lilt U«ut conti Advertl»lnf Matter. Matter other than Advertising
tui.

PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC;
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ^ v
n m 111 w
tbr.faU
iA^-M.
A-
OFFICIAL ORGAN O F
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
33.-f"
ST. — NO. 2239
Ea tared at iecoad-«la« uiiu, Dac. i. 19U7, at it* immi ortvt *i c:h.c«Hu. Hi.. ua<W tka Act oi Cungr«« ol Umnk V 1879
PROLETAREC, July 25, 1951
Published Bi-Weekly a t 2301 S. Lawndale Ave.
•611
LETO — VOL. 46
Slika is razdejane, okrvavljene Koreje.
Francova Španija in Zed. države v skupni "obrambni" zvezi
KDO PRAVZAPRAV JE ZMAGAL V KOREJI IN KAKŠNE SO POSLEDICE VOJNE V NJI
Posledice kajpada so znane. Ameriški armadni oddelek ceni, da znaša število trfev na komunistični strani okroq 1,180,000. V tem številu so vključene tudi izgube med civilnim prebivalstvom v komunističnem oredelu Koreje.
Kai oa na naši strani? Voini department izdaja ooročila le o izgubah naše armade v Koreji, o izgubah zaveznikov, ki imajo čete v Koreji, pa poročajo novinarji (časniški reoorierii) in pa vojna poveljstva onih dežel, ki so udeležene v korejski voini na naši strani.
Glede pravega števila ameriških izgub v naši javnosti ni soglasja. Tisti poslanci in časopisi, ki so ostro nasprotni Trumanovi administraciji, trdijo, da znašajo ameriške izgube mnogo nad sto tisoč. Vojni urad po-iasnuje, da on objavlja samo izgube, ki jih imamo na bojiščih. V Koreji je mnogo drugih Američanov, izmed katerih lahko kdo umre, lahko se pri delu tudi kdo poškoduje, toda njih se ne smatra za del ameriške armade v Koreji. Tako pojasnuje armadni štab.
Kaj pa izgube južne Koreje, ki smo jo šli braniti čim je bila napadena? Točnih številk ni, toda celo mnogi ameriški reporterji cenijo, da znašajo precej nad milijon, vštevši žrtve med civilnim prebivalstvom južne Koreje. Južno-korejsko armado je na njenem umiku in potem ko se ie obrnila nazai sovražnik vztrajno redčil.
Skrbeli bomo, zamud z listom, prosimo, da naj ravnajo, ker je
da ne bo več a naročnike naročnino po-mnogim pote-
kla. Ako nam tisti, ki je še niso obnovili, v kratkem pošljejo prvih tisoč dolarjev, bomo pokrili vse obligacije v tiskarni in druge, potem pa z nadaljni-mi obnovitvami ter novimi naročninami plačevali naše račune sproti. S tem boste omogočili posebno uredniku lepše dni, da ne bo vedno v skrbeh kako zmagovati račune.
Prosimo tudi tiste, ki Proletarca ne bi več hoteli, da pia-
med vojno. A Spelman, ki cerkev izrablja v politične namene, je hodil pridno na obiske v Washington in merodajnim uradnikom dokazoval", da Franko ni naš
Anglija in Francija nejevoljni. — Trumanova administracija vodi vnanjo politiko po svoje neglede na mnenja zaveznic in moralno stran
V Washingtonu so dolgo za-' nikavali, da se naša vlada na "skrivaj" ali pa javno pogaja z diktatorjem Frankom. Toda angleški in francoski vladi je bilo prav dobro znano, kaj se godi za kulisami.
Pripravljenje tal
Pentagon (ogromna palača v Washingtonu, v kateri so nastanjeni uradi ameriške bojne sile) se je odločil dobiti letalska in moroarična oporišča v Španiji že pred par leti. Toda s svojim načrtom ni hotel planiti na dan in ustvariti v demokratični javnosti po svetu presenečenje in razočaranje. Svojo politiko pripravljanja za zvezo s Španijo je vodil skupno z državnim depart-mentom polagoma, po stopnjah. Kadar je bil kritiziran, da kuje zvezo s fašističnim krvnikom Frankom, ki je bil med vojno z Mussolinijem in Hitlerjem z dušo in telesom, je državni department vse to zanikal, kot je običaj v diplomaciji. Dela nekaj na skrivaj, a javno pa prisega, da to ni res.
2e pred več leti so začeli prihajati na« obiske v Španijo in k Franku razni tisti ameriški kon-gresniki in senatorji, ki so se že takrat v kongresu javno potegovali za Franka in priporočali zanj ameriško gmotno pomoč. Češ, ker je on izkazan sovražnik komunizma, čemu bi mu jo ne dali?
Za eno skupino članov ameriškega kongresa je šla tja druga, tretja, pridobile so kongres, da je dovolil Španiji'milijone kredita in ob enem so vodili tu neuradno propagando, da naj se tudi Španijo sprejme v severo-atlantski pakt, ki so ga zasnovale Zed. države. Anglija in Francija sta to nakano odločno odbile. V Washingtonu so se na
drugi plačevali. Koliko dolgu-jete, vam pove številka poleg vašega naslova, ako jo. primer-jete s tekočo številko Proletarca. Ako je številka poleg vašega naslova naprimer 2229, sedanja tekoča številka Proletarca pa je 2239, pomeni, da ste dolžni deset številk. Koliko je tekoča številka Proletarca, vidite na
...	,	,.. x' l l	• v a ,. . . | prvi strani takoj pod naslovom.
N/ene izgube so veliko več/e kakor ameriške ali kot so Rajie seveda bi da os(ancte na. izgube vseh zaveznikov, ki so udeleženi v korejski vojni, ročnik Proletarca in da zanj skupaj.	prijateljsko sodelujete.
Severokoreiski voini štab trdi, da ie južna Koreja — ~~
to odločili, da bodo skovali pakt izgubila v tei voini nad dva milijona ljudi in da so tudi
S Španijo na svojo roko.	ameriške izgube veliko večje kot pa vojno poveljstvo
Kardinal Spelman jako vesel hoČe priznati. Newyorski kardinal Spelman •je že pred leti deloval za pri-	..	aL ,, . .	,
dobitev ameriške javnosti v prid	Pretirava. Ako bl kdo vene/ vsem ameriškim po- v avtnih nezgodah izgubili lani
•	(.i _ j . __,. j k	i.	i |	t	.	. v •	| ,
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v«
i KOMENTARJI I
•	v-	•
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••o
Zbira in presoja urednik
IZGREDI so po svetu že stara čelo to drhalsko početje, dolži stvar. Razlika je le v tem, če- da ne samo da ga ni hotela šči-mu je ta ali oni nastal. Ali pro- titi temveč ga je celo zmerjala ti izkoriščevalcem, ali proti ti-ranstvu — o, vzrokov, ki porajajo take dogodke, je nič koliko.
V BARCELONI je v prvi polovici tega leta nastala splošna
stavka in svet se je začudil, ka-jžico so kmalu razgnali in nekaj
ko se more dogoditi kaj takega
v FRANCOVI Španiji. Pričela
se je vsled neznosnih razmer, v
katerih živi španski proletariat
in ostalo bedno ljudstvo. Vse
je bilo na ulicah, vse demon-
..........	• • . , stratiralo proti krivicam. Dik- ... v^.«^	.«,«.<> ...
cajo toliko kolikor mu dolgu je-1 utor Franco je posla, ljfl svoje zamorec	hoče gre £hko y
jo, ker ne bilo bi prav, da bi voja$tvo in bojne ladje Ljud-1 najeto stanovanje ako potreb-
stvo je bilo vsled provokacij iz- j no pod vojaško, ali pa pod poli-zvano v izgrede, toda Franco je cijsko in šerifovo zaščito.
in prepehavala. Prišel je šerif z armado svojih deputijev, pa se drhal zanj še zmenila ni. Brzo-javil je governerju po vojaštvo na pomoč in dobil jih je kakih petsto v najkrajšem času. Mno-
blokov ogradili z žico. Toda ljudje so se še zbirali, dokler ni vojaška komanda izdala ukaz, da ne sme nihče tam okrog brez dovoljenja in tudi avtom ni bilo dovoljeno, da bi se ustavljali. Oblast je končno zmagala in
"Premirje" bi bilo potrebno tudi na
V vojnah se seveda o izgubah, zmagah ali porazih* ameriških Cestah
Franku. Bil je pri njemu na o- ročilom, ki smo jih čitali od kar se je vojna pričela, bi
bisku ko je bil (Franko) v vlad-j j/ predstavljal, da kosimo severne Korejce in kitajske
nih krogih V Washingtonu še "pros,ovo//ce" kot žanjski stroj žito. Venomer so nam vedno smatran za neprijatelj- r .. ' ,	' . . ,	. __ M
skega Zed državam, kakor j« bil porotah, kako naši Mala uničujejo komunistične čete
stavko stri kmalu nato ko se je pričela in izgrednike zbil na tla s svojo oboroženo silo. Veliki a-meriški tisk je o tem na željo našo vlade malo ali skoro nič pisal, ker Washington deluje za prijateljstvo s Francovo Španijo. 2eli si jo za zaveznico v a-merišk»h pripravah za možen spopad s komunizmom, to se pravi, z Rusijo. Španske demokrate to ameriško flirtanje s fašističnim krvnikom jako boli. A v sedanji vnanji politiki ameriške vlade španski demokrati nič ne pomenijo, ker nimajo moči. Franco jo ima. kar je spet pokazal v Barceloni in nato še v par drugih mestih, kjer je delavstvo skušalo pokazati svoj srd nad razmerami s stavko. Iz-
več kot ie enkrat toliko ljudi
kakor pa smo jih v Koreji v | grddi v Barceloni proti krivicam prvem letu vojne
Sedaj ko toliko pišemo in razpravljamo o- konferenci v Kae-
songu v Koreji, ki ima namen
najti pot v sporazum za prene-
in da je ubitih po bojišlih kot listja hi trave. A nekaj je le moralo ostati živih, sicer bi se sedaj ne bilo treba pogajati za premirje.
Besedniki ameriške armade (ako ie to pravilen j hanie z voino se Je dobro SP°-nasprotnik ampak zaveznik, po prevod za uradno označbo "army spokesmen") pravijo, mn,t1' da 1x5 avtn« vojna duhu saj, v boju proti komu-|da ^ pcd/o na bo/lš*ih 842,800 "komunistov" (tako se naših cestah nadalievana.
pri nas označuje severokoreiske in kitajske vojake v tisku in v, radiu). Od gornjega števila padlih je bilo 361,300 vojakov severne Koreje in 481,500 Kitajcev. Kako je mogoče točno vedeti, kolikšne so sovražnikove izgube, ko niti o svojih še nimamo natančnega števila, je težko razvozi jati. Lahko je vedeti, koliko kitajskih in severokorejskih vojakov imamo vjetih, ne pa, koliko
sovražnih vojakov je obležalo na bojiščih. Ampak to nad milijon ranjenih. Od'teh jih ni važno.	'	__ I je mnogo pozneje vsled pone-
nizmu. Tako je tudi on pripravljal tla za sprijaznjenje s tem zadnjim fašističnim diktatorjem iz Hitlerjeve-Mussolinijeve do> be. Sploh bi Španija ne postala fašistična, ako bi onadva ne postavila Franka za diktatorja potem ko so skupno porazili špansko republiko.
Nadaljni obiski Ko so Združeni narodi na a-meriško pobudo preklicali svoj stari sklep, da naj demokratične dežele nimajo ambasadorjev ali veleposlanikov v Madridu temveč le izvrševalce poslov (charge d affairs), je bil imenovan za ameriškega ambasadorja konservativen človek in njegova prva briga je bila, da se pobrati s Frankom in pripravi pot za obiske k njemu visokim predstavnikom državnega de-partmenta in Pentagona. London in Pariz sta Washington še vedno svarila, da je ameriško (Konec na 2, strani.)
na
Točnih podatkov o žrtvah a-meriške armade še ni, a uradni viri trdijo, da jih je bilo na bojiščih okrog 80.000. Izmed teh je bilo kakih 15.000 ubitih, umrlih od ran ali pa v boleznih.
Na naših cestah pa je bilo lani ubitih nad 35,000 ljudi in
in reakcijo so bili upravičeni, kakor so bili upravičeni vsi u~ pori suženjstvu.
