JTHE OLDEST AND MOST POPULAR BLOVEN1AH WEWSPAPEF IN UNITED BTATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V 'AMERIKI Geslo: Za vero In narod — za pravico h resnico — od boja iio zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. » (Official Organ of four Slovenian organizations.) HAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH ŠTEV. (NO.) 153. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 7, 1930 LETNIK XXXIX. vnu.) ioo. -----'_;_' __;__—— - Znana hrvašKaosebnost pred deportaGfjo-DelavsKG vesti _._•____—----- Hrvaški separatistični vodja prispel v ameri- ko s ponarejenim potnim listom. — določen za deportacijo. — priziv, da se mu do-voli ostati v deželi, poslan v washington. - New York, N. Y. — V torek, 29. julija, je prispel v tukajš-' "je pristanišče na parniku "O-^mpic" Hrvat. Avgust Košutič, 2liani hrvaški separatist, in jt bil namenjen v Chicago. Nje- RAZNO IZ DELAVSKE- GASVETA Detroitski delavci se vrnili na delo. — Brezposelnost narašča. — Žrtve premogoko-pov. — Prohibicija pospešuje brezposelnost. Detroit, Mich. — Tukajšnje" kapitalistične velike avtomobilske družbe s0 z mogočnim glasom oznanile v svet, da so s pričetkom tega tedna sprejele v svoje delavnice skupno 116,500 delavcev. Krasno zveni na ušesa ta vest v sedanji dobi brezposelnosti, a žal, da to dejstvo ne bo brezposelni-sti nič odpomoglo, kajti ti, zdaj sprejeti delavci, so bili celi čas tam stalno zaposleni in so bili odpuščeni le za dva do tri tedne ob dobi popisovanja gov potni list se je zdel imigra-cijskim oblastem sumljiv in 2ato so ga pridržale v preiska-Vl' Ugotovile pa so končno predli ponedeljek, da je bil pot-list in viza na njem ponareja in zato so Košutiča dolo-ci'e za deportacijo. Poslan je "'1 takoj priziv na Washing-ton> ki pa, po mnenju imigra-ClJ'skih oblasti, ne bo imel u-speha. Košutič, ki je bil nekdaj jugoslovanski minister za javna ^e'a> je že večkrat preje poiz-. u®al dobiti potni list, da bi se Vselil iz svoje dežele v inozem-stv'o. Ker pa je bil zapleten v *fero pri neki banki, ki je ban-kr°tirala, in pa zaradi njegove-prevratnega političnega ^'šljenja, mu je jugoslovanska vsakokrat odbila proš- inventarja. Po večini prJ bodo ^ Končno se mu je zdaj po- delali sam0 po štiri dni na te-' y\o, da si je na nekak način den _ p0Samezne kompanije Pldobil ponarejen potni list za so jih sprejele sledeče število: ^eriko, bodisi, da ga je sam Ford 100 tisoč; Oakland Mo-f°»aredil, bodisi, da mu je ka- tor 5 300j Timken-Detroit a druga osebnost napravila to 12000, Graham-Paige 1,150, s'Ugo. Na ta ponarejeni potnij Packard 8 500i y spl0šnem je st 3e dobil nato tudi ameriško DVE BOJNI LADJI SE POZDRAVLJATE Iz Jugoslavije, KOČEVSKA LETINA BO SREDNJA. — GROBNICO IZ 6. STOLETJA PRED KRISTUSOM ODKRILI V JUŽNI SRBIJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN NEZGODE PO DOMOVINI. Gornja slika je bila vzeta s krova nemške bojne ladje Schleswig-Holstein in nam kaže ameriško bojno ladjo U. S. S. Arkansas ravno, ko majestetično plove v pristanišče v Kielu. Nemška ladja je v pozdrav oddala strel iz topa. VlZo in sicer takozvano diplomatsko vizo. Kakor se je izra-11 tukajšnji generalni konzul ^ Jugoslavijo, Mr. R. Janko-ni v celem jugoslovanskem lnisterstvu nobene višje osebnosti *n0 s takim imenom, kakor- zdaj pri teh komapnijah zaposlenih samo od 20 do 50 odstotkov toliko delavcev, kakor jih je bilo prejšnje leto ob tem času. Washington, D. C. — Kakor ugotavlja Ameriška delavska federacija, se je število njenih ^ "osi podpis na potnem 11-in bržkone je tudi podpis v'zi ponarejen. z °tni list je bil izstavljen le va začasni obisk v Zed. držati Vendar pa se splošno do-jJneva, da je imel Košutič na-itieil> ostati stalno v tej deželi, množilo v juliju. Tako jih je samo v gradbeni obrti brez dela 37 odstotkov. Brezposelnost je stalno naraščala od januarja naprej. Washington, D. C. — Težko premogarsko delo je zahteva- 119 [jj , ------- " < v &°Vori se tudi, da ga je po-| vj?1 v Chicago prof. Ivan Hor-| K ' Urednik hrvaškega separa-JlJne&a lista "Hrvatski Glas-• da bi ga zaposlil pri listu. &tifriziv za Košutičevo pripu-]j ev v deželo je bil naprav-H Judi iz Chicage, in sicer ?.e acedonske neodvisne zve- iu teivom meseca junija ny človeških žrtev sirom Zed. držav, kakor objavlja rudarski urad. Tekom celih prvih šest mesecev tega leta pa to število znaša 979 smrtnih slučajev. Syracuse, N. Y. — Kakor se je izrazil predsednik newyor-ške delavske federacije, bi po njegovem mnenju dobilo delo nad 3 in pol milijona oseb v raznih pivovarnah, ako bi se odpravila prohibicija. CIST USTRELIL DEČKA s^hicago, 111. — Usodna ne-t>o^a Se Je Pripetila pretekli šjvedeljek v zaprtem kopali-1(0 v Garfield parku. Med tem, ena skupina dečkov mo-^lt !*aPraviti prostor drugi, skupini, je nastal med tet(jrna skupinama prepir, v kači^8* Je poseSel letni Poli" . Annerson. Kakor je natoeje aam izpovedal, so ga dečki napadli in mu sku-^eti samokres. Da bi jih stitj laŠi1, nameraval izpu-da gGn. strel v zrak, pri tem pa spotaknil, orožje se je *lo in strel je zadel v pr- J- Hickey-2718 Dodie ® ' bo rani bržkone •Jen v^xPoliciat je biI Postav-Jie dožJ Sni zapor' dokler se ene, iegava je krivda. PRED PRAGOM USPEHA IZVRŠIL SAMOUMOR Boston, Mass. — Dočim je v 16. nadstropju Statler poslopja čakala nanj neka radijska kom-panija, da mu sporoči veselo novico, da je bila njegova predložena pesem sprejeta in določena za njo lepa nagrada, je S. Grossman skočil iz 15. nadstropja istega poslopja v svojo smrt. Grossman se je ba-vil s pesništvom in skladatelj-stvom, a ni imel zaupanja v samega sebe in tako tudi ni pri- STROGI DIKTATOR V NEMČIJI Diktator Bruening bo prisilil industrijalce k znižanju cen produktom. Berlin, Nemčija. — Finančni diktator Nemčije, Bruening, namerava, kakor kaiže, brezobzirno pomesti z vsem, kar vodi deželo v gospodarske tež-koče. Z veliko napetostjo se pričakuje zdaj na izid konference, ki jo vodi diktator z vodilnimi industrijskimi in trgovskimi krogi, . in na kateri se razmotrivajo cene izdelkom. Kakor se čuje, se bo tudi tukaj zatekel Bruening k členu 48 u-Stave in bo na podlagi njega prisilil velike industrijske kar-tele znižati ceno svojim produktom. Kakor je lahko umlji-vo, se industrijalci tej zahtevi diktatorja z vsemi silami upirajo. -o- TRIJE UBITI V AVTOMOBILSKI NESREČI Chicago, 111. — V ponedeljek zvečer se je v bližini Gur-nee, v Lake okraju, pripetila na železniškem križišču težka nesreča, ki je zahtevala tri življenja. Mrs. G. B. Morgan, stara 24 let, 1024 No. Butrick st., Waukegan, je dobila nov avto in njen sosed, C. Gerloff, se ji je ponudil, da jo bo učil voziti. Ženska je vzela seboj na vožnjo tudi svojega 3 letnega sinčka. Pri kolesu je sedela Mrs. Morgan. Kako se je zgodilo, da na križišču niso videli bližajočega se vlaka, se ne da ugotoviti, kajti kmalu po koli-ziji so vsi trije izdihnili, ne da bi bilo mogoče dobiti od njih kakih pojasnil. Vlak je vlekel razbiti avto četrt milje daleč pred seboj. -o- SLOVENCA POBRALA SMRT Willard, Wis. — V bolnišnici je preteklo nedeljo, 3. avgusta, izdihnil Jos. Perušek, sin tajni- KRATKEJVESTI — Sao Paolo, Brazilija. — Pri neki otroški kino predstavi, ki sta jo priredila dva dečka na svojem domu in povabila svoje tovariše, se je vnel film. 23 otrok je zadobilo opekline pri požaru, 10 izmed njih bržkone usodne. — Bukarešta, Rumunija. — Kakor je objavil minister za trgovino, bo rumunska oljna industrija znižala produkcijo olja za 150,000 železniških vozov letno. — Olomuc, Čehoslovaška.— Zanimivo predstavo je imelo prebivalstvo tega mesta pretekli ponedeljek ponoči, ko so se vršile nad njim aeroplanske vojaške vaje, pri čemer je bilo v akciji 300 aeroplanov. — Istanbul, Turčija. — Izredni rekord v plavanju je do-' segla 8 letna B. Tompkins,' hčerka nekega Amerikanca, J ki je preplavala preliv Bospor, : širok eno in en četrt milje, in je tako preplavala iz Azije v Evropo. — Rim, Italija. — Ponovni potresni sunek je zadel mesti Melfi in Rionero. Povzročil ni posebne škode, pač pa veliko paniko, kajti od zadnjega potresa prestrašeno prebivalstvo je pričakovalo zopet najhujšega. —Mavs Landing, N. J.—Svoje 100 tisoč dolarsko premoženje. ki si sa je pridobil v teku VELIKA STAVKA V FRANCIJI Okrog sto tisoč tekstilnih delavcev na stavki. Lille, Francija. — Tekstilni delavci severne Francije so proglasili generalno stavko. Klicu se je odzvalo okrog 100 tisoč oseb. Računa se, da je okrog 500 tekstilnih tovarn zaprtih. V prizadeta mesta je poslano vojaštvo, da ojači domačo policijsko in orožniško silo v slučaju, da bi kje izbruhnili nemiri. V splošnem ni do zdaj prišlo še nikjer do resnejših izgredov, dasi so komunistični agitatorji vneto na delu, da bi izzvali nerede. Varnostne oblasti pa so jim pazljivo za petami in so jih tudi že več aretirale: aretirani tujerodci so bili izgnani iz dežele. -o- "DEMOKRACIJA" V RUSIJI London, Anglija. — Kako so v proletarski sovjetski Rusiji "vsi enaki" in ni nobene razlike med višjimi in nižjimi stanovi, jasno kaže slučaj, ki se je dogodil v družini diktatorja Stalina samega. Stalinov sin se je pretekli december skrivaj poročil z neko ubogo šiviljo. Njegov mogočni oče, ki je imel jovoHn v«a Hrntračnft namenp z Letina na Kočevskem. Po zadnjem znatnem dežju si je naše polje nekoliko opomoglo, da bo spet malo boljša letina, kakor je bilo pričakovati v suhih tednih. Koruza in krompir in fižol so si precej opomogli. Ako bi ne bilo nekih belih črvov, ki uničujejo fižol, in bramorjev, ki spodjedajo krompir, bi bil pridelek izvrsten. Sadja ne bo veliko, posebno jabolk je malo. Precej več bo hrušk in češpelj. Kmetje upajo, da bo letina vendar toliko prinesla, da bodo z njo lahko prebili do druge letine. -o- Stare areološke najdbe. Arheološka ekspedicija bel-grajske univerze je pod vodstvom dr. Nikole Vujiča nadaljevala tudi letos svoja izkopavanja v vasi Gorenčih in so dosegla izreden uspeh. Odkopali so grobnico iz 6. stoletja pred Kr. V njej so našli ogromen sod za vodo, bronasti tronožec z okraski v taki izvedbi, kakor jih doslej še niso našli, in šlem z enakimi risbami. Našli so nekaj srebrne posode mojstersko pozlačene, med njimi lepo ča-šo v obliki roga, vso okrašeno z zlatom. Mimo tega je bila v grobnici tudi človeška maska iz čistega zlata in predstavlja lice semkaj pokopanega veljaka. Ekspedicija je prišla tudi na sled prastaremu mestu, ki obeta odkriti marsikatero temno stran zgodovine Balkana. -o- Zlata poroka. V vasi Podlipa pri Vrhniki sta obhajala zlato poroko zakonca Matija in Neža Jurca. -o- Zidanje podaljšane župne cerkve na Jesenicah naglo napreduje. Temelji so žel davno'gotovi in že je par me-1 trov zidovja na njih. Delavci; so sami domačini Slovenci in delo jim gre v resnici prav ur-' no izpod rok. -o- Kamen mu je padel na glavo. V kamnolomu, kjer lomijo kamen za tlakovanje banske ceste, se je utrgal kamen in padel na glavo delavcu Jožefu Keber, ki se je onesvestil in začel močno krvaveti. Zasilno so ga obvezali in odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Iz Maribora v Kamnico. Cesto iz Maribora v Kamnico bodo, kakor se poroča, asfaltirali, da bo za avtomobile lepša vožnja. -o- Nesreča. Drobec železa je padel v desno oko 181etnemu ključavničarskemu vajencu Zdravku Jugu, ko je brusil kos železa za nov štedilnik. Jug je moral v bolnico v Novo mesto. -o- Št. Jernej na Dolenjskem. Y^led vročine je letos žito dozorelo za dober teden hitreje kakor druga leta. Pričela se je mlatev s strojem, ki je last posojilnice. Enemu gospodarju omlatijo v par urah vse, dočim so morali na roke se potiti nekaj dni. Društvo rudniških upokojencev v Trbovljah. Ker je na rudniške upokojence vse pozabilo in se je bati še hujših razmer, so si ustanovili svoje društvo, ki šteje okoli 300 članov, torej najmočnejše društvo v Trbovljah. Dela pa popolnoma mirno in tiho, samo v dobrobit svojih članov. -o- Nova maša. V baziliki Matere milosti v Mariboru je imel v nedeljo, dne 20. junija, novo mašo Frančišek Korban, sin splošno znanega in priljubljenega poštnega uradnika g. Jožefa Korban. i -o- čakoval, da bi bilo sprejeto njegovo delo. Iz obupa nad svojim dozdevnim neuspehom je izvršil samoumor, med tem, ko ga je eno nadstropje višje čakala sreča. ka dr. sv. Družine. Pogreb se je vršil v torek zjutraj iz cerkve sv. Družine na tukajšnje pokopališče. — Iskreno soža-lje preostalim, pokojniku pa mir in pokoj. 25 let v svoji prodajalni blizu šole, je niger J. Underhill zapustil v svoji oporoki šolam, češ, da so večino njegovih odjemalcev tvorili šolski otroci in naj tako denar, ki so ga pustili pri njem, pripade zopet otrokom nazaj. —Denver Colo.