Priče to se je prostovoljno delo MLADINCI IRŠ SO LAHKO VZOR VSEM! Pretekli teden se je v Velenju pričelo prostovoljno delo na preureditvi stadiona. Dela so obsežna in bodo zahtevala nad 8.000 prostovoljnih ur. Stab prostovoljni!i delovnih akcij je izdal poziv vsem mladinskim in šolskim ter sindikalnim organizacijam. Za vzor so lahko mladinci IRS Velenje, ki so do- slej opravili največ ur. Tudi osnovna šola se jim je že pridružila. Da bi dela do postavljenega roka opravili, bo potrebno še več aktivnosti vseh ostalih organizacij, tako mladinskih kot sindikalnih. Upamo, da se bo tudi rudniška mladina priključila ostalim in tekmovala z njimi. Prva seja novoizvoljenega UO Dne 16. 5. 1962 je bila seja novoizvoljenega upravnega odbora, ki ima mandatno dobo od aprila 1962 do aprila 1963. Poglajvitna točka dnevnega reda te seje je bilo konstituiranje novega upravnega odbora, kii se je konstituiral in je za svojega predsednika izvolil tov. Hudomal Emila in za njegovega namestnika Hohškraut Jožeta. Za stalnega zapisnikarja je bil izjvoljen tov. Pristovšek Franc. Nadalje je upravna odbor sklenil, da bo v njegovem sklopu delovali dve stalni komisiji, in sicer: koimisiija za prošnje in pritožbe ter komisija za stanovanjska vprašanja. Predsedniki teh komisij so člaini upravnega odbora, njihov sestav pa je sledeč: Komisija za prošnje in pritožbe: predsednik ing. Jamežič Dušan; tajnik Pristoivšek Franc; člaini: No-vinšek Marjan, Brunšek Franc in Krajnc Jože. Komisija za stanov, vprašanja: predsednik Debel j ak Jože; tajnik Mašera Ivan; člaini pa so: Avberšek Janez, Marčec Valentini Stropnik Franc Ocepek Jože im Zrim-šek Aleiks. Upravni odbor je na svoji seji tudi odobril in sprepel priporočilo predsednika prejšnjega odbora tov. Borovšak Staneta, ki je bilo podano na I. rednem zasedanju ODS in ki je bilo v Rudarju že Letos pa vse sile za preuredit ev stadiona ... Morda, še ne veste, da se bo atletska državna reprezentanca pripravljala za evropsko prvenstvo na našem stadionu. objavljeno, in s tem tudi formalno prevzel upravljanje podjetja v novi mandatni dobi. Daljšo diskusijo je UO posvetil vprašanju, katere komisije naj se predlagajo za delovanje v okviru centralnega delavskega sveta in obratih delavskih svetov, za kar ga je na I. rednem zasedanju pooblastil CDS. Upravni odbor je sprejel sklep, da se da ODS v obravnavo predlog za delo stalnih komisij: a) Centralni delavski svet: 1. Komisija za HTV in požarno varnost 2. Komisija za osebne dohodke 3. Komisija za kadre in delovna razmerja 4. Komisija' za norme in akorde 5. Komisija za osnovna sredstva 6. Disciplinska komisija 7. Komisija za ekonomska vprašanja 8. Komisija za vprašanja investiranja in razvoja 9. Komisija za tehnične izboljšave b) Obratni delavski sveti: 1. Komisija za HTV in požarno varnost 2. Komisija za kadrovska in delovna razmerja Komisija za kadre in delovna razmerja pri ODS naj bi v smislu pravilnika obravnavala tudi vprašanja nadomestil za onemogle rudarje, razen tega pa tudi disciplinska vprašanja, pri čemer naj pravna služba izdela predlog, v kakšnem obsegu se lahko prenese pristojnost na disciplinsko postopanje na ekonomske enote. Upravni odbor je bil tudi mnenja, da imajo lahko posamezni ODS skupne komisije, če je to glede na sličnost dela in problemov ustre-no. Nadalje je pod točko razmo obravnaval Upravni odbor nekatere prošnje in predloge, pri čemer je pomemben zlasti ukrep o razdelitvi stanovanj delavcem RLV po predlogu " stanovanjske komisije. Stanovanja so bila dodeljena sledečim prosilcem: Kra-šovec Branku, elekbričarju, Stropnik Francu, ključavničarju, Do-manjko Marjanu, strojniku v avtoparku, sestrama Araius Slavki in Pavli, EFE, Kortnik Ferdu, električarju, Vrtačniik Jožefi, vdovi smrtno ponesrečnega rudarja, skupno s sinom Vrtačnik Ivanom, klasitrnica, Kovačič Jožetu, kopaču, Pirnat Francu, delavcu na zunanjem obratu, Kodrun Ernestu, učnemu Kopaču, Uršnik Marici, delavki v EFE, garsonjere oz. mansardne sobe, Petre Ivanu, mojstru elektrostrojnega obrata, mg. ar,h. Drolc Davorini projektivni biro, Kolar Marjanu, učnemu kopaču, Hušek Benotu, kopaču, nadalje se je odobrila zame- njava stanovanj med Lončar Jo-žetom in Miklič Edom. Pripominjamo, da pri tej razdeletvi ni to delitev novih stanovanj, temveč takšnih, ki so bila izpraznjena zaradi odhodov iz službe. Upravni odbor je v kratkih obrisih še poslušal poročilo glavnega inženirja Kovačič Ljubota o problemih proizvodnje in operativnem planu. V DANAŠNJI ŠTEVILKI 0 Problemov ne manjka # Nevarnost požara zaradi električnega toka 0 Vtisi o tovariših v delovni obleki # Izobraževanje in vzgoja kadrov # Ekskurzija CDS in UO rudnika 0 Električna tehtnica na gumijastem transporterju pri jami vzhod # Naša mladina 0 Ni za vzgled 9 Pravilnost v izobraževanju # Uspel koncert rnošega pevskega zbora »-Kajuh« 0 Pišejo gojenci IRS — Dravska regata # Statistika govori 0 Nedeljski sprehod 0 Knjige 0 Še beseda o naravi # Šport 0 Personalne vesti PROBLEMOV NE MANJKA Število zaposlenih v mizarski delavnici RLV se je povečalo od 8 v letu 1959 na 25 v letu 1961. Stara ročna delavnica je s porastom zaposlenih postajala premajhna, zato smo adaptirali skladišče starega materiala v obstoječi stavbi in uredili kar lepo in svetlo ročno mizarsko delavnico v kateri je prostora za 12 mizarjev. Poleg delavnice smo uredili tudi garderobo, umivalnico in jedilnico. Za takšno izboljšanje delovnih pogojev smo sami mnogo prispevali saj smo v popoldanskem času s prostovoljnim delom opravili mnogo del. Položili smo nove pode v delavnicah, za vsakega mizarja smo izdelali omarice za shranjevanje orodja, kakor tudi garderobne omare. Vse to je bilo narejeno s prostovoljnim delom, zato si upam trditi, da je zavest teh ljudi dobra, gospodarsko in politično