Kdor govori, se)«, kdor molči, Sanje. Perzijski pregovor Uiadnlitvo in oprava: Maribor, Kopallika ul. f • Tol. JM7. liHaja vsak «olrte» Volla lolno U din, pollotno II din, žatrtlalno 9 din, «a Inoiamitvo lotno M Ko po nedavnem hrvatskem sporazumu v velikem zadovoljstvu radostno pričakujemo skorajšnjega temeljitega izboljšanja splošnih razmer tudi pri nas in po vsej državi, končujemo s skromno željo, ki smo jo zasledili v zadnji številki »sokolske volje« In ki se glasi: »Upamo samo, da pošten delavec zaradi svojega poštenega dela ne bo več kaznovan in preganjan.« Pošteni in nesebični narodni, gospodarski in prosvetni delavci so najboljši V času, ko del sveta bobni pod ognjem najmodernejšega morilnega orožja, ki ga je kdajkoli izumil človeški duh, smo se v Jugoslaviji »znašli« pod geslom jugoslovanske davorije, katera tako lepo govori: »Slovenac, Srb, Hrvat, za uvek brat i brati« Sicer ni mogoče prerokovati, kakšna bo spričo zunanjepolitičnega krvavega položaja čisto natančno naša bodočnost — toda v obrisih že lahko gledamo demokracijo, t. j. tisti ustroj, ko bo zopet ljudstvo določalo in odločalo o svojem življenju in bodo izvršilni organi tako rekoč ne gospodarji, temveč služabniki naroda. Demokracija je na pohodu. Dasi je bilo naše politično življenje pred diktaturo vse prej kot lepo in je ob dejstvu, da je že vsakdo hotel postati minister, da zadovoli svoje samolastne potrebe, mnogo trpela politična morala, v".® je vendarle pri marsičem glas ljudstva dosegel takšno veljavo, da ga ni bilo mogoče preslišati. Zato ni menda odveč pregovor, ki pravi, da je najslabši parlamentarizem za državo boljši, kot najboljša diktatura. Kajti ne smemo in ne moremo preko dejstva, da vsak parlamentarizem (demokracija), pa najsi je še tako slab, državo krepi in ohranja, vsaka diktatura, bodisi še tako idealno zamišljena, državo ruši in ubija. So ljudje, ki so se v preteklosti s strastjo oprijemali avtoritarnih režimov. Toda treba je vedeti, da ne nasilje in kundak, temveč ljubezen trajno ohranja državno skupnost in da je ljubezen naroda do svoje skupnosti (ki pomeni v tem primeru državo), merodajna za dvig ali propadanje. Vsi tisti, ki so v eri diktature delili z visokih mest narodu svojo milost, so že danes odžagani in ljudstvo bo to mnenje potrdilo. Ko stopamo nazaj v demokracijo, se je treba mimogrede ustaviti pri mnenju, Ali je res v politiki edina modrost v tem, da se znaš dobro prodajati in da menjavaš politične gospodarje kakor znaš slačiti suknjo? Kdor hoče služiti svojim interesom, bo menjaval suknjol ’’V\ ”hi» v* f Demokracija, ki jo znamo šele po težkih letih pravilno ceniti, je na pohodu, bo predvsem moral tudi pri nas utrditi Gotovo bo pred šestojanuarsko in bodočo demokracijo velika razlika. Naš čas miselnost, da je politika potrebna ljud- stvu, ne politikom! S trenutkom, ko bomo le-to dosegli, bo napredek naroda tipičen in mirne duše bomo lahko izrekli besedo o popolni dejanski svobodi našega naroda, po kateri vsi skupaj tako strastno hrepenimo. Gre zdaj le še za to, da odpremo narodu oči! -din- Širite EDINOST! Nevtralne države Že v prvih dneh, ko so se pričele sovražnosti, je cela vrsta držav hitela objaviti svojo nevtralnost v današnji vojni. Gre za vse tiste male države, ki so že po tradiciji nevtralne, kakor so to Švica, Belgija, Danska, švedska in Norveška pa tudi ostale, ki so se sicer prejšnje vojne udeležile, a upajo, da se morejo z odločnostjo ubraniti vojni vihri. To so Italija, Madžarska, Romunija, vse baltske države, ki mejijo na Rusijo, Rusija sama ter seveda Jugoslavija. Proti prvim pričakovanjem šteje med te države tudi Španija. Nemčija pa tudi ostale bojujoče se države so to nevtralnost priznale in upati je, da nevtralne države ne doživijo radi svojega za morebitni napad ugodnega zemljepisnega položaja isto, kar je med svetovno vojno doživela Belgija, ki so jo tuje čete pregazile. Mednarodno pravo je v svojih določbah glede nevtralnosti zelo strogo. Po njem je prepovedano, da bi te države kakor koli koristile ali škodovale kateri izmed bojujočih se držav. Nevtralna država se mora vsaki kršitvi nevtralnosti upreti z orožjem v roki. če bi prešli deli bojujočih se armad na njeno ozemlje, jih mora takoj razorožiti in I nterniratl. Posebno važne so uredbe o nevtralnosti, kadar se vrši blokada, kakor v pričujočem primeru. Bojujoče se države Imajo pravico, da začasno zaplenijo ves material nevtralnih držav, ki gre preko njihovega ozemlja. (Po tej določbi so angleške ladje ustavile našo ladjo, ki je vozila boksit.) Stroge so naredbe glede luk. V nevtralne luke se smejo zateči vojne ladje bojujočih se držav le za 24 ur. Tam smejo nabaviti vso hrano in gorivo, ki jim je nujno potrebno za nadaljnjo vožnjo, a nič več kakor v miru. če bi taka ladja ostala dalj časa, jo je treba razorožiti. (Kakor sedaj na Portugalskem in v Mehiki.) Dobrohotna nevtralnost, o kateri danes toliko čltamo, pa ni pojem iz mednarodnega prava in prav za prav ni mogoča. Da se izvaja, je dokaz o trdnosti vseh teh uredb. V zadnjem času se zahteva nevtralnost tudi na področjih, ki doslej niso spadala pod mednarodno pravo. In sicer nevtralnost časopisja. Nekatere države zahtevajo, da se vidi stališče nevtralnosti tudi v časopisju, ki ne sme prinesti nikakega napada na dotično državo. Znan je primer švicarskega časopisja, ki bi po na redbi od zunaj ne smelo prinesti neka terih člankov. Ker pa v Švici po tiskovnem zakonu ni mogoče vplivati na pisanje listov, je zahteva po te vrste nevtralnosti odpadla. Nevtralno se smatra po švicarskem mnenju časopisje tedaj, Če je dana vsaki stranki enaka možnost, da si izbira svoje zunanjepolitične simpatije. V drugih državah se je stvar uredila drugače. Cenzurna naročila strogo' pazijo, da ne izide nikjer nobeno poročilo, ki bi utegnilo kako bojujočo se silo vznemiriti. Gre tu bolj za vljudnost in opreznost, kakor za zahtevo mednarodnega prava. Švica, švedska in druge države so ostale med svetovno vojno nevtralne, čeprav se je del časopisja bolj nagibal na eno, dru gi pa na drugo stran. Z nevtralnostjo se je dalo med svetovno vojno mnogo zaslužiti pa tudi mnogo izgubiti. Znano je, da so nekatere nevtralne države trgovale in posojale na oba kraja in na oba kraja zaslužile. Radi blokade Nemčije pa so nekatere države med svetovno vojno tudi hudo trpele. V Nizozemski na pr. je nastal glad, ki je povzročil prave revolte. Sicer pa je postala blokada Nemčije šele koncem svetovne vojne prav učinkovita, saj je švedska prodajala Nemčiji jeklo prav do konca. Danes to ne bo prav mogoče — tako vsaj trdijo Angleži in tudi sam Goering je v svojem govoru povedal, da računajo Nemci samo na rusko jeklo in ruske surovine. Rusija je tudi edina zemlja, ki more svojo nevtralnost res dosledno izvajati ter prodajati i enim i drugim. Seveda le proti gotovini. Tista stran, ki bo imela torej do konca največ zlatih rezerv, bo lahko kupila pri Rusiji največ surovin. Nenadoma, tako rekoč čez noč, se je znašla vsa Evropa in z njo tudi ml v položaju, ki ga »človek dvajsetega stoletja« zdaleka ni pričakoval. To, kar je bila včeraj še nejasna, 8 kopreno vsaj rahlega obtimlzna in vedrosti prevlečena slutnja, je postalo danes kruto In brezsrčno dejstvo. V dobršni razdalji od nat Je Izbruhnila vojna, ki je tako ali drugače zadela, oz. našla odmev malone v slehrnem človeku. Naša država je z vrsto drugih, velikih in maiih držav proglasila v zvezi z omenjeno vojno strogo nevtralnost, ki jo moramo spoštovati in upoštevati vsi Srbi, Hrvati In Slovenci, kakor ob vseh podobnih prilikah, tako se najdejo tudi ob tako zavzetem položaju na vseh koncih in krajih ljudje, ki naravnost uživajo ob javljanju vsakršnih senzacij, In ki svoje-jega »zadržanja«, »eruptivnega prepričanja« ne morejo vsaj malo krotiti. Ti In pa drugi tovrstni špekulanti, plačanci in hujskači potem na našem podeželju in cel® po mestih z vsem mogočim »obkladajo« in razburjajo ljudstvo ter »ustvarjajo« tako zvano razpoloženje. Takim ljudem, W jim naseda najpogosteje preprost, neizobražen človek, je treba energično stoplft »na prste.c Nemogoče je, da bi vsepovsod in vse-kdar to storili javni organi. V mnogih primerih pa tudi to ne bi mnogo zaleglo. Zato je treba ljudi same napraviti za od-pomike proti vsem zlohotnim vestem, zato je treba ljudi same o vtem poučiti. Mislim, da bi to nalogo — posebno ta pri nas, pri Slovencih, ki smo takim »obkladanjem« najbolj izpostavljeni — lahko opravili izobraženci in Izobraženski naraščaj, ki ni ravno malo (načinov je pri tem nebroj!). S tem bi ne samo koristili narodni in državni ter mirovni človeški stvari, temveč bi spet vzpostavili (morali vzpostaviti!) več ali manj zrahljane vezi in stike med preprostim In šolanim Človekom. U. zavezniki pravega, trajnega sporazuma | med bratskimi narodi za blagor skupne domovine. Andrej Žmavc. SKRBI ZA »EDINOST«! Cilajte Na Poljskem 7 dni domačih ve$ti * Podpredsednik vlade dr. Maček je sprejel v svojem uradu v Beogradu poslanike Vel. Britanije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Poljske in Grčije ter papeškega nuncija. * Trije slovenski generali so imenovani. Polkovniki: Otmar Langerholz, Adolf Killer in Ferdinand Janež so postali generali. * Za okrajnega glavarja v Šmarju pri Jelšah je imenovan dosedanji policijski šef v Celju Štefan Toerner. Na njegovo mesto je prišel vodja policije v Kranju N. Uršič. Privatna gimnazija se je letos otvo-rila v Ljubljani in sprejema zaenkrat le dijake 1. in 2. razreda. Sprejemajo se oni dijaki, ki niso napravili sprejemnega izpita, ali ki redne gimnazije ne morejo ponavljati ali iž kakšnega drugega razloga. Da leto ne bo izgubljeno, bodo lahko obiskovali oba razreda skupaj. Izpiti se polagajo na rednih gimnazijah. Učni načrt je isti, kot na javnih gimnazijah. ■fc študijska knjižnica v Mariboru je -uvedla s ponedeljkom dne 11. septembra deljene uradne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15. do 18. ure (od treh do šestih), 'ob sobotah pa od treh do petih. * Banovinski odbor JRZ v Ljubljani je imel pod predsedništvom dr. Korošča sejo, na kateri je razpravljal o vsem, kar je potrebno za prenos kompetenc države na banovino v smislu uredbe o razširitvi predpisov o banovini Hrvatski na ostale banovine. jt Da se zagotovi prehrana prebivalstva, se je v Beogradu na temelju uredbe •z zakonsko močjo ustanovila direkcija za proučevanje in organizacijo poljedelstva v svrho prehrane prebivalstva. Glavna naloga te ustanove je povečanje produkcije našega poljedelstva z modernimi pripomočki in zagotovitev zadostne prehrane vsemu prebivalstvu, tudi vojaštvu. Na zahtevo mora podati vsaka oblast in tudi tvrdke itd. direkciji vse potrebne podatke. Zavetišča proti zračnim napadom nameravajo zgraditi v vseh večjih krajih Jugoslavije. V Zagrehu se že izdelujejo načrti, enako tudi v .Beogradu. Tudi v.> Mariboru je dobila občina nalog, naj pregleda kleti, ali bi se dale uporabiti za zaklonišča, ako bi bila kdaj morda tudi naša država zapletena v vojno. Tajne volitve namerava uvesti nova jugoslovanska vlada, kakor je te dni izjavil pravosodni minister dr. Markovič. Dejal je, da v kratkem izide nov volilni zakon. Tudi politične svoboščine se bodo zopet dovolile, tako da se bodo lahko ustanavljale nove stranke. Ukaz o pomiloščenju je bil izdan za kraljev rojstni dan. Večinoma gre za politične pregreške. iv . $ Uredba o zastavah je izšla v banovini Hrvatski. Na vseh uradih skupne države bo odslej visela samo državna zastava. Na banovinskih uradih pa hrvat-ska na desni, državna pa na levi strani. V krajih, kjer je srbska večina, bo visela na levi strani od državne še srbska. Privatniki pa lahko izobešajo zastave po volji. # ; • □ Na Slovaškem so nezanesljivim osebam odvzeli radijske aparate. □ Slovaška si je v tej vojni pridobila že vse tiste kraje, ki jih je bila Poljska Slovakom vzela. Tako je izjavil predsednik vlade in oče slovaškega naroda □ V Angliji je bilo doslej aretiranih 500.Nemcev radi suma vohunstva. Q Angleški založnik prevoda Hitlerjeve knjige »Mein Kamp!« se je odločil, da bo izročil ves dobiček te knjige angleškemu Rdečemu križu. □ V zavzetih poljskih rudnikih se je neio zopet obnovilo. * rčene bo na vseh bojiš Junaška obramba Varšave - Napredovanje Nemcev Francoski napadi so Nemci zelo naglo napredovali. Pojavi-, la so se celo že poročila, da so prišle prve motorizirane čete v Varšavo in nekateri listi so že videli konec poljskega odpora, toda pri Varšavi se je nemški naskok ustavil in nemška poročila, ki priznavajo veliko junaštvo Poljakov, so govorila o začasnem zastoju vojaških operacij, češ da je treba prej očistiti doslej zavzete pokrajine, kajti nemške čete so tako naglo prodirale, da so pustile več poljskih divizij v okolici Kutnega in Poznanja za svojim hrbtom. O usodi teh divizij pa so poročila različna; dočim pravijo Nemci, da so jih obkrožili in zajeli, pravijo Poljaki, da so te divizije na svojem umiku iz Poznanjskega zopet osvojile Lodz, ki so ga bili Nemci dan preje zasedli. Zdi se, da se bo poljsko-nemška fronta ustavila na črti Narew-Bug-Vlsla-San, 'čeprav poročajo Nemci, da so tudi to črto ponekod že prekoračili. Silno močni so tu nemški letalski napadi posebno na Varšavo, ki je začela , že na več mestih goreti, vendar zatrjujejo Poljaki, da jo bodo branili tudi, če bi bila samo še kup razvalin. Nemško vrhovno poveljstvo je javilo, da je prostor nad Poljsko že očiščen vsega poljskega letalstva. Nekaj dni nato so poročali Nemci o veliki zmagi med poljskimi letali, ki so jih mnogo sestrelili. Poljska vlada je poslala vsem evropskim vladam protest, češ da Nemci bombardirajo tudi nezaščitena mesta ter da so njihove žrtve predvsem civilno prebivalstvo. Nemci pa se pritožu- jejo nad strašno ostro gerilsko vojno, ki se vrši v že zasedenem ozemlju, kjer noben nemški vojak ni varen svojega življenja. Poljaki napadajo bodisi v malih skupinah posamezne straže, ki so se oddaljile od svojih čet, pa tudi posamič padajo streli skozi okna hiš. Na francosko-nemški meji so se prve praske že razvile v pravo pozicijsko vojno. Francoske čete so na več mestih že prišle tik do Siegfridove črte in in že oblegajo Saarbriicken. Zavzeli so kraje Warndt in Wald v Posaarju ter imajo sedaj zavzetega že več kakor 900 kv. km nemškega ozemlja. Nemci so poizkusili z izpadom iz Siegfridove črte, pa so jih Francozi takoj zopet