—51etna Gloria Utter se je pri igri sprla s svojo tovarišico, 6 letno Rose Etheridge. Nato je stekla domov ,našla v garaži neko puško in z njo tovarišico ustrelila v hrbet. Zadeti otrok je kmalu umrl. -o—— PRELOŽITEV VESELICE Willard, Wis. — Iz gotovega vzroka je bila veselica dr. Marije Pomagaj št. 174, preložena na prihodnjo nedeljo. Na svidenje torej v nedeljo, 10. avgusta. M. Gosar. njim in mu je nameraval izbrati ženo med "višjimi krogi", se je razsrdil nad sinovim početjem in poslal sina — v pregnanstvo. — In komunisti se še upajo blufati z "enakostjo in bratstvom". -o- REFERENDUM PRI SLOVENSKI ŽENSKI ZVEZI Kakor se nam poroča, se je vršila dne 1. avgusta seja glavnega odbora Slovenske ženske zveze. Med drugim se je sklenilo tudi to, da pride na splošno glasovanje inicijativen predlog, da se k imenu doda bese da "Katoliška" in pa vprašanje, ali se naj duhovnik, ki ima sedaj nadzorstvo nad glasilom "Zarja" imenuje duhovni vodja, ali naj ostane po starem. S tem bo gotovo ustreženo vsem članicam. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla Marija Mlekuš roj. Kralj iz Tolmina na Primorskem, stara 91 let.—■ Umrl je v Ljubljani Martin Štrukelj, mestni ubožec, star 63 let. — V Mariboru je umrla Marija Schenegger, soproga železniškega sprevodnika, ctara (53 let. — V Tržiču je u-mrla Justi Srečnik. — Na Ble-du je umrl Vincenc Jan, star 21 let. — V Mostah pri Ljutomeru je umrla Marija Smodiš, stara 29 let. -o- Med delom utonil. 181etni trgovčev sin Maks Hofbauer iz Vitanja je z nekim delavcem na žagi svojega očeta popravljal jez. Nenadoma se je jez med delom zrušil in pod seboj pokopal delavca. Težka skala je padla nanj in ga podsula. Maks Hofbauer ima pa zlomljeno nogo in so ga spravili v bolnišnico v Celje. Duhovniške vesti. Mestni župnik in dekan v Kočevju g. Ferdinand Erker je imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. — Kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano g. Franc Lovšin pa je bil umeščen na župnijo Rakitna v vrhniški deka-niji. -o- Borovnica. Naša fara se pripravlja, da dostojno slovesno proslavi stoletnico naše farne cerkve. Vrše se razne poprave in dozidave pri cerkvi. Tudi župnišče nameravajo prenoviti. -o-. Tik pred nesrečo. V Cerknici se je neki moto-ciklist peljal čez most. Na mokrem mostu mu je kolo spodrsnilo in mož se je prevrnil v blato. Tudi motor je odletel v zrak in padel na tla. Poškodo val se ni nihče. Voznik je hi tro zajahal motor in vozil na Btm I AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 7. avgusta 1930 AMERIKANSKI SUOVENE^ KnJ |n najstarejši slovenski list t Ameriki. Ustanovljen leta 1IIL fshaja vsak dan raznn nedelj, po natal jko t In dnevov po praznikih. Izdaja in tlaka EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravel 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 00M llaročnisa] Ha celo leto Ea pol leta . ga četrt leta Za Chicago, Kanado In Evropo: Ka celo leto __$6.00 _l5.no * 2.50 - J.50 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. t , sr. Issued daily, except Sunday. Monday and tha day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offica: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0091 Subscription] For one year_____ For half a year - For three months___ fEa pol lets _ Ca četrt leta __$5.00 _2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe i For one year___$6.00 _ 3.00 _ 1.75 3.00 For half a year__ 1.75 For three months POZOR. — številka poleg vašega naslova na listu znači, |io kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlami na ured-tiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |a čas do četrtka dopoldne.—Na dopisa brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov fciedništvo na vrača. _ je v Rusiji. Ker se res tako prav pogostoma dogaja, je iz tega razvidno, da smo v vrlo hudih razmerah. Na to je treba z vso resnostjo opozoriti, da se starši zavedejo svojih dolžnosti. Katoliški otrok v katoliško šolo, ali vsaj v nedeljsko šolo, to mora veljati dosledno, a bo veljalo v najboljšem slučaju bolj na zunaj. Katoliškemu otroku versko-nravno vzgojo, to mora pa veljati na znotraj, in torišče tc vzgoje je — dom, hiša, družina. Vsak oče, vsaka mati mora toraj nekaj o vzgoji razumeti. Iz tega razloga pišem nekaj o vzgoji. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Šola-vzgoja h. Stremljenja naših framazonov škotskega obreda in ruskih komunistov so v bistvu enaka, dasi malo različna v obliki Oboji skušajo otroka iztrgati iz rok božjih. Boljševikom se je to posrečilo in imajo zdaj vso oblast nad deco, večjo oblast od staršev samih; našim prostozidarjem in njim sličnim elementom vsaj po vladni oblasti to še ni uspelo, ker starši imajo pri nas še besedo, ako jo hočejo in razumejo rabiti. Če so pa pri nas v Zedinjenih državah starši brezbrižni in se svojih dolžnosti do prave vzgoje svoje dece ne zavedajo, pošiljajo otroke v šole, ker pač morajo, a se ne zmenijo, v kakšne šole, in mislijo, da je s tem vsej njih obveznosti do dece zadoščeno, potem vsaj v največ slučajih ni dosti razlike med Zedinjenimi državami v Ameriki in med boljševiško Rusijo. Dosti razlike namreč ni v takih slučajih, kjer zahaja naša deca v javne šole, in starši ne povzamejo nobenega koraka za kako versko-nrav-no vzgojo izven javnih šol za to svojo deco. Razlika bo morda le ta, da se pri nas deca v šolah ne vzgaja naravnost in namenoma v ateističnem duhu, kakor je to prva skrb v komunistični Rusiji, ampak rezultat iz naših šol se dosti ne bo razlikoval od sadov boljševiške ateistične vzgoje. Ni treba si prav nič zakrivati dejstev: z ozirom na sistem naših javnih šol in pri nebrižnosti tolikega števila staršev, ki se z javno šolo zadovoljijo, je Amerika vsa pripravljena za najbolj divjo komunistično in ateistično vlado, ker mi bi ne imeli za tako vlado kakih nerazsodnih mas, katere vodijo posamezniki, kakor v Rusiji, temveč mi bi imeli večinoma prav izšolane ateiste. Ni treba prav nič igrati kake nojeve vloge. Nismo še predaleč in preblizu ruskim razmeram, ampak presneto blizu smo jim že. Katoliškim staršem je pri nas v Ameriki svobodno odprta še dvojna.pot: Kjer imajo na razpolago samole javne šole, poskrbijo za verško-nravno vzgojo bodisi sami, kjer bi ne bilo nobene cerkve, bodisi v nedeljski šoli, kjer je duhovnik in cerkev, ali pa, da pošljejo deco v župnijsko šolo, kjer je. Velja načelo in katoliki bi se ga morali držati brez izjeme, da spada katoliški otrok v katoliško šolo. Po določbi nov;e papeževe enciklike o vzgoji otrok, si motajo katoliški starši poskrbeti posebno dovoljenje od pristojnega škofa, ako bi iz kakega tehtnega vzroka poslali kakega otroka v drugo šolo, ako jim je katoliška na razpolago. To se pripeti pri bolj premožnih katoliških starših, ki bi si izbrali za otroka nekatoliško zasebno šolo. Takih slučajev bo te£ko kaj med nami amerikan-skimi Slovenci. Takim staršem bi šlo bolj za navidezno časno udobnost, za socialne zveze, družbo. Hudo bi pa s tem lahko zanemarili otroško dušo in s tem pač pravo vzgojo. Ampak napačno bi bilo, ako bi starši mislili, da je njih dolžnost do otrok izpolnjena, ako poskrbijo za nedeljsko šolo in tako za versko-nravno vzgojo, niti ne, če res pošljejo otroka v versko ali župnijsko šolo. Zavedati se morajo, da vzgoja otrok obsega veliko več. Najboljša šola ne more nadomestiti vzgoje dece, ki se mora začeti in nadaljevati v družini sami. Načrt ruskih komunistov, da odtegnejo otroka popolnoma vplivu staršev, je satanski. V Rusiji je zdaj to vladni sistem, pri nas še nismo tako daleč prišli, Ako pa starši ne znajo ali nočejo vzgajati svojih otrok v družini, ne bo dosti bolje kakor POLETNO ŽIVLJENJE V MINNESOTI Gilbert, Minn. Večkrat se v raznih listih bere dopise iz naše zelene Minnesote, kako se naši rojaki zabavajo v poletnem času. Zares, lepo je v poletnem času pri nas v Minnesoti, okoli lepih jezer, ki jih je tu pri nas veliko. Le škoda, da to ne bo dolgo trpelo. Še mogoče nekaj tednov ali mesecev, potem se bomo pa zopet stiskali k topli peči. V poletnem času ljudje kaj radi pohite v Minnesoto na obiske ali pa tudi na počitnice. Tukaj vsakemu ugaja. Je pa tudi res zdravo podnebje in pa zdrava pitna voda. — Iz Chi-cage, 111., so prišle na Elcor k starišem Julia in Frances Bam-bich, hčerki Mr. in Mrs. Bam-bich, in so ostale tukaj 3 tedne. Sedaj so se že tudi vrnile v Chicago. — Miss Katharina Sterk iz Jolieta je še tukaj na Gilbertu in pravi, da ji prav ugaja tukaj. — Vreme je jako lepo. Vročino smo imeli samo par dni. Seno je po večini že pospravljeno. Vrtovi so vsi prav lepi in vse lepo kaže. Gospodinje so zaposlene s konser-viranjem, otroci pa nabirajo maline in borovnice. Dne 13. julija smo imeli na Gilbertu sv. birmo, katero je prejelo 236 otrok. Tako veliko število birmancev še ni bilo na Gilbertu, odkar obstoji. Ravno za čas sv. birme se je nahajal tukaj na počitnicah dobro znani rojak Mr. Joseph H. Sterbenc, organist največje slovenske cerkve v Ameriki, cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. Mr. Joseph H. Sterbenc je rojen na Evelethii, kjer ima tudi stariše in več sorodnikov. Za časa sv. birme je bil pri svojem stricu Mr. Rudolfu Shustersich in teti Mrs. Mike Sterk. Igral je na gilbertskcm cerkvenem koru in pomagal pri petju ob škofovi veliki maši. Ljudje so se jako pohvalno izrazili in so hvaležni Mr. J. H. Sterbencu za njegovo naklonjenost iit gostoljubnost. Ob tej priliki je obiska! še druga mesta, kakor Aurora, Virginia, Hib b ing, Chisholm in Ely, kjer ima svoje sorodnike in znance. Po tritedenskem bivanju v Minnesoti se je zopet povrnil nazaj na svoje službeno mesto v Joliet. Dne 20. julija smo imeli pr- vo sv. obhajilo. Obhajancev je bilo precejšnje število. Vse o-troke za sv. obhajilo kakor tudi sv. birmo so učile čč. sestre iz Dulutha. Sedaj se bodo otroci nekoliko odpočili, potem bo pa zopet šola. Helen Jurcich. -o- "FANT OD FARE" PRIPOVEDUJE O NEW YORKU New York, N. Y. Malokdaj se kdo oglasi iz New Yorka. Pa ni dobro, da svet ne bi včasih zvedel, kako se imamo v enem največjih mest sveta Slovenci. Peščica jih je, pa se le časih kaj zgodi, da bi lahko zvedel, dem in svet o njih. Amer. Slovenec sicer ni tako razširjen tukaj, kakor je morda kje na Zapadu, tu ali tam pa lahko kaj pove, če ne radi drugega,^ vsaj radi tega, da ostanejo v zvezi z drugimi čitatelji širom nove domovine. Novica, in sicer lepa novica je, da se jim je cerkev vsa pomladila. Če si pred letom prišel na osmo cesto, ne bi bil hitro našel slovenske cerkvice, danes jo najdeš takoj na prvi pogled. Vsa bela je in nova znotraj in zunaj. Tako je lepa, da tujci postajajo na cesti in se spr-ašujejo, kdo so ti Slovenci, ki imajo tako lični božji hram. Domači slikar in umetnik Mr. Sršen jo, je vso poslikal. Vsa naselbina je bila vesela, ko je kakor čez noč vstala pred njimi prenovljena cerkvica. Ljudje danes toliko raje prihajajo v dom božji. Ljudje so tako raztreseni po vsem New Yorku in Brooklynu, da je treba že žrtve, če se more kdo odtrgati od doma in pohiteti na osmo pol ure in morda celo uro daleč. Vseeno je služba božja obiskana v lepem številu. Da bi-bilo tam tako kot je drugod, ko Slovenci stanujejo blizu cerkvice, pet takih cerkva bi ne bilo zadosti. Veliko rojakov je za počitnice pohitelo na farme. V Coo-perstownu jih je pretežna večina, eni so šli v Congers, kjer ima nemška cerkev sv. Nikolaja svojo kampo. Veliko jih je šlo tudi v staro domovino..Najbližji so domovini, pa je marsikomu skušnjava prevelika in jo mahne za mesec, dva, domov. Na jesen se potem povrnejo in naselbina se bo zopet poživela v novo življenje in delo. Pred dobrim mesecem je imelo cerkveno pevsko društvo svoj piknik. Ze dolga leta baje ni bilo toliko prisrčne zabave kakor oni dan. Piknika že niso imeli leta in leta, zato jim je bil ta toliko bolj dobrodošel. Vsi so bili židane volje, najbolj pa blagajnik društva, ki je žel oni dan lepe denarce za pevski zbor. Iz Chicage je prišla na obisk k Bučarjevim in Habjanovim v Glendale Černičeva familija, ki jim je nekaj v sorodstvu. V Chicago so odšli Ovčevi. 