napredna. Mizarska delavnica izvršuje zelo različna dela, lod liasajanja orodja za vse obrate rudnika, kakor tudi vsa mizarska in tesarska dela za te obrate, opravlja prav vse tja do pohištvenih in stavbenih del, razen tega pa izvršuje razna adaptacijska in remontna dela. Največji napredek pa je mizarska delavnica dosegla s kvalitetnimi stavbnimi deli na počitniškem domu v Fiesi. V letošnjem letu s temi deli nadaljujemo, poleg tega pa imamo gotove stavbene izdelke za 27-torček v Velenju. Kakor povsodr tudi pri nas ne manjka problemov in težkoč, s katerimi se borimo. Naj začnem kar pri surovinah in to v glavnem pri lesu, kateri je v tem primeru predrag zato. ker nimamo lastne sušilnice ter zaradi tega vozimo les na sušenje drugam, kar pa nas stane pri kubičnem metru ca. 5.000 dinarjev, medtem, ko v mizarskih delavnicah, kjer imajo lastne sušilnice, ne stane sušenje niti polovico tega. Nadalje je premalo kvalitetnega lesa in smo zato prisiljeni za boljše izdelke iskati les drugje kar pa je tudi težko dobiti (lep in suh les, predvsem pa borovino). V kolikor pa to dobimo, so cene tega lesa višje, kakor če bi mi nabavljali hlodovino, jo doma razrezali in imeli lastno sušilnico. Nadalje je problem v slabi mehanizaciji »postrojenja« v delavnici, ker nam manjka strojev in je zato ozko grlo prav v strojni delavnici, kjer sta nam potrebna vsaj še dva mizarska stroja, s katerima bi se čas izdelave stavbenega pohištva skrajšal in bi lahko še zboljšali kvaliteto. Omenjeni stroji so planirani v letnem planu in upam, da jih bomo uspeli tudi nabaviti. O cenah naših izdelkov bi povedal to, da smo bili do letošnjega leta zelo konkurenčni, ker je stala delovna ura samo 208 dinarjev. Z začetkom letošnjega leta pa je postal zunanji obrat samostojna ekonomska enota, formirale so se nove cene, katere pa so za mizarsko delavnico, kakor tudi za pleskarsko, nemogoče, ker se je delovna ura v mizarski delavnici dvignila od 208 na 550 dinarjev v povprečju ali ročna 400, strojna pa 900 dinarjev. Vzrok za to je previsoko postavljena struktura cene, odnosno previsoko odmerjena upravno-prodajna režija. Posledica tega je, da je pri tem številu zaposlenih delovna ura absolutno predraga in znatno višja od neprimerno bolj mehaniziranih mizarskih delavnic drugod, kjer imajo celo za polovico nižje časovne norme za stavbene izdelke zaradi mehanizacije. Torej, če je drugo podjetje, ki v mnogo krajšem času izdela gotov izdelek in če je njegova delovna ura nižja od naše za celih 160 dinarjev, mu mi ne ne moremo biti konkurenčni. Zaradi tega je ta delovna enota postavljena v težak in z drugimi podjetji te stroke neenak položaj. Če pa na drugi strani ugotavljamo, da se je ta delovna enota precej razširila, da dela kvalitetne izdelke ter vsa dela v roku in pravočasno izvršuje, da je z Nekaj vtisov tovarišev v DELOVNI OBLEKI Zanimivo je prisluhniti besedam naiših rudarjev med delom. Med ostalim se vzame najraje v precep mlad novinec, ki se kot začetnik pojavi med skupino rudarjev v jami. Tovariši ga med sabo ocenjujejo in mu po lastni presoji pripisujejo določene lastnosti, dozdevni karakter in včasih neomejeno kritizirajo brez resnega in treznega pomisleka. Razumljivo je, da takšna razprava ali v prisotnosti prizadetega ali pa preko drugih, ustvari že na samem začetku določene negativne pojme pri prizadetem tovarišu. Morda ta delovni tovariš ni mislil, oziroma sploh ni premišljeval, kakšno duševno reakcijo lahko izzove s takim neresnim nakazovanjem kritike in ocenjevanja pri svojem novem tovarišu. Morda je res bila vse skupaj le naivna šala, toda visak človek, posebno pa tak, ki ise je mogoče komaj odločil za svoj življenjski poklic, dojema tak odnos ipo svoje, iz lastnega ocenjevanja in sposobnosti in če vse to temelji le na a bi 'te pomanjkljivosti izražanja odpravili, bom navedel nekaj primerov, ki se v sedanjem času mnogokrat uporabljajo. Mladi ljudje čes tokrat nimajo razčiščenih pojmov pri izražam ju besed, kot so: ekonomika,, ekonomska politika^ ®u-perstruktura, birokraitizem (diktatura, demokracija). Kaj je ekonomika? To je proučevanje gospodarstva določene države. Gospodarstva držav se medsebojno zelo razlikujejo. Če vzamemo drve kapitalistični državi, ki sta si sorodini po tem, da v obeh vladajo 'kapitalistični proizvodni odnosi,* to je privatna lastnina, mezdno delo itd., pa sta vendar kljub temu splošnim skupnim ekonomskim zakonitostim zelo različno gospodarsko razviti. Stanje gospodarstva je namreč odvisno od mnogih faktorjev: ito iso zgodovinske prilike, geografski položaj, politično stanje, stopnje gospodarskega razvoja itd. Torej s proučevanjem gospodarskih posebnosti posamezne države se bavi ekonomika. Tako bi lahko govorili o ekonomiki Anglije, Švice, FLRJ in podobno. Ekonomska politika: Pod tem pa pojmujemo ukrepanje na področju gospodarstva. Če ise ukrepi nanašajo ma področje trgovine, tedaj govorimo o trg. politiki, če je na industrijskem področju industrijska politika. Tako imamo še kmetijsko, finančno politiko ditd. Posamezne države vodijo na svojih gospodarskih področjih tako politiko, da bi Čim prej prišla ido cilja, ki »i ga postavlja. FLRJ ima cillj izgraditev sociali- stičnega gospodarstva. Torej bo na vseh svojih gospodarskih področjih vodila takšno ekonomiko, da bi zasigurala razvoj v socializmu. iNefca kapitalistična država pa bo vodila takšno politiko, da bo zasigurala Obstoj kapitalizma. Ekonomika je torej tisto področje, kjer se ustvarjajo nove materialne dobrine — vrednote, od koder prihaja bruto produkt in narodni dohodek. Čim večje je to gospodarsko področje iin čim bolj je močno, tem večji je tudi narodni dohodek, večja razširjena reprodukcija v državi in višji družbeni istajnidard prebivalstva. Delavci, zaposleni na tem področju, se