GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ! / GLAS SVOBODE HLOVENIO WEEKLY Ditutiiii To Tii» Irmam o Tum l^Amommo Ci.>■■>—. Svobode "OD BOJA DO ZMAGE"! - ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 22 Chicago, 111. 2. junija 1905 Loto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japunskega bojišča. \' k rejaki tnorski ožini je dne 27. maja 1905 zadobil ruski despo-tizem -u .r" udarec. Zadnja nada carske Klike v 1'etrogradu, katere se drži kri ruskega naroda z dne 22. januarja t. 1., je splavala i>o votli. Vellkamsko brodovje admirala Rožestvenskega je uničeno. 100 tisočem žrtvam, ki so izkrvavele na" niandžurskih bojnih poljanah in v portarthurški smrtni soteski so se pridružile zo|x?t drupe na tisoče broječe žrtve. V morju pbčivajo krasne lx>jue ladjo, katere je car-morilec, Nikolaj II. poslal na Daljni Vztok, da mu ohranijo autocrat ion i prestol. Vsi zavedni Rusi se vesele tega poraza, ker vedo, da je to bil najhujši udarec autokratizmu, kar jih je zadobil v tej vojni. 5000 ruskih mornarjev je mrtvih, okoli 3000 pa vjetih. Ameriški dnevu ki poročajo, da sta mod jetniki tudi atimirala Neboga-tov in Rožestvenskv. V ol>eh bitkah je slo 17 ruskih ladij na dno, j>et so jih pa Ja[xmci vjrfi. Japonci so pa izgubili jh> jx>roč lih 3 kri-žarke manjše vrste in pa 12 torpe-dočoluov. Ako primerjamo to zmago z zmago Tegethoffa pri Visu, ki je izgubil v pomorski bitki le 11 mož, |K>topil pa dve talijanski iadi-ji Re de Italia in Palestro, ker Affon-datore se ie potopil še le v Ankoni, moramo priznati, da jc Togo še huje porazil svojega nasprotnika, rtko vzamemo zdajšno merilno orožje na morju v poštev. Velika žaloigra na morju se je pr ičela v sol Kito dne 27. maja t. 1. popoludne. Japonci admiral Topo je takoj ob prvem spopadu stri moč svojega močnejšega nasprotnika. Dne maja t. 1. je pa Togo ruskemu bežečemu brodovju pri Ilrain-eourt Kocks zadal smrtni udarec. Nekateri liberalni ruski listi pišejo, da se je pokazalo, da v bitki ne pomagajo bog in svete t**lolx.\ pač pa izvežbani topničarjt in dobri to]»ovi, da je skrajni čas, da vladni krogi v Rusiji krenejo na drugo pot. Iz Potrograda se poroča^, da je car-morilec, Nikolaj II. plakal, ko je doznal za groziti |x>raz 11a morju. Neverno zakaj ta "mehko-čutnež" na carskem prestolu ni plakal dne 22. januarja t. 1., ko so t »odi vj an i kozaki v I'etrogradn morili ruski narod? Da, zakaj??? Rusija. V Baku je neki revolucionarec Vrgel bombo j»od voz kneza Naka-šidzeja. Guverner, neki častnik in en pusant so vbiti. Kočij až je |>a Opasno ranjen. Ta napad je delo armenske revolucionarne stranke, ki se je maščevala za krvolitje, katero je knez prouzročil v februarju t. 1. Židovski socialistično organizirani delavci so napadli v Varšavi lastnike zloglasnih hiš. Ti lastniki bordelov so vsi v >hižbi ruske po-licije. (iliha pač vkup štriha. Nežklovski socialisti so sli z židovskimi sodrugi z roko v roko. Na padli <0 krščanske lastnike bonle-lm- Nad 20 oseb je vbitih. 100 pa ranjenih. Delavci so bili oboroženi s sekirami. S ko/aki, ki so streljali na demonstrante se jc vnela pravcata bitka. V Varšavi je vlada proglasila preki sod. Vse ^osebe, katere so vojaki in policaji aretirali pridejo pred vojno sodišče. Francija. Kako bogata je katoliška cerkev, 6e je te dni pokazalo! Francoski minister za bogočastje je te dni za-povedal vsem prefeletom, naj napravijo natančen zapisnik o premoženju katoliške cerkve — o umotvorih. katere so nakupicili rimsko- katoliški farji v svojih rokah. In rezultat je presenečil vsakogar! Ti umotvori reprezentujejo vrednost 4.000.000.000 fratvkov. Ako se tem umotvorom prišteje še vrednost altarjev, podob, slikarije na steklu itd., je pa vse vredno 5,000.-(xxi.«xk> fraiukov. "Mi vzamemo vse, kar dobimo", je geslo rinwko-4catoliške cerkve na Francoskem in ilrttgod. Potem naj nam darujejo židje ali pa krivover-ci. Lepim K ris to vim lx'sedam: "ne nabirajte zidcladov", so se farji navadno posmehovati kakor marsika-teremti druzemu Kristovemit nauku. Jemali so kjer so dobili! Torej se nam ni treba čuditi, ako je njih premoženje milijonov vredno. "Krivično blago ne tekne', se glasi star slovenski pregovor. Ali ta pregovor, v katerem se zrcali modrost naših pradodov, bi se lahki 1 glede katoliške cerkve predelal. Krivično blago je katoliški cerkvi še vedno teknilo! Španija. Grozna lakota je v Andaluziji. Iz bližnjih vasi je prišlo kakih ,}ooo prebivalcev v Malago in je prosilo kruha. Prefekt jih je hotel pregnati s silo, a to lopovstvo se mu ni posrečilo. Ljudje beračijo oil hiše do hiše. Tudi fina družabna slika iz klerikalne Španije. Name in menihi ko delo. Nemčija. Trgovina z redovi in odlik obalnimi križci, ki so nekake igračiče za odrašene otroke, prav lepo cvete v deželi morale in dobrih navad! Še ni dolgo, ko so virtenburški listi odprto povedali grofu Limlcn-u, da očitno kupčuje z redovi in druzimi enakimi igracicami. Minolo je nekaj tednov, ali plemeniti grof je previdno molčal, niti besedice ni zinil na vsa očitanja. Sedaj pa skuša "Nekarzeitung" Odpreti usta temu molčečemu "plemenitemu" gosjiodu s tem, da je priobčita odlikovance za denar z imeni in pa svote, k a* ere so plačali /a svetinj ice in pisane trakove. Cene .so bile različne. Plačevalo se je o.I 25XKX) do fio.ooo tol. Po ceni torej grof Linden ni prodajal. Tudi umazane konkurence se ni posltižil pri tem "kšeftu". lorej nimajo njegovi pruski kolegi vzroka naznaniti ga državnemu pravdništvu radi mnazanosti pri kti|>čiji. Da s<> v Nemčiji nekateri tvorni-čarji pravi veleumi, če se gre za izkazovanje pasje ponižnosti nemškemu dvornemu Ixxlaku — A ilje-ititi II., smo vedeli. Ali najvišji rekord v klečeplaztvu jc sedaj segla ndkti tekstilna tvrdka v Elza-ciji. Na konteiiino, katero se navadno rabi za rjuhe in plenice je dala ta tvrdka vtisniti podobo cesarske dvojice in pa temu primeren rek. Sedaj bode moral ponižni pod loč- 1 iik'opaziti, da z nekim gotovini delom svojega telesa ne pride v do-tflco s (>odobo carske dvojice, ke-dar bode' cul težkega tlela počival na postelji, ker drugače bi ga zaprl! raid i razžaljen j a veličanstva. Tudi dete v zibelji ne bode varno pred državnim pravdnikoni, ako lxxle toli predrzno, da lxxle za-voljrlo svoje naravne potrebščine v plenicah, katere lxxle dičila vzvišena l>odoba cesarske dvojice. Ameriške vesti. S od ru g JOŽE POLA N.SE K mrtev. V nedeljo dopoldne dne 28. maja so dobili sodruga Josipa Polanška, doma iz Česnjice pri Kamniku, v chicaškl reki blizo Madison ulice mrtvega. Ogledno porotno sodišče se je izreklo, da je samomor izključen, da je bil zadavljen in vržen v reko, ali pa da je nepojasnjena nezgoda. Preminoli sodrug je bil tih človek in je s svojimi skromnimi močmi vedno podpiral delavsko organizacijo. Jože PolanŠek je bil Član strokovnega društva mizarjev, slov. podpornega društva "Slavlja" in slov. socialističnega kluba v Chicagi. Pogreba so se vdeležili vsi člani slov, social, kluba, precej Članov In odbor društva ••Slavije" št. i. S. N. P. J. in deputacija strokovnega društva mizarjev. Na grobu je imel kratek govor sodr. Jos. Zavertnik. Slov. soc. klub je položil na gomilo svojega soboritelja krasen venec s primernim napisom. Jože Polanšek je bil star 28 let in samec. V Ameriki zapušča dva brata, v stari domovini pa enega. Lahka mu žemljica v tujini! Stavka voznikov v Chicagi. Stavkajoči vozniki &o sklenili razdati tisoče letakov z naslednjo vsooino: " Tukaj sc ne sprejme blago od garjezxev!" Te letake bodo razobesili v vseh prodajalnah, kjer lastniki simpatizirajp s stavkajočimi vozniki. Fako je prav! Tako l**Ie organizirana guerila vojna jk> kapi tal i-stili kapitaliste same'na denarnih mošnjah občutno zadela. Široko-ustni delodajalci, ki v kapitalistič-ii.ii časnik h dan za dnevom t roben-tajo v svet, rabeč nizke in |>otlle dovtrpe, da je stavke konec, Ixxlo kmalu spoznali, da se je borba »e le vprav pričela. Dan za dnevom dokazujejo stavkajoči vozniki, o katerih trdijo delodajalci, da so jih vgttali v kozji rt »g, da se neudajo, da se Ixxlo lxxrili do skrajne sile. Vojna blagajna organiziranih voznikov je jx>lna, družine stavka-jiičih voznikov ne stradajo. I11 to dokazuje, da se Ixxlo morali delodajalci vzlic pesimističnim prerokom iklati. U tka ni zgubljena, le vstrajnosti je treba. Prerokovanja kapital >tov se do danes še nvso izpolnila. Vpitje po vojaštvu, dasi jc v Chicagi 'mir, le in ko je prišla na jus-tični umor z leta 1887 v Chicagi, sta pristopila k nji dva biriča v civilni obldki in ji zabranila daljše govorjenje. Poslušalci so ju sprejeli z ironičnimi klici, govornici s-j pa izrazili svoje simpatije. Pa prizor .11 tura odpret' slehernem: d.'av-cu oči, tla v \-seh kapitalističnih državah, Ixxlisi v republik5 ili v avto-kratičr.i ruski ali turški državi vlada nasilje, in da to nasiHe nt lxxle preje izginilo, dokle tjvdj« ne pridejo k pameti. Očizulct. Privoščimo jih njim! Naš ehieašfki žinj>ati Dutme ima pOtsehno srečno roko pri izbiranju policistov. General Herman Lieb je ptmudil svojega sina, ki se isto-tako piše kakor 011 tla lxxle oblekel modro uniofrnx> in z gorjačo pretil otrdkom in ženam, ker je sam že prestar. ^ Ali je ta I lerman Lieb, mlajši dotiČni sin generala, katerega so v ininolem letu radi tatvine, ponarejanja menjic in druzih enakih burk \-taknili v "šiR^ikaiuro", tem ga pa radi očetovih zaslug izpustili ? Ako je to resnica, potem častitaino našim policajem na tova-r šu. katerega so dobili, ker lxxle v njili vrstah našel gotovo še kalkega duševnega sovrstnika. Take ljlfdi naši kapitalisti \-prav |XJtrd>ujejo za obrani1>o današnje človeške družbe in svete lastnine. Mi se čudimo, da niso že pre»l tedni nekaterim za/upanja vrednim kazneneem olile-kli jxdicij'ske uniforme in jih odredili kot pravcate spremljevalce stav-kokazem. To bi brl pogled za bogove ! Delavska solidarnost. Delegatje W. I;. of M. (za pad na zaveza rudarjev in premogarjev) so na zlxjrovatiju v Salt Lake Cit\ izrekli svoje simpatije stavkajočim voznikom v Chicagi, zajedno se pa zavezati, da Ixxlo voznike ftnacielnc in moralično podpirali. Pravo! Delavska organizacija farjem trn v petil