GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU JUNIJU 1980 1. POROČILO O DELU GEODETSKE UPRAVE MESTA UUBUANE ZA LETO 1979 2. POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMA UREJANJA STAVBNIH ZEMUIŠČ ZA LETO 1979 IN PREDLOG PLANA KOMUNALNEGA UREJANJA ZA LETO 1980 3. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE IN-TERESNE SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIM ZEMUIŠČEM V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK 4. INFORMACIJA O POSLOVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1980 5. SKLEP O POTRDITVI LETNEGA ZAKUUČNEGA RAČUNA DAVKOVIN PRISPEVKOV ZA POSLOVNO LETO 1979 IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1979 6. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bo skupščina obravnavala zadeve skupščine mesta Ljubljane, ki bodo objavljena v njeni delegatski prilogi v mesecu juniju. SKUPŠČINA OBČINE ^v UUBLJANA VIČ-RUDNIK >,,.;,. . Številka: 06-3/78 Datum: 2/6-1980 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) sklicujem 24. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. junija 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 23. skupnega zase-. danja 4. Poročilo o delu Geodetske uprave mesta Ljubljane za leto 1979 5. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela za obdobje januar-marec 1980 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 2/6-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Hst SRS, št. 1/79) skticujem 25. sejo zborafcrajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. junija 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobrltev skrajšanega zapisnika 24. seje zbora 3. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik 4. Poročilo o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 in predlog plana komunalnega ureja-nja za leto 1980 5. Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1979 in zaključnega računa prispev-kov za starostno zavarovanje za leto 1979 6. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljub-Ijane za junijsko sejo in določitev delegatov za sejo ZZD skupščine mesta Ljubljane 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 2/6-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 25. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. junija 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 24. seje zbora 3. Poročilo o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 in predlog plana komunalnega ureja-nja za leto 1980 4. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik 5. Predlog sklepa o potrditvi letnega zaključnega ra-čuna davkov in prispevkov za leto 1979 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje za leto 1979 6. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane za ju-nijsko sejo in določitev delegatov za sejo zbora združe-nega dela skupščine mesta Ljubljane 7. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r. poročilo O DELU Geodetske uprave skupščine mesta Ljubljane v letu 1979 A) Splošno (naloge in sistemizacija) Geodetsko službo opravljajo v Ljubljani: - Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane (nada-Ije GU SML), ki je kot registrator dogajanj in sprememb na zemljiščih v upravni službi specifična in izrazito tehnična strokovna služba. GU SML izvršuje naloge geodetske službe iz pristojnosti občine po Zakonu o geodetski službi in Statutu mesta Ljubljane (Ur. I. SRS št. 23/76 in 2/78), oziroma skrbi za izvrševanje teh nalog, ki so zlasti: - planira in koordinira izvajanje geodetske službe na območju mesta Ljubljane; - skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc, - vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodet-ske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav, geote-hnični kataster, evidenco ulic, cest, trgov in hišnih številk na ureditvenem območju mesta in drugo dokumentacijo geodetske službe, delno na podlagi lastnih izmer, delno na podlagi prevzemanja podatkov ostalih izvajalcev; - odloča o zadevah geodetske službe v upravnem po-stopku na prvi stopnji; - izdaja občanom in organizacijam podatke, kopije, izrise, prepise in potrdila iz načrtov, kart, katastrov in evidenc geodetske službe, na zahtevo pa jim dovoli tudi vpogled v nje; - opravlja druge zadeve v zvezi z nalogami GU SML, ki so v skladu z obstoječimi predpisi. - Ljubljanski geodetski biro (nadalje LGB), ki opravlja po naročilu vse naslednje storitve: - parcelacije zemljišč z mejnim ugotovitvenim postop-kom; - izdelave geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije; - izdelave geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda in - po posebnih pogodbah izvaja dela za izdelavo geo-detskih načrtov. - Večje izmere opravlja po pogodbah še Geodetski zavod SRS, ZDRL TOZD - Urbanizem pa opravlja po naročilu še zakoličbe zgradb in objektov. Na GU SML je skladno z nalogami sistemizirano del in nalog za 37 delavcev, odobrena zasedba je 31 delavcev, dejanska zasedba pa, zaradi pomanjkanja predvsem geo-detskih strokovnih kadrov, 28-30 (t.j. ca 80%) od tega 11 geodetov. Organizacijsko je GU SML razdeljena na: - odseka za splošne zadeve in katastrsko tehničneza-deve; - oddelek zemljiškega katastra s tremi odseki (za redno vzdrževanje, za katastrsko knjigovodstvo in za reambula-cije, revizije in nove izmere) in - odsek za kataster komunalnih naprav in geodetsko dokumentacijo. B) Izvršitev delovnega programa Pri izvajanju delovnega programa skrbi GU SML, da bo dokumentacija geodetske službe, ki praktično dnevno zastareva zaradi stalnih sprememb na zemljiščih, čimbolj usklajena s stanjem v naravi in čimbolj uporabna za po-trebe racionalnih prostorskih posegov, prostorskega in urbanističnega planiranja, davčne službe, lastniško prav-nih odnosov, itd. Za te namene je potrebno predvsem dokumentacijo geodetske službe stalno dopolnjevati, kjer je pa ni ali je pomanjkljiva, pa jo na novo izdelati. GU SML opravlja te naloge z: I. Rednim delom delavcev GU SML, ki se nanaša pred-vsem na vsakodnevno evidentiranje sprememb na zemlji-ščih po prijavah povzročiteljev in, ki se izvaja z vodenjem in vzdrževanjem: - zemljiškega katastra in izmeritve zemljišč; - zbirnega katastra komunalnih naprav; - geodetske mreže; - registra območij teritorialnih enot in druge geodetske dokumentacije ter poslovanjem s strankami in II. Deli za izvajanje srednjeročnega programa geodet-skih del, ki ga je GU SML pripravila za ureditev neurejene dokumentacije za obdobje 1976-1980. Izvajalci del so geodetske delovne organizacije, GU SML pa opravlja or-ganizacijska in koordinacijska dela. Ad I. Naloge rednega dela (podatki v oklepajih so navedeni za primerjavo z letom 1978) I./1. Glavno delo GU SML, ki ga opravlja 85% delavcev GU SML, je vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra in izmeritve zemljiškega katastra in izmeritve zemljišč, kjer morajo biti vsakodnevne spremembe na zemljiščih čim-prej usklajene s stanjem v njegovih načrtih in evidencah in, kjer se vodi in vzdržuje evidenca za 90.332 ha zemljišč v 123 (114) katastrskih občinah, na 1066 listih evidenčnih načrtov v merilih 1:2880, 1:2000 in 1:1000 za približno 285.000 (280.000) zemljiških parcel in kultur, s približno 62.000 (59.000) posestnimi listi ter okoli 105.000 (98.000) lastniki, kjer je bilo izvršeno v I. 1979 sledeče: - sprejetih tehničnih prijav (tudi po službeni dolžnosti in na podlagi reambulacij 1938 (1927) - od teh obdelanih naterenu 1019(1022) - obdelanih vpisarni 1517 (880) - določenih posestnih mej 166 (179) - pregledano glede tehnične pravilnosti za izvedbo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi (od GU SML in LGB) 1709 (1501) - terstrankam dostavljeno odločb 6017 (4250), z rešitvijo 2686 slučajev na katere je bilo le 13 pritožb. I./2. V I. 1979 se je, zaradi spremenjenih kriterijev ob-davčitve, nadaljevalo z revizijo vrtov v druge kulture. Veči-noma na podlagi terenskih ogledov je bilo spreme-njeno... 7631 (986) parcel. I./3. V I. 1979 se je spremenilo območja 19 katastrskih občin, ker se je meje katastrskih občin prilagodilo mejam upravnih občin. Pri tem se je predelalo evidenčne načrte in katastrski operat z 8.107 spremembami (preštevilčbe parcel, prenosi iz kat. občine v drugo kat. občino, spre-membe v načrtih). I./4. V katastrskem knjigovodstu, kot sestavnem delu zemljiškega katastra, kjer se vodijo knjigovodski podatki o zemljiščih je bilo vl. 1979spremenjenoposestnih listov... 16.813 (12.292) in zemljiških parcel... 29.581 (26.619), zaradi sprememb v lastništvu, površinah, kulturah ali ra-zredih na podlagi 4.097 sodnih sklepov in 4.182 sodnih poočitev in podatki posredovani občinam za obdavčitev zemljišč. I./5. Na GU SML je evidentirano okoli 20.000 točk geo-detske horizontalne in višinske mreže, na katere se prak-tično navezuje vse prostorske posege. Vodenje in vzdrže-vanje je pomanjkljivo, ker ni delavca za izvajanje teh del in nalog. I./6. Zbirni kataster komunalnih naprav (ZKKN) se na GU SML vodi in nastavlja od I. 1968, delno na podlagi prijav komunalnih delovnih organizacij delno na podlagi programa nastavitve, ki so ga sprejeli izvršni sveti Ijubljan-skih občin za obdobje 1977-1987. Do sedaj je nastavljen, za v I. 1977 določeno zazidano območje na skupno preko 1.800 načrtih tj. 54% (41%) za 4.488 ha (3.425 ha). V1.1979 je bilo po prijavah vnešeno 171.408 m (102.467 m) komu-nalnih vodov. Izvedeno še ni 7.051 prijav za območja, kjer se osnovni načrti še nastavljajo. Za zunanja območja je izdelan pregled komunalnih vodov in naprav na načrtih v merilu 1:5000, ki so bili zgrajeni do I. 1977. I./7. Na GU SML se po odlokih mestne skupščine na-stavljajo, vodijo in vzdržujejo še: - evidenca ulic, cest, trgov in naselij, ki je ažurna; - od I. 1973 geotehnični kataster, kjer je bilo v I. 1979 prijavzavnos 1.269 (137 - od 1.1972 kataster cistern, kjer je bilo 1.664 (4.399) prijav - od I. 1979 register območij teritorialnih enot, kjer je bilo nastavljeno raznih kart 368 I./8. Na GU SML je poslovanje s strankami vsako-dnevno predvsem pa v določenih uradnih urah, kjer se strankam izdaja poleg raznih pojasnil prepise, kopije in . prerise \z dokumentacije geodetske službe. Največ se posluje s strankami na področju zemljiškega katastra, ki je javen. Na zahtevo strank je bilo evidentirano in izdano: - izrisov in kopij izevidenčnih načrtov 4.031 (4.382) - prepisov, oz. kopij posestnih listov 2.724 (2.372) - kopij listovevidenčnih in drug. načrtov 7.430 (3.535) - potrdil o prijavi cistern 1.664 (4.399) - in raznihdrugihpotrdil 1.071 (960) I./9. Neodvisno od GU SML je že leta v zaostanku ureditev premoženjsko pravne dokumentacije pri preno-sih zemljišč, predvsem pri družbenih posegih, karzavira vse nadaljne prostorske posege in je stanje neizvedenih delilnih načrtov, pred uvedbo mejnega ugotovitvenega postopka (I. 1976) sledeče: - na območju občine Lj. Bežigrad neizvedeno še 76 (85) . Center neizvedeno še 39 (51) . Moste-Polje neizvedeno še 181 (207) . Šiška neizvedeno še 243 (310) . Vič-R neizvedeno še 222 (251) na območju občine Lj. ( na območju občine Lj. I na območju občine Lj.! na območju občine Lj.' Ad II. Srednjeročni program geodetskih del S srednjeročnimi programi (prvim za obdobje 1971-1975 in drugim za obdobje 1976-1980) se izvajajo predvsem tista dela pri dopolnjevanju, urejanju in novo nastavljanju dokumentacije geodetske službe, ki niso pre-dvidena z rednim delom GU SML. Dela sofinancirajo me-sto, Ijubljanske občine, Geodetska uprava SRS in drugi zainteresirani. Izvajalci so Ljubljanski geodetski biro, Geodetski zavod SRS in Inštitut za geodezijo in fotogra-metrijo FAGG. Izvajanje programa je sledeče. 