zaradi tega imenujejo produktivni delavci. Za razliko od ekonomike je superstruktura ali vrhgradnja — področje, ki sicer ne ustvarja materialne dobrine, -ustvarja pa nematerialne vrednote. To je področje zdravstva, šolstva, soc. zavarovanja, področje državne uprave, kulturnih ustanov, vojske, policije itd. To področje ne ustvarja kot je povedano uporabnih vrednosti, so pa usluge tega področja tako pomembne in velike, da družba brez njih ne more obstojati. Čim močnejše je gospodarstvo, tem močnejša je lahko tudi vrhgradnja, ker ta namreč črpa sredstva za vzdrževanje iz ekonomike. Pa tudi obratno je področje gospodarstva odvisno od vrhgradinje, saj jim daje kadre, zdravstvene, socialne usluge, varstvo osebnosti itd. Kaj je birokratizem in birokratska kasta? Delavci na področju ekonomike in superstruk-ture so do neke mere potrebni, v kolikor to zahtevajo družbene potrebe. Če pa je po uradih, ustanovah, pisarnah v podjetju dosti več zaposlenih kot je to potrebno iin da je to še družbeni pro- Jako naj se piše zapisnik V raznih gospodarskih organizacijah in v drugih družbeno političnih organizacijah se dogaja, da se na raznih sejah, sestankih in konferencah pišejo zapisniki, ki so po svoji sestavi pomanjkljivi in večkrat se iz njih ne da razbrati bistvo seje, sestanka ali konference, ki se je vršila. Zato smo se odločili, da napišemo najbistvenejše stvari o pisanju zapisnika. Zapisnik se sestoji iz 4 elementov: 1. formalni podatki, 2. podatki poročila k točkam dnevnega reda, 3. podatki iz razprav, 4. sklepi Formalni podatki: Med te podatke spadajo: naziv organa, datum, čas in kraj seje. Povedati se mora, ali je seja redna ali izredna. Nadalje moramo zabeležiti prisotnost vabljenih, kakor tudi prisotne, neopravičeno in opravičeno odsotne. Dnevni red mora biti v zapisniku vidno napisan, ravno tako tudi spremembe dnevnega reda, če je do njih prišlo. Pregled sklepov zadnje seje in pregled o izvršitvi sklepov vnesejo v zapisnik samo tisti, ki se redno sestajajo. Zadnja točka je razno. Paziti moramo, da se pod točko »razno« ne skriva polovica »dnevnega reda«. Poročilo: Poda se krajše poročilo k točkam dnevnega reda. Za skrajšano poročilo se mora referent pripraviti. Povedati mora najbistvenejše stvari brez govoričenja (šare). To naj bo samo kratek resume materiala, ki smo ga priložili vabilu. Nadaljuje se na 5. strani blem, potem pravimo, da se v tej državi pojavlja birokratizem. Birokratizem lahko ipojmujemo tudi v drugem smislu. V diržarvah kapitalizma se začne pojavljati birokraltizem v vodstvu vladajočega razreda in sicer takrat, ko mogočni finančniki zasedejo važne položaje v državnem vodstvu. Ti finančniki svoj oblastni položaj izkoriščajo v svoj ekonomski dolbrobit iin Itemu pojavu Hucji pravimo (birokraitizem. Tudd v socializmu se lahko pojavi birokratizem, in sicer takrat, ko bi morala država oz. državni aparat prepuščati določene funkcije ljudstvu, pa tega vodilni ljudje v državi ne sitore, ampak svoj ekonomski, politični položaj nasprotno celo utrjujejo v svoj dobrobit. V takem primeru se pojavi v socialistični diržavi birokratska kasta, ki si prilašča pravice, da izkorišča proizvajalna sredstva (narodno bogastvo) v svoje dobro in da začne v svojem imenu izvrševati oblast. V tem primeru igovorimo, da se je socializem izrodil v neko obliko 'državnega kapitalizma. (Primer državni kapitalizem v SSSR). -fer- f^ JUdac st#v. u _ 11. junija Uspel koncert moškega pevskega zbora »KAJUH«VELENJE Ze je za naimi osem let, odkar je bil ustanovljen pri nas v Velenju moški pevski zbor. V zvezi ,s tem so že tudi za nami različni komentarji mašili uspehov in neuspehov, vendar je prav, da od časa do časa javno pregledamo delo našega zbora. Ne bom začel pri zadnji predstavi, katera bi ustrezala naslovu članka, pač pa hočem vam, spoštovani bravci, prikazati najprvo delo zbora. V moškem pevskem zboru sodeluje 31 članov, od tega je zaposlenih na RLV 24 članov, ostali pa so zaposleni pri različnih obrtnih delavnicah v Velenju. Iz podatkov o sodelujočih članih je razvidno, da je pretežna večina članov zaposlena na rudniku, od katerih je 16 članov vezanih na tretjinsko delo. Dejstvo je, da kadar ima teh 16 članov službo popoldan, mam seveda redne vaje odipadejo, kar je za delo zibora negativno. Redme vaje zbora so dvakrat po dve uri. Ko je bil redni letni občni zbor našega zibora (11. novembra 1961) smo dobro analizirali delo zbora do tega datuma. Ugotovili smo, da je celotno delo zibora premalo aktivno. Na prvi redni seji odbora smo napravili plan dela izbora in tudi že določili datum našega koncerta, katerega smo izvedli 28. aprila v kulturnem domu v Velenju. Naučiti se je bilo treba 12 novih pesmi, katere so bile zelo zahtevne, kar »te redni obiskovalci (kulturnih prireditev, Iah!ko spoznali. No, verjetno se bo kdo vprašal, ali se je bilo mogoče naučiti tako zahtevne pesmi v razmeroma kratkem času pri rednih vajah. Odgovor na to je seveda — ne. Organizirati smo morali izredne vaje, posebno zadnjih 14 dni pred nastopom smo imeli vaje vsak dan. Zadnje minute pred nastopom smo še dvomili v naš uspeh, toda smo med nastopom spoznali, da smo preveč zapostavljali sami sebe. Ponosno sem poslušal drugi dan starejšega poslušavca, kateri mi je pripovedoval -takole: »Ko sem vstopil v dvorano, sem imel občutek, da sem zadel v prazno, posebno zato, ker ni bila dvorana polno zasedena, kakor je običajno, kadar pridejo »Planšarji« ali kdo drugi. Nisem se še dobro usedel, ko sem opazil prihajati z desme in leve strani odra ponosne in vesele obraze pevcev. Trenutno isem bil v dvomu ali je to sploh naš pevski zbor ali ne. Vsi so bili enako oblečeni, vsi so enaJko veselo obrnili pogled v nas v dvorani, res nekaj nevsakdanjega. Spoznavati sem začel posamezne postave in