15 .avgusta bo namreč velika slovesnost v Lemontu. Čč. šolske sestre bodo imele slovesnost preobleke. Ob tej priliki bo sprejela redovno obleko Mary Ovca, ki jo vsi poznajo. Dostikrat se je na odru pokazala. Vsi člani fare ji gotovo žele vsega dobrega, fara sama je ponosna, da je dala vsaj eno na altar. Da bi našla mnogo posnemavk, je želja vseh. V New Yorku se je mudil 14 dni novomašnik P. J. Ča-gran, ki je pel svojo prvo slovesno mašo v cerkvi sv. Nikolaja. Frank Vojska slika lepo sliko sv. Jožefa, ki bo visela v kapelici pod korom. To sem slišal mimogrede. Lepi dan bo vstal v naši sredi slovenski u-metnik. Frank Vojska je slikar z odličnim talentom. Sedaj obiskuje slikarsko šolo. Še vsako leto je podaril cerkvi za cerkveni bazar sliko, za katero se je potem vsa fara pulila. U parno, da se bomo še lahko kedaj postavljali ž njim. , Tudi se je ustavil v New Yorku Fr. Akurzij, navdušen newyorški delavec iz prejšnih let. Odhaja v staro domovino, ki jo že desetletje ni videl. Vsi so ga bili veseli, ker je bil vedno ves vnet in navdušen za prospeh cerkve in naselbine. Vsaka naselbina je dolžna o-hraniti v spominu svoje voditelje in delavce, tudi newyorska se vseh svojih spominja v hvaležnem spominu. Fratra Akur-zija je spremljal John Trinko, ki odhaja v Ljubljano v bogoslovje. Vse te noyice je mimogrede na svojem obisku slišal in pobral Fant od fare. FANT OD FARE SE JEZI . . . Chicago, III. Vročina me je pognala v svet, zato je šel tudi šentšte-fanski zvon v Rim. Sem pa zato druge zvonove zvonil. Sicer pa tako preveč zvoni sV. Štefan, sem slišal po svetu. To slišiš vsepovsod. In čudno: ravno, ko to pišem, Clevclandčan škili v moje vrstice in mrmra, "samo Sveti Štefan, samo Sveti Štefan." — Jaz mu pravim, kar je treba povedati v zobe vsem mrmračem in zavidljiv-cem: "Sedite in napišite kaj, šmenti, pa bodo tudi vam zvonovi oznanjali čast vaše naselbine. Presmešno, kako naj v Chicagi vemo, kaj drugje delate in kaj počnete, oglasi se paj, kdo! Kdo bo bolj vesel, kakor mi v Chicagi, če bomo videli, da so tudi drugje polni koraj-že in veselja. Šentštefanski zvon je že na mestu, le zvoni in oznanjaj! Ničesar ti ni treba biti sram. Drugi se pa naj jezijo, če se hočejo. Mi se ne bomo jezili, magari bo Slovenec poln poročil sosednih naselbin. Še Bog, če kdo piše. Sicer se tudi jaz jezim na šentštefanski zvon, pa ne na onega v Slovencu, temveč na zvon, ki nas tako zgodaj meče iz postelje. Naš zvonar ima posebno veselje, mislim, da ga ni človeka pri sv. Štefanu, ki bi že ne bil pomrmral radi zvona. Tako se vsi jezimo na šentštefanski zvon. Pretečeni teden nas je obiskal kitajski misijonar Rev. Bazil Hackins, ki nam je prinesel pozdrave od našega Slovenskega misijonarja na Kitajskem, P. Turka. Pripovedoval nam je o veliki gorečnosti in veliki apostolski duši našega rojaka v daljnem Kitaj u. V petek odhaja chicaška ekspedicija na Baragov grob v Marquette. Na čelu jitn župnik P. Anzelm. Ni jih ravno veliko. Marsikomu je v teh težkih življenjskih razmerah pretežko žrtvovati denar za to dolgo pot. Upamo, da bo ta peščica rešila čast naselbine. Prihodnjo nedeljo prirede prekmurski rojaki romanje v Lemont k Materi božji. Že v domovini so imeli to prelepo navado, da so pohiteli k bližnjim božjepotnim cerkvicam. To lepo navado hočejo tudi tukaj ohraniti. Zatorej: vsi, kar vas je prekmurske krvi, v Lemont prihodnjo nedeljo. Ob 11. uri bo sv. maša (chicaški čas), kratek govor, ki ga bo imel spodaj podpisani, popoldne bomo imeli slovesne litani-je Matere božje. Društvo sv. Ivana Krstitelja se z vso paro pripravlja na desetletnico 31. avgusta. Pravijo, da bomo jedli s "ta veliko" žlico. Društva pozivamo, da pravi čas najamejo dvorano za jesenske veselice. Da ne bo jeze in škripanja z zobmi. Kdor prej pride, prej melje. Nobeno društvo nima privilegijev. Bolniki: Mrs. Zlatoper, ki boleha že tri leta. Miss Mildred Kozjek, ki je prišla iz Willarda domov. Bila je tam na oddihu-; gospodična boleha na pljučni bolezni. Priporočam ju rojakom v spomin. Poročili so se v naši cerkvi Stanley Kozjek z Lillian Zab-kar ter Frank Garbays z Nežo Jazbinšek. Sreče in mnogih let. Fant od fare. šE NEKAJ O POTOVANJU PO WISCONSINU Fairmont City, E. St. Louis, III. Ker je bil moj zadnji dopis bolj dolg, bo pa sedanji nekoliko krajši. Seveda, ko človek potuje bi najraje vse povedal, kar vidi in sliši, pa se kljub skrbnemu zapisovanju, veliko (Dalje na 5 .str.) Aleš je hud. — Socialist Aleš je šel na obisk v stari kraj. Šel je tja kot en kos enega liderja, ki igra na "second fiddle". V Chicagi so se pri njem večkrat ustavljali razni potniki iz starega kraja in Aleš jim je šel na roko. Rad ali nerad, resnica je, da je Aleš dosti "iblajtal" z njimi. Kajpada, da je Aleš upal in mislil, da je i-adi tega zapisan v zlate knjige in da, ko bo stopil na ljubljanski tlak, da ga bo pozdravila vsa Ljubljana, da bo udarjala godba, in da se bo razlegala pesem na vse vetrove, naznanjajoč njegov prihod. Pa je sledilo lepim upom in mislim razočarati je. Na postajnem peronu v Ljubljani se ni zmenil za Aleša nihče. Po-streščki so čikali svojo pot naprej in srečen je lahko Aleš, da mu ni kdo "pocilal" na njegove šolnčke. Na cesti je leno stala nepremično "štrit kara", katera se hi premaknila, da bi Aleš lahko koracal naprej. To ti je pa od zlodja, si je gotovo mislil Aleš, kadar pa pridejo v Ameriko, so ti ljudje pa bolj prijazni. .Tu v Ljubljani se pa vse drži, kakor bi same kisle kumarce jedli. To je idila tistega dne, ko je Aleš stopil na j ljubljanski peron.—Eden iz-imed lawndalskih sosedov. Kom-u se v Italiji najbolje godi? — Nekega lepega dne so se odločili pes, leporejena krava in dolgouhi osel, da obiščejo Italijo, o kateri so čuh toliko "lepega", odkar vladajo tam snoparji. Prvi se je čez nekoliko časa vrnil pes, ki so ga doma komaj spoznali, tako se je revež spremenil. Sorodniki, prijatelji in znanci so ga ob povratku radovedno obkolili v upanju, da i bodo izvedeli od njega marsi-jkaj novega. Ali ubogi pes n1 mogel spregovoriti niti besedice, ker fašisti so mu dali nagobčnik. In pomislite, da se j4, revež podal v Italijo z namenom, da postane časnikar! In minilo je zopet nekaj časa, pa se je vrnila kravca, ki je šla tako lepo rejeila na p°k Vrnila se je vsa mršava, da b' se človek zjokal nad njeno sodo* "Kako si se kaj imela v M«* šolandiji?" so jo vprašale to-varišice. "Kaj me ne vidite?" je odgovorila krava. "Molzli so me in molzli brez prestanka, jest1 pa nič; ko sem videla, da mi ž" gre za kožo, sem še pravočaS' no popihala." "Kako pa kaj z oslom? -'* Imaš li kaj novic o njem?" "Oh, on je bil še najbolj čen; komaj so ga zagledali, ^ so ga postavili za ministra." OD JURIST A DO INDIJANSKEGA MISIJONARJA ŠIRITE AMER. SLOVEN E^' Dr .P. Hugo Bren, O.F.M. (Dalje.) Z isto strastjo kakor risanja, se je lotil tudi učenja jezikov, zlasti španščine in angleščine. Toda tudi v tem ni bil vztrajen. Začel je in pustil, zopet začel in zopet pustil. Ko ga je v začetku novembra 1819 znova prijelo, da bi se vrgel na španščino, je takole modroval: "Če hočem po parfteti delati, se španščine ne bom več lotil. Čemu mi bo . . . Ako hočem bl-^i pa nečimern, se je bom zopet oprijel, ker — odkrito priznano — samo nečimernost me more pripraviti k nadaljevanju. O, ne delaj vendar iz gole nečimernosti!" Istotako je bilo z učenjem angleščine. Dne 9. jan. 1820 je zaupal dnevniku sledeči sklep in spoved: "Resno sem se odločil, da hočem pustiti u-čenje angleščine. K temu sklepu me je pripravilo neko me sto zlate knjige pobožnega Tomaža Kempčana, ki sem je bral in si je k srcu vzel. Ker tudi k temu študiju m la prva kopalka spominsko z to medaljo. • . Četrtek, 7. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S NAS OBZORNIK (Piše P. A. Urankar) j / i Sv. Oče je sprejel v avdijen-co skupino doktorjev pod vodstvom milanskega univerzitne-ga rektorja P. Gemellija. Ob tej priliki je povdarjal poslanstvo katoliškega zdravnika. Zdravnik ne bodi samo zdravnik telesa, temveč tudi duše. Zdravnik bodi desna roka okoliškega duhovnika, branitelj morale proti nevarnim kugam moderne pokvarjenosti; " v vsem pokaži, da je verni učenec Zdravnika zdravnikov. * ? V posebnem govoru je papež ožigosal brezbrižnost Zdr. Držav, ki s tako lahkomiselnostjo odpira vrata rdeči kugi holševizma. Na račun svobode ln prostosti si bo naprtila tako zlo, da mu kmalu ne bo mogla biti kos. Evropa vidi, kar Amerika noče videti, da je Samova zemlja najboljše torišče za po-Subne ideje napačnega komu-nizma. Boljševiki izrabljajo slabo ekonomsko stališče v pro-Pagancne svrhe .Poleg tega ruski pogubi postilja mehko P°t ameriški kapital sam, ki se U(lmja Stalinu v misli na do-profit, v resnici bo pa žel samo komunizem. Pretekli mesec je zatrobil v ®vet neki angleški časopis, da )e Rusija prenehala s preganjanjem, da uvideva počasi, da ne more premagati vere in vernosti ljudstva, da je Lenin sam v svojem življenju popravljal gr°b svojih starišev itd. Veruj, ,(lor hoče. Kedaj se je še volk Zveličal krvi ovac? Komuni-Zem načelno ne more živeti v "^u s Kristusom. Moderni komunizem, povdarjam. Kristus bil največji komunist, toda k°munist v pravem pomenu ^sede, komunist ljubezni. Sta-ln in kompanija so pa samo ^°derni sebičneži in imperija-z rdečimi plašči. Rd eča kuga prizadeva veli-k° škodo mladi cerkvi na Rimskem .Z vsemi sredstvi de-komunisti za svojo stvar. Ognjem in mečem, besedo in ^Sitacijo. Premnogo misijonarje že pozaprli in do smrti Učili, Prvi setvi krščanstva r°zi popolen propad. * Znameniti govornik Father iz Detroita je po ra-ožigosal tovarnarja Forda g Prijatelja komunistov in' ^"ažnika Amerike. Baje je delavcev iz Sicai 30 tis°č drŽav v Detroit, dela jim p dal, temveč se pogaja z in lj0 in ji ponuja svoj denar H'v?Jo industrijo. Nezaposle-jj '. Je pot v komunizem. Ford je' veliko odgovornost zanjo, ^akorekoč indirekten propa-0r ruskega evangelija. h ^•'ška Katoliška Cerkev je AteZn°Vala veliko slovesnost v Olj , , > obletnico zedinjenja. ej priliki so prisostvovali Df(A Predstavniki, med njimi v k ^ednik sam, slovesni maši i« °drali. V svojem govoru bj]a v^arjal predsednik, da je Q^.^isija katoliške Cerkve v in j,-1'. m'Rija miru in prospeha želel razmaha. — Ve- * kat°S Je ravnokar izdal edikt, \ Lrei" razpušča pravoslav-^enihom vse samostane. ki nimajo zgodovinske vrednosti ; ortodoksne duhovnice je pozval, da si pridobe isto vzgojo kot jo imajo katoliški duhovniki. * V Franciji imajo nov red ci-stercijank, ki imajo nalogo, da molijo za padle vojake Francije in sveta. Samostan so postavile sred* samih vojaških pokopališč. Zdržujejo se z obdelovanjem zemlje. Belgija je izdala posebne znamke z misijonskimi znaki. Ene kažejo misijonske sestre v krogu zamorčkev, druge misi-jonanarko v katehetični šoli. Dobiček, ki ga bodo prinesle znamke, bo šel v misijonski sklad. * . * »''C V Berlinu so imeli prvi "Katoliški dan", ki je bil veličastna manifestacija katoliške misli. V procesiji, ki je korakala po Berlinu, je bilo navzočih 50 tisoč katoličanov. Tako se počasi to velemesto obrača h Kristusovemu praporu. Velika zasluga za to gre pokojnemu a-postolu Berlina, duhovniku '"Sonnenschein". Ravno lani so berlinski katoličani dobili svojega prvega škofa. Cesar Viljem ga ni trpel v Berlinu. * V Oberammergau-u se je zopet odigrala ena veličastnih Kristusovih iger, ki jo prirede vsako deseto leto prebivalci mesta. Radi kuge so pred davnim časom napravili obljubo, da bodo priredili vsako deseto leto pasijon. Te obljube se še vedno drže, in ves svet prihaja vsako desetletje občudovat tc najlepšo in najskrivnostnejšo dramo človeške zgodovine. Letos je zopet ves svet poln pohvale. Ne roke, pač pa solze so sipale pohvalo in slavo predobrim igravcem, ki so dali vso dušo v pvsijonsko prireditev. Tudi drugoverci so bili ganjeni do solz. Dočim po svetu katoliško gledališče daleč zaostaja za posvetno dramatiko, v Oberramergau-u naš katoliški oder triumfira. * V Lublinu, glavnem mestu katoliške Irske, so postavili že drugi katoliški teater, ki ima izključno le moralne igre in predstave. * « Mnogo listov zadnji čas pov-darja važnost moralnih filmov in nevarnost, ki grozi od strani nenravnih filmov. Pozivajo starše na čuječnost. Ne braniti otrokom zabave in zabavišča kar povprek žigosati kot zalego hudobije, pač pa kontroliraj svojega otroka in slike, ki jih gleda. Ne puščaj ga k grdim slikam, pojdi ž njim gledat dobre slike, V New Yorku oznanjajo po radiju dobre in moralne slike teden za tednom, katoliški list v Dubuque, Iowa prinaša velikokrat listo dobrih predstav. Bil bi že čas, da bi vsi duhovniki in starši posvečali večjo pažnjo moralnim filmom in filmski umetnosti sploh. # V Švici je umrl Milwauski nadškof Messmer, ki je bil najstarejši škof v Ameriki. Bil je 83 let star. Umrl je v svojem rojstnem mestu, kamor je pohitel skoraj vsako leto. POZORIŠČE IZGREDOV V EGIPTU FW"» 1BB ČAKAJ, DA TI ENO POVEM! Piše: Ugani ga. $E03Z!3H!SEE® u Na sliki vidimo prizor pouličnih bojev v mestu Kairo v Egiptu, kjer vojaške čete in policija razganja domačine-nacijonaliste, ki so skušali vreči vlado kralja Fuada. ....................................................................................................................................................................................................................................................................................... || KA£ SE SUŠI PO SVETUJ ^ [ f InillUlIlllllinilllHIM^ ................................................................................