odbili. Nemška poročila o tej fronti so zelo skopa. Zanimivo je poročilo poljske agencije Pat, da nemški ujetniki sploh niso vedeli, da se vrši vojna tudi na zapadu in da je ta vojna že na nemških tleh. ■ Na morju divja vojna s prav tako silo kakor na suhem. Ladja za ladjo tone, zadeta po nevidnih podmorničnih torpedih. Dočim so Nemci zaprli z minami Baltiško morje, so Angleži skoro hermetično zaprli ves Atlantski ocean za nemške ladje. Po poročilih Angležev si je težko ustvariti sliko, ker o svojih uspehih v borbi proti podmornicam ne poročajo. Taka poročila, pravi angleški komunike, bi mogla dobro služiti Nemcem, da svoje vrzeli nadoknadijo z novimi ladjami. Vojna z letaki zahteva najmanj žrtev. Angleži se je poslužujejo z veliko vero v uspeh. Noč za nočjo letajo nad nemškim ozemljem angleška letala, ki sipljejo milijone letakov, katerih vsebina je v kratkem ta: Angleži niso povzročitelji vojne in se vr-. marajo boriti proti nemškemu naroau, do Katerega ne gojijo nikakega sovraštva. Pripravljeni so z vsako pošteno 'dado skleniti mir, če Nemci izpraznijo zasedeni del Poljske. Nemci se iz teh letakov norčujejo. Zadnja poročila Dočim Nemci še vedno zanikavajo, da bi se bili poznanjska in pomorjanska armada združili z glavno poljsko silo pri Varšavi, govorijo poljska in francoska poročila še vedno o silnem poljskem odporu ter o zavzetju Lodža. Nemci zatrjujejo, da se bližajo Lvovu in da so že presekali cesto Varšava—Siedlce. Veliko pO' zornost je vzbudila nemška napoved, da bodo proti četnikom nastopali brez usmiljenja, če treba tudi s topovi ip letali V Angleškem parlamentu je na to odgovoril angleški zunanji minister Halifax, da bi tudi Francija in Anglija v tem primeru izgubili vse pomisleke. Na zapadnem bojišču se že bijejo ostri boji za Saarbriicken, ki je deloma že obkoljen. Nemci se branijo z vsemi sredstvi z bombniki in aeroplani in so poklicali z vzhodnega bojišča več divizij na pomoč. □ Vsa imovlna Nemcev v Franciji je zaplenjena v korist države. □ O ameriški nevtralnosti so v svetovnem časopisju dolge debate in ugibanja. Nek kanadski poslanec je celo javno izjavil, da je prepričan, da bodo tudi Združene države kmalu šle na angleški strani v vojno. Baje pripravlja predsednik Roosevelt izreden sestanek kongresa, na katerem bo predlagal izpremembo zakona o nevtralnosti. □ Tudi na Poljskem so ustanovili propagandno ministrstvo. Minister je postal šlezijski vojvoda Grazynski. □ Vojna z Nemčijo se bo vršila do naravnega konca in brez vsakršnih kompromisov, je sklenil francoski vrhovni svet, ki se je sestal 12. septembra v Franciji. Udeležili so se ga Daladier, Chamberlain, lord Chatfield in gen. Gamelin. Sklepali so o ukrepih, ki so potrebni za zmago v tej vojni. Sodijo tudi, da je bil sklenjen pakt o tem, da ne more nobena izmed obeh držav skleniti posebnega miru. Poljski bodo poslali potrebno pomoč, da bo njena obramba še uspešnejša. □ Francoski general VVegand, ki se je proslavil že v poljskih bojih proti RusOm in ga smatrajo za velikega strokovnjaka, bo postal, kakor poročajo Italijani voditelj vseh poljskih čet. Te vesti se doslej od poljske strani še niso potrdile. □ V Romuniji prijateljsko sprejemajo poljske begunce, ki prihajajo čez mejo. Romunska vlada je izjavila, da je to njena človečanska dolžnost, kljub temu, da želi ostati nevtralna. □ Potniki, ki prihajajo iz Poljske, pripovedujejo, da so videli ob progi mnogo, nemških bomb, ki niso eksplodirale. □ Z vstopom Kanade v vojno je nastal zanimiv položaj. Združene države Ameriške so po Monroejevi doktrini pa tudi po osebnih jamstvih Rooseveltovih dolžne, da jo ščitijo pred vsakim napadom. Prav tako bodo Združene države varovale vse evropske kolonije v Ameriki. □ Goering, vrhovni poveljnik nemškega letalstva na poljski fronti in Hitlerjev namestnik, če bi se vodji kaj pripetilo je imel velik govor, v katerem je slavil uspe he nemške vojske na Poljskem in mednarodni položaj Nemčije po angleški blokadi. □ Franco je razpustil vodstvo španske falange. Ta njegov ukrep razlagajo v Parizu kot prijateljsko kretnjo nr ’ demokracijam, ker je znano, da je falanga simpatizirala z Nemci. □ Varšava je doživela že preko 40 letalskih naoadov, , O Nemčija ne želi, da hf še balkanske nevtralne države vmešale v vojno. □ Portugalska vlada je zaplenila 30 nemškim ladjam, ki so se zatekle v njene luke, radiooddajne postaje, da ne morejo oddajati poročil v Nemčijo. □ O zbližanju med Francijo in Italijo vedo poročati nekateri listi. □ Prve angleške čete so že prispele na francosko fronto. O številu teh čet pa uradna poročila molčijo. □ češkoslovaška legija, ki jo vodi general Prchala na Poljskem in ki šteje 60.000 mož je v noči od ponedeljka na torek že stopila v borbo. □ Italijanski časopisi izhajajo od 9. sept. naprej samo na štirih straneh, da se prihrani celuloza. □ še tri leta bo po angleškem mnenju trajala vojna. Vse angleško gospodarstvo pa tudi gospodarstvo angleških dominio-nov se mora tako preusmeriti, da v teh treh letih ne bo čutiti prevelikih gospodarskih sunkov. □ Kot zadnji izmed angleških domini-onov je sedaj tudi Kanada napovedala Nemčiji vojno. V Kanadi sedaj že zbirajo čete, da jih pošljejo v Evropo. Kakor znano, so se kanadske čete že v svetovni vojni uveljavile. Bile so prve, ki so imele čutiti plinski napad pri Ypresu. Za sedaj pošlje Kanada 250.000 mož. □ Italija bo po poročilih časopisja ostala tako dolgo rievtralna, dokler ji bodo to narekovali njeni državni interesi. □ Turčija bo ostala nevtralna, če bo ostala nevtralna Italija. □ Kje je nemški prekooceanski parnik »Bremen«? Poročila, da bi bil »Bremen« zajet od Angležev se ne potrjujejo. Nekatera poročila pravijo, da se je zatekel v kako nevtralno pristanišče, ,morda na ruski obaji. □ Radijska vojna se je razvnela med poljskimi in nemškimi postajami. Pri tej priliki je prišlo do prav zamotanih oddaj. Nemške radijske postaje so oddajale na valu varšavske radijske postaje oddaje v poljščini in naznanile svetu, da so že vkorakale v poljsko prestolico in da se Poljaki v neredu umikajo. V nedeljo je »varšavska« postaja oddajala celo katoliško službo božjo, vendar trdijo Poljaki, da duhovnik ni znal dobro poljski. Teden dni preje pa je ista postaja izjavila, da radi zapletenega mednarodnega položaja in radi varovanja svoje nevtralnosti ne bo oddajala poročil z bojišča. Francozi trdijo, da torej tudi luxemburška oddaja o nemških uspehih ne' more biti pristna. Francozi in Poljaki trdijo, da je to kršitev ženevske radijske konvencije, ki jo je tudi Nemčija podpisala. Nemci o tem sporu ne poročajo. 7 dni po □ Novo vlado so sestavili v Franciji. Daladier je prevzel poleg ministrskega predsedstva še ministrstva za narodno obrambo, za vojsko in zunanje ministrstvo. Pritegnil je tudi nekaj novih ljudi med njimi senatorja Pernota. Pravosodno ministrstvo pa je prevzel bivši zunanji minister Bonnet. Minister za kolonije je ostal Mendel. Prav tako je ostal na svojem mestu Compichi. * □ 500 gramov mesa lahko kupi odslej vsak nemški državljan na teden. V Pragi so uvedli karte na milo. Masla lahko kupi vsak podanik protektorata 60 gramov. □ Angleški narod hoče vedeti vso resnico, je izjavil vodja opozicije Green-wood v parlamentu in pozval Chamberlaina, da naj vlada objavi vsa poročila, tudi. če niso ravno ugodna. Angleški narod je dovolj trden da bi ga tudi neugodna poročila v njegovi odločnosti ne zamajala. Chamberlain je izjavil, da bo vlada to storila, da pa ni vedno takoj mogoče ločiti resnico od laži. □ V Ameriki so se pričele snovati poljske legije, ki so se jim pridružili tudi v Ameriki živeči Čehi in Slovaki. Doslej jih že 5.000 čaka na transport v Evropo. □ Nemški kube], kj je tejcel do nemške luke Emden prekril Azorov v Ameriko, so Angle j' prerezali. 4MhK«k llm.47. i Moscicki današnji predsednik Poljske Zibelj poljskega naroda je med rekama Odro in Vislo. Toda ozemlje poljske zgodovine obsega dežele od Baltika do črnega morja, moč poljskih kraljev se je raztegnila včasih celo preko češke in Ogrske, pa do Moskve. Med Odro in Vislo je živel človek ze pred Kr. Ilirci, potem Skiti, Kelti, Germa-le to, da so se tli naseljevali tisoč let pred K. Ilirci, potem Skiti, Kelti, Germani. Med preseljevanjem narodov so zasedli zemljo Slovani. Stoletja so živeli v svojih demokratskih plemenih in rodovih, se pečali s poljedelstvom, čebelarstvom, živinorejo in primitivno obrtjo. Legenda pravi, da je Krak ubil zmaja, ki je živel v hribu Vavel in je ob hribu Krak nato zgradil mesto Krakov. Takih legend je več. Ena med njimi pravi, da so prišli h kmetu Pjastu sveti možje in ga blagoslovili za kralja. V zgodovino pa stopijo Pjastoviči z vnukom legendarnega kmeta Meškom, ko se je ta bil z nemško-rimskim grofom Gerononr leta 960. Takrat so živeli tu še svobodni obdelovalci zemlje in prvi kralji niso imeli veliko opravka z graščaki in notranjimi boji. Pač pa so prišli v stik s tujimi vladarji, pokatoličanill so se, sklepali rod binske zveže — odstopali in si prisva 'ali nove dežele. Posebno nadležni so bi' li Prusi ob Baltiku in proti njim je poklical kralj Konrad na pomoč nemške Križarje 1226. leta, ki so pa Prusijo zasedli in se tam udomačili. To je podobno zgodbi o lisici in ježu. Od tedaj so Križarji Prusi stoletja izrivali Poljake od m<\Mstem stoletju so poplavili slovanske dežele Tatari in moč države se je krhala, fevdalizacija se je pričela. Rasel je vpliv prosvetnih in cerkvenih velikašev, baronov in prelatov. To je bila najvišja gospoda, na katero je prehajalo vedno več oblasti. Manjša gospoda pa se je imenovala žlahta (šljah-ta). Gospoda si ni lastila le pravice nad zemljo, temveč tudi nad tistimi, ki so jo obdelovali. Vendar pa je s presledki ostala država enotna in se je širila proti vzhodu, ker je postajal nemški pritisk vedno hujši. Poljaki jih niso mogli izriniti iz Pomorja. To se je zgodilo šele 1410. leta pri Tannenbergu, ko so stopili preje (1386.) Poljaki z Litvanci v personalno unijo, to se pravi, da sta obe državi ostali samostojni in zvezani le po skupnem kralju. Po izumrtju Pjastovičev je vladala uniji litvanska kraljevska družina Jagijelovt-čev, ki so se pokristjanili in bivali poslej na Poljskem. , . Fevdalni red se je med tem okrepil in v Krakovu sta se shajala zbora veiika-šev in žlahte. S tem je bil P0®tavlJoen.«5‘ melj parlamentarizma in bodoče piemiSK© republike. Kralj je rad skliceval zlahto, ki ga je varovala prevelike moči velikašev. S popustljivostjo in uvidevnostjo pa se je vzdrževalo ravnotežje in je država kljubovala navalom Turkov, Tatarov, Nemcev in drugih, čeprav je prišlo včasih do vojn, kakor je bila »kokošja vojna«, ko žlahta pred bitko s Turki predložila zahteve, do vojne pa sploh poljske zgodovine je kralju svoje _ POzTtistePčase°’napredna in demokratična ureditev poljsko-litavske unije je privlačna za velikaše moskovske l vine Ivana Groznega in ti velikaši so p e-hajali z veleposestvi k poljski državi, la-ko je zavzela država ogromen obseg v tej dobi gospodarskega vzpona, ki ga je prinesel fevdalizem, je nastal tisk, se je razvilo poljsko pesništvo in je živel Kopernik. Jagijeloviči so vladali blizu 200 let. Ko so izumrli, pa je pričela doba voljenih kraljev, ki bi jih imenovali danes dosmrtne predsednike republike. »Po božji milosti kralj poljski, veliki knez litvanski in ruski itd.« je imel sprem stvo, poljubljali so mu roke itd., nič ni smel ukreniti brez pristanka sejma. Sejm so sestavljali kralj, senat (velikaši) in poslanci (žlahta). Stalni kraljev svet ali po naše centralno vlado je sestavljal kralj z izbranimi senatorji. Država je bita unija »svobodnih s svobodnimi in enakih z enakimi.« Unija je imela skupno zunanjo politiko in skupno najemniško vojsko. Največ oblasti so imele seveda veli-kaške rodbine, ki jih je pa ostala žlahta po moči radi števila dosezala. Saj je bilo srednje žlahte z dvori več tisoč, še več pa majhne žlahte z malo zemlje (svobodni kmetje) in plemiškega proletariata brez zemlje. ..... V tem fevdalnem redu so imeli kmetje pravico le na premično lastnino in še to omejeno; niso imeli osebne svobode in so morali kupovati vino, sol in druge monopolne potrebščine od gospode. Meščani so smeli trgovati, se pečati obrtjo in denarništvom, obstojala je samouprava mest, toda meščani so bili ljudje druge stopnje. V državi je bila verska strpnost med ruskimi pravoslavci ter poljskimi in litvanskimi katoliki ter luterani, kO so divjale po Evropi verske vojne. Teh voljenih kraljev je bilo 11, za časa medvladja je »medkralj«, nadškof v Gnje znu sklical sejm, ki je izbral v Varšavi novega kralja, kronanega potem v Krakovu. Od Batorija do Sobieskega (1572-1697). Prvi izvoljeni kralj, ogrski plemič Ba-tori Štefan, je notranje učvrstil državo po ustavi in se uspešno bil z moskovsko kneževino. Njegov naslednik, s prestola vrženi švedski kralj Sigmund Vaza, pa je zakrivil napake, ki so pričele razjedati ob stoj države, čeprav se je še širila in je Sigismundov sin zasedel za kratek čas celo moskovski prestol, Sigismund pa je večkrat premagal sultana Osmana.' Toda vodil je kratkovidno in osebno politiko. Zaplel je Poljsko v vojno s švedsko, sprožil verske boje — bil je jezuitsko vzgojen in je pričel š protireformacijo — ter zatiral gibanje Kozakov. Iz strahu pred njegovim absolutizmom so se upirali domači plemiči. Kakor je tudi bil priljubljen in sposoben kralj Jan Sobi-eski, ni mogel popraviti teh napak. Njegovo ime bo ostalo v zgodovini slavno, ker je premagal pred ogroženim Dunajem Turke. Vsi osebni napori niso mnogo zalegli, ker je bil že nagnit ves družbeni red. Tudi naslednji kralji so bili tujci. — poljski plemiči so si iz strahu, da bi domači kralj ne zrasel vsem preko glave, volili tujce. Ti so v svojih monarhičnih in rodbinskih ciljih vpletali državo v razne vojne, da so Švedi za kratek čas zasedli celo Varšavo in Krakov. Rasla pa je moč Rusije in Prusije. Pod pritiskom je morala Poljska pristati -celo na 'zmanjšanje svoje vojske na 24 tisoč vojakov. Tako je postajala Poljska država druge vrste. Da bi državo obvarovali, so Poljaki izvolili domačega kralja Leščinskega, ki se , je poročil s hčerko francoskega kralja Ludvika XV. Toda vlade ni nastopil, ker je to preprečila carska Rusija. Žlahta pa je imenovala to dobo »zlato.« Njen pregovor je bil: »Kralj je Sas, pij, jej, odpenjaj si pas!