1171. Stanje pravnih uveljavitev novih izmer, ki jih izvaja GU SML sama je sledeče: a) Od izmer pred prvim srednjeročnim programom (pred I. 1971) na 3.833 ha z 29.000 parcelami je bila kot zadnja uveljavljena izmera 47 ha v k. o. Sv. Peter II del. b) Izmere po prvem srednjeročnem programu: - v k. o. Bizovik-Dobrunje od 331 ha izvršeno 100% (75%) - v k. o. Senica Preska od 95 ha izvršeno 100% (65%) Na GU SML obdelane nove izmere se dostavijo sodišču zemljiški knjigi za dokončno pravno uveljavitev, kjer pa je večletni zastoj. c) Izmere po drugem srednjeročnem programu še v izdelavi: - vk. o. Sostro-Dobrunje 104 ha - v k. o. Šmartno ob Savi 220 ha - v k. o. Stanežiče 183 ha - vk. o. Trnovsko predmestje 220 ha - vk. o. Glince -171 ha Dela izvaja Geodetski zavod SRS in so v zaostanku. II./2. Obnavljanje dotrajanih in pomanjkljivih načrtov dokumentacije geodetske službe (predvsem zemljiškega katastra), ki se z vsakodnevno rabo obrabljajo in uniču-jejo, je trajno delo: - Obnovljeno in reproducirano je bilo listov načrtov 70 (96) II./3. Nastavitev zbirnega katastra komunalnih naprav se izvaja z istočasno obnovo geodetske mreže, reambula-cijo neevidentiranih objektov naterenu in izdelavo temelj-nih topografskih načrtov v merilih 1:500, 1:1000 in s foli-jami situacij in komunalčnih vodov in naprav. Po sprejetem 10-letnem programu nastavitve ZKKN v letih 1977-1987 in po stanju v I. 1977 je nastavljeno za ob-močje: a) najintenzivnejše zazidave v merilu 1:500 od 4.940 ha 3.321 ha (2.918 ha) t. j. 67% (59%) b) manj intenzivno obrobno območje v merilu 1:1000 od 3.412 ha 1.167 ha (507 ha) t. j. 34% (15%) c) za neintenzivna območja je za 81.980 ha nastaljen pregled v merilu 1:5000 s stanjem 1977 Ad: III. Pregled porabe namenskih sredstev Poleg sredstev \z proračuna za redno dejavnost GU SML so bila porabljena za ureditev dokumentacije geo-detske službe v letu 1979 še naslednja sredstva: a) Dohodki (v dinarjih) 1. Namensko iz sredstev proračuna SML 1,743.000,00 2. Namensko za dodatne naloge 273.634,30 3. Namensko za nastavitev ZKKN iz proračunov Ijubljanskih občin 2,376.179,00 prenešeno izl. 1978zanedokončanadela 301.195,75 še obveznosti občin za 1.1979 167.956,00 Skupaj razpoložljivo 4,861.965,05 b) Plačila za izvršena dela 1) Iz sredstev proračuna SML in za dodatne naloge 1. Nova izmera Sostro-Dobrunje 53.147,75 2. Nova izmera Stanežiče 91.302,15 3. Nova izmera šmartno ob Savi 595.440,00 4. Obnova načrtov iz 1.1978 140.260,00 5. Izdelave karte 1:50.000 80.000,00 6. AOPspremembvzemlj. katastru 1.1978 138.706,00 7. Obnova načrtov in tisk za 1.1979 100.000,00 8. Nova izmera Podutik 300.000,00 9. Izdelava registraobmoč. teritor. enot 98.500,00 10. Dodelava nove izmere Trnovega 74.000,00 11. AOP sprememb v zemlj. katastru 1.1979 200.000,00 12. Preslikava in tisk načrtov Ljubljane 80.000,00 13. Povečavakart1:10.000v1:5000zaROTE 21.780,00 14. Plačiloštudentomzafigurantskadela 43.498,40 Skupaji) 2,016.634,30 2) Iz sredstev občin za nastavitev ZKKN na območju z izdelavo pripadajočih načrtov 1. Novo Polje za 73 ha 41.445,85 2. Gunclje-Šentvid-Vižmarjeza74ha 316.055,40 3. Kleče-Savlje za 53 ha 182.853,85 4. Vič-Rudnik izdelava matric 46.203,40 5. Zadobrovaza 109 ha 484.669,05 6. Rožnadolinaza27ha 239.799,70 7. Dravlje-Šiškaza165ha 583.800,00 8. Žaleza3ha 46.520,40 9. Plačilo za pregledovanje načrtov 46.771,20 10. Povečave iz merila 1.1000 v 1:500 965,00 Skupaj2) 1,989.083,75 Skupaj 1) + 2) porabljeno 4,005.718,05, Razpoložljivo 4,861.965,65 Prenos v 1.1980 za neporavnane obveze 856.247,00 C)Problematika pri izvajanju delovnega programa I. Dokumentacija geodetske službe Glavna naloga geodetske službe je predvsem v prizade-vanjih, da bo dokumentacija geodetske službe, ki je pred-pisana, uradna osnova za vse posege v prostor čimbolj popolna in uporabnaterstemi postopki in posegi na njeni podlagi bolj racionalni in učinkoviti. Bistveno za ažurnost pa je, da vsi povzročitelji spre-memb na zemljiščih izpolnjujejo predpisane obveze t.j.: - da spremembe na zemljiščih, ki se evidentirajo po službeni dolžnosti v roku prijavljajo GU SML; - za oštale spremembe (vse nove gradnje) pa morajo občinski upravni organi zahtevati pri vlogah za uporabno dovoljenje geodetske načrte novega stanja, ki ga pred tem povzame GU SML od izvajalca. Vsaka nedoslednost občin pri tem ima za posledico pomanjkljivost geodetskih načr-tov, kar predstavlja občutno materialno škodo, ker je treba geodetske načrte reambulirati iz drugih sredstev. GU SML skrbi pri svojem delu prvenstveno za ažurnost in pravno usklajenost v načrtih in na področju zemljiškega katastra, kjer mora občinam dostavljati podatke o spre-membah zaradi obdavčitve zemljišč vsakoletno. Obstoječa dokumentacija, predvsem načrti novih izmer, so kot osnova uporabni za vse zahtevnejše potrebe urba-nizma in komunale, v slučajih pomanjkljivosti pa jih je treba dopolniti. Na območjih, kjer se mesto širi v nove soseske, kjer obstajajo le načrti starih izmer s samo lastniškimi prikazi, pa je treba za potrebe zahtevnejših prostorskih posegov izdelati nove načrte. GU SML je v zadnjih letih priskrbela načrte v merilih 1:5000 in 1:10.000 za celotno območje mesta Ljubljane (t. j. vseh Ijubljanskih občin), ki so kvalitetna osnova za prostorsko planiranje kakršne pred tem ni bilo. GU SMLte načrte tudi po zmožnosti vzdržuje. Ob uvedbi več novih evidenc in širjenju mesta, čemur vzporedno se veča dokumentacija geodetske službe in s tem obseg dela, kar je razvidno iz primerjalnih številčnih podatkov pa GU SML ob istem in celo zmanjšanem številu delavcev ne uspeva izvršiti vseh nalog rednega dela, vkljub več delu v izven uradnem času (izvršeno je bilo okoli 2.500 nadur). Zaostanki so predvsem pri: - sprotnem vnašanju registriranih sprememb nazemlji-ščih v evidenčne načrte zemljiškega katastra, izmer in ZKKN; - vzdrževanje geodetske mreže; - grafični registraciji prijavljenih cistern; - nastavitvi registra območij teritorialnih enot. GU SML daje pri svojem delu prednost tistim nalogam, kjer so občani, delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti najbolj prizadeti t. j. vodenju in vzdrževanju zemljiškega katastra in izmer, prelaga pa nastavitve novih evidenc. Pri urejanju dokumentacije geodetske službe po sred-njeročnih programih pa so večji zaostanki: - pri katastrsko-topografskih izmerah, ki jih izvaja Geo-detski zavod SRS; - pri pravnih ureditvah zemljišč, ki jih je družbeni sek-tor pridobil pred I. 1976; - pri uveljavitvah novih izmer na zemljiški knjigi pri sodišču. Večjo neažurnost povzročajo še investitorji oz. izvajalci gradenj cest, regulacij itd., ki bi morali po končanih delih vse na zemljiščih povzročene spremembe registrirati pri geodetski službi in premoženjsko upravno urediti, patega ne delajo, ali kasnijo več let. II. Kadrovska problematika Vzrok, da GU SML ne uspeva izvršiti v celoti vseh postavljenih nalog je predvsem zato, ker nima dovolj geodetskih strokovnih kadrov. Zasedenih nima niti vseh za zasedbo odobrenih del in nalog kljub večkratnim razpi-som. Vzrok takemu stanju je v slabših materialnih pogojih geodetov v upravni službi ob istem delu, kot v delovnih organizacijah. Pomanjkanje geodetov GU SML ureja delno z lastnimi štipendisti, ki pa po izpolnjeni obveznosti večkrat odidejo drugam. Dodaten vzrok pa je še odhajanje geodetskih kadrov od težjega geodetskega strokovno operativnega dela, vedno povezanega s terenskim delom, k lažjemu in večinoma bolje nagrajevanemu administrativno tehničnemu delu. To odhajanje kadrovsko prizadene vse geodetske opera-tivne organizacije. Podobna kadrovska problematika je tudi na LGB, ki se je še zaostrila v pogojih stabilizacije, ker upokojeni geo-metri, ki so opravljali storitve, predvsem parcelacije, ne smejo več delati. LGB je zaradi tega premestil k storitvam, katere mora zaradi pooblastila prvenstveno opravljati, geodete, ki jih je odtegnil od drugih izmer. Pri LGB bodo večji zastoji in zakasnitve tudi zaradi omejenega števila zaposlenih, ob več nalogah v zadnjem času, zaradi cestnega programa, pospešene urbanizacije itd. Za to sprejema nova naročila za izmere v glavnem v začetku leta, ko postavlja letni program del. III. Prostorska problematika GU SML si je prizadevala že več let pridobiti dodatne prostore, ker je v obstoječih že taka prenatrpanost, da že ovira njeno redno delo in onemogoča vsakršno povečanje delavcev. GU SML tudi ne more več prevzemati od izvajal-cev že izgotovljene načrte, ker ni prostora niti na hodniku in stopnišču, ki so ravno tako prenatrpani z dokumenta-cijo geodetske službe. GU SML bi morala dobiti že v 1.1979 dodatne prostore v isti stavbi od republike, kot zamenjavo za prostore, ki jih je republika prevzela od mesta že junija 1979 in za katere je mesto dalo preko 3.000.000 din. Republika do danes do-govora še ni izpolnila. S pridobitvijo dodatnih prostorov bo GU SML imela boljše pogoje za uspešnejše delo. IV. Problematika na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik V poročilu navedeni podatki, kakor tudi navedena pro-blematika pri delu GU SML sorazmerno vpliva tudi na delo za občino Ljubljana Vič-Rudnik. Na delih in nalogah pri vodenju in vzdrževanju zemlji-škega katastra je občina Ljubljana Vič-Rudnik udeležena, kot največje kmetijsko območje, z okoli 35% (Bežigrad 10%, Center 5%, Moste-Polje 30% in Šiška 20%). Pri urejanju zemljiškega katastra na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik pa vpliva na ažurnost še 222 neizve-denih delilnih načrtov iz prejšnjih let, ki jih je treba premo-ženjsko pravno urediti (povzročitelji so predvsem Cestno podjetje, občina, GP Grosuplje, Elektro Ljubljana, itd.). Za nastavitev novih katastrsko-topografskih načrtov je v izdelavi nova izmera za 220 ha v k. o. Trnovsko pred-mestje. Zaključena pa je izmera za 234 ha na Rudniku. GU SML jo je oddala sodišču - zemljiški knjigi, kjer pa je uveljavitev v zastoju in je izdelana le 30%. Pri pravni uveljavitvi so bile izredne težave pri ugotavljanju pravih lastnikov oz. koristnikov in njihovih naslovov. Zbirni kataster komunalnih naprav, ki se je začel nastav-Ijati po I. 1968 \z sredstev posameznih občin, se po letu 1977, po sporazumu o fihanciranju nastavitve med Ijub-Ijanskimi občinami v obdobju 1977-1987, za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik nastavlja pospešeno. Od, po programu predvidenih 804 ha, je v delu pri LGB zaenkrat 434 ha, z rokom izdelave do 1980-1981, to za intenzivno območje. Za zunanje območje pa je nastavljen pregled komunalnih naprav, ki so bile zgrajene do 1.1977. GU SML sodeluje pri svojem delu predvsem z občinsko davčno službo, premoženjsko-pravno in urbanistično ko-munalno, z vsemi krajevnimi skupnostmi na območju ob-čine, ki jim posreduje v glavnem načrte za potrebe Ijudske obrambe in druge potrebe, izvršnemu svetu pa dostavlja vsakoletna poročila o svojem delu in po potrebi občasne informacije. Zaključek Ob navedenih pogojih je GU SML težje izvršila nave-dene naloge, vendar jih bo lahko bolje po izvedbi progra-mov, ki jih je pripravila in so v izvajanju, vzporedno pa je treba urediti prostorski in kadrovski problem. Prizadevanja za izvedbo teh programov pa so poleg rednega dela glavna naloga GU SML v I. 1980. - GEODETSKA UPRAVA SKUPŠČINE MESTA UUBUANE stališče predlagatelja Izršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 62. seji dne 26. 3. 