CICERO v Illinoisu je postalo
v ameriški javnosti spet znano mesto vsled izgredov, ki so se
dogodili proti naseljevanju črncev vanj. V Ciceru, ni bilo do ted^j nobene zamorske družine. Pa ie neka ženska prodala zamorcem svojo hišo z dvajsetimi stanovanji in ko sc je priss-lila vanjo prva zamorska družina. jo je množica že čakala ter ji zdrobila pohištvo, v okna so metali kamenje, goreče kemične sveče na streho hiše in skozi okna in ves ta čas je "drhal" naraščala. Zbralo se je skupaj bodisi i?, protestnih nagibov proti naseljevanju črncev v Cicero
i/ x • i -i f •	j. •	.	* crečb umrlo tisoče oa ie trai- ali Pa vsled radovednosti kakih
Važno /e le, da-h /e ena ali druga stran na račun _	t J tJ ' pet tisoč ljudi. Cicersko policijo
te vojne kaj pridobila in komu v korist?
Korejci sami nič, ker je vsa njihova dežela — posebno njena mesta, porušena, enako pota, mostovi, železnice in tudi neštete vasi. Begunci, ki so se z armadami vred pomikali sem in tja, so v lanski zimi silno trpeli. Otroci, matere, bolni in stari ljudje so umirali ob potih. Mhogo jih je utonilo, ko so šli trumoma preko zamrznjenih rek. Mostovi so bili ali porušeni, ali pa uporabljeni za prehod armade, ene ali druge.
Tudi veliko polja v Koreji je opustošenega, mnogo (Konec na 2, strani.)
\ no pohabljenih. Letos bo po vseh videznih radi večjega prometa še več nesreč. Na voznike in na pešče apelirajo iz radia in iz prižnic, v časopis in z reklamo, da naj bodo previdni, ker življenje, ki ga s tem prihranijo, bo morda njihovo lastno. Pa vse nič ne pomaga.
Zato je bilo v prometnih nesrečah v Zed. državah z vadnjih 50 letih ubitih okrog milijon ljudi, ali več kot so jih izgubile v vojnah skozi zadnjih 175 let.
pet tisoč ljudi. Cicersko policijo zamorec, radi katerega se je pri-
ZGRA2ANJA nad tem incidentom v Ciceru je bilo v tisku, v radiu in s prižnic nič koliko. Bil je res žalosten in neupravičen slučaj. A med onimi, ki so se nad njim najbolj zgražali, je bilo veliko hinavščine. Saj to ni bil prvi slučaj izgredov proti zamorcem. Dogodili so se zelo veliki na južni strani Chi-caga, v Detroitu in v mnogih drugih krajih. V južnih državah so vzlic osvoboditvi, ki so jo dobili v civilni vojni, še vedno brezpravni. V Ciceru so hoteli enega odriniti od stanovanja, ki si ga je najel. Kakih 15 milijonov črncev je v tej deželi, pa so v skoro v vseh legislaturah in v kongresu brez zastopstva. Razlika je, da jim ne puste v nje legalno, v Cicera pa se je drhal poslužila sile. Zamorci 90 po ustavi prav tako enakopravni kakor beli ljudje. Toda v praksi niso.
ELr CAPONE je v tem incidentu zopet zaživel. Nekoč se je pisec peljal z vlakom v Minnesota. V vagonu smo se seznanili in vsakdo je pojasnil, od j kod prihaja. N®Wdo odgovori, d« ^e iz r'-cv To j? bilo sictr že po Ca o ? evi največji "slavi", vendar > n?kaj ;x)'nik^v zrlo v c<*a CicTČana kot da je vsakdo, ki if/id? od i tam. Caoonijev slugi, 'gingster' in laketir. Cicerčsn je tdma&l, da je njegov kraj lepo družinsko mesto, ampak druiji v tej skupini so pač čitali le o Capo-nejevem raketirstvu, o pobojih in umorih in pa da je njegov (Konec na 3. strani)
Nekaj o naših stvareh
V noticah "Z upravniške mize" na 3. strani je izraKmih nekaj mnenj o Proletarcu. Čitajte jih!
Menda nihče naših naprednih ljudi ne misl', da rm.i Proletarec ni več potreben. Ako ga izgubimo, bomo ob edini s oveiiski
Davki res tepejo samo navadne ljudi
Ta številka je po vsebini jako bogata. Obsega šest strani. V nji je obnovil svoje "Razgovore" Joško Oven.
Čemu naša vlada tako tišči v sklenitev pakta s Frankom? Pove vam članek na prvi strani, ravno tako članek o vojni v Koreji.	•
Zanimali vas bodo "Komentarji", ki se pričenjajo na 1. strani, in pa "Nekaj o naših stvareh"..
Zanimiva sta članka o položaju v Franciji in Avstriji po volitvah.
Poleg tega je v tem Proletarcu mnogo drugega gradiva, vse vredno, da ga prečitate.
Po prečitanju dajte list kakemu znancu, s priporočilom, da ako mu bo ugajal, naj se nanj tudi naroči.
Predsednik Truman je od kongresa že pred tedni zahteval, da naj zviša davke za nadaljnih deset milijard na leto. Za nekaj milijard zvišanja sta se obe zbornice že pogodile. Zvišale sta dohodninski davek. A še bo treba kje iztakniti kake vire, da se zamaše vrzeli, ki jih kopljejo zvezni izdatki.
Tako so se našli trije zelo "sloviti" ameriški ekonomi, ki urgirajo kongres, da ako hoče res preprečiti inflacijo, mora pravilno obdavčiti delavski in srednji sloj ker ta dva, čimvečje dohodke imata, bolj zapravljata in radi tega se draginja veča. Bogataši varčujejo, zato so \|o-gati. Tile navadni ljudje pa ne vedo kaj je varčevanje. Vsled vojne in oboroževanja je prišlo milijarde vladnega denarja med ljudstvo in ustvarilo inflacijo.
Tako nekako tolmačijo naš finančni položaj ti trije učenjaki, ki so oh enem uverjeni, da je bogataški sloj pretežko obdavčen. Eden teh zagovornikov sistema, v katerem naj bi bili
revni ljudje še bolj revni, je profesor Llyod Minis, ki uči v University of Chicago — jako slovit učni zavod. Dr. Minisu je zelo pri srcu "free enterprise" (kapitalizem po domače) in to poudarja v vsakem predavanju ali pa v pisani razpravi. Drugi tak učenjak je Ralph Robe y, čl am zveze industrialcev (National Association of Manufacturers). To je mogočna zveza ekonomskih rojalistov, ki vladajo monopole in je naravno, da je tudi ona kot organizacija za večje obdavčenje malih ljudi.
tel uvesti tudi čikaški župan za svojo občino. Toda on z mestnim odborom nima te pravice, lahko pa mu jo da illinoiska legislature. Ker je župan pred njo jamral, da s sedanjimi dohodki mesto nikakor ne more izhajati — namreč mestna uprava s svojo birokracijo, mu je legislatura dovolila uvesti prodajni davek, toda pogojno, ako mu volilci v Chicagu to na referendumu dovolijo. Volilci pa bi sami sebi davka nikoli ne zvišali. Zvišajo pa si ga vseeno, ker izvolijo v
Tretji tak učenjak, ki mu je vse
za profitarje in nič za navadno	kimi volitvami, potem ko so iz-
ljudstvo je profesor Simeon Le-	voljeni jih pa navijajo kviško.
land, ki poučuje na Northwest-	Zvezna vlada zapravi največ
postavodaje take "politišne", ki imelo, in to je bilo takrat ko je so za znižanje davkov pred vsa> - Franklin Roosevelt izvoljen.
ern univerzi.
Po njihovem bi bil zelo dober način pobrati ljudem po par sto dolarjev več na leto kakor sedaj. ako se jim naloži zvezni prodajni davek. Od kraja po kake tri cente od dolarja, nato po šest. Tak davek pobirajo že mnoge posamezne države in pred dobrim mesecom ga je ho-
denarja za oboroževanje in v vojnah. Ako bi zapravila deset milijard za ureditev vodovja, pa bi v Kansas Citiyu na obeh straneh reke — to jc & Missouriju in v Kansasu, ne bilo te strašne povodenjske katastrofe. Toda | to tudi brez vojne. A tudi v voj-kongres za take stvari nima de- nah je ne hi bilo, ako hi se vr-narja. ker to hi bil "socializem", šile na naši zemlji, kakor so se v "Free Enterprise" pa je sovraž- Evropi in v Aziji.
list, ki je striktno, načelen in ki si je za svoje delo v /a. In jih 45 letih zaslužil, da ga obvarujemo, ker ga še potrebujemo.
Seveda, vprašanje so finance. Tiskarna hoče svoje, pošta in vsi drugi, od katerih kupujemo potrebščine za list.
Izdatke v uradu smo znižali toliko, da boli. Ce bi imeli stalnega upravnika, ki sc bi posvetil poleg upravniškim poslom tudi agitaciji za list in bodril zastopnike ter iskal novih, in zasnoval tu pa tam kako večjo kampanjo zanj — saj bi šlo laglje. Toda takega upravnika se ne sname s kljuke... Človek s takimi zmožnostmi si dobi delo rajše drugje, s primemo plačo, vrh tega ima v večjih podjetjih pravico do penzije, ko poteče njegova službena doba, ima starostne pravice (seniority rights), plačane počitnice | in druga ugodja, česar Proletarec ni mogel nikoli nuditi. #
Joško Oven pravi v svoji koloni v tej Številki, da so se naše vrste zredčile, ne vsled odpadnikov temveč ker smo baš v zadnjih desetih letih izgubili toliko zvestih, delovnih sodrugov. Vzela nam jih je smrt. A tudi odpadlo jih je mnogo. Naveličali so se idealizma, razočarali so se nad brezbrižnostjo in breznačelnostjo delavstva in Šli, kar se naših aktivnosti tiče, prezgodaj v pokoj.
Kar se boja za obstanek tiče, ga ima marsikak list, dasi ne vsi tako težavnega kakor Proletarec. Toda v svoji dolgi dobi je Proletarec doživel, da so morali prenehati celo manj obremenjeni slovenski listi kakor je naš. Menjali so gospodarje, barvo, kolekta-li — pa so vseeno omagali. Posebno bizniški listi. Ce se ni izplačalo, so prenehali. Sle so po svoji kratki dobi vse slovenske napredne revije.	»
Glede kolekt — list nekje mora dobiti dohodke, ako nima svoje tiskarne in dovolj oglasov. Prijatelji pri "Glasu naroda" naj ini ne zamerijo, ako tu povem, da tudi on (Glas naroda)) sega sloja .'~Po depresiji paTe "ljudi Haj prejcma prispevke ki so mu v pomoč pri vzdrževanju. Nekoč
1 je bil Glas Naroda najbolj razširjen slovenski dnevnik, ne samo kot dnevnik ampak tudi kot list. In najbogatejši. To je bilo v zlati Sakserjevi dobi. Minuli teden je tudi bogata "Ameriška domovina" v Clevelandu zvišala naročnino. Sedaj jamrajo glede izdatkov za svoja glasila celo uprave glasil slovenskih podpornih organizacij. A kjer je volja ter dovolj delavcev, pa gre. Naj bo
tako tudi pri Poletarcu. — F. Z. v *
nik tudi takega "socializma" kot ga včasi Truman priporoča.! Namreč da bi država regulirala reke in preskrbela deželo s ceneno elektriko in farmarje s iri-gacijo.
Vzrok, da v kongresu tako težko prodre kak dober predlog je, ker so v njemu zastopani zgolj bogataški interesi. Zveza industrialcev in trgovska komora ima v njemu več vpliva kot vse takozvano navadno ameriško ljudstvo.
Enkrat ga je ljudstvo nekaj
V deželi je nastala katastrofalna depresija in ljudstvo je zahtevalo, da se kaj naredi zanj. Nekaj se je, a še več pa za obvarovanje interesov bogataške
stvo nanjo pozabilo. A ko bo o-horoževanja konec, kaj potem? Sicer bi lahko imeli prosperite-
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO DRUGO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka _ _ popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published bi-weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc.
Established 1906.
FRANK ZAITZ. Editor
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
NAŠ DRUŽINSKI KOLEDAR PREDSEDNIK T R I'M AN se jako rad vosi sa zabavo. Predsedniška
jahta WllJIamsburg je njegov drugi dom. Po dva, tri dni na teden,
V koloni "Z upravnikove mize" v tej številki je notica o probije na nji. Gornje je Trumanova slika s te jahte. Ima 164 mornar-priporočilu Martina Judnicha, ki pravi v komentiranju o stanju jev ter druge sluiincadi. Njeno vzdrževanje stane ameriške davkopla-"Proletarca": "Koledar pa le izdajte!"	; čevalce nad pol milijona dolarjev na leto.