« V resnici je bila to doba jezuitske cenzure, korupcije, krvavega zatiranja kmetskih množic, pro cesov proti veščam in čarovnicam. Peter Skagra je opominjal sejm: »Kdo more izmeriti krvavi znoj živih podanikov? Ali ne bo izzval kazni božje?... Zidovi republike pokajo, vi pa pravite, da Poljska ne more rasti v neredu in da to nasprotuje razumu?« Proti tem razmeram je pričela patrio-tična žlahta / gibanje za obnovo Poljske. Pričelo se je ustanavljanje šol, poučevanje v poljščini, oživljanje poljske zgodovine. Brali so se v originalu in prevajali francoski moderni pisci. Narejen je bil načrt reform, ki so vsebovale predvsem osvoboditev kmeta. Izvoljen je bil domači kralj Ponjatovski.. Toda ta duhovni preporod ni preprečil propadanja Polj- ske, ki so jo razganjala nasprotstva lev dalne družbe, reform pa ni mogla izvesti, ker je to preprečevala carska Rusija. Poslanik carice Katarine je bil velika temna sila, ki je ščuvala plemiče na kralja in obratno, pretila z intervencijo in podkupovala. Zdaj so se zbrali v Baru ob turški meji patriotični plemiči, ki so s pomočjo francoskih oficirjev udarili v Poljsko. Obenem so se pričeli veliki kmetski upori, požigi gradov in prelivanje krvi. Da bi upo-stavile v državi »mir«, so jo okupirale zdaj ruske, pruske in avstrijske čete in si 5. avg. 1772. leta večji del Poljske razdelile. Delitve Poljske. To delitev je sejm ostale Poljske odobril, toda zdaj se je država res umirila. Za vzgled drugim je sorodnik kralja Adama Poninjskega Ponjatovski osvobodil svojih 400.000 kmetov. Izvoz se je po-sedmeril. Nastala je industrija za tekstilne izdelke, predelavo kovin, posodje ... Pod vplivom francoske revoluceje je bila spre jeta 3. maja 1791. nova ustava, ki je dajala žlahti in meščanstvu državljanske in politične pravice, zaščitita kmeta ter proglasila versko strpnost. Reakcija pa ie videla v tej ustavi uspeh klej revolucije tat je s pomočjo 14 poljskih plemičev drugič razdelila Poljsko med Rusijo in Prusijo. Sejm preostale Poljske je z molkom potrdil delitev. »Molk pomeni soglasno odobritev«, je razglasit poslanec Ankvič. Med tem se je pripravil upor za rešitev Poljske. 23. maja 1794. leta sta proglasila meščanstvo in vojska v Krakovu Koščuška za diktatorja. KoSčuško je osvojil Varšavo in izdal proglas o osvoboditvi kmetov. Carica je poslala zdaj nad resnično osvobojeno Poljsko maršala Suvorovega, ki je likvidiral poljsko državo. Sledilo je dokončno tretje razkosanje Poljske. »Jesze Polska nie zginela...c Ta himna in koračnioa je nastala v najtežjih časih. Poljski narod je bil razdeljen med tri imperialistične države in je živel pod različnimi gospodarji. Germanizirali so ga, rusificirali, tisoči so bežali iz domovine in v tujini organzirali vlade in čete. Na vseh frontah so se borili proti Avstro-Ogrski, polagali vse upe v Rusijo, toda carizem jih je razočaral. Vfe-zaK so se z ruskimi dekabristi in revota-cijonarji in bili gonjeni v Sibirijo in na Kavkaz. Upore žlahte, kmetov in meščanstva je tuji imperializem dušil v. krvi. Z Napoleonom so korakali legionarji proti Rusiji in tam umirali. Poslani so bili na otok Haiti, pa so se spet vračali in čakali na ugodno priliko, da osvobode domovino. V tem času in v emigraciji se je, z Adamom Mickijevičem razvila poijsHa beseda do viška. sW. Ob rojstvu Nasprotje med Pttsudskim in Dmowskim — temelj poljske samostojnosti poljske republike Pilsudski prvi maršal Poljske Položaj poljskega ozemlja, razdeljenega med tri velesile, ki so pripadale dvema velikima frontama, je bil za Poljake ob začetku svetovne vojne kar se da neugoden. Saj niso imeli od nobene države v primeru zmage mnogo, pričakovati. Res je, da nobena izmed vojujočih se držav ni štedila z lepimi obljubami. Avstrija je ž pred vojno priznavala Poljakom nek izjemen položaj pri obravnavanju svojih slovanskih narodov, ker je upala, da bo mogla iz poljskega sovraštva do Rusov še kovati kapital. Pojavili so se celo načrti, ki so govorili o avstro-ogrsko-polj-skem trializmu, Ki bi postavil staro Avstrijo na popolnoma nove temelje. Nič manj mamljiv ni bil glas iz Berlina, saj so bili Nemci celo pripravljeni, da zagotovijo Poljakom nekakšno avtonomijo. Ludendorf sam je to misel hudo podpiral, ko je pisal: »Zopet se oziram na Poljsko ... Poljak je dober vojak... Ustanovimo poljsko kneževino... In potem postavimo poljsko armado. Uresničenje tega načrta nam je morda iz političnih razlogov neprijetna, toda vsi ti pomisleki morajo stopiti v ozadje, saj gre za našo zmago.« In res. 5. nov. 1916. sta nemški in avstrijski cesar podpisala manifest o ustanovitvi Kraljevine Poljske. Nekaj časa je vladal nad ozemljem, ki ga je Nemčija vzela Rusom, celo nekak navidezni nemšk-poljski regentski svet. Toda tudi Rusi niso v svoji težki uri Poljakov čisto pozabili. Vrhovni poveljnik ruske armade knez Nikolaj Nikolajevič je izdal ganljiv proglas na poljski narod, v katerem mu obljublja, da se bo vse notranje življenje v Rusiji izpremenilo in da bodo Poljaki po vojni dobili zopet vse svoje pravice. Toda nad otkritostjo tega proglasa so težko preizkušeni Poljaki pa tudi sam Masaryk hudo dvomili. Kajti proglas ni nosil carjevega podpisa, ki bi mogel dati tem obljubam nekoliko določnejše lice. . Tako so bili Poljaki sredi med tremi mnogo obetajočimi silami, od katerih pa niso mogli mnogo pričakovati. Imeli so samo to gotovost: vojna se bo vršila na njihovem ozemlju. Odločitev za* poljske rodoljube gotovo ni mogla biti lahka. Poleg tega je imela Poljska za sabo. že toliko ponesrečenih in v krvi zadušenih uporov (zadnji po japonsko-ruski vojni 1905), da je postal zastrašeni narod že popolnoma malodušen in za vsa svobodoljubna prizadevanja brezbrižen. Pilsudskega so pri njegovi odločitvi vodili razni razlogi. Najmočnejši je bil prav gotovo čustveni: Bil je rojen kot ruski državljan in je pač najbolj občutil rusko preganjanje, saj je bil sam pet let v pregnanstvu v Sibiriji in dalj časa v ječi iz katere se je rešil samo z zvijačo. Poleg tega pa so nanj vplivali tudi razumski razlogi: Kot voditelj poljskih re-revolucionarnih socialistov in kot bivši študent medicine na harkovski univerzi se je bil v razgovoru z ruskimi socialisti prepričal, da stoji Rusija na robu velikih socialnih nemirov, če ne že revolucij in da iz te vojne ne bo mogla vstati kot zmagovalka, če danes njegovi oboževalci trdijo, da je konec vojne točno predvideval, seveda hudo pretiravajo. Zdi se kljub vsemu, da je Pilsudski ob začetku vojne trdno računal z zmago osrednjih sil. Zato jim je ponudil svojo pomoč. Ustanovil je prostovoljske legije iz bivših tajnih organizacij. Na Dunaju sicer slabo zapisanemu levičarskemu socialistu niso preveč zaupali, a so mu vendar dali poveljstvo nad dvema legijama prostovoljcev, ki jih je bil Pilsudski nabral med mladimi Poljaki 'v Galiciji, ki še niso bili rekrutirani. Nadvojvoda Friedrich je podpisal ukaz — edinstven primer, da je dobil navaden civilist brez vsakršnih vojaških naslovov kot »gospod« Pilsudski poveljstvo nad dvema legijama. A kakšni sta bili ti dve legijil Pilsudskega prostovoljci so bili naravnost obupno opremljeni. Imeli so najstarejše puške brez jermenov (Werndl), brez poljskih kuhinj, brez strojnic ali celo artilerije. In vendar so se hrabro borili in celo zmagovali. Zavzeli so Kielce ter kmalu zasloveli. Ko se je približala ruska milijonska armada so se morali sicer umakniti, a so nudili tudi potem avstrijski armadi sijajno pomoč. Vendar se je Pilsudskega razmerje do zmagovitih osrednjih sil, posebno do Nemčije hudo skalilo, že v decembru 1. 1914. 'je Hindenburg prepovtdal poljskim legijam bivanje na poljskem ozemlju, ki Paderewski predsednik prve poljske vlade. Iz zbirke izrekov in zapiskov bratov Radičev ga je zavzela Nemčija. Pilsudski-je moral ostati na avstrijskem ozemlju.. Vera Pilsudskega v Nemčijo je naglo upadala. Poseben udarec je dobila Pilsudskega »nemška« orientacija po ruski revoluciji, ki je proglasila neodvisnost Poljske. Nekaj časa je mislil Pilsudski celo na to, da bi se odpeljal v Rusijo in organiziral tam bivajoče Poljake v pravo poljsko vojsko. Nemci so hoteli z rusko revolucijo, seveda mnogo pridobiti. Hoteli so, da bi proti Rusom zadostovala samo poljska armada, oni pa da bi mogli vreči vse svoje sile takoj na zapadno fronto. Toda Pilsudski je postavil previsoko ceno: popolno neodvisnost Poljske. Za kazen je moral v nemško ječo v Magdeburški trdnjavi. S tem so naredili Nemci ne le njemu, ampak predvsem bodoči Poljski sijajno uslugo. Po porazu centralnih sil je padla usoda evropskih narodov v trde neizprosne roke. V roke velikega francoskega patriota in smrtnega sovražnika vsega nemškega ali Nemcem naklonjenega, v roke »tigra« Clemenceau-ja. In Clemenceau Pilsudskemu ni bil naklonjen. Ni mir mogel pozabiti, da se je boril na nemški strani. Zdelo se je že, da je bila vsa kri in vse junaštvo mladih poljskih legionarjev zaman. Koliko laže je imel Masaryk, ki je pravilno presodil položaj in stavil vse na zmago antante! Toda tedaj PH-sudski še ni bil vsa Poljska. Clemenceau ga . ni hotel priznati. Prav. Toda D'mow-skega, voditelja nacion. demokratov, ki so ga gledali največjega sovražnika Poljske .v Nemčiji, je moral priznati. Kajti Dmowski je stavil na pravo karto: na zmago antante. Dmovrski je bil nasprotnik Pilsudskega že izza rusko-japohske vojne. On je bil tisti, ki je preprečil, da tedaj ni prišlo do oborožene poljske vstaje, ker je vplival na Japonce, da Poljakov niso oborožili. Sedaj je sedel v Parizu v poljskem narodnem odboru kot edina od antante priznana poljska vlada. In v tem trenutku je pri Poljakih omagal in. rodoljubje: Pilsudski je priznal Dmow-skega kot poljskega poslanca, na mirovni konferenci, Dmowski pa Pilsudskega za .državnega poglavarja, oba pa . pianista Paderewskega- kot ministrskega predsednika. In antanta je priznala vse tri ter z njimi samostojno Poljsko. jati. Poljski tisk Poljski dnevni in tedenski tisk oskrbujeta z vestmi dve agenciji: Pat in Iskra. Pat vrši predvsem politično mednarodno obveščevalno službo, Iskra pa domačo in s tem pomaga prvi. Svoje lastne poročevalce imajo le trije največji dnevniki. Pretežna večina poljskega naroda je kmetska, vendar ima ta del naroda samo tednike. Podeželje je precej bedno in deloma še nepismeno. Je pa podeželje politično opredeljeno opozicijsko (danes tega povdarka seveda nima) in je pod pritiskom zadnjih let moralo nekaj tednikov prenehati. Zato je poljski tisk predvsem vladni tisk in namenjen meščanstvu. Večina dnevnikov je bulvarnih in senzacionalnih z naklado 60 do 80 tisoč. Največja informativna lista sta »Ku-rjer Warszawski« in v Krakovu izhajajoči »Kurjer Codzienny«, ki izhajata v nakladi po 45 do 70 tisoč. Oficielna glasila strank izhajajo v nakladi 5 do 15 tisoč Izvodov. Uradni list vlade je »Gazeta Polska.« Notranje ministrstvo razpolaga z listom »Kurjer Poranny.« Manjša pa je vpliv nekdaj močnega časopisnega trusta »Rdeči tisk« (nima nič opraviti s socializmom kljub imenu), ki izdaja »Express Poranny.« Poluraden je še »Kurjer Pol-•ski« in je tolmač želj velike industrije. . Nemci so imeli kar pet dnevnikov. (»Kattowitzer Zeitung«, »Oberslesischer Kurier«, »Deutsche Rundschau« in dr.) Ukrajinci imajo »Dilo«, Judje pa v poljščini pisan *Nasz Przeglad.« • »skl. Dr. Ante Radič * 1868 f 1919. Od sile, zame ta vanja in preziranja ne prihaja nič dobrega. Samo v svobodi spoštovanju in ljubezni narodovi klije in raste tisto cvetje,, ki se imenuje sreča, veličina in slava naroda, to je vsega naroda — od seljaka do kralja. * Tudi zadnji hrvatski pastir naj ve, da ni sam na svetu! Pa naj po tem tudi živi! Naj ve, da ima brate po Bogu do konca sveta, a po krvi in jeziku daleč, daleč po svetu, od morja do morja! Naj ve, da ti bratje po krvi in jeziku že stoletja in stoletja trpijo ljudsko krivico, ko on sam! Naj naposled ve, da se iz tega trpljenja in zla morejo izkopati samo s slogo in ljudskim življenjem! — Tega nauka mora vsakdo izmed nas biti apostol! In potem bo zasijala tudi naša hrvatska zvezda * Moda; deco davi —, ker moda ubija stare in dobre ob'čaje. Ko žene opustijo stare in dobre običaje, tedaj zapusti nje poštenje. % Stare države Hrvatske ne bomo obnovili. S staro politiko ne bomo ničesar dosegli. Ako še kaj zmoremo, bomo zmogli z novo politiko: s prosvetljenim na- rodom — vse tja do zadnje kočice, če bo kdaj, bo nova narodna Hrvatska. Stjepan Radie * 1871 f 1928. Pravi narodnjak je najprej tudi pravi človek, ki nižjega uči, a višjega spoštuje, nikoli se mu pa ne laska niti se ga ne boji. Potem je pravi narodnjak v svojem domu dober gospodar,, svoji deci hrvatski oče, svoji ženi hrvatski mož, v selu in občini branitelj in prijatelj narodne šole in v vsaki družbi ter v vsakem razgovoru zagovornik složnega dela ter — samo če je mogoče — tudi član, pa tudi ustanovitelj kakega narodnega društva. Pravemu narodnjaku je končno volivni dan pravi svetek poštenja in največji narodni praznik. Na ta dan si ne obleče samo lepšo suknjo, nego se naj tudi vsa pamet skupi in srce očisti vsakega strahu in vsake mržnje, ker samo tedaj morejo usta jasno in glasno izreči tisto, kar hoče povedati duša in kar je prav! Vsakemu detetu so dragi roditelji, mladeniču ljuba, zrelemu človeku žena in družina. Vsakemu človeku je sveta njegova vera in drago mu je življenje in imetje. Zavednim ljudem posebej je draga in mila svoboda, za pravo in prav!co pa da pravi človek tudi svojo glavo. No glej, ne roda, ne prijatelja, ne reda, ne zakona, ne pravice, ne svobode' ni, niti ne more biti brez doma. Seljaštvo in delavstvo sta trpina in je treba, da bosta enakorodnika in neraz" družljiva zaveznika. — Od vseh pogresk delavskih voditeljev, pa tudi delavstva samega, sta najjvečji pogreški tile: Delavstvo nepomirljivo mrzi tako zvane višje stanove (burzoazijo), seljaštvo pa, ces da ono tvori neki nižji stan, nerazumljivo prezira. Ta mržnja je neprirodna že zato, ker se protivi samemu pojmu človečnosti, je pa nepravična tudi zato, ker tako zvani boljši in »kvalificirani« delavci gotovo pa vsi delavski poslovodje neprestano sami postajajo »buržoazija«, medtem ko so delavski voditelji navadno Pra vi pravcati kapitalisti, še boty nepriroden in nepravičen je delavski prezir seljaštva, zlasti če vemo in upoštevamo, da je seljaštvo po svojem številu in po svojem po štenju, kakor tudi po svoji delavnosti in po svojem, pošteno