1980 obravnaval poročilo o delu Geodetske uprave skupščine mesta Ljubljane v letu 1979 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in spre-jem z naslednjimi predlogi in stališči: Geodetsko področje se ugotavlja kot izredno kritično in je eden izmed bistvenih povzročiteljev za nepravočasno izdelavo in realizacijo zazidalnih in drugih načrtov, zato je potrebna večja usklajenost del in delovnih nalog med organizacijami, geodetsko upravo, geodetskim birojem in ustreznimi službami v občini. IZVHŠNI SVET V letu 1979 je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik vloženih v urejanje stavbnih zemljišč 202,018.070 din. Od tega je bilo vloženo v : POROČILO O REALIZACIJI programa urejanja stavbnih zem-Ijišč za leto 1979 in plan komunal-nega urejanja za leto 1980 občine Ljubljana Vič-Rudnik I. Poročilo o realizaciji programa urejanja stavbnih zem-Ijišč za leto 1979 Program urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 je bil sprejet ob predpostavki, da bodo vsi dejavniki v občini in mestu Ljubljani vložili vse potrebne napore, da bi ga realizirali. Predvideni program za leto 1979 v višini 472 milijonov din je bil velik zalogaj v primerjavi z letom 1978, saj predstavlja indeks 502. Seveda je treba poudariti, da to ni bil le program Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič, temveč tudi tisti del programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo v urejanje stavbnih zemljišč v občini. Za realizacijo tako obsežnega programa bi morala biti že v preteklem letu izvršena določena fizična in finančna opravila, ki pa, žal, niso bila opravljena v potrebnem obsegu. K temu je potrebno dodati še dejstvo, da je za našo občino značilno prepočasno organiziranje, samoupravno sporazumevanje ter vključevanje uporabnikov in njihovih sredstev za urejanje stavbnih zemljišč, tako v stanovanj-skih kot v poslovnih soseskah. Če k temu dodamo še ugotovitev, da so bila v preteklem letu bančna sredstva občutno omejena, potem lahko realizacijo na področju urejanja stavbnih zemljišč vletu 1979ocenjujemo kotzelo uspešno. Poročilo vsebuje izvlečke \z posameznih podro-čij odnosno sosesk, ki pa nam, zaradi neenotne metodo-logije, otežkočajo sestavo celotne realne slike na po-dročju občine. Kljub temu so podatki dovolj prezentni, da na njihovi osnovi lahko ocenjujemo opravljeno realizacijo v letu 1979. Poročilo zajema celotno dogajanje na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik in zajema naslednje podatke: 1. Vrednostna realizacija urejanja stavbnih zemljišč. odkup zemljišč pripravozemljišč opremo zemljišč 45,067.466 din 127,996.492 din 28,954.112 din Vlaganje sredstev po vrstah gradnje je bilo v letu 1979 naslednje: stanovanjska gradnja poslovna gradnja industrijsko servisna gradnja 10-lefni cestni program - ostalo ,,;jU'S>>1 75,331.952 din 3,408.612 din 19,308.488 din 94,735.139 din 9,233.879 din Tabeli 1 in 2 prikazujeta vlaganje sredstev v pripravo zemljišč za gradnjo po posameznih soseskah, kot tudi vlaganje v komunalno oprer.io zemljišč, v tabeli 3 pa so prikazana celotna sredstva, vložena v urejanje stavbnih zemljišč v letu 1979 v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Iz pregleda je razvidno, da je največ sredstev bilo vlo-ženo v 10-letni cestni program, kar je razumljivo ob pro-gramu Ijubljanskih obvoznic, ki so trenutno najbolj kon-centrirane v naši občini, najmanj pa v poslovno izgradnjo. Vlaganje v stanovanjsko izgradnjo je na drugem mestu, odnosno se mu je v letu 1979 povedala vsa pozornost. Ktjub taki pozornosti še zaostajamo na pripravi zemlji-šča, kar nam tudi zavira planirano stanovanjsko izgradnjo, zlasti v tistih soseskah, kjer je poleg pridobivanja zemljišč potrebno tudi rušenje in pridobivanje nadomestnih stano-vanj. Na počasnejšo pripravo zemljišč za gradnjo vpliva tudi individualna oprema, ki se ne vključuje skladno s termin-skimi plani izgradnje posamezne soseske. Realizacija programa urejanja za potrebe industrijske in poslovne gradnje je v zaostanku. Ker je realizacija tega programa zelo odvisna od finančnih sredstev. V programu urejanja v letu 1979 na tem področju je bilo pričakovati, da bodo industrija, obrt in trgovina sposobni zbrati sredstva za pokrivanje načrtovanih potreb v višini 77,812.300 din, z že odobrenimi bančnimi krediti v višini 28,017.168 din bi bila realizacija programa izvršena. Izgradnja kanalizacije, vodovoda in plinovoda za leto 1979 je vsebovana v planu razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na področju Ijubljanskih občin, za katerega so se dogovo-rili in ga sprejeli uporabniki in izvajalci samoupravnih interesnih skupnosti. f Plan vsebuje poleg prikaza investicij še samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničitev realiza-cije tega plana. Uporabniki in izvajalci so se s planom dogovorili, da spada izvajanje nalog, ki se nanaša na vire in primar, v mestni interesni krog in da so zanje investitorji komu-nalne TOZD, izvajanje nalog na področju sekundarja pa v občinski interesni krog in da je organizator in izvrševalec investitorskih nalog strokovna organizacija, ki se ji te naloge poverijo na podlagi posebnega sporazuma, ki ga sklenejo občinske komunalne skupnosti, komunalne TOZD ter ustrezna strokovna organizacija. S planom je tudi dogovorjeno, da DO IPK in njene komunalne TOZD vsake 3 mesece poročajo Komunalnim skupnostim in njihovi zvezi o poteku realizacije programa. Skladno z dogovori sprejetega plana, so sklenjeni do-govori o prevzemu organizacije in izgradnje sekundar-nega plinskega omrežja, sekundarnih kanalizacijskih na-prav, sekundarnega vodovodnega omrežja med Komu-nalno skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik, komunalnimi TOZD (TOZD Plinarna, TOZD Kanalizacija, TOZD Vodo-vod) in Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč Vič. V letu 1979 so se nadaljevale dejavnosti pri pripravi zemljišč na vseh objektih II. samoprispevka. Tu so miš-Ijena predvsem dela na izdelavi geodetskih del, cenitve zemljišč in odkupi zemljišč za potrebe izgradnje posa-meznih objektov. Večina del je bila sicer opravljena že v letu 1979. V tem letu je bila tudi sklenjena pogodba med Skupnostjo za izvedbo II. samoprispevka in Zavodom, po kateri so sred-stva zagotovljena. V letu 1979 je bilo realizirano 44% plana glede na bilančno realizacijo, dočim je dejanska fizična realizacija 92%. Pri tem je upoštevana pridobitev zemljišč za VVZ Milan Česnik in VVZ z OŠ Krim-Rudnik. Objekti OŠ škofljica, WZ Trnovo in WZ Rožna dolina niso bili realizirani. Na pobudo odbora za izgradnjo Poti spominov in tova-rištva MK SZOL Ljubljana, se je pričela intenzivna vses-plošna akcija za dograditev predvidene Poti spominov in tovarištva v Ljubljani. Za področje občine Ljubljana Vič-Rudnik izvaja akcijo Koordinacijski odbor za izgradnjo PST pri občinski konferenci SZDL Vič-Rudnik, ki je med letom 1979 začel z intenzivnim delom na pridobitvi zem-Ijišč za te potrebe. Glede na to, da je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč usposobljena organizacija za ta dela in da v posameznih urbaniziranih sredinah že razpolaga z nekaterimi zemlji-šči, je IS SOb Ljubljana Vič-Rudnik poveril to delo Za-vodu. V letu 1979 so bili že opravljeni nekateri odkupi zemljišč in posredovani mestnemu odboru v uporabo. Dela na pridobitvi pasu za potrebe PST se bodo nadaljevala tudi v letu 1980. SHEDSTVA VLOŽENA V UREJANJI STAVBNIH ZEMLJIŽČ 7 LETU 1979 V OBCHJI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK TABELA 3 v 000 din Stanov. gradnje Poslovna gradnja Industr. ser.grad. 10-letni program raz.cest Ostalo Skupaj ODKUP ZEMLJIŠČ PRIPRAVA ZEMLJIŽČ KOMUNALKA OPREMA kanalizgcija vodovod plinovod vročevod elekt.omrežjje in TP PTT omrežje ceste in poti javna raz6vetljava hortikultura 4,971 60.429 9.952 603 152 102 84-9 46 6.465 94 1.621 3.tO9 7.501 8.845 2.962 2.566 396 50.057 48.663 16.016 53 3 7 9-598 520 2.538 6.651 45 42 3 45.067 127.997 28.955 5.211 208 102 1.248 55 16.063 614 1.621 taost - 5-835 - 5.R55 SKUPAJ UREJANJE 75.352 3-409 19.308 94.735 9.234 20?.019 OpcSmba: Pri konunalni opremi niso upoštevane eakund. kom. naprave, ki Jih je gradil IPK v občini LJubl^tna Vi5-Eudnik PRIPHAVA ZEHLJIŠČ ZA GHADNJO IZVRŠITEV PHOGHAMA KOMUNALNEGA UREJANJA ZA LETO 1979 V OOO DIN r»- crvjjrsiri karf Odškod.za Urban.tehn. Geodetska Stroški Odškodnina Nadomest. Ostkla prip. Gradbena evm>»T "• ouojiL)ivii - RiiM. zemlj.,nas. dokument. dokument. rušenja za objekte stanov. asanac. dokument. oa.urAj _ _ _ _ _ _ _ - _ _ _ 1. VS-1 TRNOVO - 241 18 450 7.674 2.387 171 - 10.9*1 2. VS-103 MURGLE II.FAZA - 9- - - - 7- 16 3. VS-103 MURGLE III.FAZA 660 10 3 - - - 7-680 4. VS-4 BONIFACIJA BL. DEL - 150 390 1.143 11 1.69* 5. VS-4 BONIFACIJA IKDIVID. 1 - 22 - - - 31 18 72 6. RS-103 VINTERCA - POT NA GRIČ - - 3 _ - _ - _ _ J 7. KOZAEJE, KOSOVO POLJE 321 1 - - 54 - 376 8. VS-3 TRŽAŠKA . 95 1.814 2.275 83 - 4.267 9. VS-6 PHEDEL ŽABAR - 712 - - - - - - 712 10. VS-2 LJUBLJ, FESTIVAL _______ 88 11. VS-2 RIHAHJEVA _ . - - _ - - _ - -, 12. RS-1,2 JURČKOVA POT 3.935 2.349 40 - 118 j 2 17 6.461 13- VS-7 VHHOVCI, BRDO - 93 47 _ - -23 268 »31 14. RS-3 KRIM-RAKOVMK - 119 - - - - 10 129 15. VS-4 CHVENA ZASTAVA . - 105 - - 3.815 378 2 - 4.300 16. VM-1 0B8TNA CONA TRŽAŠKA - - 9 74 294 801 2 - 1.180 17. VP-3/3 IND.CONA VIČ 3.977 570 22 - - 4 1 4.57* 18. RM-1 OBBT.COHA RUDHIK •- - 4 - - -- - 4 19. VP-6 IND.COBA OP.BRDO - 188 - 54 - 876 ' - - ' 1.118 20. KAKLOVEKI MOST 604 - 132 3.119 14 3.869 21. MESTNA OBVOZNICA 29.453 84 40 749 30.637 10.655 1.448 - 73.066 22. DOK UPOK. KOLEZIJA 10 - 462 1.760 3.035 570 - 5.837 23. PODALJŠEK TITOVE - 1 -- 15 - 1- 17 24. CESTNA POVEZAVA OPEK.-IŽANSKA 102 - 90 40 - 38 452 722 25. DOH SR2DNJIH ŠOL GERBIČEVA _ 327 - - - - - 327 26. VS-104 KARE LAHGUSOVA 966 163 - 2.113 38 - • 3.280 27. RP-2 IND.CONA RUDNIK - 1.406 - - 39 i.445 28. RS-1/1 RAKOVA JELŠA - 789 551 - - - - - 1.340 29. VP-3/2 IND.CONA RTP VIČ 3.525 - 15 - - . , - - ' 3.5*0 30. ŠPORTNI PARK SVOBODA 1.045 174 - - - 32 - 1.251 31. VP-4 IND.CONA PLUTAL - - 184 - - - _ _ 18* 32. VS-201 DOBROVA _._ _ _,_ _ 1 _ 1 33- MURGLE - JTJŽNI PAS - 272 1 - - - - 273 34. PLINOVOD KOSEZE ^- - 3 - - - -- 3 35. DRAGA - IG _ _ 132 - - 2 ' - 13* 36. PEDAGOŠKI INŠTITUT - - 57. GABRJE NOVO NASELJE - 793 38. VS-245/7 ŠKOFLJICA IN OŠ - - 103 39. VELIKE LAŠČE - 583 1 40. ŽELIMLJE 99 1 41. VOBARNA BHEST 16 42. CENTH.TEHN.KNJIŽNICA - — 43. EADNA - BREZOVICA - 3*1 630 44. GRADEŽ - TURJAK - 132 590 45. PODOLNICA - 80 181 46. POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA 39 - 47. OBJEKT DRUŽB.STAND. 1.310 - 14 48. PROTOKOLAENI OBJEKT 144 - 5 49. KOZARŠKA CESTA - 390 50. JUŽNA OBTOZNICA - - - 51. TRG.CENTER, WZ 3 52. ŠKRLJEVEC - -53- NERAZPOREJENO 375 101 5.770 3 3 19 70 4 42 478 3 793 106 584 100 16 19 971 722 261 39 1.400 153 390 42 3 6.724 45.068 11.282 2.773 2.766 50.429 28.290 3.209 774 144.597 KOMUMALNA OPREMA ZEKLJIŠČ V 000 DIN Št. SOSESKA - KARE Fek.in met. Vodovod. Elektro kanaliz. omrežje in TP Stran.ceste Plin in topl.Javna PTT peš poti energija razsvetlj. Hortik. uredit. Izgrad. mostu SKUPAJ 1. VS-1 TRNOVO 2. VS-4 BONIFACIJA - BL. DEL 3. PODALJEEK TITOVE 4. KAHLOVŠKI HOST 5. MESTNA C3V0ZNICA 6. VS-103 MURGLE 7. CESTNA POVEZAVA OFEK.-IŽANSKA 8. VS-4 BONIFACIJA INDIV. 9. MURGLE III. FAZA 10. VS-2 SPOMENIK NOB 11. MURGLE WU 12. VP-3/3 IND.CONA VIČ NOVI DEL 13. VF-6- IND.CONA OPEKARNA BRDO 14. VS-2 LJUBLJANSKI FESTIVAL 15. VS-7 VRHOVCI - BRDO 42> 179 42 2.566 106 56 17 29 933 334 3.066 5.003 2.246 86 5 482 2.261 305 1.984 206 2 205 190 76 26 76 374 146 18 42 349 1.191 81 5.835 933 4.472 5.433 2.246 94 1.857 8,242 2.350 206 81 44 2.771 190 4 29 A. PRIPRAVA B. OPREMA 144.597 28.954 3.210 208 1.247 16.061 102 614 54 1.621 5.835 28.954 173.551 II. PLAN KOMUNALNEGA UREJANJA V LETU 1980 Plan komunalnega urejanja za leto 1980 je izdelan na osnovi programa družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980. V predlogu so upoštevana tudi nekatera značilna dogajanja preteklega leta na področju urejanja zemljišč ter neizvr-šene planske naloge iz prejšnjega leta. Tako so v planu urejanja prikazane posebne dejavnosti, njihovo vrednote-nje ter hkrati tudi viri finančnih sredstev za pokrivanje planiranih del in opravil. Pri analiziranju opravljenih planskih nalog v prejšnjih obdobjih smo ugotovili vrsto nerešenih vprašanj s po-dročja stanovanjske in komunalne izgradnje, posebno še nerešeno financiranje, zaradi česar so se dela s področja urejanja zemijišč opravila z velikimi zamudami in v manj-šem obsegu. Osnutek plana urejanja za leto 1980 je obravnaval Svet Zavoda na svoji redni 20. seji 27. decembra 1979 in potrdil predlagano usmeritev dejavnosti Zavoda za leto 1980. Predlog plana je Svet Zavoda sprejel na 22. seji 27.4.1980 s priporočilom, da vsi udeleženci izvajanja urejanja zem-Ijišč upoštevajo naslednje osnovne usmeritve: - Pospešiti samoupravno sporazumevanje pri posa-meznih soseskah za njihovo izgradnjo. - V okviru možnosti najemati bančne kredite za pri-pravo zemljišč v vseh soseskah, ki so namenjene pred-vsem stanovanjski gradnji. - Vztrajati pri sklepanju pogodb o oddaji zemljišč izven natečaja posameznim stanovanjskim zadrugam v sodelo-vanju s SSS Ljubljana Vič-Rudnik. - Intenzivno reševati kmetijska zemljišča in posamezne konkfliktne točke med uporabniki prostora v kmetijske in ostale namene skupaj s KZS. - Pospešeno nadomeščanje barakarskih stanovanj in stanovanj VI in VII. kategorije in s tem hitrejše in cenejše urejanje sosesk. - Zagotavljati zadostno število nadomestnih stanovanj v tržni gradnji. - Hitrejše reševanje upravnih postopkov in postopkov pri pridobitvi zemljišč za gradnjo na vseh nivojih občine. - Vskladiti zagotavljanje pravičnih odškodnin za od-kupljena ali odvzeta zemljišča s strani vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s to problematiko, da bi se izognili predplače-vanju vrednosti in izsiljevanju posameznih lastnikov. Plan komunalnega urejanja za leto 1980 obsega dela s področja urejanja v višini 401,636.642. - din in je po-drobno obrazložen v planu prihodkov in odhodkov. V posameznih tabelaričnih pregledih so razvidna vlaga-nja za posamezne soseske in za osnovne dejavnosti, po-sebej za stanovanjsko gradnjo, industriji-obrt in poslovno gradnjo, cestni program ter ostalo. Posebno pozornost je v fazi usklajevanja plana treba posvetiti prostorskemu razvoju izvenmestnih območij, kjer ugotavljamo, da še niso usklajeni vsi interesi uporab-nikov prostora (kmetijski prostorski plan) in da se tudi usmeritev plana stanovanjske gradnje v srednjeročnem obdobju 1981-1985, glede na visoke stroške komunale, omeji od intenzivne stanovanjske gradnje nateh področ-jih. V planu komunalnega urejanjaza leto 1980 so planirana naslednja vlaganja: - odkupzemljišč 73,075.000 - pripravazemljišč 246,736.000 din - komunalnaoprema 81,826,000 din V tabelah 1 - 4 so prikazana planirana vlaganja po ; posameznih soseskah, tabela 5 pa prikazuje plan vlaganj v občini Ljubljana Vič-Rudnik Planirana vlaganja po vrstah gradnje so naslednja: - stanovanjskagradnja 282,045.000 din - poslovna gradnja 36,553.000 din - industrijsko-servisna gradnja 44,668.000 din - 10-letniprogramrazvojacest 26,654.000 din - ostalo 11,717.000 din Viri sredstev za urejanje stavbnih zemljišč: - že zbrana sredstva 152,878.000 din - prispevek investitorjev 111,514.000 din - sredstva SKIS ali občine 13,310.000 din - krediti banke 123,935.000 dirv Po posameznih področjih so predvideni naslednji viri fi-nanciranja, (v 000 din): investit. 