Eugen Debs, socialistični predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah je izdal oklic, v katerem jxj-zivlje delavce, uaj se združijo v boju proti kapitalu. Ta oklic je pa nemilo dirimi tudi škofa Fallowsa v Sankt Paulusu. l!ožji agent je meti drugimi čenčarijami povedal tudi naslednje: "liugen Debs je rekel, da je bistvo velike stavke v 1x3-doči zvezi vseh delavskih moči, v veliki narodni organizaciji, ki je ]x>polnotna nasprotna kapitalistom. Prišlo bode do ogromnega Ixjja mej delavci in kapitalisti. Posledica lega lx>ja pa 1x>, da bodo delavci premagali svoje nasprotnike, — Take delavske organizacije, takega boja reši nas o bog! Naj bi se vse delavske organizacije in kapitalist čne zveze ravnale po krščanskem izreku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe 1'* Ura vol Naj pričtio kapitalisti po krščanski živeti! Naj jxi Kristo-vetn nauku razdele svoje premoženje med vboge! N'aj svoje elegantne suknje do zadnje razdele ubožcem, ki so strgani in razdra-pani. Ako Ixxlo to zvršili, potem je "častiti" škof lahko prepričan, da Ixxlo tudi delavci živeli po Kri-stoveni izreku: "Ljiri>i svojega bližnjega kakor sam©ga selx?." Požrešni trust za jeklo. \"lada bi morala jx> sedanjih cenah plačati t rust u za jeklo za jeklene in železne izdelke, katere rabi pri gradnji panamskega prekopa okroglih 30 milijonov tol., dasi ravno isti izdelki istega trusta na lon- donskem trgu stanejo le 20 milijonov tol. \ tem slučaji niti obrambna čolninska zveza ne more trditi, da bi razloček 10 milijonov tol. koristil delavcem. Delavci bi ne do-b.li tudi centa več, vseh 10 milijonov bi ostalo v kapitalističnih malhah. Ta primera osvitluje drastično klic jxj obrambi domače »industrije, po obrambi domačega dela. Tu se varuje lc ameriškega kapitalista, položaj delavca pa ostane isti. To jc tako enostavno, da lahko vsakdo razume. Mi bi niti ne omenili tega, ako' bi ob volitvah agitatorji kapitalistov ne lovili delavcev z navadnim "šlagerjem": "Obrambna coltiina! Obrambne eolnine jx>trebujen\o, ako hočemo, da lxxle položaj delavcev vspeval in procvital!" In ameriški delavci sedejo tem agitatorjem na limanice, ne vedoč, da je položaj delavcev vedno isti, ako imamo v državi obrambno colli i 110 ali pa svobodno trgovino. Kapitalist d;i delavcu- le toliko, kolikor 011 neobhodno potrebuje za nabavo novih moči. Nismo druzega pričakovali. Guverner Douglas, ki je pred štirimi meseci priporočal stavkajočim tkalcem, naj gredo na delo, da lxxle že on preiskal je li zvišanje plače sedaj umestno, je razsodil v prid delodajalcem. Tkalci so za-stavkali, ker so delodajalci hoteli znižati plačo za 12 odstotkov. Stavka je trajala 6 mesecev. Na kar je guverner Douglas priporočil delavcem, naj gredo jxxl stavljenimi pogoji 11a delo, tla bode že 011 preiskal ako je umestno, da se tkalcem poviša plača za 5 odstotkov. Da bode guverner, ki sam poseduje veliko tvornico za izdelovanje čevljev,, razsodil v prid delavcem, so verjeli le naivni ljudje, ki sle|x> verjamejo še teoriji o harmoniji mej delom in kapitalom. Varčni guverner? Naš guverner, g. Deneen se hoče ]x>kazati varčnega gos|xxlarja. Ali njegova varčnost je jako dvomljiva, ako jo denemo 11a kritično reše-to, ker vidimo, da pusti razpadati stene svoje hiše, da se ne upre, ako se za nepotrebne reči izdaja dpnar. Gospod guverner jc iz " varčnost-nih ozirov" oddal svoj veto proti $J5,ooo, katere je naš i>ostavodajni zastoj) dovolil kot jxxljx^ro bolnišnici za jetične ljudi. "Ljudje, ki bolehajo za jetiko, tako dolgo ne žive", si domišlja navaden človek. "Cemu bi torej izdajali ]>o nepotrebnem denar? Kdor ima dovclj denarja, ta naj gre v zasebno l)olnico. kdor je pa siromak, ta naj bode še vesel, da je rešen muk in težav tega sveta." Mi ne smemo izdajati denar za bolnice. Za take. reči je premalo tolarjev v Ameriki. Mi moramo z lopato metati denar v koritolspri katerem stoje državni vstiržbenci, da ohranimo njih vrle moči državi. Tako mislijo vsi sebičneži, ki imajo zase tolar, za druge pa brco. Država Oregon v kulturi — naprejl Zakon, katerega jc sprejel jnjsta-vodajni zastoj) države Oregon in ki določa za inožke, ki pretepajo svoje žene, do 20 udarcev, je {xistal dne 22. maja t. 1. pravomočetj. Zakon, ki določa denarno globo in ječo, jc ostal še v veljavi. Iz tega lahko že danes sklepamo. da Ixxlo lx>gati »uroveži plačevali lc globo, siromake Ixxlo pa pretepali. Ne glede na to, da se mora tak zakon že s kulturnega stališča strogo obsojati, ker ljudstvo Še bolj podivja, ampak obsojati se ga mora še toliko bolj, ker je vstvarjen le za siromake, ki nimajo denarja. __ ____L ____ Razmotrivanje proletarca. Enaka pravica ca vse! "Dandanes je v človeški družbi vse najboljše vrejetlOI Le potepuhi in lenuhi, ki nočejo delati, morajo stradati! Naše pravosodje je imenitno! Pred zakonom smo vsi enaki!"' —' Tako pišejo dandanes vsi kapitalistični časniki, vmes pa cvilijo v nekoliko poslabšani in pre-plonkani obliki tudi slov. ameriški kapitalistični časniki isto jx.*smico kef vedo, tla delnice ljudske neumnosti stoje v najvišjem ktirzu. Ako damo te puhle fraze na kritično rešeto. ako gledamo človeško življenje brez naočnikov, potem se te »raze kakor morska pena razbli n i jo pred nami. Se ni dolgo, ko so aretirali i New Yorku poletnega starčka, ker je prosjačil na cesti. Mož se je od starosti trese! kakor šiba na vodi, ko so ga pripeljali pred sodnika. Pri vbozemit starčku so dobili v centih, pa v nikeljih, katere je sprosjačil. Radi tega "groznega hudodelstva" je sodnik obsodil vbo-zega starčka v šestmesečno ječo V Milwaukee je neki človek, ki ni imel ok rog! je ga v žepu, v mese su februarju t. 1. vkradel krtačico za čiščenje zob. ki je bila vredna 6 centov. Sodnik jja je obsodil v enoletno ječo. Sedaj je vprav !'"rank Bigelow vkradel na banki jxddrugi milijon tol. Drugi milijon in jx>l tol. je pa vkradel sirotam, vdovam, delavcem itd,, ki so njemu v varstvo izročili denar, I"kradel je torej tri milijone tol. IX> danes pa še niso temu vzoru današnje družbe oblekli marogaste-ga jopiča, ga še niso jxwlali v ječo, kjer je njegov pravi dom. In vse okolščine so take, da tega tatu tudi ne bodo poslali v ječo. Ta tat ima petične prijatelje in to zadostuje, da ga pravica prijemlje, le z glace rokovicami. Vzlic tem kontrastom v pravosodju, vzlic pribiti resnici, da živimo dandanes.v dobi moralnega propada, pa trdijo zmedeni filozofi okoli največjega ( ?) slov. dnevnika, da smo agitatorji, hujskači, ker razkrivamo raka, ki razjeda današnjo družijo in ker kažemo ljudstvu pravo jx>t, |x> kateri mu je hoditi, ako se hoče ozdraviti družabne bolezni. * * * "P is i in govori resnico, in našli se lwdo cof isti in kastriranci, ki te bodo dotžih neresnice", je že star in resničen pregovor. Tem zofistom in kastrirancein ne smriff tolar iz rok delavca. Radi ga sprejmejo, a še rajše ga vtaknejo v svoj žep, očitajoč jdrugim, ki sami delajo, da žive o žulj ill delavca. Ti kastriranci segajo v zgodovino, da l»i dokazali, da so socialisti, komunisti na krivem jiotu, Vprav ta gos|>olitiški preobrat dojiesel njegovi rodovini. \ rlmičanje so veselo vest slovesno j »razno vali. I'o vseh gostilnah je bilo'živo in je odmevalo* ppt je. TVidi' t*krog župnišča se je večkrat zbrala znatna množica prejx-vaje za papiste jako žaljive |>esmi, ali župnik se ni prikazal, njegov bratranec Itaccalaureus iuris utrwisque Simon Kozina je pa ljijdcm se prigovarjal, naj le razgrajajo potem sa [lohitel v Bistro, ' da svojemu rijatelju prijorju Celestinu s|h>ro-kaj se je izvedelo in kaj se godi •a Vrhniki. Ve-t je bila za prijor-i < ehstina velike važnosti, kajti »sled novega stanja stvari je hijx>-ma izgubil ves vpliv nad tistimi iri'ti. ki niso bili samostanu |>od-ložni. in katerih zdaj s cerkvenimi 'czrr'mi n mogel več strahovati. Ko se je začelo mračiti, je vrenje na Vrhniki še naraslo. Ljudje •><► (»pustili delo in šli na cesto. Tudi iz bližnjih vasi je pri-šlo mnogo ljudi. Slišali so bili nekaj, da je nadvojvoda dovolil versko svobodo in radovednost jih je prignala na Vrhniko, da se tam prepričajo, kaliko je resnice na razširjenih govoriealv Množica je vsled tega nolagoma t.iko narasla, da je bila Vrhu ka uprav preplavljena. V gostilnah se je kar trlo go?tov in ko je vino razgrelo ljudem kri in so jih razvneli pogovori 0 prestanih nasilstvih in krivicah x! strani začeli dajati duška svojim čnvstvom na tako hrupen način, da se je začel sodnik Završali bati izgredov. Poda vse Završanovo jxnnirje-vanje tu nič zaleglo. Ljudje so se bili navzeli novih naukov že toliko, la niso rimskih duhovnikov sovraži li samo zaradi tega, ker so ljudstvo na vse načine izsesavali in varali in ker so skrajno razuzdano živeli, marveč sovražili so jih tudi zaradi nekaterih njihovih verskih naukov, ki m: ne strinjajo s sv. pismrtm. Vrhniški župnik je ves večer tre-pctal v strahu, da se mit kaj zgodi. red žtipniščem so se bile opetova-uo pojavile večje skupine ljudi, ki trkale na njegova vrata, jja zasmehovale ali pa ga poživljale, naj pride ven. da lx> dajal odgovor na verske dv<»me. Sotlnik Završan bil svoje hlajKe postavil pred župušče, a hlapci so le iztežka razganjali množice. Župnik je vsled tega jK>slal cerkovnika v Histro >ro>it jxxnoči in cerkovniku se je res | »osrečilo priti neopaženemu iz trga. župnik je čakal in čakal, ali minile -<» ure in nikogar ni bilo iz Bistre, ne cerkovnika ne samostanskih hlapcev. \ tej stiski je žujv-n:k poklical na |x*moČ sodnika Zavrtana, naj mu pomaga uteči. Oblekel je obleko svojega hlapca in v hipu, ko je Završan *« l|>i x li I večjo množico ljudstva, se je skrivaj splazil iz župnišča in v temi ubežal na cesti proti Horjulu, kjer je imel dobre znance in kjer je bil varen. 