pridobljenem imetju, a zdaj tudi že po svoji naobrazbi resnično prvi stan v narodu In državi. Takoj za seljaštvom pride delavstvo, ki je po svoje m trpljenju, žal, na enaki višini s seljaštvom. Zato je treba, da ta dva trpina kot glavna enakorodnika postaneta nerazdružljiva zavezn!ka. Počkov. Konec jugoslavenstva in jugoslavenarstva Nobena sila ne rodi trajnih uspehov. Seveda tudi v politiki ne, kakršno so vodili — bodi Bogu hvala — zdaj večinoma že bivši režimi pri nas. Ali ni bilo nekaj strašnega tisto strahovanje: Kdor ni z nami, je proti nam. Kdor ne voli naših, bo preganjan, prestavljen, odstavljen, upokojen. Ubit. Zanj ne bo kruha, ne kredita, ne podpor in pomoči. Ne za njegove svojce, starše, ženo, otroke. Tako so resnično divjali ljudje, ki so še danes med nami in dovolj smeli, da si zopet 'prilaščajo nekakšno vodstvo že tolikokrat zapeljanega in ogoljufanega naroda.. Nihče se pa še ni našel, ki bi napravil tu red in odpravil grozne krivice, krivičnike Ra odpravil tja, kamor spadajo: med izkoreninjence naroda — za večne čaše. S hrvatskim sporazumom, ki je uspeh dolgoletnih prizadevanj zgledno zavednega hrvatskega naroda, prihaja ozdravitev zares že neznosnih razmer. Vrača se toplo bratstvo in človečanstvo v srce človeka, ki ga vsi navedeni poskusi zatiranja, preganjanja in trpinčenja niso strli ne poživinili. Prihaja vstajenje poštenja in pravde, ki vodi po slogi in edinosti enakopravnih bratskih narodov do zmage človečanskih pravic in - dostojanstva poštenih državljanov. V teh razburkanih časih nam je to bolj potrebno ko kdaj prej. Samo sovražnik domovine ne čuti te velike, temeljne potrebe, ki pa je glavni po goj za našo srečnejšo bodočnost. Za našo skupnost tako nevarnih režimov je bilo nekaj vrst .in raznih barv. Med njimi se je občasno kaj razpaslo tudi tako imenovano jugoslavenstvo ali jugoslavenarstvo, ki pravkar jemlje dokončni konec. Mnogo nas je, ki smo mu vsaj za nekaj časa nasedli, pa smo vendar še pravočasno spregledali. Drugi se še danes nekako slepo lovijo v njegovi temi, vendar brez nade, da bi vanj še kdaj posijali peklenski žarki starih nasilnikov, ki jim je zavedni hrvatski narod Obletnica velikega moža Pred dvema letoma je umrl T. G. Ma«aryk ob dvanajsti uri zastavil nesrečni pohod v njegovo in našo pogubo — za vedno. , Pa poglejmo, kako se je beograjski »Socijalni Vesnik« že pred tedni poslovil od lažnega jugoslavenstva! Ta list piše med drugim, da nima prav nobenega razloga za obžalovanje, ker je to »jugoslavenstvo« pokopano. Pokopano je in izginilo je — veli »Socijalni Vesnik« — s sveta tisto, kar ni moglo niti živeti, ker je bilo lažno in škodljivo, potem pa nada ljhje: • »jugoslavenstvo, ki so o njem pripovedovali in ki so . nam ga servirali vseh dvajset let od ustvarjenja Jugoslavije, je bila resnično velika izmišljotina in laž, pa tudi velika nesreča za vso našo novo in mlado državo.1 To »jugoslavenstvo«, tako znanstveno ko praktično, ni služilo okrepitvi naše mlade države in naroda, nego je — nasprotno — oviralo in pre-prečalo njeno utrditev in ureditev. To »jugoslavenstvo«, ki so ga rabili politični trgovci in hohštaplerji, ni približevalo in spajalo treh jugoslovanskih narodov (Srbov, Hrvatov in Slovencev), marveč jih je — nasprotno — še bolj oddaljevalo' in razdvajalo. To »jugoslavenstvo« ni bilo simbol (znak) svobode, bratstva *in enakosti naših treh narodov (Srbov, Hrvatov in Slovencev), ki so stvorili skupno državo, nego sinonim (soznačniča) politične reakcije (nazadnjaštva), socialne krivice in gospodarskega izkorišče-vanja, ki jih je izvajala šaka pooblaščenih . »jugoslavenskih integralistov«, tako na srbski ko na hrvatski in na slovenski strani.« Ker je konec »jugbslavenov«, smo radovedni, kakšno obleko bodo zdaj oblekli. Prebujeni narod jim ne bo dal nobene, kakor tudi ne tistim, ki so se pred njimi in . za njimi vrstili drug za drugim z enako škodljivim tekmovanjem strašne politične zablode. Sotlski. Dobri živci V. življenju je že tako, da dobi igro tisti, ki ima boljše živce. Kar je tudi za nas v tehle časih posebno važno, je to vprašanje. Res je, da bo vojna, ki se vrši v sosednji državi, imela vpliv tudi na naše življenje, predvsem na gospodarstvo, ki bo v marsičem izgubilo, toda treba je računati s stanjem, kakršno je, ter čustva čim dalje proč odrinili od srca. Vsako jadikovanje pomeni že popuščanje živcev, ki ni na mestu. Hvala Bogu, nismo z ničemer aktivno vrinjeni v vojni ples, ki ne kaže nič dobrega. Jedva se je začelo, se že skoraj čutijo posledice. Toda četudi bi prišlo do česa hujšega, je treba imeti v stanje trezen pogled, hladno presojo, mirno odločitev. To .veljaj tako za množico, kakor za posameznika, načelo pa bodi, nikoli kloniti, pa naj pride kar hoče! V času, ko gori Evropa, je naš notranje politični položaj doživel spremembo, ki je marsikomu še dandanes silno čudo. Zmagala je zdrava pamet, drugega ne moremo reči, ko ugotavljamo trdnost države, ki. je trdna* kot ni bila-.še nikoli , v prieklih dvajsetih letih. Hrvati so dobili igro zbog dobrih živcev. Tu imamo primer zdravja našega naroda. V velikih časih tudi Slovenci in Srbi niso klonili in so razumeli položaj. Treba je še nadalje vztrajati po načelu, ki obeta zmago in kj veli: Boja ne bije hladno orožje, temveč srce junaka! P- Amnestija Vsaki spremembi režima sledi navadno amnestija, ki potrjuje, da so prejšnji režimi kaznovali mnoge in mnoge, ki so še politično »pregrešili zoper zakon.« Kako se je tu in tam kak posameznik istovetil z zakonom ali stranka z državo, ne bomb ponavljali, ker se je o tej stvari pri nas že mnogo govorilo, še več mislilo. Zdaj smo končno prišli; po dolgih mukah do stanja-, ko bo zopet za merilo veljal zakon — ne pa slučajna »stranka«, kot se je prakticiralo v naši davni in nedavni preteklosti, življenje pa je potrdilo znano dejstvo, da stranke gredo, narod ostane, vsaka krivica pa se mora nekega dne popraviti.; Ker slehrna diktatura leži na posame; znikib, ki jim volja naroda ni prav nic mar, zato potrebujejo takšni ^posamezniki izjemna sredstva, da se obdrže na površju. če se zamislimo v zgodovino, vidimo, da je ustroj koncentracijskih taborišč i. si. mogoč samo dandanes,- Volja, posameznikova je najvišji zakon, ki se mu morajo »podaniki« brezkompromisno pokoriti. Posledice takšnega stanja. so kazni, ker ravno vsakomur se ni mogoče pokoravati, če je nepravda silnejša od pravice in zakonitosti! Pozdravljamo amnestijo, ki naj posveti še nadalje v vse kote! d. Proč z navijalci cen! Kadar udari ljudi kaka nesreča, se večino najdejo med njimi propalice, ki obračajo nezgode v svoj prid. Niso redki slučaji ob požarih, ko ljudje gasijo, da se vtihotapijo med gasilce temni elementi ter kradejo, kar so požrtvovalni možje rešili v korist nesrečnika, še hujše je, kar uganjajo takšni temni elementi v slučajih vojne. V spominu so nam povojni bogataši, ki so se pojavili na nebu bogatih kakor meteorji. Naravnost zločin je, da so se tudi to pot, jedva je padlo le nekoliko strelov med Nemci in Poljaki, znašli med našim narodom navijalci cen, ki seveda samo čakajo trenutka, ko bo ljudstvo mogoče oropati, kolikor se bo le dalo. še preden nas zadene ta nesreča, je treba, da se pripravimo tud: tu na boi, ker ne gre, da bi zločinci — ki za domovino, to je vedno tako, nikoli niso ter ne ne bodo tudi v bodočnosti žrtvovali niti lasu — izkoriščali uboge ljudi, gradeč si na njih račun nenasitne trebuhe. Vsakogar, ki bi kakor koli stremel po nečem zoper narod, je treba eksemplarično kaznovati, zaznamovati ga kot zločinca ur-žave št. 1 in ga vtakniti v ječo. v ■ e fa. ko bo narod varen pred brezobzirnimi krvosesi! a- Kulturna obzoria Vez med šolo in domom mora postali močnejša Naioge ijudskošoiskega učiteljstva z ozirom na pomoč pri domači vzgoji učitelj obstati in, čakati, da izginejo same po sebi, kajti iz hlapcev je treba napraviti ljudi! Delo za domačo vzgojo mora biti načrtno organizirano in so za to organiziranje poklicane predvsem ustanove Pedagoška centrala, društvo Šola in dom, Učiteljski pokret der Ženski odsek JUU, pa seveda v prvi vrsti vse učiteljstvo. Sistematično zbrani podatki o gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju otroka naj služijo kot teoretična osnova za delo pri domači vzgoji. Za vse to prizadevanje je seveda potrebna solidarnost staršev, ki morajo dobiti za prizadevanje učiteljev razumevanje. V ta namen se pa zbirajo starši v šolah na roditeljskih sestankih, kjer skupno z učitelji razpravljajo o Vzgojnih ukrepih ter o različnih socialnih in kulturnih dejanjih. Najprej pa je treba s starši razčistiti vprašanje pol-rti enostrankarske zagrizenosti, ki zajema bolj in bolj tudi šolsko mladino, čemur so krivi zunanji vplivi. Učenci so tako proti učiteljem, kakor tudi drug proti drugemu naravnost sovražno razpoloženi in se to očituje v predrznosti, zasmehovanju, pretepih itd. Tu je potrebna popolna depolitizacija šolske uprave, kajti šele tako se bo de- Kakor smo že poročali, je o tem vprašanju govoril na pedagoškem tečaju v Mariboru g. prof. Čopič. Njegove jedrnate misli so načelne važnosti in se mora zato z njimi seznaniti tudi širša slo venska javnost. Danes, ko ne more slovensko ljudstvo zadostiti radi ekonomskih težav niti svojim materialnim in tudi ne kulturnim potrebam, je več kot nujna pomoč, ki jo naj nudi učitelj — domu. Koliko je najrazličnejših nasvetov, ki so jih potrebni očetje in matere glede oskrbovanja, negovanja in vzgoje otrok! Saj so cele vasi, kjer ni ne zdravnikov, ne babic, zaščitnih sester, pa tudi ne duhovnikov in je v njih edini izobražen svetovalec — učitelj. Da, učitelj mora postati pomočnik pri domači vzgoji, svetovalec v občestve-nem, najsi bo to v vaškem, trškem ali v mestnem življenju. Duhovnik sicer postavlja temelje moralnemu življenju, toda je v svojem dejstvovanju radi socialne, kulturne in politične razgibanosti omejen. Društva delajo v duhu svojih načel in je radi tega njihovo delo enostransko ali oelo pristransko. Zato je pa v prvi vrsti poklican kot nevtralna oseba učitelj, da pomaga pri tizvenšoiskii vzgoji v duhu občečloveških in narodnih načel. Cehovstvo je že zdavnaj za nami. Danes sega človekovo udejstvovanje v vsa področja. Delo na enem področju človeškega snovanja je tesno povezano z delom drugega področja. Gospodarsko udejstvovanje posameznikov in skupin se je razširilo na vsa območja. Politika sega v vsa področja javnega življenja. Država hoče biti udeležena v vsem dejstvovanju. Sploh je opaziti aktivnost, ki se hoče uveljaviti na vseh področjih človeškega dela. In šola? Danes je otrok v morju vsega tega delovanja. Učitelj je omejen v ozek okvir strogo predpisanega dela. Organizacije siHjjo s svojimi idejami v šolo, Vsi mogoči faktorji hočejo dobiti vpliv v šoli in jo podrediti svojim smotrom! Toda, učiteljstvo samo mora ubraniti šolo pred tem omejevanjem! Učiteljstvo je namreč dovolj sposobno, da samostoj no vodi šolo In da dobi nanjo tako močan vpliv, da mu ne bo treba pred ničemer več kloniti! Več je momentov, ki utemeljujejo potrebo učiteljevega izvenšolskega vzgojnega udejstvovanja. Psihološki moment poudarja to, da spozna učitelj pri tem delu otroka takšnega, kakršen ie izven šole — med tovariši, doma, v igri itd. Pedagoški razlog govori o tem, da niso možni učni uspehi, če nasprotuje domača vzgoja šolskemu delu. Stik s starši pomaga k zbližanju učitelja in učenca. Sociološki moment opozarja na sedanje razlike med starši in učitelji. Vsak dan je namreč čuti kaj prijetne besede: »Nimamo učiteljev, ki bi nam pomagali!« Domača vzgoja mora biti tudi gospodarska. To delo vrše predvsem strokovne organizacije. S temi pa mora navezati šola tesne stike. > In še — narodnostna vzgoja! Maio nas je Slovencev, aH smo ljudje z enakimi pravicami kot jih imajo drugi. To zavest naj učitelj vceplja ljudem — pri vzgojnem delu izven šole. To so osnovni vidiki, ki naj vodijo učitelja pri delu za domačo vzgojo. Ob tem bo pa seveda trčil na mnoge težke ovire, proti katerim pa mora smelo nastopati. Najhujša med temi ovirami je — beda. Slovenski starši imajo danes edino skrb, ki se suče okrog vprašanja: Kako živeti? Ob tem problemu se neha vse kulturno življenje. Slovenci smo narod proletarcev, ki se bore za golo življenje. Odtod pa izvira porazna kulturna zaostalost. kajti kultura raste Iz materialnih vrednot. Prosveta pri nas je v zastoju. Da je temu tako. nam pričajo resnične razmere. Mozaštvo sijajno uspeva, babieverstvo še vedno cvete, higiena ie obupna, umrljivost novorojenčkov narašča itd. Posledica bede je nadalje alkoholizem. ki je gospodarska in socialna bolezen. Dejstvo ie namreč, da najdejo ljudje, ki imajo sredstva za višje kulturno življenje, nadomestek za alkohol. Nadaljnja rana naših prosvetnih razmer je strankarstvo, ki onemogoča vsakomur udeistvoyanje na noliu domače vzgoje orosvete. Pred vsemi temi težkočanti pa ne'sme bo vseznalski in dogmatičen, ampak ljudem razumljiv, domač, ljudski. Na roditeljskih sestankih in v sicer šnjih razgovorih naj se od kraja ne ob' ravnavajo vprašanja občečlovečanske državljanske in druge vzgoje, marveč naj se obdelajo konkretne zadeve, ki zadevajo starše prav živo in ki imajo svoj izvor v gospodarsko-socialnih razmerah. Take naloge, ki bi se jih naj skupno lotili starši in učitelji, so na primer: Preskrba otrok s samoučili. Vse to naj dobijo otroci v šoli, da bo odpadel občutek zapostavljenosti pri revnejših in - da bo učno delo nemoteno. Skupno naj se izvrši pritisk na odločilne činitelje, da se bo izvrševala zdravstvena zaščita otrok, kar je z zakonom že itak določeno, pa se ne izvaja. Po trebnih je mnogo več šolskih zdravnikov in zaščitnih sester, nujni so pogostejši zdravniški pregledi otrok, potrebno je brezplačno zdravljenje šolske dece iz socialno šibke družine itd. Silno aktualno je prehranjevanje oddaljenih in siromašnih, oskrbovanje otrok s copatami (v zimskem in deževnem ča su) in pod. Bedo otrok je treba manjšati z javnimi dajatvami. Če črpata banovina-in država iz alkoholizma, ki je posledica bede, s trošarinami ogromne dohodke, zakaj se ne bi te trošarine še povečale za socialno pomoč bedni deci?! V borbi za dosego teh konkretnih smotrov naj se navežejo s starši tesni stiki in se naj šele potem postavijo bolj odmaknjeni smotri. Vzporedno s komkret nim delom pa je popolnoma mogoče obvarovati tudi teoretske zadeve, kakor