1. priprava zemljišč SKIS-pror. banka skupaj 143.858 13.310 119.314 276.482 - za stanov. gradnjo 86.886 9.310 91.641 187.837 - poslovna gradnja 34.286 - 27.673 61.959 - cestni program 14.969 - - 14.969 - ostalo 7.717 4.000 - 11.717 2. oprema zemljišč in individualna komunala 8.232 8.232 - stanov. gradnja 2.187 2.187 - ind. posl. gradnja 4.945 4.945 - cestni program 1.100 1.100 3. oprema zemljišč in kolektivna komunala 70.090 70.090 - stanov. gradnja 45.188 - ind. posl. gradnja 14.317 - cestni program 10.588 4. Odplačilo kreditov in sredstva za delovno skupnost 45.188 14.317 10.588 46.833 V programu za leto 1980 je pretežni del sredstev name-njen za pripravo zemljišč po posameznih soseskah. Geodetska, urbanistična in tehnična dokumentacija je še vedno problematična za našo občino. Tako se v letu 1980 namenja temu področju cca 18 % sredstev, name-njenih za komunalno urejanje. Poleg pridobitve omenjene dokumentacije bo potrebna nadaljnja koordinacija pri iz-delavi projektov kanalizacijskega, vodovodnega in plin-skega omrežja, kakor tudi pri izdelavi projektov PTT in električnega omrežja s transformatorskimi postajami. Skladno s predvideno gradnjo v občini je treba pospe-šeno delovati pri pridobivanju in sanaciji zemljišč. Nada-Ijevati je treba s pričetimi odkupi zemljišč. Značilno za občino Ljubljana Vič-Rudnik je, da nima na razpolago zemljišč v družbeni lasti, kjer je predvidena ali stanovanj-ska ali poslovna gradnja. Zemljišča so v privatni lasti, zato so postopki za pridobitev dolgotrajnejši. Za pridobitev zemljišč je v planu predvidenih cca 26 % sredstev opremljanja. Gradnjo v posameznih soseskah spremljajo odkupi raz-nih objektov, ki so na lokacijah novogradenj. Ti objekti so stanovanjski in poslovni. V letošnjem letu je predviden odkup 13 raznih objektovter rušenje 10objektov, za kar je predvideno 18 % sredstev v planu za leto 1980. Hkrati z odkupom in rušenjem posameznih objektov je potrebno nakupiti nadomestna stanovanja, za kar je pre- dvidenih 38 % sredstev plana predvidenega za pripravo zemljišč. Komunalne naprave individualne rabe gradi IPK s svo-jimi TOZD. Njihov program za leto 1980 predvideva vlaga-nja po posameznih soseskah v višini 84,813.000 din Posebno pozornost je treba posvetiti komunalnemu opremljanju na izvenmestnem območju. Ugotavlja se, da še niso usklajeni vsi interesi uporabnikov prostora, kar onemogoča načrtno pripravo zemljišč. Poleg tega pa je tudi usmeritev stanovanjske gradnje, glede na visoke stro-ške komunalnega opremljanja, otežkočena, kar tudi ome-juje intenzivno gradnjo na teh področjih. PEIPRAVA ZEMLJIŠČ - STANOVANJSKA GRADNJA PREDVIDENA VLAGANJA P0 OSNOVNIH DEJAVNOSTIH V 000 DIN x. NAZIV S0SESKE ------------------------------------------------------- bt# ZAZIDALNI Tem. Urb. Prid. San. Odk. Nak. Buš. Skupaj 0T0K geo. teh. zem. zem. obj. nad. obj. predv. dok. dok. gr. ruš. stan. vlag. 1. VS-1 TRN0V0 552 1.889 939 - 16.231 25-471 920 45.802 2. VS-3 TRŽAŠKA - 3.000 2-500 - 8.000 30.000 1.050 44.550 3. VS-4 B0NIFACIJA - - - - - 165 165 4. VS-8 KOZARJE - 1.500 2.364 - - - 3.864 5. VS-6/3 GRBA - 3.279 1.000 - 4.279 6. VS-103 MURGLE III - - - 2.150 1.120 150 3-420 7. VS-103/1 MURGLE 800 639 3.000 - 4.439 8. VS-103/2 ZEL.L. 400 936 - - - 1.336 9". RS-1,2 JURČKOVA - 3.500 5.000 700 - 9.200 10. RS-103 VINTERCA - 1.620 1.110 '- - - - 2.730 11. VS-4 BONIFACIJA 20 Ž 244 3.602 - 17.400 - 21.266 12. VS-7 VRHOVCI 32 502 732 - - 1.266 13. VS-7 BRDO 30 1.200 1.688 - 2-898 14- VS-6 GABRŠČKOVA - - 375 120 - 495 15. VS-109 PODVOZNA - 1.358 - - - - 1.358 16. RS-4 ILOVICA 2.100 1.800 2.400 - 6.300 17. RS-105 IŽANSKA 310 300 - - 610 18. RS-102 RAK0VA J. - 1-545 7.288 - 1.050 - - 9.883 19. VS-8/1 K0S0V0 260 55 420 - - 735 20. VS-102 TRNOVO J. 52 26 - - 78 21. VS-261 VEL.LAŠČE 460 200 - - - - - 660 22. VS-260 VEL.LAŠČE - 600 900 - - - - 1.500 23. VS-251 ŽELIMLJE - 650 1.800 - 2.450 24. VS-227 ŠKBLJEVEC 210 - 210 25. VS-222 JEZERO - 185 - - - - 185 26. VS-213/1 HORJUL - 1.150 - - - 1.150 27. VS-254 GRADEŽ - 436 - - - - 436 28. VV-203 TURJAK 278 - - - 278 29. VS-245/7 ŠKOFLJICA 1.300 2.800 - - - 4.100 30. RS-105 LAVRICA 500 1.700 - - - 2.200 31. VS-201/8 GABRJE 1.362 700 - - - 2.062 32. VS-210/1 PODOLNICA - 1.002 - - - - - 1.002 33. VS-220/1,2 RADNA 400 2.550 - - - 2.950 34. VS-206 SR. VAS 580 600 - - - 1.180 35. VM-4 KOZARŠKA G. - 300 2-500 - 2.800 PRIPRAVA ZEMLJIŠČ - INDUSTRIJSKA - OBRTNA - POSLOVNA GRADNJA PREDVIDENA VLAGANJA PO OSNOVNIH DEJAVNOSTIH V OOO DIN Št. zaztdaintESKE Tem' Urb' Prid. San. Odk. Nak. Ruš. SkupaJ OTOK Beo- teh. zem. zem. obj. nad. obj. predv. dok. dok. Rr. ruš. stan. vlag. 1. VS-104 LANGUSOVA - 100 343 - 8.800 19.270 400 28.913 2. RS-3/5 PTC RAKOV. 300 40 2.900 2.880 - 6.120 3. VP-6 IND.C.BRDO S. - - - - 100 100 4. VP-6 IND.C.BRDO J. - 2.300 - - - 2.300 5. VS-4 ZASTAVA A. - - - 680 - 200 880 6. VP-3/3 VIČ - 124 - 700 - 824 7. VM-1 TRŽAŠKA - - 2.000 - 2.500 2.000 100 6.600 8. RM-1 DOLENJSKA - - 2.382 ' - - - - 2.382 9. RP-2/1,2/2 RUDNIK - 2.620 9.200 - 11.820 10. VP-4 PLUTAL - 1.150 - - - 1.150 11. VS-236 IG P.C.VVZ - - 870 - 870 SKUPAJ 6.594 14.795 740 14.880 24.150 800 61.959 PRIPRAVA ZEMLJISC - CESTNI PROGRAM 1. ZAP.OBVOZNICA 2. NOVA ZAVETIEKA 3. CESTNA POVEZAVA OPEKARSKA-IŽAN-SKA-JURČKOVA 1.260 - 1.653 - 392 3.305 240 702 2.714 4.713 695 9.061 600 2.000 - - .- 2.600 SKUPAJ - 2.100 2.702 4.367 4.713 1.087 14.969 PRIPRAVA ZEMLJIŠČ - OSTALO 1. OPEKARSKA DRAGA 2. PST 3. PARK OP 4. PROTOK.OBJ. 5. WZ TRNOVO 6. WZ ROŽNA DOL. 7. OŠ ŠKOFLJICA 2.774 1.000 3.000 250 360 250 880 200 1.200 1.800 2.974 1.000 3.000 253 3.360 250 880 SKUPAJ - 8.514 1.200 1.800 200 11.717 TABELA 5 PLAN VLAGANJA SREDSTSV V UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1980 V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK i ¦ v 000 din Stanov. Poslovna Industr. Cestni gradnja gradnja ser.grad. program Ostalo SkupaJ - ODKUP ZEMLJIČČ 47.666 1.213 15.582 2.100 8.514 73.075 - PRIPEAVA ZEMLJIŠČ 183.500 34.690 12.47* 12.869 3-203 246.736 81.826 580 890 100 6.618 44- 59.991 8.515 3.081 2.007 SKOTAJ 282.045 36.553 44.668 26.654 11.717 401.637 Opomba: Sekundarne komunalne naprave, ki jih bo gradil IPK,niso zajete v tabeli KOmiHALNA OPREMA 50.879 650 18.612 11.685 kanalizacija 180 400 vodovod - 250 - 640 plinovod - - 100 elktr. omrežje in TP 1.963 - 4.195 460 PTT omrežje 44 - - oeste in poti, parkirišča 40.710 - 11.706 7.575 javna razsvetljava 4.921 - 1.784 1.810 hortikultura 3.061 20 - mostovi 807 1.200 III. ZAKLJUČEK . Ob obravnavanju in sprejemanju »Poročila o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979« ter »Plana komunalnega urejanja zemljišč v letu 1980« na področju občine Ljubljana Vič-Rudnikje bilo ugotovljeno, da je bil v preteklem letu dosežen kvalitetni premik na področju urejanja stavbnih zemljišč. Objektivni vzroki, kot je prepočasna izdelava, potrjevanje in sprejemanje urba-nistične dokumentacije, zavirajo realizacijo planiranih na-log, ki bi bila lahko še uspešnejša. Za doseganje čimvečje enotnosti in povezanosti pri upravljanju in gospodarjenju s stavbnimi zemljišči je po-trebno čimpreje organizirati stavbno-zemljiško skupnost in jo ustrezno povezati na nivoju občine. Stavbno-zemlji-ška skupnost mora biti mesto dogovarjanja vseh subjek-tov, ki nastopajo v izrabi določenega prostora. Pri izvajanju programa stanovanjske izgradnje je po-trebno pospešiti pripravo, kar zlasti velja za pridobivanje stavbnih zemljišč, financiranje ter njihovo opremo, kar pa mora izhajati iz razvojnih programov. Pri tem bo treba doseči večje sodelovanje med upravnimi organi, Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč Vič ter samoupravnimi skup-nostmi s področja stanovanjskega in komunalnega go-spodarstva. Plan komunalnega urejanja za leto 1980 je vsestransko opredeljen, njegova realizacija bo odvisna od pravoča-snega in temeljitega sodelovanja vseh dejavnikov, ki se vključujejo v organizirano pripravo zemljišč za stanovanj-sko in poslovno gradnjo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Na področju komunalnega urejanja je treba doseči soli-darnostno prelivanje sredstev v okviru celotnega mesta. Gradnja primarne mreže ne bi smela biti odvisna od si-stema financiranja, dočim je sistem financiranja sekun-darnega omrežja dopolniti skupno s Samoupravno stano- nizacijami, ki opravljajo komunalno opremo v Ljubljani ter Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč Vič. Pri financiranju urejanja zemljišč je treba dokončno opredeliti, kako naj se financira urejanje tistih zemljišč, ki so namenjena potrebam družbenih dejavnosti in javnemu programu v določeni soseski. Samoupravno sporazumevanje s področja stanovanj-skega in komunalnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik ne poteka skladno s potrebami. Opredeliti je treba odgovornost vseh sodelujočih v tem sporazumeva-nju in pospešiti podpissamoupravnegasporazumaodeli-tvi in načinu financiranja PTT in elektro omrežja. stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 67. seji dne 7/5-1980 obravnaval širša poročila o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 in plan komunalnega urejanja za leto 1980 občine Ljubljana Vič-Rudnik. V skrajšani in dopolnjeni obliki po predlogih instališčih izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ga posredujemo v obravnavo in sprejem delegatom skup-ščine. IZVRŠNI SVET predlog SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ustanovitvi samoupravne intere-sne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik Na podlagi 1., 2 in6. čl.Zakonao upravljanju in razpola-ganju s stavbnim zemljiščem (Ur. L. SRS, št. 7-320/77) SKLENEJO: 1. Delovni Ijudje in občani preko svojih krajevnih skup-nosti, ter delavci temeljnih in drugih organizacij združe-nega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik, kot uporabniki stavbnega zemljišča in 2. Delavci komunalnih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča v tej občini ter delavci Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič, organizacije za urejanje stavbnih zemljišč Vič-Rudnik, Ljubljana, Tomažičeva 10, kot izvajalci Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne inte-resne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem v občini Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen Z namenom, da skupno in enakopravno uresničujejo interese delovnih IjUdi in občanov, ter se ustvarijo pogoji za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij v občini Ljubljana Vič-Rudnik, s tem pa tudi v mestu Ljub-Ijani in v njegovi okolici, ter za izboljšanje svojih komunal-nih in stanovanjskih razmer, ustanovijo podpisniki tega samoupravnega sporazuma Samoupravno interesno skupnost za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem v ob-čini Ljubljana Vič-Rudnik, s skrajšanim nazivom: Stavbna zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: Skupnost). 