sem spoznal mnogo fantov, ki ,sem jih videl v jami, takšne, kakršni so rudarji. Misel mi je poletela nazaj in naprej. Nazaj zato, ker je bila včasih misel mnogok&terega ta, da rudar ni za nikamor drugam, kalkor za v jamo, naprej pa zato, ker sem spoznal, da stare misli že odhajajo, oziroma so že odšle. Med izvajanjem programa, posebno ob nekaterih pesmih, so me oblile solze, kar ni moja navada.. Torej, moja ocena za vale iizTajanje je — odlično«. Ros je, da je zbor že precej znan po naši dolini in da nastopa skoraj pri vsakem kulturnem programu, res je tudi, da je moški pevski zbor »Kajuh« prvič nastopil v enotnih uniformah in tudi s pestrejšim programom. Pripomniti moram, da zbor dobiva vedno večje zaupanje, priznanje in razumevanje za svoje delo. Največje priznanje našemu delu je vsekakor to, da je kolektiv rudnika preko svojih samoupravnih organov z razumevanjem sprejel našo vlogo, oziroma prošnjo za nabavo naših uniform. Za razumevanje se v imenu moškega pevskega zibora »Kajuh« Velenje najiskrenejše zahvaljujem vsem članom kolektiva rudnika. Obljubljamo, da bomo še naprej širili našo peseim, katera je nastala v časih, iko je bilo človeštvo v trpljenju in bortbi, (ponosu in veselju in isi z vsemi vrlinami priborilo svobodno besedo, ikakor tudi svobodno pesem, katera gre sedaj od ust do ust. Ko isem poslušal mnenje poslu-šavca, zaradi tega sem ga tudi omenil, sem ugotovil, da ni vsega omenil, zato bi to dopolnil sam. Dejstvo, da lahko zbor nastopi na prireditvah, je vredno širše analize in pomisleka. Pri analizi moramo upoštevati vsako grlo v zboru. Hočem poudariti, da je vsak član zbora pogreši jiv. kadar ga ni na vaji. Torej, prostor, katerega uzvoči njegov glas, je nem, ikadar on izostane od vaje. Zapomniti si moramo, da naš zbor predstavlja vseh 31 grl z enalko zavestjo in trdo disciplino. Zaključek vsemu temu je, nič ne predstavlja najbolj izbran pe-vovodja, če člani zbora niso disciplinirani in predani pesmi. Ker so bali za časa naših priprav za koncert izpolnjeni omenjeni pogoji, je bilo možno doseči to, kar smo 'dosegli. Ne smem izpustiti pevovodje Glavnik Ludvika, ki že nekaj let uspešno vodi naš zbor in ki vlaga svoj neumorni truid, da bi bila maša grla čimbolj čista in končno, da bi bile naše pesmi izipete dinamično, kvalitetno, prav takšne, 'kakršne si je zamislil komponisit. Občutek imam, da ne bi bil program ta/ko iztekel, če ne bi bil tov. Hiinlko Dermol tako lepo napovedoval vsebino vsake pesmi, saj se je Ob njegovi napovedi vsak obraz v dvorani razveselil. Za njegovo sodelovanje se mu iskreno zahvaljujemo. Morda bi tudi program me bil tako pester, če ne bi na naše povabilo sodeloval moški pevski zbor »Upokojencev«. Da je omenjeni zbor nastopil prvič odkar Obstoja, je zelo razveseljivo, saj je imel istočasno svojo krstno predstavo. Iz visega navedenega lahko sklepamo, da je maša slovenska pesem itista, katera nas jo spremljala t borbi in aas spremlja v svobodi v vsem svojem zanosu. Drev Ivan OGLEJTE SI! 9. VI. 1962 ob 16. in 20 uri gostuje v Velenju SLG — Celje / igro "Sreča na upanje«. Vabljeni! 15. junija 1962 ob 20. uri gostuje v Velenju simfonični orkester doma JNA iz Beograda s solisti. Izvajali bodo znane Gershwi-nove melodije. Vljudno vabljeni! 16. junija 1962 ob 20. uri bo zabavni večer AK »Dobri znanci<-iz Celja. Pridite! 23. junija 1962 bo gostovalo v Velenju SLG — Celje z igro »Šola za žene«. Prdstvae bodo ob 16. in 20. uri. Ne zamudite! Vse prireditve bodo v kulturnem domu v Velenju. Vstopnice dobite isto tam — pri hišniku — že dva dni pred predstavo in neposredno pred njo! KIiNO Od 9. do 11. junija »SMER ZA TAKSON« ameriški film Od 13. do 15. junija »STARI ZUCO« ameriški film Od 16. do 18. junija »MAZURKA LJUBEZNI« neimški film Od 20. do 22. junija »TRČENJE NA PARALELAMA« (On, ona in šef) domači film Od 23. do 25. junija »VSTAJENJE« itad.-nemški film Od 27. do 29. junija »ZVEZDE« nemški film IZ ZBIRKE ZGODOVINSKE DOKUMENTACIJE RUDNIKA V naslednji številki našega časopisa bomo začeli priobčevati zgodovino našega rudnika. To borno objavili z namenom, da bi seznanili kolektiv z nastankom in razvojem rudnika, to je od takrat, ko je Šaleško dolino v davnini prekrivalo Panonsko morje pa do današnjih dni, ko je iz skritega *udnega bogastva nastalo eno najsodobnejših in najlepših socialističnih mest v naši državi. Najden ključ . .. V bližini delavske kluiba je bil najden ključ od verthajmske ključavnice. Na ključu je vrezana številka 11363. Dobi se v .jamomerstvu na direkciji RLV. KAKO NAJ SE PlSE ZAPISNIK Nadaljevanje s 4. strani Z razprave miora bita na zapisniku .ime vsakega diskutanta in na kratko se mora nanizati njegova misel. Napisati moramo tudi eventuelne predloge, če jih je podal disikutant. Lahko pa to napravimo na drug način. Popišemo vse diskuitante, potem pa nanizamo misli česa so se v razpravi dotaknili in kaj so predlagali. Sklepe pišemo na koncu dnevnega reda. Sklepi naj bodo zaradi pregleda, prostorno ločeni med seboj. Zapisnik pišemo za člane delovne konference, oziroma osebe, ki so zadolžene za izvršitev sklepov ali določene organizacije zaradi skupnega sodelovanja. Ce gre za delegaitski sistem, naj dobe vse organizacije zapisnik. Gledati moramo tudi na obliko zapisnika, to se pravi, da mora biti pregledno napisan. M. S Šol STATISTIKA GOVORI (Pred koncem letošnje izobraževalne sezone). PIŠEJO GOJENCI IRŠ Dravska regata Prišel je 1. maj — praznik de-lovnik ljudi. Ljudje ,so odhajali v hribe ali kam drugam. Mi, člani veslaškega kluba pa smo šli na »Dravsko regato«. Zgodaj zjutraj smo se usedli na vlaik din se odpeljali proti Dravogradu. Jutro je bilo krasno, pričakovali smo lep dan. Naš »polžev ekspres« nas je v štirih urah vožnje končno pripeljal v Dravograd. Čolne smo prenesli iz