obleke, neuboglji- politiziral tudi vpliv na mladino. Učitelj naj bo sicer politično orientiran, saj mo- vprašanje prehrane, ra imeti vsak človek v svojem življenju vosti, nesocialnosti itd. trdno in stalno linijo, ali v odnosu do Na teh osnovah se lahko najdejo star mladine bodi učitelj samo človek! ši in učitelji pri uspešnem skupnem delu. V odnosu do domače vzgoje, do star- Strnejo "naj se v nepolitičnem društvu šev, je vazen Predvsem način dela, da Šola in dom, ki mora postati sčasoma se dosežejo stiki. Zato je v prvi vrsti žarišče vseh akcij za izboljšanje šolskih potrebno, da se učitelj v^ kraju uživi, da in domačih vzgojnih prizadevanj. Starši spozna razmere m da začuti ootrebo pri- in učitelji se morajo združiti k delu za bližati se ljudem. Njegov nastop naj ne boljšo bodočnost slovenske mladine! Kulturna sezona na vasi čudno se sliši govoriti ali pisati o kulturi v teh dneh, ko so pričeli novi boji, ki pretijo vprav kulturo začasno potisniti popolnoma v ozadje. Vendar nas časi ne sinejo zmotiti,, niti-ovirati, četudi so še tako neprikladni za širjenje kulturnih nalog. Mi namreč ne smemo misliti le na trenutke sedanjosti, temveč na bodočnost maše mladine, na tisti čas, ki ni več daleč od danes in v' katerem se bodo odigravale velike stvari, važne za desetletja. Biti moramo na ^ta čas pripravljeni vsestransko in si že sedaj izdelati podrobne načrte vseh reform, ki bodo potrebne na katerem koli področju. Zato se nam zdi začetek vojne kot opomin, da izdelamo vse potrebno za uresničenje stvarnih potreb; kajti pri začetku moramo pomisliti na konec vojne, ki bo nedvomno takšen, da bo nudil vse pogoje za to, da položimo najmocnejše_ temelje novemu, plodnejšemu in srečnejšemu razvoju narodov. Reforme pa se ne začenjajo zgoraj, temveč spodaj; in tudi se ne začenjajo pri številčno najslabšem, temveč najmočnejšem socialnem razredu, ki razpolaga s svežimi silami in ima za to največje razvojne možnosti v bodočnosti. Tu sem spadata predvsem kmetski in delavski sloj, doslej najbolj zanemarjena in vendar v narodnem življenju najpomembnejša. Nani gre tokrat za oboje in zlasti za kmetski sloj, ki obvladuje slovensko podeželje ter potrebuje zlasti v kritičnih evropskih mesecih od kulturnih krogov pomoči, da bo vse to zdržal brez večjih pre-tresljajev, ki bi mogli škodovati njegovi kulturni rasti. Zato delo na vasi ne sme zastati, temveč sc mora obratno vprav podvojiti. Kdor je v predzadnji številki »Edinosti« bral članek o pričetku nove kulturne sezone, je videl, da se je članek nanašal v prvivrsti na mesto. Danes pa si v kratkih obrisih poglejmo, kai pričakujemo od kulturne sezone na deželi Malokdaj se govori o kulturni sezoni na vasi; kadar že uporabljamo to besedo, mislimo na mesto, kjer se kulturno življenje uravnava v zato določenih ustanovah več ali manj načrtno. Te sistematike pa docela pogrešamo na deželi in tudi pozabljamo, da bi sc kultura na deželi morala prav tako ^usmerjati strogo na-črtno,, cenajdoseremp v tem oziru kak- * Dom za učiteljiščnike je bil v nede^ l.jootvorjen v Ljubljani. Blagoslovil ga je skof dr. Rozman, prisostvoval pa je slavnosti tudi ban dr. Natlačen. Zavod je zvezan z Marijaniščem na Poljanski cesti tn bo letos sprejel 40 učiteljiščnikov, prihodnje leto pa že 60. Baje se snuje tudi v Mariboru podobna akcija, v zvezi s Slomškovo družbo. šne uspehe. Tudi se očividno ne zavedamo nujnosti kulturnega stikanja mesta vasjo, kar ravno še poglablja že itak dovolj globok prepad med tema ločnicama dveh socialnih razredov in dveh svetovnih naziranj. Vse to bo sčasoma treba izboljšati in postaviti na pravilnejšo osnovo, pri čemer si bomo v marsikaterem pogledu mogli vzeti za vzor resno skrb, ki jo kažjo v prizadevanju za prosvetno povzdigo hrvatškega naroda hrvatske vaške organizacije. V čem pa naj neki obstoja kulturna sezona na naši vasi? Predvsem prihajajo tu v poštev predavanja, v katerih naj se kmetu na poljuden način sistematično poglablja vpogled v gospodarska, nacionalna, kulturna in politična vprašanja. V teh dobah naš kmet ne sme biti nepoučen ali pa pristransko poučen o teh važnih problemih, zlasti v kolikor se tičejo mednarodnega položaja, ki soodloča tudi v razvoju vsakega posameznega naroda kot nad vse pomembni činitelj. Oblika, v kateri naj se takšna predavanja vršijo, bo prej ali slej morala tudi na deželi prevzeti značaj načrtnih tečajev, katerih izvedba se ne bo mdgla posluževati vzora naših ljudskih univerz, ampak se bo morala ravnati izključno po potrebah našega ljudstva, čim bodo pripravljeni načrti, bodo na razpolago tudi predavatelji; v tem pogledu se ni treba bati pomanjkanja, ker imamo Slovenci danes dovolj mladih, izvežbanih, resnih in sposobnih ljudi, ki bodo z veseljem služili povzdigi svojega naroda. Pogoji za uresničenje teh načrtov so pri slovenskem narodu dani v dovoljni meri in tudi ne bodo povzročali nobenih finančnih težkoč. Potrebno je le koncentrirati vse naše ljudske plasti in izvesti povezano organizacijo, ki se ne bo pustila izigravati od političnih strank, marveč bo od njih neodvisna in ji bo edini cilj vsestranski dvig našega naroda. Poglejmo Dance, Čehe, Francoze in nekatere druge narode, kaj so v tem oziru storili; in ni treba hoditi tako daleč: poglejmo Hrvate, kako trdno so s svojim smotrnim prizadevanjem zasekali prvo brazdo svoje kulturne bodočnosti. Tudi mi moramo storiti enako in podvojiti vse mere, da nas nagli tok svetovnega razvoja ne bo našel nepripravljene, nedozorele! (Konec prihodnjič.) d, POZOR! Naročniki iz Maribora in okolico lahko poravnajo naročnino osebno pri opravi v Mariborski tiskarni Naša miadma Mladina in vojna Rodili smo se med ali malo po svetovni vojni in le redkim med mlajšimi so še v spominu dogodki iz te velike vojne, ve-l:ke zato, ker je bila svetovnega obsega in je bila posledica in vzrok spremembam svetovnega gospodarstva. Starejši od nas so nam pripovedovali svoje doživljaje, dogodke in vojne strahote, pripovedovanja pa so končali in večkrat prekinili, češ, saj mladi ne moremo razumeti tega, kar se je dogajalo: razbite družine, čakanje pisem s fronte, obvestila o padlih, ranjenci, moka na karte, begunci, glad... in verižništvo. Komaj smo dorasli, pa tudi mi doživljamo veliko vojno. Na nekem mednarodnem kongresu demokratske mladine je mladi govornik povedal, da ima mladina v vojni največ izgubiti. Najmlajšim bodo odvzeti očetje-redniki in v njih komaj prebujeno zavest bodo vdrle slike življenja in sveta v naj-brutalnejših obrisih, življenjska pot mnogih bo iztirjena, pretrgana, morda celo — ustavljena. Njih mladi načrti, njih upi iti rtade, njih mlada, sveža, poštena in pogumna hotenja bodo zastala. Njih izobrazba, vzgoja, delo ... Zato je imela mladina, tako nemška kakor poljska, francoska, balkanska ali katera koli druga — pač največ vzroka in pravice boriti se proti vojni. In to nalogo je po svojih močeh tudi vršila. Spomnimo se le velikih mednarodnih mladinskih združenj za mir, proti vojni. »Ustvarimo skupnost živih, da ne bomo doživeli skupnosti mrtvih — v grobovih!« je bilo geslo. Spomnimo se velikih zborovanj povsod po svetu in mirovnih akademij. (Tudi mariborska mladina je priredila tako akademijo sredi težkih ovir.) Katoliška, delavska, študentovska ... mladina je izpovedala na teh zborovanjih, akademijah, v tisku in spomenicah svoje trdno prepričanje, da je mogoč le v miru uspešen razvoj in napredek človeštva. Ni pa bilo v njeni moči, da o tem odloča. O vojni in miru, o napredku in zastoju so odločali drugi. Miadina, posebno mladina narodov, ki so in bodo ogrožani, mora zavzeti do vseh dogodkov svoje jasno stališče. To stališče mora izhajati iz njenega programa. Njen socialni in narodni program sta na preizkušnji in na prekretnici. Na ramah mladih ljudi leži že odgovornost :?a bodočnost. Na preizkušnji je vsak narod: ali ima dovolj jasen narodni program, ali ima njegovo ljudstvo dovolj jasno stališče kar tiče gospodarske in socialno-po-litične ureditve družbe, ali je dovolj odločno in pogumno, da izvede ta svoj ‘program in dovolj zrelo, da ve, kam se mora nasloniti v težkih časih, kje si iskati dobrih in zanesljivih zaveznikov. Na preizkušnji so celo vsa tista moralna in etična načela in norme, ki so vladale stoletja in ki so bile podlaga ureditve mednarodnih odnosov in odnosov med posameznimi družbenimi razredi, med posameznimi ljudmi. V krizi vseh teh odnosov se vprašajmo: ali nimajo ljudstva hlapcev Jernejev (in ti Jerneji živijo v Nemčiji in na Poljskem in v Franciji...), ali nimajonaro-di, kakor na pr. mi Slovenci in Slovani ali nimajo v krizi vseh teh odnosov ponižani, izkoriščani, tlačeni celo možnosti, da na temelju novih moralnih iti socialno-etičnih načel zgradijo nekaj novega, čeprav ogroža ta kriza njih življenja, predvsem še mladino? Po vojni so se ponesrečili vsi poskusi, da bi se mednarodno življenje demokratiziralo. (Druš tvo narodov, gibanje za Panevropo — zvezo združenih držav Evrope.) Vsi ti poskusi so bili pričeti na temelju starih načel, zato niso uspeli. Na temelju načel, ki so priznavala pravico narodnega tlačenja in socialnega izkoriščanja. Mladina vseh narodov in slojev, ki se je znala strniti v mirovno fronto, bi znala to fronto spremeniti tudi v bojno fron-to, ce bi napadalec ogrožal obstoj naro-doy in ljudstev. Bodoča podoba sveta bo pokazala sadove in dala spričevalo. -ko. Iz zveze kmetskih fantov In deklet Voglje Sredi zapletenosti današnjih dni, ko na frontah že grme topovi in jekleni Ptiči sejejo strah in razdejanje, slovenska kmetska mladina nemoteno prireja svoje maniiestacijc zemlji in delu ter se ne plaši še tako temnih in grozečih oblakov. Tak praznik kmetske mladine ie bil v nedeljo, dne 10. septembra v Vodjah na Gorenjskem ob vznožju najlepših planin prelepe slovenske zemlje. Nad 600 ljudi je prisostvovalo razeibani povortl, kf je z državno, šlo^nsko ” rta*o zeleno zastavo z deteljico na če]u. s strnje- Gospodarstvo Kakšna agrarna politika koristi delovnemu ljudstvu V zadnji številki »Edinosti« smo v članku »Novo delo v novih razmerah« med drugim postavili tudi načelno zahtevo, da vlada čim prej pristopi k kon-strukivnemu delu za napredek našega kmetijstva. Danes hočemo to zahtevo malo razčleniti in vsaj. v glavnih obrisih pokazati, kakšna agrarna politika vlade bi bila množicam delovnega ljudstva stvarno koristna.. Bliža se trenutek, ko bo narod imel po dolgem času zopet priliko, da si bo svobodno izbral zastopnike v parlament. Zato je treba, da si'je delovno ljudstvo na jasnem s svojimi osnovnimi zahtevami, katerih izvršitev bo zahtevalo od svojih zastopnikov. Predvsem bi morali dati kmetijskemu šolstvu večjega razmaha. Obema poljedelskima fakultetama v državi bi morali povečati kredite, da ne bi bile samo učilišči, temveč središča znanstvenega dela za napredek kmetijstva. V Sloveniji bi morali ustanoviti vsaj eno srednjo kmetijsko šolo z agrarnim institutom, ki bi se bavil s kmetijskimi problemi, ki se tičejo specialno Slovenije. Število dipl. agronomov je za maše razmere odločno premalo. Okrajni kmetijski referenti bi ne smeli biti samo upravni uradniki, tem več predvsem praktični kmetijski strokovnjaki. Morali bi imeti primerno ugledno posestvo in po možnosti poskusno postajo. Le tako bi bil stvarno v korist kmetijskemu sloju. Kmetijsko ministrstvo bi moralo preskrbeti s pomočjo kmetijskih znanstvenih zavodov, da se izdela načrt za postopno preusmeritev naše kmetijske proizvodnje. Da pokažemo na koristnost te zahteve, naj omenimo samo, da bi izvoz našega sadja, posebno namiznega grozdja, utegnil biti mnogo večji, če bi proizvajali kvalitetno blago, kakršno se zahteva na mednarodnem tržišču. Vse zahteve inozemskih kupcev more natančno poznati samo država, kajti ona razpolaga s trgovinskimi zastopstvi v vseh važnejših trgovskih središčih. Toda pri izdelavi načrta za preusmeritev kmetijske proizvodnje moramo prav tako voditi račun o naših razmerah: o kakovosti in legi zemlje, o klimi itd; Tudi za to delo so poklicani predvsem državni kmetijski zavodi. Tretja važna zahteva, — o kateri se je v dnevnem časopisju že ponovno pisalo —' je, da se vendar že enkrat pristopi k melioracijskim in izsuševalnim delom tudi v Sloveniji. V tem pogledu se ni pri nas po svetovni vojni skoraj ničesar naredilo. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna pokrajina; problem zemlje se že resno postavlja, a kljub temu še nobena vlada ni pristopila k izsuševalnim delom v Prekmurju, na Dravskem polju in drugod in niti ni skušala rešiti problema Cerkniškega jezera. 7, izsuševanjem teh kompleksov bi se pridobilo na stotine hektarjev plodne zemlje, s čimer bi se Slovenija vsestransko okoristila: pove čala bi se produkcija življenjskih potreb ščin, zmanjšala brezposelnost pa tudi zdravstvene prilike bi se znatno izboljšale (posebno v Prekmurju!). Tudi za kmetsko zadružništvo ni doslej vlada imela pravega razumevanja. Podpiranje gotovih zadrug iz nizkih strankarskih namenov je čisti zadružni ideji več škodilo kot pa koristilo. Torej tudi v. tem pogledu se mora . politika vlade iz temeljev izpremeniti.. Tu morajo biti zahteve delovnega ljudstva še posebno odločne. Nekateri pri nas namreč še vedno mislijo,, da imajo monopol pri uživanju državnih podpor, kljub temu, da. je sam podpredsednik vlade jasno izjavil, da je dobi strankarskih privilegijev odklenkalo. Ni res, da naš kmet nima smisla za zadružništvo, če je doslej nekaj zadrug propadlo, je to predvsem radi pomanjkanja izobraženega strokovnega vodstva v zadrugah. Zato bi bilo treba, da država poskrbi za vzgojo potrebnega kadra zadružnikov in zadružnih tehničnih strokovnjakov, ki so potrebni predvsem pri strojnih in produktivnih zadrugah. Krizi v našem kmetijstvu je v veliki meri vzrok tudi zaostala proizvodna tehnika na naših kmetijah. Toda moderni poljedelski stroji so dragi in kmet si jih težko nabavi. Z umetnimi gnojili je isto. Pogledati bi bilo treba malo v delovanje naših industrijskih kartelov in v ozadje carinske politike prejšnjih vlad. pa bi kmalu nazorno videli, koga so zastopali in v čigavem -interesu so vladali bivši »voditelji« iri »vodje.