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Napoleon je imel prav, ko je rekel: Povsodi ima ženska svoje prste vmes. * * * Kjer kura poje, petelin molči — pri hiši taki vse v redu ni. Ženske so najbolj v skrbi za svoj obraz. Odstraniti si dajo sitne kocine, pege, gube, bradavice, znamenja, popraviti si dajo svoje nosove. Iz vseh poklicev prihajajo, vse pa hitijo naglašati, da jim je čeden o-braz mogočen zaveznik in pomočnik v boju za kruh. * * * Kje vse je danes žena izpodrinila moškega! Še za strašilo je v žitnem polju. $ ❖ % Rak — rana sramote in skrunitve ženske časti je sedanja, vse obsodbe vredna moda. Na vsak način je treba popraviti modo in jo napraviti dostojno. * * * Miroljubnemu možu je dober tovariš hišni radio. Ko žena klopotača regija in regija misleč, da je vsaki teden veliki STARA ZBIRKA OBLEK Španska plemiška rodbina :Iijar ima najpopolnejšo zbirko oblek in uniform od 15. stoletja do današnjih dni. Ta zbirka ima veliko zgodovinsko vrednost, ker kaže razvoj evropske mode skoro za 500 let nazaj. Hijari pa niso namenoma zbirali oblek, nego se imajo za svoj muzej zahvaliti privilegiju, ki ga je eden prade-dov dobil od kralja Janeza ob priliki obleganja Toleda. Kralju Janezu se je tedaj posrečilo, da je zbežal pred svojimi sovražniki le tako, da mu je plemiški paž iz rodbine Hilar-jev oddal vso svojo obleko, v kateri je potem kralj neovirano pobegnil. Ta pobeg se je izvršil na dan sv. Treh kraljev, zato je Hijarjem ostal privilegij, da je kralj v zameno za u-slugo pošiljal vsako leto dan po prazniku Hijarjem vso svojo obleko, ki jo je nosil na praznik. Tako se je v teku stoletij zaradi običaja, ki so se ga držali tudi kasnejši španski kralji, nakopičila na gradu Hi-jarjev velikanska množina dragocene obleke, kakor je nima noben narodopisni muzej sveta. -o--- PRVI ČASOPIS Italijansi list "Popolo di Lombardia" je objavil zgodo vinske dokaze, iz katerih se vidi, da je prvi časopis izhajal za vlade Julija Cezarja. V svoji ogorčeni borbi proti Pompe-ju je Cezar ukazal, naj se ljudstvu objavljajo rezultati razprav v senatu. Sicer teh vesti niso objavljali v časniku današnjega pomena, ampak ljudstvo je bilo vsakega dne sproti obveščeno o zanimivih dogodkih, n. pr. o govorih, ki so jih govorili v senatu, o novih zakonskih predlogih itd. Cicero omenja nekega Cresta kot lastnika zelo razširjenega dnevnika. List je prinašal gledališke in družinske vesti, pa tudi o-smrtnice. Ni manjkalo celo malega oglasnika, kakor tudi ne laskavih notic o tedanjih osebnostih, ki so zelo uživale v takem laskanju. koncert iz zraka. Kmalu so u-gotovili, da izvira iz ogromnega zvočnika, ki so ga bili namestili na streho SlemenSovega raziskovalnega laboratorija. Zvočnik tehta 240 kg in tiči v omari, ki obsega 5 kubičnih metrov. Običajne tenke dovodne žice pri zvočnikih so tu za prst debele, a mrenica ki meri sicer komaj nekoliko odlomkov milimetra, mu je debela poldrag milimeter. Zato pa seže njegov glas 20 km dalfcč in je nenavadno čist. Siemensova tvrdka namerava namestiti velikanski zvočnik na pritrjen balon v višini 1000 in ga bo u-porabila za oddajanje koncertov vsej nemški prestolnici. -o-- VLAK V POLICIJSKEM URADU Pred dnevi je privozil na postajo v Sirakuzi na Siciliji br-zovlak. Ko ga je hotel strojevodja ustaviti, je zavora odpovedala in vlak je brzel z nezmanjšano naglico naprej. — ' Presekal je ob koncu tračnic zaporo, skočil na zunaj ležečo pešpot in z velikim hruščem in truščem zavozil v zraven stoječe prostore policijskega urada, kjer se je ustavil. Škoda je precejšna, človeških žrtev pa ni bilo. Woelner (1732-1800) je bral v neki knjigi, ki je bila že cenzurirana, te-le besede: "Gorje deželi ,koje ministri so osli!" * * * Minister si je razlagal te besede kot proti njemu naperjene, je poklical cenzorja Cos-marja k sebi in ga pokaral: te opazke bi ne bil smel napraviti. Cosmar se je priklonil in je vprašal: "Ali bi bilo morebiti takole boljše: "Blagor deželi, \koje ministri so osli!?" * * * Pošteno je razsodil. Berača je nekaj grizlo v nedrijah. O-prezno poseže notri in vjame jš ali lazico. Bolha ali skokica je ušla. Siromak modruje sam pri sebi: Jože Gladen, ti si modra glavica in vselej uganeš ktero modro. Jaz pravim, uš je mirna in poštena, ni zbežala. Jaz ji pustim življenje. In dene uš nazaj v nedrije. Ali bolha, ta ima nemirno vest, zato je bežala. Bolho bo treba u-jeti in ubiti. HUDE OSE Pred kratkim se je v vasi Kiskorosu na Madjarskem pripetilo, da so ose usmrtile ko nja in Človeka. Kmet Sendula je šel s konji orat na polje, kar začno ose pikati konja. Orač je mahal po osah, da bi ubogo žival obranil, pa so se ose še nadenj spravile, da se je od sil nih pikov zgrudil. poleg konja na tla in je pozneje umri. O < VELIKANSKI ZVEČNIK Te dni je presenetil cele berlinske mestne četrti nenavaden TUDI IZNAJDBA Na Bermudskih otokih se je posrečilo naravoslovcu Willia-mu Beebelu z novo konstruiranim potapljaškim aparatom doseči globino 460 m, dočim se je do sedaj dosegla največ globina 100 m. Njegova potapljaška jeklena krogla ima okna iz kremena in ima razen kisika tudi sesalko za odvajanje porabljenega zraka. Imenovani naravoslovec bo poskušal doseči globino 920 m. IZNAJDBA Glasbeni profesor Brodel v Londonu je iznašel nov senzacionalni aparat, s katerim gluhi ljudje, katerih ušesni živci niso uničeni, lahko poslušajo godbo z zobmi. Iznašel je fo-nograf z membrano in leseno iglo, ki se vtakne med zobe, drugi konec pa se z žico pritrdi ob gramofon ali radijski aparat, nakar se zvočno tresenje od zob prenese v ušesni organ. -o- PASTIRICA PESNICA V javni bolnišnici v mestu Sieni je te dni umrla kmetska deklica Dina Ferri. Bila je pri-prosta pastirica, pa je zlagala tako lepe pesmice, da so postali nanjo pozorni. Njen učitelj je pošiljal pesmice v vodilne literarne liste. Končno se je za nadarjeno pesnico zavzel bogat meščan iz Siene ter jo je dal šolati. Mesto pa ni ugajalo dekletu, vajenemu proste narave, in je zato shiralo. -o- "UBOGI" VILJEM Kemalistični list "Milliet" objavlja faksimile pisma, ki ga je bivši nemški cesar Viljem poslal bivšemu komorniku sultana Abdul Hamila Teksin paši. Ko je bil namreč cesar Viljem na obisku pri Abdul Ha-midu v Carigradu, je Taksin paša napravil cesarju več u-slug in mu šel na "roko, tako da mu je cesar rekel: "Če boste kdaj v življenju kaj rabili, se z zaupanjem obrnite name.' Ker je Taksin paša zašel v bedo, se je s prošnjo obrnil na cesarja Viljema, da bi ga, starčka, podpri (Taksin paša je star 80 let). Cesar Viljem je odgovoril, da mu ne more pomagati, ker je sam revež. 'Milliet' pripominja k temu, da je nemški narod vrnil cesarju Viljemu vse njegovo imetje in da ni tolik siromak, kakor samega sebe slika in bi mogel temu revnemu starčku poslati nekoliko mark, če mu je že to slovesno obljubil. -o- "Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski lis! v A- NnroV.«it* ta! Učitelj: Jožek, ali mi znaš teden, mož takrat odpre glasni radio ter presliši regij an je svoje hude žene. Mlada žena očita svojemu možu. John, pred poroko si bil večkrat pred menoj na kolenih. Po poroki greš pa svoja pota. Mož se opravičuje ter pravi: Toionca, gotovo grem svoja pota. S svojo doto si me postavila na noge. * * * Ali se po vojski oženite, go-sp:c doktor? Ne, ne, po vojsk: bi jaz rad v miru živel, je bil doktorjev odgovor. * * * Nekaj krepkih izrazov: Tako ti bom dal za uho, da boš s peto salutiral. — Tako ga je u-daril, da je tla poljubil. — Tako sem še močan, da skočim črez devet podrtih plotov. — Nimamo take postelje za prenočiti. Je pač velikan. Če je predolg, mu bomo pa noge odžagali. * * * Dandanes je veliko deklet, ki se sušijo ob hrepenenju za zakonom. * * * Pruski justični minister Joh. Jožek: 10). Tri-deset. (10-10- Srečen tisti človek, ki ne išče svoje sreče v obilnem premoženju, mai-več jo išče v tem, da je tudi z malim zadovoljen! Toda koliko jih je, ki bi prav iz srca mogli zapeti: Eno rožico ljubim, v mojem srcu spi; koder grem, me spremlja, meni se smeji. Dom nje pri otrocih in v nebesih je, srca zadovoljnost rož'ci je ime. * * * Modern človek, suženj mode in javnega mnenja, je kakor nespametnik, ki se s ceste skozi okno poželjivo ozira v svoje udobno opremljeno in z lenimi slikami okrašeno stanovanje, mesto da bi vstopil ter ga užival. * * * Odločna beseda katoličana. Vso laž in obrekovanje mora katoličan odganjati od hiše, ne sme podpirati in ne v svoji hiši trpeti. — Zato proč s slabimi knji- (Dalje na 6. str.) DO YOU KNOW WHY—Or How Hie Present Styles Might Be Improved? the. Doctor SO>(0 l'o ONI* H(\vE. TO WEfttt. ! THIS MACHIHE.CN Ifc NEP.&S ftHO >X> BE IM S1MLE FOP. LIFE Mernahonai. Cartoon Co.. n. y. 376 Orawn for nils paper By Hsiier IF A chcftters more cohspicuou■?-) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: $ Za dinarje: 5.00 .... ...$ 6.15 200 Din .. ...$ 4.45 10.00 .... 11.25 500 Din .. 9.80 15.00 .... .... 16.35 1000 Din .. .... 18.90 20.00 .... .... 21.45 1500 Din .. .... 28.00 25.00 .... .... 26.55 2000 Din .. .... 37.00 35.00 .... .... 36.70 3000 Din .. .... 55.40 50.00 .... .... 51.90 4000 Din .. ... 73.50 75.00 .... .... 77.50 5000 Din .. .... 91.60 100.00 ... .... 103.00 10000 Din 182.00 200.00 .... .... 204.00 15000 Din .. .... 273.00 300.00 .... .... 306.00 20000 Din .. .... 363.00 400.00 .... .... 407.50 30000 Din .. .... 543.00 500.00 .... .... 509.00 40000 Din .. .... 724.00 600.00 .... .... 610.50 50000 Din .. .... 902.00 700.00 .... .... 712.00 60000 Din .. .... 1082.00 80.0.00 .... .... 813.00 70000 Din .. .... 1260.00 900.00 .... .... 914.00 80000 Din .. .... 1441.00 1000.00 .... .... 1015.00 90000 Din .. .... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money-Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošt! ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradu jemo: Dnevno od 9:00 s jutra) do 4:00 popolww. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$ 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 7. avgusta 1930 POD VAŠKO LIPO Tone s hriba. Toplomer kaže na porču 102 stopinje vročine. Spodnji štuk prazen in pajki predejo in grade svojo železnico po njem. Meni vroče, da mi kaplje od brade, čela in od nosa. V glavi se ponavljajo spomini in v duhu gledam ljudi, ki so "njega dni" nosili po ameriških ulicah "pelice" in v pelici lepi rumeni penasti ječmovec. Žeja taka, da se jezik kar neba prijemlje in komaj še giblje v ustih. Tinta se skoro že suši v glažku, muhe mi sedajo na nos, na ušesa in na malo plešico, ki se mi dela na glavi. Jaz jih podim in se jezim. Ko bi že vsaj imel en "firkel" hladne iz Oberha, ki teče po globini pod Metliko. Vidite dragi podliparji v takem stanju piše Tono s hriba te vrstice, ki jih zdaj le vi či-tate in se Tonetu z hriba hudomušno smejite. Že se kesam, da sem dal besedo, da se bom stalno oglašal v tej koloni. Prehitro sem rekel in to je ravno križ, kakor je nekoč neki moj sorodnik rekel, ki se je. jezil čez svojo staro ,a ta pi znala šparati besed, mu je zabelila: "Kaj se me pa vzev, saj se me vidu prej." — "To je tista pošast, pa prehitro sem reku ja," je odgovoril on. Vidite, pa z menoj je tudi tako. Ampak vedno ne bo tako. Čas beži, jesen se bliža in kmalu bomo šli v goro. Bara tam v Zlati deželi najbrže že lahko gre, saj tam so vinogradi doma in je iti v goro malenkost. Ko pa pride to, bomo barigelce pomi-li in jih napolnili, potem pa Tone ne bo več samoval. Jure in Martin ga bota stalno obis-kavala vsaki drugi dan. Takrat bomo spet vsi zgovorni, kunšt-ni in fajn. Takrat pa bo Tone pisal, da bo uredniku A. S. pa-[ pirja zmanjkalo in tinte. Ta-j krat bo teklo pero kar samo. Srce bo govorilo in povedalo marsikaj. Da se vse to zgodi je treba pa čakati, čakati in še čakati. To storite Vi dragi podliparji in storil bom jaz, pa ni zlodej, da ne bi nekaj dočakali. * * * Letos kaže pratika, da so se začeli pasji dnevi 23. julija ir, se končajo dne 22. avgusta. Slika kaže v pratiki psa, ki zija in moli jezik ven, kar je znamenje, da mu je vroče. Pa baj-gali, letos je res ,ne samo psu v pratiki, ampak tudi drugod. To so res pravi pasji dnevi.