vlaka do Drave, si uredili vse po- nimivo kopališče. Od Maribora naprej je bila vožnja hitrejša in še bolj zanimiva. Drava ima večji padec in prav prijetno se je bilo pozibavati po valovih. Vseskozi smo občudovali lepo dolino Drave. Po dolgih kilometrih vožnje smo priveslali do našega končnega cilja — Ptuja. Čolne smo dali na vlak, mi pa smo si še malo ogiledali to staro mesto. Ko simo se usedli na vlak, smo debatirali in spoznali smo, da je Ing. Kovačič Tone daje mladim veslačem zadnje napotke ... Upamo, da bo šlo! trebno za pot in že smo naredili prve zatmalie po Dravi. Za nas, ki smo navajeni jezera oziiiroma Pake in Savinje, je bila Drava pravo presenečenje. Naš trener ing. Kovačič Tone nam je še dal potrebna navodila in že smo s korajžo potegnili z veslom in čolni so blisnili po vodni gladini. Čeprav je pihal veter in je malo deževalo, smo hitro veslali. Vedeli smo, da je naš cilj še daleč. Po dolgi vožnji smo zagledali plapolajoče zastave HC—Vuzeni-ca. Čolne smo prenesli in HC— Vuzenica je bila za nami. Ko smo priveslali do HC—Vuhred smo se malo odpočili. Dolgo veslanje po mirni vodi te kmalu utrudi. Veliko časa za počitek pa nismo imeli, pred nami je bilo še veliko kilometrov. Ko smo se malo odpočili in okrepčali, smo se zopet z veseljem usedli v čolne in odrinili naprej. Pozno popoldne smo zapustili za sabo vse elektrarne razen HC—Mariborski otOk. Elektrarne so nam predstavljale velike ovire, a kljub temu smo jih premagali. Pozno v mraku smo priveslali do čolnarne VK Branik. Ker smo bili zelo utrujeni, je bil počitek prav prijeten. Zjutraj smo si ogiledali čolnarno, občudovali smo njihove čolne, lep pogled pa je bal na polni o omaro pokalov. Naito smo se poslovali in odveslali naprej. Kmalu smo priveslali do zadnje elektrarne Mariborski otok. Na otoku smo si ogledali lepo in za- kajaikaštvo lop šport, a /tudi zelo naporen. Želimo si, da bi v bodoče imeli še več takšnih in podobnih iregat. ker z njimi si pridobimo fcondicijo in tehniko iza Obvladanje čolna na divjih in mirnih vodah. Ob tej priliki se vsi udeleženci te regate v imenu veslaške sekcije zahvalimo »Društvu prijateljev mladine«, ki nam je z denarno pomočjo omogočilo to športno manifestacijo. Kandolf in Mlinaric Delavska univerza v Velenju že tretje leto uspešno razvija izobraževalno dejavnost med odraslimi. Vsako leto je njeno delo intenzivnejše in kvalitetnejše. Poglejmo samo nekaj staističniih podatkov: Lansko izobraževalno sezono je bilo v šaleški dolini organiziranih 17 seminarjev družbeno-eko-nomske vsebine s 540 slušatelji. Letos .je po nepopolnih podatkih (nekaj seminarjev bo do konca sezone še organiziranih) bilo kar 53 d ružb e no- ek onomski h seminarjev s preko 1500 slušatelji. To se pravi, da se je število proizva-javcev in upravljavcev, ki so šili skoizi omenjene seminarje potro-jilo. Družbeno-ekonomsko in ideološko izobraževanje je v letošnji sezoni spodrinilo vse ostale vrste izobraževanja pri DU Velenje, kar samo dokazuje pravilno orientacijo dela. Brez ,dvoma je danes najvažnejša politična naloga nas vseh, da čimbolj usposobimo naše delavske svete in upravne odbore po gospodarskih organizacijah, da bi (resnično prevzeli vlogo, ki jim je namenjena. Te vloge pa ne bodo mogli prevzeti vse dotlej, dokler ne bodo dovolj razgledani — ekonomsko in politično. Prav v teh pripravah pro-izvajavca za upravljavca ima Delavska univerza zelo važno poslanstvo. Poleg že omenjenih seminarjev za delavske svete in tudi delovne kolektive v celoti se je zelo razvilo politično šolan je v naši občini. Politična šola je imela dva oddelka: v Velenju in Šoštanju. Mladinska politična šola je imela pravtako dva oddelka: v Velenju za .mlade iz RLV in od drugod, posebej pa še v IRŠ, šo-štanjsiki oddelek pa so ukinili in nekaj slušateljev, ki so še ostali priključili velenjskemu oddelku. Za mlade komuniste so bili organizirani kar štirje seminarji, od tega eden v Šoštanju, trije pa v Velenju. « Vsa omenjena dejavnost je bila organizirana po naročilu in ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZKS. Okoli 50 predavanj v okoliških krajih pa je organizi- rala DU po naročilu občinskega odbora SZDL. Delavska univerza je v toku minule izobraževalne sezone organizirala še tečaj nemškega jezika. knjigovodski tečaj, prvi m drugi letnik ekonomske srednje šole, tečaj za pridobitev kvalifikacije .in polkvalifikacije za gradbince, tečaj slovenskega jezika (novi pravqpis), šole za starše in šole za življenje ter razna posvetovanja o aktualnih .gospodarskih in političnih vprašanjih. Vsa ta dejavnost ne bi nikoli uspela, če ne bi imela DU nad 70 požrtvovalnih sodelavcev, ki so bili (predavatelji na vseh omenjenih tečajih, šolah in predavanjih. Za nje je DU organizirala poseben .seminar iz andragoigike (o izobraževanju odraslih). Razen tega je vodje posameznih sektorjev in /nekatere predavatelje pošiljala na krajše seminarje in posvetovanja, ki jih je prirejala Zveza delavskih in ljudskih univerz v Ljubljani. Požrtvovalnost in disciplina naših predavateljev je bila na takšni višini, .da lahko uvrščamo njihovo dejavnost v družbenopolitično aktivnost. Nekateri bodo mogoče rekli, da predavatelji tako dobivajo honorar. Toda honorar je tako skromen, če računamo, da se je trdba. za vsako kvalitetno predavanje tudi temeljito pripravljati, da bi verjetno zaradi honorarja imeli bore malo (predavateljev. V letošnji sezoni je DU imela lepe uspehe v primerjavi z lanskim letom: 60 seminarjev, tečajev in šol s več kot 2000 slušatelji, in pravtoliko število slušateljev na raznih posameznih predavanjih v glavnem v okoliških krajih. Število slušateljev intenzivnih oblik izobraževanja bo do konca sezone še večje od števila slušateljev na posameznih predavanjih. To je lep kvaliteten skok te specializirane