O tem smo govorili na seji dne 11. maja. Urednik Koledarja	,	- -------------—-—-—
je dejal, da bi kar se gradiva tiče vse stori!, da znova izide. Toda Marshallovega načrta v znesku čel, da krije z gotovino izdatke
s koledarjem je veliko dela tudi v upravništvu. Razposlati je tre- Pnbhi*° enajstih milijard do-jZa materij al in stroje, katere
, . , i. ..	... ....	.. . , . .. , larjev do sedaj, je omenil Mr. potrebujejo dežele z Marshal-
ba potrebne listine vsem, k. b. b.l. pripravljen, nabirati oglase. Foster da	a vsestranska £vim n'Jnom za izdelovanje
V ta namen je nujno napisati mnogo osebnih pisem ter ljudi ur- proizvodnja Za dne E za ,ast orožja. Istotako bo na-girati, naj sodelujejo. Človek odpise, napol odreče m potrebno je. 4„ odstotkov prolzvodnjo 1. daljeval urad delovanje na po-
da se mu napise novo pismo, v prizadevanjih, da se ga pridobi 1QnQ. _ w... , J, .	,. * . * •• i ,
. . • . . j * i- a- 1938; da se pričakuje, da bodo	lju vojnega matenjala, vkljuc-
za sodelovanje. Kdor nima skusent, si niti predstavljati ne more,	_uJLi__iJ11. l. ~ v. . i__m*	a •• i
•	*• * . » , j - a a lii i • w . . letošnji poljski pridelki za ka-	no nakup kritičnega maternala koliko truda vzame, predno je pred čitatelji knjiga, kakor )ellr:u LaA^uJ.. .mi \ .	l, u i • l u
a -i • j • i i i j -r j a • u- a	k,h odstotkov višji kot so	v svrho kopičenja in obrambno
AmensKi družinski Koledar loda zastonj bi vsega tega uprav-	^ pred vojno; da je
izvoz v	proizvodnjo, kot tudi razvoj no-
niskega dela nihče ne hotel; saj upravnika niti za plačo ne b.	deželp brez Marshallovega na-	vih virov materijala v prekmor-
mogli vec dobi i, ker bi b.la premajhna.	črta za kakih 58 odstotkov višji! skih pokrajinah dežel v Mar-
Nic manj sreče ima urednik Redarja Vcasi so mu po-	ko( , ,938 in 72 odstotkov vli i	shalIo£m načrtu in v deželah
rnagalii polnit. koledar s povestmi zgodov.nsk.n,. spisi o amen-	kot , 1948 da je .	Južno-vzhodne Azije, katere pre-
skin Slovencih, s članki itd. Ivan Molek. Katka Zupančič, Janko	_____^-u*««; j-a . 0r	i j j ^a
~ e. , \ . . . it."' i v t i "it j	med evropejskimi državami 85jemajo pomoč od urada ECA. Zega, Stanley Zele. J. Cesarek. Frank Kerze, Leo Zakrajsek, da, „ . ••• . 4 , 1040	it j c	^
♦	ji i a »i« aa n . u a d v r \r t i	odstotkov višja kot 1. 1948. prvo Urad Economic Cooperation tudi Ivan Jontez, Matt Petrovich. Anna P. Krasna, Louis Kaferle	.	__ -a	a j a a- ' i V«
.. , c j i i »I • a a ou i a a	j t * i r\	,eto Marshallovega načrta.	Administration se je odločil o-
ltd. Sodelovali bi se Anton Shular, Anton Garden, Josko Oven, t-	__»a	j a - a j i • * i j
^ . » xr ,	, ... . f. . *	«... v . .	lekom četrtega leta svojega	sredotociti delovanje tako, da
Fred A. Vider, morda Mirko G. Kuhel, mogoče Etbin Kristan,	,	i 4 j w i- u i x u j
A .	. . ' , .	' s	'	delovanja bo. nadaljeval urad	se bo preskrbelo moc svobodne-
Anton Slabe in se kdo. *	ip^a , 'i.*__u; ' i •	a • • i r. a
,, . . . .	, .	j ,.	i t-	tLA z načrtom, ki ga je ze pri-1 mu svetu je izjavil Mr. Foster,
Mnogi, ki tu niso navedeni, so se z gradivom oglasili po en-1	r	44
krat, a vseeno, vsebina koledarja je bila pretežno od našib ameriških sotrudnikov, da je to res bila knjiga, ki so jo spisali ameriški rojaki.
Mnogi omenjeni so se slovenskemu pisanju umaknili, ali se nam odtujili, ali pa se utrudili in naveličali. In še tisti, od katerih bi človek pričakoval ugodnega odgovora, se te odkrižajo s
take obljube se človek ne more zanesti.
KDO PRAVZAPRAV JE ZMAGAL V KOREJI IN KAKŠNE SO POSLEDICE VOJNE V NJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tem, da bi, da bo videl, ako si bo moge? odtrgati kaj čas*. Na nasadov in gozdov uničenih. Torej kar se Koreje tiče, obljube se človek ne more zanesti.	ie vojno izgubila, severna in južna. Izgubila jo je tudi
Urednik je včasi sarn napisal mnogo stvari, med jtemii pota- jxafo, ker ji ni prinesla nikake odločitve. Politično je Ko-
reja sedaj tam kakor lanskega junija, ko se je vojna
pričela.
Kdo je vojno zakrivil? Trumanovi kritiki, največ na republikanski strani, pravijo da on in njegov svetovalec državni tajnik Acheson, ker sta po odhodu naiih okupa-
pise, seznam vseh slovenskih knjig, ki so izšle v Ameriki, precej o zgodovini slovenskega časopisja v tej deželi itd. Podatke o slovenskih domovih je zbiral tri leta, ker eni mu na pisma niti odgovorili niso, pa se je moral obračati na druge. Enako se je trudil pri sestavljanju seznama o slovenskih knjigah, ki so izšle v Ameriki. Mnogo zgodovinskega gradiva o Slovencih v Ameriki je napisal v Koledar Ivan Molek in tudi sam enega uredil, pisal pa je do pred nekaj leti v vse letnike. Dasi je bilo dela cijskih čet iziavila, da Koreja strategično za nas (za mnogo, si v onih časih idealizma med Ameriškimi Slovenci res led. države) no vašna, niti Formoza. Torej ako je temu lahko dobil pomoč pri tehničnih delih in spisov zadosti	fofc $Q m|$/|/|. y komuni$tičnj ^^j Koreji je fre.
lega danes ni vec. Sedaj imajo v teh stvareh spet klerikalcix^ixi	•	••
prvenstvo. V Lemontu ni treba nič moledovati za sodelovanje. |ba naio deie'<> združiti, ne pa /o pustiti prerezano Z ne-
Samostan je poln gospodov in kakih sto jih je po slovenskih žup- ko črto ali prečnico. Kako i o združiti? Prostovoljno? To niJah %	ne bi bilo mogoče, ker predsednik južne Koreje, Svgman
,vovaP,LTPrplestane0š gtl ma£Š	^ " ^: «h*> * ^ ^ ^ -verno Kor./c enotno de-
O možnostih izdati letos'koledar smo razpravljali na seji ie'°' na! združi z njegovo reoubliko. Sto sedežev uprave dne 11. maja in splošno mnenje je bilo, da če bi koledarja imamo v parlamentu za vas, je rekel severni Koreji Syg-ne mogli izdati in ga razposlati do decemberskih sej, bi ga pozneje mon Rhe, poslužite se jih.
ne mogli razprodati radi prejšnjih dveh zamud. Ob enem je bilo	• « ' • * . i * * .*	u
izraženo mnenje, da ako m dovolj takih, ki bi pomagali kakor , Takega združema komunisti severne Koreie niso
so nekoč, bi se moralo začeti delati na koledarjevi vsebini ie \ hoteli. Izvežbali so si armado, oziroma SO ji tO Storili
zgodaj spomladi.	%	sovjetski oficirji, Rusija jo je oborožila in na to so Rusi
Urednik je pojasnjeval, da bi se sicer dobilo gradivo iz stare-' ga kraja, toda spisi, ki jih prejemamo sedaj, so bili že kje objavljeni in sploh ne bi izgledalo dobro, če bi naš koledar napolnjevali zgolj s starokrajskim gradivom. V
Taka je slika in dokler se v naših vrstah ne napravi kaj reorganizacije in preskrbi sredstva, da se ljudi za delo saj za silo plača, bo položaj kot je sedaj. Sicer pa bomo o tem še pisali.
KAKO DELUJE MARSHALLOV NAČRT ZA EKONOMSKO OBNOVO ZAPADNE EVROPE
O ameriškem planu za ek« ~	4 ----. .... r
.. j . r , »____ , dobitkov tekom preteklih treh
nomski podvig zapadne Evrope , . ,	r	.
, .r , » i •	_ , , let, obenem se bo pa pomagalo
in drugih dežel izven sovjetske- . , .	• j i t^
a	trm državam izdelovati orožje,
potrebno da se zgradi močna o-
brambna sila za svobodni svet.
ga bloka vladajo različna mnenja Imenujejo ga "Marshallov načrt za ekonomsko sodelovanje", To ime ima po članu a-, meriške vlade Marshallu, ki ga je sestavil in po odobritvi zveznega kongresa spravil v delovanje. Angliji je koristil toliko, da sedaj ni več odvisna od ame
To je napovedal pred kratkim upravitelj urada ECA v svojem poročilu.
V tem poročilu je Mr. Foster povdaril, da je odločnost zapad-nih Evropejcev najboljše zago-
nskih dajatev, toda ne pa še tovil° 7a okrevanje Evrope. Na-
povedal je tudi da bo moglo v kratkem več Zapadno-evropskih držav slediti Angliji in odložiti Marshallov načrt.
odšli. Po omenjeni Trumanovi iziavi je severokorejska armada udarila v iužno — nedvomno v popolnem soglasju s sovjetsko vlado, ker vlade komunističnih dežel ne smejo storiti nobenega važnega koraka brez odobritve Moskve, razen ako se ukazu ali navodilom Moskve upre, kakor se je Tito.
V Washingtonu so osupnili pred to drznostjo, se posvetovali in Truman je na to hipoma proglasil "policijsko akcijo" proti napadalcu ne da bi se utegnil posvetovati s kongresom, nato pa šel pred organizacijo Združenih narodov, da mu postopek odobri in ga sprejme za svojega, da bo to po pravilih ZN skupna policijska akcija proti napadalcu, ne pa samo ameriška zadeva.
Tako se je pričelo.
Kako se bo končalo, je odvisno od bodočnosti. To, da je prišlo do konference za premirje, je bila sovjetska poteza. Izvršil jo ie sovjetski delegat pri ZN Jakob Malik v svojem govoru po radiu v New Yorku.
Ena izmed temeljnih'zahtev delegatov severne Koreje na konferenci za premirje v Kaesongu je bila, da naj vse čete tujih držav Korejo čimprej zapuste. Ameriška delegacija ni bila za tolikšno naglost. Prej je treba jam-siva, da se bodo vse prizadete stranke res ravnale po do-
Franciji in še manj Italijiv dasi sta baš ie dve deželi poleg Anglije dobile največ ameriških dajatev.
Sedaj ima ta plan v svojem Ako bi bilo mogoče izločiti govoru. programu pospeševati z ameri- pravo pomoč za okrevanje" od Američani so siti korejske vojne. Korejci tudi, razen
ško pomočjo tudi oboroževanje	™ obrambo bi se po- mQrda 5yqman Rhe Kitajska, če hoče nadaljevati z
zapadnega bloka.	trebovalo manj kot eno milijar- . . ..... i • ! ,	i .	..
CCAU ima iz vladnih virov o do tekom tega leta, je izjavil	v Kore/i, riskira, da bo začela ameriška bo /na sila
delovanju tega plana sledeče Mr Foster. Prvotni proračuni izvajati MacArthurjev načrt, namreč da se vojno razširi
poročilo	JO zahtevali več kot dvakrat to- na kitajsko celino. To bi pomenilo ameriški napad na
Urad Economic Cooperation 1,ko za četrto leto Marshallo-	Lh-i.L«	w
Administration (ECA), ki uprav vega načrta.	# kitajska mesta m na kitajske baze v Mandžuriji.
lja ameriški del Marshallovega "Tekom treh let je dosegel	Ze,° ver/efn°	» Kusija ne želi tega m zato kot
načrta je pričel začetkom apri- Marshallov načrt skoro vse kar že rečeno je baš ona predlagala konferenco za premirje. la četrto leto svojega delova-, je večina nas mogla le upati da Ako je res ona največ kriva, da se je pričela, morda jo
nja MZ\denele' M *°"de,4eŽene S°	telT^polnih, bo tudi končala - ne j silo temveč z mirno poravnavo.
pri Marshallovem načrtu je na- za to določeni/i let je rekel Mr. . . ,	... „ . . , , , . . , . .
menjena pomoč tekom tega le- Foster	A problem razdeljene Kore/e m lahak, kakor m problem
ta za vzdrževanje gospodarskih Ko je orisal uspehe izdatkov razdeljene Nemčije.
pa če pomeni to denar, da se pritegne več ladij iz državno-last-ne nezaposlene mornarice, katere se nahajajo izza II. svetovne vojne v varnih lukah; teltnič-no pomoč za povišanje proizvodnje v važnih obrambnih napravah zapadne Evrope; v kritje novih razvojev vojnega materijala; da se dostavi stroje in priprave, ali da se bojuje proti nevarnim boleznim, ki izčrpavajo Odpornost ljudstev v južno-vzhodni Aziji.