-Dela malo, ponekod skoro nič, človek doma samotari, za pit nima nič, prijateljev, dokler je spodnji štuk prazen tudi nič, pa si človek pomagaj če si moreš. V žepu je v teh blaženih Hooverjevih časih tudi praznota, pa naj kdo reče,' da nismo res v pravih 100% pasjih dneh. * * * Letos je mnogo ameriških rojakov posetilo staro domovino. Lepo je iti v domovino, jaz si sam želim tako. Kedaj se mi bo želja spolnila pa znaj Bog. V G. N. sem čital, da se nahaja doma v starem kraju tudi presvitli Saksarjev oče in da se tam celo s Cadillacom vozi, ki vzbuja povsod začudenje, tako je poročal neki Joža v G. N. Da, v stari kraj iti in se tam voziti s Cadillacom res ni preslabo. Kaj bi dejali naši doma, ko bi se Tone pripeljal s Cadillacom v Metliko. Boga mi, to bi me gledali. Da, da. . . Toda Tone se ne more in se najbrže nikoli ne bo. Je pač tako srečno minuto zagledal luč sveta. V G. N. se večkrat čita apele za razne namene v domovini. Res, mnogi so potrebni, ampak navadno se vedno prosi in cigani tiste, ki so sami najbolj potrebni. Moj prijatelj Jure zna mnogo povedati o akciji za Slovensko zavetišče. Saksarjev oče je, kakor on pravi predsedoval tej akciji, katero je pa zadela čudna usoda .Zgodilo se je, kar se ni pričakovalo. Blagajna se je po- sušila .Oče Saksarjev menda najbolj vedo kaj se to pravi, saj so predsedovali. Zdaj se vozijo v Cadillacu. Tisti, ki so dajali pa, pa, pa. . . Zakaj ne bi Saksarjev oče šli pred tistega magistratnega uradnika, pa oi povedali, kako so predsedo vali zavetišču. Če kaj, bi po mojih skromnih mislih to pomagalo, da bi jih domovina od likovala,po čemer presvitli oče že tako dolgo hrepepi, ter čaka, čaka, čaka, da se mu kaj na prsa pripne, ker je tako fino za Kranjce skrbel! * * * Še ne dolgo sem čital, da je hodilo po pošti pismo celih 16 let. Skoro neverjetno je, a pisalo se je, dasi seveda ne prisegam, da se je zgodilo ravin tako do pičice, kakor bom navedel. Iz Češkega poročajo, da se je pred nedavnim tak slučaj primeril na Češkem. In sicer tale: Pod vlado koalicije, se je na Češkem, v katerem je bila tudi naša stranka, tako piše neki politik, a sedaj ni več, se je dogodilo tudi to le in seveda zlasti kar naše stranke ni več v vladi gre vse narobe! Pismo je namreč hodilo celih 16 let. Oddano je bilo še pred svetovno vojno. Umrl je cesar Franc Jožef, uiprl je cesar Karol, umrla je ž njima vred tisočletpa monarhija in prišla je svobodna republika — trmasto pismo pa je še vedno tičalo v neki vreči. Niti prejšnja vladna koalicija ga ni mogla izbezati iz skrivališča. Pod novo vlado pa so menda temeljito pretresli vreče, glej! pojavilo se je ožol-telo pisanje in bilo odpremlje-no na Južpo Češko. Naslovnik je na srečo še živ in se je silno razveselil zapoznelega pisanja. Gostilničar je in vse mesto je drlo gledat redkost, pri čemer je krčmar potočil morje pijače. Pošta pod prejšnjo vlado je dostavila pismo, sedanji minister pošt pa zahteva od krč-marja globo 1 Kč, češ, da pismo ni imelo Masarykove znamke, ampak bradato podobo davno-pokojnega Franca Jožefa, kajti oddano je bilo 4. januarja 1914. Mož se je kajp^ uprl, ker ni pristaš sedanje koalicije, stranka ga je vzela v zaščito pred izkoriščanjem sedanjega ministra pošte, ali svetlo kronico je le plačal. Pritožbi bi bil moral priložiti corpus delicti, pa svetinje ni hotel dati iz rok, ker jo vnovič občuduje množica pivcev. Tako je mož onemogočil reko uradnega črnila, ki bi tekla po belem papirju na škodo države. Ko sem to prečital sem se spomnil svojega prijatelja, ki živi ne daleč od mene. Bo že leto in pol odkar sva skupaj pust preganjala in slučaj je hotel, da sva postala žlahtnika. Sicer ne tako huda, ampak za en petak sva v "žlahti". Pa mi je rekel, da mi ga je po pošti poslal takoj drugi teden, pa j mora biti na pošti sigurno počasnost, kajti pisma ne poši-ljatve mi še niso dostavili. Ali pa bo počasnost kje drugje. -o- Počasna postrežba. — Re-stavrater: Gospod priporočam vam polže, ki so naša domača jspecijaliteta. 4 Vem, saj mi je včevaj eden stregel. NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V Knjigarni "Amerikanski Slovenec" Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bot e želeli naročiti kako knjigo. ■Illll lllllillllipillillill! NASLOVI jugoslovanskega poslaništva in konzularnih uradov v Ameriki: Legation of the Kingdom of Jugoslavia, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C. Consulate General of Jugoslavia, 840 N. Michigan Ave., Chicago, 111. Consulate General of Jugoslavia, 1819 Broadway, New York, N. Y. Consulate of Jugoslavia, 2413 Russ Bldg., San Francisco, Cal. Emmigration Commissioner of Jugoslavia, 1819 Broadway, New York N. Y. Consulate General of Jugoslavia, Keefer Bldg., Montreal. Quebec, Canada. Consulate General du Royaume des Jugoslavia, 1453 Victoria, Buenos Aires, Republica Argentina, Povesti in romani AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in nje- ' govern življenju. Trdovezana .................... 85c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Do-stojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana .................................. 60c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brackel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja ................................................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva .............................................. 65c ČUJTE NAS, spis. Rudolf Vrabl. Brošura z 48 str. 6 kratkih povestic, vse zanimive ............................................-................ 25c DANILOVI SPOMINI, trdovezana knjiga 232 str. Spomini, ki slikajo začetek in do današnji razvoj slovenske dramatike. $1.50 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak.del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj .................:............................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest.................... 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 sfr. Zelo zanimiva ifi napela povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .'„...:..........................................................$1.0G DUH V KENTERVILU, spisal Oscar Wilde. Brošura 42 str. Zanimiva povest.. 25c FABIJOLA, po kardinalu Weisemanu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva............ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povesti-ce izpod spretnega Finžgarjevega peresa $1.25 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki ^ vas ponelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani................................... 7$c GLAD, 53 zvezek Splošne knjižnice. Po- ^ vest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani ............................'....................................$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj ......................................................$1.50 GOLOBOVI, novela spis. Ivan Šorli. Trdovezana knjiga 158 str. Slika iz slovenskega kmečkega življenja. Povest našega naroda, vseskozi zanimiva ..........................$1.25 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fid-"or. Brošura 192 strani! Avanturističen roman, poln napetih slučaiev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................................................. 40c GOZDARJEV SIN, X. zvezek Liudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja..................................................... 35c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del v trdovezani knjigi. Vsak del ima 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..........................................$5.00 IZBRANI SPISI ,DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki i" govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Slemenik. Vrlo inferesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-slovenska mladina. Brošura 130 strani ..................................50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz čcškpga življenja. Brošura 246 strani ........................................................ 60c IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, povesti, ki jih je izdala Zveza kat. Slovencev v Ameriki ..................................r.............1..... 25c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladini ............i....................................... 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jftko zanimive........ 5Qc JUNAKINJA IZ ŠTATRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čitajo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj $1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal II. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napela povest in po svoji zanimivosti priljubljena ..................................................................$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti, črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po ..........................................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovec) ke. — Spomini na deda. — Jurij Koz-jak. — Jesenska noč med slovenskimi polhari. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hši mestnega sodnika. — Kozjovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetske-ga cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vid». — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbach. — . Bojjm se te. — Črtica iz življenja po- tičnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. -- Ženitev iz nevoščljivosti.— Andreja Pajka Spomini starega Slor. venca. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvatskega naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja lirvat. naroda. Brošura 464 strani ..................................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1 zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode. Brošura 195 str.....................................................................$1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Brošura 245 str. Povest, ki slika gorje, ki ga povzroča alkohol ........................................ 75c KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani ................................................ $1.00 KRITOF DIMAČ, J. London. Trdove- . zana knjiga 404 str. Ameriška povest, zelo napeta in zanimiva polna petsrih scen razboritega življenja na divjem zapadu ...................................;.......................„.$1.50 KRESALO DUHOV, A. A. Sheedan. Zanimiv roman iz irskega življenja. Trdovezana knjiga 456 str..............!..................$1.00 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, vsak zvezek po ...................................................................... 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — krščanska obitelj (družina). 13. ^vezek: Sveti večer. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakor-šnega ni med Slovenci. Tri deli v eni knjigi, ki stane .............................'..............$1.25 KAPETANQVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja............ 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Curwood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani ........._........;...:......:................... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................................$1.00 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdi. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KRIŠTOV KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 2{S2vstrani. I11-teresanten roman iz življenja Krištofa Kolumba .......................................................... 65c KRIVEC, J. Kostanjevcc. Trdovezana knjiga 160 strani. Roman iz življenja našega slovenskega naroda, ki podaja prezanimivo sliko iz življenja.................... 75c KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva prežalostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ..................................;..................... 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami, Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest...... 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ..................................................... 50c LJUBLJANSKE SLIKE, Jakob Alešovec. Broš. 264 strani. Podoba ljubljanskega sveta pod Alešovčevem drobnogledom. Žejo zanimivo .............................. 60c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd..................... 65c MALI LpRD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kajto dober otrok gane in omehča zakrnjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej ............................................ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev .............................................................. 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. Hemon, povest in francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 ^traui ...............................................$1.00 MATI BOŽJA DOBREGA SVETA. Povest' iz turških 'bojev konec 16. stoletja. Zelo zanimiva. Broš. 100 strani .............. 45c MIMO CILJEV, M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena.— Jcrom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi........$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in stražnih dogodkov 11a potovanju ..................................$1.00 MIŠO, M. Kukučin. Broš 64 str. Zanimiva povest iz slovaškega živjjenja............ 50c MLADI GOZDAR. Izviren romati iz slovenskega življenja 11a Primorskem. Brošura 110 str..................................................... 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih trtic i(i povpsfic in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ........................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Marryat. Zanimiva poVest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Triloveza- na 192. strani .................................................