ustanove za izobraževanje odraslih. Sedaj, ko bodo na upravi DIJ analizirali minulo sezono, bodio morali kmalu planirati delo za prihodnjo sezono, ki se bo začela septembra. Do takrat bo DU razpisala natečaj za sprejem slušateljev v knjigovodski tečaj druge stopnje, v nadaljevalni tečaj nemškega jezika, tečaj angleščine, italijanščine in še drugih jezikov. V kolikor bo dovol j kandidatov za omenjene tečaje, bodo tečaji začeli z delom že septembra. Ostalo dejavnost pa bo DU razvijala v skladu z naročili in potrebami političnih organizacij ter podjetij v naši komuni. Uspeh DU na družbeno-ekonoms.kein in ideološkem izobraževanju bo pravzaprav ogledalo dejavnosti naših (političnih organizacij — posedimo sindikatov in SZDL. V. V. Vaftisufte V NAS Kajakaštvo je lep, a tudi zelo na poren šport. Mlada veslača se upirata na vesla in klnbnjeta deroči reki LIST Ruitiat Stev. 11 — 11, junija ŠE BESEDA O NARAVI Knjigarna in papirnica »Mladinska knjiga« Velenje nudi svojim bravcem sledeče najnovejše literarne ustvaritve: PRIMOŽ TRUBAR. S knjigo o Primožu Trubarju, ki jo bo v kratkem izdala Mladinska knjiga, je izpolnjena občutna vrzel v preskromni literaturi o življenju in delu naših pisateljev. Saj bomo s to knjigo kaj kasno izpolnili dolg do »očeta naše književnosti«, ki ga sedaj namreč prikazujemo v celoti njegovega življenja, pomena in velikega dela, ki ga je opravil kot začetnik in organizator slovenskega tiska v času, ko je grozila našemu narodu propast spričo tedanjega socialnega položaja, politične 'brezpravne in kulturne zaostalosti. Znastvena vrednost tega dela pa je poudarjena z bogato dokumentacijo k besedilu, pregledom vsega, že znanega Trubarjevega dela (knjige in rokopisi), izčnp- Končno po dolgem času spet sončna nedelja. Človek že res kar obupa nad tem vremenom in navsezadnje se ne bomo niti začudili več, če se bo pojavil sneg celo v juniju ali juliju. »Atomska bomba«, modrujejo nekateri dn se jezijo na tiste, ki tako neodgovorno delajo poizkuse z atomskim orožjem in tako ogrožajo normalno življenje vseh ljudi na našem planetu. Če to drži alii ne, naj odločijo strokovnjaki, drži pa eno, dokler se bodo te posledice kazale le v nestalnem vremenu, bo še kar šlo, čeprav tudi stalne padavine niso poseiben blagoslov za kmetijske pridelke. Ker so v zadnjem času sončni žarki praiva redkost, pač vsakdo gleda, da jih ulovi čim več. Nekateri se sprehajajo, drugi posedajo po balkonih aiii klopeh, če jih seveda imajo. Toda v centru Ve-ljenja jih kar nič ne vidim pa čeprav bi se marsikatera mamica rada nekoliko vsledla, medtem, ko se sprehaja s svojim malčkom. Toda za to ji preostanejo le hotelski ali (klubski vrt, kjer pa ne more sedeti kar tako, brez da bi nekaj naročila in seveda tudi plačala. Vendar bi se pa na ta način družinska 'blagajna kar hitro izpraznila. Edina sreča je le, da sonce tako redko sitje in so zato tudi sprehodi zelo redki. To sončno nedeljo pa sem se namenila raje na drugi konec našega Velenja, to je proti jezeru. Zanimalo me je, kako 'izgleda sedaj, ko so restavracijo obnovili, okolico pa preuredili. Pot me je vodila mimo Bazena (Na-Me) in okusno urejene izložbe so me pritegnile, da sem si jih ogledala od blizu. Skoda, da je park nekoliko odročen od glavnega naselja, prav prijetno je posedati tu, oči se kar nekam spočijejo ob pogledu nim kazalom virov in literature in povzetkov v francoščini. Ta knjiga o življenju in delu, o vodniku naših reformatorjev, ki jo pošilja založba Mladinska knjiga v svet mimo svojega bogatega zhirkovnega okvira, naj bi pomenila začetek tolikokrat napovedanih, a na žalost še neizdanih biografij, vsaj osrednjih postav našega pisemstva. PO TUJIH CELINAH. Knjiga »Po tujih celinah« je kolektivno delo slovenskih geografov. Rodila jo je živa potreba po poživitvi zemljepisnega pouka. Zasnovana je kot prvi del zemljepisne čitanke in je namenjena predvsem mladini iz višjih razredov osemletk. S pridom jo bodo brali tudi dijaki ostalih šol in odrasli ljudje, ki se zanimajo za tuje dežele. Kakor kažejo mnogoštevilne izdaje poljiudno-geografstaih in po- na lepo zeleno travo in pisano cvetje. Urejen in čist je, kakor da bi ga čuivalo nekaj paznikov, pa nisem opazila nikjer 'nikogar. Le tu pa tam se vidi potrgano cvetje ali pa malomarno nametan papir poleg koša za odpadke. Veste, pa ne verjamem, da počno to Velenjčani, vsaj ne tisti, ki so vložili vsaj kakšno urico udarniškega dela, ko se je park urejeval. Gotovo so to turisti, ki ne znajo ceniti tega, kar je ustvarila rudarjeva roka. Pa še nekaj me je zbodlo v oči. Tista bodeča žica ob jezerčku pri nekdanji glasbeni šoli, ki je tu nameščena, ne vem iz kakšnih razlogov. Vss preveč me spominja na vojno, na taborišča, na bunkerje ..., skoraj, da ne sodi v naš amibient, pa naj ima že kakršen koli namen. Na cesti proti jezeru sem se kar ustrašila živahnega prometa. Avtomobili iz vseh krajev domovine so švigali v obe smeri, vmes pa motoristi, kolesarji in pešci. Zdi se mi, da bi bilo skoraj nujno, da bi odgovorni forumi predpisali tu omejeno hitrost, sicer se bo slej ko prej zgodila kakšna prometna nesreča. Nad zunanjo ureditvijo jezera sem bila prijetno" presenečena, Ob sveže pogrnjenih mizah in na lepih stolih smo priklicali natakarico in naročili zaželjeno pijačo. Ampak, tu se je pa zataknilo. Po 10-minutnem čakanju še vedno nismo bili postrežem, zato smo jo poklicali ponovno. Ko je minilo ponovnih 10 minut, se je mož dvignil in nas hotel postreči z restavracije sam. Tu pa so ga zavrnili, da naj počaka pri mizi, ker pri »šanku« gostov ne strežejo. Pri nadaljnjem čakanju smo se zabavali na ta način, da smo opazovali prelepa laboda, ki 'tako samozavestno drsita po jezerski gladini, da se ju človek kar ne topisnih del, narašča zanimanje za takšno