatno ološčeni nohti.
Vrli Angleži so obkolili to malo bitje
preživel več tednov. Ženi je trdil, da pripravlja neki velik izum in da ga zato ne sme nihče motiti. S seboj je jemal velike količine jedi in pijače. Žena je tisti čas, ko se je mož mudil v laboratoriju, navadno z otroki odpotovala, ne da bi kaj posebnega sumila. če je pa le svojega moža sem in tja vprašala, zakaj ima v svojem laboratoriju tako izvrsten tek, da toliko poje, se je Napier zmedel in ji ni hotel odgovoriti. Zdaj je pa slučaj razgalil strahotno početje čudaškega naravoslovca in »izumitelja«...
Senzacionalno odkritje
Ko so se oblasti prepričale, da so pred osmimi leti v Napierjevo rodbinsko grobnico pokopali prazno krsto, brez mrliča, so takoj naredili pri Na-pierju hišno preiskavo. Ko so uradniki stopili v učenjakovo hišo, je mož pobesnel in so ga morali zvezati.
Sprva niso v laboratoriju opazili nič posebnega. Bilo je precej raznih priprav za znanstveno delo čudaškega učenjaka, a nikjer ni biio sledu o truplu prve Napierjeve žene, ki so o njej domnevali, da jo je Napier umoril. Tedaj so pa uradniki trčili ob zazidana vrata, držeča v majhno izbo brez oken. Ko so ta zid predrli, so v temnem, zatohlem prostoru našli bledo, suho žensko z belimi lasmi...
Osem let zazidana
Ugotovili so, da je ta postarana, šibka ženska — prva žena »izumitelja« Napierja, ali bolje, njena senca. Osem let je preživela v temnem prostoru, kamor se je dala prostovoljno zazidati, da bi omogočila svojemu ljubljenemu možu drugi zakon, ne da bi se mu bilo treba ločiti. Ni mogoče točno ugotoviti, ali je Napier ženo s silo zazidal, ali je prostovoljko privolila v to grozodejstvo.. Vsekako je morala preživeti uboga žena osem strašnih, neskončno dolgih let čisto sama, v temni sobi, sama, s svojimi spomini...
Preiskava je dalje pokazala, da je bil zdravnik, ki je napisal mrtvaški list za »umrlo« Napierjevo ženo, Na-pierjev prijatelj. Zdaj je končal to grozotno tragedijo proces, ki je kaznoval glavnega krivca Napierja in njegovega sokrivca zdravnika, kakor sta zaslužila. Napierja so obsodili na 10 let ječe, njegovega pomagača pa na 5 let.
Skrivnostna smrt dveh sokrivcev
Pa še ni bilo konec presenečenj in grozot. Komaj so oba obsojenca prepeljali v ječo, sta že nekaj ur nato umrla. Najbrže sta se oba zastrupila.
Druga Napierjeva žena je po tem strašnem razočaranju odpotovala iz Arizone — skupaj s prvo moževo ženo. Zeni sta se sprijateljili in sta sklenili, da bosta skupaj vzgajali moževa otroka.
Tako se je končala ena najstrahotnejših družinskih tragedij, kar jih pozna sodobna Amerika.
(»N. VV. Journal«)
Vztrajnost mladega detektiva je pojasnila zagonetko umora
(v) Vancouver, julija.
Pred šestimi leti je mladi ameriški detektiv Joe Anbarro kupil pri Vancouvru vilo in sklenil v njej preživeti svoj dopust. Kmalu je pa v kleti opazil sledove stopinj, držeče k neki odprtini v zidu. Splazil se je skozi luknjo in prišel v daljši hodnik. V nekem kotu je odkril jekleno škatlo z dvema kilama zlata in dragocenim nakitom.
Detektiv ni obvestil policije, ker je hotel zadevo sam pojasniti. Hodnik je zvezal s signalno napravo s svojo delovno sobo. Obenem je vestno bral časopise in res je iz njih izvedel, da so v Sydneyu neki neznanci ubili zlatarja Bolderja Leakicka in mu ukradli škatlo z zlatom in nakitom.
Od takrat je čakal šest let na kakršen koli znak, dobro vedoč, da se bodo storilci vrnili po plen. Res ga je po šestih letih neke noči zbudil signal. Detektiv se je skril in opazoval. Potlej je poklical policijo in ji naročil, naj aretira trgovca Charlesa Santarorja. Ko je policija prišla k njemu na dom, se je trgovec pravkar pripeljal z nekim neznancem, ki je nosil škatlo. Na policiji je Santarore priznal, da je ubil Leakicka iz koristoljubja in ga oropal.
Za spremembo:
j)ekatete s jjaradiiniki 1	Dober	teki
Imel je pomagača, pa ga je tudi ubil, da ne bi bilo treba deliti plena. Škatlo je skril v Vancouvru v vili, ki je bila takrat ravno prazna. Zadnje čase je izgubil mnogo denarja s špekulacijami, zato se je zdaj hotel okoristiti z ukradenim plenom in tako padel v roke vztrajnemu detektivu.
Ljubosumni mož okoval svojo ženo, da ga ne bi varala
(v) Cikago, julija. Bogati trgovec Lean Sanders se je pred nekaj leti oženil z lepim mladim dekletom in odtlej je imel v hiši zmerom dosti gostov. Kmalu je pa opazil, da mladi moški dvorijo njegovi lepi ženi. Postal je ljubosumen in žena se je zaman trudila, da bi mu izbila takšne misli iz glave. Najel je detektive, a niso mogli najti nobenega dokaza, da ga žena vara. Kljub temu je ostal nejeveren Tomaž.
Ni dolgo tega, ko je moral po kup-čijskih opravkih iz Cikaga v Newyork. Da ga žena ne bi medtem varala, si je izmislil zanjo strahovito napravo. Poklical je ključavničarja, in ta mu je po stanovanju montiral nekakšne trač-
nice, ki se je po njih vrtel kolešček na železni verigi. Njegova ž»na je z zanimanjem opazovalci to delo, meneč sja je to spet ena izmed posebnih muh njenega moža. Ko je pa videla, da je ta grozna naprava namenjena niej, je omedlela. Zaklinjala je moža, naj ji prizanese, a zaman. Zapel ji ie verigo s patentno zaporo okoli vratu in odpotoval.
Mlada žena je morala hoditi po hiši z verigo okoli vratu, dokler je ni sluga osvobodil. Odšla je na policijo, ki je izdala za možem tiralico. Ko se je vmil v Cikago, so ga hotele ženine prijateljice linčati in ga je policija komaj rešila. Da se ne bi kaj takega ponovilo, ga je sodišče obsodilo na leto dni ječe, njegova žena se je pa ločila od njega.
Predsednik zveze samcev odstopil, ker se poroči
(ba) London, julija. Ustanovitelj in predsednik zveze samcev Louis Kaufman iz Londona je te dni v svojem 57. letu izstopil iz društva, ker se bo v kratkem poročil z ljubko mladenko Kathleen Lowter-Marrisovo.
Zaročenka je izjavila, da je zelo vesela, ker bo s to poroko razbila Kaufmanovo samsko zvezo. Rekla je, da so nazori zakrknjenih samcev o zakonu hudo bedasti; dobro je le to, da se moški spametujejo, ko se zaljubijo.
Kadilska stavka v Bukarešti
(ba) Bukarešta, julija. V Bukarešti je uprava prepovedala kajenje na cesbni železnici. Kadilci so se pa tej uredbi odločno uprli; nešteto delegacij se je oglasilo pri ravnateljstvu cestne železnice in zahtevalo preklic nove uredbe. Ko vse to ni zaleglo, so kadilci proglasili stavko. Niso se hoteli več voziti s cestno železnico in tudi cigaret niso kupovali, tako da sta i cestna železnica i tobačni monopol trpela občutno škodo.
Naposled je odnehalo vodstvo cestne železnice in preklicalo svojo novo uredbo.	(»Intran«,	Pariz)
Orjaški šimpanz je znorel, ko je zagledal majhno podgano
(d) Newyork, julija. Te dni je neka podgana posredno povzročila smrt orjaškega šimpanza.
Gospa Gertruda Lintzova iz Broo-klyna se je bavila z rejo šimpanzov. Ona je bila tista, ki je zdresirala »Gargantuo«, ogromno opico, ki je pozneje nastopala v cirkusih in žela navdušen aplavz. Zadnja opica, ki jo je gospa Gertruda zdresirala, je bila stara tri leta, na las podobna »Gar-gantui«, ime ji je bilo pa »Giggs«.
Opico »Giggs« je imela gospa na vrtu, zaprto v neki kletki. Te dni je pa na lepem zaslišala z vrta nenavaden ropot. Pogledala je skozi okno in videla, kako je »Giggs«, njena poslušna in krotka opica, kakor iz uma skakala iz enega kota kletke v drugega. Zaletavala se je v mrežo In se je krčevito oprijemala. Gospa je šla na vrt, da bi videla, zakaj je njen ubogi šimpanz tako nemiren, V svoje presenečenje je videla, da je nesreč-
— imelo je komaj nekaj tednov in ga začudeni opazovali. Po njihovem t
mnenju ga je najbrže tu pozabila nje-J Zadnjič smo brali, kako je razgibal gova dojilja.	t ameriško javnost senzacionalni pro-
Naposled se je približal ogromen do- Z ces ( igrauce Simone Simonove. brodušen »Bobby« (stražnik), vzel naj-jEpilog tega procesa se je odigral te denko v naročje in jo nesel na uaj-I^ y Los. Angelesu, kjer je vrhovno bližjo stražnico. Upajo, da bodo s P°- J ^dišcc obsodilo Simonino tajnico močjo nenavadnega znaka, ološčenih \Sandro Martinovo na 10 let molčeč-nohtov, kmalu našli malomarne ali 5y0 se pravi: če bi v tej dobi trdosrčne starše.	i gospodična Martinova samo enkrat
&	•	i_	>	77	7	j	* omenila igralko Simonovo in njene
Ze dih steklega volka vastzasebne zadeve, bi se njena kazen
lahko okuži
Pariz, julija. Dva francoska zd: nika Bailly in Renlinger sta poroi te dni na medicinski akademij svojevrstni okužitvi s steklino.
Dva kmetiča sta na polju sre steklega volka; posrečilo se jima da sta zverino pognala v beg, a dar se jima je volk tako približal sta čutila njegov dih. Nekaj ur 3neje sta oba kmeta umrla za klino. Kako sta se vendar mogla hitro okužiti?
Naredili so nekaj poskusov z z in morskimi prašički in prišli d* ključka, da se steklinski strup naša tudi z "vdihavanjem; žival namreč obolele za steklino, še p se jih je stekla zver dotaknila.
Moja žena je imela p
Budimpešta julija. V bolnico na zahodnem Madžarskem, je p:
Velikih bolečinah umret bogat i nik, Peter Major. Prejšnjega *ta zakonca Majorjeva zaklala kega petelina in ga pojedla. Ta iin je bil pa že prej bolan. Zve; se zakonca zelo slabo počutila i je trdila, da je to samo zarad linovega mesa, mož pa ni ho slišati o tem.
Drugi dan je Major pojede Petelina, ki je še ostal, sam'
'ni pokazal, da se je motila.
1 Pa Major pred svojo sm io priznal:	»Moja žena
-av!« a. po toči zvoniti je p
ČUDNI LJUDJE • (UDEN SVET
M
RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE
i
zdravi z dobrim uspehom bolezni arca, ledvic, živcev, nervozo, želodec. Jetra, ženske kafare, spolne n otn!e, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopaliSča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon za zdravilišče SLATINA KADENCI odhaja Iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42.
in zahteval svoje perilo nazaj, češ da mora dandanes človek imeti vsaj dve pidžami in vsak dan svež robec. Sodnik je priznal, da mora človek ,višjega stanu' res imeti sveže perilo in sveže robce, in eksekutor je moral vrniti zaplenjeno blago. Dolžniki, pazite torej, da vas bodo prištevali k ,višjemu stanu1!
***
dolarjev«, v Ameriki nimajo ljudje več tako bajnih plač kakor njega dni. Tako ima gospod James Hirste iz Kanade kar 8 služb, pa samo 750 din plače na teden. Podjetni možak je šef policije, občinski nadzornik, nadzornik za žito, nadzornik neobdelanih zemljišč, mežnar, nadzornik za javna dela, nočni čuvaj in gasilski načelnik.
nemu šimpanzu napravila tolikšen strah neka podgana, ki se je mirno sprehajala po kletki.
Znoreli »Giggs« je strgal mrežo in’ skočil na bližnje okno. Splezal je do drugega nadstropja, se zatekel v neko kopalnico in zaloputnil vrata za seboj.
Za vse klice, za vse lepe besede in prigovarjanje žalostne gospodarice je ostal »Giggs« gluh. Gospa mu je po-1 nujala banane, njegovo najljubšo slaščico, in druge dobrote, a »Giggs« i je ostal trmast in ni odprl vrat. I
Obupana gospa je naposled poslala;' po stražnike. Toda ko Je »Giggs« zaslišal, da prihajajo ljudje, je skočil skozi okno na žleb, se spustil na tla, zbežal skozi stranska vrata spet v hišo in razbil vse, kar mu je prišlo na pot.
Videč da ne bo več mogoče pomiriti znorelega šimpanza in ker se je gospa bala, da bi »Giggs« napravil še hujšo nesrečo, Je prosila stražnike, naj ga ustrele.
Stražniki so pa »Giggsa« s prvim strelom samo oplazili. Orjaški šimpanz se je zleknil po tleh, sl pokril obraz z rokami in jokal, kakor da se boji bližajoče smrti. Stražniki so še dvakrat ustrelili in šele po tretjem strelu Je »Giggs« negibno obležal na tleh.
Gospa je »Giggsa« dala pokopati z vsemi pogrebnimi svečanostmi kakor kakšnega človeka. Dogodek z znorelo opico jo je pa tako presunil, da najbrže nobenega šimpanza ne bo vzela več v rejo.
Dve ženski, ki 40 let nista spregovorili z nikomer niti besedice in tri mesece skrivali truplo svoje umrle matere	\
London, julija. Ko je 801etna Matilda; Wardova iz Burchlngtona umrla, sta njeni dve hčerki skrivali njeno truplo tri mesece v svojem stanovanju. Nazadnje je policija razbila vrata hiše in našla truplo pokojnice v njeni spalnici, vse posuto s kafro. Dve dekleti, hčeri Matilde Wardove, že sami stari devici, sta se skrili v drugo spalnico.
Preteklost te čudne družine je zbudila veliko zanimanje v vsej angleški javnosti. Matilda Wardova je imela dve hčeri; ko ji je mož umrl, je kupila hišo za 1000 funtov šterlingov, a kmalu ji je pogorela do tal. Potlej je vdova kupila drugo hišo in v njej živela svoje samotarsko življenje. Celih štirideset let ni nikoli šla nikamor. Nikogar ni sprejemala in ni imela nikakršnih stikov z zunanjim svetom. Pri glavnem vhodu Je bila odprtina, ki je skozi njo poštar oddajal pisma, skozi njo je pla-’ čevala račune in samo skozi njo Je bila 'v stiku s svetom,
■ Sosedje niso videli te čudne družine ’ celih 40 let. Pred kratkim so pa začeli • ljudje sklepati iz nekaterih znakov, da >je en član te družine najbrže umrl. In 'res je policija dognala, da je starka ’ umrla pred tremi meseci in da sta ves a čas njeni nenormalni hčerki čuvali
jeno truplo.