1 ležal je, kar ><> nesle noge, a še iz daljave je slišal za seboj nekako votlo crmenje — vpitje tia Vrhniki zbranega ljudstva. Samostanski stražarji so prišli iz Bistre šele pozno ponoči na Vrhniko. Prijor Celestin jih ni liott prej poslati, dokler ni dobil iz bližnjih vasi nekaj samostanu že zvestih mož, zakaj bal se je, da so bil; nemiri na Vrhniki uprizorjeni samo zato, da bi mogli nejxjkorni kmetje naskočiti samostan. Med tem Časom so bili nemiri na Vrhniki jx»stali že nevarni. Zlasti tisti tržani in kmetje, ki so bili po oznanilu prijorja Celestiua in drugih duhovnikov nekako izobčeni iz rimske cerkve, so pod vplivom zaužitih pijač nagovarjali množico, naj razdene cerkve in župnišče in naj se župniku maščuje za vse, kar je storil ljudem zlega. Ljudje niso imeli pravega pojma o pogodb\ ki so io biK deželni stanovi sklenili v Brucku z nadvojvodo Karolotn. Domnevali so, da je ,po tej pogodbi odpravljena rimska vera in mislili, da store še zaslužno delo, čc uničijo cerkve papistov in preženo rimskega duhovnika. Vsled tega mnenja so se kaj lahko dali dobiti, da poskusijo naskok na župnišče in če so jih sodnika Završana oboroženi hlapci enkrat odbili in razgrnili, so se vrnili čez nekaj časa vnovič. In hrup in vik je od ure do, ure naraščal in sotlnik Završan je bil v največjih skrbeh, kako se to konča. Kavno se je zopet bližafc večja množica župtiišču, Završan je |x>-klical tja svoje hlapce in grozil ljudem, da ImkIo hlapci streljali, če se množica ne razide. A v času, ko se je Završan bavil s to skupino kričečih ljudi, se je priplazilo drugo krdelo in se zagnalo na cerkev, da bi vanjo vlomilo. Votlo je donelo kričanje množice. — Tempelj malikovalcev se mora jKiriišiti! — Vlomite vrata! — Konec mora biti malrkovanja! — Smrt papistom! L juti udarci s sekiro so padali na cerkvena vrata in žvenketaje so pokala okna, v katera so prileteli kamni. — Slame prinesite, da užgemo ta tempelj malikovalcev. \ tem trenotk-u je prijezdilo dvanajst samostanskih stražarjev iz Bistre. — Na |xwnoč, tia pomoč, jim je zaklieal Završan, ki je komaj od-bijal napade na župnišče in ni mogel iti proti množici, ki je naska-kovala cerkev. I'branite cerkev. Cez šum je zaoril mogočen glas. Kakor grotn je zaklieal mož, ki je jahal na čelu samostanskih stražarjev: — Vsi na/aj. Kdor se ne umakne, tega ustrelim! Pri teh besedah je pa že zablis-trilo in jxičil je strel. Iz množice se je slišal bolesten vzklik, kateremu je takoj sledilo divje strahotno vpitje. \ eč sto pesti se je dvignilo proti samostanskim stražarjem. V rokah razljučene množice so zablisnili noži in besno so se ljudje zagnali na stražarje. — Naprej! je ukazal jxiveljuik samostanskih stražarjev, vz|xxllx> del konja in se zajxxlil med množico. Stražarji so tint sledili in v temni noči se je vnel ljut lx>j. Ta lxij je pa trajal samo nekaj trenot-kov. Stražarji so sekali z meči okrog >elx', da so ljudje plašno odskakovali, čim je nekaj izmed njih bik) ranjenih. Z groznim krikom je množica začela se umikati in se končno spustila v lx'g. Samostanski stražarji pa so divjali za ljudmi in neusmiljeno tolkli s svojimi meči na vse strani. Sredi glavne ceste na Vrhniki so stražarji zadeli na novo množico, ki se ni hotela umakniti, nego je stražarje sprejela s kamni, tako da so se konji za nekaj časa ustavili. In zopet je |x>veljnik s svojim mogočnim glasom ukazal "Naprej" in se vzlic kamenju zajxxlil proti mnpžici, V tem trenotku je počilo nekaj strelov. Konji stražarjev niso hoteli naprej, nego so se začeli umikati, poveljnikov konj pa se je visoko jxjvzpel in potem mahoma z jezdecem vred padel na tla. Množica je zagnala grozen krik in kamenje je začelo z. novo silo leteti na stražarje. Zojx-t je počilo nekaj strelov, eden stražarjev je omahnil in s zgrudil s konja, drugi stražarji pa so izgubili oblast nad konji in videvši, da so izgubili jx> veljnika, se umaknili in zdirjali nazaj pred župnišče, kjer je stal *sod-•n k Završan s svojimi hlajxri. Množica pa je kričaje drla za njimi, ne meneč se za ranjence,, ki so ležali na cesti, in se z vso ljutostjo zagnala na župnišče. Na opomine in rta grožnje sodnika Završana ni nihče slušal in tako je končno bil sodnik primoran, ukazati svojim hlapcem, naj streljajo. Ko se je množica zapodila proti župtiišču, so ]>očile puške in z rjovenju jxxlobnem bolestnim kričanjem se je množica" razpra-šila. Iti tako se je ustrelita še druga polovica hlapcev, so ljudje strahotna bežali na vse strani. Izgredom je bilo zdaj mahoma konec. \ rlmičanje so se poskrili v svoje hiše, kmetje so pa kar po noči odšli, domov. Za ranjence iu mrliče, ki so ležali na cesti, se ni nihče zmenil. • Sodnik Završan je ostal na straži vso noč, a klel je in se togi til. da je bit primoran rabiti orožie in da je obramba cerkve in žup "šča zahtevala toliko žrtev. Med tem, ko je divjal na Vrhniki 1x>j. je vrhniški župnik korakal proti Horjulu in vesel je bil, da je odnesel pete. kajti dozdevalo se mu je. da Ixj to noč tekla na Vrhniki kri.. Na cesti ni bilo nikogar vider in župnik je upal, da pride neopazen v Horjul, Sicer se mu je rdolx*r večer, nosjxnl, je |x>-zdravil tujec. — I log daj, 1xjg daj, je zaječal župnik in se še bolj umakfnil v stran. Bog daj dober večer vsem dobrim ljudem. Kam pa greste, gosjxxl, tako |x>zno večer? Če hočete Vas malo spremim, saj imava menda isto jx»t. — t) ne, hvala, lepa je hitel odgovarjati /.upnik, ki se je strahu tako tresel, da se je komaj vzdržal na nogah. Le pojdite sami naprej, dobri tn«>ž ; jaz ne potrebujem no-benepa spremstva. No, kakor hočete, jc dejal tujec ravnodušno. Silil se Vam ne bom. , A za pijačo bi mi lahko kaj tali, saj imate gotovo kaj denarja pri sebi. Župnika je kar mrzlica stresla, ko je tujec zahteval denarja. Imel je pri sebi okrogel mošujiček su- hih cekinov in zbal se je za te cekine, kakor da je od njih odvisno izveličanje njegove duše. — Ali mi še za pijačo tuvete dati, je vprašal tujec čez nekaj trenotkov, — Lepo Vas prosiih, mož krist-janski, je tarnal župnik, saj bi Vam rad ustregel, ko bi mogel. A jaz sem sam siromak in nimam uiti vinarja pri sebi. Ia* idite svojo |x>t; božja milost naj Vas spremlja. 1 Župnik se je pri teh besedah naglo obrnil in je hotel oditi nazaj proti Vrhniki, toda tujec je skočil za njim, ga prijel za plašč in bsor-no zaklieal: -> — Stojte! Kaj mislite, da >e res dam tako odpraviti? denar sem! — Razbojnik! Božja k'azen te zadene! Ali ne veš. kaj pravi sveto pismo? "ne kradi"! In Salomon je rekel: Ne oropaj reveža, ker je potreben. Razbojnik ropar. Ix»ži, da te sitrela z neba ne udari. Tujec pa je srdito zgrabil župnika za spredni del nkišča, ga zasukal dvakrat trikrat sem in tja in pri tem jezno rentačil: Kako ste rekli? Razbojnik, ropar? Jaz Vam že dam roparja. Jaz sem poštenejši kot ste vi. Čeprav sem ropar. Ali ni rekel Salomon : Tudi roparja ne smeš zaničevati? Sem denar! Saj pravi sv. pismo: dajati je lej>še, kakor jemati. Župnik se je krčevito branil, ali tujec ga je hitro tako pretresel in ugnal, da so mu roke omahnile. Videvši, da ne more ničesar več storiti, je začel prositi, a napadalec mu ni odgovarjal, nego mu hitro preiskal žejx* in zadovoljno spravil jx>tui mošnjiček. Zdaj jki je začet župnik ztiqva vpiti in kleti in groziti roparju s peklenskimi mukami. A kolikor bolj se je župnik jezil, toliko glasneje se je tujec smejal in s toliko večjim veseljem je žvenke-tal z župnikovimi cekini. Končno je župnik vender opeša! in umolknil, ter si začel brisati potno čelo. — Ali je vam sajx: zmanjkalo, se je rogal razbojnik. Čemu se j»a jezite? Zaradi teh vinarjev, ki sem Vam jih vzel? To pa res ni lepo! • Saj vam nisem ničesar hudega storil. — Tat, ropar, razbojnik, je vpil župnik. Božja kazen te že zadene. — Vas je pa že zadela! Ali ni v sv. pismu rečeno: kadar ste na potovanju, ne imejte pri sebi ne zlata ne srebra in celo bakrenega denarja ne imejte v svoji vreči. To je božja zapoved. Vi se pa ti ste držali te božje zajxn'eli in zato je lx>g mene |>oslal nad Vas. za kazen, — Tolovaj, smrad iz pekla, beži od mene in Ixxli preklet vse žive dni. — Oh. duhovni gospod — pa vort tako grdo! Nikar se ne jezite, če ne Ixxlete še oboleli. Pomeniva se rajše o čem drugem. Tale vaš plašč mi ugaja. Prav lep je. prav tak, kakršnega bi jaz rad imel. Veste kaj, dajte ta-le plašč meni za spomin. (Dalje prihodnjič.) Kdor hoče kupiti delnici" novo parob^odnedružbe "Thr Frank Zolti Steamship Co.", naj napiše, izn-žt1 in ix>,šlje ta le kupon na < dnji naslov. Vsnkn delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the Inns of the State of .Maine) Frank Zotti Steamship Company. k It an k zotti, pbe8u»ent. | In k or por i ran a po državnih zakonih i. glavnico 8:2.000.000, od katerih je že $1,500.000 u p lui*an ili. 10S Greenwich St reel. New York. Cenjeni goBpod:— S tem predplačilni na................... .delnic Frank Zotti-jeve pnrobrodne družbe i>o $5.(X) komad, in Vam prigibno ixwljeui evoto od.......s............dolarjev, katero upolrubite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dojibšljite, S tem bi? razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne* te v celem znesku. Ime.........;.................................... i lTlica iu št.................................... Mesto iu država........................,.....,.!..., Dne..................100---- Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. mm _ jimiiii trii rt lii m - —^ - - —— .....;' GLAS SVOBODE 3 Naravoslovne znanosti. h stare domovine. Dolga stoletja vladalo je duševno življenje evropej skill narodov versko naziranje, ki ni moglo nič dokazati. Sklicevalo se je le na boga in njegova razodetja, ki so se baje zgodila v starem času zidovom in so se obranila v bibliji ter na to, kareje baje Kristus govoril, kar se nahaja v novem testamentu, v evangelijih. Ako se jj.1 hotela v teh verskih časih raztolmačiti ta ali ona prikazen v naravi, ali v pojavih življenja živali, ljudi, iskalo se je metafizično (nadzemeljska, nadčutno, nadtelesuo) razvozlati zagonetke narave in življenja ; ali glavni argument v vseh vprašanjih je bil bog; ta je moral biti za botra pri vseh neumnostih izkanja resnice 00 lotili v meglah. "Bog tako hoče, to to je Inig taiko tk»loči'l, to je tajonst božja" itd. se je dejalo. Dokler so bili v Evropi kat. duhovniki vladarji, se ni smelo po zdravnikih raztelesiti človeškega trupla v svrho poduka. Učenjake pa, ki so se bavili s preizka'vo narave in nje zakonov, je kat. cerkev, dokler je mogla, preganjala in tudi iz sveta spravljala. Redko kdo teli drugačemislečih je ušel