$1-00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ...................... 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori ....................................................... 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega iti drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju.................. 45c 7. snopič: Krvna osveta. Povest čer-kevskega častnika ........................................ 30c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Tur-genjev. Povest iz ruskega življenja.,...... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................................................................. 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest.................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ...................1.......................................... 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lu-jiza Pesjakova. V srce segajoč roman.... 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ........:..............................,..:.............:...:.:... 30c 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejškov Juže. Velezanimiva povest.... 75c 39. snopič: Solnce in sepca. Jos. Bede-nek. Gorenjska povest ................................ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .....................;................................... 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama ..................„............. 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ............. 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač- Povest iz vaščanskega 'življenja. ........„'... 30c NA KRVAVIH POLJANAH, I. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov.... $1.5Q NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš 292 str. Povest iz časa kralja Jana So- bieskega. Zelo zanimivega značaja.......... 75c NA POMOČ, T. C! Bridges. Broš. 300' str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimaniem ................................75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Friscli. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi ................... .. 355 NARODNE PRIPOVEDKE, 1 . zvezek. Dominikus ................... ' 35c NARODNE P R1P O VE D K E, 4. zev z. Dominikus ............."..............................................................4Qc NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov, 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ...................1 : 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest .....................' 35c NA. PRERIJI, J F. Coo, jer. Povest iz 'življenja ameriških -ijonirjev..... 30c NASA LETA, M. Pugejj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi. 80c NASI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Crt ice in slike iz beneško-slovenske- ga pogorja ............................................................................45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Bros. 115 str....' . 50c NASE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice 111 slike iz življenja.......... 75c NASI LJUDJE, Al. Remec. Broš 94 str. Zanimiva povest ........... ...........................40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka ................................................................ 35c NE V AMERIKO, Jak. Alešovec. Broš. 242 str. Povest sestavljena po resničnih dogefakih in doživljajih ............................................85c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Bro. šura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja....................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest ti opisuje ruske revolucionarce ................ 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 ,str.$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanipiive črtice. Trdovezana knjiga 232 str................................;............'....$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .................. 85c QPE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre............ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašic. PoveSt za mladino in ljudstvo ............................................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega ............................................................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš 237 str. 85c OpLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str................................................... 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje ............ 80c OTROKA KAPITANA GRANTA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem...................'...........'................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalen. Broš. 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju..................$1.25 PATRIA, II. Federcr. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe .................................. 30c PERPETUA, aji afrikanski mučenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali Kristjane.................... 45c PETELINOV JAN^Z, J. Alešovec. Broš. 126 štr. Ako se hočete zabavati, tedaj berite' Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te ............L......................85c POL LITRA VIPAVCA, D. Fcigl. Broš. ' 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja ................................................................ 50c POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda .................................................. 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L- Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. ' Obe knjigi ...............................................................$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Feigel. Broš. 155 str. Kratke črtice vesele vsebine' in zelo zanimive ............................................. 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregclj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje 75c PLANINA SMRTI, T. Jeras. Broš. 94 str. Dobrovojjčevi spomini na srbski umik čez Albanijo leta 1915. Zelo zanimiva knjiga ................................................................ 75c POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..L.............................I.....................$6.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Meško. Broš. 79 str. jTratke povesti iz življenja............ 45c PRAVLJICE, F. Mjlčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .................... 90c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vpo- rabljive za zabavo in kratek čas................ 75c PREGELJ IVANA, ZBRANI SPISI......... Broš. 255 str .Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgod|ie zdravnika Muznika in Tolminske lpatere sveta noč ....................$1.00 PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana............ 50c PRIHA^AČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja........:.........$1.Q0 Brošura ......................................................... 60c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ' . 75c PRI STRICU, Ivo Trošt. Broš. 112 str. Povest zajeta jz sjov. življenja .......... 45c PROLETA&SKE NOVELE. Martin An- ' dersen Nex'o. Te novele šo'zbudile veliko zanimanje v Franciji, Angliji in drugod. Zdaj so prevedene tudi v slov. jezik in so res nekaj izrednega. Knjiga obsega 157 strani. Brošura ...........'"" 75c PRST BOŽJI, ali izgledi božjih"kazni. oz". slučaji, ki niso slučaji. Broš. 78 str. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva ......................................................... 45c RAB L JI, ^Fr. Bevk. Trdovezana^ 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest ......................1................75c RIBIČEV SIN, Pravljica ........ " ....... 2Sc SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov ................!............... 60c SISTO E ŠESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str. 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekle_tu, ki se čita z velikim zanimanjem ....................................... 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zani manja ......'....................65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,"58 i'n 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potqvanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk" ' Broš! 1'33 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita 55c SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja____ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 1J1 str. Kratke vesele zgodbice ..............................$1.00 STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja .................................. 30C SVETLOBA IN SfeNCA, Fr. Detela! Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva....... ....... 60C SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iž konca 11, stoletja.... 60c ŠOPEK SAMOTARKE, Manica Romanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu .................... 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM UJETNIŠTVU, J.' Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika .....!..............'...!..............$2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dosto-jevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo liuniorističen roman iz ruskega življenja $l-25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije . 7^c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 3(^8 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna povest iste. Ju citate, kaj se je z Tarzanem godilo pozneje...L$l-25 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Trdovezana 274 str. Napete pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zaniniiv kakor druge poevsti o Tarzanu ...................i.....$1.25 TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samoobfoženca .................. 75' TIHO JEZERO. Povesi za slov. mladino 7Sc TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja ......................................................................80c TESTAMENT, J. Krstrik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki....................85c TO KRAJ IN ONKRAJ SOTLE, ter tam preko. p. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudomušnice', ki se z zanimanjem čitajo ffi TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 «tr. Zanimiva povest o Tolmincili in njihovem življenju ....................................................................95s TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v ^ni knjigi ................... 40£ TROJE ANGELSKIH ČEŠČENJ, T. Vošnjak. Zanimiva kinetska povest iz slovenskega življenja............................ 3$f j TUJSKI PROMET, F. Detela. - Trdo-, vezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev jz novopicške 'okolite. Zelo za- . nimivo ..................................J.,,........................ TUNEL, B. Kejlerman. Trdovezana. 294 str. Zelo napet roman, kf ga čitatelje . ne otlložj 4°klcr ga ne prečita.................. TU^KI P$£D SV. TILNOM. J. Slap-šak. Trdovez. 84 str. Zgodovinska po- vest iz turški|i časov UBOGI UŠTIN. SI. Slavec. Broš. 132 str. 6f SSC Zanimiva slovenska povest UMIRAJOČI BOG TRIGLAV, Fr .Bevjc. Broš. 171 str. Zanimiva povest s frt- _6 morske ............................................................ VENEC SLOVANSKIH POVESTIJ- Broš. 270 str. 6. knjiga. — Črtice z oglje pi. — Ta tretja. :— Poroka po pomoti. Vse (ri povesti so vilo zanimive, vse v ^ eni knjigi ........................................................ Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Mpney Or-dru, bančnem draf^u ali v znapikah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite pa: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. j MILLIONS CF POUNDS USED BY OUR "GOVERNMENT Četrtek, 7. avgusta 1930 Stran 5 AMERIKANSKI SLOVENEC izmučen izpodkoplje, ga mora še navrtat 4 do 6 čevljev, kolikor ga je pač izpodkopal. Pa se ti večkrat zgodi, da že zvrtaš do tri čevlje, pa prideš do "suiferja". Tedaj moraš začeti drugo luknjo, pa se ti mogoče še ne posreči. Prigodilo se mi je, da sem moral navrtati po 4 luknje, kar mi je vzelo po cele 3 ure, pa tudi več. Nazadnje je bilo premoga včasih, komaj za dve toni. Pa sem naložil "karo", ki je držala malo več kako eno tono, tako da sem zaslužil od nje do 80c. Pa pri dem ves zmučen in premočen ven pogledat, kjer "kare" pregledujejo in najdejo, da je mogoče komaj par funtov kamenja na moji kari, pa mi že pritisnejo "numaro" in me kaznujejo za $1.00. Vidiš, to ti je bil zaslužek. Za karo sem zaslužil 80c, kazni sem pa plačal $1.00. Vidite gospodje, tako si siromašen človek pošteno služi svoj kruh, pa nihče ne prodaja slik. — Skončam o tem, in se podam proti Owen, Wis. Slovencev v bližini mesta ni več, kakor 3 družine. Od tukaj dalje, kakih 6 milj, na Brajtn je kakih 9 družin, ki so vsi dobri,in postrežljivi; posebna hvala rojaku Novaku, za gostoljubnost .Od tam sfem jo mahnil v Willard, kjer sem imel tudi dobre čase, pri rojakih Govekar in Mrkun. Srčna hvala vama rojaka, da bi vaju še zdrava in srečna našel. Naprej sem šel proti Milston, to je bilo pa že itak zadnjič objavljeno, zato ne bom sedaj o tem pisal. IZ 8L0V. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) izgubi. Tako, sem jaz v zadnjem dopisu pozabil omeniti, da sem prenočeval pri rojaku Albert J. Makovch, v Medford, Wis. Videl sem, da ima ta rojak, še posebno sin, precej izobrazbe v tiskarski stroki in tiska vsakovrstne postavne knjige za sodišče v Medford. Vsakovrstna naznanila in papirje ter pisemske zavitke. Razne vizitke in tudi druge vsakovrstne reči. Videl sem, da ima vedno dovolj dela. Rojak pa tudi dela tako po ceni, da nobena tiskarna ne tako. En-!:iat sem naročil na Lawndale 500 vizitk, V/2 inča široke in 8. inče dolge, pa sem plačal zanje cele $4.00. Pa sem sedaj naročil take vizitke pri omenjenem rojaku Albertu v Medford. Naročil sem jih pa cel 1.000, in sem plačal za cel ti-soč^samo $3. Kaj ne, čitatelji moji, precejšnja razlika. V Prosveti vidim, kako razgla-šujejo, da bi ljudje kupovali neke slike rajnega Zavertnika. Jaz bi le rad vedel, kakšne koristi bi neki imeli gledati njegovo sliko v svoji hiši. Vpijejo iiekaj, da je bil velik mož, pa še nisem slišal, da bi kje postavil kakšno sirotišnico, ali kaj podobnega, za pomoč revežem. Vse kar je naredil, je delal za plačo, ne pa zastonj. Ali je morda preživljal siromašne delavce. Neki Turk iz Clevelanda se posebno zaletu je v dopisnika iz Elizabeth, N. J., ker je dotični dopisnik prav in pošteno povedal. Dalje Turk nekaj pravi, koliko je Zavertnik trpel. No ja pač res. Strah in groza. Toliko let, kar je bil urednik Pro-svete je grozno trpel, ko se je gugal na stolčku in mu je poletne mesece električna pahljača pihala hladno sapco. V zimi in mrazu, je sedel pa lepo na toplem. To je bilo pa res trpljenje. Ako bi Zavertnik delal tako, kakor delajo premo-garji v Pennsylvaniji, pbtem bi videl kaj je težko delo. Evo ti dokaza, kako delajo v Pa. v rovih. Ležeč in skoro v vodi iz-podkopuje po tri čevlje debelo plast premoga in ko ga ves ....t..M.ii.fMM.fin»m».iMHitHiHIini»l!trj!lIII»ItlIlllllliri!ttITIIHIIII,BUTl" II koncu pozdravljam še en- \ krat vse moje odjemalce. Prav 1 lepa hvala Zanu Kocjanu in 1 Miss Jakovich v Sheboyganu in j vsem prijateljem in znancem c okolu Travnika v Mich. Bralcem tega lista pa obilo sreče. Steve Fabjan. 1 .-o--} Umetnik v zakonu. — M o- j . derna gospodična se poroči z I modernim slikarjem. Prijate- £ ljica jo vpraša, kako se počuti v zakonu. — Imenitno! Veselja ni konca ne kraja. On slika, jaz pa . . kuham, potem pa ugibava, kaj je hotel kdo napraviti * * * Naravno. — Podjetnik: Ali ste pa tudi dcber delavec? — Delavec: Primaruha, da sem! . — Podjetnik: Dokažite! — Delavec: Delam za štiri: za . ženo .dva otroka in zase. — ■ v pisarno in povejte mojemu možu, da bi rada z njim govorila. — Dobro, in kaj naj mu rečem, če ga ni notri? -i: * * Slaba slika. — Kaj ne, da nisem na tej sliki grda? — Na sliki res niste preveč grdi. :|c ^ ^ Važen razlog. — Prebudi se, mož, prebudi se! — Ne morem. — Zakaj pa ne? — Ker že davno ne spim. Feenamint odvajalno sredstvo ki ga žvečite kot gum". No Taste But the Mint Pri lekarn lrjih —jgfl Postrežljiv. — Ivan, pojdite Kupite si farmo v Wisconsinu. Rodovitna zemlja, zdravo podnebje. Na prodaj imamo farme 40-47-80-120 in 160 akrov obdelane farme. Cene so sedaj zelo nizke. Kupi se z lahkimi pogoji. Right realty co. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. SAME PRIČI FOR OVER 40 YEARS 2$ ounces for 25 cents pure. BAKING rVv POWDER efficient IT'S DOUBLE ACTING ' SLANA KAVA Ko je začela v drugi polovici pinolega stoletja prodirati ka-'a iz Trsta tudi v slovensko Podeželje, je veljala ta pijača lo!?o kot grešna potrata, in •ase babice so si jo varile skrinj- Marsikatera je ni znala jrav skuhati in znanih je še '°kaj šal, kako jo je katera lUhala kar celo in surovo ka-Jor fižol, druga nezmleto itd. ^veščost naših gospodinj pri ^hanju kave je zelo neprijet-j10 izkusil tudi pokojni ljub-Nski knezoškof dr. Alojzij O tem pripoveduje okr. Somisar v pok. g. Ludovik Ši- ™ naslednje: Kakor znano, je bil knezo-|jof Alojzij Wolf po rodu r'Jcan. Nekoč se je odpravil r °bisk v svoj rojstni kraj in s seboj, kakor je blia nje-i0Va navada, mnogoštevilno !PJ^stvo, V katerem so bili . 1 častniki in namestništveni Jadniki (med slednjimi tudi J oče, ki je bil tedaj namestil Veili konceptni prakti-Lnt)- Ko je družba dospela v Vjfui \t 1 jjj. Vl"n, se je ustavila v zna-v. aHpetovi gostilni, da bi ju-a,a- Škof je med drugim P Wi kavo, ki je dejanih Prišla na mizo. Toda ojoj! L> da bi jo bili osladili s to Gorjem, so jo — osolili, in Prav izdatno! škof tu ni po-sale in se je zelo ostro iz-jj1 zaradi tolike nevednosti. je vanes je kavna in povrhu j CaJ'na "kultura" prodrla že 2adnjo našo kočo in vas. NeN DO ZADNJEGA TRENUTKA paniki in porotniki sodišča k ®aiJey so imeli te dni pfti-je° soditi morilca,' ki bo ostal ltodo%o v spominu kriminali-.jjJ11' Pa tudi psihologom. Mo-jSVo ime je Albert Edward jJJeram in je bil obdoližen, z nožem umoril neko de- Zavod kvalitete hi postrežbe cd leta 1912. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti V vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! iadniki tega zgodovinske-ki so imeli priliko ^stvovati že mnogim smrt-t^,j°^s°dbam, so se naravnost rti]a * nastopu in pozi, ki jo je '> 231etni morilec ohranil bj| Vso razpravo. Oblečen je 'ega°Sebno skrbn0; imel -ie e' ki sj . ovratnik in kravato, prav J° J0 kupil samo za raz-flace Je gledal na na- to J10 P°lno sodno dvorano, ho. "Pino advokatov, na pol-Ws'il- rijo' kJ'cr Je bil'zbran L svet, na detektive ter N tv, videlo se mu je, »Hj U u&aja svečano razpolo-pšlt' . J*e pripravila an-W JUstica zla njegovo ob-itj ' Ko je predsednik sodi 'V razpravo s starimi ' Je njegovo lice spre-^ smehljaj. Tak je ostal fto SeVs.° razpravo; niti tedaj, ^atj j"3 Približala njegova vi ^ Pripoveduje o njegovi . se ni izpremenil. že večer, ko so se po- ODHOD PARNIK0V Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki: 1. avg.—I le de Franc« na Havre. (Skupno potovanje pod osebnim vodstvom Mr. Aug. Kollandra.) 14. " —Hamburg na Hamburg. 14. " —Europa na Bremen. 16. " —Paris na Havre. 16. " —Saturnia na Trst. 20. " —Leviathan na Cherbourg. 21. " —Bremen na Bremen. 22. " —Olympic na Cherbourg. 27. " —lie (le France na Havre. 28. " —New York na Hamburg. 27. " —Berengaria na Cherbourg. 29. " —Majestic na Cherbourg. 30. " —Europa na Bremen. 1. sept.—Paris na Havre. 2. " —Vulcania na Trst. 2. " —Leviathan na Cherbourg. 3. " —Mauretania na Cherbourg. 6. " —Leviathan na Cherbourg. 6. " —Bremen na Bremen. 10. " Aquitania na Cherbourg. 11. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —I le de France na Havre. (Skupno potovanje) 17. " —Eurona na Bremen. 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Berengaria na Cherbourg. 19. " Majestic na Cherbourg. 19. " —Paris na Havre. 20. " —Cleveland na Hamburg. 20. " —Saturnia na Trst. 24. " —Bremen na Bremen. 3. okt.—He de France na Havre. 4. " —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania na Trst. Za cene kart in druga pojasnila se obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki niso posebno "pri denarju", naj nam pišejo po spis: "Kako se najcenejše potuje v stari kraj". Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK - of - MIDTOWN BANK OF NEW YORK 630—9th Ave., New York, N.Y. PEČI SEDAJ takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Pc služite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote ra- rt«>:iillit lil izvor kisa. MLADA MAŠČEVALKA Pred nekoliko dnevi se je primerila v neki tovarni ume-talnega ognja v Newtonu (Ze-dinjene države) eksplozija, ki ie usmrtila tri osebe, dve pa težko ranila. Kakor je sedaj dognala preiskava,-^je šlo za maščevalno dejanje 9-letne deklice, lastnikove hčerke, ki je zalučala prižgano raketo v skladišče, ker ji mati ni hotela dati 5 centov. Eksplozija je u-smrtila dva njena sovražnika, a tudi njo samo. Mati'je težko ranjena. Enega otroka še pogrešajo in je po vsej priliki mrtev. Za srečo v nesreči se je zgodilo vse to v nedeljo, ko ni bilo nobenega delavca v tovarni. -o-- Politično. — Mar nisi pravil, da gi pri nogometni tekmi potolkel vse nasprotnike? — je na sprehodu žena vprašala svojega moža. — Seveda. Si že pozabila? — In pri težki atletiki si vzdigoval najtežje uteži? — Da, tudi to sem ti pravil. Če bi bilo treba 100 kg nesti uro daleč, se tega ne bi ustrašil. — Potem pa vzemi otroka v naročje, jaz ga že dve uri nosim in sem utrujena. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! V NAJEM se odda tri sobe, 2nd floor, plin in elektrika.— Jos. Zupancich, 1824 W. 22nd PL, Chicago, III. Brezplačno nadušljevim in trpečim na "Hay Feyer" -yj- NAVIDEZNA SMRT Vsi smo čitali čudne zgodbe o navidezno mrtvih, ki so jih žive pokopali. A malokdo ve, SLOVENCEM ¥ CHIGAG1 Brezplačni preizkus metode, ki jo lahko vsakdo uporablja brez neudob-nosti alHzgube časa. Imamo metodo */.a odpomoč proti naduhi in želimo, da bi jo vi poizkusili na nn&G stroSkc. llrcz ozira na to. jo-li vaš slučaj dolgotrajen, uli je nedavno nastopil, bodisi, da se pojavlja kot kronična naduha ali kot "Hay Fever", pišite po brezplačni poizkus naše metode. Brez ozira na to, v kakem podnebju živite, ne Klede, koliko ste stari, ali kak je vaš poklic,_ ako vas nadlegujejo napadi naduhe ali "Hay Fevra", naša metoda vam bo pomagala. Predvsem jo želimo poslali v dozdevno brezupnih slučajih, kjer vse oblike vdihavanja, kajenja, zdravljenja z opium itd. niso nič pomagale, želimo pokazati vsakomur na naše stroške, da bo naša metoda končala vsako težko dihanje, hropenje in vse tiste strahovite napade v mnogih slučajih. Ta brezplačna ponudba jo preveč važna, da bi jo zanemarjali en sam dan. T'iSite zdaj in pričnite z metodo takoj. Ne pošiljajte denarja. ampak samo spodnji kupon. Storite to danes. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, III. FREE TRIAI, COUPON FHONTIKK ASTHMA CO.. liitiK J Frontier Bldg., 4C2 Niagara St. Buffalo, N. Y. y Send free trial of your method to: \ Iz življenja in sveta. rotniki zbrali, da sklepajo c svojem pravdoreku. Predsednik sodišča je zapustil svoj sedež in tudi Marjeram je zadovoljno sledil paznikom, ki so ga odpeljali iz dvorane. 25 minut je trajalo, preden so se porotniki odločili. Ves ta čas je ta čudni morilec stal na stopnicah in veselo kramljal s pazniki. Še nikdar niso tam videli kakega obtoženca, ki bi se v senci vešal počutil tako zadovoljno. Ko so se porotniki končno odločili in izrekli svoj pravdorek, je Marjeram ohranil svojo pozo in je ni spremenil niti potem, ko so sodniki razglasili smrtno obsodbo. Začudenim sodnikom je obtnil hrbet in v spremstvu paznikov zapustil dvorano. -o- SAMA SE JE IZDALA V Berlinu je policija aretirala blagajničarko nekega velikega koncema radi poneverbe. Blagajniča/rka je že priznala, da je v zadnjih letih poneverila nad stotisoč mark ($25,000), katere je zapravila s svojim prijateljem. Uredila si je elegantno stanovanje, kjer so se skoro vsak dan vršile pojedine. Poneverbe sc odkrili čisto slučajno. V njenih knjigah so našli majhno računsko napako, ki ni bila s poneverbami v nobeni zvezi. Bla-gajničarka je pa mislila, da so poneverbe že odkrite in je pisala voditelju koncema, še preden se je pojavil najmanjši sum, pismo z grožnjo, da bc policiji naznanila, da je zagrešil različne nepravilnosti, če jo bo radi poneverbe ovadil. Voditelj koncema je nato pisme izročil policiji, ki je blagajničarko aretirala. -o- VAŽNI POSKUSI V ATMOSFERI Predsednik ameriškega instituta dr. Hoyt Taylor je izjavil pred kratkim, da se vrše sedaj priprave za grandiozen eksperiment. Institut namerava namreč poslati z radio valovi brzojavko na sam mesec. — Seveda nihče ne misli pri tem eksperimentu, da dobi zavod tudi odgovor na svojo brzojavko, temveč je glavni namen tega poizkusa, da bi se ugotovili vplivi zemeljske atmosfere na radio in pa, da bi se ugotovilo, ali ima mesec svojo lastno atmosfero. Po računih dr. Tay-lorja se bo morala brzojavka reflektirati od meseca v 3.2 sekundah. Ta čas je potreben, da radiovalovi pridejo z zemlje na mesec (382,420 km) in nazaj. Brzojavka se bo poslala z visoko frekvenčnimi valovi. Ti eksperimenti bodo imeli velik pomen za preiskovanje atmosfere.. V ta namen so konstruirani številni aparati. Čas, ko se bodo poizkusi izvršili, je v glavnem odvisen od vremenskih razmer. -n- Sfeina oceanu !6 i>xt !c 0 