 1
'IROM PO SVETU
v 28 vrsticah
ud val vročine je zajel južno Polj-povprečna toplota je 40* O v senci, okopališoe iz bronaste dobe so iz-
li v Transsilvanijl v bližini Mon-ja na Romunskem. Našli so tudi •o starega nakita in orožja. — i Garbo bo po svoji vrnitvi V wood pričela študirati vlogo go-Curie, slavne francoske kemiki je odkrila radij. — Mašo hu Mont-Blanca, v višini 3.825 je te dni bral neki francoski . Maši je prisostvovala samo % skupina turistov." — Poldrugi sardin so te dni vrgli v morje nški ribiči v Franciji, ker jim za konserviranje sardin niso >lačati cen, ki so jih zahtevali.
je padel v reko na neki gor-ji r.a otoku Jamaiki; 48 ljudi )ilo in utonilo, 50 se jih je pa stolklo. — Klopotača iz žival-rta v Lipskem je dobila 18 klo-Pač redek primer rodovitnosti I •n dolgo progo od Gjesdera do ;na je navzlic viharju v 41 eplavala danska rekordna pla-'ennjr Kammers&aardova.
ivnajte naročninot
HARBIN
imljo milost in mir. Zato je tudi >jno ministrstvo izjavilo:
»Ze od ustanovitve japonske države bil njen nacionalni cilj, da združi
VOJNA MED RUSI IN JAPONCI?
_ DRUŽINSKI TEDNIK Ko padajo bombe na Koreio...
n.vm. i9sf.
Dva smrtna sovražnika, ki samo čakata priložnosti, da drug z drugim obračunata. Gonilo japonskega imperializma: vera v poslanstvo izvoljenega naroda. Gibalo ruske daljnovzhodne politike: maščevanje za poraz iz leta 1905. V ozadju obeh: Koreja, podjarmljena dežela 23 milijonskega naroda, ki pričakuje od Rusov svoje odrešitve.
Japonci - izvoljen narod
»Hal namen Je, odpraviti « sveta vso krivico in prinesti ljudem trajno srečo.«
Izjava Jap. voj. ministra.
Dogodki na Daljnem vzhodu so obrnili jx>zornost vsega sveta na Japonsko. O ozadju japonske napadalne politike beremo zadnje čase vse mogoče teorije, največ realnopolitičnega značaja. Sorazmerno so pa le malo pisali o ideološkem ozadju, čeprav je morda največje gonilo japonske politike.
Eden najodličnejših jx>znavalcev Japonske, ameriški žurnalist Willard Ptice, je pred kratkim objavil zanimivo razpravo o ideološkem ozadju japonske politike, ki osvetljuje dejansko stanje s popolnoma novega stališča.
V prvi vrsti pisatelj poudarja, da so Japonci sveto prepričani o svojem božjem poslanstvu, ki je duševno in versko gibalo japonske politike.
Na Japonskem vtepajo otrokom že v najnežnejših letih v glavo tele »svete resnice«:
Japonska je edina božanska država na svetu.
Japonski cesar je edini božanski vladar.
Japonski narod je edini božanski narod.
Zato mora postati Japonska luč sveta.
Ta veliki ponos, da ne rečemo domišljavost, je vzrok, da so Japonci prepričani o svojem božjem poslanstvu in da se čutijo poklicane, rešiti svet pred polomom. »Razširiti hočemo svoje kraljestvo na vso zemeljsko oblo in zavladati vsemu svetu.« To je pred 2600 leti izjavil cesar Jimmu pri ustanovitvi japonskega kraljestva. Zato srečamo v vseh jajx>nskih učbenikih stavek: »Ta izrek si moramo zapomniti kot zmerom veljaven kategoričen imperativ.«
Japonci so prepričani, da je sam Bog zarodil otočno cesarstvo Nipon. Boga Izanagi in Izanami sta rodila otočno državo, ko sta se poročila. Po tem takem so tudi otoki božanska bitja, docela drugačna ko ostali svet.
Dalje govori legenda, da je bogovski par rodil tudi boginjo sonca Amaterasu in da njeni potomci vladajo Japonsko. Prvi cesar je bilo božanstvo Jimmu Tendo, ki je ustanovilo najstarejšo dinastijo na zemlji.
Človek že od narave spoštuje starost; japonska dinastija je vse storila, da svoje podanike le še bolj utrdi v tem spoštovanju. Medtem ko v Evropi propadajo dinastije, ker vladarji ne ravnajo v skladu z dinastičnimi zahtevami ter si s svojo lakomnostjo odtujujejo ljudstvo, ni bilo na Japonskem nikdar dinastičnih težav.
Označba »cesar« za japonskega vladarja ni točna. Japonci ne pravijo nikdar cesar, ampak »teno«; to pome »nebeški kralj«. Vladar ne velja cesarja ali kralja, ampak za neposr nega potomca bogov: kot takega tudi časte in molijo. V vseh japon šolskih knjigah je to zapisano d( nedvoumno. Tudi japonski modri pisatelji in pravniki rabijo to d' cijo. Celo na zahodu vzgojene libe osebnosti, kakor pokojni Inazo N imenujejo japonskega cesarja j šenega zastopnika nebes na zerr
Medtem ko se povsod drugod leta čedalje bolj izgublja reli vera, na Japonskem njen pom bolj in bolj rase. Leta 1935. je izdala uraden proglas, da pre zdaleč ni del vlade, ampak st< njo — oblast, ki zaradi svojege iz boginje sonca gospoduje na<
Toda japonsko božanstvo se juje samo na cesarja in na tudi ljudstvo samo zahteva sv Najprvi prebivalci so bili n; skem bogovi. Iz njih izvira pleme Yamato, t. j. seme S mega. Vsi drugi smrtniki so nega pomena. »Iz božjega i ponskega ljudstva«, je rekel
učenjak Hirata, »izvira tudi njegova neizmerna srčna in umska nadmoč nasproti prebivalstvu drugih dežel.« In v srednješolskih zgodovinskih knjigah beremo: »Takšen nacionalni značaj nima primere nikjer drugod na svetu.«
Ce je Japonska od Boga spočeta, če je mikado edini božanski vladar na naši premičnici in če so po tem takem Japonci izvoljeno ljudstvo, pridemo z logiko do edinega sklepa: Japonska je edina poklicana rešiti svet, in svetovni mir bo ustanovila samo Japonska nadoblast.
Japonci sami ne vidijo v takšni svetovni nadvladi izraza oblasti željnega imperializma ampak milost. Prepričani so, da igrajo vlogo nebeškega odposlanca, in se imajo za odrešenike sveta. Samo tako nam bo razumljivo, da je Yosuke Matsuoka, voditelj severno-mandžurskih železnic, mogel reči: »Prepričan sem, da je naloga plemena Ya-mato, da obvaruje človeštvo peklenske pokvarjenosti, da ga reši pogina in ga pripelje v lepši, boljši svet.« Ta izjava je bila nedvomno iskrena in pošteno mišljena, prav tako kakor izjava grofa Future, ki je v zgornji zbornici dejal, da more samo japonski plemenski duh rešiti svet iz kaosa, ki je vanj zašel.
Takšno naziranje se da razlagati samo z versko strastjo. Vodilna japonska verska sekta šinto imenuje Japonsko »korenino sveta«, poklicano, da bo druge narode učila.
Središče japonskega verskega rodo-ljubja je vojska. In vojska zavzema zato tudi svoje posebno stališče. Njeni generali so v prvi vrsti veliki duhovniki božanskega vladarja, odgovorni samo njemu in ne vladi ali državnemu zboru. Ze ta okoliščina sama nam po-jasni neodvisnost jajx>nske armade, katere dejanja so vse prepogosto v protislovju s sklepi vlade.
A japonska vera, posebno državna vera šinto gre še dalje. Od slehernega Japonca zahteva versko čaščenje vojaških pokopališč, a to je toliko kakor čaščenje armade same. Duše umrlih vojakov, ki jih mikado ob posebnih priložnostih slavnostno spremeni v bogove, se — tako mislijo Japonci — bore danes na Kitajskem skupaj z živimi vojaki. Ko se je v Šanghaju obrnil vihar in tako omogočil izkrcanje čet, so v tem videli božje delo, prav tako kakor pred mnogo stoletji, ko je tajfun onemogočil izkrcanje Kublaj-kana na Japonskem.
Zato se ima japonska vojska za orodje božje oblasti; prepričana je, da je poklicana rešiti svet in prinesti na zemljo milost in mir. Zato vojno ministrstvo
je bil njen nacionalni cilj, da vsa plemena na zemlji v srečno občestvo. V tem vidimo veliko poslanstvo japonskega naroda. Naš namen je tudi, odpraviti s sveta vso krivico to prinesti ljudem trajno srečo.«
To so lepe in strastne besede. A vsaka verska strast ima nekaj dobrega, pa tudi — nevarnega. Kaj utegne pomeniti verska prenapetost, smo videli pri Mohamedu, čigar meč je bil ključ za nebesa in za pekel. Toda odprto ostane vprašanje, ali je poslanstvo Japonske res božje, ali je pa samo izraz bolno nreaapetega nacionalnega časti-
Bošoku, sovjetski Lavvrence
Mož, ki je izdal Rusom japonske načrte o napadu na Vladivostok in rešil maršalu Bliicherju življenje
V Moskvi mrzlično pričakujejo vrnitve enega izmed najslavnejših sovjetskih tajnih agentov, ki nastopa zdaj kot Korejec Bošoko zdaj kot stotnik
Simlov in zdaj spet kot japonski častnik Jamato šokaj.
En sam človek drži v svojih rokah usodo Azije, morda celo usodo vsega sveta. Živel je več mesecev na Koreji
in na Japonskem in čeprav je na njegovo glavo razpisana visoka nagrada, se mu je vendar posrečilo, da se je ■o-u iotvinski noliciji in odnesel
celo kožo. Njegovo poročilo, ki ga bo v nekaj dneh podal v Moskvi, ne bo samo važno, temveč bo od njega bržkone odvisna odločitev Kremlja — z drugimi besedami, vprašanje o miru in vojni.
Ako bodo iz tega sporočila sklepali, da je Japonska notranje prešibka, da je njena vojna industrija pomanjkljiva, da se bodo v primeru rusko-japon-ske vojne pričeli nemiri na Koreji in celo v Japonski sami, potlej Rusija skoraj gotovo ne bo marala izpustiti iz rok prelepe in edinstvene priložnosti. Ce bo pa Simlov povedal, da ima Japonska še dosti rezerv in dovolj skrivnih tovarn za vojno orožje, skratka da je temeljito pripravljena za dolgo vojno, če treba tudi proti dvema sovražnikoma — potem seveda bo sovjetska Rusija še počakala.
Mož, ki je rešil Vladivostok
Koreja, po velikosti skoraj tolikšna ko Jugoslavija, s 23 milijoni prebivalcev — prvič so jo ,začasno* zasedli Japonci leta 1895., potlej pa uradno anektirali 1. 1910., nekaj let po rusko-japonski vojni — se še zdaleč ni sprijaznila s svojo usodo; zato mora Tokio imeti tamkaj dokaj močno posadko, če noče lepega dne doživeti kakšno neprijetno presenečenje.
Rusija je znala zmerom kovati dobiček na rovaš teh večnih nezadovolj-stev. Njeni 151etni vztrajni propagandi gre zasluga, da del korejske mladine — in vendar ta mladina ni komunistična! — pričakuje odrešitve svoje domovine izpod japonskega jarma prav od rusko-japonske vojne. Cela armada korejskih rodoljubov vohuni za Ruse; naj gre za še tako nevarno početje, ne zmanjka nikoli korejskih prostovoljcev — če le vedo, da bodo mogli škodovati skupnemu sovražniku, Japoncem.
Toda čeprav je veliko mladih Korejcev, ki po nobeni ceni nočejo priznati japonske nadvlade, ni po drugi strani nič manjše število tistih, ki so se sprijaznili s trdo resničnostjo in zagovarjajo zvesto in pošteno sodelovanje z Japonsko.
Eden izmed teh je bil tudi mladi študent Bošoku. 2e zgodaj so ga poslali v vojaško šolo v Jokohamo in zdelo se je, da bo postal pozneje eden tistih mladih in zanesljivih voditeljev, ki bi jim Japonci nekoč zaupali politično vodstvo nad Korejo. Toda nekega dne je neki nepomemben dogodek postavil na glavo vso Bošokovo kariero. Takrat je bil Bošoku že častnik.
Samo dve zaušnici sta bili tisti usodni preobrat, ki je dotlej Japoncem zvestega Bošoka spremenil v njihovega neizprosnega sovražnika, v .stotnika Simlova*. Po sredi je bila ženska, žena nekega njegovega tovariša, japonskega častnika, potomca slavne japonske rodbine. Bošoku mu kot Korejec, naj je bil stokrat častnik, žalitve ni smel vrniti...
Ta dogodek je ponosnemu Korejcu odprl oči. Pokazal mu je brezdanji prepad, ki bo vzlic vsem vljudnostnim frazam zmerom ločil Japonce od Korejcev. Bošoku je bil ranjen v dno svoje osebne in nacionalne samoljub-nosti. Ze je hotel dati vojaški službi slovo in se pridružiti neki tajni proti-japonski organizaciji, ko je lepega dne srečal nekega rojaka, ki je že dolgo de-
loval proti Japonski in za Rusijo. Tisti dan se je odločila Bošokova usoda.
»Če hočeš škodovati osovraženi Japonski,« mu je dejal ta tovariš, »n* tvoja naloga, pomnožiti število tihih in nemočnih zarotnikov v naši deželi-Ostani to, kar si in tam kjer si; tako lahko mnogo več koristiš domovini « Bošoku je ubogal tovarišev nasvet in je ostal častnik. Hitro je napredoval in tako se mu je posrečilo, poslati od časa do časa v Rusijo nepoplačljiva poročila o vojaških tajnostih japonskega generalnega štaba. Tako je postal Bošoku najdragocenejši agent sovjetske vohunske službe na Japonskem.
Njegov najsenzacionalnejši uspeh —' uspeh, ki je hkrati spodkopal njegovo častniško kariero — sega v leto 1933., t. j. v dobo kmalu po zavzetju Mandžu-kua: takrat se mu je posrečilo prilastiti si japonski načrt o napadu na Vladivostok in ga iztihotapiti v Rusijo. V tem načrtu je bil podrobno popisan nenaden napad na Vladivostok. Načrt je bil ponos mikadovega generalnega štaba; Japonci so bili sveto prepričani, da njegovi strategiji Vladivostok ne bo dolgo kljuboval.
Bošoku reši Biucheriu življenie
Od tistih dob so Rusi tako utrdili Vladivostok, da velja danes za nepremagljivo trdnjavo. Zasluga za to gre največ Korejcu Bošoku.
Kajpak so na Japonskem nazadnje le odkrili dvojno igro svojega častnika in Bošoku je moral na vrat na nos čez mejo. Od tistih dob deluje pod imenom stotnika Simlova v glavnem stanu ruske vohunske službe na Daljnem vzhodu.
Naši bralci še pomnijo, da so zadnjih 18 mesecev, v času proslulih moskovskih procesov, padli na rovaš vrhovne-' ga poveljnika sibirske armade nevarni očitki. Sicer ga niso naravnost dolžili trockizma, zato so mu pa očitali, da je vse prepopustljiv nasproti nekaterim političnim in vojaškim osebnostim. Nekateri so celo že namigavali, da bo kmalu padel pri Staljinu v nemilost. O tem je slišal tudi Bošoku, ko se.je prav tedaj mudil v Moskvi.
Tedaj je baje Korejec, prvi mah skoraj odrevenel od osuplosti, gnevno zavpil, da vidijo azijski narodi prav v maršalu Bliicherju. skoraj še bolj kakor v Staljinu, poosebljeno vso mogočnost in neranljivost sovjetske Rusije. Padec takšnega moža bi silno omajal to vero in škodoval ugledu sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu.
To »svarilo« je zaleglo. Kremelj in GPU sta si premislila.