« Primerov za carinske ukrepe v polpretekli dobi, ki so očitno kršili interese kmetski množic in ki so bili uvedeni samo v korist nekaterih fnančnih krogov, bi lahko kdaj pozneje navedli lepo število. Za sedaj naj zadostuje samo ta ,splošna ugotovitev in zahteva, da se s tako kmetijsko politiko neha in da se omogoči kmetovalcem cenen nakup poljedelskih strojev in umetnih gnojil, kar se da doseči z zmanjšanjem carine in kartelskih cen pri teh proizvodih. Jasno je,, da se vsi ti ukrepi za napredek kmetijstva ne dado izvesti s krediti, kr so v tekočem preračunu za kmetijstvo odobreni, toda k delu je treba takoj pristopiti, pa čeprav s pomočjo notranjega posojila, kajti tega ne zahtevajo samo koristi kmetov, temveč življenjske koristi vseh slojev našega naroda. Delovno ljudstvo mora zahtevati- od svojih parlamentarnih zastopnikov, da bodo pri obravnavanju bodočih državnih preračunov strogo pazili, da se s.tako važno narodnogospodarsko panogo kot je kmetijstvo ne bo več tako brezbrižno postopalo. Miirin. Kaj in kako prideluje naš kmet? Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu nam je dala precej vpogleda v naše zaostalo kmetijstvo. Razstava je bila sicer precej dobro organizirana, vendar še ne tako, kot bi bilo radi njene važnosti želeti. Podčrtati moramo njen veliki pomen za bodočnost našega kmetijstva, ker nam je osvetlila marsikaj, kar nam je bilo prej nejasno. Razstavljeni so bili domala skoraj vsi proizvodi našega kmetijstva, poleg perutnine, malih živali, mlekarstva, seme-nogojstva, sadjarstva, vinarstva in vrtnarstva. Nabiranje gob in zdravilnih zelišč pa moramo prav tako prištevati kot postranski zaslužek naših bajtarjev, da si vsaj malo lajšajo svojo bedo. Če si vsaj površno ogledamo razstavljene pridelke, moramo priznati, da so razstavljalci vložili v razstavo precej tru- da. Rejci malih živali so svojo razstavo od prejšnjih precej izboljšali. Podčrtati so hoteli na vsakem mestu donosnost reje malih živali, vendar kaj novega nam niso mogli prikazati, če se čtovek vpraša, zakaj ni reja malih živali na vasi bolj razširjena, moramo iskati vzroke v veliki pažnji in skrbi, katere morajo biti deležne te živali, za kar pa slovenski kmet nima časa in dokler ga ne bo imel, odnosno ne bo njegov splošni gospodarski položaj boljši, reja malih živali na podeželju še vedno ne bo razširjena. Smatrala se bo ta reja za tratenje časa, ker ne prinese ob površnem gojenju nobenih uspehov. Isto velja za golobe. Oboje je postranski zaslužek, ki zahteva veliko volje in časa, da je res donosno. V manjši meri velja to za perutnino, ki je bila razstavljena v velikem številu. nimi vrstami koscev in grabljic ter ob vriskanju in igranju harmonike korakala na tekmovališče ter se kot sklenjena vrsta discipliniranih kmetskih vojakov postavila ob tekmovalnem prostoru, čakajoč povelja, da zamahne v trepetajočo travo kot bo zamahnila nekoč, ko bo terjala svoje kmetske in človeške pravice. Vse navzoče je pozdravil najprej tov. Moli Franc ter se jim zahvalil, da so se odzvali pozivu kmetske mladine in se udeležili njenega velikega praznika. Potem je predal besedo tov. Vinku Kristanu, delegatu Društva kmetskih fantov in deklet »Brazda« iz Ljubljane, ki je spregovoril v imenu, tiste mladine, ki se je, rodila na vasi, je na vasi rasla, ki pa so jo nezdrave in obupne razmere vasi iztrgale z rodne grude in je bila primorana najti zatočišča v mestu, da tu poišče prostora in skromnega koščka kruha v svoji vsako’ dnevni borbi za goli obstanek. Kot delegat Zveze kmetskih fantov in de- klet je spregovoril v temperamentnih besedah tov. Ivan Nemec, ki je pozval vse navzoče delovno ljudstvo, naj bo pripravljeno in budno, kajti veliki dogodki se pripravljajo, ki bodo zahtevali ogromno sil, napora in požrtvovalnosti. Prikazal je usodnost trenutkov, v katerih se zopet odloča usoda narodov in vsega človeštva ter je zaključil svoj govor z besedami: »Mi smo kmetje in Slovenci, naša zemlja je kmetska in slovenska, Slovenci in kmetje ostanemo in zemlja ostane kmetska in slovenska. In ni ie sile, ki bi to spremenila!« Njegovim besedam je sledil aplavz in burno pritrjevanje. Sledila je tekma koscev. Po tekmi pa so se ljudje zatekli iz hude vročine v prijetno senco veseličnega prostora, kjer so se razdelile nagrade. S tem kmetskim praznikom se ie voeljan-ska mladina častno- uvrs*ila med številne letošnje prireditve kmetske mladine. Videli smo lahko najrazličnejše pasme. Vse imajo svoje dobre in slabe strani; nazadnje pa se moramo zadovoljiti z našo Štajerko, ki je skromna in odgovarja našim razmeram. , Njej posvetiti še več pažnje kot dosedaj in uspehi bodo v bodoče gotovo večji. Modeli modernih kur-nic, kakršnih na vasi nimamo prilike videti, nam dokazujejo našo zaostalost v perutninarstvu. Kokošjereja slovenskega kmeta je daleč za ono, ki smo jo videli na razstavi in si zato ne sme nihče misliti, da je naše perutninarstvo na bogve kako visoki stopnji. Mlekarstvo je bilo na razstavi res vzorno prikazano. Tu smo lahko videli uspehe našega mlekarskega zadružništva, katerega pomen še vedno premalo cenimo. Prav v mlekarstvu je dosegel gorenjski kmet največje uspehe in napredek, ki ga drugod zaman iščemo. Semenogojstvo ni panoga slovenskega kmeta; z njim se ukvarjajo le veleposestniki, katerim donaša lep dobiček na račun malih posestnikov. Tudi okopavine, zlasti krompir, ni tisti, ki zraste na kmetovi njivi. Naš kmet nima prilike, ne sredstev, da bi si mogel kupovati umetnih gnojil in postaviti take kleti za shranjevanje semenskega krompirja, kot smo jih videli na razstavi. To velja tudi za sadje-rejstvo in sadne sušilnice, da o vinarstvu niti ne govorim. Z ribogojstvom se naši kmetje prav malo ukvarjajo! Za to nimajo časa, niti sredstev in je zato ribogojstvo panoga, s katero se bavi naš meščan. Gobe in zdravilna zelišča pa so last bajtarjev in otrok, ki jih nabirajo težje, kot si marsikdo misli. In če se pomudimo še pri oddelku, v katerem nam številke in statistike povedo, kakšno je stanje slovenskega kmetijstva, bomo lahko, spoznali, zakaj ni naše kmetijstvo na višji stopnji. Slovenski kmet mora biti razstavljalcem najbolj hvaležen prav radi tega oddelka, ker je bilo v njem vidno marsikaj, kar je dalo človeku povod, da je pričel razmišljati in iskati vzroke propadanja našega kmetijstva. O zadolženosti nam je pokazala statistika, da slovenski kmet nikakor ne more gospodariti, ker mu požro obresti mno- go več, kot pa mu donaša gospodarstvo. Na odplačevanje glavnice pa ni mogoče niti misliti. Gospodarstvo donaša 2°/o, dolgovi pa požro S—7°/o. Najti ta pri-manjkljaj je največja skrb vsakega kmeta, čeprav bo morala zato stradati in pre-zebovati vsa družina. Razlika v cenah se človeku zdi skoraj neverjetna. Pred vojno si je kupil lahko kmet za eno kravo 1-oblek, danes 3. Prevelike škarje v ceni m prezadolženost sta vzrok, da se slovensko kmetijstvo ne more dvigniti in mesto, da bi napredovalo, vedno botj nazaduje. Pomanjkanje strokovne izzobrazbe vpliva na naše kmetijstvo katastrofalno. Za uspešno in napredno kmetijstvo je P°~ trebna izobrazba in te slovenski kmet nima, čeprav je med njimi samo dvajsetina nepismenih, vendar je precej vasi, v_ katerih ni nobenega kmeta s kmetijsko šolo. Prva skrb nas vseh bi morala biti, da pri-borimo našim kmetom potrebne strokovne šole ker le strokovno vešč kmet se bo šele jasno zavedal velikega pomena melioracije. Toliko časa, dokler bo slovenski kmet moral vse svoje delovne moči in skrb posvečati samo boju za lastni obstoj, ne bo naše kmetijstvo na tisti stopnji, kot bi moralo biti in kot ga nam kaže razstava. Kmetijska razstava nam je dobro pokazala, kakšno je slovensko kmetijstvo. Razstavljeni pridelki veleposestnikov nam pričajo o zaostalosti našega kmetijstva. Razdeljenih nagrad niso prejeli kmetje, marveč veleposestniki, ki nimajo z našim kmetom nobenih vezi. Ne moremo reči, da je bila kmetijska razstava res razstava slovenskega kmetijstva. Bila je to razstava naših veleposestnikov, ki nikakor ne moremo reči, da predstavljajo naše kmetijstvo. Slovensko kmetijstvo je na veliko nižji stopnji, kot pa smo videli na razstavi. Pšenica, ki jo prideluje naš kmet je kakovostno slabša, prav tako krompir, sočivje, okopavine, vino, sadje, živinoreja in perutnina. Pridelek naših kmetov ne more biti zadovoljiv, ker je daleč pod tisto stopnjo, ki smo jo videli na razstavi. Zato je in mora biti dolžnost nas vseh, da pomagamo pri izboljšanju našega kmetijstva, da bodo njegovi pridelki večji in boljši od današnjih. Josip Udovič. V zaščito denarnih zavodov in vlagalcev Izplačajo se vsa vloga v celoti, vendar v odpovednem roku do treh mesecev Kakor: v drugih državah, tako je prebivalstvo tudi v Jugoslaviji vznemirjeno vsjed vojnih dogodkov, dasi je naša država nevtralna in ni neposredno zapletena v vojni ples. V javnosti se razširjajo divje vesti, ki begajo prebivalstvo in ga napravljajo malodušnega. Razumljivo je, da se vsakdo boji za svoj denar in ga hoče hitro dvigniti v hranilnici, ker misli, da ga bo sicer izgubil, ali pa da bo razvrednoten. Na denafne zavode je bil tako velik naval, da je morala vlada nekaj ukreniti v zaščito hranilnic in bank in s tem tudi v zaščito vlagateljev samih. Vlada je hotela pridobiti na času, da med tem ukrene vse potrebno. Zato je nad denarnimi zavodi proglasila praznik. Hranilnice in banke so bile ravno en teden zaprte. Praznik pa je bil proglašen zato, da ne bi nastopile kvarne posledice za vse one, ki imajo opravka z denarnimi zavodi. Veljavnost menic itd. se je za do-tično dobo podaljšala, menice se niso mogle protestirati itd. Od 9. t. m. dalje denarni zavodi zopet v redu poslujejo. Vlada je med tem izdala uredbo, ki vsebuje posebne določbe glede dviganja vlog. Razen tega je v tem času Narodna banka stavila denarnim zavodom dovolj sredstev na razpolago, tako da jim ne bo zmanjkalo gotovine in bodo vlagatelje lahko zadovohli. Nove določbe se nanašajo na nove določbe to je one, ki so jih denarni zavodi sprejeli po letu 1932. Prejšnje vloge se imenujejo stare in se izplačujejo spore-dno z dotokom sredstev. Na te stare vloge se sedanje določbe ali omejitve ne nanašajo. Ravno tako uredba ne velja za hranilne vloge in vloge na tekoči račun (kontokorente), ki se vlože od 9. t. m. dalje. Te najnovejše vloge so popolnoma proste in brez slehrne omejitve. Po prvotnem načrtu naj bi vlagatelji dobili po višini svojih vlog izplačanih na mesec po 1000, 2000 do 5000 dinarjev mesečno. V zadnjem trenutku pa se je uredba spremenila, ker je Narodna banka stavila na razpolago dovolj sredstev. Sedaj dobe vlagatelji na zahtevo ves svoj denar naenkrat izplačan-in ne v mesečnih obrokih, vendar v določenih rokih. Če ne znaša vloga več kakor 5000 dinarjev, potem se ima znesek izplačati takoj. in seveda v celoti, če znaša vloga do 20,000 dinarjev, potem jo je treba odpovedati en mesec poprej. Z drugimi besedami, kdor zahteva denar nazaj,-ga dobi izplačanega šele čez en mesec. Zneski do 50 tisoč dinarjev se izplačujejo po dveh mesecih in večji zneski po treh mesecih, vedno pa v celoti, če vlagatelj to zahteva. Vloge in tekoči računi protokoliranih tvrdk in sploh gospodarskih krogov se imajo izplačati takoj v zahtevani višini, to le tedaj, če je to res neobhodno potrebno. O tem se imata denarni zzavod in vlagatelj sporazumeti. Spore rešuje ministrstvo za trgovino in industrijo. Ravno tako se ima izplačaj vloga v neomejeni višini in takoj, kadar gre za to, da se začeta stavba konča, vendar je izplača ie toliko, kolikor je res potrebno in ne več. Omejitve pa ne veljajo za terjatve pri državnih denarnih zavodih, za medsebojne terjatve denarnih zavodov samih, terjatve samoupravnih teles do denarnih zavodov ter za terjatve zavarovalnic pri denarnih zavodih, kadar gre za izplačilo zavarovalnin pri elementarnih nezgodah ali pri dospelih življenjskih zavarovalninah. Smejo pa se v poljubni višini prepisati terjatve med upniki istega denarnega zavoda druga na drugo. Kazni za prestopke zoper uredbo so zelo stroge in gredo do pol milijona dinarjev, ne glede na druge posledice. Živinorejci Z ozirom na letoSnjo slabo košnjo tarejo marsikaterega kmeta skrbi, kako bo prehranil čez zimo svojo govejo živino. Ker že več let opazujem, kako rte koristno se uporablja in kako malomarno se spravlja koruzna slama, sem se odločil, da objasnim, kako racionalno spravljajo in uporabljajo koruzno slamo na primer v kraških krajih, kjer je pridobivanje sena mnogo težje kakor pa v naši zeleni Štajerski. Ko začne koruza zoreti in ko začne koruzna^slama že nekoliko rumeniti, kar je približno dva do tri tedne pred obiranjem koruznih storžev, se odreže steblo nekaj nad na j višjim storžem in vse spodnje Mste, kar se poveže v rahle snope, katere se previdno posuši in spravi. Na ta način spravljena koruzna slama nam daje visoko kvalitetno zimsko krmo za krave mlekarice. Živina se lahko krmi s koruzno slamo kot rezanico,1 pomešano z navadno slamo, pomešnho z otrobi ali pa s suho koruzno slairtk. Po- sebno pa se obnese pri živini, ki je bo-lana na gobcu,; kateri dajajmo namočeno ali poparjeno koruzno slamo. Pri govedi, razen pri' mlekaricah, si lahko pomagamo še z drevesnim listjem in sicer tako, da ga oberemo, dokler je še zeleno, ga posušimo in ga spravimo kakor seno. V poštev pride hrastovo, jesenovo in drugo listje, katerega goveja živina rada je in katero se pri spravljanju ne drobi. Upam, da bodo živinorejci uvideli velike koristi, katere nam daje pravilno posušena koruzna slama. vg. GOSPODARSKE VESTI * Letošnja sadna letina je v Jugoslaviji povprečno prav dobra, žal pa bo zaradi vojne izvoz nemara precej zastal. Vlada bo zato izdala te dni posebne ukrepe, da se sadje čim več predela in konservira v tej ali oni obliki. Storjeni bodo tudi sklepi, da cene sadju in sadnim pridelkom ne bodo padle. $ Hmeljska trgovina v Savinjski dolini je zadnje dni zopet nekoliko oživela. Poprej pa je bil popoln zastoj. Napravljenih je bilo nekaj sklepov, vendar so cene nekoliko nižje, kot so bile še pred dvema tednoma. Boljši hmelj se plačuje po 38 do 40, srednji pa po 35 din za kilogram. Hmeljarji upajo, da se bo kupčija vendarle poživela, ker prihaja sedaj nekaj kupcev za inozemstvo, ki nameravajo poslati blago v prekmorske kraje z nevtralnimi ladjami. $- češpljev teden se vrši sedaj v Ljubljani in traja do prihodnje srede 20. t. m. Kmetje so pripeljali velike množine sliv na trg, kjer jih po nizki ceni prodajajo za vkuhavanje. Za češpljev teden občina ne pobira mestne užitnine za to blago, Ki znaša 25 par za kg, samo da kmetje več prodajo. Surovin za tekstilne tvomice