Koliko katoličanov je pod diktaturami "rdečkarskih" vlad
Dne 5. julija je Vatikan objavil svoje statistično poročilo o stanju katoličanov v fašističnih deželah. Za katoličane ni vzpodbudno, ker večinoma ne razumejo, da je pisano, oziroma sestavljeno bolj iz propagandnih kot iz kakih res statističnih motivov.	•
.Poročilo pravi, da živi pod komunističnimi diktaturami petdeset milijonov katoličanov. Vatikanska statistika se v njemu bavi z Evropo in Azijo.
Deželi z veliko katoliško večino sta Poljska in Cehoslovaš-ka. Obe sta komunistični in v obeh se s katoliško opozicijo zelo ostro postopa. Tudi v Sov. zvezi je precej katoličanov, npr. Litvmci. Madžarsko se v Vatikanu smatra za katoliško deželo. Enako Hrvatsko in Slovenijo. V veliki meri so, toda milijone teh katoličanov ne sledi Vatikanu temveč vladam svojih dežel.
Dalje vatikanska statistika pravi, da je bilo 11,000 duhovnikov žrtev persekuciji. V evropskih komunističnih deželah je 130 škofij in šest izmed njih brez škofa ali nadškofa.
Poročilo se na drobno bavi o velikih uspehih, ki jih je katoliška cerkev dosegla n? Kitajskem in v Koreji. Ko je prišel v njima komunizem do oblasti, je začel katoličane v obema deželama takoj zatirati, deportira-ti duhovnike in škofe ter pleniti cerkveno imovino.
Nedvomno je v tem precej resnice, kakor je tudi resnica, da "rdeče" vlade smatrajo katoliško cerkev za največjo sovražnico njihovemu sistemu in za trdnjavo reakcije ter prista-šinjo in braniteljico starega reda. Saj cerkev, kjer je imela poleg cerkvene tudi politično moč, ni iz opozicijo nič boljše postopala kakor ^edaj komunistične vlade z njo. Je pač tako, da kadar sta si ti dve sili v laseh, si ne bosta segali v roko.
Milijone zveznih in drugih javnih uslužbencev
Pri najemanju uslužbencev razne vlade, okraji in občine najmanj hranijo. Veliko teh ljudi je najetih skoz politični vpliv, ali iz prijateljstva. Dobe kak ti-tel, ki se glasi kakor da morajo delati za denar, a v resnici jim je treba biti prav malo v uradu, velikokrat nič. Posebno velja to za razne "inšpektorje", nadzornike, "raziskovalce" itd. A nekaj milijonov javnih uslužbencev pa mora delati za plačo.
Iz poročila Census biroja, objavljeno v juliju, znaša, oziroma je znašalo število javnih uslužbencev meseca aprila 6,677,000. To je rekordno število. V njemu so všteti uslužbenci zvezne vlade in uslužbenci posameznih držav, občin in okrajev.
Plača teh uslužbencev je meseca aprila znašala precej nad poldrugo milijardo dolarjev, ali 16 odstotkov več kakor lanskega aprila.
Sedanje število javnih uslužbencev je le nekoliko nižje kot leta 1945, ob zaključevanju druge svetovne vojne. Takrat jih je imela zvezna vlada največ, po vojni pa jih je nekaj sto tisoč odslovila. Naraslo pa je število javnih uslužbencev v posameznih državah, občinah in okrajih.
Tudi število uslužbencev zvezne vlade se viša. Naraslo je največ vsled vojne v Koreji in pa radi splošnega oboroževanja.
Tudi avtne družbe žanjejo dobičke
Korporacija General Motors je imela lani več dobička kot katerakoli druga, namreč $834,-000,000. Standard Oil je na drugem mestu in American Telephone and Telegraph Co. na tretjem.
Joiko Oven:
RAZGOVORI

Precej časa je minilo od kar sem zadnjič pisal to kolono. Vzrokov ne bom našteval — dovolj je če omenim, da sem se v Mehiki zamudil delj časa kot pa sem prvotno nameraval in
— rudo, konoplje, petrolej, usnje itd. To je seveda pognalo cene tudi v Mehiki navzgor. To sicer ne pomeni veliko za ameriškega turista z dolarji v žepu. Ali za mehiškega delavca ' pa ker me je doma čakalo ve- je to življensko vprašanje. Priliko veliko dela.	znati moram, da je Mehika na-Svet se ni mnogo izpremenil pravila v zadnjih petih letih si-od kar sem zadnjič razbijal po len korak naprej ne samo in-mojem starinskem pisalnem dustrialno ampak tudi agrarno stroju. Pač — generala Mac- in kulturno. Ali vse to še ni Arthurja ni več na Japonskem, j dovolj. Življenski standard poker se je Truman naveličal nje- Ijedelskega delavca je ie vedno gove svojeglavnosti in ga odšlo- silno nizek. V industrijah je vil. Sedaj jim pa tukaj dela seveda bolje. V nji imajo delav-
preglavice.
ci svoje sindikate in plače so
V Washingtonu so na delu še primerne razmeram, loda Me-vedno isti ljudje in kdor opažu- hik" ie še vedno Pretežno agn-je njihova dejanja ter njihove kulturna dežela in ravno tukaj sklepe v poslanski zbornici in ie potreben radikalni preobrat, v senatu ne more trditi, da so ki bi dal revnemu peonu priliko
za obstanek.
Drugače je Mehika zelo lepa
v prid "malemu človeku". Ni jim dovolj, da nam dnevno groze z novo svetovno vojno — dežela. V nji ne opaziš tiste nalagajo ljudstvu milijarde no- večne naglice kot jo vidiš pri vih davkov in strašijo s poma- nas. Ali res pa tudi ni, da je kanjem življenskih ter drugih|v Mehiki vse "manana" (jutri).
potrebščin (kar je večinoma u-metno), ampak nas tirajo ob e-nem iz ene krize v drugo, tako
Ljudje tam pridno delajo, ne s tako naglico kot tu pri nas, toda delajo od jutra do večera. Glav-
da sc je človek vseh teh stvari j no n^esto Mehiko City je od za-že nekako privadil. Zato gleda dnjc vojne silno naraslo. Sedaj na vse to s fatalizmom obsojen- šteje že skoro trimiiijone pre-c«.	bivalcev.
Sedaj ko se govori o premirju	Veliko bi lahko govoril o tej
v Koreji, imamo pa zelo nevar-	deželi, ki ima zelo liberalno vla-
no krizo doli v Perziji ali Iranu	do ter je z Uruguayem in Gua-
kot se sedaj imenuje. V tej ne-	temalo menda edina dežela v la-
srečni deželi so veliki petrolejskl	tinski Ameriki, ki se lahko s tem
vrelci, ki jih lastujejo naši zavezniki Angleži. Iranci bi radi
ponaša. Boriti se mora ne samo z dedščino španskega kolonija-
te vrelce podržavili saj so ven- lizma. dalje s še nerešenim indi-dar na iranski, torej na njihovi janskem položajem (ki se stop-zemlji. Ali to je ložje reči kot njema izboljšuje), pač pa tudi s
pa uresničiti.
Kdor se spominja silnih težav, ki jih je morala Mehika preži-veti, ko je podržavila svoje pe- '' «re usPe4n0 naPreJ-
katoliško reakcijo in pa z ljudsko ignoranco, ki je najdeš po vsem svetu . . . Ali vse eno, pot
trolejske vrelce, bo razumel kaj preti Perzijcem. Ne samo da ima Rusija po svoji pogodbi, sklenjena z Iranom leta 1920, pravico poseči v notranje razmere te dežele, ako bi jo (Perzijo) kdo napadel, kar bi v tem slučaju lahko pomenilo novo svetovno vojno, ampak tudi ako ne pride do ruske ali kake druge intervencije, bo Perzija (Itan* bojkotirana od kapitalističnega sveta, ako se sedanja iranska vlada z njim ne pobota. Predsednik Truman je sredi julija poslal tja svojega osebnega	PiknikTnišo
Koliko je ravno Slovencev naseljenih v Mehiki jaz še danes ne vem. Kakih dvanajst je naseljenih v glavnem mestu. V večini imajo ali svoje obrtnije ali pa trgovine. Nekaj se jih peča tudi s kmetijstvom. Drugih Jugoslovanov pa je v Mehiki precejšnje število. Pečajo se ali s sadjerejo (oranžnimi in avokadnimi zasadi), z ribolov-stvom in pa s trgovino. Povprečno so zelo uspešni.
Naše gibanje
V poletju je kot vedno precej
upnika Harrimana, da iransko vlado pridobi za spravo z Anglijo in s tem z anglo-iransko oljno družbo. Amerika bi v tem slučaju Iranu ekonomsko pomagala in sodelovala z Anglijo dvigniti življenski standard iranskega ljudstva, ki je sedaj posebno kar se navadne mase tiče skrajno nizek. Ako pa se iranska vlada ne uda in bo vztrajala anglo-iransko družbo podržaviti do kraja, bo, kot že omenjene ekonomsko in politično bojkotirana, kajti Anglija in Združene države kontrolirajo svetovni trg.
Da je prišlo do te krize je vzrok skopuštvo Anglo-iranske pe-trolejske družbe, ker je dajala iranski vladi od svojih ogromnih dobičkov silno majhne o-bresti. Da so to res bili ogromni profiti je dokaz v tem, da je ta družba v tem poletju vzlic tež-kocam, ki jih ima zadnje mesece v Iranu, izplačala svojim delničarjem petindvaset odstotkov di-vidende na njih delnice.
več tako uspešni kot nekdaj. Menda je temu vzrok deloma vreme in pa čimdalje manjše vrste naših somišljenikov. Vzrok manjšanju naših vrst pa ni odpadanje ampak največ smrt, ki jih redči. Pomislimo, koliko naših najboljših sodrugov je žc leglo v grob v zadnjih desetih letih!
Kot menda ves sv.et tudi nas tare draginja in druge nezgode in noben list med nami jih nima več kot naš Proletarec. U-rednik je čitateljem že večkrat pojasnil, da nteo jako narasle samo cene za tisk, ampak tudi razen materijal kolikor ga rabi, poštnina itd. Tako rinemo naprej v borbi s težkočami. Koli-(Konec na 3. Strani)
VbWyW.V.ViSVAWW/AW
Tole mi ne gre v glavo?
Eno kar je najtežje za navadnega človeka, je vedno večja draginja. Ako dobi delavec pet ali deset odstotkov povišanja plače — pohite cene življenskih potrebščin kvišku še enkrat toliko. To stanje je še posebno težko za tiste, ki so odvisni za preživljanje od pokojnin, — torej večanje draginje zanje res ni nobena šala. Seveda, s korejsko vojno se je vse še bolj poslabšalo. Kontrol ni bilo nobenih. Se tisto malo trgovske poštenosti je izginilo — in cene so drvele kvišku. Znani militari-stični rek pravi, "puške ali maslo!" Ali kot je Hitler dejal ♦tfemcem: "Rajše topove kakor maslo!" Odločili so se za kano-ne. Kanonov sedaj ne pogrešajo, pač pa masla.
Tudi doli v Mehiki občutijo to inflacijo. S početkom korejskega konflikta je doslo v Mehiko veliko ameriških dolarjev. Ne samo to. Naša država je začela kupovati mehiške surovine
Cemu je vzlic skušnjam, ki jih imamo z vojno v Koreji, še vedno toliko ščuvanja za razširjenje vojne, to mi nikakor ne gre v glavo! Kako pa ti nergači vedo, da bomo mi odločilno zmagali v razširjeni vojni, ko niti v Koreji nismo iiiokIi, tudi tega ne zapopadem!
PRIPOVEDNI DEL

TUDI POŠTA SE PODRAŽUJE
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Zofija mu je postajala samo še predmet, zakaj zdaj ob odhodu je hotel, da zabriše za sabo vsako sled, to je, da kratko malo pozabi na vse to svetoiva
"Ne, ne!M je vzkliknil. "Nikar ne bežite. — Kar se tiče božičnice . . ., jaz sem si malo privoščil. Moji nazori so postali zelo preprosti .■•. ., živeti . . ., in to lepo. Jaz vem, kaj je bo-
novstvo, kjer je tonil v čedalje žičnica. Ni bila za revne otro-
večje blato.
Zofija ni več mislila na možnost, da bi se po njem rešila od tod, in zato ga je čedalje bolj sovražila.