Vzlic težkim nalogam, ki jih ima Bošoku kot voditelj sovjetskega vohunstva na Daljnem vzhodu, je ta sovražnik japonskega cesarstva št. 1 — tako mu pravijo Japonci — večkrat smuknil zdaj na Korejo, zdaj v Man-džukuo, zdaj na Japonsko. Lani, pred izbruhom kitajsko-japonske vojne, bi ga bili skoraj zasačili v Tokiu, kjer se je neskrbno sprehajal po ulicah pod '*enom Jamato šokaj v uniformi ja-nskega častnika.
faponci prav dobro vedo, da se mož nekaj mesecev spet mudi med nji-Sled za njim opazijo zdaj v Tokiu, igič na Koreji, tretjič na Kitajskem, povsod obljubljajo orjaški lepaki kanske nagrade tistemu, ki se po-i Bošoka živega ali mrtvega... oda njegovi rojaki trde, da njemu pride nihče do živega. In tako je j mož, ki bolj ko kdor koli pozna ■ in šibkost Japonske, na poti v kvo. Njegovo poročilo bo odrešitev pa obsodba mikadovega cesar-, kajti Bošokova beseda v Moskvi go zaleže. Povedal bo, ali je že ičil trenutek, da se dvignejo azij-larodi proti Tokiu, ali je pa treba kati še nekaj mesecev, dokler ne ojna s Kitajsko tako izčrpala moči dpornosti Japoncev, da bo mika-cesarstvo že v zadnjih zdihljajih ezmožno za vojno na dve strani.
(Po pariškem »Inlranu«)
našim slikam
olpcu:
olpcu:
ilpeu
naj:
t* d i a J
japonski vojni min*ster general Ugaki;
sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov;
maršal Bliicher, vrhovni poveljnik sovjetske sibirske armade; zemljevid rusko-mandžursko-ko* rejske tromeje, prizorišča rusko-japonskih »incidentov«;-oddelek ruskih vojakov »ib‘*r* ske armade.
sovražnice in prijateljice - naše mladine
vVpliv slabega sliva na mladino. Dva dečka napadla svojo učiteljico.« Takšne in podobne naslove smo te dni brali v naših dnevnikih. Niso bile nove te zgodbe, a vseeno so nas pretresle, opomnile so nas, da moramo na svoje otroke bolj paziti kakor doslej. Ah bi bilo tako nemogoče, da bi naš Janezek napadel svojo učiteljico? Ali si lahko predstavljate, da bi vaš Peter zabodel svojega tovariša? In vendar so imeli tudi tisti >Pokvarjeni‘ dečki svojo mamo in svojega očeta in stavim, da jih starši niso slabo učili.
h je se je torej začela tista stranpot, ki jih je zavedla v greh, pod kak šilim vplivom so bili, dd so že tako zgodaj v mladosti naredili takšen zločin? Bili so pod vplivom slabih knjig.
Se iz otroških let se spomnim, kako fkrbno so me starši varovali, da bi *® me ne dotaknilo kaj umazanega. Pazili so na moje prijateljice, nisem *e smela igrati na dvorišču z otroki, a pozabili so paziti na moje štivo. Ko sem pričela hoditi v šolo, sem tudi pričela brati knjige, strastno tem jih požirala, dobre in slabe, kakršne so mi pač prišle pod roko. Hvala Bogu, posebno slabega vpliva te knjige niso imele name, a zmedle to me, nekako prestrašile. Nisem vedela, da so tudi takšne stvari na tvetu. Na srečo sem bila radovedna *n sem za pojasnila povprašala mamo. Tako so doma prišli na sled moji knjižnici in od tistih dob dalje so na *»oje štivo pazili prav tako skrbno kakor na mojo družbo.
Pes, prav so storili. Pozneje, ko sc ni že malo odrasla, sem lahko 'sama izlnnila knjige. Nič več jih nisem kazala mami, brala sem jih v šoli pod klopjo, v kakšnem kotičku v sobi, na kakšni klopci v Tivoliju; bolj to me. zanimale knjige kakor pa igre in družba. Tedaj sem bila že toliko velika, da sem znala ločiti dobro od slabega. Sicer sem še zmerom vsa zavzeta strmela nad kakšno knjigo in te vpraševala, kako je le to mogoče in ali se res v življenju primeri kaj takšnega, vendar sem bila že nekoliko kritična. Ko sem bila v peti gimnaziji, mi je dala neka sošolka v odmoru drobno knjigo; tista sošolka 'Je, bila. debela, nič je nisem marala, zmerom se mi je zdelo, da se je drži nekaj umazanega. Tudi njej ni bilo do mene, tedaj mi je pa vseeno vsilila tisto knjigo, češ da je »fajn«. Bila ni lepa knjiga, knjiga o spolni ljubezni. ih razočarala me je. Od tistih dob se mi je zdelo vse v ljubezni
umazano, kakor je bila nečedna tista knjiga. Prebrala sem jo pa vseeno od začetka do konca, a ko sem jo odložila, me je bilo sram, da sem jo brala. Sram me je bilo, da je tista sošolka vedela za vse tisto, kar zdaj tudi jaz vem, in bala sem se, da bi me utegnila kaj vprašati. Pa ni vprašala. Pozneje sem rajši knjigo odložila, če sem že" v pričetka ugotovila, da ni zame.
Menda ima vsak mlad človek takšne skušnje s prijatelji in knjigami, a vendar vsi mladi ljudje niso enako kritični. Knjiga je vse zahrbtne j ši sovražnik, kakor pravi sovražnik. V knjigi je vse na videz lepo napisano — ali je potlej čudno, če mlad človek verjame mrtvim črkam, če si misli, kako bi bilo, ko bi jaz tako poskusil živeti? In tedaj se prične slabi vpliv slabe knjige in dobri vpliv dobre. Kakor hitro se prične bralec knjige v mislih primerjati z glavnim junakom, kakor hitro občuduje njegova dejanja, kakor hitro si želi, da bi tudi on tako delal in živel, se že prične vpliv knjig na človeka. Pozneje človek tudi podzavedno res tako dela, kakor je bral. Tako si kaj lahko i a zložimo vpliv slabega štiva na sicer pošteno, dobro vzgojeno mladino.
Kilo je poklican braniti mladino pred tem zahrbtnim sovražnikom? V prvi vrsti starši. Starši naj pazijo, da bo otrok res že od mladih nog, od tistega- dne, ko bo znal brati, bral dobre knjige. Strup se po malem, po kapljicah nabira, a lepega dne ga je polna vsa mlada duša. Občutljiv otrok, ki čila slabe knjige in živi pod njih vplivom, izgubi pravi zdravi od■ nos do življenja. Predstavlja si življenje tako, kakor so ga opisovale knjige, in je pozneje kar začuden, ko vidi da je življenje drugačno in da so knjige lagale. Starši naj torej pazijo, kaj bere njih dcca, pazijo naj tudi, da ne bodo otroci brali slabih knjig v šoli, na sprehodih, na izletih. Razlože jim naj, da so knjige slabe in dobre, in da so slabe knjige zlagane. Tudi pri tem vzgojnem vprašanju je glavno zaupanje. Otrok, ki zaupa svojim staršem, se nehote med vprašanji ali med pogovori izda, kaj je bral. Potlej starši nimajo več tako težkega dela, da izvedo, kje je takšno štivo dobi!, in da v bodoče preprečijo slabih knjig. Starši se morajo pač zavedati, da jc slaba, knjiga prav toliko ali pa še več ko. slaba družba in da jim dobra knjiga pomaga pri vzgoji bolj kakor palica in pridige.
Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek; Možganova juha, kumarič-na omaka, krompirjev pire. — Zveže r : Telečji zrezki in šolala.
Petek: Zelenjavna juha, kolerabice, krompirjev pire. — Zvečer: Peee-njak e kompotom.
Sobota: Guljaževa juha, kumarična solata, pečen krompirček. — Zvečer: GcVediua z makaroni1.
Nedelja: Riževa juha, nadevene telečje prsi, mešana solata2, mandljev kipnik'. — Zvečer: Mrzel narezek in pečeni malancani*.
Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, stročji fižol z zabelo, sirovi zavitki5. — Zvečer: Krompirjevi svaljki s olato.
Torek; Krompirjeva juha, jabolčna pogača in kompot. — Zvečer: Telečji guljaž.
Sreda: Juha z ocvrtim grahom. stročji fižol v solati, pečen krompirček. — Zvečer : Kompot in doboševa torta.
Pojasnila:
'Govedina z makaroni; Daj v kozico dve žlici masti in zarumeni v njej žlico drobno zrezane - čebule. Dodaj poldrugo kilo na koščke zrezanega govejega mesa, potresi ga e soljo in pa-
j)ekntete s j)aradižniki Dober tek!
Kako se ženska ubrani napadalca?
Kaj bi storili, ako bi vam na trgu predrzen tat hotel iztrgati iz rok ročno torbico? Klicali bi na pomoč in se predrzneža na vse kriplje otepali. A preden bi vam utegnil kdo pomagati, bi najbrže tat že opravil svoje delo in izginil z vašo ročno torbico v gneči. To se pogosto zgodi, čeprav je Pri takšnih predrznih napadih v bližini navadno dovolj ljudi. Pomagati si morate torej sami. A kako?
Eden najprimernejših obrambnih Prijemov je tale: če vam hoče tat iztrgati ročno torbico, ali pa če vam seže v žep, hitro zgrabite njegovo roko za mezinec in ga upognite z vso silo nazaj, proti hrbtu roke. Bolečina v malem prstu je tako silna, da je nihče ne prenese, in tako bo tudi tat hitro spustil torbico. Med tem boste pa že imeli toliko prisebnosti in časa, da boste poklicali na pomoč. Glavno je pač, da ste rešili svojo ročno torbico, ki imate v njej denar ali pa še kaj dragocenejšega, kakšno listino, kakšen spominek ali kaj podobnega.
če vas pa kdo napade od spredaj — tako pogosto napadajo vsiljivci, ki hočejo vdreti v stanovanje — nikar ne otepajte kakor nori okrog sebe, ker to nič ne pomaga, če imate še toke proste — na to posebno pazite —- primažite svojemu nasprotniku s pestjo močan udarec v nos. Takšen udarec je čudovit, če ga znate pošteno .prilepiti'. Napadalec se bo opotekel. med tem boste pa že poklicali na pomoč.
če vas tat ali vlomilec preseneti v kuhinji, pisarni ali v trgovini, ga skušajte že od daleč spraviti iz rav-
notežja. Pograbite prvi lonec z vodo ali juho in mu zalučajte vodo v obraz. Nič ne de, če bo vroča, le vrela ne sme biti. Uspešni obrambni pripomoček je črnilo. Pograbite črnilnik in treščite črnilo napadalcu v obraz od spodaj navzgor. To je važno, če namreč polijete napadalca kar naravnost, mu varujejo oči trepalnice in hitro bo spet nared, če ga boste pa polili od spodaj navzgor, bo imel oči polne vode ali črnila; to ga bo zmedlo, med tem boste pa že ukrenili vse potrebno, da vam bodo prihiteli sosedje na pomoč. Le kričite, a ne brez zveze, ampak tako, da vas bodo ljudje razumeli.
Doslej smo govorili samo o takšnih primerih, če kdo napade vas samo. Druga pesem je, če napade kdo vašo spremljevalko ali koga drugega v vaši družbi. Tedaj je prvo in najvažnejše, da takoj priskočite napadencu na pomoč. Naj vam ne pade srce v hlače, bodite pogumni, dva bosta že premagala enega, razen če nima napadalec noža ali sekire. Napadencu ne boste dosti pomagali, ako boste skočili vštric k njemu in se lotili napadalca od spredaj. Skočite mu rajši za hrbet in če le morete, vrzite napadalcu čez glavo kakšno odejo ali suknjo ali plašč. Držite trdno! Tema in občutek, da ima nekoga za hrbtom, bosta napadalca zmedla. Vi pa kričite, kričite na vse grlo. če rešilne odeje ni pri roki, skočite napadalcu za hrbet in mu pritisnite oči navznoter, toliko, da ga bo silno zabolelo Takoj bo pustil svoj plen. A ne pozabite kričati, da vam med tem še drugi pritekc na pomoč.
Nekatere bodo morda mislile, da so ti nauki nepotrebni in da človek ne more imeti dovolj prisebnosti, da bi se smotrno branil, če ga kdo zahrbtno napade. To pa ni res. Rajši poskusite takšno obrambo Ve doma. na svojem bratu ali možu, da boste navajene teh prijemov. A prosim, ne preresnično! Dandanašnji časi so že takšni, da se nam lahko celo na izletih marsikaj zgodi, tudi če smo v resnici revni in nimamo prebite pare pri sebi. Zatorej nam meirda ti nauki niso odveč in res vesela bi bila, ako bi ta ali ona izmed naših bvalk nagnala kakšnemu predrznemu, tatu strah v kosti — po mojem receptu.
Simona
priko, vlij nanj malo juhe ali vode in dobro pokrij; to pari eno uro do poldruge ure. Ako se je eok pri mesu posušil; prilij še malo juhe ali vode. Potem potresi žlico moke in vlij na meso sok treh velikih, skozi silo pretlačenih paradižnikov ali pa toliko paradižnikove mezge, kajpak brez sladkorja. Zdaj pridaj še kuhane kratke makarone, veliko ali malo, kolikor jih potrebuješ. in pusti, da vse skupaj zavre. Nato daj na krožnik in nesi na mizo.
"Mešana solata: Nareži zeljnato glavo v tenke rezance, očisti, operi za majhen krožnik solate (motovilca, endivije, glavnate solate), zreži to solato na rezance in nastrži na kruhov str-galnik nekaj mladih kolerabic in rdečih korenčkov. Zdaj olupi in zreži na tenke rezine kakšnih 7 ali 8 paradižnikov, nekaj šalotk ali čebulo in jfcav fino sesekljaj šopek drobnjaka. Posebej naredi iz. treh rumenjakov kuhano majonezo in jo zmešaj med zeleno in korenjevo' solato, kolerabi odcedi vodo in nastrži nekaj čebule. 2 jabolki. potresi s ščepkom soli. dodaj nekaj olja in limonovega soka. Motovilec
ali radič ali glavnato solato malo osoli, obli j z oljem in limonovim sokom, morda dodaš tudi malo vinskega kisa, ki si vanj dodala nekoliko strtega česna.
"Mandljev kipnik: V lončku mešaj
1 rumenjak, 1 jace, 1 limonov eok, nekaj žlic kavne smetane in pest drobtin. Zmes daj v ponev in na ognju tako dolgo mešaj, dokler se li ne zasiri, potem jo pa stresi na sito, da se odcedi. Namoči v vodi ostrgano žemljo, razgrej za ‘2 jajci presnega masla, daj vanj žlico moke, ožeto žemljo in 3 žlice smetane. Pridno mešaj in praži tako' dolgo, dokler »e popolnoma ne odloči od ponve. Nato stresi v skledo, hladno zmešaj in pridaj zmesi, ki je na situ,18 rumen jakov in 10 dkg sladkorja, 10% dkg mandljev. Mandlje pripravi takole: daj v razbeljeno maslo olupljene in suhe mandlje, da ti zarumene, potem jih vzemi ven in mrzle stolči. Za mandlji primešaj trd sneg 5 beljakov in 2 peščici drobtin, daj v pomazan model in peci ali na sopari skuhaj. — Če kuhaš kipnik na sopari, ga stresi, preden ga daš na mizo v skledo, in vlij čezenj šodč.
‘Pečeni malancani:	Olupi 1 kilo
mladih malaneanov, jih zreži v pol prsta debele rezine in jih osoli. Čez nekaj časa jih polij z vodo, zmešaj in ožmi. Medtem daj v kozico dve žlici presnega masla In veliko pest drobno sesekljane čebule. Ko čebula zarumeni. pridaj še pest drobno sesekljanega zelenega peteršilja in 20 dkg krušnih drobtin, kavno žlico sladke paprike in malo soli. Ko drobtine zarumene, pridaj 3 ali 4 olupljene in na kocke zrezane paradižnike in malo česna in zmešaj. Zdaj daj v namazano kozico plast malaneanov, potem plast nadeva, tako da porabiš oboje. Na vrhu naj budo malancani. dobro jih polij z oljem in porini v pečico, da se spe-ko. Daj jih na mizo s praženim krompirjem.