čitivo po vsem svetu, pa tudi pri nas. Založba EMKA je že sama izdala lepo število zemljepisnih del v zbirki »Globus«. Pri šolskem pouku ni zemljepisna čitanka uporabna samo kot dopolnilo razlage, ampak tudi kot snov za samostojno branje in delo, bodisi da posamezniki izluščijo iz sestavka bistvene značilnosti tujih dežel dn ljudstev, bodisi da to stori razred skupno ali pri skupnem pouku posamezne skupine, ki jim učitelj zastavi smiselna vprašanja in naloge. Da je čitanka res koristna, je treba poleg nje uporabljati tudi dober atlas. Naj knjiga »Po tujih celinah« rrmoži izobrazbo slovenske javnosti, posebno pa naj pomaga večati nazornost in zanimivost zemljepisnega pouka ter samostojno razglabljanje mladine v reformirani šoli. 2EPNA ZBIRKA KOMET Prinaša vrsto kriminalnih in pustolovskih romanov. Izhajajo tudi romani Kari May-a WINETOU. Rosenstein more nagledati. Pa tudi turisti sami, ki jih je bilo ta dan res polno ob velenjskem jezeru, so dovolj zanimivi. Pri najbližji mizi je dvojica negodovala češ, kako to, da so tu cigarete dražje kot drugje. Ali je tudi nanje zaračunana postrežnina? Ob drugi mizi je sedela večja skupina in se zalagala z različnimi dobrotami, ki so jih seveda prinesli seboj. Zrarven pa so pili le malinovec z navadno vodo, pa še ta se jim je zdel nekoliko predrag, kolikor sem lahko sklepala z njihovih obrazov, ko so ga plačevali. Res je, da je hotel nov in da je jezero prenovljeno, in da je treba vse to plačati, vendar to goste bolj malo zanima. Bojim se, da bodo turisti uživali naše lepote le bolj od daleč, ali pa se drugič iveč ne bodo vrnili. Ker kljub skoraj 'tričetrturnem čakanju nismo dočakali naročene pijače, smo zapustili restavracijski vrt in se napotili proti domu. Pa mi vseeno ni bilo žal popoldneva. Sprehod je bil prijeten, naužili smo se sonca, s katerim je letošnja pomlad tako zelo skopa. PREKLIC Navcršnik Rudolf stanujoč v Šoštanju, (Heroja Sercerja 3, zaposlen na RLV, preklicujem veljavnost izgubljenega kartončka za dviganje plač-— matična številka 14. VRNITE VSAJ DOKUMENTE 15. maja je bila v trgovini »Vel-ma« — Hartmanov blok — na pultu pri špeceriji (pomotoma ali vede) vzeta denarnica s 5.000 din in dokumenti (2 osebni in zdravstvena izkaznica). Prosim vrnite vsaj dokumente po pošti ali kakor koli na ime: Avberšek Alojzija, Salek 25, Velenje. Pomladanski čas nam zopet oživlja čustva do narave. Če se tako zagledamo v 'bujni razcvet in novo življenje, ne smemo prezreti tudi življa naše ljubke divjadi, ki je izpostavljena .izključno saimim naravnim pogojem. Vidno je, da narava po svojem sistemu vsestransko poskrbi za žival, iki živi na 'prostem. Vendar pa ji 'to ne zaidostuje. Divjačina.je izpostavljena raznim neprilikam, kii ji ogrožajo življenje. V sodobnem razvoju kmetijstva je predvsem ogrožena od agrokemiičnih in agrotehničnih pripomočkov, nadalje od ujed iz same narave, predvsem pa od klatečih se psov. Pri teim pa ne imejmo pomislekov, ida ji človek ,po svoji moči ne more pomaigatii. Ravno v pomladanskem času, ko se izlegajo mladiči in gnezdi poljska perjad, moramo biti najbolj obzirni do nje. Zato lovske družine apelirajo na prebivalstvo, predvisem pa na mladino, da živali ne motijo. V primeru najdenih mladičev ali gnezd, naj proti nagradi inemrudoma ob veste najbližjega lovca, ki bo ogroženo žival strokovno zaščitil. Praksa žal kaže, da je gledanje na ta živelj zelo različno. Nekateri misli jo, da se mora likvidirati vse kar ise premakne v naravi in je divjega. Piredvsem pa so prepričani, da je to oseibnd privilegij lovcev, ki se s tem okoriščajo. Pa ni res tako! Divjad je last skupnosti in z zakonom je zaščitena. Zaradi tega zastopa lovstvo v državnem merilu že veliko gospodarsko panogo, ki sega na svetovna tržišča in vnovčuje svoje produkte predvsem v devize. 'Ni pa sedaj mišljeno, da naj bi regulirali odnose do divjadi zakoniti predpisi. Zavedati se moramo, d'a je tudi človek del narave dn nam je tako, kakor človek človeku, tudi živali v neki obliki nujno potrebna. Ako se v to poglobimo in ozremo na našo najbližnjo okolico vidimo, da je v šaleški dolini nastalo nekaj novega, nekaj .vsestransko lepega, predvsem zaradi tega, ker so zato dani naravni pogoji. Zato bodimo uverjeni, da bo tudi na tem področju viden odraiz kulture, če nam bo prečkal najbolj prometno cesto fazam, zajček ali celo srnica in jih ne bomo gledali kot zločince, pač pa kot potrebo, vir gospodarstva dn naravne lepote. Mlinar Stane NEDELJSKI SPREHOD NAMIZNI TENIS NOGOMETNO PRVENSTVO CNP NK Partizan-Rudar že prvak? V nedeljo, /dne 27. maja 1962 jc bilo v telovadnici osnovne šole Velenje okrajno [prvenstvo v namiznem tenisu in sicer za člane, mladince in pionirje. Tekmovanje v okrajnem merilu je bilo izvedeno prvič v Velenju, zato je bila za igrarvce in gledavce izredna priložnost. Zal je vstop v dvorano dovoljen samo v copatah, zato mnogi niso mogli (prisostvovati tekmovanju. Okrajnega prvenstva so se udeležili tek-movavci iz Celja, Žalca, Šoštanja. Slov. Konjic, Mozirja in Velenja. Favoriti tega prvenstva so bili igravci iz Slov. Konjic in Celja v moški kot tudi v mladinski in pionirski konkurenci, saj nastopa pri Slov. Konjicah bivši reprezentaint Schvvarz, ki Obenem vzgaja tudi mlade igravce. Prvo mesto je po hudi borbi osvojilo Celje-mesto, iker so v finalu premagali s tesnim rezultatom 5:4 igravce iz Slov. Konjic. Velenj-čani se, razen članov, niso posebno uveljavili. Neizkušeni mladinci kot pionirji se niso mogli upirati dobrim in izkušenim ekipam. Velenjčanom je predvsem manjkalo borbenosti, poleg tega pa so pokazali tudi v precejšnji meri neresnost, kar je bilo dovolj za neuspeh. Končni vrstni red je naslednji: Člani: 1. Celje-mesto 2. Slov. Konjice 3. Velenje 4. Žalec 5. Elektro Celje Mladinci: 1. Celje-mesto 