2. člen Delovni Ijudje in občani preko svojih krajevnih skupno-sti ter delavci temeljnih, komunalnih in drugih organizacij združenega dela, vsi kot podpisniki tega samoupravnega sporazuma, upravljajo in razpolagajo s tistim stavbnim zemljiščem občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki se ureja z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ter predstavlja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem nji-hovo originalno in neodtujljivo pravico. 3. člen Stavbno zemljišče pridobiva v družbeno lastnino občina Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga izroča v upravljanje Skupno-sti. 4. člen Skupnost je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, .......ter jo zastopa in predstavlja predsednik Izvršnega odbora. Skupnost opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. 5. člen V Skupnost se lahko po njeni ustanovitvi vključijo in v njej uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi organizacije zdruLenega dela, ki programirajo in projekti-rajo izgradnjo komunalnih objektov in naprav oz. priprav-Ijajo urbanistično dokumentacijo, samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji naselja ter stanovanjske zadruge in drugi, ki so zainteresirani za izgradnjo naselij. Način in postopek za vključitev in uveljavljanje samoup-ravnih pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku tega člena se podrobneje uredi v statutu Skupnosti. 6. člen Stavbna zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik obli-kuje s samoupravnim sporazumom skupaj s stavbnimi zemljiškimi skupnostmi iz drugih občin na območju mesta Ljubljane skupnost stavbnih zemljiških skupnosti, v kateri stavbne zemljiške skupnosti enakopravno zagotavljajo, oblikujejo in uresničujejo enotno stavbno zemljiško poli-tiko na območju mesta Ljubljane v skladu z odločitvami delovnih Ijudi občanov in delavcev izraženih v sklepih samoupravnih organov v stavbnih zemljiških skupnostih. 7. člen ... Če ni z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavb-nim zemljiščem drugače določeno, veljajo za Skupnost določbe Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24-1184/75). II. NALOGE STAVBNE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI UUBLJANA VIČ-RUDNIK 8. člen Skupnost kot nosilec razširjene reprodukcije na po-dročju urejanja stavbnih zemljišč upravlja in razpolaga s stavbnim zemljiščem v občini tako, da skrbi, da se pravo-časno izvede priprava in opremljanje (urejanje) stavbnih zemljišč ter smotrno uporablja glede na njegovo na-membnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti in pri tem zlasti: - sprejema srednjeročne plane in letne programe ure-janja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje, - oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organi-zacijam združenega dela kot izvajalcem, - daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča, - opravlja druge naloge s področja upravljanja stavb-nega zemljišča, ki jih določa Zakon o upravljanju in razpo-laganju s stavbnim zemljiščem, ter na podlagi tega zakona izdani predpisi Skupščine mesta Ljubljane oz. Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Natančneje se naloge Skupnosti opredelijo v njenem statutu. 9. člen Skupnost oddaja stavbno zemljišče v uporabo temelj-nim in drugim organizacijam združenega dela, samoup-ravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za nji-hove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico. 10. člen Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik, pro-gramov stanovanjske gradnje ter gradnje drugih družbe-nih in gospodarskih objektov in zaradi uresničevanjadru-gih skupnih ciljev Stavbna zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje s Samoupravno stanovanjsko skup-nostjo Ljubljana Vič-Rudnik, s Komunalno skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik in z drugimi samoupravnimi intere-snimi skupnostmi ter lahko sporazumno z njimi oblikuje skupna delovna telesa, sodeluje po svojih delegatih v organih teh skupnosti in razvija druge oblike medseboj-nega sodelovanja. III. ORGANIZACIJA STAVBNE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI UUBUANA VIČ-RUDNIK H.člen Stavbno zemljiško skupnost Ljubljana Vič-Rudnik upravlja njena skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabni-kov in zbor izvajalcev. Izvršilne zadeve opravlja za skupščino Izvršni odbor Skupnosti, samoupravni nadzor nad delom organov Skupnosti pa odbor za samoupravni nadzor. 12. člen Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v zboru skupščine prvega mandata opravljajo skupščine krajevnih skupnostih in organi upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. V naslednjih mandatih pa se delegacije delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih ter delavcev v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela oblikujejo na voli-tvah, na katerih se izvolijo delegacije v samoupravne interesne skupnosti. 13. člen V zbor uporabnikov delegirajo: - delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih po enega delegata, ki ga določi delegacija izmed izvoljenih delegatov (delegata ne volijo v KS katerih naselja se ne urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti), - delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z območja krajevrtih skupnosti po enega delegata, ki ga določi konferenca njihovih delegatov. Konferenca delegacij se oblikuje enako, kot to velja za konferenco delegacij v samoupravne interesne skupnosti. 14. člen V zbor izvajalcev delegirajo delegate delavci temeljnih komunalnih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost v zvezi z urejanjem stavbnega zem-Ijišča v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ter delavci Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič in sicer po enega delegata. SKUPŠČINA STAVBNE ZEMUIŠKE SKUPNOSTI UUBLJANA VIČ-RUDNIK 15. čten Skupščina sklepa in odloča o naslednjih zadevah: - o sprejemu statuta in drugih splošnih aktov Skupno-sti, - o sprejemu srednjeročnih planov in letnih programov urejanja stavbnega zemljišča ter o ukrepih, ki so potrebni za njihovo uresničevanje, - o sprejemu finančnega načrta in zaključnega računa Skupnosti, - o določanju pogojev za oddajo del za urejanje stavb-nega zemljišča, - o določanju pogojev za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo, - o sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, dru-gimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi vzvezi z urejanjem stavbnega zemljišča, - o pravočasnem pridobivanju in urejanju stavbnega zemljišča, - o izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in nje-govega namestnika ter predsednika in članov izvršnega odbora skupnosti, - o drugih zadevah iz svoje pristojnosti na podlagi zakonov, drugih predpisov, samoupravnih sporazumov oz. djl-užbenih dogovorov ter po statutu Skupnosti. 16. člen Skupščina zaseda praviloma ločeno na sejah obeh zbo-rov razen, če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določene zadeve na skupni seji. Vendar pa tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno. 17. člen Odločitev skupščine je veljavno sprejeta, če jo sprej-meta oba zbora v enakem besedilu z večino glasov navzo-čih delegatov, razen v primeru, ko je sstatutom skupnosti določena za veljavnost odločitve večina glasov vseh dele-gatov. Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov zbora. 18. člen Če oba zbora po dveh zaporednih glasovanjih ne dose-žeta soglasja o sporni zadevi, imenujeta skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov in ki skuša odpraviti spor ter pripraviti skupen predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se predlog obravnava na skupni seji obeh zborov. Če se tudi tedaj ne doseže soglasja obeh zborov, se predlog odloči z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red obeh zborov šele po poteku 6 mesecev od zadnje odločitve razen, če se na predlog obeh zborov zadeva obravnava tudi prej. 19. člen Če zaradi različnih stališč med zboroma tudi po usklaje-valnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma intere-sov delovnih Ijudi in občanov na tem področju komunalne dejavnosti, lahko skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na predlog njenega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. 20. člen Podrobneje se delo skupščine oz. posameznega zbora uredi s statutom skupnosti. 21.člen Skupščino zastopa in predstavlja predsednik skup-ščine, ki ga izvoli skupščina iz vrst delegatov. IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI 22. člen Izvršni odbor skupnosti je izvršilni organ njene skup-ščine. 23. člen Izvršni odbor ima predsednika in 6 članov. Skupščina skupnosti izvoli člane odbora izmed delegatov v skup-ščini, predsednika pa izmed delegatov v zboru uporabni-kov. Mandat predsednika in članov odboratraja4 leta, vsi pa so lahko ponovno izvoljeni le še za eno mandatno dobo. 24. člen Izvršni odbor skupnosti ima predvsem naslednje pri-stojnosti: - skrbi za uresničevanjezemljiške politiketerza izvrše-vanje sklepov in drugih aktov skupščine, - obravnava in predlaga skupščini v sprejem finančni načrt in zaključni račun skupnosti, - skrbi za izvrševanje finančnega načrta, - pripravlja gradivo in predloge za delo skupščine, - obravnava in odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih aktov v zvezi z realizacijo finančnih načrtov, pro-gramov in drugih sklepov skupščine, - izvaja oz. skrbi za izvajanje tega samoupravnega spo-razuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih in splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina skupnosti, - pripravlja oz. obravnava samoupravne sporazume m družbene dogovore, ki jih sprejema oz. k njim pristopa stavbna zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, - opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti. Podrobneje se pristojnosti in delo izvršnega odbora uredi v statutu skupnosti. 25. člen Predsednik izvršnega odbora predstavlja in zastopa izvršni odbor. 26. člen Izvršni odbor za izvršitev posebnih strokovnih nalog oblikuje ter imenuje stalna ali občasna delovna telesa (komisije), ki jih obvezno vodijo člani izvršnega sveta, vanje pa vključijo tudi strokovno usposobljeni strokov-njaki za posamezna področja dela. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR ( , 27. člen Odbor za samoupravni nadzor opravlja samoupravni družbeni nadzor nad delom organov skupščine skupnosti ter njenih strokovnih služb, oz. nad delom strokovnih služb organizacije združenega dela, ki opravlja posa-mezna strokovna dela za potrebe skupnosti. 28. člen Delegata v odbor za samoupravni nadzor izvolijo or-gani, ki opravljajo funkcijo delegacije po 12. členu tega samoupravnega sporazuma, na skupen predlog občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Vič-Rudnik. 29. člen Odbor za samoupravni nadzoruje: izvajanje tega samo-upravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti, drugih samoupravnih sporazumov in drugih družbenih dogovorov, katerim pristopa ta skupnost; izva-janje sklepov skupščine in izvršnega odbora ter skladnost teh sklepov s samoupravnimi pravicami delovnih Ijudi, občanov in delavcev, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti; odgovorno ter družbeno in gospodarsko smo-trno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi; obveščanje delovnih Ijudi, občanov in delavcev o vpraša-njih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v skup-nosti ter za uresničevanje njihovih drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov. 30. člen S statutom skupnosti se podrobneje določi način formi-ranja tega odbora, odpoklic delegatov, pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov v odboru. IV. STROKOVNA SLUŽBA 31. člen Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za skupščino in druge organe skupnosti oblikuje stavbna zemljiška skupnost skupaj s komunalno in stanovanjsko skupnostjo skupno delovno skupnost, katere organizacija in naloge se določijo s statuti skupnosti. 