"Sirov zavitek: Pripravi testo kakor za mehke rezance iz pol litra moke,
2 jajc in malo vode. Potem daj v kozico dve žlici presnega masla, pol žlice drobno zrezanega zelenega peteršilja, 3 žlice drobtin, poln majhen krožnik zdrobljenega sira in nekaj žlic smetane, 2 rumenjaka in nekaj zrn soli Testo razvaljaj kakor za rezance. Iz nadeva naredi kakor oreh velike kroglice in jih polagaj na testo, 2 prsta od roba in prst vsaksebi. Potem zagrni testo do roba čez kroglice in dobro pritisni okrog vsake, da se testo sprime. Nato razreži s koleščkom, da dobiš zavitke; skuhaj jih v slani vodi Kuhane pobiraj s penov-ko iz vode, polagaj na krožnik in zabeli s presnim maslom in drobtinami.
Dušen rdeč korenček: Olupi korenček in ga nastrgaj na tistem strgalu, ! ki ga uporabljaš za čebulo, potlej ga pa daj dušiti na vročo mast; ko se voda posuši, ga omokaj in zalijzmrzlo vodo ali juho. Nato ga osoli in dodaj še 4 kocke sladkorja.
Iz Pariza nam pat&cafr...
Naše bralke se bodo najbrže pošteno začudile, ko bodo videle slike prvih jesenskih in zimskih pariških oblek in plaščev. Mislile bodo, da jih oči slepe in da gledajo orumenele fotografije svojih mamic in babic. Sicer je vse to še skrivnost, a skrivnosti so menda zato, da jih razvozlamo. Letošnjo jesen še bolj pa zimo bo res moderno vse nemoderno. Sliši se nesmiselno, pa ni.
Ali si lahko predstavljate strašansko nemoderno obleko s pasom ob bokih? j In vendar bo letos takšna »nemoder- | na« obleka v modi. Edina razlika med nekdaj modernimi oblekami naših babic in oblekami, ki jih bomo nosile letošnjo zimo, je v dolžini krila. Letošnje obleke bodo segale namreč samo do kolen. Sicer si pa človek res ne more predstavljati, kako bi v dolgih krilih tekle za cestno železnico ali pa za avtobusom, da nam ne uide pred nosom. Torej bomo samo do kolen posnemale naše babice, zato se bomo morale pa z glavicami suženjsko pokoriti nekdanii modi.
S;cer pa modni ustvarjalci iz Pariza nimajo slabega okusa. Po dolgih letih dolgih las so se na lepem spomnili. da smo vse preveč zanemarjali lepoto tilnika. In kaj so bistre glave storile? Vse kodre so počesali navzgor, tako da je tilnik prost. To ni lahka stvar in spet bodo imeli frizerji dovolj dela, če bodo hotele biti ženske lepe. Nič vam naj pa ne bo žal za starimi pričeskami, nove so vse lepše in lahkotnejše. Izvrstno se podajo k njim novi klobučki, spredaj potisnjeni globoko na čelo. zadaj pa privihani, da lahko občuduješ nežno črto tilnika in vratu.
■ Tudi obleke so čisto v slogu osemdesetih let. Ukrojene in sešite so tako, da se tesno prilegajo životu. Od zadaj in ob bokih je pa blago nabrano in speto ali zvezano v pentljo. Vrsta gumbkov, navadno iz istega blaga kakor obleka, teče od vratu do roba. Že spomladi smo prerokovali, da še bo paš dvignil'proti prsim, ali pa zdrknil proti pokopi. Samo. tam rie po ostal, kjer je bil doslej; Zdaj, poleti smo 'nosile pas še v pasu, kvečjemu smo ga
ZATO
KER JE BONBON
UNION
SA CR^OM
ODLIČEN 61 MNOGI PONAREJAJO PAZITE IN
odklanjajte
POTVORBE
pomaknile navzgor, na zimo bomo morale pa obleke popraviti tako, da bo pas bliže bokom. Vitkim ženskam se nova črta oblek sicer imenitno poda in ko se bomo lepega dne na novo modo navadile, se nam bo zdela ravno tako elegantna in ljubka kakor zdanja.
Sicer pa nova modna črta ne bo edino pariško presenečenje na jesen V pariških modnih salonih že z vso paro delajo nove obleke in plašče za letošnjo jesen in zimo. Posebno pozornost posvečajo pa pariške šivilje plaščem in krznu. Zimski plašči bodo imeli mnogo krznenega okrasja. Novost so posebna krznena ogrinjala s pravimi kapucami, kakršne imajo ka-pucinarji. Pogosto plašč nima nič krzna in je krzno izdelano posebej v obliki dolgih trakov, ki jih poljubno zavežeš okrog pasu in vrata. Kajpak je zato primerno le nizko, vol jno krzno.
Pa pustimo krzno, ko nas še sonce psli. Zanimalo vas bo, kakšne barve uodo letos v modi. Menda še čisto pod vplivom obiska angleškega kraljevskega para v Parizu so Parižani kot vodilni modni barvi za zimo izbrali modro in rdeče. Ti dve barvi bodo uporabljali v kar najrazličnejših sestavah in v vseh mogočih odtenkih. Od nežno-rožnate in sinje do temnomodre in škrlatnordeče. Posebno zanimivi so dvobarvni plašči, a povem vam, da takšnega plašča menda nobena Ljubljančanka ne bi oblekla, tako .slikoviti* so.
Sploh bo letošnja pariška zimska moda višek elegance in svo.jevrstnosti. Razumljivo je pa, da je modnim ustvarjalcem že zmanjkalo idej in da nehote segajo po starem. Tako si obetajo mnogo uspeha pariški saloni od rokavov v obliki gnjati. Menda se še vsaka spomni, da smo jih pred nekaj leti nosile in da smo se jih hitro naveličale. Zdaj so pa spet v modi...
Hvala Bogu; da nismo v Parizu, da nam še ni treba misliti na krzna, na zimo in mraz. Zdaj pač še lahko hodimo v jmletnih oblekah, ki niso samo prijetne ampak tudi poceni: A tega o vseh ‘»pariških vzorcih« res ne Trto-remo trditi...
PoUthiec <& moeju -
za starejše ljudi
O počitnicah si človek pogosto zaželi po jedi urico ali dve počitka. Navadno ta ali oni ugovarja: popoldne spe samo otroci in starci. Ali pa: zbudila se boš bolj utrujena, kakor si bila, ko si legla. Kaj naj torej storite?
Kadar ste utrujeni, lezite popoldne po kosilu za urico ali dve, ne bo vam škodovalo, narobe, še koristilo vam bo. Samo navaditi se ne smete, sicer bi morali počivati vsak dan. Torej le lezite, kadar ste utrujeni.
Denimo, da ste suhi in da se hočete zrediti. Nič boljšega kakor počitek po kosilu. Zredili se boste hitro, ker boste dobro prebavljali. Želodec namreč v vodoravni legi hitreje in bolje prebavlja, kakor če stojimo ali se gibljemo.
Ne smete se čuditi, ako vam bom povedala, da je počitek jro jedi zelo primeren tudi za hujšanje. Vse bolj primeren kakor kakšni shujševalni praški. Kajpak mora biti pa jed zelo lahka, dietna. Tudi tisti, ki se ravnajo po strogih shujševalnih postopkih, prve dni leže, ker jedo samo tekočo hrano. Ce ležimo, ravno tako shujšamo, kakor če se gibljemo; takšen postopek je pa vse bolj zdrav, ker ne škoduje srcu.
Vidite, da je tudi počitek pogosto potreben, posebno starejšim ljudem. Nekateri sicer menijo, da takšen počitek človeka še bolj utrudi, a to menijo samo tisti, ki ne znajo vstati. Tudi prav prebuditi se je umetnost. Res je navadno prebujanje po opoldanskem jročitku pogosto zoprno, posebno če kar skočimo iz postelje. Treba se je prebujati po malem. Najprej odpremo oči. Nekaj minut nato ležimo čisto mirno in globoko dihamo. Nato počasi vstanemo. Natočimo si kozarec vode ali ohlajenega čaja in si splaknemo »zoprna usta«. Zdaj smo že precej nared. Počasi se oblečemo, nekajkrat se pretegnemo in stopimo k oknu Že bomo čutili blagodejni vpliv popoldanskega počitka, sveži bomo in ne b' nam več žal, da smo legli.
In še nečesa se boje ljudje na počit nicah, namreč starejši ljudje. Krvnega pritiska. Zdaj ne vprašamo več: »Ali imate bolno srce« ampak: »Ali imate visok krvni pritisk?« Preden gremo na morje, je res dobro, da nam pregleda zdravnik srce, jetra in vodo in izmeri krvni pritisk. Nato pa le zaupajmo zdravniku in živimo po pameti, nič hudega se nam ne more zgoditi.
Važno je, da se po kosilu koj ne kopljemo, posebno po izdatnem kosilu ne. če pojemo samo lahno kosilo (mleko, kolačke, sadje), gremo lahko v vodo že uro nato. Po izdatnejšem kosilu (pečeno meso, zelenjava, slaščice) gremo lahko v vodo 2 uri po kosilu, po obilnem kosilu (meso, juha, prikuhe, solata, slaščice, kompot) pa 3 ure po kosilu. Samo mladi ljudje lahko tvegajo. da gredo v vodo takoj po kosilu in še njim se to pogosto otepa.
Tudi starejši ljudje gredo torej lahko k morju brez nevarnosti za zdravje in brez strahu pred kapjo in sončarico. Kdor je zmeren doma, bo zmeren tudi na počitnicah in bo prišel domov res spočit, svež in pripravljen za delo. (n)
Pri kožnem vnetju In izpuščajih dojenčkov, pri razpokanih in razbolelih prsih mater
čudovito učinkuje
pravo rastlinsko mazilo
»
0KAM4
«
Okama mazilo sc dobi v lekarnah In drogerijah, Skat. din 8*-. Uazpošilia proti predhodnemu nakazilu din 10* —•
LEKARNA Kr. JOŽE OBLAK
At. Vid nad Ljubljano
na&iA dni
Za vsak prispevek v lej rubriki plačamo 20 din
Novela ..Družinskega tetinika“
RUMENE VRTNICE
Druga plat kolajne
»Zrcalo naših dni« rado kaže vse'■ mogoče neprijetne dogodke. Nekate rim dopisnikom so posebno pri srcu', ljubljanski tramvaj in njegovi uslužbenci. Sem starejša gospa z bolno', nogo. Kadar koli in kjer koli sem', vstopila ali izstopila, sem opozorila', službujoče sprevodnike, da težko vsto-'. pim ali izstopim. Brez izjeme so mit vsi radi pomagali iz voza ali na voz.< Prosila sem vselej z vso vljudnostjom pomoči in z vso vljudnostjo so mi« tudi pomagali.	_	_	;
Vljudna beseda in prošnja je po-; vsod upoštevana, prav posebno pri; tramvajskih uslužbencih, ki v svojem; pretežkem službovanju tudi nimajo•; železnih živcev.	M. J. T. ;
Naša nada	:
Na ljubljanskem kolodvoru. Gne-< ča, kakor pred odhodom vsakega vla-< ka. Kmečka ženica s cekarjem inru-< to je prihitela, v avlo. »O, jehatna,« še pet minut, pa mi bo vlak ušel!«« Hitela je mimo ljudi, ki so stali v« vrsti in prosila: »Gospod, naj me no« pustijo naprej, da ne bom vlak za-; mudila. O, gospa, naj me no;..<< in« tako naprej. Ljudje so jo puščali in« se smehljali. Do odhoda njihovega; vlaka je bilo gotovo več kot pet mi-; nut. Žena je prišla do mladega fič-; firiča in ga spet prosila: »Gospod,; naj me no...« ,Gospod1 se je trdo; obregnil: »Nikamor vas ne pustim,; pa bi prej prišli. Naj vam bo šola,; če zamudite.« Še enkrat je prosila; žena, kar je neotesanec s trdim; ovratnikom, našopirjen kot puran iz-; tisnil dvigajoč roko:
»Hočete klofuto?« ženica je plaš-; no stopila vstran: »Gospod, naj mi; no odpustijo?« Gospod se je odpušča-; joče nasmehnil in pri okencu zah te-; val: »Brzi, drugi razred, Zagreb.« ;
Kamničan je potegnil, ženica je; zajokala in ostala v Ljubljani.
Freka :
Trgovski vajenec ;
Za vajence imamo poseben zakon,; ki se pa žal niti delno ne izvaja,: narobe, vajence marsikdo na kar: najsurovejši način izkorišča in o tem, naj priča tudi tale zgodba:
Ko je trgovski vajenec po večerji snažil kljuke in prenašal vreče do: 11. ure zvečer, mu je trgovec naročil, da mu mora osnažiti čevlje.
Ker mu je pa čevlje zaradi preutrujenosti bolj slabo osnažil in pozabil odvezati vezaljke, ga je drugo jutro poklical trgovec v sobo in mu
» Ako mi še enkrat pozabiš odvezati vezaljke, glej, da se mi izgubiš, za danes pa moraš za kazen po 11. uri zvečer napisati 500krat na papirnate vrečice: ,Ko osnažim gospodove čevlje, moram vezaljke zmerom odvezati!'«	Ap.
Prizor z ulice
V središču Ljubljane, v neki stranski ulici ima najemnica v pritličju na oknu v lončkih cvetlice. Ker ne premore vrta, je to njeno edino zelenje in cvetje; zato ga tem bolj goji in čuva.
Pred nekaj dnevi je pa prišel po tej ulici eleganten gospod, že srednjih let, v spremstvu dame. Po njunem vedenju sodeč, sta morala biti kak zaljubljen par. Kar na lepem je gospod pristopil k oknu najemnice in odtrgal od cvetlice z več lepimi velikimi listi enega izmed najlepših, ga nesel k dami, pričel pred njo trgati list na majhne kosce in jih razmetavati po ulici. Ko je pričela ogorčena lastnica protestirati, se ji je elegantni gospod še posmehoval in njegova spremljevalka mu je še pomagala, šele ko mu je oškodovanka zagrozila s policijo, jo je dični par naglih korakov odkuril.
če se že jezimo na otroke, ki v svoji nevednosti trgajo cvetje kje zunaj na prostem — kaj naj rečemo o takem odraslem človeku?
Priča
Oddelek za nekadilce
Ko sem zadnjič potovala z vlakom, sem kakor običajno prišla na postajo nekaj časa pred odhodom vlaka, da si zagotovim sedež v oddelku za nekadilce. Na prihodnji postaji je vstopil mlad gospod in kmalu potem, ko je zasedel svoje mesto, si je meni nič, tebi nič prižgal cigareto. Da bi sopotnike vprašal za dovoljenje, mu še na misel ni prišlo.
Vljudno sem ga opozorila, da je prišel v oddelek za nekadilce in da ga prosim, naj ne kadi, ker mi dim škoduje. Mladi gospod mi je pa drzno odvrnil: »Zaradi ene cigarete vas ne bo konec,« in je mirno kadil dalje.
Z.
(Elegantni salon ravnatelja Gustava Bergmanna. Gospod in njegova gospa sedita po večerji v prijetnem kramljanju pri radiu. Gospodu ravnatelju se e posrečilo ujeti poskočen jazz in zdaj požvižgava ob njegovih zvokih in dirigira.)
Aliče: Ali ne misliš iti še nocoj na potovanje?
Ravnatelj Bergmann: Ne. Kar doma bom ostal. Saj je še najlepše doma ob takem mirnem večeru. Najrajši sem še s teboj, ko me nihče ne moti z nepri-etnimi obiski.
Služkinja (vstopi, v veliki zadregi): »Milostljiva!?«
Aliče: Kaj je?
Služkinja: Prišel je neki služabnik in je nekaj oddal.