cerkvenemu pregonu. Da bi ljudje sami smilili in kaj sami pre-izkovali. tega kat. cerkev ni dopuščala in tega ne dopušča tudi danes še- ne, ko le še od neumnosti nekaterih ljudi *vi iu je ves njen nauk ovržen i*> naravoslovnih znanostih. Ko so nastala mesta in je ž njimi trgovec dobil več delokroga ko i<-le-ta hodil, vozil |x> vsem svetu, po morju, stopil je le-ta v ožjo zvezo z učenjaki, ki so se nahajali v ozid-ju mest in so včasih spremljali trgovca na njegovih |>otih. Začelo se je pametnejše naziranje sveta in kar je na njem. Ud Kitajcev prišel je v 12. stoletju natfk o napravi papirja v Evropo. Papir je uzmogočil iznajdbo ti.4ca (1450). Učenjaki so se odslej naprej lože bavili z razizico-vajnjem narave in njenih zatonov. Koperni'k je izdal svoje delo o kre-tauju zvezni ter izjavil, z-■nejše izsiajdbe. On je določil zakone gibanja in padca, tialilej je porabil vse nauke starih Grkov in Rimljanov v naravi ter loči1! prave od zmot. y J5_i0. stoletju se ves zapad-ni evropej ski svet vzdigne proti •rimska cerkvi in velika reformacija -odpre prosto i>ot znanstvenim pre-izkovanjum. Katoliška cerkev odslej naprej ni mogla toliko zavirati razvojev znaivstev, vsaj ne mesci (protestant: in Francozi, ki so ostali v bistvu protestantov ^ki in bili le ipo imenu katoliki. \ '7- — stoletju gojijo posebno Angleži, Skoti, Francozi uaroslovme ve>de. Ti naravoslovci in drugi učenjaki SO ijskali uuko zvezo mej vsemi vedami. Kot podlago pa so jemali naravoslovje. I'o njih ntneniju so bile naravoslovne vede temelj vsem drugim. Kdor ne pozna razvojev zemlje in človeka, nemore presvjali pojav ver, prava, umetnosti, gosixj-darstva itd. Vse življenje se dogaja vrsti vsled in \*> naravnih zakonih. — Ti učenjaki preiskovali so VSO naravo: zvezde, solnce, zemljo, razvoj rastlini in živali in •tudi prišli na preiskovanje razvojev človeških družb. Preiskovali so pn item francoski učenjaki, ki so v 1 H. ■aok.ju (1750) pred veliko revolucijo nastopih, tencykiopaodisii so bili imenovani> in poznejša podlage g!-,]>( hlar-tva, bistvo verstva, umet-,itj>>ti, drŽave in začeli motriti tudi ite pojave narodovega življenja, kakor motri, .preiskujejo naravoslovci (kako ž'valj ali rudo, rastlino. ISkah in našli so, da »i samo človeško truplo, ampak vsa njegova kultura podvržena naravnim zakonom, ila se razvijajo človeške ilmžl>e, kakor vsi- v naravi.. Induktivna —- deduk-tivna metoda bila jim je pri teh raziskovanjih sredstvo. Ta metoda služi tudi sedanjim vsem pravim učenjakom. Nepravi so isti, ki iš- čejo na način, kakor kat. duhovnik resnico. Ta metoda je ta-le: preiskati posamezna" dejstva, da se dobi znanje-njih in potean se išče splošnosti njih. Tabo se jih tudi lože uredi. Stavi ja se potem hii>o-teza iu če se ujema velika množica prikazni, dejstev z hipotezo, se zaključuje iz občnega na posamezno in če se pri tem najde razmerje, kakor mej uzrokoni in uspehom, se jrovori o kakem zakonu narave. Modrosl6vec Bacon (15^1) je oče induktivnega preiskovanja. Francoski učenjaki so .iskali stotem in vseobčuo vedo, modroslovje vsega sveta z vseitli živJjen-skitffii [)fikazn? v strogo znanstveni obliki. Izjavil? so. nasproti prejšnjemu bogoslovnemu metafizičnemu razizkavanju, da so vse prikazni na svetu izvor istih fizičnih, mehaničnih moči, katere so vladale na sta nje sveta! — Učenjak Laiplace, ki je vse nel>o pretakal ter spisal merodajuo knjigo o zvezdah, solncu, zemlji — ("razločitev svebskega sistema") je baje odgovoril Napoleonu, ki ga je vprašal, zakaj 'lx»ga m* omenja v svoji knjigi, da lahko izhaja v svojih preizkarvah brez te hipoteze. — Za temi učenjaki in francoski revoluciji je prišla potem reakcija. Re-volucionarci niso za to skrbeli, dn bi osnovali mej trajanjem revolucije za presfctfoljevantje mase naroda z jestvinaini iti drugim, za življenje potrebnim in gladile mase je lahko v kozjirog pognal |xAem kaik general 7. dobro plačanim vojaštvom. — Tako sedaj tudi na Ruskem. A vsa reakcija ni več mogla zadrževati znanosti v njeni hoji naprej proti preizkovauvju vsega, na svetu z očmi in sredstvi naravoslovca. Tudi enkrat vživela slo-Ixxla človeka se ni dala več zatreti. dasi so monarhi iti cerkve z vso vnemo na to delali, da se zo|>et vrnejo tlakarski časi. Že leta I7«M- je prišel Anglež Godwin v svoji znameniti knjigi: "Prerzkave o pravici, o politiki in nje upliv 11a nrav", ]>oto«n preiskav, kakor so jih delali naravoslovci v naravi in potom tega, da je človeka jemal iz naravoslovnega stališča, do socializma. On je prvi, ki pre-rzkuje takozvano večjo vrednost "Mehrvvert" — kateri nauk je ]>oz-lK-je Marx podrobneje razplel. I11 za njim prihajajo socialistični ekonom : Fourier, Saint Simon, Proudhon. Robert Owen, ki mislij6 po principih, ki so jih uačrtali učenjaki naravoslovnih ved. Tudi narodni ekonomi se morajo privaditi. — piše jeden velikih socialističnih ekonomov — da študirajo ekonomične razmere tako, kakor naravoslovec material preizkavanja naravoslovja. Neki nemški naravoslovec piše: Jaz sem prepričan, da lx> v lxxloče prav pristopen študij ekonomičnih in socialnih vprašanj le tistim, ki so se bavili z naravoslovnimi vedami, ki so se tako uglobili v duh -znanstev. Isti, ki so uživali izključi jivo takozvaiMj klasično (formalno) izgojo, niso več v stanu zdajšnje pok ret e idej prav razumeti iu ine nekaterih posameznih vprašanj. — Naravoslovne znanosti so tedaj temelj drugim. Narava in človeško življenje je podvrženo istim razvojem, ker je vse del narave. Naravoslovne znanosti so zdaj me-rodajue tudi za verstva. Stara vero izjpovedanja imajo odkritosrčne vernike le še mej neukimi ljudmi, ki še ne uvide vaj o. da ni mogoče iz jednega hleba kruha napraviti sto, ali iz vode vino. Njih nebesa, njih pekel je izgubil verodostojnost; izkazali s.> se kot izmišljotine duho-venstva. CENA KNJIG. Katero bo dobi pri upravuištvu "Cilas Svobode11 poštnine prosto. Spisi Zofko K vedri »ve, §1.00 uo vadiš, $1,50 Trije Mušketirji. Uuako-slov. slovar. §1.■2—81 Fisk St, Tel. Canal 1405 Pozor! Slovenci Pozor! "Salon" z MODERNIM !iKULJJSCEM Sveže pivo v sodčkih iu buteljkah iti druge raznovrstne naravno pijače- najboljše in najfinejše linijske sinodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izbornn. Vsem Slovencem iu drugim Slovanom bo priporoča Martin Potoka r0 564 S. Centre Ave. Chicago, 111, Ako hočete prihranili irekuj dolarjev, kupite peri in pohištro pri Biičr NAS "ifeU , © (D Jas. Yasurapaur, na voglu 18 in Paulina ul. t'hicago, III. Podpisani iiuziiuiijam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Looniia St. novouiejeni S a 1 o 011----------- Poleg tegu imam prostorne dvorane za obdrževanje soj iti zabav, oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore. !S spoštovanje ni (Telefon Cau al 7231) JOSEPH POL ACE K, 6811 Lootnis, cor. 18 PI. Chicago, III. _ .'>/* /t /M > M /t /*/* ■ 4^ LEPOTA a je najdragocenejši dar, kar jih more narava dariti ženski. Vsaka žena želi biti lepa. Ta želja v nji je žc nekak naravni nagon iu je kot taka popolnoma opravičena, kajti v resnic; srečna je dotična ženska, ki smatra svojo lepoto kot božji dar. 4^ Vsaka ženska ne more imeti one popotne te-43 lesne le|>otc kot nekatere svetovnoznane kraso-4^ tiče, toda vsaka ženska ima lahko in bi tudi morala imeti toliko lep .te, "kolikor ji pripuščajo ^ njene telesne lastnosti. 4 Popolno zdravje pomenja tudi krasoto naj ^ l Kil j* zaželjene vrste. Vse ženske imajo lahko lepoto čiste ixilti. žametaste kože. bistrih očij.T ^ ako imajo čisto kri in fwpo'no :dravie. I 43 43 43 ii 43 43 43 je največji darovalcc ženske lepote m zdravja. 43 Nobena stvar na svetu ne ]x)vrne tako hitro iz-4^ gubljencga zdravja-, daje m<>č in čilost ter čvrsto kri kot SEVEROV KRK' ISTILEC. ki >tori> ženske močne, zdrave n lepe. /y Naja:el prehlad je skrajno nevaren. Pljučnica se prične uprav na ta način. Dolgo trajajoč in zanemarjen prehlad privede do jetike. Severov balzam za pljuča ustavi in prežene prehlad še predno u-tegne nevaren. Cena 25 in centov. Piki i ujedi. r 1'iki žuželk in ujedi živali j se hitro zlaj-šajo in ozdravijo s pomočjo tako uspešnega mazila zoper gnitje kot je Severovo olje sv. Gotharda. Ta izloči tudi spahnenjc udov ^retegne-f nje, trde členke, praske in --"ovrstne lx>!i. Cena 50 centov. SEVEROV KRICISTILEC Ženska slabost. Po enujstmesečni bolezni. Spoštovani gospod :— Moja žena je bolehala enajst mesecev, ne da bi ji zdravniki mogli po l ntagati. Slučajno sem v nekem časopisu bra!) o \ ašiii zdravilih. Naročil sem steklenico Seve-rovi-ga kričistilca, in resnica je prišla* nn dan.. ?.en\ se je p .vrnilo njeno nrejšnje zdravje. Zab-hvaljujcmo se Vam. da tzdeljujete zdravila. Ostajam s pozdravom Mathias Biss. Crenshaw, Ženske so potlvržene neki slabosti, ki se ne more med navadne ženske nemoči. Ista je neke vrste izguba vsake moči. 4 Se vero v balzam življenja je gotov pripomoček zoper zle i>oslcdice potrtosti, hudega truda, slabosti, ki telo nenavadno okrepči. Cena 73 centov Brightova bolezen » S s 5 S S s s i to to to to to to to to to to to to to to h* to to to h* to to to to to to to to to to to to , "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The (»las Svobodo Co (>8Jl Loouiia St. Chicago', 111- Suvorrd at thr hit Office at CUMjK IU..»» Si-OUQlt CU.i Matter Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreomoni. "Glas Svobodo" izide rsakl p®tok >o velja za AMERIKO: za celo leto................H-60 ta pol leta .................75c ZA EVROPO: xa celo leto ............kron 10 ra pol leta .............kron 8 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljat ve je sledeči: 'aitiN Svobode' 683 Loom is St. Cuicauo, III. Dopisi. Chicaški štrajk. Chicago, dne 26. maja 1905. Laž ima kratke noge! Na udarce, katere je dobil naš največji ^ ?) slovenski dnevnik — "Glas Naroda" od lističa — tako "duhoviti" uredniki "Glas Naroda" nazivljejo "Idas Svobode" — skušajo sedaj "veleumi" okoli "Glas Naroda" v članku "Chicaški štrajk' prikriti svojo blamažo. "Laž ima kratke noge", se glasi slovenski pregovor. Ali ta pregovor je "vseučenjakoin" okoli "Gl. Naroda", ki je resničen in katerega l>ozna vsaka ženica