"Sama si kriva, da te nisem vzel za ženo." ji je,nekoč rekel. "Nisi se mogla odločiti. Nihala si med Korenom in menoj.
ke, otroci bodo en drek dobili. Bila je za Ančko, da bi se postavila. Da vam odkrito povem, se mi je zahotelo, da bi babnico zapeljal, samo zaradi umazanije, ker vidim, da je naiia!"
"Zbogom, gospod Smon!" je rekla Giza in se obrnila.
"Samo trenutek še gospa. — Sicer pa, morda si boš kdaj. z<jaj pride resno!" je dejal in premislila. Veš, nekaj me vča- jQ kratko malo ujel za roko. sih vleče k tebi . . .,nekaj čud- "Moram pohiteti, ker mi sicer
nega."	uidete. Vašega moža globoko I pozna 1. Zato pa je zelo skrbel,
je celo od vsega nabranega denarja sto dinarjev še zapravil nekje v gostilni. Toda o tem se ni govorilo, pač pa se je govorilo, kako se je Smon lepo potrudil.
Vzrok Šmonovega pobega je bil zavit v mrak. Da se je naveličal Slovenskih goric, jim je bilo razumljivo, ker Smon razen Korena, kakor so mislili, ker niso nič vedeli, ni imel nikogar več. Zgubil je ves ugled in poštene ženske sploh niso hotele z njim govoriti. A tudi pijanskih bratcev ni našel pravih. Zdelo se je. da ga povsem gnilem življenju pri Svetem Ivanu nekakšno domotožje vleče v njegovo kranjsko deželo. Da se mu je posrečilo po neuradni poti in tako naglo dobiti dekret, se jim tudi ni zdelo čudno: Smon je
Mike Kramer, New Britain, Conn., je obnovil naročnino. K. Stimac, Detroit, Mich., je
Paul Ocepek iz Detroita Je
obnovil naročnino ter dal $7 listu v podporo, skupaj deset. V
"Ali se ti ljubi tako govori-	zaničujem in tudi sovražim,	da bi ne zgubil ugleda pri takih
ti?" je vprašala.	Kljub temu pa mu povejte," in	ljudeh, zaradi česar je med nji-
"Pa še kako!" se je za-	nagnil se je k njej, 4 da sta oba.	mi spretno skrival svoje pravo
cmaial "voi i ■ > r) • mcnn mialin,	• . . . n T1.. I___ _____I_____
smejal. "Saj tudi resno mislim	vi in onf obsojena na smrt. Prav
Nekaj na tebi mi ugaja. Morda	resno Ko pridejo Nemci. Kdo
to, da jaz nimam več kara iti	ga je obsodil, bo že sam dognal,
razen k tebi. Kaj češ, tudi zate	ima £aSt da voha. Tudi mene so.
ni nobene poti . . . Midva bi se	a zaradi drugih stvari, ker jaz
življenje. Tako o vsem, kar se je godilo v Korenovi hiši, ni nihče prav nič vedel. Komaj Manca je nekaj slutila in trdila, "da se Smon pase na Koreno-razumela, zdaj ko smo do kraja nisem politik"in nisem nikomur *em zeljniku", kar so sicer tudi zavozili to bedasto življenje." nevaren. Kranjec sem, baraba, drugi slutili, toda vse njegove
Razne poštnine so bile v zadnjih nekaj letih že večkrat zvišane in sedaj so znova.
Poštnina prvega razreda za pisma je dvignjena lc. Prilepiti bo torej treba znamko za 4c namesto za 3c kot dosedaj. Ako je pismo težje kot ena unča, je treba dati za vsako dodatno unčo ali pa frakcijo unče toliko več.
Na pisma poslana po zračni pošti bo treba odslej dati znamko po 8c namesto po 6c, kakor je bilo dozdaj v veljavi. Ako je pismo težje kot ena unča, je treba za vsako nadaljno unčo teže plačati po isti tarifi kakor za prvo.
Na razglednice in dopisnice bo treba po novem dati znamko za 2c namesto za lc kot je bilo dozdaj v veljavi.
Zvišana je poštnina tudi za časopise in revije, ki imajo privilegij pošte drugega razreda (Second Class mail), in sicer 30 odstotkov, toda bo zvišana stopnjena, vsako leto 10 odstotkov skozi tri leta.
Izvzeta od teh zvišanj poštnine pa so religiozne, temperenč-ne in znanstvene publikacije, ako so urejevane za uporabljanje v šolah in pa za versko vzgojo.
Ta zvišanja bodo prinesla pošti tri sto milijonov dolarjev dodatnih dohodkov na leto. Deficit pošte v minulem fiskalnem letu je znašal pdl milijarde dolarjev. Torej bo njen primankljaj znižan na dve sto milijonov, pogojno da se njeni izdatki ne zvišajo.
Veliko breme pošte je, ker članom zvezne zbornice že leta daria» ako bomo novega izdali, in leta ni treba plačati nobene poštnine, kadar razpošiljajo svoje Rabil bi jih Pr* nabiranju ogla-govore, ali pa članke iz časopisov, ako so jih prej bodisi pre- §ov' DaUe. da j* poslal eno delnico SDC v podporo Proletarcu, "ako bo kaj zaleglo." » •
obnovila naročnino ter prispe-, pismu nič ne hvali in nikogar
vala $2 v tiskovni sklad.
Dogode se stvari, ki se ne zde verjetne. Anton Vičič v Sheboyganu, Wis., je Proletarca odpovedal in ustavili smo mu ga kakor je želel. Pa dobimo pismo od ~ našega zastopnika Franka Stiha, v katerem sporoča, da je bil pri njemu Anton Vičič ter plačal naročnino za dve leti in dolar pa je dal listu v podporo, skupaj $7. Hvala Vičiču za zaupanje, ki ga ima v Proletarca in Franku Stihu za trud.
Anton Zornik, Herminie, Pa., je poslal pet naročnin in $2 listu v podporo, ki ju je prispeval Joe Britz iz Exporta. Omenja, čemu mu nismo že poslali število izvodov prejšnjega kole-
jih prej
imel povsod prijatelje, ki so ga brali v kongresu, ali pa jih dali natisniti v Congressional Record, cenili, kakor vsakdo, kdor ga ni Tega privilegija se poslužujejo sebi v reklamo več ali manj
vsi poslanci in senatorji.
Zastonjsko pošto imajo tudi vsi uradi zvezne vlade. Vse to poštni department veliko stane, kajti za raznašanje teh pisem, slik, pamfletov itd. mora imeti pošta toliko več uslužbencev.
Lahko bi se vsem, ki imajo pravico pošiljati svoje stvari po pošti brez poštnini ta privilegij omejilo, toda kdo bo to storil? Mar bo kongres samemu sebi odstrigel kaj brade? Na to še misliti ni.
življenje Tri dni pred božičnimi počitnicami pa se je Koren le uprl Smonu. To je storil tem laže, ker je bil potipal Sušnika in mu
kar hočete; če bi bilo treba, bi morda sam šel ubijat Klemenca, ampak da bi ga neki capini tu, se mi gnusi, tembolj ker so iz-
je ta obljubil, da bi v skrajni sili dajalci. Glejta, da jih ne bosta "že kako napravili". Ko je Smon tu čakala! — Za prejšnje mi pa
umazanije so ostale prikrite. Ker je bil že na počitnice vzel s seboj vse svoje stvari — imel je vsega bore malo! — se mu ni bilo treba vračati k Svetemu Ivanu in je pismeno uredil in
prišel po slovo, Koren ni hotel ne zamerite. Prav res, da mi u-ise tako tudi poslovil od vseh.
odpreti duri, pač pa se mu je posmehoval in režal skoz okno.
"Jokal boš. Korenček," je rekel Smon.
"Glej, da ne boš ti," je odvrnil Koren.
"Zato, ker si me obsodil na smrt? Nič se ne bojim!" Koren je začudeno gledal in pomeži-koval. Smon pa je nadaljeval, stiskajoč glavo k oknu: "Ne misli, da je Smon tako neumen! Ne bo ti nesel glave pred puške! — Ti, Zofija, pa se pripravi! Pridem pote! Adijo, Zofija! Za mano bok prišla! Boš, boš!" In odšel je. Kakor nalašč je takrat srečal na piirgi Klemenče-vo Gizo. Bil je ves pod vtisom spora s Korenom in samo tako se je lahko zgodilo, da jo je ustavil, rekoč:
"Gospa, samo za trenutek vas bora zadržal, da se poslovim od vas, in da vam po lepi krščanski navadi želim* srečne praznike in še srečnejše novo leto. A še nekaj drugega bi vam rad povedal." Začel je zelo tiho govoriti, ko se je nagnil nekoliko k njej. "To namreč, da ste mi ves čas ugajali. Presneto da res' Ne smete zameriti, saj vam bom nazadnje povedal tudi nekaj takega, kar vas bo zanimalo. Ali prej vam moram svoje povedati: res ste mi ugajali. Ostalo mi je še nekaj čuta za lepoto življenja. Tudi jaz sem nekoč hotel tja . . . vrag ga vedi kam . . ."
"Kaj ste še od nabiranja za božičnico pijani?" je vprašala.
gajate, imate na sebi nekaj, kar	Le Klemenčeva sta slutila,
ni dolgočasno, ampak to nima	kaj je pognalo Smona od Sve-
pomena," zamahnil je z roko in	tega Ivana, kar je sam namig-
zginil v megli.	nil: preplašil se je. Toda Matije
. Giza je za trenutek postala	tokrat ni zanimal toliko pobeg-
sredi trga. Sraofi je bil propal	li Smon kakor tisto, kar je po-
Z UPRAVNIKOVE MIZE
človek, to je vedela. Mrzil je Matijo, pa tudi njo je mrzil, toda če je to povedal, si vendar ni izmislil. Je že moral kje ka) ujeti.
Vračala se je v čudnem razpoloženju, da takoj pove Matiji.
V SUSNIKOVI HIŠI 1
Scle ko so se učitelji vrnili z božičnih počitnic, se je razve-delo na šoli, da je bil Smon premeščen, in to brez prošnje po u-radni poti, kar je zbudilo med učiteljstvom nejevoljo, zelo pa pri Rožmanu, ki z nobenimi prošnjami ni mogel nikamor. Toda Rožman je pozabljal, da
vedal Gizi: tisto o pobijanju. O tej stvari so pri Klemenčevih mnogo govorili, potem ko so vsi obljubili, da bodo molčali. Rožman je povedal, da mu je bil dejal Rožič, ko je bila bratva. Oblakova gospa je povedala, da je njej prav tako zagrozil.
"Ali bodo Nemci res klali, a-ko pridejo sem?" je na tej "konferenci" vprašala Pavla zaskrbljeno. Matija se je nasmehnil in rekel:
"Slovencev zanje ni." "Saj so nam v Mariboru vedno grozili," je menila Oliva, ki je bila Sokolica. "Če pridejo, jaz že ne ostanem na Štajer-
, , . skera. Saj sem že slišala v Mase je on sam vedno upiral, da .. „. ,	. " „ , ii K/a »»a i c i a--^ ^ r,boru> da imaJO celo listo Sokolov!"
ni ubogal slepo, medtem ko je Smon vse kar zadovoljivo o-pravil, da je stal vedno zvesto v "naših" vrstah in da mu nazadnje nihče ni mogel nič posebnega očitati. Rožman je blodil in iskal, Smon pa je slepo verjel, to se pravi, Smon na svetu nobene stvari ni verjel, a se tudi nobeni ni upiral. Rožman je šel celo božičnico razbijat, in čeprav so potem učitelji napravili po svoje boljšo, resnica pa
"Odlok z banovine pravi, da mora vsak učitelj ostati na svojemu mestu," je dejal Rožman.
"Piše naj me tak odlok v u-ho!" je vzkliknila Manca.
Ta "konferenca" seveda ni bila zaključena, temveč se je nadaljevala iz dneva v dan, zakaj nenadoma so vsi čutili, da so tesneje povezani, kakor so mislili in nehote so se zatekali drug k drugemu. Vse to pa je
ra Proletarca, v katerem je dolgo poročilo o stanju, lista, poročilo glede koledarja in nato pa pove zapisnik razpravo o teh stvareh. Delnica bi kaj zalegla, ako bi jo mogli prodati, ker SDC jih ne kupuje nazaj.