Ravnatelj Bergmann: Zame? Služkinja: Ne, za milostljivo, Aliče: Kaj je oddal?
Služkinja (v zadregi): Cvetlice! Ravnatelj Bergmann (nezaupljivo): Aliče, kdo ti pošilja cvetlice?
AMce (vzvišeno): Nimam pojma. Ravnatelj Bergmann (služkinji): Prinesite cvetlice seml (Služkinja odide.) Takoj se bo vse pojasnilo.
Aliče: Ali si detektiv?
Ravnatelj Bergmann: Ne, a poznavalec ljudi. Iz vrste cvetlic in iz velikosti šopka bom koj spoznal, ali jih je poslala mlekarica, šivilja ali mo-distka, ki hoče praznovati obletnico neplačanega računa.
Aliče (užaljeno): Ali misliš, da mi kdo drugi ne more poslati cvetlic?
Ravnatelj Bergmann: Mogoče premo-gar, ha, ha, ha!« Ni dogovoril, kajti vstopila je služkinja in sopeč prinesla ogromno košaro polno rumenih vrtnic. Ravnatelj Bergmann ostrmi. (Potlej
Nemški napisa! Feliks Horst
proti služkinji): Lahko greste. (Služkinja odide.)
Ravnatelj Bergmann (skoraj surovo): Kdo ti je poslal te cvetlice?
Aliče: Ne vem. Sicer pa, ali ni zraven posetnice? (Bere na glas): Mojemu plavolasemu srčku!
Ravnatelj Bergmann (ko da bi ga gad pičil. Potem zarjove): Od koga so te cvetlice?
Aliče; Poznavalec ljudi si vendar ti, ne jaz!
Ravnatelj Bergmann: Za to pa res ni treba biti poznavalec ljudi. To vsak osel takoj vidi. Celo zakonski mož to vidi. Cvetlice ti je poslal neki ljubimec.
Aliče (ogorčeno); Gustav!
Ravnatelj Bergmann: Lepe stvari se gode! Ali se zato že dvanajst let ubijam? Ali zato garam od zore do mraka? Ali zato delam nadure? Jaz, ravnatelj! Ali mi zato ni bila nobena žrtev prevelika? Da moram kaj takšnega doživeti!
Aliče: Včasih bi se moral pač tudi zame kaj pozanimati!
Ravnatelj Bergmann: Z drugimi besedami: zanemarjal sem te. S takšnimi obtožbami so dedno obremenjene vse žene... Zakaj neki sem toliko delal? Samo zato, da bi ti ustvaril lepo življenje. Ti si pa meni nič tebi nič izbereš drugega!
Aliče: Za takšno me torej imaš?
Ravnatelj Bergmann: Seveda! Saj so te cvetlice najboljši dokaz za to!
Aliče: Če si že tako podel, da me česa takšnega dolžiš, ti bom povedala po pravici: Da, varala sem te! Včeraj! Predvčerajšnjim! Vsak dan! Povedala ti bom tudi, kdo mi je poslal cvetlice. Že dve leti imam lju...
Služkinja (vstopi): Oprostite, milostljiva...
Aliče: Kaj se je zgodilo?
Služkinja: Sluga, ki je prinesel cvetlice, je spet tu.
Ravnatelj Bergmann: Kaj bi rad? Kaj je pa spet prinesel?
Služkinja (skoraj vesela): Cvetlice niso za nas, milostljiva.
Aliče (hladnokrvno): Dobro.
Ravnatelj Bergmann: Odnesite cvetlice! (Služkinja odide s cvetlicami. Tišina. Ravnatelj Bergmann jame spet vrteti na aparatu.)
Aliče (se zasmeje).
Ravnatelj Bergmann: Zakaj se smeješ, Aliče?
Aliče: Smejem se moški nečimrnosti. Samo zato, da bi ti dokazala, da me drugi ljudje obožujejo, torej iz gole nečimrnosti sem te nalagala z ljubimcem. (Mož jo vprašujoče pogleda). Ali si pa mar mislil, da je vse to res? O, Gustav!
Ravnatelj Bergmann (nekam negotovo): Vsekako tega ne bi bil zaslužil.
Aliče; Tako srečen zakon, kakor je najin! Nikdar nobenih prepirov. Zmerom sama ljubezen in zvestoba.
Ravnatelj Bergmann (ganjeno): Da, tako je, srček moj, in tako naj tudi ostane.
Aliče: Zdaj grem spat, ljubček. Lahko noč. (Poljubi ga na čelo in odide.)
Ravnatelj Bergmann (Sam. Plane k telefonu in poišče neko številko): Tam cvetličarna Flora?... Tu ravnatelj Bergmann!... Take površnosti še svoj živ dan ne pomnim! Če se še kdaj pripeti, da boste poslali rože pošiljal-cu namesto naslovljencu, ne kupim nikdar več pri vas!... Škandal!... Lahko noč!	(ba)
l/l
Humor in
anekdote •
Moderna mladina
Učiteljica vpraša Petrčka: v Naš te j mi imena nekaterih zvezd!«
Petrček: »Nogometnih ali filmskih?«
Marijančkovo jajce
Marijančku je šest let, dober fantiček je, samo pri jedi je preveč izbirčen. Nikoli mu mama ne ustreže; zdaj je juha prevroča, drugič meso pretrdo, zdaj kolač premalo sladak. Mamica Marijančka lepo uči, da se ne sme zmerom pritoževati, a Marijančku to ne gre do živega.
Te dni je dobil za večerjo mehko kuhano jajce. Komaj ga pokusi, že moško izjavi: »Mama, to jajce pa smrdi!«
Mama pozna Marijančkove muhe in ko nadobudni sinček še nekaj godrnja, dobi eno okrog ušes.
»Tukaj imaš, paglavec izbirčni! če ne boš takoj pospravil jajca, boš moral pojesti še eno!«
Marijanček vidi, da gre za res, ne kaže mu drugega, ko da stisne rep med noge in jajce tiho poje. šele na koncu, pri zadnjem založaju, se opogumi in vpraša: »Mamica...«
»Kaj spet sitnariš?« vpraša mama strogo.
»Mamica... ali moram tudi kljun pojesti?«
Prijateljice
Dve prijateljici se pogovarjata o tretji prijateljici, ki si je hotela vzeti življenje.
»Pravijo, da se je zastrupila,« meni prva.
»Najbrže se je ugriznila v jezik,« pravi suho druga.
Umetnost in moda
»Povejte mi, mojster, zakaj ■ slikate samo nage ženske?«
»Ker se moda ženskih oblek tako hitro spreminja, da so slike že nemoderne, še preden se dobro osuše.«
Tudi brez njega gre
»Ali imate v vaši vasi zdravnika?«
»Nimamo ga.«
»Kaj pa storite, ako kdo izmed vaščanov zboli?«
»Nič. Prišli smo do spoznanja, da bolnik lahko umre tudi brez zdravnika.«
Smola
V neki družbi preganjajo čas z raznimi igricami. Naposled se domenijo, da bo tisti, ki bo naredil najgrši obraz, dobil neko nagrado. Vsi režejo spake in se pačijo na vse mogoče načine. Ob koncu igre sodnik vstane, stopi k neki dami v kotu in ji prisodi nagrado. Dama ogorčeno skoči pokonci: »Dovolite, saj jaz se 6ploh nisem udeležila igre.«
Iz zdravniške sobe
»Tristo, vragov,« zarohni zdravnik,
»že tri mesece vas zdravim za zlatenico, danes mi pa poveste, da ste Kitajec!«
Oj ti zlata mladost!
Težak osebni avtomobil švigne okrog
vogala, prebrne drog cestne svetilke, poruši vrtno ograjo, se zaleti v bližnjo hišo in obstane. Iz podrtije skoči ljubko mlado dekle in si ureja lase: »Vidiš ljubček, t o je bil vendar enkrat pošten poljub!«
Nora služkinja
»... in pri jedi, Micka, servirajte od leve, prazne krožnike pa jemljite z mize z desne.. Ali ste razumeli?«
»Sem, milostljiva gospa, toda — ali ste tako praznoverni?«
Najnovejše škotsko
Škotka se je dala fotografirati. Zvedavo ogleduje svojo sliko, potlej pa meni: »Na tej sliki sem videti 10 let starejša kakor sem pa v resnici.«
Škotski fotograf se hitro odreže: »Se vam vsaj prihodnjih 10 let ne bo tr ha več fotografirati.«
Škotka je zadovoljna, še več, kar veseia je.
***
V nekem škotskem dnevniku si či-tal te dni tole novico o avtomobilski nesreči:
»Pri Glasgoivu sta trčila dva avtomobila: 37 mrtvih.«
***
Neki angleški popotnik si ogleduje škotsko vas. Čudno se mu zdi, da v vsej vasi ni niti enega zdravnika.
»Kaj pa storite, kadar zbolite?« povpraša naposled nekega vaščana.
»Naravne smrti umrjeino,« se odreže Škot.
Velikodušnost
»Prosim oddajte te cvetlice Mac-Connorju,« meni širokopleč visok mož vratarju bolnišnice.
»Pri nas nimamo nobenega bolnika tega imena.«
»Vem, pripeljali ga bodo šele drevi. Drevi bom namreč njegov nasprotnik pri boksu.«
Kaj je življenje?
»Plamen,« je dejal Bernard ShaW, veliki angleški dramatik.
»Trdnjava,« je dejal Napoleon.
»Sen,« je dejal Calderon, španski poet.
»Dim,« je dejal W. E. Henley, angleški kritik.
»Tragedija,« je dejal Swift, irski pisatelj.
»Lestvica,« je dejal sir Rihard Burton, raziskovalec, ki je odkril jezero Tanganjika v Afriki.
»Pripovedka,« je dejal Anderseni, znameniti danski pisatelj prelepih pripovedk.
Pa ni bilo tako
»Vi ste pa res neroda, za nobeno pravo delo niste,« je dejal neki spo-tikljivi sosed — Tomažu Alvi Edisonu. *
»S svojim nedolžnim obrazkom M bili primerni kvečjemu za kakšno podeželsko naivko,« je dejal njega dni neki režiser ,demonski' Marleni Die-trichovi...
Zamenjani vlogi
Poljski kralj Avgust Močni (1694 do 1733) je lepega dne v šali dejal svojemu dvorjanu Kyau, ali morda ve za kakšno novo zabavo. »Kajpak vem,« je ne da bi dolgo pomišljal, odgovoril odrezavi dvorjan, »prosim Vaše Veličanstvo, naj bi za dve minuti zamenjala najini vlogi.«
Kralj je bil dobre volje in je privolil v Kyauov predlog. Poznal je dvorjanove duhovite šale in ves radoveden je čakal, kakšno si je dovtipnež spet izmislil. Ni se zmotil. Dvorjan je zlezel na prestol, si pokril glavo s kraljevim klobukom in ogovoril kralja kot generala Kyaua, čeprav je bil Kyau v resnici samo polkovnik. Razen tega ga je pa laži-kralj še imenoval za poveljnika trdnjave Konigstein.
Kralj je pozneje res potrdil to Imenovanje in tako je pretkahi, zviti Kyau kot 80-letnik, leta 1733. v tej častni službi umrl.
MlfilHU USODE |
Po nemškem izvirniku priredila K.
88. nadaljevanje
Cramerjev sin je namreč končal poljedelsko akademijo in bo prišel k meni za oskrbnika. Ce sam ne bo zmogel, ker mu še prakse manjka, mu bo pač oče z izkušenimi nasveti pomagal.«
»Prav, viš, tako je prav!« je pritrdil doktor. »Vse te zunanje stvari bi bile pri vas v redu, glavna stvar pa žal še zmerom šepa — sprava med tvojo ženo in teboj!«
Ervin se je kar vstran obrnil.
»Prosim te, nikar ne govoriva o tem. Saj sem ti že zadnjikrat povedal, kako je med nama in kaj sva sklenila.«
»Ali se zdaj ob tvojem povratku nista nič o tem menila?«
»Ne, zakaj neki? Saj vidim, da Hana noče, jaz se pa tudi ne bom tako ponižal, da bi moledoval za spravo, ki bi bila, kar se nje tiče, gotovo samo formalna.«
»In kako je s teboj?«
»Stric, prosim te nikar me ne muči!« je siknil Ervin. »Saj si že poskušal pri njej, vem, vem, pa te je zavrnila.«
»Že res, a na čisto še nisem prišel z njo. Nekoč mi je vse zaupala, zdaj ; se pa vsega otepa in ee za vsako ma-; lenkoet krčevito razjoče. Kaj le vse to ; pomeni? Nekoč je imela vendar jekle ; ne živce.«
; »Bolna je,« je temačno dejal Ervin.« ;»Tako bleda je in uboga, da sem »e ;kar prestrašil, ko sem jo uzrl. Danes tje pa 6ama poslala po doktorja Hel-;winga, pa ni nič povedala. Malo prej j se je bil pripeljal. Po tihem sem na-
ročil, da me morajo poklicati, ko bo odhajal. Skrbi me, ko je bila pa zmerom zdrava ko riba v vodi!«
Eokard je globoko vzdihnil.
»Z vama ni kaj prida početi. Mlada sta, skrbi za bodočnost nimata, poročena sta, pa vendar nočeta ostati skupaj. Tu bo moral sam Bog poseči vmes in vama bo moral s krepko zaušnico strezniti trmasti betici. Brankovi in Dankmarji, vsi ste enaki, saj ste si v rodu. Trme zabite. Pika!
»Da, pika! In vendar sem Hani hvaležen, da me je sama povabila, naj pridem v Reineck, zakaj tu sem kakor se spodobi blizu svojim volivcem. Dobro je samo to, da se nama ni treba javno kazati, zakaj Hana še zmerom žaluje. Občujeva pa skoraj z nikomer — in vendar je vse skup ogabna komedija, ko veš, da bo po volitvah šlo vse na dvoje. Ža zmerom. Dolgo tega več ne prenesem. Ko bodo moje dolžnosti v volivnem okrožju urejene, pridem koj v Berlin.«
Eckard ni nič odgovoril. Sprevidel je, da se je omajal njegov poslednji up.
»Torej ob šestih prosim voz!« je menil in vstal. »Samo brzojavko še pošljem, da bodo pustili primeren prostor za tvoj volivni govor. Stenografske zapiske ponesem s seboj, a to sam veš, da pred deveto uro ne bom v uredništvu.«
Odšel je v svojo sobo. Deset minut pozneje je že hitel po stopnicah ni-zdol, vihteč V desnici napisano brzo-
javko. Spodaj v veži je srečal doktorja Helwinga. Pozdravila sta se in Eckard je brž povabil zdravnika v sosedni salon. Bil je kajpak tudi sam v skrbeh za zdravje nečakove žene in zato je hotel zvedeti, ali je kaj resnega. Že čez nekaj minut je spremil Eckard starega zdravnika nad vse prijazno do voza in se poslovil od njega. Služabniku je brž oddal brzojavko in stekel spet po stopnicah navzgor.
Brankov ga je začudeno pogledal, saj se je bil malo prej komaj poslovil.
Doktor Eckard pa ni bil v zadregi, temveč je mirno spregovoril:
»Hotel sem ti kar sam prinesti dobre novice. Doktor Helvving se je pravkar odpeljal.«
»Odpeljal? Saj sem vendar naročil, da me...«
»Že prav!« mu je skočil doktor v besedo. »Namesto tebe sem kar jaz opravil z njim. Nič skrbi si ne delajva več zaradi Hane — nič resnega — vse je v najlepšem redu!«
»Čeprav, ampak hotel sem zvedeti kaj podrobnejšega!« je nejevoljno vzkliknil Ervin. »Naročil sem, in še tebi sem povedal, ti ga pa kar sam odpraviš.«
»Da, še svetoval sem mu, naj se brž odpelje, ker sem si hotel sam privoščiti veselje!«
»Kakšno veselje?«
»Da sem lahko vsaj enkrat spet »angel miru«. To se md ne primeri prevečkrat. Bližnjemu ne smeš nikoli nič slabega želeti, a vendar bi bil vama
privoščil tisto nebeško zaušnico, vama trmoglavcema. Toda stari Bog v nebesih je pravičnejši, kakor sem mu prisodil. Vama je pošteno prizanesel.