32. člen Posamezne strokovne naloge skupnosti lahko opravlja tudi organizacija združenega dela, usposobljena za posle urejanja stavbnega zemljišča, in kateri skupščina te skup-nosti na podlagi samoupravnega sporazuma ali pogodbe poveri taka dela. Organizacija združenega dela iz 1. odstavka tega člena se mora organizirati tako, da določena delovna skupnost ali temeljna organizacija združenega dela v njeni sestavi opravlja svojo dejavnost izključno za potrebe te skupno-sti. 33. člen Razmerja med stavbno zemljiško skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik in delovno skupnostjo iz 31. člena oz. organi-zacijo združenega dela iz 32. člena tega sporazuma se uredijo po predpisih, ki veljajo za svobodno menjavo dela. V. JAVNOST OELA 34. člen Delo skupnosti je javno in dostopno delovnim Ijudem, občanom, družbenim in civilnim pravnim osebam, ki imajo možnost vpogleda v dokumentacijo skupnosti ra-zen vtisto.za katero veljajo posebni predpisi o uradih ali o poslovni tajnosti. 35. čien Delovni Ijudje, občani in delavci, ki delegirajo svoje delegate v skupščino skupnosti, imajo pravico in dolž-nost, da so neposredno ali po svojih delegatih, organih ali organizacijah obveščeni o delu skupnosti ter njenih orga-nov ter s svojimi predlogi in mnenji vplivajo na delo oz. na oblikovanje njene stavbne zemljiške politike. Skupnost mora zato organizirati ustrezen način obveščanja javno-sti. VI. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SKUPNOSTI 36. člen Viri sredstev, ki služijo za uresničevanje planov in pro-gramov skupnosti, so predvsem naslednji: - prispevek investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, - sredstva izločena za stanovanjsko graditev, ki jih de-lovni Ijudje in občani namenjajo po posebnem samo-upravnem sporazumu za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundar-nega pomena, ki služijo individualni komunalni porabi v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj, - prispevki uporabnikov, ki se plačujejo ob ceni komu-nalne storitve (vodovod, kanalizacija, plin, toplovod), ki se po samoupravnih sporazumih združujejo pri tej skupno-sti, - sredstva, ki jih po posebnih samoupravnih sporazu-mih združujejo zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, družbeno politične skupnosti, krajevne skup-nosti, komunalne organizacije, poslovne banke in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in investitorji, - sredstva, ki se ustvarjajo z zajemanjem mestne zem-Ijiške rente, - druga sredstva (krediti, dotacije in podobno). Ta sredstva se uporabljajo po dogovoru med posamez-nimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi (komunalna, stanovanjska) na podlagi programov. 37. člen Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnem tekočem računu, ter se evidentirajo po posameznih virih iz prejš-njega člena. 38. člen Skupnost upravlja s sredstvi na podlagi letnega finanč-nega načrta. Osnove za sestavo in sprejemanje finančnega načrta skupnosti so sprejeti srednjeročni plani in letni programi urejanja stavbnega zemljišča, kot tudi investicijski pro-grami za dela na urejanju stavbnega zemljišča. VII. POOBLASTILA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 39. člen Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ima glede te skupnosti predvsem naslednje pristojnosti: - potrjuje ta samoupravni sporazum in statut skupno-sti, - daje soglasje k srednjeročnim planom in k letnim programom urejanja stavbnega zemljišča, - izroča skupnosti v upravljanje stavbno zemljišče v uporabi občine Ljubljana Vič-Rudnik, - razpravlja o temeljnih vprašanjih politike in razvoja s področja upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemlji-ščem, - predpiše obvezen prispevek uporabnikov komunal-nih storitev za izgradnjo komunalnih naprav v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji-ščem, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru te Skupnosti, - nadzoruje zakonitost dela te Skupnosti na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem. VIII. SPREJEMANJE STATUTA 40. člen S statutom Skupnosti se podrobneje ureja predvsem naslednje: - naloge Skupnosti, - organizacija Skupnosti, način formiranja in delovanja njenih organov ter njihove pristojnosti, - uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti s strani ustanoviteljev ter drugih organizacij združenega dela oz. samoupravnih interesnih skupnosti, ki se po njeni ustanovitvi vključijo vanje, - poslovanje Skupnosti na področju oddajanja in ure-janja stavbnega zemljišča, - sodelovanje Skupnosti s Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik, s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik, s Komunalno skupnostjo Vič-Ru-dnik ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, - organizacija in naloge strokovne službe Skupnosti ter način nadzora nad delom organizacije združenega dela, ki opravlja posamezne naloge za potrebe Skupnosti, - javnost dela in obveščanja javnosti o delu Skupnosti, - viri in način financiranja Skupnosti, - zastopanje in podpisovanje, - postopek izvolitve, odpoklica ali razrešitve organov, - postopek sprejemanja statuta in drugih splošnih ak-tov Skupnosti. 41.člen Statut se pred sprejemom da v javno razpravo, ki traja najmanj 21 dni. Po končani razpravi skupščina skupnosti sprejme statut z večino glasov delegatov vsakega zbora, nakar ga predloži v potrditev Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po potrditvi se statut skupaj z odlokom o potrditvi objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Za spremembe ali dopolnitve statuta veljajo enake do-ločbe kot za njegov sprejem. IX. KONČNE DOLOČBE 42. člen Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni po istem postopku kot velja za njegovo sklenitev. 43. člen Potem, ko ga podpiše najmanj dve tretjini vseh uporab-nikov oz. vseh izvajalcev - ustanoviteljev te Skupnosti, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnava in po-trdi ta samoupravni sporazum s svojim odlokom. 44. člen Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi odloka \z 43. člena tega sporazuma v Uradnem listu SR Slovenije. 45. člen Prva skupščina Skupnosti se mora konstituirati v dveh mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma. Prvo sejo skupščine pripravi in skliče iniciativni odbor za ustanovitev te Skupnosti. 46. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. V Ljubljani, dne Podpisi: Uporabniki: Izvajalci: stališče predlagatelja Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne in-teresne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemlji-ščem v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je po opravljeni javni razpravi dokončno oblikoval iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti na svoji seji dne 5. 11. 1979 in ga nato posredoval v sprejem in podpis 142. temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in 24. krajevnim skupnostim iz naše občine, ki delegirajo delegate v zbor uporabnikov Skupščine Stavbne - zemlji-ške skupnosti občine in 9. temeljriim in drugim organiza-cijam združenega dela, ki kot izvajalci delegirajo delegate v zbor izvajalcev skupščine Stavbne zemljiške skupnosti. Osnutek samoupravnega sporazuma (z obrazložitvijo) je bil objavljen v delegatski prilogi Naše komune št. 8-4. 9. 1979 skupaj z ostalim, gradivom za sejo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v mesecu septembru 1979. Javna razprava je trajala do 5. oktorba 1979. Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti je prejel pri-pombe k osnutku samoupravnega sporazuma le od izvrš-nega sveta in vseh treh zborov skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik in Izvršnega odbora Komunalne skupno-sti občine Ljubljana Vič-Rudnik. Iniciativni odborjepreučil vse pripombe kosnutku in jih ustrezno upošteval pri dokončnem oblikovanju samo-upravnega sporazuma. INICIATIVNI ODBOR O POSLOVANJU organizacij združenega dela v ob-dobju januar - marec 1980 Gospodarska gibanja v občini so bila v prvih treh mese-cih tekočega leta pod močnim vplivom stabilizacijskih ukrepov, izvedenih v preteklem letu oziroma v začetku tega leta. Najbolj ugodno so se odrazili na področju zaposlova-nja, osebnih dohodkov, blagovni menjavi s tujino ter finančnih rezultatov gospodarjenja. število zaposlenih je v združenem delu iz območja občine v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 1 odstotek nižje. Tako je bilo konec meseca februarja skupaj zapo-slenih 17.630 delavcev, v istem obdobju lani pa 17.810. Dosežki na tem področju so dokaj ugodni in v skladu s sprejetimi usmeritvami \z smernic uresničevanja pro-grama družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1980. Le-te omejujejo rast zaposlenih v organizacijah, ki ne večajo kapacitet na 1,1 %. Prav tako ugotavljamo, da se organizacije združenega dela iz območja gospodarstva postopoma vključujejo v dogovorjeno politiko delitve osebnih dohodkov. Ugotovljenih kršiteljev Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 je vedno manj. Rast osebnih dohodkov se postopoma usklajuje v gospodarskih organizacijah z rastjo dohodka, v negospodarskih organizacijah pa z do-govorjenim 16 odstotnim okvirom. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so doseženi povprečni čisti osebni do-hodki na zaposlenega v združenem delu 8.690 din, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Navedena rast je precej nižja oč dosežene rasti ostalih elementov finančnega uspeha organizacij. Blagovna menjava s tujino, ki je pomemben dejavnik rasti ustvarjenega družbenega proizvoda v občini, je pote-kala v znamenju stabilizacijskih prizadevanj. Večja usmer-jenost gospodarstva v vključevanje v mednarodno delitev dela je omogočalo doseči 35,8-odstotno rast blagovne menjave. Pri tem je gospodarstvo ustvarilo 66.155 tisoč din izvoza, kar predstavlja dvakratno povečanje v primer-javi z doseženo vrednostjo v istem obdobju lani. Za uvoz pa bi lahko rekli, da stagnira na lanskoletni ravni, saj je gospodarstvo z uvozom blaga v vrednosti 70.199 tisoč din doseglo le 3,3-odstotno rast. S tem je gospodarstvo skoraj v celoti pokrilo svoj uvoz z vrednostjo izvoza. Presežek uvoza nad izvozom znaša le 4.044 tisoč din, kar je, v primerjavi z doseženim lanskoletnim v vrednosti 35.470 tisoč din ugoden pozitiven premik v smislu planskih usmeritev. Doseganje letnega plana uvoza organizacij združenega dela z območja gospodarstva kaže, da je ugoden rezultat predvsem posledica nizke realizacije letnega plana uvoza opreme (8,9 %) ter blaga široke potrošnje (9,6 %). Do manjšega uvoza, kot je planirano, pa je prišlo tudi pri reprodukcijskem materialu (13,3 %). Navedeni ugodni re-zultati se lahko v naslednjih četrtletjih neugodno odrazijo na rasti proizvodnje in tudi na realizaciji planiranih inve-sticij iz smernic občine za tekoče leto. Podatki iz periodnih obračunov gospodarskih organiza-cij kažejo, za prvo tromesečje 1980, zelo ugodne trende, ki so v veliki meri posledica zgoraj navedenih pozitivnih premikov in seveda tudi drugih ukrepov podvzetih vorga-nizacijah združenega dela. Gospodarske organizacije so z realizacijo nekaterih stabilizacijskih ukrepov in to pred-vsem z boljšim izkoriščanjem delovnih in strojnih kapaci-tet, hitrejšim obračanjem obratnih sredstevterz organiza-cijskimi izboljšavami, uspeledoseči ugoden premik vdeli-tvi družbenega proizvoda. Z doseženim družbenim proiz-vodom vznesku 1,119.575 tisočdin, kar kapredstavlja 40,3 odstotno rast ter ob 29 odstotni rasti mase za osebne dohodke in sklade skupne porabe, je bila omogočena40,6 odstotna rast čistega dohodka. V okviru čistega dohodka so dosegla najvišjo - 79 odstotno rast - sredstva za poslovni sklad. Nazadnje, a.kot najpomembnejše, bi navedli, da so vsi pokazatelji poslovanja pozitivni. Zlasti pokazatelji poslo-vanja na delavca kažejo, da smo z istim vloženim delom ustvarili več sredstev kot v istem obdobju preteklega leta. Najbolj je porasla produktivnost (39 %), dohodek na de-lavca (39,7 %) in akumulacija na povprečno porabljena poslovna sredstva (30 %). V negospodarstvu je dan pri spremljavi finančnih rezul-tatov poslovanja poudarek na znanstveno-raziskovalnih organizacijah, ki večinoma ustvarjajo dohodek tako kot gospodarske organizacije. Tukaj so manj ugodni, a še vedno pozitivni rezultati v primerjavi z doseženimi v istem obdobju lani. Ob 21 odstotni rasti družbenega proizvoda je dosežena 18 odstotna rast mase za osebne dohodke in 40 odstotna rast sredstev poslovnega sklada. Tudi za te velja, da so kazalci uspešnosti poslovanja pozitivni, z izjemo ekonomičnosti, ki je za 10 odstotkov nižja kot dosežena v istem obdobju lani. Pri teh organizacijah je najbolj porasla produktivnost (25,2%), doseženi čisti do-hodek na delavca (24%) in osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca (18,4%). Pri