v Jugoslaviji se je uvozilo v prvem polletju let 1936—1939 vsega skupaj 21.999, 25.729, 24.938 in 25.583 ton. V tekstilni industriji je bilo zaposlenih v letih 1937 —1939 57.658, 59.022 in 62.825 oseb. V letošnjem polletju se je uvoz tekstilnih surovin zmanjšal iz klirinških držav za 9.94%>, iz deviznih držav pa le za 1.32%. Pač pa je letos precej nazadoval uvoz strojev za tekstilno industrijo, znak, da se ta industrijska panoga ne širi več z ono naglico kot zadnja leta. • Tekstilna industrija nekoliko na boljšem. Vojna v Evropi je napravila v gospodarskem življenju, posebno pa v industriji, popolno zmedo. Zlasti velja to za našo tekstilno industrijo, ki se je že zadnje mesece imela boriti z velikimi težavami v preskrbovanju s surovinami, v prvi vrsti z bombažem, volno in prejo. Večinoma smo dobivali pred vojno bombaž inz Amerike preko Anglije, deloma tudi iz Egipta. Iz Anglije ne prihaja nič več blaga. Sedaj se je, kakor smo izvedeli, našel izhod iz te zagate. Ker Italija ni v vojni, lahko sama direktno uvaža bombaž iz Amerike in Egipta. Dosegel se je sporazum v tej smeri, da bomo dobivali surovine iz Italije. Za te dni je napovedana velika ladja, ki bo v Trstu izkrcala bombaž, v glavnem za jugoslovenske predilnice, med njimi tudi za mariborske. Beograd je zagotovil potrebne devize za pla čilo bombaža in preje. Računati je, da bo mariborska tekstilna industrija sedaj lahko kljub vojni delala nemoteno. $ Jesenski velesejem v Ljubljani se je v ponedeljek zvečer zaključil. Uspeh je bil precejšen, dasi v jeseni v Ljubljani ni izrazitega vzorčnega velesejma, ampak se prirejajo večinoma razne posebne razstave. Letos je bila glavna velika kmetijska razstava. Nobenih vojnih dobrovoljcev v Jugoslaviji Ministrstvo za notranje posle je odredilo. da se v naši državi ne smejo pod nobenim pogojem nabirati prostovoljci za eno ali drugo vojujočo se državo. Tudi ni dovoljeno pobirati prostovoljne prispevke za eno ali drugo državo, izvzemši za Rdeči križ. Prekrški se bodo strogo kaznovali. Stroge kasni zoper špekulante Ker so nekateri trgovci zaradi vojne in računajoč s tem, da bodo potem lahko navijali cene. skrili zaloge neobhod-no potrebnih živil in drugega blaga, se opozarja javnost na zakon o pobijanju draginje, ki določa stroge kazni za take primere, do šest mesecev zapora, oziroma 50.000 din denarne kazni in zaplembo blaga. Trgovec mora na zahtevo brez poviška prodati vse blago, ki ga ima v skladišču. Oblastva bodo postopala brez usmiljenja, kar je popolnoma prav. Tako postopajo tudi v nekaterih drugih državah in že zaznamujejo lepe uspehe. Dopisi "Edi Dolina Šentflorjanska O uboga dolina Šentfloriianska, tolikrat te ie doslej že vrag vzel, da sploh nismo več vercvaii v tvojo eksistenco. Neverjetno, pa si kot ptič Feniks vstala na dah. O, da bi imela mnogo poSneinalcev! Mačka miško, miš pšenico in tako dalje. Diktatura in demokracija in demokracija in diktatura in končno medved, ki ie neverjetno potacal 10 lepo cvetovje. Ali se nam ni nekoč sanjalo, da medved je in ostane samo — medved? Jesen ie tu, po vrtu, v travi podlesek cvete nevesel. Takole jo lepo zaokroži .pesem o neveselem pcdlesku. Res, kako pa bi bil podlesek vesel, ko gleda, kako neumno je ustvarjena priroda in kako je krona stvarstva narobe nataknjena na njeno glavo. Kaj bo z modo? jadikujejo ljudje, ki jim hodi še celo v teh resnih časih moda po glavi. Neki poslanec je pogruntal še drugo skrb: kako se bodo ženske praskale po prstih in petah noge ko bo zbog zime treba odložiti letošnje letno obuvalo ter obuti zimske snežke... .... Vojna je, hm, a tudi tani! kjer še ni vojne, že nastopajo individuji, ki znajo navijati cene. Pustiti bo treba te navijalce. da začno s svojim delom in da jih dodobra ljudstvo spozna, potem pa kar korajžno in brez^ pomote vsakemu zaviti — vrat. To bo užival, ko sc mu bo vrat zavijal! Sporazum imamo, hihi!, kako se ne bi veselil, ko se bo dalo zopet obesiti se za kako slamico. Slamic je povsod dovoli, takih, ki se bodo po njih vzpenjali navzgor, pa tudi ne bo zmanjkalo. Hvala Bogu. zares, ne bo nas še konec! Po začrtani poti, po kakršni nekateri vedno hodijo, bo treba še naprej hoditi. Najdalje pride, kdor-nazaj koraka! Ljudje se bombardirajo s strašnimi bombami. O zlati čas, ko so se ljudje samo klali! Kako so morali biti tisti časi spričo dandanašnje proze romantični! Dim, vsepovsod tema. Kam pa vidiš? Ampak hudičevo bo zaropotalo, kadar se bo začelo daniti. Dani se. bo rekel človek, in pred dejanjem ne bo nobene besede več iz njegovih ust... Murska Sobota Proslava kraljevega rojstnega dne. Tukajšnja društva — predvsem Sokolsko društvo — in občina so 6. tm. na dostojen način proslavili kraljev rojstni dan. Ob osmi uri so bile v vseh cerkvah zahvalne službe božje, ki so se iih udeležili Sokoli, Slovenski fantje in dekleta, gasilci in šolski otroci.. Po končanih, cerkvenih svečanostih je bila v dvorani Grajskega kina slavnostna občinska seja, na kateri je govoril žu_ pan Hartner. Ob enajsti uri na ie imelo Sokolsko društvo v prostorih svoiega doma slavnostno sejo. na kateri je govoril društveni starosta Velnar, ki je tudi prebral sa-vezno poslanico. Seja se je ob spremljanju društvenega orkestra zaključila s petjem himne »Hej, Slovani!«. — V zvezi s slavnostno sokolsko sejo je treba omeniti in podčrtati. da je seji prisostvovalo tudi odposlan-sv Slovenskih fantov in deklet v krojih, kar je na_ vse prisotne napravilo izredno dober vtis. Želeti bi bilo, da ostaneta obe društvi v prijateljskih odnosih in da iskreno sodelujeta. ne samo ob takih 'slavnostnih prilikah, temveč povsod, kjer to zahtevata dobrobit in obramba slovenskega ljudsva in cele države. Kolesarska Izleta. Sokol je 6. tm. popoldne priredil kolesarski izlet .svojega članstva v Mačkovec. Izleta se je udeležilo okoli trideset kolesarjev. — V petek 8. tm. rta je isto društvo priredilo kolesarski izlet v Radence in na Kapelo. Central kino, o katerem smo zadnjič poročali. nc bo začel s predvajanjem filmov. Vzrok temu je zavrnitev tozadevne prošnje od strani banske uprave, ki utemeljuje odklonitev s slabo in nehigijensko urejenimi prostori. Rogaška Slatina Kraljev rojtsni dan so proslavili na predvečer gasilci z akademijo, Sokoli pa drugi dan s proslavo. Pri službi božji ie bilo mnogo občinstva. Teden Rdečega križa bo od 17,—23. sept. V tem tednu bo naš R. k. zbiral prostovoljne prispevke ter priredil nekoliko kino-predstav s provrstnimi filmi, ki se bodo vršili kot običajno. Posezona v našem zdravilišču traja nemoteno dalje. Seveda je mnogo vplival slab zu-nanjepolitičti položaj, ki je nekoliko zavrl dotok tujcev. Kljub temu se kreta tod še nekoliko gostov. Sadna letina je odlična, posebno slive so neverjetno obrodile. Pod težo sadu so se veje kar lomile. V ljudi pa stopa skrb: prodati! S poljskimi pridelki ter z otavo pa je bolj slabo ter poljedelci niso zadovoljni. Posebno jih skrbi, kako bo spričo pomanjkanja krme z živinrejo. Pevsko društvo »Sloga« je po kratkem odmoru zopet pričelo z rednimi nevskimi vajami. Kdor ima veselje do petja, nai se našim vrlim pevcem pridruži! Sv. Ana v Slov. gor. Narodno-gasilski tabor, ki bi se imel vršiti v nedeljo, dne _10. septembra 1.1., je iz tehtnih razlogov preložen na nedoločen poznejši čas. Trgatev se bliža. Po naših goricah je zavladalo živahno vrvenje. Vinogradniki se že pripravljajo za trgatev., ki bo okrog 20 tm. p'ričelk. Po vrhovih pomivajo sode, pripravljajo stiskalnice in obroče. Pridelek vina bo letos po sedanjem izgledu obilen. Ugodno sončno vreme omogoča hitro zoritev grozdja in bo pridelek vsled temu tudi kakovostno dober. Kaj bo s telefonom? Naš kraj še danes pogreša telefonsko zvezo, ki bi bila iz narodnostnih in gospodarskih ozirov skrajno potrebna. Direkcija pošte, telegrafa in telefona je obljubila tozadevno napeljavo in ogledan je že bil teren. Ker pa so nastale težave glede stroškov napeljave je stvar zastala na mrtvi točki. Nujno potrebno bi bilo, da se stvar vzame resneje in omogoči prepotrebna napeljava s podporo banovine in države. Grahovo pri Cerknici Mučna bolezen živine, slinavka in parkljevka se širi močno naprej, da sta vasi Grahovo in Martinjak zelo prizadeta. Težko je vsem lastnikom živine, posebno pa v letnem času, polnem vožnje pri obdelovanju polja, kakor tudi dovažanja lesa na železniško postajo Rakek in tovarne žag. Poleg že tako slabega gospodarskega stania tukajšnjih kmetov, so z obolenjem živine vsi v tako težkem položaju, da mnogi nimajo niti denarja za sol itd. Vsi posestniki komaj omla-čeno žito vozijo v tukajšnje vodne mline, tako, da bo poleg slabe letine žita na pomlad močno pomanjkanje domačega kruha. Tudi s krmo je tukajšnji kraj letos slab. posebno radi otave, ki je radi suše majhna. Suša močno ovira delo kmetskih vodnih mlinarjev, ker ne morejo ustreči številnim prošnjam kmetskih mater, da bi z domače moke spekle dragoceni kruh. Razumljivo je, da morajo Zanimivo štSvo Ruska uganka Sredi nemškega prodiranja proti Poljakom je svet vznemirila vest o tem, da je Rusija vpoklicala v moskovskem, ukrajinskem, beloruskem, kalininskem in orlovskem okrožju rezerviste pod orožje. Ker so to vest kot prve prinesle nemške postaje, so nekateri bili prepričani, da je ta mobilizacija, usmerjena proti Poljski, ki bi ji Rusi radi vzeli vse tisto, kar so si Peijaki med rusko državljansko vojno priborili, namreč Belo Rusijo in Ukrajino. S tem bi bila Poljska kakor že trikrat v zgodovini razdeljena, toda tokrat samo med dve sili. Toda ruska uradna agencija TASS je vse te vesti zanikala in izjavila, da gre Ie za mobilizacijo radi splošnega napetega položaja. Ker je mobilizacijsko središče Vitebsk v ruski Beli Rusiji, so postali nervozni tudi v Litvi, kjer že organizirajo izpraznitev Kaunasa. Toda tudi Romunija, ki si je bila po ruski revoluciji vzela Besarabijo, je poslala na rusko mejo večje odrede svoje vojske, da se pripravi za vse primere. Posebno obeležje dobiva ta delna mobilizacija radi vedno večje skalitve od-nošajev med Vel. Britanijo in Rusijo, ki je zapretila z odpovedjo trgovske pogodbe. Zanimivo komentira stališče Rusije vatikanski list »Osservatore Romano.« Vsakomur, ki pozna politiko Nemčije in Rusije, se stavi vprašanje, kako je moglo priti do rusko-nemške zveze proti Angliji- Na to vprašanje odgovarjajo v Moskvi, da so tega krive demokratske sile same. Francija in Anglija Rusiji ne moreta in očividno tudi nočeta priti v primeru kakšne vojske na pomoč. Baltiške države so odklonile vsako garancijo, tako francosko -angleško, kakor rusko in Anglija jih je v tem stališču še podpirala — trdijo v Moskvi. Poljska, kateri Rusija ne bi bila mogla drugače priti na pomoč, kakor da bi bila poslala skozi njeno ozemlje pomožno armado zoper Nemce, je to do zadnjega brepogojno odklanjala. Tudi garancija, ki jo je dala Anglija Romuniji ter njeni pakti s Turčijo, posebno pa stališče demokratičnih velesil v vprašanju Dardanel, je proti ruskim interesom. Isto velja za Daljni vzhod, kjer Anglija nikakor ni hotela zavzeti proti Japonski stališča v prilog Rusiji.Očividno je torej, pra vijo v Moskvi, da nikakor ni bilo v interesu Rusije skleniti z Anglijo in Francijo politično zvezo z vojaškimi obveznostmi, v kateri bi Rusija morala žrtvovati svojo armado, ne bi pa po zmagi dobila prav nobene odškodnine. Iz tega je, pravijo v Moskvi, jasno razvidno, da je bilo za Rusijo neprimerno bolj ugodno, da je zavzela v sporu med Anglijo in Nemčijo nevtralno stališče in se obenem obvarovala vsakega konflikta z Nemčijo ter se postavila na stališče, da bo »budno sledila dogodkom ...« (Citirano po »Slovencu.«) .Obisk turškega zunanjega ministra v Moskvi bo morda napetost med Rusijo in Anglijo ublažil, saj je Turčija v dobrih odnošajih do obeh držav in ima z obema prijateljske pakte. mlinarji delati tudi ob nedeljah, čeprav bi imeli radi počitek. Daljnovod elektrike visoke napetosti v Sorško dolino je zgrajen. Te dni so spustil) prvi tok. Cim bo zgrajen transformator pri vasi Lipsenju, bo dana možnost električne razsvetljave tudi tukajšnjim vasem. Sorška vas Bečice je dobila betonsko ogra jene izvirke pitne vode mesto zdai nehigie. ničnih. Nad vasjo se popravili stari tesni most banovinske ceste. Taka javna dela, ki kaj pripomorejo gospodarskemu napredku domačega ljudstva, mora odobravati vsak. Mnogo škode na polju zdai na jesen je opaziti v vsem tukajšnjem kraju po divjih živalih, jelenih, svinjah itd. Upravičeon se pritožujejo vsi prizadeti posestniki na merodajnem mestu, ali ona odškodnina, ki sledi dejanski škodi pridelka, ni zadostna. Zakupnikom lova divjadi bi priporočali več posrečenih jelenov, pa bi tako vseeno ostalo to njihovo življenjsko uživanie neokrnjeno, saj so se jeleni že tako pomnožili, da ih vidimo lahko ob vsaki priliki. Čevljarsko delavnico je osnoval 28. avgusta tl. tukajšnji g. Jože Debevc, kar je toplo pozdraviti že zaradi tega. da toliko le ni imela vas dve delavnici, kar služi ljudstvu radi pocenitve čevljev. Gostilniški orostorl g. Viktorja Modica so moderno prenovljeni, 8. tm. je bila slavnostn, otvoritev. Prosvetno društvo bi imelo imeti 10. tm. krstni nastop telovadečega člansva na svojem prosoru pri gostilni g. Ivana Levarja. Mednarodni dogodki so preprečili jekleno voljo mladega članstva, ki je hotelo po še ne enoletnem obstoju pokazati javnosti veliki uspeh dela, s sprevodom po vasi, telovadbo, udeležitvijo popoldanske službe božje in z govori voditeljev centralne organizacije. Kitajska mladina v protijaponskem boju Iz kitajskih virov poročajo o sledečem primeru v gerilski vojni med Kitajci in Japonci: Narednik Saburo Horj izz japonskega Kavabe-polka in trinajst vojakov je pod njegovim vodstvom previdno napredovalo proti kitajski vasi Tankočun-u, 15 km severno od Kantona. Narednik je mnogo slišal o tajinstvenih, strašnih kitajskih partizanih in je bil zelo vznemirjen. Toda čim so prišli v vas, so se osvestili in narednik se je smejal svoji nervoznosti, kajti v vsej vasi, ki je v mirnih časih štela 150 prebivalcev, je bilo v tem času samo 60 starcev in otrok. Ostali prebivalci, posebno mlajši, so zapustili vas, ko so Japonci zasedli Kanton. Narednik Hori je poslal svoje vojake po zasedbi na običajni obhod. Po eni uri so se vojaki vrnili. Pripeljali so s seboj deset 50 let starih mož in enega 16-letnega dečka, čen-ču-na. Hori je dal nalog, naj se pripravi jed. Skuhali so riža, spekli mastno svinjo in prinesli vina. Japonski vojaki so se dobro mastili in so se imenitno počutili. Deset starih mož so za kazen za slabo delo pretepli, ker jim niso mogli preskrbeti žensk. Japonski vojaki so se podali k počitku. Mladi čen-čun je med tem skrivaj zbežal. Zbral je pet dečkov, ki so bili vsi mlajši od njega in jim predložil, da mu sledijo. Imeli so tri krampe, eno težko palico, eno sekiro in en kuhinjski nož, med tem ko je imel njihov sovražnik dve lahki strojnici, 12 mauzerjevih pištol in 28 ročnih granat. Obe straži sta zadremali. čen-čun se je priplazil v bližino in ubil enega vojaka s kuhinjskim nožem. Med tem so ostali ubili drugega. Otroci so jima vzeli pištole in napadli ostale s tem orožjem. Pet minut za tem so ubili narednika Horija in dva druga vojaka, ostalih devet pa je padlo od krogel, ki so bile iz Tokia. Od kantonskih otrok je bil samo čen-čun ranjen na levi roki. Zjutraj so odšli čen-čun in njegovi tovariši s strojnicami, mauzerjevimi pištolami in ročnimi granatami ter se pridružili neki kitajski koloni. Pozneje so jih imenovali »mlade kantonske junake, ki so zmagali 14:0.