Eckardove besede so bile na moč čudne in Ervin je od nestrpnosti kar mencal.
»Kaj pa prav za prav misliš? Niti besede ne razumem.«
»Res ne? Malo poglej tja gor, naravnost za nosom!« Prijel ga je za rame in ga obrnil proti oknu. »Kaj vidiš tam?«
»Nič,« je ves zmeden odgovoril Er-viin.
»Res ničesar ne vidiš?«
»Parna je tam, drugega nič.«
»To drži. Ali res ne vidiš gor n« strehi nekaj, kar 6toji na eni sami rdeči nogi in klepeta z dolgim kljunom? Njegova ženica sedi namreč poleg v gnezdu — in oba presrečna ogledujeta prve poskusne polete svojega zaroda. Mamica je še malce nerodna, slaba je še, malček, ki zdaj ven kobaca, je pa od sile podjeten. Ali jih vidiš?«
»Prava reč, štorklje so že od pamti-veka na tej parni. Prateta jih je varovala in čuvala, ker je še verovala v staro pravljico, da štorklje srečo pri-neso.«
»Nikar se ne norčuj iz pokojnih! Hanina babica je bila že pametna ženska in je zmerom vse s pametjo storila.«
Brankov se je nestrpno obrnil stran.
»Stric, danes te pa ne razumem. M1" slil sem, da 6e bova o pametnih rečeh pomenila, zdaj me pa pitaš s takšnimi otroškimi pravljicami.«
Doktor Eckard je ves obupan dvignil roke.	,
»Še zmerom ne razume! In bi ra« bil duhovit človek! Že vidim, da moram govoriti naravnost: Ta klepetulj — štorklja namreč — se bo okoli božiča prav iz Egipta potrudila sem v
U. VIII. 1938.,
DRUŽINSKI TEDNIK
7
Reineck na obisk, etoj! prav za prav » Rodenstein, zakaj vajin potomček mora biti vendar rojen na dednem gradu.«
Ervin je obnemel; šele čez nekaj minut je stričevo prerokovanje popolnoma razumel. Tedaj je ves razburjen planil pokonci.
»Stric, ali je res? Ali je mogoče?« »No, vendarle se ti je posvetilo! Hvala Bogu' Pesniki ste včasih zabiti, včasih pa slišite travo rasti.«
"lak povej vendar! Ali veš to iz Hehvingovih ust? Torej bo moja Ha-
»Da, da, i božičnim darilom te bo Presenetila! No, ali se boš še zmerom otresal otroških pravljic? Zdaj menda ves kaj ti je dolžnost!«
. >Vem, stric!« je zavriskal in planil iz eobe.
, Evgen Eckard je pa stopil k oknu lIj je muzaje se škilil na parno. Na £las je modroval: »Ti stara klepetulja, sPet si ge obnesla! Pa te hočejo oropati staroslavnega slovesa s temi mo-aernimi razodetji. Ne daj se!«
Brankov je medtem zdrvel po stopicah nizdol. V družinski sobi ni bilo nikogar, zato je počasi, skoraj plaho Pri duri v sosednjo sobo. Hana je še y jutrnji halji ležala na divanu. Obraz fe skrivata globoko v blazino, zato med ihtenjem še slišala ni, da je nekdo vstopil.
■^ana,« je po tihem dejal.
Planila je pokonci in si jela vsa Prestrašena brisati solze. Ervin je sko-1 t njej in jo zaskrbljeno vprašal: »Hana, zakaj ee jočeš?« fii odgovorila, samo živa rdečica jo Je oblila do temena.
»Zakaj si jokala? Zakaj si mi mesece jn mesece prikrivala, kar vem sele par minut — srečo, ki že nisem uPal misliti več nanjo...«
»Ne, ne, to ni sreča!« se je s stra-liom upirala mlada žena. »Brezmejno nearefina sem, odkar vem... Zdaj ee vendar ne bova mogla...«
»—raziti, meniš? Ne, ne smeva ee, 10 bi bilo bogokletno. Samo besedo reci, Hana — zakaj jaz sem prost, po-Ppinonia prost! Svojo zmoto sem sprevidel — in sem napravil križ čeznjo. "ai pride kar koli, preteklost nama ne 0 nikoli več delala skrbi.«
, Globoka, prepričevalna resnobnost le govorila iz njegovih besed. Hana ni nič vprašala, ni terjala nobenega Pojasnila, toda videl je, da mu verjame.
»In zdaj znam tudi prositi!« je ^rastno spet povzel. »Saj sem te lju — od trenutka, ko si odšla od mene, ko sem spoznal, kaj sem s teboj ‘zgubil. Zdaj, zdaj te pa prosim, osta-n' pri meni, Hana! Nikar me ne za-vrzi, saj me menda ne sovražiš tako selo!«
»Kaj še!« je vzjkliknila mlada žena. "»Umrla bi bila skoraj, toliko sem trpela!«
Spet so jo oblile solze, toda zdaj je okata na prsih svojega moža... In ko je dvignila pogled k njemu, je uzrl skozi biserje solz v njenih očeh spet E'ati odsev Potopljeno zlato, ki si utira pot k svetlob:!
Srečo prinašajo zlate oči, pravijo ljudje — in bila je polna in smejoča se sreča, ki je drhtela v Ervinovem S'asu, ko se je sklonil nadnjo in ljubeče zašepetal:
»Žena, predraga — blagoslovljena mati najinega otroka!«
• *
Volitve bo bile pri kraju. Boj je bil n.a moč silovit, zakaj šlo je za to, da s> Brankov pribori očetov mandat, ki So ga po njegovi smrti ugrabili politični nasprotniki. — Hud je bil boj — in vendar je bil Ervin Brankov naposled svečano ustoličen na mesto pokojnega očeta.
Državni zbor je že zasedal. Prve seje so bile že mimo in zdaj je ves po-1'Hmi svet nestrpno čakal velikih debat. Stranke ao poslale v boj svoje Preizkušene govornike, zakaj na tehtnici so bile velike stvari.
V stanovanju doktorja Eckarda je svečano oblečeni Gundermann pravkar raportiral gospe Wittlichovi o najno-vejših dogodkih. Doktor mu je bil namreč podaril vstopnico za državni ZW in zdaj je svoji etari prijateljici natanko opisoval sleherno malenkost.
»Škoda, da niete slišali, gospa Wit-Uichova. Človek bi ne verjel...«
Gospodinja je poslušala z očmi in ušesi. Saj je bila vendar steber hiše gospoda glavnega urednika — in kaj-Pak z Gundermannom vred verna ei-'ateljica .Prapora*.
»Tak povejte no že,« ga je silila. »Po vrsti lepo! Torej kako se je začelo?«
»Začetek — prava reč! To ni bilo v*e skup piškavega oreha vredno. Go-yoril je neki star gospod, po tihem razvlečeno, da se je človeka kar spanec loteval, poslušalci so se pošteno dolgočasili. Ti so zdehali, drugi so kjmali, nekateri so pa res zadremali. Naposled je vendarle končal — in napovedali sc govor gospoda Brankova, /endar že! Koj ko je 6*opil na oder, Je postalo razpoloženje cftugačno No j*8! gospod Brankov je pač ,osebnost*, ®kor pravi gospod doktor.«
»Da, to je .res. Postaven je — in je-z*k ima menda tudi na pravem n?estu.< »Pa še pošteno! Govoril je ves čas "a pamet; menda ie enkrat sauikTat Pog!edai v svoje zapiske. Cul sem, da se menili o njegovem »deviškem* govoru, a reči moram, da je bila nje-o°va beseda silovita in polna ognja,
IS. nadaljevanje Potlej ee je zasmejala, kakor se je
pa ne deviška. In glas ima! Včasih J
je kar zagrmelo po dvorani. ,Rojeni} govornik*, je menil gospod doktor, t Naš gospod je sedel z gospo Branko- } vo v prvi vreti — in ona je bila vsa } zamaknjena. In pred menoj je sedel} gospod Eberty in se je ves čas pridušal. Tako je bil namreč navdušen!«
Gundermann je obmolknil. Vedel je,*i da tako povzdigne učinek. In res, go-} spa WittIiichova je postala vsa razbur-1 jena.	Z
»No, dalje, dalje!« je silila.	*	.	,	....	.	.
»Da, čez pet minut so že vsi spre-$zasmejala vselej,_kadar so jo živci pu-videli, da je govor	gospoda Brankova	na	cedilu. »Bog	nebeški, ali se ni
nekaj posebnega. Vsi so prisluhnili,*dovolj-« Je vzkliknila.la spletka pre-etegovali so vratove in v vsej dvorani }s®6a y6e nieje. Kaj naj vendar stoje bilo tiho. Zdaj pa zdaj so udarili Z rJn?> , . j?1 varna Pr®d Karlo — kaj v dlani, ploskali eo kakor za stavo,tna,1. ^.0T'VX' *	.
na koncu je pa ,od	vseh strani odjek-*	.'-'osla	je v	svojo	sobo in sedla za
nilo viharno odobravanje*, kakor ,Pra-}Plsa'110	mizo	Videla	sem, kako je nje-
por* piše, kadar govori kakšen ,ka-*!*0 pero drselo, kako je rdela od ogor-non". Vse vprek je vpilo in ploskalo ♦ c®nia‘ . n?tai	ie za a •
— in menda bi odobravanje ne ne-t»I^*a> preberi!« . halo zlepa, da ni	predsednik poslu-1	^	mi	Piemo	111 ^ala sem tele
šalcem zagrozil, da bo dal galerije*besede:
izprazniti. In potlej je stopil gospod t »Nikoli nieem mislila veliki laži Brankov z odra in vee ga je obsulo.*svojega življenja dodati še večje!
PREPOVEDANA LJUBEZEN =
PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI
Nepozabno, prekrasno je govoril naš<
nečak!«
Gospa Wittlichova je odobravajoče« kimala. Imela je mnogo smisla za dru-; žinske uspehe, in ,naš nečak* je bil! sploh nie-n ljubljenec, ker je bil zme-j rom prijazen in viteški z njo.
Gundermann še ni vsega do končaj povedal, ko je zunaj pozvonilo. Stekel' je k durim in se vrnil s kar se da; spoštljivim izrazom na licu.
Helena.«
»To moraš dati Juriju, slišiš, teta, to moraš storiti! Moraš najti priložnost! Tole pa moraš dati Karli.«
Pismo se je glasilo:
»Ljuba sestra I
Zelo veliko si storila zame, kakor mi je takrat rekel gospod pastor. Rešila si mi dobro ime in me obvarovala sramote. Prosim te, stori mi še ne-
»Gospod Brankov! Ali mar ni lepo,jkaj. puet:i-nle da v’miru živim, jn da koj po tolikšnem uspehu obišče} 'vidi, da se ne morem in no-strica. Veste, gospa AVittliehova, ko*gem por0citi. Saj 6i tako spretna v bo odhajal, si ga le dobro oglejte.« iVseh rečeh in tako boš že našla prave »Cernu neki? Saj ga ze dovolj dolgo? ,)es&de za gospocla doktorja Brauna, poznam.«	. .	. J da mu boš pojasnila jalovost njegove
»Že, ze, toda zdaj je drugačen,« iR| snub^ve. Ce ti nočeš to storiti, bom svečano povzel Gundermann. »Zdaj jel nM>rala ,ama; bojim se le, da ne vendar ,politična osebnost - m to je?f>oln zm0gla več laži. - Helena.« nekaj prav posebnega, gospa Wittli-| >>To ^ jj()S dala> wli5iS?<<
cnova.«	Z	»Bom, bom! Pomiri se vendar, He-
Notri v delovni sobi sta oba gospo-* ienak da sedla Brankov je moral spotoma* >To ne gre ,ako hHr0 Boli ^ na skok k svojemu stricu	*ne	kaj	mj	i10{e Karla storiti in
- i -V? Za , nunut, stric,« je z<»-} ('e£a vsega misli, da sem zmožna. In cel. »Moram se s teboj pogovoriti.}ux]la^ jn zakaj to želi, zakaj ima to Prej sva utegnila spregovoriti komaj1 par besed.«
Eckard mu je prisrčno segel v roko.
»Saj sem se komaj prerinil, ko so te pa od vseh plati tako oblegali. Zdaj sva sama in zdaj ti lahko rečem: Hvala ti za vse, kar si nam danes dal! In dobro srečo za bodočnost!«
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Narobe, jaz se moram tebi zahva-Z liti,« se je otepal Brankov. »Da sem* smel sploh s tega mesta govoriti, je* zgolj tvoja in tvojega lista zasluga.*
Tolikanj energično ste mi segli pod* roke; in bilo je potrebno, zakaj voliv-j ni boj je bil hud, da zlepa ne tako.«*
»Prava reč, samo da je zmaga naša.j-----------------------------------------------------
Zdaj smo dosegli to, kar je tvoj oče* nesmiselno željo, ali moreš razumeti, hotel, pa se mu ni nikoli posrečilo^} ali slutiš? Nekaj mora tičati za tem. Ponosen sem nate — in zdaj mi boš}sjCer Karla ne brzačela. In Jurij, kaj pritrdil, da	sem tvojega ,Wulfharta‘}	si niora on	misliti o	meni? Ali naj ga
moral tako	hudo kritizirati, saj junak}	izdam, naj	tujemu	človeKu izpovem
iz štirinajstega stoletja vendar ni zn^l}svoj in njegov greh? Ali pa morebiti in ni mogel govoriti, kakor si ti svo-} Karla misli, da... da... bom zamolčala bodnjaško govoril z njegovim glasom.* možu, ki mi hoče dati svoje ime?« Prav, da si	zavrgel stari srednjeveški}	Ni vedela, kako naj bi se izrazila,
oklep in si	zgolj z uma svetlim me-}pokrila si	je obraz	z rokama in se
čem krepko in pošteno mlatil. Dvaj-} bridko	zjokala...
se to stoletje se ti bolje poda; kar*	*
ostani na tej poti!«	*
»Tega ne slišim prvikrat, stric Ev-}	Helenino	pismo	sem oddala Karli,
gen,« je smehljaje se odgovoril Ervin.} Loti	sem	pa	izročila drugo za Jurija.
aTo mi je Hana že pred meseci rekla,} Potlej sem sedela z Jurčkom v dru-ko sem obupaval nad seboj in nad}žinski sobi in ga poučevala. Med nje-svojo bodočnostjo.«	tgovimi bistroumnimi vprašanji eem
»Tak tako! Zato si ob sklepu govo-} kmalu pozabila vse ostalo. Bil je dan, ra tako čudno pogledal k njej.	Nem}ko sva se	učila prirodopisje in	sva šla
sporazum, ki mi je ostal prikrit.	Bodi}v naravo.	Takšen pouk je bil	i učite-
vesel, da imaš tako ženo ob strani;*ljici i ^čencu posebno pri srcu. sam lavorjev venec bi te ne osrečil} Ko je šel Jurček po svoj klobuček, popolnoma. Boš že še videl, kako boš t je Loti vsa bleda 6muknila k meni v moral stati sredi boja in se braniti}sobo. »Kaj ee je pa danes zgodilo? na vse strani. Sicer pa — zdaj hočem | Gospod in gospa sta se pravkar pre-svečano zatrdilo .da sem bil jaz	tisti,}	pirala, to	se pravi, gospod je	bil pre-
ki je Hano ,odkril*, jaz in nihčetcej tih, a	gospa — dol v vežo	smo jo
drugi.«	{slišali! Oh, gospodična, naša gospa...«
»Vse podpišem, kar koli hočeš, toda rje pristavila in zmajaki z glavo, zdaj moram oditi. Nocoj torej na svi-j »Kaj je z gospo?« denje!«	|	»Strašno slabe volje je, najbrže je
Doktor je spremil Brankova v pred-f bolna. Eno nogo zmerom vleče za sa-sobje. In glej, tam je res že stala go-tbo, in to jo najbrže skrbi — saj veste, spa Wittlichova, da se nagleda — »po-} pri njeni materi se je prav tako za-litične osebnosti«. Pogumno je stopila} čelo.«
k njemu in um prisrčno čestitala nat »Kaj pa?«,;,sem prestrašeno vpra-uspehu.	fšala
»Za nocoj vam ni treba nič pripra-} »Bolezen, ki jo je nazadnje pobrala viti, gospa Wittlichova,« je smeje se}in prav v tej starosti, Justi mi je to povzel doktor Eckard. »Povabljen sem}pravila, ko sem z njo o tem govorila.