analizi gospodarjenja po posameznih dejavnostih bi se predvsem veljalo ustaviti pri industriji, ki je ustvarila 41% družbenega proizvoda občine in je tako kot v prete-klosti tudi sedaj osnovni dejavnik njegove rasti. Dosežena je bila 6,5 odstotna rast proizvodnje, kar je celo nad planirano za tekoče leto (5,2%) in tudi nad doseženo v republiki (4,3%). Podatki kažejo, da so naročila normalna in to tako tuja kot domača ter da se industrijske organiza-cije srečujejo s problemom oskrbe s tujim, v manjši meri pa tudi z domačim repromaterialom. Navedeno je povzro-čilo, da imajo organizacije zelo nizke zaloge gotovih izdel-kov in reprodukcijskega materiala. Posebno pozornost bi posvetili še izgubam v združe-nem delu. Prvo tromesečje so zaključile z izgubo tri go-spodarske organizacije. Skupen znesek izgube je 3,327.536 din, ali 20% dosežene v 7 organizacijah v istem obdobju lani. Izgubo so imele DOTehnikaTOZD Ljubljan-ske opekarne, DO Ljubljanske mlekarne TOZD Strojni obrat in DO Ma^istrat TOZD Avtopark. Kot glavni razlog organizacije navajajo visok porast cen energije, saj so vse tri OZD njihov velik porabnik. Poleg tega pa nastopajo še slaba strojna opremljenost, visoki stroški vzdrževanja in zmanjšanje obsega storitev. V negospodarstvu pa je prvo tromesečje zaključilo z izgubo 6 organizacij v skupnem znesku 2,768.107 "din. Organizacije so naslednje: DO Šola za živinorejsko-veterinarske tehnike, DO FNT VTOZD Kemija in kemijska tehnologija, DO BF VTOZD Agronomija DO BF VTOZD Veterinarstvo DO Radio Študent SIS za nafto in plin Vzroki za poslovanje z izgubo so v večini primerov neplačani prihodki oziroma neustrezna dinamika pritoka sredstev iz posameznih samoupravnih interesnih skupno-sti. Predvidoma se navedene izgube v polletju ne bodo pojavile. Vsi navedeni podatki kažejo, da so do sedaj podvzeti ukrepi imeli že ugodne posledice ter da bo tudi v prihod-nje moral biti velik poudarek na njihovem izvajanju. Pri tem bo potrebno veliko pozornost posvetiti spremljajočim neugodnim pojavom, kot na primerslaba oskrba z repro-materialom, nizek uvoz opreme itd. ter sproti iskati ustrezne rešitve za tiste, ki bi utegnile zavreti nadaljnjo gospodarsko rast. Le v tem primeru lahko pričakujemo še nadalje ugodna gospodarska gibanja ter izpolnjevanje postavljenih usmeritev iz smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Ljubljana, dne 23/5-1980 Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) in 21. člena Pravil-nika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne... sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa dav-kov in prispevkov za poslovno leto 1979 ter zaključnega računa pri-spevka za starostno zavarovanje kmetov za poslovno leto 1979 i. Zaključni račun davkov in prispevkov občine Ljubljana Vič-Rudnik za poslovno leto 1979 ter zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za poslovno leto 1979, katere je pregledala strokovna komisija, se potrdi. II. Zaključni račun davkov in prispevkov za poslovno leto 1979 obsega: 1. Zadolžitve za leto 1979 znašajo: - prenossaldaizleta1978 din 15,480.783,85 - predpisane obveznosti din 184,215.447,05 - obresti in stroški prisilne izvršbe din 588.846,85 SKUPAJ CELOTNA ZADOLŽITEV din 300,285.083,75 2. Plačila na davkih in prispevkih v letu 1979 d i n 282,668.197,70 3. Neporavnani davki in prispevki nadan31.12.1979 din 17,616.886,05 Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Ljubljana Vič-Rudnik za pdslovno leto 1979 obsega: Obremenitev prispevka za leto 1979 Plači la prispevka za leto 1979 Neporavnani prispevki nadan31.12.1979 IV. Ta sklep velja takoj. din 3,786.052,00 din 2,621.157,85 din 1,164.894,15 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev Pravilnik o knjiženju davkov občanov v 21. členu nalaga davčnim upravam dolžnost priprave letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za preteklo poslovno leto. Zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov, oba za po-slovno leto 1979, je dne 9/5-1980 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom izvršnega sveta štev. 021-19/80, ter v zvezi s tem pripravila sledeče poročilo: Davčni zaključni račun obsega brutto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in preplačil zavezancev za davke in prispevke. V njem je prikazan v letu 1979 dosežen promet, po računih s sta-njem na dan 31/12-1979, vseh družbenih obveznosti ob-čanov katere je davčna uprava odmerjala, izterjevala in vodila o njih evidenco. 1. Komisija je preverjala prenos vseh zaostankov in preplačil iz leta 1978 v leto 1979, po računih razreda »1« in na sintetičnih računih razreda »2« ter ugotovila, da se zaključna bilanca iz leta 1978 ujema z otvoritveno bilanco leta 1979. Pregledan je tudi prenos saldov na kartice davčnih zavezancev. Ugotovljeno je soglasje s pregledom dolgov in preplačil. 2. Po metodi slučajnega izbora je bil pregledan promet obremenitev in plačil. Pri vseh primerih je bila ugotovljena soglasnost knjiženja s temeljnicami. 3. Obremenitve davkov so bile knjižene v rokih, kot jih predvideva pravilnik o knjiženju davkov. 4. Na podlagi bruto bilance je bilo knjiženo v letu 1979: -prenossalda iz leta 1978 din 15.480.783,85 - predpisane obveznosti 1979 din 286.720.518.20 -stroški izterjave, obresti din 588.846,85 -odpisi prispevkov in davkov din 2.505.065,15 SKUPAJCELOTNAZADOLŽITEV din 300.285.083,75 - plačano v letu 1979 din 282.668.197,70 - heporavnane obveznosti na koncu leta 1979 din 17.616.886,05 5. Komisija je primerjala knjiženja plačila s prometom SDK in ugotovila soglasje pri vseh računih, razen pri računih SIS, kjer prihajajo vplačila tudi direktno, mimo prehodnega računa. 6. Praznitve iz zbirnega prehbdnega računa so se vršile trikrat mesečno, kot to določa pravilnlk o knjiženju. Zad-nja praznitev za leto 1979 je bila opravljena 10/1-1980. Davčno knjigovodstvo je v letu 1979 postavilo 5 krat ključ za delitev dohodkov porabnikom. Komisija je preve-rila zadnji ključ in ugotovila pravilnost sestave. Participa-cija z dne 10/1-1980 je bila opravljena po tem ključu, vknjižbe soglašajo. Komisija je pregledala tudi zaključni račun prispevkaza starostno zavarovanje kmetovza poslovno leto 1979. Ugo-tovila je, da sta bilanca in brutto bilanca med seboj uskla-jeni. Sintetični računi zavezancev se ujemajo z analitič-nimi računi zavezancev, kar je bilo pregledano na pre-skok. Zaključki: Ob pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarova- nje kmetov za poslovno leto 1979 se je komisija posluže-vala evidence iz knjigovodstva in odmere. Pri tem je preiz-kusila v izbranih primerih pravilnost knjiženja obremeni-tev in plačil obveznosti na računih zavezancev, pravilnost knjiženja na sintetičnih računih prispekov in davkov, so-glasnost evidence davčnega knjigovodstva, z evidenco službe družbenega knjigovodstva ter preizkusila soglasje bilance. Ugotovila je, da so za vknjižbe sestavljene pra-vilno likvidirane temeljinice. Zato komisija predlaga občinski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik, da potrdi zak-Ijučni račun prispevkov in davkov in zaključni račun pri-spevka za starostno zavarovanje kmetov oba za poslovno leto 1979. Davčna uprava stališče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 69. seji dne 21/5 1980 obravnaval zaključni račun davkov in prispevkov za poslovno leto 1979 ter zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 ter ga predlaga delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja KRAJEVNA SKUPNOST MILAN ČESNIK VPRAŠANJE, postavljeno na 24. seji ZKS dne 23/4-1980: Iz dnevnega tiska smo obveščeni, da ni urejeno vpraša-nje financiranja rekonstrukcije ceste Mirje. Postavljamo delegatsko vprašanje: Ali bo rekonstrukcija ceste Mirje izvršena tako, da bo možen promet s težkimi vozili in to tako, da ne bo ogrožen »Rimski zid« Če izvedba ne bo taka, vprašujemo zakaj ne? Iz istega vira smo tudi obveščeni, da bo potekal ves promet po tej cesti ob rekonstrukciji Tržaške ceste. ODGOVOR: Ureditev cestišča bo financirala IPK TOZD Kanalizacija, delno TOZD Plinarna in Komunalna skupnost Vič. Izvaja-lec del, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje, bo dela izvajal poobstoječih predpisih. Nosilnost ceste in dinamični vpliv na »rimski zid« bo mogoče stro-kovno ugotoviti po končanju del, na podlagi ustreznih meritev. Predviden je 8-tonski osni pritisk. Kje bo potekal obvoz prometa v času rekonstrukcije Tržaške ceste, še ni znano. VPRAŠANJE: Oktobra 1977 so se začela dela na izvedbi podzemelj-skega električnega kabla od Jamove ceste 43 do Hajdri-hove. Montiranje kabla je bilo zaključeno koncem istega leta. Dela na obnovi pločnika teko neorganizirano in še niso zaključena, kdaj bodo končno pločnik uredili? ODGOVOR: GP Vegrad je za investitorja DES TOZD Elektro Ljub-Ijana pričel z deli 26/9-1979. Dela na obnovi pločnika in zelenic opravlja po naročilu Komunalno podjetje TOZD Komunalne gradnje. Pogodbeni rok dokončanja je bil prekoračen zaradi vremenskih razmer in zimske prekini-tve izdelave asfaltne mase. Dela se zaključujejo. KRAJEVNA SKUPNOST IG VPRAŠANJE, postavljeno na 24. seji ZKS dne 23/4-1980: Po programu izvedbe sanacijskih ukrepov varovanja podtalnice na varstvenih pasovih vodnega vira Vodarne Brest na Iškem vršaju, ki je bil podpisan 14/6-1979 (podpi-sniki: SO Ljubljana Vič-Rudnik - predsednik IS Martinec Franc, Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik - dipl. ing. Zorn Srečo in IPK - TOZD Mestni vodovod Ljubljana - dipl. ing. Flisar štefan) navaja točka 4 sledeče: Nelegalizirane deponije odpadnega materiala v opušče-nih gramoznicah na območju II. in III. varstvenega pasu je potrebno sanirati tako, da se vse škodljive substance in material odstrani, gramoznice pa zasuje z zasipnim mate-rialom brez organskih odpadkov, razgradljivih in topljivih snovi. Vrhnji sloj ozeleniti. Programsko postavljen in sprejet rok: marec 1980. Zakaj ni programska naloga izvedena? Zahtevamo od odgovornega nosilca naloge takojšen pristop k realizaciji programske naloge, ker do danes ni še ničesar narejenega v smislu urejenega odvoza smeii in odpadkov na območju KS Ig. OPOMBA: Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda je bil sprejet in tudi objavljen v Uradnem listu SRS št. 18/77. ODGOVOR: Po potrjenem programu Zveze komunalnih skupnosti za leto 1980 so sredstva za sanacijo deponij zagotovljena. Nosilec naloge je IPK TOZD Mestni vodovod, ki bo dela dokončal v tem letu, oziroma pred tehničnim pregledom vodarne Brest, katere investitor je. Program odvoza smeti in odpadkov za leto 1980 določa nadaljnjo širitev tudi na območje KS Ig. Za realizacijo je Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena dovolj pripravljena, vendar do sedaj KS Ig kot predstavnik upo-rabnikov ni pristopila k neposrednemu razreševanju. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA VPRAŠANJE, postavljeno na 24. seji ZKS dne 23/4-1980: Občinsko cesto Žirovnikov Graben-Topol pod vasjo Osredek odnaša zemeljski plaztako, da je cestišče široko manj kot 3 m in je zato zelo nevarno. Uporabniki vprašu-jejo, kdaj bo ta del ceste urejen? ODGOVOR: Odsek poškodovane ceste je zavarovan kolikor je mo-goče, glede na okoliški plazovit teren. Vzdrževalec ceste je izdelal nov prečni cevni propustza meteomo vodo, ki jo v času deževja pravočasno odvaja pred plazovitim delom. Če bo po preiskavi tal mogoča manjša sanacija, bo ta del urejen v letu 1980. Če pa bo potrebna večja investicija za izvedbo zahtevnejšega podpornega zidu, bo ta del urejen po programu Komunalne skupnosti v letu 1981, po pred-hodni pridobitvi potrebnega zemljišča. VPRAŠANJE: Občinska cesta Ljubljana-Polhov Gradec je do pesko-kopa v Hrastenicah preobremenjena zaradi odvoza peska na obvoznico. Postavljamo vprašanje, kdo bo po konča-nih delih postavil cestišče v prvotno stanje. Nedvomno bo odgovor zanimiv tudi za krajane Polhovega Gradca in Črnega vrha. ODGOVOR: Cesta Ljubljana-Polhov Gradec je republiška in v upravljanju Republiške skupnosti za ceste. Po dogovoru z upravljalcem in občinsko komunalno skupnostjo je bilo vozišče sanirano in ojačeno v začetku meseca maja 1980. Predsednik Komiteja za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Marjan Krmavner KONFERENCA DELEGACIJ it. 33 VPRAŠANJE, postavljeno na 24. seji ZKS dne 23/4-1980: Ker smo v obdobju srednjeročnega planiranja, ki vse-buje tudi prostorski razvoj za gradnjo VVZ ponovno po-stavljamo vprašanje: Že 17/10-1978 je delegatska konferenca delegacij št. 33 postavila vprašanje, kdaj bo sprejet zazidalni načrt za Viško polje, kjer naj bi se gradil nov objekt za 200 otrok. Odgovora še nismo prejeli. Glede na to, da se gradijo nove soseske v KS Vič in KS Malči Belič, planiramo skupaj s KS gradnjo objekta v Bonifaciji, to je v KS Malči Beličeve. Prosimo, da se posreduje Konferenci delegacije št. 33 in KS Malči Belič številka parcele oz. lokacija za nov VVZ. Po ogledu te soseske ugotavljamo, da je planirano zemljišče za nov WZ in šolo majhno, ker se širi objekt Slovenija avto. Da ne bomo ponovili napake, kot je bila storjena na Viču pri gradnji osnovne šole, kjer je zmanjkalo prostora za nov WZ, prosimo za takojšnjo razrešitev lokacije, saj je letno v naših KS odklonjenih 450 do 500 predšolskih otrok. Pro-grami za nove objekte so izdelani. ODGOVOR: Zazidalni načrt za Viško polje (Na Grbi) je bil izdelan v aprilu 1980 in je razgrnjen pred veliko sejno dvorano v zgradbi Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. V zazidalnem načrtu je opredeljena lokacija za WZ Vič do 240 otrok med Pokljukarjevo ulico in Utensilio. Izgradnja VVZ Vič je v občinskem srednjeročnem pro-gramu 1981-1985 in v programu Skupnosti otroškega varstva. Predsednik Komiteja za družbene dejavnosti Anton Bregar ODGOVOR: Zazidalni načrt za del območja VS 6 - Vič-Viško polje bo predložen v potrditev Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v mesecu juliju 1980. Predsednik Komiteja za urbanizem in varstvo okolja Miloš Lapajne 26 GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO Podpisnikom samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik POROČILO I. O dotoku in porabi sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za sofinan-ciranje planov in programov krajevnih skupnosti v letu 1979. Na zbirnem računu samoupravnega sporazuma o zdru-ževanju in uporabi sredstev za sofinanciranje planov in programov KS v občini Ljubfjana Vič-Rudnik se je zbralo v času od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979 sredstev v višini 6.967.993,80. Od tega: - prenos iz leta 1978 - vplačilaTOZD in obrtnikov 630.223,90 6.337.769,90 Skupaj: 6.967.993,80 Planiran dotok sredstev je bil 7.000.000,00 Realizacija plana znaša 99,5%. Dotok denarnih sredstev je bil neenakomeren. Največ sredstev je prispelo po zaključnem računu za leto 1978, to je po 28. februarju 1979. Kljubtrikratnim urgencam pa vse TOZD sredstev za leto 1979 še niso nakazale. Od obrtnikov pritekajo sredstva redno. Reden priliv sredstev je rezultat dogovora med odborom podpisnikov in Davčno upravo Skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik. Sredstev za leto 1979 niso nakazale do 6. 5. 1980 na-slednje OZD, podpisnice samoupravnega sporazuma: 1. Arhitekturni muzej 2. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, DSSS 3. Hoja, DSSS 4. Hoja, TOZD Tesarstvo, Ižanska c. 5. Komunalno podjetje Vič 6. Klinični center - Inštitut za gerontologijo 7. Kazensko-poboljševalni dom Ig 8. Obrtno podjetje Podpeč 9. Pleskarstvo plastika Krim 10. Plutal . , 11. Zoološki vrt 12. Utensilia 13. Veterinarska srednja šola 14. ZP EGS Savske elektrarne - skupne službe 15. Žimnica. Delitev zbranih sredstev je bila izvedena tako, da so vse krajevne skupnosti v občini dobile 70% od natečenih sredstev preračunano na število zaposlenih v posameznih KS, 30% sredstev pa je bilo namenjeno za solidarnostno preiivanje v manj razvite KS. Pri tem pa je potrebno poudariti, da podatek o številu zaposlenih ni točen in se uporablja že več let. Odboru kljub prizadevanju ni uspelo dobiti novejših podatkov, ker z njimi ne razpolaga nobena statistična služba. Pregled izplačanih sredstev krajevnim skupnostim od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979: - 70% glede na število zaposlenih 4.757.396,00 - 30%zasolidarnost 2.000.000,00 - bančni stroški 23.731,20 Skupaj: 6.781.127,20 Zneseksredstevnažiro računu nadan 31.12.1979 186.866,60 din ODBOR PODPISNIKOV TABELARNI PREGLED IZPLAČANIH SREDSTEV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM OD OANUARJA DO 31.12.1979 Krajevno skupnost p|onirono-------------JfJL-------------%--------- plonirono reolizirono % SKUPAJ4 + 7 1 2 3 4 5 6 7 8 Barje Brdo Brezovica Crni vrh Dobrova Golo-Zapotok Horjul ig Kolezija Kozarje Krim-Rudnik Lavrica Malči Belič Milan Česnik Ncrtranje gorice Polhov Gradec Podpeč Preserje RakiKia Rob Rožna dolina Škofljica Tomišelf Trnovo Turjak Velike tašče Vič Vnanje gorice Vrhovci Želimlje 145.230 103.985 109.213 16.556 141.309 15.249 143.633 94.109 391.540 170.791 515.276 85.105 501.044 358.718 111.682 84.233 137.242 15.249 20.187 312.245 146.247 48.652 476.355 22.075 76.536 355.814 71.744 214.214 15.539 144.000 103.104 108.288 16.418 140.112 15.120 142.416 93.312 388.224 169.344 510.912 84.384 496.800 355.680 110.736 83.520 136.080 15.130 20.016 208.724 145.008 48.240 472.320 21.888 75.888 352.800 71.136 212.400 15.408 99, 99, 99, 99, 99, 99, 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99, 99, 99, 99, 99, 99,2 99,1 66,8 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 99,1 200.000 100.000 200.000 250.000 200.000 150.000 120.000 270.000 350.000 10.000 240.000 200.000 100.000 200.000 250.000 100.000 150.000 120.000 270.000 350.000 10.000 240.000 100 100 100 100 50 100 100 100 100 100 100 10.000 10.000 100 144.000 103.104 108.288 216.418 240.112 215.120 392.416 193.312 388.224 169.344 660.912 204.384 496.800 355.680 110.736 353.520 136.080 365.130 30.016 208.724 385.008 48.240 472.320 21.888 75.888 352.800 71.136 212.400 25.408 SKUPAJ 4.900.000 4.757.396 97,1 2.100.000 2.000.000 95,2 6.757,396 PRIPOMBA: KS Ig je bilo odobrenih 200.000 solidamosfnih sredsfev, raz'ika din 100.000 je upoštevana v planu za leto 1980 II. OSNUTEK PLANA PRILIVA SREDSTEV PO SAMO-UPRAVNEM SPORAZUMU V LETU 1980 IN PREDLOG DELITVE SREDSTEV NA OSNOVI PROGRAMOV IN PLA-NOV RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1980. Na osnovi določila 7. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uptorabi sredstev za sofinanciranje pro-gramov in planov KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik udele-ženci tega sporazuma vsako leto posebej in sporazumno razporede sredstva posameznim KS, pri čemer upoštevajo prioritetne naloge na podlagi sprejetih programov in pla-nov KS. V skladu z določilom 10. člena Samoupravnega spora-zuma odbor podpisnic predlaga udeleženkam sporazuma predlog delitve zbranih sredstev za leto 1979. Pri predlogu delitve solidarnostnih sredstev posamez-nim KS je odbor podpisnic upošteval prioriteto, ki je določena in dogovorjena s Pravilnikom o delu, načinu razporejanja sredstev in ostalih pristojnostih odbora pod- pisnikov v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Po tem pravilniku in dogovoru se \z solidarnostnih sredstev financirajo na-slednje potrebe v manj razvitih krajevnih skupnostih v občini pod pogojem, da so zbrale sredstva tudi \z drugih virov: - vodovod, - telefon, - električne napeljave, - kanalizacija, - ceste. 1. Plan razpoložljivih sredstev v letu 1980: - prenosizleta1979: 186.866 - planvplačilvletu1980: 6.313.134 SKUPAJ planirana sredstva: 6.500.000 2. Predlog globalne delitve sredstev: - 70% za financiranje potreb po planih in programih KS: - 30%zasolidarnostnoprelivanje 4.550.000 1.950.000 TABELARIČNI PREGLED PREDLOGA DELITVE SREDSTEV V LETU 1980 Zap. Krajevna 70% ____________ 30 %___________SKUPAJ št. skupnort realiz. predlog Indeks solid. sred. a+a __________________1979________1980__________________________________4 ° 1. Barje 144.000 134.800 93,6 - 134.800 2. Brdo 103.104 96.516 93,6 96.516 3. Brezovica 108.288 101.369 93,6 106.369 4. Črni vrh 16.418 15.367 93,6 150.000 165.367 5. Dobrova 140.112 131.160 93,6 131.160 6. Golo-Zapotok 15.120 14.154 93,6 40.000 54.154 7. Horjul 142.416 133.317 93,6 60.000 193.317 8. Ig 93.312' 87.350 93,6 100.000 187.350 9. Kolezi|a 388.224 363.420 93,6 363.420 10. Kozarje 169.344 158.524 93,6 158.524 11. Krim-Rodnik 510.912 478.270 93,6 478.270 12. Lavrica 84.384 78.992 93,6 78.992 13. Malči Belič 496.800 465.060 93,6 465.060 14. Milan Česnik 355.680 332.956 93,6 332.956 15.Nofranje gorice 110.736 103.661 93,6 103.661 16. Polhov Gradec 83.520 78.184 93,6 78.184 17. Podpeč-Preserje 136.080 127.386 93,6 127.386 18. Rakitna . 15.130 14.154 93,6 150.000 164.154 19. Rob 20.016 18.737 93,6 550.000 568.737 20. Rožnadolina 309.434 289.820 93,6 289.820 21.Škofljica 145.008 135.743 93,6 100.000 235.743 22. Tomišel| 48.240 45.158 93,6 45.158 23. Tmovo 472.320 442.144 93,6 442.144 24. Turfak 21.888 20.489 93,6 100.000 120.489 25. Velke Lašče 75.888 71.039 93,6 600.000 571.039 26. Vič 352.800 330.260 93,6 , 330.260 27. Vnanje gorice 71.136 66.591 93,6 66.591 28. Vrhovci 212.400 198.830 93,6 198.830 29. Želimlfe 15.408 14.423 93,6 14.423 Nerazporefeno 100.000 SKURAJ: 4.757.396 4.550.000 93,6 1.950.000 6.500.000 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA DELITVE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV KS Čml vrh: Odbor predlaga dodelitev 150.000 din solidamostnih sredstev za dokončanje del na telefonski napeljavi. Predračunska vrednost bo prekoračena za 300.000 din, kljub temu, da so krajani opravili vsa težaška dela, dali drogove, posekali traso itd. Vrednost in pri-spevki občanov v delu in materialu znašajo 150.000 din. KS Golo-Zapotok: Odbor predlaga 40.000 din za popra-vilo krajevnih poti, ki so zelo slabe in potrebne popravila. KS Horjul: Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sredstev v višini 60.000 din za popravilo ceste v naselju Horjul. KS Ig: Odbor predlaga dodelitev 100.000 solidarnostnih sredstev za elektrifikacijo kmetije Rebolj, za kar so bila sredstva pogojno odobrena v letu 1979. Dela bodo izvr-šena, ko bo zgrajena transformatorska postaja na Dobra-vici. Celotna investicija je 300.000 din, prispevek krajanov 50.000 din, prispevek KS 50.000 din. KS Rakitna: Odbor predlaga za KS Rakitna 150.000 din za gradnjo vodovoda. Celotna investicija je vredna 14.236.000 din, prispevek krajanov pa 4.500 din. Trasa je zakoličena, nabavljen je material za cevovod od črpališča do rezervoarja. KS Rob: Odbor predlaga dodelitev solidarnostnih sred-stev za dokončanje del na vodovodu Mohorje v višini 220.000 dinarjev. Prispevek krajanov je 350.000 din, ce-lotna investicija pa 2.139.000 din. S temi sredstvi naj bi vodovod dokončali. Odbor predlaga še dodelitev 330.000 din za telefona Krvava peč in Veliki Osolnik. Ti dve vasi sta od Roba oddaljeni približno 8 km in posebno v zimskem času povsem odrezani od centra. Predvidena vrednost investicije za oba telefona je 628.904 din, prebivalci pa so prispevali 227.000 din in vsa možna fizična dela. KS škofljica: Odbor predlaga dodelitev 100.000 din za vodovod, ki se bo gradil skupaj s KS Turjak za vasi Smrjenje-Gradišče-Vrh. Gre za primarni vod, ker so te vasi še vedno vezane na kapnico. Celotna investicija bo vredna 2.500.000 din, prispevek krajanov doslej pa je 100.000 din. KS Turjak: Odbor predlaga dodelitev 100.000 din sred-stev za vodovod, ki bo napeljal tudi del KS škofljica. Celotna investicija znaša 6.000.000 din, prispevek kraja-nov pa je 350.000 din. Z že zbranimi sredstvi bodo financi-rali dokumentacijo in zemeljska dela, v letu 1980 pa bi nabavili material. KS Velike Lašče: Po mnenju odbora so dela na vodovo-dih Dvorska vas in Podstrmec ter Uzmani prioritetna na-loga v primerjavi z vsemi KŠ, zato odbor predlaga dodeli-tev 600.000 din solidarnostnih sredstev. Celotna investi-cija znaša 1.720.000 dinarjev. Krajani bodo prispevali 100.000 din in opravili vsa dela, kar bo mogoče. Pri teh vodovodih je v času večjega deževja nevarnost okužbe, zato jih morajo dokončno usposobiti. Nerazporejenih ostane 100.000 din solidarnostnih sred-stev. Predlog in pripombe na predog delitve sredstevza leto 1980, zbranih po samoupravnem sporazumu o združeva-nju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in planov KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik, pošljite do 20. junija 1980 strokovni službi pri komiteju za družbeno dejavnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po zaključeni 30-dnevni javni razpravi in obravnavi pri-spelih pripomb bo odbor podpisnikov pripravil dokončen predlog delitve zbranih sredstev. Odbor podpisnikov 31 32