2. Žalec 3. Šoštanj 4. Velenje 5. Mozirje V MESECU MAJU SO BILI SPREJETI V SLUŽBO PRI RLV NASLEDNJI: EE jama: Potočnik Franc, strojni ključavničar; išušteršič Ivan. kvalificiran kopač; Pustoslemšek Ivan. polkvalifiicirani ekektričar; Ram-šak Franc, nekvalificiran kopač. EE klasirnica: K rajne Valiter, delavec EE gradbeni obrat: Tomčjamovič Peter, kvalificiran zidar. EE zunanji obrat: Krajine Marija, delavka — vrtnarija: Zgank Angela, sobarica— Fiesa. Direkcija: Sentjurc Vekoslava. uslužbenka. Jamska pisarna: Goršek Franc. V MESECU MAJU SO ODŠLI IZ PODJETJA NASLEDNJI: ~ Murišič Viktor, rehabilitacija — v šolo; Peroša Lilijan, rehabilitacija — v šolo; Sparaš Franc, Pionirji: 1. Celje-mesto 2. Žalec 5. Slov. Konjice 4. Mozirje 5. Velenje V moški konkurenci so bili odsotni Šmartno. Gaberje-Celje, Šo- štanj. Tehnični rezultati: Člani: Celje-mesto — Velenje 5:1 Slov. Konjice — Velenje 5:1 Žalec — Velenje 4:5 Elektro Celje — Velenje 0:5 Mladinci: Celje-mesto — Velenje 5:0 Žalec — Velenje 5:1 Šoštanj — Velenje 5:0 Mozirje — Velenje 2:5 Pionirji: Celje-mesto — Velenje 5:0 Žalec — Velenje 5:2 Slov. Konjice — Velenje 5:3 Mozirje — Velenje 5:2 Janez Vertačnik DVIGALCI UTEŽI Na državnem mladinskem prvenstvu v Petrovaradinu pri Novem Sadu so naši mladinci dosegli naslednja mesta: Perolahka kategorija: Velun-šek Ivan, IV. mesto. Lahka kategorija: Knez Man-fred, IV. mesto in Salmič Emil, V .mesto. Srednja kategorija: Jenko Milan, II. mesto. S tem si je Jenko Milan priboril srebrno kolajno. Od enajsf nastopajočih ekip, je naša ekipa osvojila IV. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. ŠPORTNIKI! POKAŽITE SVOJO ZAVEST IN SE UDELEŽITE UDARNIŠKEGA DELA, KI JE VSAK DAN OD 15. DO 18. URE NA VELIKEM VELENJSKEM STADIONU! sporazumno: Oprokal Štefan, samovoljno; Hojan Martin, samovoljno; Halič Ivan, samovoljno: Zapušek Anton, samovoljno; Be-gič Čerim, samovoljno; Zivko-vič Mi jo, samovoljno; Premuž Franjo, samovoljno; Skok Jože, v JLA, Suhovršnik Jože, samovoljno; Habjanič Anton, samovoljno; Bombek Stanko, sporazumno; Hrastnik Oto, v JLA; Kumer Ivan, samovoljno; Hliš Jalkob, samovoljno; ViimpOlšek Kari, samovoljno; Roščan Anton, sporazumno; Ratajc Bogomir, samovoljno: Pire Anton, samovoljno; Pečniik Jože, samovoljno: Ha-miuliič Mehmed, samovoljno, Baš-nec Stjepan, ipo odpovedi podjetja; Novak Franc, samovoljno: Taranidek Josip, sporazumno; Urigl Anton, samovoljno; Zabu-kovnilk Alojz, samovoljno. V POKOJ SO ODŠLI: Bela j Anton, kvalif. kopač; Grm Vinko, kvalif. kopač; Skorjam1 Ivan, kvalif. kopač; čanč Franc, invalid, upokojen. Tri kola pred koncem nogometnega prvenstva, lahko skoraj brez skrbi govorimo, da je »Rudar« Velenje že prvak Nogometne podzveze Celje. V preostalih treh tekmah .mora Rudar igrati še z Rogaško Slatino v Rogaški Lestvica ipo 19. ikolu: » P ar tizan - Ruda r « Vel en j e Olimp« Celje »Kovinar« Store »Partizan« Šmartno Ob Paki »Partizan« Konjice »Steklar«, Rogaška Slatina Partizan« Šoštanj Bratstvo« Rogatec »Partizan« Žalec :Savinja« 'Nazarje »Partizan« Vranslko »Partizan« Zreče Kot prvak NP Celje bo imel ».Rudar« pravico sodelovati v kvalifikacijah za vstop v slovensko nogometno lligo. V kvalifikacijah bo sodelovalo 8 podzveznih prvakov, od katerih se bodo v ligo kvalificirali le štirje. Kakšen bo način kvalifikacijskega tekmovanja, sedaj še ni popolnoma jasno. Verjetno bodo prvaki pod- V nedeljo, 27. maja so se odigrale poslednje tekme v okrajni rokometni ligi. Velenjčani so. kljub porazom v zadnjih dveh kolih ohranili naslov prvaka in tako postali kandidat za slovensko rokometno ligo. V predzadnjem kolu se je Partizan-Rudar srečal z mlado ekipo Partizana iz Celja in prvič v sezoni podlegel. Celjani so pokazali lep rokomet in povsem zasluženo zmagali nad oslabljenimi gosti. Rudar je nastopil z mlajšimi igravci, ki so to pot prvič nastopili na tekmi in vse- PR1 BRIVCU Samo toliko potrpiite, da najdem mojstra pri velenjskih birtih. Slatina, s Šoštanjem v Velenju in z Vranskim v Velenju. Od teh treh tekem je brez, dvoma najmočnejši nasprotnik Rogaška Slatina, venidar upam, da mas tudi v tej tekmi igravci Rudarja ne bodo razočarali. 19 17 1 1 99:10 35 19 15 3 1 80: 9 33 19 14 1 4 72:19 29 19 11 2 6 62:26 24 19 10 3 6 50:35 23 19 5 7 7 41:52 17 19 j 2 10 38:34 16 19 7 2 10 31:61 16 19 6 3 10 48:76 15 19 4 2 13 34:85 10 19 2 2 15 30:104 6 19 1 2 16 16:90 4 zvez razdeljeni v štiri skupine in prvaki teh skupin iboido v prihodnji sezoni tekmovali v slovenski nogometni 'ligi. Kot vidimo, čaka nogometaše »Rudarja« še itežika in odgovorna naloga, za kar se že marljivo pripravljajo in upamo, ida nas bodo ugodno presenetili. - Meh Janko kakor niso bili kos razigranim domačinom. Kot zadnja je bila na sporedu tekma med vodečima na tabeli. Velenjčani niso imeli izgubiti ničesar, saj so na lestvici vodili s petimi točkami, medtem, ko se je Kovinar boril, da bi obdržal drugo mesto. Rudar tudi to pot ni nastopil v najboljši postavi, saj so manjkali kar štirje dobri igravci: Fijavž, Veligovšek, Ter-glav in Kac. Tekma je bila borbena, le sodnik je včasih dovolil preostre /starte na žogo in z nekaterimi svojimi odločitvami precej oškodoval domačine. Največ golov je za domače dosegel Korp-nik (7), medtem, ko je bil pri gostih najuspešneši Gozdnikar (8). Po tekmi je vodstvo Rudarja vložilo protest. Rezultata: Partizan Celje — Rudar 20:14 Rudar — Kovinar 12:14 Vrstni red prvih treh moštev: 1. Partizan-Rudar 20 točk 2. Kovinar 17 točk 3. Laško 16 točk »RUDAR-«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniSki odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušter-šič, Ivan Drev din Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk«, Cel j« — cena 20 din. Okrajno prvenstvo v rokometu je končano ^^ Jiudof Stev' 11 — u- iu™j«