v zadnji za-gorski vasici na Kranjskem, j>o|>ol-noma neznan. Saj drugače je nemogoče, da hi v eni in i>ti številki ne tolkli samih sebe jjo zobeh. Ako bi to ne bilo, ne hi čitali na prvi strani: "Poravnava je težavna radi trdovratnosti ekspresnih družb." na drugi strani pa: "Le še delavski vodje, kteri so povzročili in vodili štrajk, se še vpirajo in ncčejo pri-poznati svojega i>oraza ter se udati v neizogibno osodo." Marsikdo, komur niso znane razmere pri "Idas Narodu \ bode pra-šal je li mogoče, da v eni in isti številki uredniki zafrkujejo in na laž postavljajo drug druzega. To je |K»jH»lnoina enostavno. V uredništvu največjega ( ?) slovenskega dnevnika sede uredniki, ki niso ziTiožni napisati enega člančiča, v katerem bi razmotrfvali politični ali gospodarski položaj. In tako so prisiljeni, da plonkajo. Z dne 16. maja 1905 sem č!tal v "Glas Naroda" članek "Jug in ita-Lijauski naseljenci". Vraga, sem si mislil, ta članek sem vendar čital že v nemškem socialističnem dnevniku "New Yorker Yolks Zeitung". Pogledam, primerjani in prišel sem do zaključka, da so ga Sakserjevi uredniki slabo preplonkali in po svoje zavili. In kako jc s člankom "Chicaški štrajk"? No, tega so pa vzeli iz kapitalističnega lista "New-Yorker Staatszeitimg" ali pa katerega drugega takega šmira. Jaz nimam nič proti temu, ako Sakser-jevi uredniki pobirajo članke iz so cialističnih listov. Ali drže naj se ei:ega načela! Pišejo naj za kapitaliste ali pa socialiste, ker drugače smrdi ix> "Gesinmingslumperei" ali breznačelnosti. Seve priporočati ljudem načelnost, katerim je načelo — denar, vera — denar, narodnost — denar, je isto kakor nositi sove v Atene. Sakserjevi uredniki pravijo, da so stavkajoči vozniki prosili konservativne delavske voditelje posredovanje. Kedaj so jih prosili? Koga so prosili? O tem pa največji (?) slovenski dnevnik molči. Shea-u, predsedniku organiziranih voznikov, predbacivajo "resnicoljubi" okoli "Glas Naroda", da jc častihlepen, ker se ne da od kapitalistov podkupiti. Tudi Debsa so obrali ti duševni pritlikavci, ker so pozabili, da je vprav Sakser v "Gl. Naroda", dokler' je imel še suho in medlo denarno mošnjico, z vso silo in ognjem vstopal za njega. Spominjam se še, da ga je prav radi tega imenoval Buh v "Amer. Slovencu' Ha/vmarketovca. No časi se spreminjajo, g. Sak-jser pa z rastočo mošnjo tudi, katero mu j)olnijo slovenski delavci, liki I kameleon, kedar ga obsije solnce. Da bi nas korenito potolkli, so koncem preplonkanega članka nam zalučali v obraz: "Marxisti, llay-marketovci!" Za nas so te besede častne, ker iznačijo, da se držimo svojih načel, da nismo na prodaj kakor prostitutke v bordelu. Morda pa sodim Sakser j eve u~ rednike preojstro? Že v predzadnji številki je organizirani brat J. L—n prijHsročal za g. Sakserja in njegove urednike tira. lUeiweisa in pa Studenec pri Ljubljani. Skord hi mu pritrdil, če čitam v kulturni ( ?) plahti (Sakser si je to ime naročit v Ljubljani), da se je v začetku štrajka govorilo o bKžajočej se so-cijalnej revoluciji." Ali ozki možgani Saktserjcvih urednikov sploh vedo, kaj je socialna revolucija? Ako bi vedeli, kaj je socialna revolucija, tedaj bi ne pisali o bližajoči sc socialni revoluciji. pač bi pa priznali, tda so že vsi kulturni narodi sredi socialne revolucije. Jaz rad priznam, da je težko pisati o stvari, o kateri človek toliko razume kakor zajec o bobrtanju ali pa osel o citranju. Ali v takem slučaju naj bi človek molčal, da ne blamira samega sebe, "Si taeuisses filoso pints mansisses". velja tudi za Sakserjeve "modrijane"'. illamirani filozofi okoli "Glas Naroda", zaman se trudite s svojimi lažnjivimi poročili o stavki voznikov v Chicagi. Odgovor, ka-keršnega ste zaslužili, so Vam dali že v nedeljo dne ji. maja t. t. slovanski delavci na impozantnem shodu v Narodni dvorani v < "hicagi. Skfwla. da niste bili navzoči. Slišali bi saj kako laskavo sodijo delavci o ljudeh, ki so za skledo leče prodali svoje prepričanje — nekdanje prepričanje kapitalistom. Donelo bi Vam kaj neprijetno v ušesih! F rem k Stonich, unijec. Iz življenja Ivana Platonoviča Kalajeva. "Revolucionaja Rossija" je prinesla o Kalajevu, ki je bil usmrten, ker je zvršil napad na velikega kneza Sergija, daljši članek, iz katerega smo posneli nekaj markantnih odstavkov, tla seznanimo tudi slovenske delavce saj deloma stem junaškim, ruskim, narodnim maščevalcem. Kalajevev oče je bil okrajni |x>li-c jski inšpektor v Varšavi. Svoje služt>e ni nikdar zlorabil, pač je pa bil vedno jx>šten, odkritosrčen mož, Njegova mati je bila hči siromašnega poljskega plemiča, ki se je vedno zanimala za blagor ljudstva. Vse dobre lastnosti je Kalajev podedovat ]*> svoj h stariših. Po dokončanih študijah na varšavskem gimnaziju je odšel na univerzo v Moskvo, kjer se je posvetil fi-lozofično-historičnim študijam. Kasneje je odšel v Petrograd, kjer je študiral pravosodje. Ves čas se je pridno učil. Ko je pričelo pol:-t Čno gibanje, se je tudi on pridruži! temu gibanju,* za kar je dobil 3 mesece ječe in dve leti prisilnega bivanja v lekaterinoslavu. Tu je postal član okrajnega socialnode-mokratičnega odbora. Leta 1902 je odpotoval1 v inozemstvo — v Levov, kjer si je s pisarenjem za liste in prevajanjem iz rušč:ne in poljščine v druge jezike služil kruh, zajetlno pa pridno obiskoval filozo-fično-historična predavanja na univerzi. Na ]>otu iz Levova v IJcroIin, kjer je mislil nadaljevati svoje študije, ga je prijela pruska jxjlicija in k»*r je pri njemu našla dva in tisa socialističnega lista "Iskr,»". ga je izročila ruskim blrčcni. Sedaj je bil dlje časa zaprt v varšavski citadeli. Ko ga izpusti'i, so ga postavili |xmI [»olicijsko nadzorstvo. Dne 17. februarja je pa izvršil napad na Sergija. .Kalajev, katerega so usmrtili kot morilca, bi bil lahko dva dni fireje izvršil pod takimi okolščina-mi napad, da bi bil lahko ubežal Zvečer ko se je peljal Sergij v gledališče, je prežal Kalajev na njega. Že je dvignil roko, v kateri je držal bombo, kar je opazil, da v kočiji sede tudi ena ženska in dva otroka, in roka mu je omahnila, dasi je dobro vedel, da bi bil v velikanski gneči ložje ubežal, kakor pa' na neživahnetn Kremljevem trgu pri l>elcm dnevu. Kasneje se je doznalo, da so bili 'večer preje Sergijcva soproga in njegova otrqka v kočiji. Morda je bil tudi to vzrok, da jc kasneje velika kneginjn obiskala Kalajeva v ječi in um obljubila,, da se lxxle potrudila, tla zadobi glede smrtne obsoolx; pomiloščenje. Kalajev je pa to |X)iuulho na kratkojod vrnil. Časten mu s[X)tnint Allegheny, ka. Koncem maja 1905. Tu so priredila nemška kat. društva javen sprevod — parado, ki je bila tako zanimiva, da sem namenil očrtati jo. Sam sem katolik, a vendar mora imeti vsaka *tvar tudi svojo mejo. Tega refka se držim v vsemi Ako mladina malo zaraja 11a ple-s šču so takoj duhovniki s peklom in hudičem pri rokah. Če se pa častiti gosjKxlje sami norčujejo iz bitij, katere imenujejo svetnike, je pa vse v redu. t dedal sem in videl sem. Na prvem vozu lesenega konja, jahal ga je |h> vitežki našemljen človek, držeč v roki britko sulčiro. Ob njemu so pa stale vitežke straže. Za njim so se peljali rdečelični farji v kočijah, Ijondstvo je pa korakalo peš. Ne vem je li našemljeni človek predstavljal sv. Jurija ali sv. Plori-jaua ? Za njimi je drdral drug voz. 'Na njemu so bile v bele tančice oblečene dt^jce, ena, ki je imela pritrjne jx?roti, je pa držala svoji roki nad križem. Ta je predstavljala Marijo devico ( ?). njene sovrstnice pa angeljce. Zopet so sled Me kočije, v njih tolsti farji, ljudstvo pa |>eš. Sedaj je sledil voz, na katerem so bili moški z dolgimi sivimi bradami, oblečeni v dolge, rujavc halje. Roke so imeli sklenjene k 1110-11 vi, njih pogledi so pa motrili nežni spol. Ko sem gledal to komedijo, se mi je ne hote vrinila misel, tla nam ni treba čakati 4«*) let, tla se v Ljubljani vresniči sveta teorija blaženega Antona od K al a. Tu v svo-Ixxlui ( ?) Ameriki se že praktično vežbajo v nji. Ta sprevod je bil i*xIe. Začetek veselice točno ob 4 uri po pol ud ne. Vse cc. rojake v mesta in okolici se najuljudneje vabi, da se veselice udeleže. Miha Klenovsek, predsednik, OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Za to Bczono, priredili sin«) zu v pre-gletl in prodajo izvrstno skladišče raznih oblok prve vrsto. Za nizko cono si nabavite fino blago. Cene ko 01> $5.00 DO 920.00 Vogal Blue Island k. in IB ulice, J ELI NEK k MAYER, lastniku. Posebni vozovi za turiste. Finno in moderno opremljeni, z ventilacijo, ru/dcljtni na več prostorov, preskrbljeni z električno ra?sv t tfjn \ o in drugim komfortom. Spalnice so najbolj« opremljene. Na posteljah pov.sodi čisto periilo. V vsakem prostoru Je majhno štedilno ognjišče. V toaletnem prostoru so brisače, milo, glavnik, krtačice itd. Dve osebi lahko živitl udobno v takem prostoru. Voznina stane komaj polovico toliko kakor v Pullmanov ih spolnih vozovih. Na vsakem vozu Je strežnik. Te vrste udobni vozovi so edino isr_A- „ NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI C. A. Mathews, Gen. Agt. Pass. Dept., 208 So. Cht k M.Chica. go, III. Pošljite '» centov za knjižico "Wonderland l'.UW mi A. M. < 'Inland, t Jen. Pass. Agent -St. Paul, Minn. 365--3B7 Blue Island k, na vogalu 14. ceste, Stdtovtioznnni trgovei z obleko za mož. k»- in dečke. V naši zalogi so naprodaj pom lin lanske obleko najrazličnejšega kt«>-ja. Delo solidno, blago trjx*žno, cene pa nizke. Možkc obleke od »6.50 do S22.00 Površniki od $8.50 do »18.00 Obleke za dečke In otroke od S:t.r><» do $7.50 S iV 1! zelene varstvene znamke /a vsaki komad, katerega kupite. ObiSčite nas in prepričajte se. n sedežem v Chicago, Illinois. predsednik:1 John Stonich, 659 S. Centre Ave., Chicago, 111. podpredsednik: Mihael. Štrukelj, 51'.» Power Str., Johnstown. Pa I. tajnik: MartIK Konda, fi8H Lopmis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petric, UHH I^oomis Str., Chicago. 