Zanimiv je tale stavek v pismu s. Zornika: "Piši, zakaj ne vzanieš ali odobriš prostovolj-V uradu se je oglasil Jacob pa bi vsi skupaj laglje orali. neKa de,a. ko se ti ljudje po-Menhardt iz Sheboygana in a- Tudi on želi nov imenik naroč- ""jajo- Ali nočeš biti mož do peliral: "Proletarca moramo o- nikov.	groba in zvest principom? Ali
hraniti. Meni je to najljubši	f	raje hočeš ostati pozabljen?
list." Da pa ni bilo samo pri n A,nton Shlllar Je °Pravil za Saj menda ni vse črno! Citaj besedah, je plačal za podaljša-i Y°letarca Ze vel,ko P°tov- P°- knjigo Ančke Krasne "Za lep-nje naročnine in prispeval $5 slal Je s*)et tn celoletne naroč- dni » listu v podporo, skupaj $8. Ja-!ni,ne in 50c hstu v P^Poro, ki cob ima med Proletarčevimi na-!J,h PnsPeval John Yoger iz ročniki precej posnemovalcev, a še več bi jih bilo treba.
Frank Cvetan v Johnstownu želi imenik naročnikov, enako Anton Shular in mnogi drugi. Razposlan jim bo ta in prihod-
ne kritizira. Vse kar želi je pomagati Proletarcu, da bi ga ohranili.
Ignac Urban iz Walsenbur-
ga, Colo, je poslal naročnino in $2 listu v podporo, skupaj $5. Podpisal se je "vaš stari naročnik Ignac Urban". To tudi je — ne samo naročnik temveč tudi podpornik Proletarca.
Frank Repenshek, Renton, Wash, je poslal $5 za naročnino, in Joseph Zeleznik, Osage, W. Va., $3. Torej vsak z drugega konca dežele.
"Big" Toni Tomšič iz Oak-landa je nam poslal obširno pismo, največ glede urednikovega poročila na seji upravnega odbora Proletarca. Tone ima le lepe, prijateljske nasvete, nič ne "špika". Omenja, da smo v Los Angelesu izgubili dobrega naročnika Blaža Mezorija. Preminul je dne 2. junija. Urednik je čital notico o njegovi smrti in imel namen napisati nekoliko Bržkone je s. Zornik prezrl nekrologa o njemu, pa je list zapisnik s seje upravnega odbo- tedaj vsled naših težkoč nered-
Arrae. Shularja imajo naši čitatelji radi vsled njegovih humo-rističnih dopisov, pa je bil zadnje čase z njimi tako skop kakor mi s Proletarcem. Pravi, da bo ob priliki kakega spet napisal. Dobrodošel! Namreč on, ko pri-nji teden, ko bo ves popravljen de na sejo gl odbora SNPJ in tu in v tiskarni, da ne bo na- njegov dopis pak v njemu. Vsled zaostalega
dela in pomanjkanja pomoči v upravništvu se ni vse sproti uredilo. Sedaj se tudi to dokončuje in upamo, da bo šlo i to delo v bodoče gladkeje naprej.
je bil« da jo je. ono, po kap- »ročl, t« nenadni	>
lanovih zamislih, omogočil se^einobei?
6mnn nn nni in otnUrnt sn« J<. '
Smon, pa naj je stokrat res, da je predvsem nabiral zase, in da
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
- »» * «*•-'.	■' 3	■	v" p?	..'	• 4
•	Pridobivajmo mo NOVIH naročnikov
O Obnavljajmn naročnino TOČNO čim poteče
•	Afltlrajmo med drugimi naročniki, da store Isto
•	Prispevajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad In prlporolajmo to tudi drugim
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari
O Naročajte slovenske in angleške knjige is PROLETARY EVE knjigarne
•	Poskrbite, da si naroče A M FRISK I DRIT2IN8KI KOLEDAR vsi tisti, kl trga še niso storili
•	Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju In enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori ia naš list kolikor more, pa bomo vse teiave lmagovalil
Drugi dogodek iz božičnih počitnic je bila preselitev Kore-novih iz Rajhove zidanice v Sušnikovo hišo. Smon se je maščeval nad Korenom in po nekaj dneh je prišlo pismo gospe Rajhove, naj se Korenova do novega leta izselita, ključe pa naj izročita upravitelju. Koren je takrat sicer zaklel, obupal pa ni. Sel je k Sušniku. Ta niti malo ni bil vesel take "ponudbe", toda Koren je povedal, da nima kam iti, da je to pač njegova d9lznost^-in podobno, ter da je le za nekaj mesecev. Bila je Korenova neumnost, ki se je je kasneje hudo kesal. Sušnik mu je sicer dovolil, toda si tudi temeljito zapomnil.
"Vidim te, da ti je vse le molzna krava", mu je dejal Sušnik
surovo.
"Kaj boš samo meni očital", je odvrnil Koren. "Kakor da sem največji konjunkturist. In vendar bi lahko vedel, da sem bil jaz tisti, ki ni nikdar verjel v Jugoslavijo."
Tako je Koren nekega večera spravil vso svojo prtljago v Sušnikovo hišo.
A zdaj ni bilo Smona, ki bi jima uredil stanovanje in poskrbel za najnujnejše. Našla sta samo staro črvivo posteljo in peč, ki se je obupno kadila. Koren. pa ni bil sposoben, da bi bil iz tega kaj napravil.
(Dalje prihodnjič)
Steve Vidmajer iz sosednega Clarendon Hillsa je izročil Filipu Godini za Proletarca $3 za naročnino in $2 listu v podporo, skupaj $5. Steve in Rosie Vid-..	, _ _.lf A , majer sta pred leti farmarila v
V upravmstvo bomo dobili te Willardu, Wis., potem pa se pre-dm saj začasno pomoč, da bo sehla v clarendon Hills, kjer zaostalo delo čimprej opravlje- živi precej naših rojakov. "" Potem bo mogoče na pi-
I^ouis Bait, Pierce, W. Va., je obnovil naročnino in prispeval $1 listu v podporo, skupaj $4.
Frank Robaus iz Cicera je obnovil naročnino ($3.00) in vsoto izročil Johnu Martinjaku, ki upravlja prostore družabnega kluba v Slov. del. centru.
no.
sma sproti odgovarjati, naslov nik naročnikov sproti urediti in še marsikaj, kajti dela je več kot za dva. (Citajte v tej koloni "grajo" na urednika, ki jo je poslal Anton Zornik.)
L. Debeljak iz daljnega Seatt-la v Washingtonu je obnovil naročnino in pošilja pozdrave.
Vincent Terdin, Peru, 111., je istotako obnovil naročnino in se oprošča, ker da je zaostal. Vse dobro, Vincent.
Martin Judnich, Waukegan, 111., je poslal $10 bankovec in v pismu pravi med drugim: "Jack Mesec mi je dal $3 za naročnino in $2 pa v podporo listu. V enak namen sem priložil jaz $5, skupaj $10." Dalje piše: "V pogovoru sva vzela v misel tebe in Proletarca. Od naju dveh imaš priznanje za delo, ki ga vršiš in za potrpljenje pri Proletarcu. S priznanjem seveda ni pomagano ne tebi ne Proletarcu. Škoda, ker nisva multimi-lijonarja ali vsaj milijonarja . . . potem bi morda že pomagala."
(Naš dostavek: Seveda bi, ako bi tudi kot milijonarja imela e-nako prepričanje kakor ga imata sedaj).
Glede koledarja pravi Judnich: "Družinski koledar pa le izdajte! Cena mu naj bo $2.50 ali tri, če potrebno. V prihodnje pa naročnike na koledar v naprej nabirajmo, in ako bi se jih dobilo dovolj, da bi se pokrilo stroške, bi ga tiskali."
Martinu smo stvari glede koledarja pojasnili in enako pojasnilo je v tem listu.
M. Judnich h koncu svojega pisma dostavlja, dd je službo spremenil — šel je popravljati nazaj "stare škarpe" kakor pravi. Dali so mu nekaj ugodnosti in primaknili k plači, pa se je vrnil. Ker bo delal daljše u-re, pravi, da za Proletarca ne bo imel toliko časa kot doslej, a prenehal z delom zanj ne bo. Dobro. On je eden izmed naj boljših agitatorjev Proletarca Imamo še kak ducat takih, Ako bi jih imeli tri ali štiri ducate,
John Kunstel, Arcadia, Kans., je poslal vsoto $6 za naročnini, ki mu jih je izročil Frank Doli-nar, eno zase, drugo za Loisa
Vene.
Jphn je bil bolan v bolnišnici in doma. Prosil je nas, da bi mu priobčili zahvalo vsem, ki so ga obiskali v bolezni in morala bi biti že v prejšnji številki, a tudi v tej ni prepozno. John Kunstel pravi v pismu:
"Večkrat sem že čital, da človek spozna prijatelje šele ko je v nesreči. Tako sem tudi jaz spoznal, da jih imam več kot bi si kdaj mislil. Torej vsem prav lepa hvala, ravno tako oniirrr ki-so mi poslali kartice v pozdrav, z željo, da kmalu ozdravim."
John pismo zaključuje, da mu gre precej na bolje. Pisano je bilo v juniju. Upamo, da je zdaj spet zdrav, ker kot sam pravi v pismu, "bo še travo tlačil."
Andrew Spolar je pozimi Floridčan, kjer ima svoj zimski stan, x poletju pa je Illinoiščan. 2ivi v svojem poletnem domu Rd 1 Prarie View, Forest Lake, III. ' Obnovil je naročnino, poslal $5 in naročil, naj mu sedaj pošiljamo list na gornji naslov.
Frank Novak iz Livingstona, 111., je obnovil naročnino in poslal $1 listu v podporo.
Iz tega mi je popolnoma jasno, da četudi je Tone napravil po Penni in tudi v Ohiu za Proletarca , marsikako agitacijsko pot, tega važnega zapisnika v Proletarcu z dne 30. maja oči-vidno ni čital, dasi smo čitate-lje opozarjali nanj na treh straneh, vštevši na prvi.
Iz Tonetovega stavka "o ponujanju ljudi v naš urad na prostovoljno delo", toda jih "u-rednik ne mara", očitno aije, da ga je nekdo nalagal, pač kak tak, ki ruje proti uredniku tega lista iz hudobije, ali pa iz kakih drugih motivov. Ako je lahko nahujskal Toneta, ki je skušen, je zelo verjetno, da ščuje na enak način tudi druge.
Zorniku in drugim, ki so morda na enak način poučeni, priporoča urednik, naj prečitajo zapisnik seje upravnega odbora,
no izhajal. Res je, kakor pravi "Big" Toni — Blaž Mezori ni bil samo naročnik in prijatelj Proletarca temveč tudi njegov doljer podpornik. Pogrešamo ga. — Hvala Tonetu za pismo. Za stvari, o katerih je vprašal, pa urednik ni utegnil raziskavati, zato je čakal, da bi prišel sem kdo bivših upravnikov ter mu pomagal iskati. Če veš kje je kaka stvar, posežeš v miznico pa jo imaš. Ako pa ne veš, ti je stvar lahko pred nosom, pa jo boš iskal kot Ribničan svojega konja.
Chicago. — Ta notica je zakasnela po naši krivdi. Frank Lusbi je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2, skupaj $5. —^Frank Kosich, na-^ ročnina $3."T^WP^Jelenc, naročnina in $3 listu v podporo, skupaj $6. Helen Vičič, naročnina in $2 listu v podporo, skupaj $5. John MLaurin, $2 listu v podporo.
Waterford, Wis. — Leonard Alpner, naročnina in $2 listu v podporo, skupaj $5! Leonard je naš star znanec, podpornik in naročnik Proletarca že mnogo let. Obratuje letoviščno gostilno v Waterfordu, Wis.
St. Louis, Mo. — Theresa Speck, $5 listu v podporo, izročila Angela Zaitz. Prispevala jih je, ko je bila na obisku pri sorodnikih v Chicagu; ob tej priliki se je udeležila tudi seje krožka št. 9 Progresivnih Slo-
ki se je vršila dne 11. maja. Bil venk-je priobčen v Proletarcu z dne Mrs. Speck je aktivna, napre-30. maja. Urednik je podal dol-! dna ženska. Po poklicu je uči-go poročilo o listu, o poslovanju, j teljica in naša dobra prijatelji-in o POMANJKANJU pomoči, ca. Z njo tu na obisku je bil ki bi jo nujno rabil.
V razpravi, ki je bila obširna, se je oglasila tudi Angela Zaitz,
ki pravi, da nas je včasi ob večerih delalo v starem uradu Proletarca po pet in tudi več, enkrat dvajset, ki so zvijali letake ali pisma in jih razpošiljali bodisi naročnikom, zastopnikom, društvom, članom JSZ ali pa za socialistično stranko."
"To je bilo, je rekel Filip Godina, takrat je bilo navdušenje in tisti, ki so takole zastonj pomagali, so sedaj večinoma postarani, novih pa nimamo. Naj se torej dela kakor se najboljše more, dokler se" more."