« Sila govora Tu ne gre za tisto silo velikih govornikov, katerih besede razburjajo in pomirjajo tisoče in tisoče ljudi ter jih navdušujejo do popolne samopozabe. Tu gre samo za fizičen pojav. Za tisto silo, ki je potrebna, da se izgovori beseda. In ta sila je kaj neznatna. V Ameriki je nek učenjak to silo izračunal. Našel je, da bi zadostovale energije božične svečice, dokler gori, za govorico sto tisoč ljudi. Kadar ljudje šepetajo, je ta sila 100 krat manjša, kadar pa kričijo, je tisočkrat večja od običajne govorice. Soglasnik »s« je stokrat šibkejši od samoglasnika »a.« Tako pravi ameriški učenjak, če ima prav, naj se vsak sam prepriča ... SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro-simo. da oošlleio svoje prispevke najkasneje do vsakega torka v tednu. Tabele za Izračunavanje obrambnega davka so že izšle in se dobe v Mariborski tiskarni! Suhozemna zveza med Anglijo Vsi načrti za predor pod Rokavskim zalivom so propadli radi angleške nezaupnosti Misel na predor pod Rokavskim zalivom, ki bi po suhem vezal Vel. Britanijo in Francijo, je že prav stara, že 1. 1802 jo je Anglež Charles James Fox predložil prvemu konzulu Francoske republike Napoleonu, ki je bil tedaj s tem zelo zadovoljen. Načrte same je izdelal francoski inženjer Matiez. Njih glavna misel je bila v zgraditvi dveh kanalov, ki bi tekla drug pod drugim; zgornji bi služil prometu, spodnji bi pa odvajal nabrano vodo. Vprašanje prezračevanja tu sploh ni bilo rešeno, kar je posebno pomembno, če pomislimo, da bi se v tem predoru svetilo z oljenimi lučmi. Načrt je v fran-cosko-angleški vojni seveda .propadel. Ko pa so se razmere med obema narodoma zopet obrnile na bolje, je ta načrt na veliki razstavi 1. 1851 zopet oživel. Francoski geolog Cordier je pričel študirati stare načrte. 2e pred Cordie-rom je stopilo k temu delu več mož: de Gamort, James Brunlice, ki je zgradil železniški predor pri Marseillu in George Hoccheau, Lessepsov pomočnik pri gradnji Sueškega prekopa. Pričeli so celo že s prvimi poizkusnimi vrtanji, pa jih je prekinila francosko-pruska vojna. L. 1872 so znova poizkusili in britanska vlada je celo izjavila, da nima ničesar proti temu. Ustanovila so se celo že društva in vse je bilo videti, da se bo stvar resno začela. Toda nastala je nova zapreka. V parlamentu, pa tudi v javnosti je nastala prava burja, ki jo je vodil lord Walsley. čeprav je znanstvena komisija, ki so jo 1882 v te namene sklicali, soglasno dognala, da tak predor za Britanijo ne bi pomenil nikake nevarnosti, saj bi 50 ljudi pri izhodu zadosovalo, da brani vsaki vojski dostop na angleško kopno, je vendar odbor lordov in poslancev dovoljenje za gradnjo prekopa odklonil. Angleži so se bali, da bi mogla francoska vojska priti v Anglijo kar čez noč, oblečena v navadne civilne obleke. Tudi nadomestni predlog angleške admiralitete, ki je predvidevala v Rokavskem zalivu velik svetilnik, s katerega bi se mogel in Francijo predor zaliti z vodo, ni imel sreče, posebno, ko so se razmere med Francijo in Anglijo koncem 19. stol. zopet skalile. Lord R. Churchill, oče današnjega ministra, je izjavil v skupščini, da je Anglija prav radi morja, ki jo obdaja, radi tega, ker je ostala »nedotaknjena devica«, prišla do svoje velike moči. Po svetovni vojni se je za ta predor posebno topič zavzel general Foch, ki je izjavil, da bi bila ta vojna že dve leti preje končana, če bi bil med obema zemljama tak predor, ki bi onemogočal nemškim podmornicam pa tudi letalom motnje pri prevozu čet. Kljub velikemu prijateljstvu s Francijo se je angleški odbor za obrambo že 1. 1924. izjavil proti gradnji tega predora. V javnosti se še danes o tem predoru debatira. Stavijo se razlogi za in razlogi proti. Zdi se pa, da je s tem predorom prav tako, kakor s Sueškim in s Panamskim prekopom, ki sta imela včasih tudi mnpgo sovražnikov. Za ženo in dom Varčevati ni lahko - toda potrebno Vsak človek bi si rad nekaj prihranil, toda večina jth ostane samo pri dobri volji, prihrankov pa ni reiikjer. Varčevanje je umetnost, ki pa potrebuje tudi mnogo energije. Kako je treba pričeti z varčevanjem? Vedno danes, ne pa jutri. Kdor večno dela sklepe, da bo pričel Štediti jutri, ali z naslednjim prvim v mesecu, a>K pa po Božiču, da ne bo nikoli prišel do tega in ne bo nikoM nič prihranil. Štedimo lahko na dva načina: prvič, da se omefimo v uporabi vseh onih stvari, (ki jiih moramo kupovati, a jih dnevno uporabljamo, drugič pa s tem, da vse to, kar plačujemo mesečno ali tedensto, res tudi plačamo in si ne nabiramo, nobenih zaostankov, češ, drugi mesec bom lažje plačal. Ni varčevanje odvisno od tega. koliko prihranimo, nego od tega, da spl »h varčujemo. Tudi po malem se daleč pride. Koliko je ljudi, ki si mislijo: »Ah kaj, 20 do 30 din se ne izplača shraniti. Bom začel rajši z drugim mesecem in bom dal na stran kar 100 din.« Tak človek ne začne nikoli, ker tudi v drugem mesecu ne bo mogel dati na stran tolikšno vsoto. Če bi pa dal prejšnji mesec na stran omenjenih 20 do 30 din in drugi mesec tudi samo toliko, bi imel v rezervi že 40 do 60 din. Toda vse še ni varčevanje, kar nekatere gospodinje smatrajo za varčevanje. Če od svojega gospodinjskega denarja 'prištedijo na mesec 50 do 100 din, pa zato predložijo ob prvem svojemu možu 2 do 3 neporavnane račune, še ne morejo govoriti o varčevanju. Varčevati moramo pa seveda vedno na pravem koncu, ne pa tam, kjer s tem samemu sebi povzročamo še večjo škodo, če so otroci potrebni zobozdravnika, takoj k njemu, dokler je poškodba majhna in bo tudi popravilo mak) stalo. Varčevanje ni skopost, varčevanje je samo dojjro premišljeno ravnanje s tem, kar imamo, je umetnost, s 'katero moramo seznaniti že majhnega otroka. Shranjevanje svežega sadja za zimo Preko zime shranjujemo le one vrste oadja, ki se dolgo časa drže. Sadje mora bit- le trgano, ne treseno. Vsak sad je treba dobro pregledati, če ni nagnit, črviv ali kakor koli poškodovan. Prostor, kamor sadje shranjujejmo, je velike važnosti. Pred vsem naj nima ni-kakega slabega duha, katerega bi se lahko sadje navzelo. Jesenska tempera- tura naj bo 1CK> C, zimska pa 2—4° C. Ako se je bati nižje temperature, zavarujemo sadje s slamo. Dnevno svetlobo iz tega prostora odstranimo tako,, da prebijemo okna s temnim ovojnim papirjem. Ne smemo pa onemogočiti svežemu zraku, kakor tudi vlagi dostop do sadja. Suhe kletne prostore moramo radi tega zračiti zvečer, vlažne pa opoldne. V zelo suhih prostorih bomo od časa do časa poškropili tla z vodo. Predno spravimo sadje na določeno mesto, pobelimo ta prostor z apnom in ga požveplamo nato pa temeljito prezračimo. Sedaj šele nastopi vprašanje, kam in kako polagamo sadje. Najboljši so Štirioglati leseni poličniki, ki se dado prestavljati. Med štiri kole oziroma noge vložimo v nadstropjih 5—6 poličk. Te štirioglate poličke so narejene iz 3—4 prste širokih okvirjev, ki imajo za dno nabite palčice, tako da izgleda polica kakor kakšno rešeto in dobiva nanje položeno sadje tudi od spodaj zrak. Ti polič-niki stoje v primernih razdaljah drug od drugega, sadje pa zložimo na poličke tako, da se sad sadu ne dotika. Ako so poličke narejene tako, da se lahko iz polič-nika izvlečejo, nam to olajšuje tedenski pregled sadja, ki je nujno potreben, ker je treba vsak nagnit sad takoj odstraniti. Nikoli pa ne smemo sadja vlagati na te poličke takoj, ko smo ga potrgali. Dva do tri tedne ga pustimo ležati na kakšnem primernem prostoru, da se sadje »izpoti«, kakor pravimo, Jabolka postavljamo vedno na muho, hruške pa položimo po dolgem. KUHINJA Zdrobova juba z sobami. Razbeli zvrhano Žlico presnega masla in zarumeni na njem dve žHcI zdroba. Prilivaj počasi toole vode in mešaj, da se ne napravijo kupčki. Kuhaj juho 10 minut, potem ji dodaj par žlic na olju ali maslu dušenih gob, dobro sesekljanih, in žlico zelenega, sesekljanega peteršilja. Ponovno prevri in daj na mizo. Ako hočeš Juho izboljšati, razmotaj v njej rumenjak. Govedina z jajčno omako. Potrebno količino jajc v trdo skuhamo. Rumenjak pretlačimo skozi sito. beljake pa na drobno sesekljamo. Nato rumenjake osolimo in Jih vmeša- mo z nekaj žlicami olja, nakar pridenemo žlico gorčice, dve sesekljani kisli kumarici, nekoliko vinskega kisa ali pa limoninega so-soka, sesekljane beljake in malo nastrganega hrena. Hren in kumarce lahko tudi izpusti* mo. Omako serviramo h kuhani, na lepe rezine zrezani govedini. Beograjski zrezki. Nareži sveže sVjnjfH° meso, ki ne sme biti mastno, na prst debele male zrezke, ki jih potolci, osoli in opopraj ter odrgni s kumno in česnom. Povaljaj JiU na hirto v moki in jih na razbeljeni masti na obeh straneh rumeno speči. Potresi jih potem v isti posodi s tolikim številom svežin ali kislih paprik, zrezanih na tanke rezance, kolikor je zrezkov. Zali] toliko z juho ali vodo, da dobiš redko omako. Meso s papriko vred naj se do mehkega pari. Na koncu prilil pol skodelice kisle smetane, v kateri si raz-motala kavno žličko moke in 2 žlici paradižnikove mezge, pari še nekaj časa in daj na mizo z rezanci ali žličniki. Kravji sir z drobnjakom. V skledi zmešai 8 dkg čajnega masla, 35 dkg drobnega kravjega sira, 3 žlice sladke smetane, soli, sladke paprike in drobno zrezanega drobnjaka. Ako dodaš še 5 dkg nastrganega domačega ali parmezanskega sira, je še bolje. Z dobrini rženim kruhom zadošča za večerjo petim osebam. Krompir v papriki. Zreži olupljeni krompir na nekoliko večje kocke in ga praži na prežganju iz masti, moke, čebule in sladke paprike, ki jo primešaj nazadnje, ko je moka že rumena. Mešaj nekaj časa. potem zalij krompir z vodo ali govejo juho in pari do mehkega. Napsled dodaj pol skodelice smetane, sesekljanega peteršilja, in če hočeš, za priboljšek tudi kuhano, na koščke zrezano hrenovko. Jabolčni pekmez s smetano. Olupi par dobrih kiselkastih jabolk, odstrani pečke in zreži jabolka na koščke 1 Dodaj košček presnega masla, malo medu, skorjico cimeta in dišeč klinček. Pari to na štedilniku, a mešaj, da se ne prismodi. Ohlajen pekmez serviraj s tepeno smetano in suhimi piškoti. Dvopek. Iz 75 dkgmoke. 15 dkg sladkorja v prahu, 7 dkg masla, 1 jajca, soli, pol litra mleka in pecivnega praška, napravi tri tanke štrčuice in jih soetlo speči. Drugi dan jih zreži na rezine, povaljaj z obeh strani v va-nilijev sladkor in daj rezine v pečico, da vsrkajo sladkor. Potem jih v sladkorju še enkrat povaljaj. Slano pecivo. Zgneti v precej trdo testo 20 dkg moke, 12 dkg kuhanega, nastrganega krompirja, 12 dkg presnega masla, celo jajce in ščep soli. Razvaljaj potem, ko ie testo počivalo pol ure. Prereži testo na dva enaka dela, položi na pekač, posipan z moko. En del pomaži z jajcem in potresi s soljo, drugega pa pusti praznega. Speči pecivo zlato-rumeno. Ko se ohladi, namaži prazen del s presnim maslom in položi nanj s soljo posipan del tako, da bo sol na vrhnji strani, po-tem razreži na štirioglate koščke. Sirite in čitajte EDINOST! MARIBORSKA TISKARNA d. d. VODILNO TISKARSKO POSTREŽENO HITRO. TELEFON 25-67. 25-68, 28-69 PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH Praktični nasveti Krompir ostane dolgo gorak, ako go pokriješ najprej s segreto, večkrat zganjeno volneno krpo in povrhu še s pokrovko. Svetlobo svetilke povečamo, ako pomočimo steni v močan kis. Ko je dobro prepojen, ga posušimo; tako pripravljen steni daje dosti močnješo luč. Da se usnje zimskih čevljev zmehča, ga tanko namažemo z ricinovim oljem, pustimo nekaj časa, nato pa olje z vato obrišemo. Potem ponovno namažemo z ricinovim oljem podplate pa prepleskamo z lanenim oljem. Gornjega usnja ne smemo mazati z lanenim oljem, ker bi sicer popokalo. Keko izboljšaš petrolej. Ce petrolej slabo eori, vrzi vanj žlico soli. S tem se petrolej očisti in ggri z jasnejšim plamenom. Sol lahko ostaiie celo leto v svetilki. Pomaga 'udi kafra, pomešana z naftalinom. Utrgan peteršilj ostane dolgo svež, če povezneš čezenj steklen kozarec in ga imaš na hladnem. Pravtako ohraniš ze več dni svež kvas. Zavitega v papir položi pod poveznjen kozarec in na hladno. Neprijeten vonj naftalina odstraniš, če po-siplješ po omari gorčični prah. Ta prah vpija duh naftalina. Fižolova voda za pranje svile in volne. V 4 litrih deževnice skuhaj */» kg suhega belega fižola. Fižol odcedi, vodo pa, ki ne sme biti slana, ohladi da bo mlačna. V njo namoči svilene ali volnene stvari, ki jih misliš oprati. Blago ne drgni, temveč ga samo stiskaj. Nato ga izplakni še parkrat v čisti mlačni vodi, iztisni in na narobni strani izlikaj. Tudi madeži črnila, masti in rdečega vina izginejo v tej vodi, ako niso Že prestari. Plesnobo na čevljih odpravimo, ako čevlje dobro skrtačimo in potem namažemo z glicerinom ali pa terpentinovim oljem. Usnje postane zopet voljno in mehko. Mali osiasi beseda 0-93 din, dopisovanje po f'80 din; fnse-ralni davek de 40ftesed 1*- din, nad 40 besed 2»- din. Za šifrirana plama se plaia io*-> din. Za odgovor (e priložiti J*-dln v znamkah MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 T i S K A R N A LITOGRAFIJA OFFSETTlSK K AMN O T I S K BAKROTiSK ANI L INSKI TISK KNJIGOVEZNICA KARTONA Z A PLAKATIRANJE nin~r------- i—--f- Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnateljtelj Stanko Detela, vgj v Mariboru.