111. Bhuaiinik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chi podpredsednik I. tajnik: Mar Pom. tajnik: I Blagajnik: Frank Klobučar, 9t517 Ewing Ave., South. Ulilcago, i Dan. Badovinau. P.O.Box 193 La Salle, III. Nadzor- 1 j0HN Verščaj, f>74 W. 21st PL, Chicago, 111. uiki: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago. Ill, 1 Jos. Duller,'7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago. 111. Mohor Mladič, «517 S. Centre Ave., Chicago, 111. I John Verščaj, 1174 W. 2lst PI., Chicago, 111. Bolniški ) (Tos Duller, 7 Walker ^tr., Jamesvillo, Wis. odbor: j Anton Mladič, 131 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise psvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat?« pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" št. 1. S. N. P. J. t Chicagu. 111., Ima cvoje redne me-eeCne Boje vsako drugo nedeljo v mesecu v Naročni dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 \V. 25th St., Chicago. III. j Bratsko društvo "Triglav" fit. 2. "S. N. P. J " v La Sallek IU., liua svoje rodne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu toCno ob M«2 url popoldan, v jiTostorlh M. Kuni pa. D. Badovinatz, .tajnik DruStvo "Adrlja" St. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan na 7115 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo št, 4 "SI. N. P. J " v Steel, O., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 uri popoldan v prostorih brata K. Domača. odbor- j Drufitvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. v Cleveiaudu ima svojo redne mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str., Cleveland, O. DruStvo "Brauivo" &t. C S. N. P. J. v Morgan. Pa.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto uudeljo ▼ mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br Fr. Mtklaučiča na Sygen. Odbor. Društvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J-v Clarldge. Pa. Ima svoje redne mesečne seje vtako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemške zveze ob tf uri dopoldan. SomlSlJenikt se vabijo v društvo Josip Kravanja, tajnik. Društvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v So. Chicago. 111., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih braUi Jak. Tlsola, 9049 Greenbay Ave. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P, J." v Loraln, O,, Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Lorain. O Društvo "Trdnjava" št. 10 "S. N. P. J.", v Kock Springs. Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldan. Ivan Lebor. tajnik. Bratsko društvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "S. N. P J.", 7 Roalyn, Wash., Ima svoje redne mesečne se;e VBako prvo nedeljo v mesecu pri br ivan Malen&ek-u. Odbor. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. inosečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Zugel, tajnik. I". O. Box 127 Murray, Utah. Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima svoje redne mesečne seje vb ako zadnjo ne-deljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip liora. Odbor. Društvo "Sloga" št. 14. "81. N. P. J." v Waukegan, III., ima svojo redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo, točno ob 2 uri popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. Društvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v ltavensdale. Wash., Ima svojo redne mesečno seje vsako sadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. I .udov tk-a v ltavensdale, Wash. Odbor. Društvo "Sloga" št. 1C. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečne sojo vsako prvo nodeljo v mescu, v prostorih brata C. Iloffbauerja 136 Heed St. Fran Budna, tajnik. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri »ob. Dolarl. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg, Kans Drusvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stono City. Kans.. ima svojo redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. , Ignac Pečnik, tajnik. HratHko društvo "Sokol" št. 20 "S. N. P. J." v Ely. Minn.. Ima svoje redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sellškar Ja. J. Somrak, tajnik. Box «2 Ely, Minn. Društvo "Orel" At. 21 "S. M. P. J." v Pueblo, Colo, ima redne mesečno seje vsako prvo nedeljo, ln vsako prvo po 15. vsaeega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Odb"»r. Društvo "Danica" St. 22 S. N. P. J. V Trimountnln, Mlch.. Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Likovič. tajnik. Društvo "Edinost" št. 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. ima svoje redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu. v dvorani Wm. SInger-ja v J^-vcnlngtown, Pa. Odbor. rmirtvo "šmarnica" št. 21. S. NT. P. J. v ,D __ l. nedeljo v mesecu pri g. Ivana Kovaču. Vse brate se opozarja, da se red-no vdeložnjejo društvenihsej.ostale rojake se pa uljudno vabi. (In se vpišejo v društvo "Orel" šl. 111. K N. P. J. Nace Pečnik, tajnik. I Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate nil drugi ^ važne reči za možke - za delyvnik ali praznik, te H:H0 in 9:110. Vlaka so vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in 26. ulici. DOBITKI: Nn kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. * In sicer tekmujejo nnjprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašene ženske, za njimi odrašeni možki, nazadnje pa debeli možki. Listek za osebo f>0 centov. S Hermanekov Aii^elika balzam je najboljše krepilo. Iveihir telo slabi in se njega uioč čiindalje lioljinbolj zmanšuje tedaj polrtdntjr želodec krepila za prebavljen jo, da ojači črevn in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so jiotrebno za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojeno, te--lo ut! dobiva dovelj jukosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slnliemu prebnvljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Pole^se pu prikazujejo še druge tiolezni, ki imajo svoj izvor lo v slabi krvi, n. pr. mrzlico. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilee in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. ItetV- Cena 7oc; po pošti 85e. Izdeluje iti produja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 Ne. Centre vVv. Chicago 111. Kdor si hoče prihraniti denar. naj oblAfe prvi tetlen v Juniju na£o prodajalnleo. Najboljfte blago i»o najnltjih cenah. Nlh«e naj ne za-mudi ugodne prilike! Le samo za ta teden! Ako kupite le za pet centov, ie dobite premijski kupon. Vpra&ajtc za nje in hranite jih l i.^xximmi^.^iWiTi^va^rTri- -"^TT,: .^.^f-rt iffritirwrnTT'vv'raajamaMfcft"v Možki nizki čevlji iz najboljšega patentiranega usnja, z dvojnimi podplatl^Mera: Od <; do 11. 1 H C Par le ................... . ' » 'j Ženski nizki čevlji — Blucberjevega kroja, iz ritiega patentlrunega uh-nja. Navadna cena fl.tS. Po znllani ceni par le ,. $1.18 Fini damski klobuki — Jako fino okraioni. Vsaki vrwlen $-1.60 do $5. Vsi izdelani po najnovejši |Knnla-(1 niHkl nimll, <-n\e Il!i druRe žc Ženske bluze "kreme" barve — razne mere z nizkim ovratnikom. Navadna cena 2f>c. Sedaj le .............. 15c Možko pleteno perilo — "kremo" ali v raznih drugih barvah srajco In spodnje hlače z dvojnim «»>dalom. Navadna jM-na 35c. "f Qc* Se. dl A (iT S' daj atane 1<> ...... Obleke za dečke s kratkimi hlačami po Norfolk ali Eton modi. Mera: Od 4 do 1 I let. 'p' obleke se nava-dno prodajajo po $3.00. Sedaj po 'rtpeelelno znižani ceni pa .po .............. $1.69 Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22. 559.56/.563-^565 BLUE /SLAND AVE* Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — lz Morij pri Bledu ho nam piše, da jo ondi na velikonočni ponedeljek neki pop pri pridigi pravil poslušalcem tako stvari, da so so zgražali celo verni in včasih zelo fanatični gorjauski farani. Svetovali bi temu posveoenou, naj si malo umije usta, predno gre na priinico, in nuj pomisli, da pri nas niso ljudje, kateri bi tako radi in s takim zanimanjem poslušali njegove umafcanosti, kakor jih pn pripoveduje. Sploh so pa'celo v naj-razupitejših hišah lepše govori,kakor jo govoril na velikonočni pon-deljok — ta bpžji namestnik, ki je obenem celo misijonar. Zlasti za otroke, ki morajo biti pri takih prilikah v cerkvi, so te pridige pač jako umestite!?! Nasledki takih pridig in misijonov se pa tudi kažejo. V sosednji vasi, v Zasipu, se jo godila tale lepa povest, ki kaže kako dobro in usmiljeno je naše zavedno ljudstvo, kakor ga imenujejo klerikalci. Na Zasipu je živel mož, kateri jo imol za ženo hčer e-nega naveojih klerikalcev na Bledu in kateremu je hotel znani človek, ko jo bil ta smrtno bolan, pobrati vse hranilne knjižice, t. j. vzeti "med živimi". Ta mož torej je 1m>-lehal za neozdravljivo boleznijo, vendar je bil pri polui zavesti.Njego vo ženo pa jo med moževo lioleznijo pogostoma obiskoval nek funt, ki je pa postni ondi že preveč domač. Lahko si mislimo, kake duševne muke jo pretrpel pri tem ubogi mož. Ko je pa potožil nekemu, kogar dolžnost bi bila naznaniti pristojnemu oblustvu to početje, sta ga font in žena pretepla. Na srečo pa jo mož umrl — žena pa je v blagoslovljenem stanu. Kdo je oče, ve cela gorjanska županija. Ta usmiljena, vsega spoštovanja vredna vzor-žena se misli otnožiti s fantom, ki ji j«* pomagal mučiti moža. Toda iz te moke najbrž ne bo krn-ho in jako so motita, če mislita sedaj na zakon. Zaslužita i>ač, da hi se oblasti malo bolj pobrigale zn nju in malo pobrskale po tem suirdljivom gnezdu. "Gorenjec" — Štrajk pri Muthianu v Ljubljani je končan in delavci so dosegli lep uspeh, ki ga imajo v prvi vrsti zahvaliti svoji čvrsti organizaciji, Kakor znano, je hotol Mathian vpeljati s tolikimi žrtvami odpravljeno akordno delo in ker se delavci niso uklonili, jih je hotel ustrašiti s tem, da je odslovil štiri stare delavce. Vse prigovarjanje ni nič pomagalo in tako je prišlo do stavke. M.ithiun jo skušal pridobiti javno mnenje zase s "Poslanimi1*v ljubljanskih dnevnikih. Dolgo je tudi upal, da bode našel v Ljubljani ali pa drugod Btavkokuze, katerih so njegovi agenti iskali zlasti po Koroškem. AH to jo bilo vse zaman. Potem je dal nekaj nujnega dela malim mojstrom, a tudi ni 11 i imel sreče kajti boljšega dela mu niso mogli izvršiti. Tako je končno apeliral na Bvojo pamet in po šesttedeu-! skem lw>ju se j«- stavka končala. Delavci so dosegli zmago na vsej črti, kor so bili dobro mednarodno organizirani. Vzlic bun očividnim dokazom se pa najdejo v Ameriki I ljudo starokopitnih nazorov, ki priporočajo slovenskim delavcem j v Ameriki narodna strokovna društva ali narodno strokovno orga-' nizacijo- Tem ljudem, ki nisol nikdarčutili z delavcem, ki pre-j sojajo gospodareka vprašanja s! starega že zdavnej spodbitegnj munšestrovsko liberalnega stališča S pa kličemo glede modernega delavskega gibanja: "Hands off". — Ljubljanska mestna hranilnica je otvorila svoj novi dom v Prešernovih ulicah seveda, a cerkve iiim blagoslovom; saj je liberalno podjetje. "Slovenski Narod., jo navedel pri tej priliki dolgo vrsto imen in tvrdk. ki so bili udeleženi pri stavbi in opravil Jiiše. Razni go8}Kxljo so imeli imenitno govoie in slavili so zlasti napredek l>og»- etva v tem denarnem zavodu.Somo delavcev bo ni spomnil živ krst iu vendar bi bila hvaležnost še zelo skromna, ako bi bil kilo našel nekoliko simpatičnih besed za nje. Vsa čast duševnim delavcem, ki so izdelali načrte, vodili stavbo i.t.d. Morda znajo ročni delavci to !