Urednik je tudi pojasnjeval, kako lahko je bilo dobiti zastonjsko pomoč npr. še pred dvajsetimi leti in prej pri razpošiljanju koledarja in knjig, sedaj pa moleduje sotrudnike za spise, pa jih n^dobi, niti od vseh onih ne, ki so naši ustanovi zvesti in ne obrekujejo urednika kakor ga je nekdo Antonu Zor-1 niku blatil. Ako ga ne bi, bi Tone ne pisal tako krivično in izzivalno kot je. Toliko za en-1 krat, da se razumemo. Naj bo tu še dodano, da so se omenjene i seje udeležili poleg urednika; Joško Oven, Fred A. Vider, Milan Medvešek, Filip Godina, John Rak in Angela Zaitz.
tudi njen soprog Matt.
Zadnje tedne smo imeli mnogo obiskov iz raznih krajev A-merike. Skoda, da se niso vsi vpisali v naši knjigi obiskovalcev.
Pozdrave so nam poslali Vin-(Konec na 5. strani) -
Pristopajte k
Slovenski Narodni Podporni Jednoti
Naročite si dnevnik
"Prosveta
//
Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8 00 na leto? $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9 50 za celo leto;$4 75 za pol leta; za Inozemstvo $11.
Naslov za list in tajništvo |et 2657 SOUTH IAWNDAUE AVI. CHICAGO 23, ILLINOIS
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tet CRawford 7-1212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
«:30 to 8:3t P.M. (Except Wed., Sat and Sun.)
Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212
* •»...«.......... *
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21«t Street	CHICAGO 8, ILL
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CAnal 1-7172—« 7173
KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE * -
Politično stonje v Franciji po volitvah ostalo po starem
Politični in ekonomski položaj se v Franciji po volitva (vršile so se koncem junija) ni mnogo spremenil. Moč posameznih strank je nekako ista, z iz jemo, da so sc degaullevci po jačali.
Ameriški novinar Henry Wa les tolmači rezultat volitev ta ko, da povprečen Francoz ne verjame, da je vojna z Rusijo blizu, niti ne verjame, da je vojna z njo neizogibna. Dalje da jc povprečen Francoz sit voj ne in da če že pride do nje, bi rajše živel pod sovjetsko oku pačijo kot pa bil ubit na bojišču Smatra tudi, da najbolj tišči v novo vojno Amerika in da je ta povprečen Francoz zelo sit a-meriške "dominacije" nad njegovo deželo.
Isti novinar pravi, da j6 izid volitev pokazal, da si francosko ljudstvo želi rajše boljše jesti, se boljše oblačiti in boljše živeti kot pa svoje dohodke dajati za davke v prid pripravljanja na vojno.
u	,
Izid volitev je ob enem odkril že znano resnico uverjeno* sti francoskega ljudstva, da ne-gledo koliko zapravi za oboroževanje in kolikšne napore si nakoplje v pripravljenju obrambe, ako pride do vojne z Rusijo, Francija ne more postati dovolj močna ustaviti ali pa premagati sovjetski "blitz". Francosko ljudstvo je obe enem mišljenja, da bi Zed, države Francije z letali ne mogle ubraniti, niti ne z atomskimi bombami.
Dalje Henry Wales, ki je v Parizu poročevalec čikaške Tribune, ugotavlja, da ameriška propaganda in ne general Eisenhower nista mogla francoskih volilcev prepričati, da je naloga Francije oborožiti se do zob, da bo možna odbiti Stalinovo invazijo, ki se kmalu dogodi.
Volitve so dalje pokazale veliko razliko med javnem mnenjem v Franciji in v Zed. državah. Slednje še niso bile nikoli premagane, nikoli okupirane in še nikoli niso bile bojišče razen zelo kratko dobo leta 1812.
Francija pa je bila že v neštetih vojnah in zmagala komaj v polovico njih. Francija je bila že velikokrat bojišče (npr. v obeh svetovnih vojnah in velikokrat prej), bila okupirana za dolgo dobo in razkosana od zmagovalcev. Ko je spet zmagala, je vzela ugrabljene ji kose nazaj, okupirala sovražne dežele in tirjala od njih visoke vojne odškodnine.
Francozi ne morejo razumeti panični strah Američanov pred možnostjo vojne, v kateri bi morda padaje bombe na a-meriška mesta in ameriška zemlja invadirana. Francija je te stvari že velikokrat doživela in vzlic velikim uničenjem je še vsakikrat vstala in se ohranila.
V zadnjih volitvah je glasovalo 19,000,000 ljudi, pet milijonov izmed njih za komunistič-
rija. Ako bi zmagali, bi si želeli ameriške municije in ameriških posojil, toda nikake ameriške kontrole nad Francijo. General De Gaulle je za zgraditev mogočne francoske armade, toda ne pod kakim ameriškim generalom Eisenhowerom ampak pod francoskimi oficirji. On smatra, da le Franciji bi spadalo vodstvo nad oboroženo silo zapadne Evrope, ne pa kaki vnanji deželi (kot je Amerika). Komunisti in socialisti smatrajo De Gaullea za človeka fašističnih tendenc. Je reakcionar in v slučaju da pride kdaj na krmilo bo udaril pred vsem po delav skem gibanju. To bi pomenilo civilno vojno v Franciji, ki ne bi bila prva.
Tretja največja stranka Franciji je socialistična — pri bližno tolikšna kakor DeGaul lejeva, in četrta je krščansko-demokratska stranka. Poleg teh je v Franciji še kakega pol du cata manjših strank, ki so zastopane v patlamentu. Največja izmed teh je radikalno socialistična stranka, ki pa ni ne radikalna in ne socialistična. Se danja vlada je zbirka koalicije, sestavljena večinoma iz istih strank kakor prejšnja. Sodeluje z Ameriko, dasi čestokrat neje voljno, ker Američani delajo po svoje in hočejo povsod komandi-rati.
Torej kot že rečeno v uvodu, se politični položaj v Franciji radi volitev ni dosti spremenil.
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani)
stan v Ciceru. V resnici je Capone imel svoj glavni stan v Chicagu, v Ciceru pa nekaj lokalov in veliko "politične" zaslombe, kakor jo je imel v Chicagu. In ker navadni ljudje nočejo "trubla" z gangsterji, so ga pustili v miru. Tako je občina Cicero v Caponijevi dobi dobila svoj sloves kot mesto gangsterizma, dočim je v resnici spadal Chicagu. Se na nekaj so sedaj povdarjali v zgražanju nad cicerskimi izgredi, namreč da je Cicero mesto "fornerjev" in njihovih potomcev.
Kdo je največ kriv gozdnih požarov?
V začetku letošnjega julija je blizu Silver Cityja v New Mex. požar uničil na tisoče a-krov smrekovih gozdov. Kakih 40 tisoč akrov je požganega.
Tam kjer so bile prej vitke smreke in vmes drugo dreves-je, so sedaj črni ogorki.
Gozdni požari so v naši deželi nekaj zelo običajnega. Nekoč so jih povzročale staromodne lokomotive, ki so pihale iskre iz svojih dimnikov. Zato so ob progah na onih krajih, kjer so bili gozdovi, na vsaki strani v 20 do 30 čevljev širine vse iztrebili in tako so iskre padale na gola tla. Tudi strelo se dolži za povzročiteljico marsikakega gozdnega požara.
Za najbolj nevarne gozdovom pa se smatra avtoiste. Gredo v gozd, zakurijo, kaj kuhajo v senci, medtem pa mečejo cigaretne ogorke na sve strani, ognja ne pogase, temveč se tebi nič meni nič brezbrižno odpeljejo. Radio in posebno zvezna ter državne vlade, ki so varuhinje gozdov, apelirajo na turiste in druge potnike, naj bodo prijazni gozdovom. Milijone jih je in so oprezni kadar kurijo v gozdu. Ogenj pogase, predno se odpeljejo. A je poleg teh tisoče in tisoče toliko malomarnih, da jim je vseeno kaj sc zgodi ko odidejo. Ali pa so toliko zabiti, no listo, ali približno toliko kot da niti pojmijo ne kaj pomeni v prejšnjih volitvah 1. 1946. Vz- beseda "posledice " lic temu visokemu številu gla-| Ko,iko f nara	^
K«stva gre vsako leto v nič vsled malomarnosti ali pa ignorance,
CARE je dobrodelna ameriška organizacija, ki pošilja pakete v vse tiste kraje po svetu, ki so odprti ameriški pomoči. Veliko jih oddaja potrebnim zastonj, a mnogo tudi po naročilih naših tukajšnjih ljudi na
vije. Dobiš okrog 50 dinarjev za dolar, in to ti bo izplačala vaša državna banka. "Mar bi mi ne mogli dati rajše kaj dru gega, v kar se človek lahko obu-je, ali poje, se obleče, ali kar koristnega mi morete dati?" A-meriški poslanik je stvar s svojimi posredovalci preudaril in sporazumno s tem energičnim, pogumnim Bosancem odločil, da bo dobival pakete CARE v vrednosti $500. Nauk: denar v državi, ki ima vsega premalo, je malo ali pa tudi nič vreden. In zato nas ljudje iz Jugoslavije prosijo: povejte našim, naj nam ne pošiljajo denarja.. Paketov — |)otrebščiii, ki jih tu niti za denar ne dobimo, si želimo.
JUGOSLAVIJA je imela po vojni dve silovite, oziroma tri nesreče. Mnogokje je bila do-
naslove v starem kraju, kakršne; cela razbita. Potem njen spor z si pač izberejo. Pisec te kolone je že pred nekaj leti apeliral na naše merodajne ljudi, naj bi tej
Moskvo, ki ji je zavrl njen ekonomski razvoj toliko, da jo bo še dolgo bolelo. Končno ag-
ustanovi (CARE) posvetili več	rarna reforma, ki je oplašila bi-
sodelovanja, ki ga takrat od njih	v§e samostojne posestnike, ker
ni bilo. Pa tudi vlada sama se	nočejo (saJ veliko izmed njih)
takrat ni brigala zanj. Nekateri	v zadru8e. potem pa še suša.
so odgovarjali, da je CARE "ver-ska" ustanova, drugi pa so priporočila enastavno prezrli in pridno oglašali nešteto privatnih tvrdk, ki pošiljajo tja pa-
ljudje v deželo, ki je strategičnoi tudi indorsiral Normana Tho-, KOLIKŠNA JE VOJNA na tako prikladnih tleh kot no- masa, ki je bil predsedniški kan- moa TAwcTMir bena druga na svetu, vrh tega didat socialistične stranke, toda pa bogata na prirodnih virih in Douglas ni bil nikoli član socia- SOVJETSKE ZVEZE na pridnih ljudeh.	listične stranke. To je omenje- Sovjetka Rusija ima v Evropi
MARGARET TRUMAN je ze- no tukaj zato, ker je enkrat naš | šest zaveznic. Te so Poljska,
lo pridno, vzorno, inteligentno dekle. Njen oče Harry se rad potegne zanjo posebno kadar je1 je postal Paul Douglas
list pisal, da je bil. Ko se je Čehoslovaška, Madžarska, Ro-pričela druga svetovna vojna,f munija, Bolgarija in mala Alba-
kritizirana, ker bi rada postala i monger" na Rooseveltovi strani, slovita pevka, pa ni, čeprav se v McCormickova Chicago Tribu-ta namen jako trudi. A na poto- ne ga je pozivala, da ker je za
vanju po Evropi pa so jo bodisi v Angliji, v Franciji in drugje tako prisrčno sprejeli, ker je o-na vse drugačna Američanka kot pa fo naše takozvane "filmske zvezde". Njen oče je tega jako vesel. In tudi ameriška javnost — ti*ta namreč, ki se raduje poštenih ljudi.
ZLOČINSTVA vseh vrst se v tej deželi silovito množe — posebno med mladino. Nekaj je
vojno, čemu ne gre vanjo? Pa se je vpisal med marine, bil poslan na Pacifik v vojno proti Ja
war nija.	preloma s kominfor-
mom je bila v tem bloku tudi Jugoslavija.