pri nečaku »Kar mislila sem si
[Bolezen bo najbrže dedna, in to ji zdaj
in kako všeč} roji po glavi in jo bega in draži. Saj mi je! Danes je namreč moja snaha tu.}si lahko mislite: gospod je do smrti Saj veste, gospod doktor, tam zunaj i priklenjen na posteljo, in zdaj naj še v tisti mali gostilni...«	tona lepega dne obleži... Prav živo si
»...kjer sem vas na veo srečo spet*predstavljam, kako ji more biti pri ujel... Saj res! In tisto majceno, krica-|duši.<
vo iz Uckermarka — je tudi s seboj* V tistem trenutku je vstopila Karla, prinesla?«	}Nehote eem jo vprašujoče pogledala
Gospodinja se je že spet razrepen-Zin videla sem, da ima vročico in spačeno postavila predenj.	tčen obraz; zdelo se mi je, da res levo
»Da, Alenčica je tudi v Berlinu. To-*nogo nekam vleče za seboj. Hotela da zdaj nič	več ne kriči. Zdaj sta ji »sem jo vprašati, kako	ee	počuti, a me
že dve leti.	Teka koj sama in govori j .ii pustila do besede,
tudi že. Kar	pomirite se, gospod dok-* »sporočite moji sestri,	da	bom	še
tor, v vašo	hi--o je ne bo nikoli več!«t-ama govorila z njo	—	že	veste,	o
Očita (oče je izrekla te besede, toda* čem.« doktor ee je samo smejal.	♦	»Da,	gospa Rhodnova, mislim pa,
»Le naj pride; če je res že tako do-*da je zaman in da bi se obe prav po stojna, bi s: ;o kar rad ogledal Med J nepotrebnem razburjali.« nama, gospa Wittichova, moral se bom* »Tako? Bomo že videli! Kako si navaditi na takšne škratlje, zakaj pri|.$ploh predstavlja svojo bodočnost? Te-Brankovih ..«	J 4a zavoda bo nekoč vendar konec, eta-
Gospa VVittlichova je razumevajoče Tri ljudje ne žive večno. Da pa ne bo-prikimala.	J do prišle nove dame, bom že poskr-
»Sem že opazila. Toda otroci niso*bela. No, in potlej? Ali Helena misli, »Skratljk, otroci so božji blagoslov, dajda boni umrla pred Jurijem? Moti se, veste, gospod doktor.«	*na Jurija naj ne čakaj Ce se ji ponuja
nova dostojna preskrba, naj jo zgrabi z obema rokama.«
»Mislim, da ni Helena še nikoli računala z možnostjo vaše smrti, gospa Rhodnova,« sem rekla.
»Oh, potlej še ne poznate moje sestre!« je odgovorila prav tako mirno, »menda vendar ne boste trdili, da bi bil doktor Braune zamolčal v zavodu diagnozo o moji bolezni? Kakor da ne bi poznala ljudi!«
»Niti besede ni rekel, gospa Rhod-Dova! Davi eem prvič slišala, da se ne počutite dobro.«
»Kdo to pravi? Prav dobro se počutim. Verjemite mi, zdrava sem.«
»Saj ste vendar pravkar govorili o bolezni.«
»O bolezni? Da... Veste, zdravniki radi pretiravajo! Ce pomislim, kako je bilo z Jurijem — niti leto dni ne bi več živel po tisti nesreči! Zdaj se mu pa godi kakor zlepljeni skledi, ki drži trikrat tako dolgo ko nova. Sedi, piše svoje spomine s potovanj in zbira slike. Dnevniki se trgajo zanje, pisma dobiva in vprašanja in kdo ve kaj še vse. To ga drži pokonci, da je od leta do leta trdnejši. Jaz bom prav tako napravila. Trudim ee za gospodarstvo in živa duša mi zato ni hvaležna. A — da bi obujiala, ne, take ljudi, kakor je Helena, desetkrat prekosim. No, bomo že videli; zakaj se neki razburjam?«
Medtem je vzela poslovno knjigo iz pisalne mize in se pripravila k delu.' Jurček je pridirjal v sobo, a je hitro in prestrašeno obstal, ko je zagledal svojo mater. »Po teto sem prišel,« je pripomnil.
»No,« je zagodla, »saj te ne bom požrla.«
Ko je plašno stopil k njej, da bi jo pozdravil, mu ni dala roke, temveč je suho dejala: »Zbogom, fantalin, in prosim, da prideš točno k obedu.«
»Danes bom obedoval pri teti,« jo je spomnil, »saj je vendar sreda.«
Karla se je zdrznila in se zamislila v 6voje račune; mojega pozdrava ni slišala, ali ga pa ni hotela slišati. Zamišljena eem šla z Jurčkom skozi park.
»Mama je bolna,« je rekel mali, »nekaj ima v nogi. Kajne, teta, nerodna reč je to, če bi človek rad zdirjal, pa ne more?«
Potlej je kakor puščica šinil k vrat-cem, ki sva jih morala odpreti, da sva prišla na poljsko pot, držeči proti Mali Ziilli.
Dva tedna pozneje sem dobila od Jurija naročilo, da moram vzgojo njegovega sina pošteno poprijeti, ga popolnoma odtegniti vplivom popustljive Loti in se v ta namen preseliti v Veliko Zullo. Gospodična Diirrhnhnova bo za 6Voje delo s knjigovodstvom že dobila primerno odškodnino.
Pismo sem pokazala Heleni. Zelo nerada sem jo zapustila, ker je imela že zaradi moje začasne odsotnosti dela čez glavo; ko me ne bo, ga bo imela še več. Helena je bila zelo vesela Jurijevega naročila in me je silila, naj hitro pristanem.
Moraš, Ana, moraš — veliko bolj mirna bom, če bom vedela, da si tam. Tudi na Karlo boš imela dober vpliv, in kar se mene tiče — moj Bog, tako srečna bom, ko boš tam, da ti ne morem povedati.«
Pospravila sem svoje stvari in poznega septemberskega jutra vzela slovo od Male Ziille in od dragih starih stanovalk in odšla v Veliko Žtillo, kjer me je mali slovesno sprejel, komaj čakaje, kdaj bom prišla. Loti je ostala v Mali Zulli in si z Justi delila stanovanje prejšnjega gozdarja.
Helena me je pospremila do poljske poti. Molče sva korakali in opazovali malega, ki je divje tekal pred nama, 6e spet vrnil in prinesel nekaj bledo-vijoličastih jesenskih podleskov, ki jih .je utrgal za tetko Helenico. Ko ga je v zahvalo poljubila, ji je vroče vrnil poljub, potlej je pa spet oddirjal. Helena mi je zašepetala: »Nič se ne upiraj, če ga ne bo pustila semkaj, potrpežljiva in razumna bom, saj bom vedela, da si ti pri njem Verjemi, boljše je, da ne pride prepogosto k meni.«
»Zakaj, Helena? Saj živiš tako rekoč samo od njegovih obiskov.«
Obstala je in me pogledala s svojimi velikimi očmi, ki so komaj zadrževale solze. »Mislim, da ga ima rada. Ana,« je rekla nekam hripavo.
»Koga? Jurčka?«
»Da, in ljubosumna je, ker me mali ljuhi.«
»Tega pa ne verjamem, Helena!«
»Pač! Zanesi se, da je takol Opazovala sem Karlo in malega, ko je bila zadnjič z njim tu v Mali Ziilli, na vrtu ob vodi. Tam je sedela z njim in mu delala čolničke iz papirja. Vse več in več jih je hotel imeti. ,Celo bro-dovje bi rad!* je vzkliknil in delala mu jih je neutrudljivo. Stala sem za zamreženim pralničnim oknom in sem slišala sleherno besedo. ,Samo še deset,1 je nazadnje zahteval nenasitni malček. — ,Prav,‘ je dejala. ,še deset, a moraš me imeti rad in mi zato dati deset poljubčkov.* ■— ,Ne, ne deset —
samo enega, dovolj je,‘ je določil. — ,Potlej ti bom naredila samo en čolniček.4 — ,No, zaradi mene...* — ,Pa takoj, že vnaprej, Jurček/ Nekaj časa je bilo tiho, potlej sem pa slišala Jurčka, kako je štel in vmes polju-boval Karlo. Pri sedmem je mali izjavil: ,Zdaj je pa že dovolj.* ■— ,Še tri poljubčke ali pa enega zelo dolgega in reči moraš: Ljuba, ljuba mamica! je prosila Karla. — ,Ne!‘ — .Prosim!* — ,Ne, nič več, ker ne pustiš, da bi dobil ponija/ — ,Ta je predrag zate, Jurček!* — ,Prava reči Saj je Loti rekla, da si tako neznansko bogata/ — ,Loti je to rekla?* — ,Da/
Čez nekaj časa je Karla epet začela: ,Boin videla, ali me boš rad imel, potlej boš morebiti dobil tudi ponija/
,Ti me moraš tudi rada imeti in ponija potlej tudi/ je dejal. — ,Saj te vendar imam rada, Jurček!* — ,Očka me ima še rajši/ — ,Očka te samo razvaja/ — ,Tetka llelenica me ima tudi bolj rada/ je iznenada vzkliknil, ,ker me nikoli ne tepe/ Takrat je pogovor zastal in na lepem je mali zaklical: ,Zakaj pa jočeš? Nič ne jokaj, saj ne maram ponija/
Kaj je bilo potlej, ne vem. Zaslišala sem Karlo, ko je nekaj i>olglasno in ostro rekla, potlej sem jo pa videla, kako je odšla z drsajočim korakom )K> vrtni poti. Čez nekaj časa je prišel tudi mali, in ko eem ga tiho poklicala in mu namignila, naj teče za svojo mamo in naj bo ljubezniv z njo, me je pogledal in trmasto zmajal z glavo: ,Ne, mama me je pravkar spet nabila in zmerjala in rekla: Kar k svoji tetki Helenici teci in kar tam ostani/
Rečem ti, Ana, da vso naslednjo noč nisem zatisnila očesa, tako ee mi je zasmilila Karla. Ana, skrbi, da bo mir med njimi tam gori, potlej bom tudi jaz mirna!«
Objela me je, me prižela k sebi, po-tlej je pa hotela oditi, Jurček je tekel za njo, da bi ji povedal, da jo bo kmalu obiskal. Rekel ji je, naj ne joče za teto Ano, ker je ne bo prav nič jezil, in tudi Loti ne sme biti žalostna.
Tako sem bila spet v Veliki Ziilli, v oni veliki, lepi sobi. ki sem v njej že nekoč stanovala, in zraven moje sobe so na očetovo željo preselili Jurčka. Prejšnja otroška eoba se mu ni zdela primerna za učenje.
Jurčka bi preveč motilo vse, kar se dogaja na dvorišču. Vrhovi starih lip in kostanjev pred okni moje sobe imajo pa na sebi nekaj resnega, zbranega, ki bo nanj pomirljivo učinkovalo. In res je bilo tako, otrok je poslal bolj miren in se je izredno navezal name. Tega pa ni-em mogla doseči, da bi ga zbližala s Karlo.
Karla je zelo čudno ravnala z Jurčkom. Enkrat je bila pretirano nežna, da je Jurčka kar odbijala, drugič pa spet sovražna in si je dala duška v svoji nepravičnosti do njega. Poleg tega je postajata od dne do dne bolj suha in bolehna.
Doktor Braune ni prej miroval, dokler ga ni Helena sama zavrnila. Tudi to ji je očitno šlo na živce.
Tistega popoldne, ko je govor nanesel na to stvar, s?m sedela z Jurčkom v gospodarjevi sobi za mizico ob oknu in sem Jurčka j>oučevala zeniljepisja. Oče je hotel, da se ta pouk vrši v njegovi navzočnosti, prav tako kakor pouk latinščine; pri njej
VSAK TEDEN DRUGA
Z bikom se ni bosti...
mi je moral precej pomagati, ker sem | jo sama le slabo obvladala.	j
Jurček me je vneto poslušal. Pri-j povedovala sem mu o obliki zemlje, j o morju in o kopnem. Jurij je sedel j poleg kamina na ležalnem stolu in J poslušal. Iznenada je vstopila Karla, 1 vsa rdeča in razburjena. Eno roko si j je uprla v bok, v roki je pa držala j pismo:	Tu piše Braune, da se mora
odpovedati časti našega hišnega zdrav-nika.-r je začela s tresočim se glasom. | Vrgla mu je pismo na odejo in pristavila: >Spet se moramo Heleni zahvaliti, da bomo v sili brez pomoči in da lahko umremo in poginemo!
»Morali bomo pač potrpeti in gledati, da si bomo drugod dobili pomoč, jo je miril Jurij. Scheibendorf ni tako daleč in doktor Liebe je prav prijeten človek.«
»Iti preden ta ,prijetni' človek pride, že lahko vsi umremo.«
»Že mogoče, a sklepa gospoda doktorja Brauneja ne moremo spremeniti..
Da, ti si najbrže vesel, lahko si mislim,': je odgovorila.
>Karla, tamle sedi Jurček!«
Obrnila se je. Bila je bleda ko zid. s-Olej, da izgineš,« je spodila otroka, »tukaj ni učilnica!:
Vstala sem. »Le zaradi globusa sva prišla sem, in ker je Jurčkov oče želel, sem opravičila najino prisotnost in stopila za otrokom, Kaj se je potem dogajalo med zakoncema, ne vem.
Zvečer Karle ni bilo pri večerji. Služkinja je povedala, da je gospa bolna, mali mi je j>a pošepetal, da je kočijaž odšel v Scheibendorf po doktorja Liebeja, ker je stric Braune na uas jezen. Mama tako kašlja. Razpoloženje pri večerji je bilo še bolj pobito kakor navadno, zato smo vstali prej ko sicer. Poslala sem h Karli sobarico, da bi jo vprašala, ali ji mora Jurček želeti lahko noč. Odgovorila je: »Ne.'
šla sva gor. Prižgala sem luč in vzela v roke ročno delo. Jurček se j" igral s svojimi svinčenimi vojaki na stari mahagonasti mizi. Sredi bitke med Prusi in Francozi je vstopila sobarica in rekla, da mora Jurček takoj h gospe Rhodnovi. Ko sem stopila v mrzlo, neprijazno spalnico, sem zagledala doktorja Liebeja kako je preiskoval Kari o. Mimogrede mi je pokimal in venomer ponavljal:	Prosim,
globoko dihajte, gospa!« Ko je Karlo položil nazaj v blazine, je vprašal, ali je že kdaj prej imela morebiti kroničen pljučni katar.
Da... takrat... preden se je rodil otrok, takrat sem bila dolgo na jugu, zaradi... vnetja pljučnih vršičkov... a sem se čisto pozdravila.'
»In potem se ni nikoli več povrnilo?
»Nikoli, gospod doktor... sploh je bilo takrat samo posledica prehlada. Zdrava sem ko dren.«
-Seveda! A pazili se morate vendarle. Ali ne bi hoteli spet malo na jug?"