Cherbourg a preko bremena j potujte v in iz H ^^OSLAVIJE **<<«$>;". parnlklh. Kar i I , 1 z"ancm ekspres- "emVrniku ..COLUMBUS "KTH GERMAN da grozi slična pošastna smrt vsakemu od nas. Statistika trdi, da pokopljejo celo v najbolj kulturnih deželah živega najmanj vsakega 500. človeka! Zaradi tega je predložilo 35 francoskih poslancev, po večini zdravnikov, zbornici nov zakonski načrt o posebni medicinski preiskavi mrtvecev, ki bi morala biti prvi pogoj za izdajo uradnega spričevala o smrti Parlament bo nedvomno sprejel načrt, ker sta že pred leti zavzeli slično stališče Medicinska in Znanstvena akademije. -o- kako pridobivajo kitajci kis Zaradi preobilice ljudi so bili Kitajci že od davnih dni prisiljen izkoriščati živalstvo in rastlinstvo do never j ene skrajnosti. Med drugim je zlasti zanimivo, kako si vsaka kitajska r- dbina preskrbi kis za začimbo svoje hrane. V Pvumenem morju živi hobotnica (polip), ki služi Kitajcem kot večen vir za kis. Kitajec dene hobotnico v veliko posodo, napolnjeno s slano vodo, in prilije nekoliko steklenic žganja. Čez 32 dni se spremeni voda v dober in močan kis. Kadar je ta porabljen, je treba prilivati samo še vode brez žganja in vedno se dobi dovolj kisa. Hobotnica, ki ji pravijo Kitajci džu-no-dze, postane na ta način neizčrpen vir Uisa. Ker pa se džu-no-dze razmnožuje na isti način kakor vse hobotnice, je treba odrezati od prvotne živali le en košček, ki se s'am razraste v nov Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlimbartkl. Na tako vihravo in opotekavo stvar, kakor je ljubezen, bi pač ne smeli graditi tako važne institucije, kakor je zakon, nerazrušljive zveze do konca življenja — so modrovali najmodernejši. Naposled se je družba razdelila v dva tabora: eden je bil za svobodno ljubezen, drugi za zakon, razbremenjen z razporoko. Inženir je naravnost gledal v družbo, včasi je celo z glavo pritrknil, da ne bi mislili, da tajno prisluškuje. Zdaj se je ozrl temu, zdaj onemu gospodu v obraz. Njegove oči so bile široko odprte, kakor bi gledala iz njih široka misel o obravnavanem predmetu. "Gospod inženir naj nam pove svoje mnenje!" je rekel stotnik Hvalibogovski, obrnivši se k Vilarju. Po njegovem prešitem in pre-žitem obrazu se je razlila sama porogljivost. "On nam je pokazal svojo filantropijo pri delavcih, pri Bošnjakih, pri kravah —" "Pri Bošnjakinjah tudi," je pristavil Buz-duga, ki se poprej ni zmenil za Vilarja. "Žensko vprašanje spada v filantropijo. Od gospoda inženirja zvemo, kaj je pravo, kaj ne." Več nego ošabna nagajivost, zloba sama se je svetila v stotnikovih očeh. Vilar je čutil, da ga hočejo objestno zbada-ti. Zato je dosti neprijazno odgovoril: Po mojem mnenju bi trebalo začeti pri kali." "Ab ovo — e-e. To je res, ker vsako življenje se začne s kalom," je rekel pl. Merks, vesel svoje dovtipnosti. Jezil se je na inženirja, ker je postavil lep in trden most, za katerega si generalov adjutant ni mogel lastiti nobenih zaslug. "Koren zla je v nas samih, namreč v moških. Treba bo vzpostaviti prapor nekega moškega vprašanja. Izpraševati nam bo treba svojo moško vest. To ne pojde, da bi ženskam nasajali težke porcelanaste klobuke na glavo, moški pa naj bi nosili mehko klobučevino." "Torej zagovarjate jo, obsojam pa umrlega načelnika pl. Pesterja in z njim vse razvratne ljudi, ki širijo našo razuzdano prosve-to po Bosni." "Kakor s prižnice nam govorite, gospodine Franjo," je sladko se smejoč vščipnil pl. Merks. "Naš gospod inženir plava s svojim prijateljem kaludjerom," je zbodel Buzduga. "Vse dobre nazore, kjerkoli sem jih slišal, sem zbral in živim z njimi." "Ne rečem, gospod inženir," je povzel Hvalibogovski, "da niso vaši nazori koristni — za gotove kroge. Za nas kulturonosce pa niso. Vi se družite z nekimi ljudmi, ki nas sovražijo in nam hočejo škodovati. Iz vaše samote prihajajo vznemirljive vesti. Prav tik vašega pašalika je morala oblast nastaniti o-rožnike." "Zaradi mene jih ni. Moje srce je čisto in moje roke so neomadeževane. Odgovarjale bodo one pijavke, ki so uvedle v delavskem taboru ta nevzdržljivi sistem. Vem, kdo huj-ska in šunta proti meni — tisti, ki sem mu trn v peti in bruno v očesu." Hvalibogovski se je odvrnil in tudi drugi so pokazali Vilarju hrbet. 44. Po večerji je hodil po Kaisersheimbovi ulici. Mrazilo ga je in izhojeni sneg mu je škripal pod nogama. Mikalo ga je, da bi po- setil Hrenove, pa zdelo se mu je prepozno in premagal se je. Zdajci je zaslišal za pravoslavno cerkvijo, kjer leži srbski del mesta, zvočno tamburanje. Napotil se je tja. Postal je pred podolgovato, pritlično, vso razsvetljeno hišo z napisom 'Srpska kafana'. Vstopil je. Prijetna toplota ga je objela in vonjava po dišečih svalčicah. Ozrl se je po zakajeni sobi, kakor bi iskal znanca. Sedel je k prazni mizici prav pri durih. Da je vstopil Kitajec, ne bi bil zbudil večje pozornosti, nego jo je on. Ta družba ni bila vajena, da bi se zatekel kdaj švabski človek k njenim zabavam v njeno kavarno. Gostje so se o-zrli nanj in si nekaj zašepetali. Kmalu pa so se privadili njegove prisotnosti in pustili so ga v nemar. Le kavarnar je včasi pogledal k njemu in mu postregel. Pa še nekdo se je pojavil pred njim: oni šumar Nikolic, katerega je bil že parkrat videl v kaludjerovi družbi, mu je prinesel z roko pisani spored tiste zabave. Dolgo je zrl v spored in luščil cirilico. Ko je bil z vsem na jasnem, je začel razmotriva-ti družbo, poslušati petje, govore, guslarja in tamburaše. Zaznal je, da se nekdo neprestano ozira nanj: v somraku pod stensko sliko, ki je predstavljala nekega v slavnostni obleki namočeradenega mogotca, se riše zabrisana velika glava Nikoi^čeva, svetijo se iz dima šumarjeve oči, kakor bi ga izpraševale, kako se kaj počuti v tej družbi. Vilarju se je zdelo prijetno, ker tu ga nihče ne moti, nihče ga ne izprašuje po njegovih nazorih, nihče mu ne ugovarja. Spomnil se je one družbe na pustem kazinskem otoku, ki se ne mara priličiti domačemu prebivalstvu, ki namerava na veke ostati sama zase s svojimi šegami in svojim jezikom, ki prav sedaj cinično razpravlja o nekem ženskem vprašanju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In dobro se je zdelo Vilarju, da se je odkrižal tiste družbe. Ker je kavarnar domneval, da se samotni tujec dolgočasi, mu je prinesel dva srbska li sta. Poglobil se je v čitanje. V nekem gospodarskem članku je naletel na poročile, da začne Turčija prihodnjo pomlad graditi železnico preko Macedonije. Ta vest mu je dala snovi za dolga premišljevanja, odprla mu je novo obzorje. Sklenil je, da poizkusi spomladi svojo srečo v Macedoniji. Tja vzame s seboj Danico in jo reši vseh nevarnosti in neprilik. Tako se je bil zatopil v svoje načrte, da niti slišal ni tamburašev, ki so med hrumečim pritrjevanjem gostov prav takrat svirali himne: rusko, srbsko in črnogorsko. Slavnostne pesmi so mahoma naredile konec zabavi. Še ni bila končana poslednja, ko je stopil v kavarno mestni pisar Odisej Korki-rič v spremstvu dveh pandurjev. Ponižno, toda z nekim izrazom nasmešljivosti je pozdravil inženirja, potem je stopil v sredino kavarne ter objavil, da mora razgnati družbo, ker se tu svirajo in prepevajo državi nevarne pesmi; zunaj stoje vojaki, ki bodo s silo razgnali goste, ako se rade volje nemudoma ne uklonijo njegovemu ukazu. Gostje so drug za drugim plačali in mirno odšli. Pred kavarno je stala močna vojaška patrola. Izza nje se je zaslišal bobneči glas nadporočnika Buzduge. "Lahko noč, gospod inženir!" je zaklical Vilarju, odhajajočemu k počitku. (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC ČAKAJ, DA TI ENO POVEM (Nadaljevanje s 3. str.) gami in slabimi časniki! Jaz ®em katoličan, jaz ne čitam nobenih krščanstvu sovražnih knjig, ne časnikov. Jaz ne dam niti centa v zastrupi j evan je ljudstva! * * * Beseda modrega moža o slabem časopisju. On pravi: Kjer otrobje in želod kot živež leže, tam že ve- Cetrtek, 7. avgusta 1930 mo, kdo se hrani. Tako se tudi človek spozna po časopisih, ki so njegova duševna hrana. Smrtna nesreča. Ko so pri posestniku Knezu v Marijagradcu pri Laškem mlatili, je gepelj udaril kletnega domačega sina Matevža xs tako silo po trebuhu, da mu je počilo črevo in je na posle-cih poškodbe umri. ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po naj zmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec J849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. < ^0<><>0<>00000{HK><>00<>^000<>0{K>00<>0000^ Kolar Floral Co. A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR SLOVENIAN FLORISTS 6106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Phone Cicero 1230 -^fcjliii^i ■ ■ftijl ^Mm artYlm mt^P A . r>»_ii nf^l^^ftf^f * I W 0jj^CK><>0^><>^ P ^ k 'i Jšji PISANO POLJE jI | > £ vKKHHKWWKHX ^ J. M. Trunfe, iK>CK>0<>0 J/V J M M j. n____n___________ n______ JE ______- A. GRDINA IN SINOVI Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod 6019 S. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088 Furniture, Radio, Victrolas, Records, AMBULANCE. HHH.....M...M-iT-ii.'^jJLiu.'friiiiiiii",imi»mniiii Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboysran. Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. m PRIJATELJ! Zakaj so francoske, linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko? Zato, ker je friiirosko pristanišče Le Havre najbližje New Yorku in Ljubljani, ker _velikanski brzoparniki "lie de Frande", "Paris' il^. so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni; zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborila postrežba, okusita domača hrana in znamenito francosko vino brezplačno pri vsakem obedu. Cie.Gle. Transatlantique Pojasnila daje brezplačno . zastopnik Ivan Kraker LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 m MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,600,000. i X 4.4.4. 4, 4.4. 4. 4. 4.4.4.4, 4. * 4» * 4« * * * * * * * * * + + * + M PALACZEV P0GREBNISKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res Rockwell 4882 X 4*«r ♦+-f v 4» ff> «*•'jfc. trf. * G. Junko ima besedo. V Prosveti seve ima g. Junko iz Detroita besede, ko piše tam "odgovor Trunku". Na koncu se nasmehne zmagovito: "How do you like this snuff, Mr. Trunk?" Gotovo je mislil, da ima pred seboj koga, ki je podoben takim, kakršne ima pred seboj pač v Detroitu, in kateri mu prikimajo, ko povzame med njimi besedo. Saj vse kaže, da g. Junko igra med rdečimi "verniki" vlogo rdečega kapuci-narja, ko pri vsaki rdeči ceremoniji, podomače civilnem pogrebu, mrtvega hudo pohvali in hudo udari na črne kapuci-narje, katoliške duhovnike. Njegova zadeva je, ako hoče biti tak rdeč fajmošter v Detroitu. Ako je kdo odklonil duhovnika za sprevidenje, ali ga sploh ni klical, umrl, kakor je živel, in bil civilno pokopan, se od katoliške strani kaj piše, če ni posebnega povoda. Od strani pa, kjer je bil civilen pogreb, se skoroda redno pri takih prilikah napada ali kak duhovnik, ali pa katoliška cerkev sploh, se govori o hokus-pokusariji, praznih ceremonijah, copakih, dolarjih . . ., ker pač nekaj žge in peče, in se hoče ta notranji ogenj pogasiti z očitki na katoliško stran. Tako je bilo tudi pri pogrebu Pavla Škoda v Detroitu. Jaz sem zapisal nekaj o resničnem spreobrnenju in oceni! tako spreobrnenje. G. Junko hoče infeti le — nadlegovanje pri zadnjih zdihljajih, in to je njegova zadeva, in izredno veselje je bilo, ko ni bilo spre-obrnenja, dasi bi mu moralo biti vse eno, ako je ali ga ni, ko on, g. Junko, misli, da je š smrtjo vsega konec. Na katoliški strani se opravičeno reče ena ali druga, ko ni bilo spre-obrnenja, pa se sili v cerkev po smrti. Jaz sem se zanašal na opis dotičnega slučaja, kakršnega je podal g. Junko v Prosveti, in tudi izrecno omenil, toraj sem se na njega zanesel, da je vse tako, in "ako je tako, kakor piše g. Junko". Mi pa za to, da jaz razpravljam na podlagi, katero je on podal, zabriše v obraz, da bi bil "s tem hotel ovčicam namigniti, da Junko laže ter da si je tisto sam zmislil." Tako toraj. Jaz se zanesem na njegovo poročilo, niti najmanj ne podvomim, cla bi bilo izmišljeno, pravim, "ako je tako, kakor g. Junko piše," in on sam vidi kar — laž, "da Junko laže". Ali je slaba vest? G. Junko je zelo naiven, ako omenja Re;v. Ambrdžiča in list in nekega slovenskega duhovnika o spreobrnenju ali spo-korjenju na smrtni postelji. Ne kakih petnajst, na tisoče in tisoče je takih slučajev, in hvala Bogu, da je tako, če je resnično spokorjenje. Naivnemu g. Junkotu pa je svobo'dno, da imenuje to — blufanje ovčic. Ljudje niso na glavo padli, kakor morda g. Junko misli, da bi ne videli, kako je na smrtni postelji in kako je bilo po-gostoma prej. Zelo slabo misli g. Junko o ljudeh in njih razsodnosti, ko meni, da bi se dali kar tako meni nič tebi nič na-blufati. Morda "njegovi" v Detroitu, po katerih jemlje mero? Vsaj sam je vrlo naiven, ko se sklicuje :