>olj ceniti, kakor tisti, ki sq imeli pri blagoslovi jenjunavdusonogovoratr ce. Ali poleg duševnih delavcev bo bili fizični enako potrebni in ako jo nova hiša res tako lepa, kakor Btno sl.šali, tedaj so za to lepoto delavci pač tudi kaj storili. Zdi ho nam celo, da jim jo zahvaliti večji dol uspeha, luni ^etn se je govorilo, kako se kopičijo milijoni v zavodu. Bogastvo rasto hranilnici in njenim vlagateljem. In tudi na to ni pomislila živa duša, da vsega tega bogastva ne bi bilo, ako ne bi bilo pridnih delavcev, katerim od vseh milijonov, ki jih ustvarjajo ne ostane dosti niti za vsakdanji kruli. Ne, nihče se ne spomni na delavce. Kdor bi to Btoril, bi si moral skesano potrkati na prsa, priznati bi moral veliki greh bur-žonzije, da se masti od težkega dela proletarcev, ki jih v zahvalo pusti stradati. A ker se nikdo ne spomni na nje, Ixxle pafi potrebno da bodo sami nekoliko več mislili na so. In ker nima nihče niti besedo hvaležnosti za nje, si bodo pač morali pribaviti sredstev, da posežejo sami po tisti hvaležnosti, katera jiui gre, 110 v lepih besedah temveč v živetn dejanju. "Rdeči Prapor". Meja za pijače. Zdravniki raznih kulturnih narodov proučavajo koliko alkohola lahko človek vsaki dan použije, no da bi mu škodilo na zdravju. Vsi %o večinoma zaključili, da se lahko povžije vsaki dan majhno merico naravnega vina, ker enakomerno in koristotiosno vpliva na človeško telo. Moderna zdravila nadomeščajo pripomočki, ki bo izdelujejo iz naravnega vina. Za l>olni želodec je najboljši lek — Trinerje-vo, zdravilno, grenko vino, ki se izdeluje iz naravnega vina in grenkih zelišč. To je najboljše domače zdravilo, katero rabijo lahko vsi člani v družini. To zdravilo ne škodi tudi najbolj slabotnemu želodcu, pač pa okrepča ves prebavni sistem, ki je vir zdravju. Ako hočete, da bodo želodec redno pre-bavljal hrano, če želite čišto, zdravo kri in če hočete biti zdravi, potem sezite tem izbornem pripomočku. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So Ashland Ave., Chicago, III. Mirko Vati j ina priporoča bratom. Slovencem svojo BUIVNICO. :M)0 W. IK. Nt. Chicago. - -A —- -"-Cu^iMPv^iHJ}—j Največja slovanska tvrdkn Emil Bacliman, 5K0 So. Centre Ave. Chicago. iilencoe, Ohio. Kakšne vrednosti so jediioto v Ameriki za slovenske delavce sem uvidel, ko sem v jami pri delu po- j nesreeil. Ako bi no bil član d rtu štva "Bratstva" št. 4SNIM v j Steel, Ohio, bi bil lahko lakote poginil s svojo družino. Tako um je pa društvo oziroma! jeduota S N I' zdatno podpirala, dokler nisem jxipoluoma okreval. »laz vsacemo rojaku v Ameriki priporočam SNI' -I najtopleje.j ker sem so prepričal, da je la j'ed-nota popolnoma kos svoji človeko-j ljubni nalogi. M. Pavlin. Rojaki v Clevelandu in okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo s«' vsa notarska dela (Volluuicht), kupna, dolžno pisma, j prošnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila, brezplačno proti odškodnini pošt- llimf- William Sito 2(1 Franklin Extension Lakeunod, Ohio. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge ptrebšoine. K1 Pozor rojaki!!! TT Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. linijsko smodke na razpolago, Vboco-mn v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna poatrež. ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC »517 S. Center Ave. blizo H< ulice On 10A00, III. Edina vinnrnu, ki loči najboljše kalifornijska in iinportiruna vina. Kdor pije našo vino, t rili. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! ********** ««***#*« & 1 Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, ti?raj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 00 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. h u belka, P. 0. Box 7 44 New York N. Y. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! \'i ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi. ti A'i kukajo z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to jedi dobro pripravljena. TO 1'OMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, že se jx>čutito dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki nbsalutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre- -havuo moč želodca in '"-rev, in včinkuje tako blagodejno na to organe, da lahki* prebavljajo najtežja jedilu. Vi veste koliko je življenje vredno, 'ako lahko jeste vse. kar je Vam všeč, no da bi Vam škodilo veste tudi kakšue muke so, ako ne morete v ž i val i hrane ne vsled revščino, ampak vsled bolezni. t £ Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje, zn mnogo let, ohrani /adovoljnost, ohrani zdravje, ohrani tno«', se lahko daje otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem« starim ljudem. To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobivat «e v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, TiK) So. Ashland Avenue Chicago, Illinois S V A H I L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta prijKnnočok pod raznimi imeni. ■■—— Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. Trmpiipu hrinipvpr ima V8,lki.l,an v!* prijntt,,iov; kt'r na*nflrml pri*el do lllllCIjuf UUIIjuiGb prepričanja, da je naj prist ne jši in najmočnejši. Ml GLAS SVOBODE ■ -T 1W. •(RABIM 5! Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. £ £ & Družhinske in društvene skupine. Ženltovanjnke in otročje slike no naša specialiteta. ('ene primerne in solidne. ElT=3^Bfue lsland Avervogir i4. PL Telefon Canal 287 Na velikonočnih praznikih je bil v Parizu kongres | v kavarni "du Globo", katerega so t jo udeležilo B00delegatov vseh treh [socijalistienih strank in samostal-ttih federacij iz okrožij Houehe du Rhone, H rot ague. Herault, Som-ine in V on ne. Mednarodni soei-jjalističnl odbor je zastopal tajnik Huysmaus, belgijsko stranko pa I sodrug Dewinne. Pmloirso začele razprave, je kongres sprejel reso-1 ne i jo o dogodkih v Limoži, s katero izreka proletarijatu mesta in družiuatu žrtev svoje sočutje ter koustatira odgovornost vlade za krvavo dogodke. Meti drugim pravi resoluci ja r' Kongres konsta-tira vnovič lesno zvezo vlad vsake i vrste s podjetuišt voin v izkoriščanju in v uiorltvi". Potom je začel kongres nierito-i rično razpravo. Sodrug Dubretiilh je jkhIhI poročilo komisijo za združitev. Sodrug Kevelin je predložil načrt organizacijskega statuta, o Katerem so je razvila stvarna de-bala Nekatere določbe so bile izpromonjene. Daljša debata jo bila pri člankuj "Havnanje socija-I listične frakcije". Tudi tu se jo doseglo popolno sporazumijenje. ^ V pondeljek je bila debata končana in načrt jo bil soglasno sprejet. Potem ji* kongres volil upravno komisijo; ki je sestavljena iz 22 udov; meti njimi so Alloimme, Uuesde, Lafargue, Kenaudel in Viviani. Končnost je konstitni-1 rala parlamentarnim frakcija, ki šteje sedaj 4J poslancev. 8 tem je izvršena veliko in za mednarod. ni proletariat velepomembno delo. — Boj za čredo vernikov. Malo. rnsi na gornjem Ogrskem so bili dosedaj grško-katoliške vere, ki priznava rimskega papeža za svojega vrhovnega poglavarja.Njihova vera se razločuje od rimsko katoliške lepo neznatnih cerkvenih obredih. Zadnji čas pa prestopajo Ma-lorttsi trumoma k pravoslavju, na kar deluje posebno njihov rojak, župnik Gobe, ki jo služil več lot za profesorja na Ruskem. Klerikalni listi kličejo hudiča in oboroženo ,moe xiit Gebeta in "'odpadle" Malo-ruse. Seveda jim ni za tnaloruske tluše, teinuč za njihove niošnjičke. Saj pa so Malorusi na Ogrskem tudi pleme uprav po božji volji za klerikalno malho, Čujaio, kako jih opisuje klerikalno glasilo "Al-kotrn'any": "Malorusi so zupusčon, zanemarjen dober narod, preprostih, čistih in krotkih značajev. Večinoma so še pisanju in branja nevešči." — Ej, tak narod bi si pač klerikalcipovsed želeli! Klerikalcem so taki narodi sploh najbolj krotki, ki se dajo striči in skubiti, pa farbati z verskimi pravljicami. LaSallc, III. Tukaj sinu ustanovili slov. nupr. pevsko rftuštvo "Zora". Predsed-nikom je izvoljen brat Silvester Kramaršič, tajnikom pa brat Dan. Hadovinaz. Takoj sejo upisaloše 12 članov, Upamo, da bode to društvo dobivalo pri vseh svobodomiselnih rojakih v LaSallenajvečjo gnotmo in moralno podporo. Pevsko vaje se vršo vsako sredo in nedeljo od pol 7 do 9 ure zvečer Petje podučuje br. John Ivanush. Vstopnina zanaša le oOc. Odbor. Wilkeson, Wash. Cenjeni urednik! Prosim Vus priobčite to le žalostno novico, ki je nemilo zadela mene in tovariše. Dno 19. maja 1.1. sem dobil brzojavko od dr. G nllieka, ki so glasi: Goodland. Kansas S. 18. Frank Alesli Wilkeson, Wash. Lavrencija Alesha jo ubil > v Goodland, Kansas-u KI. maja. 1'ri-ilito brzo, kaj storiti z njegovim truplom. Dr. Gnltick. Vse prijatljo in znance, katerim je bil znan rojinki l-avrencij Alesh prosim najuljudneje, naj mi sporo-če, ako je bil rajinki elan kacega društva in kako se mu je pripetila nesreča Troške za trud radovO-Ijno povrnem. Frank Alesh, Wilkeson, Wash. Naš zastopnik Frank M i klavec obiskuje rojake v državi Pennsyl-vaitiji. On ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za knjige in oglase. Vsem somišljenikom ga toplo priporočamo. Upravniitvo "Glas Szvbode". Rojaki v Lorainu in okolici pozor! Društvo "Bled" št. 17 S N P J, priredi dne H, junija t. 1. ob > uri zvečer v prostorih g. Justina svojo društveno veselico. Vstopnina 2f>c za osebo. K obilni vtleležbi vabi najuljudneje. Odbor. ft lin nameravate obiskati svoje nl\U sorodnike v stari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko tedaj pišite za pojasnila in vozno cene M. V. Konda-tu, tWH Loom is Str., Chicago, 111. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je prldjatl še 10 centov za poštnino. I m pori i ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, lii iu 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete, J. VOKOUN, 544 Blue I*lnd Ave. - GLAS SVOBODE 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih k Niimaha napisal dr. Nevenekdo. vi. "Sveta komisija je prišla!" "Tedaj nisem ]x>zabil," razveseli se polkovnik, "torej sem venderle poslal kurirja! Moja glava pač misli na vse! Kje je zbrana sveta komisija?" "V modri sobi!" "Vedi tujca vanjo. Sveti komisiji pa naznani, da sem bolan in da se zato ne morem udeležiti seje Ako se sklene, tujcc tudi lahke prenoči pri meni! Sob imam obilo! Tudi to poroči sveti komisiji!" Nato sc pater |x)lkoVnik obrne k meni: "Koliko si že plačal zame, tujcc?" "Šestdeset lir!" "Plačaj jih šc šestdeset, ker si nastavljal ušesa jk> mojih sobanah in po kotih, kamor si se vrinil tie-poznan!" Vzamem iz pasa šestdeset lir, da jih odštejem patru polkovniku. Mislil je že. tla je njegov ta denar, kar se zopet odpro prikrita vratca, in stara gospodinja sc nam iz nova prikaže iz svoje spalnice. "To je pa moje," izpregovori ja ko odločno. "Saj ni treba, da bi vse poganja! ]>o grlu, saj lahko tudi kaj daš za hišo! Lire so moje!" Pograbila jc denar in porogljivo pristavila: "Ti spat! Ti, Peter-ček, pa vedi tega tujca do svete komisije! Odrinimo!" t ako se je tudi zgodilo. Ko stopiva s Petrom v modro sobo, bila je onda žc zbrana takoimenovaua "mala komisija za preiskovanje tujcev". Načelovat ji je*lari kanonik od svetega Nikolaja, sivolas in do-brovoljen gospod. Zapisnikar je bit nadvikarij Grcgorij, mlad in precej lepo rejen gosjnxl, kateremu se je takoj videlo, da mu jako teknejo počene ptice, katere obira pri mLi škofovi. Strežnik Peter pove najprej, kar mu je naročil pater (*>1-kovnik. "Lepot Lepo!" pravi stari kanonik. "Pa naj-spi, 110 pri patru polkovniku ! Kaj pravite, vi otročiči ?' "Jaz pravim," odgovori nadvikarij, "tla se ravnajmo strogo po pro-pisih. Poptistnost se često kar naj-' ostreje kaznuje sama." "Tudi moje mnenje!" pritrdi svetega Florijana cerkovnik iu tre tji član male komisije, "Kako bi sod 1 o nas blagi nadškof, ako smo popustni proti tujcu, ki je morila krivoxerec, aH še kaj hujšega!" "Obraz njegov ne kaže tega." brani se kanonik. "Obilo greha ta človeček še ni stori! na svetil!" "Obraz, oče kanonik? Meni pa ravno ta obraz ni |h» volji! Gotovo se ne motim, če trdim, da se je ta človek že mnogo šalil s služabniki božjimi!' Nadvikarij u Gregorju pritegne tudi cerkovnik in šc dostavi: "Poglejmo le njega dolge lase! Krščanski človek sc striže in brije! Ravnajmo sc j>o prepisih blaženega Antona od Kala!" "Pa >e ravnaj ta jk> njih. s tne-ža!" zagodrnja kanonik. "Sveta komisija za izpraševanje tujcev je itak sklicana za jutri; v jedni noči mu podgane in miši »ne oglodajo gostij! Tajnik Gregorij, sestavi zapisnik in popiši tujca! Ti cer-' kovnik, pa imej pripravljen pečatni vosek in jKČat male komisije! Ta čas lahko nekoliko podremljein.' Načelnik male komisije precej ta spi. Vender tem tnarnejši jc nadvikarij tajnik. Sestavi obširni zapisnik in mojo osebo vestno popiše do zadnjega lasu. Zmeril je, kako dolge so mi roke in noge; končno sem moral stopiti še na tehtnicp, da se je uradno dotpčila teža mojega telesa. Ko se je vse to lepo zabeležila in po komisiji zakonito podpisalo, tirali so me v nekako ječo, katero so imeli za takšne namene pripravljeno v mestnem ozidji. Na golih deskah sem moral prebiti prvo svojo noč na zemlji; miši in [x>dgane so mi bile družice, iu voda, ki je neprestano, kapala od stropa, premočila me je, do ranega jutra malone do kože. Težke že leaie duri so trikrat zaklenili za menoj, in da bi sc ne niogla prii>e titi zamena, pritisnila je nanje mila komisija (petkrat svoj - pečat, in prednje postavita dvojno stražo, ki je vso noč čuta pred ječo. Tako oprezno in modro so leta 4000. j)o Kr. r. ravnali s tujcem, ki je hotel v belo našo Ljubljano Drugo jutro me je vzbudilo na trdih deskah. Vse kosti so me !x>-lele,- in glad me je .davil. V ječi sem tičal, in najmanjše jedi mi ni pripravila dobrotna roka. Tud posode z vodo ni bilo, kakeršne so bi lep red jooo leti v najslabšem zaporu. Ko se spustim s plesnjivih desak na ilnata tla, razprši sc tolpa podgan v vse kote; pxl stopali pa mi malone zaploska, toliko je |k>vc po zemlji. Poskušam močna železna vrata, ali bi se ne dala odpreti; toda brezuspešno; zakličem, da hi privabil morda stražnika; razlega se sicer glas |>o hodnikih, tie prikli čem pa žive duše! Obrnem' se na drugo stran, kjer v temnem kotu jpazim na |*>1 skrita vratca. Močno se začudim, ko vidim, da niso zaprta; brez vsake težave jih od prem in stopim na nekakšno dvorišče. Po kamenitem tlaku jc ganjala redka trava, in pajek je od stene do stene napredel umazano mrežo svojo. Visoko tam gori se je kazalo nekoliko modrega neba; iz tega se jc videlo, da je to zapuščeno dvorišče še v mestnem ozidji, čegar strmo zidovje ga je obkrožalo, Krenem jkj tlaku dalje: ]>ov-s tun kraji kalilo marsikatero cvetje. Zadi se je dvigala svojimi stebri in stolpiči mogočna krasna palača: na 11 i i pa se jc vse lesketalo od zlata, kakor bi gledal tempelj, katerega je nekdaj kralj Salomon sezidal Gospodu 11a čast. Ko še gledam čarobno krajino pred sabo, zaj>ojo zvonovi z visokih stolpov, da mi zašumi v duši, kakor nekdaj, ko mi je pel še Sv. Vida zvon; solnce se mi je prikazalo izza ozidja, da je bilo takoj vse'svetlo, rahla sapa je zavela, da sc je zazibalo stotero cvetje, da se jc gibalo tudi vejevje, in da je ž njega padalo zlato sadje v zeleno travo. Komu sc je priklanjalo cvetje? 1'edaj je stopila izza zelenega gr-mičja deklica, cvetoča in krasna, ln jc pred njo hi)x>ma otrpnila in onemogla Ieix>ta pri rodna. Ali naj jo primerjam vitki jelki, kipeči s trde skale proti nočnemu nebu, s katerega sc ji naproti lesketa večna zvezda; ali naj io primerjam plahi ni i, ki ob robu temnega gozda z velikim svojim očesom ooazuje rodi »vito polje, kamor si ne upa? Ali naj jo primerjam gazeli, katero jc levje rjovenje prebudilo iz kratkega |>očitka, da od brezmejnega strahu otrpne, kakor bi že čutila v sebi ostre zobe orjaka-krvoloka ? Bila je kakor jelka, iu kakor plaha srna je obstala na belem i>oti; nje veliko oko sc je uprlo vame, da .-c mi je pretreslo srce, in da sc je v tistem trenotku v to ulxjgo, toliko da ustvarjeno srce naselila Ijulx1-zen zvso pozemeljsko srečo in nc-srečo svojo. Stopila je bliže, iu nje obličje se je kopalo v jutranji zori, ko me je tiho povprašala: "Ti si tujec, katerega so zaprli včeraj ?" I "Da, prav tisti!" "Moj lx>g, kako si mlad! Ali si res krivoverec, kakor pripoveduje nadvikarij Grcgorij ?" "Sedaj vem, da te ne sežgo na grmadi, in da mi je dovoljeno govoriti s tabo. Ali te stnem vprašati šc kaj ?" "Vprašaj!" "Odkod prihajaš?" "Z visokega severa, kjer kali le malo cvetja in kjer je'zemlji malone vse leto zavita v sneg." "Lesa iščeš pri nas?" "Spoznati hočem kraje in rodove." Molčala je nekaj časa,1 potem pa živahno; vprašala: "Ali si bil že na naboru, in ali so te potrdili za zakon ? Ali si pustil doma ženo, v cerkvi s tabo jxjro-čeno?" "Nikogar nisem pustil 11a domu, in nikdo ni točil solza, ko sem odhajal v tuji svet." "Torej šele prideš k naboru?" "V krajih, ki so me porodili, ne |x)znajo takih naborov." "Zeniti in možiti se vam jc tedaj sploh prepovedano?" "Nikakor ne!" "Moj P»og, kako pa sc ženite in možite? Kje si dobiš zakonsko ženo, če ne pri naboru?" 'Ako se dva poročita na visokem severu, združila ju je ljube zen." "Ljubezent Kaj je to?" "Z besedo se ne da povedati. Kakor se jiosuje spomladi zeleni travnik s pisanim cvetjem, da ne vemo, od kod, tako pride ljubezen v srca naša. Pride sama hipoma, kakor strela, ki udari iz črnega oblaka!" "Ostane -li potem, vedno cvetoča ta vaša ljubezen? In če zvene, če se potem posuši?" "Prava ljubezen vedno zeleni iu lan za dnevom ]x)ganja nove cvetove !" "Ni U greli takšna ljubezen?" "Je li greli, ako cvete vrt pred tabo? In greh naj bi bilo, če se ti razcvete srce? Cvetje, jedno in Irugo, ustvarja večni Bog. ki je ustvaril človeka, da jc deležen sreče." (»brnila se jc od mene in sc zagledala v krajino pred sabo. Belo roko si jc |x>ložila na zamišljeno elo, in dolgo časa je premišljala. (Dalje prihodnjih.) *♦!>>>«♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ jjW Somišljeniki naročujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". "Poglej na okrog! Hog sc nam kaže povsod; kako bi bilo mogoče, da bi ga ne spoznali?" ' "Torej veruješ v pravega boga?" "Verdijem!" "ln v l^ristusa, Odrešenika našega?" "Verujem!" "In v čisto Devico, katera ga je |K>ro»lila grešnemu svetu?" "Verujem!" Razjasnil sc ji je obraz, in radostno je izpregovorila: Najniodnejn in najboljša trgovina Spomladnih oblek in površnikov. V zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov za odrasle in dečl^e po najnižji ceni na zapadni struni mesta. Obleko o»l i? <>. naprej, površniki" " 8, Naročene obleke izdelujemo |x> najnovejši modi nn trgu. Cene nizke. Obleke po naročilu delane od ..,1 4. naprej. Velik izbor oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gosp-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. H. K. Sinionek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. I Posebne cene za tovorno blajL?o in potnike ------2A- NASELJENCE in KUPOM KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gauhield, Kaole, Delta, Mera, Montrose in Hin- siiALE, CoLOHADO, se lahko jxjiH'lje tja le po DENVKR & It III GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Uio Grande K. K. Clark Bt„ Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. _