Karla se je vreščeče zasmejala. Ne, ne! Ali mislite, gospod doktor, da utegnem? Bolni mož in otrok — deset kouj me ne spravi iz Ziille Prosim, ne zinite mi o tem niti besede več.
>No, za zdaj sicer še ni treba misliti na potovanje, zato vas moram pa prositi, da ostanete nekaj dni v postelji in si zjutraj in zvečer izmerite temperaturo. Jutri bom spet prišel.
Odšel je in zdaj sem sama stala pred Karlo. Njen obraz je bil kar žareč od vročine.
»Skoraj bi mislila, da ima mož prav, je rekla predse, potiej se je pa obrnila k meni:	Hotela sem vas le pro-
siti za pomoč, ker poznate razmere še od prej, samo da ljudje vidijo, da je nekdo nad njimi, če bi morala zares obležali...«
»Seveda, gospa Rhodnova, samo pazite se.« .
-Saj ni nič... saj ni nič hudega,« je rekla in me srepo pogledala, j nič ni treba skrbeti. Povejte mojemu možu in tudi Heleni, da ni nič drugega kakor nedolžen katar in te večne sitnosti.,:
»Ne razburjajte se vendar, gospa,« sem prosila. »Heleni bo zelo hudo, verjemite mi.«
Suho se je zasmejala. Da, da. je rekla, »že dobro, že dobro!... Tako hitro pa vendarle ne gre! Nek je na lepem zakričala in udarila po pernici, »oh Bog... oh Bog... Saj tega ne boš dovolil! Ne mislim še umreti, ne, ne!' je grozeče vpila in me strmo gledala. Očitno je imela že spet vročico.
Pollej je hotela videti Jurčka. Poslala sem sobarico ponj. Pred vrati spalnice sem ga počakala. »Mama je bolna, Jurček, zelo priden in poslušen moraš biti,« sem mu zašepetala.
Zmedeno in negotovo je stopil k postelji in ji ponudil svojo drobno a krepko deško roko:	»Lahko noč,
mama!«
Prijela ga je in ga potegnila čisto k sebi. »Poljubi me,« je rekla. Otrok tu? je pa iztrgal in zmajal z glavo.
»Takoj pridi sem in me poljubi!« je zavpila Karla in se dvignila.
»Ne smem, tetka Ilelenica mi je prepovedala,« je jokajoč zaklical mali.
»Jurček!« sem prestrašena zašepetala.
»Saj je res, teta Ana,« se je zagovarjal. »Zadnjič je relda Loti, da ne sme dovoliti, da bi me mama poljubila.«
»To si napačno razumel. Poglej, Jurček, zdaj je pa mama žalostna.«
Karla je *spet legla v blazine in zmegleno strmela v naju. ’»No, zdaj vem, to bi si lahko mislila,« je s težavo dejala. »Pojdi!« Je potlej zavpila. Odpeljala sem Jurčka in ga potisnila skozi vrata.
»Tega ji ne pozabim! Tega ji ne pozabim!« je rekla Karla, ko sem se hitro vrnila.
»To je le nesporazum, gospa Rhodnova,« sem jo skušala pomiriti, »poizvedela bom, kako je bilo, in razjasnila zadevo. Kaj pa takle otrok razume, kaj odrasli govore. Edino, kar bi moglo biti, je to, ker zdaj kašljate, gospa Karla. '
»Nisem bolna, dokazala ji bom, da sem čvrstejša kakor ona in kakor vi vsi! Zaradi kašlja? Smešno!... Ker se ji nočem umakniti, a zdaj nalašč ne... nalašč ne! Dajte mi uspavalo!«
Pokazala je lepenkasto škatlico na mizi ob svoji postelji, in ko sem ji jo dala, mi je z vročičnim obrazom prikimala. »Pojdite zdaj, zjutraj bom zdrava in... Besede so ji zamrle v nerazumljivem šepetu.
Pa nisem odšla iz sobe. Sedela sem na stolu ob njeni postelji in čakala, da je zadremala. Neskončno dolgo se mi je zdelo, preden je zaspala, potlej sem šele šla gor. Jurček je zaspal na divanu, stari Fric, ki mu je delal družbo, je pa zadremal na naslanjaču zraven njega. Zbudila sem ga in ga poslala spat. Potlej sem nesla spečega otroka na posteljo in ga slekla. Komaj je stal pokonci. »Ne mame poljubiti!« je blebetal še skoraj v snu, »mama me ''oče zmerom poljubiti, tetka.« Potlej je pa vendar mirno zaspal.
Stopila sem k oknu in se zagledala v mirni vrt. Vedela sem, da sedi nedaleč od moje sobe nemiren, ubog človek, ki z žarečimi očmi aleda tja dol na stara slemena Male Ziille, od ondod pa strme semkaj žalostne hrepeneče oči k njegovim oknom. Vedela sem to, čeprav nisem še nikoli videla. Že dolgo sta molčala in njuni pogledi se niso nikoli srečali. Vedela sem pa tudi, da bi bila oba že davno umrla od svoje velike ljubezni, če ne bi bilo otroka, ki sta hotela in morala zanj živeti.
Globoko sočutje s tema človekoma me je prevzelo in z ubogo ženo, ki je ležala vročična doli v hiši in ni hotela umreti, ker ni mogla odpustiti.
Drugo jutro je Karla res vstala in je z zaničljivim posmehom v svojem bledem obrazu sprejela mojo osuj>-lost. Da. da. tako hitro se ne dam, je govoril njen obraz, boste že še videli!
»Sijajno, gospa Rhodnova! sem vzkliknila in odpodila svoje mračne včerajšnje misli.
»Kajne? Da, mi Normannovi smo žilavi, nas ne vzame kar tako. Le povejte Heleni, kako dobro se počutim. Ne pozabite ji povedati!« je odgovorila in šla z žvenketajočim svežnjem ključev proti gospodarskim poslopjem.
Res je bilo tako, kakor je rekel Jurček. Ko sem šla s svojim gojencem drugi dan popoldne v Malo Ziillo na sprehod, je Helena priznala, da je vprašala Loti, ali se ne bi dalo preprečiti, da Karla otroka ne bi polju-bovala. Kako je Loti otroku to razložila, Helena ni vedela, prav najbrže ne. saj je bilo tudi zares težko. Vse-kako jo skrbi za Karlo, ki je morebiti podedovala materino bolezen, in za Jurčka seveda tudi. Ko sem ji povedala, da je otrok Karli odklonil poljub, je bila Helena žalostna. Ko je [>a slišala, da Karla misli o njej, da goji nekakšno upanje zastran njene bolezni, je bila najprej ogorčena, po-tle_ pa zelo potrta.
»Ana... to misli o meni? Sicer pa, zakaj mi ne bi podtikala takšnih grdih misli? Saj ima pravico in jaz se niti pritoževali ne smem! Moj Bog, kaj naj storim, da bo našla mir in z njo vred mi vsi... le kaj naj storim?«
Bili sva v njeni sobi, Jurček je pa v veliki sobani zabaval stare dame in pil z njimi čaj. Helena je sedela ob pisalni mizi; videti je bila zelo nesrečna.
Ali greš zdaj domov?« me je vprašala.
»Ne, z Jurčkom pojdem še v gozd, in sicer kmalu, Helena. Če bom le utegnila, bom po večerji še enkrat prišla sem gor; oče rad vidi, da je mali pri njem v sobi.«
»Prav!« je prikimala. »Drevi bodo sicer prišli Brinkmannovi k damam, vendar si bom že vzela pol ure časa, da se bova malo pogovorili.«
S težavo sem spravila Jurčka iz sobane, kajti dvorna dama mu je pravkar pripovedovala zgodbo o dveh pa-žih, ki sta doživela nenavadno milost na poročni gostiji neke princese, v obliki sladkorčkov in drugih slaščic. Nazadnje ga je gospa le spustila, a Jurček se je odločno uprl poslovilnim poljubom. »Fantje se ne smejo po-ljubovati!« je rekel resno.
Dame so se smejale, Jurček je pa zbežal. Šele na ozkem mostičku, držečem čez Ziillo, na tako imenovani lovski stezi, ki je držala v gozd, me je počakal.
»Da sem jaz paž, bi se za sladkorčke niti ne zmenil,« je dejal. »Če bi mu bila stara princesa vsaj ponija darovala! Jaz bi ji rekel: »Kar nami jejte... konj mi je ljubši!«
...ne milostljiva gospa,
ni »prav isto«
Samo NIVEA vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. NIVEA krepi kožno staničje in zmanjša nevarnost sončnih opeklin, Z NIVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
»To bi se res zelo skromno slišalo in hudo vljudno, ti mali oholež!« 6etn pripomnila.
»Ali ne smemo princesi zmerom reči, kar mislimo?«
»Zmerom ne in drugim ljudem tudi ne — ako jih nočemo užaliti.«
Pogledal me je, kakor da ne razume prav.
»Zelo mlad si še. Jurček, in veliko stvari še ne nforeš razumeti. Toda deček, ki ima kaj srca, ne bi smel na primer zaklicati svoji mami: ,Ne smem te poljubiti!1 To jo je zelo užalilo.«
»Teta, nisem je hotel užaliti.«
Seveda ne. Tetka Helenica ima morebiti prav, a nikoli ni želela, da bi svoji mami tako odgovoril. Tvoja mama je zelo užaljena. Prvič se jezi na tetko Helenico, ker ti je prepovedala, čeprav je dobro pri tem mislila. Drugič je zvedela, da se tetka Helenica boji, če te mama poljubi, ker je nevarno bolna, kajti tetka Helenica misli, da bi lahko dobil materin kašelj, če -jo poljubiš, in takšno spoznanje lahko mami zelo škoduje. Prav zares bi bil lahko malo premislil, preden si to rekel, ali pa...«
Saj mama ne bi bila odnehala, dokler je ne bi poljubil. Na vse zadnje bi me bila še natepla^ teta.c Ko se je spomnil raznih krivic, je začel jokati.
»Ali je mama zelo žalostna?« je hotel potlej vedeti. »Kako naj pa storim, da bo spet dobro? Tako se bojim mame, teta. Kadar je z menoj prijazna, sem vedno sam pri njej in ona me drži tako močno, tako trdo in zmerom me sprašuje, ali jo imam rad... in potlej se spusti v jok in me
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
Brezplaino Vaša usoda
Ta veliki dobrotvor človeštva, popularno znani raziskovalec na področju grafološko* okultističnih ved brezplačno vrši velika, senzacionalna prerokovanja Vaše usode.
On Vam bo pomagal in Vi boste srečni. Prerokoval Vam bo razburljive stvari, ki bodo menjale tok Vašega življenja, jn pomogel Vam bo, da pridete do vsakega željenega cilja, dobitka in uspeha. NaSel in opisal bo vse glavnejše smernice Vaše bodoče življenjske poti.	,
Prerokuje vsakemu preteklost, sedanjost, bodočnost, uspeh in srečo v karieri, službi, studiu, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, doti, nasledstvu, potovanju, spekulacijah, zdravju, nenadnih dobitkih.
Razlaga Vaše značilnejše sanje, odkriva tajne namere Vaših prijateljev in neprijate-Ijev. Predvideva razne nevarnosti, nesrečne primere in slično. Daje strokovne pismene nasvete, ki bodo vsakomur koristili skozi vse Življenje. Odgovarja na vsa zainteresirana vprašanja.
Mnogoštevilne vsakodnevne izjave zahval* nosti dokazujejo izredno zanesljivost prerokovanja. .
Pošljite svojeročno pisan čitljiv naslov, spol, dan, mesec in leto Vašega rojstva ter deset dinarjev po poštni nakaznici (ali petnajst dinarjev v poštnih znamkah) na račun stroškov.
Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIČ, Sopot, dunavska banovina.
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
vprašuje, ali nimam morda rajši tetke Helenice. Kaj naj pa rečem... saj imam tetko Helenico res rajši.«
" Pojdi, Jurček,« sem presunjeno dejala, »nekaj si bova izmislila, da bova napravila mami veselje. Poslušaj: naučil se boš pesmice na pamet in ji jih povedal. Boš videl, kako bo vesela.«
Ko sem premišljevala, katere pesmice bi ga naučila, sem venomer mislila, kako se bo vse to končalo. Ali ne bo škodovalo otrokovi duši? Ali nisem prav jaz povzročila prvo zmedo v njegovem srcu? Kako bo, ko bo dorasel in bo nekega dne izvedel resnico?
Ko sva v spuščajočem se mraku septembrskega večera prišla domov, je rekel stari Fric, da je gospodična Helena pri gospe Rhodnovi, in pogledal me je s strahom v očeh. »V go-spenji sobi sta. Gospodična Meissno-va. morebiti bi vi potrkali, prej sem slišal gospo Rhodnovo; zelo glasno in jezno je govorila.«
Srce mi je začelo divje utripati. Helena tukaj... po kaj je le prišla? Da se opraviči? Pogledala sem, kje je Jurček. Tekel je gor v svojo sobo, bržkone v pričakovanju, da pojdem za njim, da bova imela računsko uro, ki je bila na urniku od šeste do sedme ure.
Še zmerom sem oklevala, ali bi potrkala na Karlitja vrata. Stari Fric me je pa ie spet tako proseče pogledal, da sem se odločila stopiti gor. In prav v trenutku, ko sem vstopila, je rekla Helena s tihim, trepetajočim glasom: »Dovolj težko breme moramo že nositi, ne obtežuj ga še bolj, Karla, in ne prihajaj s tako nemogočimi obtožbami.«
Stala je ob peči, roki nervozno pritiskala na senca in gledala za Karlo, ki je hodila po sobi sem in tja, vsa vroča in zaripla od jeze in očitno spet vročična. Ko me je zagledala, je zavpila: ?Ravno prav je, da ste prišli, gospodična Meissnova. Ali je Jurček rekel ali ne, da mu je Helena prepovedala, da bi bil z menoj ljubezniv in me imel rad?
»Oprostite, tega ni rekel! Branil se je le, da bi vas poljubil, ker je vedel, da tetka Helenica tega ne vidi rada, dokler kašljate. O tem, da ne bi smel biti z vami ljubezniv in da vas ne bi smel rad imeti, ni bilo kajpak niti govora.«
Radio Ljubljana
od II. do 17. avgusta 1938.
ČETRTEK, II. AVGUSTA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Prenoe promenaduega koneerla iz Rogaške Slatiue ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Slovenske narodne ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 12. AVGUSTA!.
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Cimermanov srainel-kvarlet ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Poročila o izseljencih ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Življenje vaškega otroka ■ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine
■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 13. AVGUSTA.
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila * 13.00: Napoved.! ■ 13.20: Plošče ® 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: O socialnem skrbstvu
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura • 19.50: Pregled sporeda ® 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Slovenski humor ob rojstvu Jugoslavije • 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 14. AVGUSTA.
8.00: Koncert ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 10.00: Prenos jubilejne slavnosti ob 201etniei narodnega osvobojen ja iz Maribora ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester • 16.00: Prenos iz Maribora ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Pevski koncert ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Radijski orkester ® 20.30: Prenos opere »Prodana nevesta« iz Rogaške Slatine ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 15. AVGUSTA.
Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ® 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 12.20: Prenos reportaže hitrostne gorsko-rnotooiMistične dirke na Ljubelj ■ 13.20: . Plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Harmonika ■ 19.00: Napovedi, poročila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.30: Koncert ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Kvartet mandolin • Konec ob 23. uri,
TOREK, IG. AVGUSTA
12.00: Plošče ■ 12.45: Porodila 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Ob 201etnici dobro vol jcev
■ 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 17. AVGUSTA.
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Lahka glasba ■ 18.40: Mladinska ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Plošče ■ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine
■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« ■ Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, baiometrov, barotermometrov, higrometrov ild. - Raznovrstne ure, damina in srebrnina. - Ceniki brezplačno'
Lahka letna oblačila, vetrne suknjiče, perilo itd. prodaja najceneje
Pre sicer
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Izdala za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O, Mlhalek — vsi v Ljubljani.