Angleški Royal Institute of International Affairs je izdal poročilo, da ima omenjenih šest dežel stalno pod orožjem med e-
poncem in bil ranjen v nji. To den do dva milijona mož. Ar-imu je pripomoglo, da je zaslovel made vseh so organizirane po tudi kot vojak, dasi je bil že v vzorcu sovjetske armade in letih, ko se je vpisal v armado, nadzirajo jih višji sovjetski ofi-In ne samo njegove politične j cirJi- z rusko vred je to torej zmožnosti, tudi to mu je poma-'ena armada in že sedaj pod sku-
galo, da je bil izvoljen v zvezni senat, v katerem se je zelo uveljavil. Njegova napaka pred
pnim poveljstvom.
munisti in nad Sovjetsko zvezo na način, ki ni bili konstruktiven. A sedaj pa se je posvetil
Čudno je, da se ta država, objeta zdaj z vseh strani skoro od samih sovražnikov, tako pogumno drži! Seveda, brez pomoči A-merike in drugih zapadnih de-kete za svoj privatni' profit A žel br*kone ogromnih težav ne sedaj pa jugoslovanska vlada sa- bi mo8la prestati in bi padla nama priznava, da ji CARE veli- zaJ v kominformin blok ali pa v	"biznismai ko pomaga. Mi nismo dobili od ™*rhijo in še v kaj hujšega Navadni ljudje - odjemalci .
te ustanove nobenega plačane-; NAS A DEŽELA ima čudno ^mace* ft brez vel'ave. bo' ga oglasa in od vseh drugih manijo, da hoče od raketirjev j ™	i In 80 manj pa v
menda dva, ker tisti oglaševal-! pošteno plačevanje dohodnins-ci dobro vedo, da oglašajo sebi kega davka, neglede kako si pri-v korist. Mar jim je dobrobit dobivajo dohodke, bodisi s še gladnih.
narobe v "našem načinu življe- kakimi šestimi leti pa je bila. nja" (American Way of Life). da se je silno razljutil nad ko-Posilstva, ropi, umori, raketir-stva, korupcija — in nobena kongresna komisija nima moči pritisniti zavoro, vse kar lahko doseže je, da vso to homatijo dramatizira po televiziji, v tisku in v radiu. Mladina se omamlja ob tem in ob enem je sedaj preiskovana radi spolnih orgij med njo ter omotičnih sredstev, ki jo uvajajo vanje.
CENE ne bodo potisnjene na-
RAZGOVORI
(Konec z 2. strani) ko časa še, to je odvisno od nas vseh. Človek je vesel, ko čita vzpodbudna mnenja somišljeni-
boljši nalogi "moralizirati" Wa-|^ov in,.Pa 0 prispevkih, ki jih shington, oziroma uradništvo zvezne vlade. To je res polje zanj — upajmo, da bo saj kaj malega dosegel na njemu.
"Čistka" na Kitajskem
Iz Formoze se množe poročila o čistki na Kitajskem v komu-zaj. Tako je sklenil zvezni senati nistični stranki, o čistki med u-
radništvom in o ogromnem pre-
dno 27. junija. To je razumljivo, "ker skoro vsi senatorji so ob e-nem prekupci in tudi v vseh drugih ozirih le "biznismani".
po
to brez veljave, k [i in še mani na
zakonodajah.
PAUL DOUGLAS se je dobro postavil ko je bil alderman v
NEKJE V BOSNI je seljak, ki je med vojno skril devet a-meriških letalcev, kt so se vsled polomljenega bojnega letala morali spustiti na tla s Ta Bosanec ali Hercegovac, kar že je, jih je skril, eden pa se
tako nezakonitimi sredstvi. Ta- Chica«u Bil je že takrat slo-ko je moral v ječo, ker ni pla- Vlt Profesor v University of
čeval dovolj dohodninskega da-	Chlca£° in se navdušeno postav-
vka. notorični Al Capone, ki je	*jal v onih dneh M socialne pra-
potem umrl v Floridi, še vedno	vice liudi* ki so Jim Jih oblast-
bogat, in slabo izgleda za druge	neži- udinjani privatnim intere-
oarašuti —* '	^ft1^«1
vlili bogataške "gangsterje in ra-ketirje, ker je za njimi sedaj toliko davčnih poizvedovalcev
je pri padcu ubil in ga je po-',, 4 .
noči skrivoma pokopal To je| ^T* revenue, m*n) kot r	J muh, ker smo v poletju. To bo-
do graf ter j i želi! Kajti kongresna komisija za raziskovanje zločinstev je dognala, da tudi vsi davčni raziskovalci niso
njihovo pomočjo posrečilo do-|POŠteni- P°seb™ ™ v takih
seči ameriškega vojaškega vira,! drzavah^ kat*"b Je "aJveč ko-
kateremu je sporočil, da ima	P' V N<?W Y°m"' /
r^io	..	Floridi, ali pa npr. v Nevadi.
>ilo med vojno. Rešeni ameriški letalci so mu bili silno hva-ežni — in čemu ne! Delil je z njimi svojo pičlo hrano skozi več tednov dokler se mu ni z
som, brutalno odvzeli. Takrat je
ganjanju kmetov. AP poroča, da so komunisti pobili 600.000 posestnikov. Isti viri pravijo, da je čistka natančno podobna o-nim, ki so se vršile po revoluciji v sovjetski Rusiji. Ta poročila so lahko pretirana, a brez nič ni. Po revolucijah in civilnih vojnah sc "čistke" kaj rade primerijo.
dajejo listu v podporo naši stari in tudi mlajši čitatelji.
Res treba bo napeti vse sile, da vzdržimo naš list.
Toliko za danes. Prihodnjič se pogovorimo več kako najuspešnejše pomagati Proletarcu, da ga ohranimo.
ISKRE
Modrost ni nič drugega kot
resnica.
Najtanjši senco.
las
meče svojo
Niso povsod žabe, kjer jc voda; a kjer slišiš žabe, tam je voda.
Komur je za resničen delavski list, naj naroči in agitira za "Proletarca".
Vedeti, kako svetovati, umetnost učenja. — Amiel.
je
Ker predsodki niso zidani na razumu, jih je z logiko nemogoče uničiti. — Tyron Edwards.
Hinavsko pravilo: "Poslušaj me, kako učim, a ne glej me, kaj delam."
Find just the range you want from these
But BUYS for But COOKING
padle ameriške letalce v oskr bi Vojaki iz Amerike so mu ob-
Glavni davčni uradnik (Internal
ljubili*v nagrado za njegov trud Re.venu<; Man> J® sam "a svojo
J *	1 roko ustanovil- "rudniško druž-
bo". ki je bila brez rudnikov.
sov
izgubila skoro polovico poslan cev. V prejšnjem parlamentu jih je imela 180, v sedanjem jih ima 100. volilni zakon lilne namene združevanje strank, po volitvah pa si razde-le mandate.
Gibanje za združitev francoskega naroda, ki mu načeljuje general Do Gaulle, je dobilo 4,-000.000 glasov in dobilo v parlamentu 128 sedežev. Degaul-listi niso "proameriška" stranka
tega taki ljudje nc zapopadejo,
xr , 4 . . »n zato so, kadar so v gozdovih,
Vzrok temu je nov	__!U ,.	.
. .	*	bas oni njim najbolj nevarni,
in, ki omogoča v vo-! —
Število zveznih uslužbencev raste
Ameriška vlada ima sedaj, o-ziroma imela jih je v začetku aprila 2,362,000 civilnih uslužbencev. V marcu je bilo na novo najetih 53,500. Ta proces naraščanja bo nadaljevan dokler bo vojna v Koreji in dokler bo-Oni sanjajo o obnovi starega, mo v oboroževanju v takem za-mogočnega francoskega impe-!mahu.
$500. A ko so bili rešeni s skrivnim ameriškim letalom, so na obljubnjenih $500 pozabili. Ne pa seljak v Bosni. Tako se je šele letos v maju in juniju dogodilo, da se je za zadevo resno pobrigal ameriški veleposlanik v Beogradu — na pobudo državnega departmenta, ker je prejemal tirjatve od tega Bosanca. Državni department je s sodelovanjem obrambnega (Defense) departmenta res ugotovil, da je seljak v pravem. Ko je (department) vpraševal rešene letalce, kaj je na stvari, so pojasnili, da so bosanskemu kmetu res obljubili ' $500", in eden iz med njih je dejal, da mu je žal, ker mu niso zagotovili večje nagrade. A da bi mu jo kdaj tudi dali, na to niso mislili. Saj so bili sami brez denarja, kje naj staknejo $500? Mislili so edino kako bi se rešili iz okupirane Jugoslavije. Bosanski kmetič pa je moral ostati v nji in se čudil, čemu ne bi bogata Amerika, kateri je rešil devet njenih sinov ter enega ubitega pokopal, držala svoje obljube.
ČEK v znesku $500 mu jc v Bosno mescca maja osebnb prinesel ameriški poslanik iz Beograda. Rekel je revni seljak: "Ni mi za ček, rad bi dolarje." To so mu svetovali taki ljudje, ki vedo, da dolarji so vrednota povsod, dinarji niso. Pa mu je poslanik pojasnil: "Dolarjev ti ne smem dati, ker bi bilo to proti finančnim naredbam Jugosla-
m ■ ■ želite svojim priredbam čimveč * mJm moralnega in gmotnega uspeha?
--Lji-_L--
3T OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU!
Srebrnih ali kakršnihkoli.Dal je tiskati delnice ter jih dal naprodaj gamblerjem (lastnikom hazardnih igralnic). Kdor je veliko kupil od njega, je bil prost preiskave o dohodninskem davku. Pa je človek napravil s tem trikom veliko denarje, zvezna vlada pa na davku mnogo izgubila. To kajpada ni edinstveni slučaj. Sedaj je eden v preiskavi v Kaliforniji in drugi na vzhodu. Korupcija je v cvetju in vse kongresne preiskave pričajo, da se dežela vanjo čez-dalje bolj pogreza in pa vsled nje v demoralizacijo.
SENATNA PREISKAVA, ki hoče dognati, kako da se je razširilo tolikšno uživanje omamil-nih (narkotičnih) sredstev med šolsko mladino, ne samo med odraslimi, dokazuje, da v tej deželi raketir veliko laglje izhaja in obogati kot pa kak pošten grocerist. Vse se tako zdi, da bo tudi ta preiskava le cirkus, kakor je bila prejšnja. Nekaj raketirjev in bogataških gangster-jev bo ob svoje imovine, da se rešijo zapora, a nasledili jih bodo drugi njihovi znanci in stvttr bo tekla po starem traku.
KONTROLA nad cenami jc "socializem". Tako trdijo prekupci in pa zveze farmarjev, v katerih ni nobenega farmarja temveč bankirji in drugi borzni špekulanti. Ni jim za drugega kot za dobiček. Kaj njim mar inflacija! A ne vedo, ko pride polom, bo tudi njih prizadel. V vsakem gospodarskem polomu se dogode spremembe, kakor po vsaki vojni, ker je vsaka koncem konca le polomija. Potem pa so posledice, bodisi komunizem, ali pa fašizem. Res močan kapitalizem se je ohranil edino v Zedi-njenih državah, ker ni bilo na naših tleh, od civilne vojne dalje še nobene vojno. Vrh tejfn smo ae naselili z vseh vetrov
Kelvinotor
Before you buy—See these fameus brand Electric Ranges1.
a> a ® 9	
	—CUh
	
	
Get more style, hotter cooking features and dependable performance I
General Electric,j
Frlgidaire
Wesfinghoute
Prices as low as
$I88
KniUr kiipujrtr novo kuhinjsko peč, kakšno ni želite? Nedvomno najnovejšo z vsemi dodatnimi deli . . . trpežno z zanesljivo kuho . . . lepe oblike. Vse to vam nudijo nove električne peči. Pet ameriških najslovitejSih električnih modelov Je razstavljenih v naSih prodajal, nah. Prijazni uslužbenci vam bodo razložili nove u-dobnosti, ki Jih vam nudijo pri kuhi Oglejte si jih pridite in jih primerjajte. Odločite se za tisto, ki vam bo najbolj po »rod\i z zavestjo, da ste si izbrali cnetta izmed najboljših Štedilnikov!
04
Delivered
(f«f W*a»i*fh#wt» Hlwtfr«»«d)
Only $470| down
Shop For Your Electric Range the Kasy Way At Any of Thete Edlton Store»t
4749 N. W..Ur« Ay. 4933 W. Irving H. JM. 313$ N. Urnmk Av.
3430 W. Divn.y Av. 3235 W. 26th Si. 4231 W. Motion $». 424 E. 47th St. Or Call RAndolph 6-1234
$52 W. 63rd St. 9025 S. Commercial Av. 11046 S. Michigan A v.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
(M*mb«r of tH« EUctric Cooking Institut«)
t
STARA TEKMA DVEH STRANK V AVSTRIJI
Kdor pozna notranje politične razmere v Avstriji že od ustanovitve republike 1. 1918-19, ta se ni začudil nad tesno zmago socialistov v letošnjih volitvah za predsednika republike, kakor se ne bi bil začudil nad morebitno tesno zmaga ljudske stranke ali demokristjanov. Borba za samo nekaj tisoč glasov ali nekaj poslanskih mandatov traja že od konca stare avstrijske monarhije.
Toda krščanski socialci so kmalu krenili s poti; že 1. 1920 po prvih volitvah v parlament so se zvezali z velikonemškimi nacionalisti. Glavno navskrižje pa je nastalo od tedaj, ko so se začeli naslanjati na Italijo.
Voditelj avstrijske ljudske stranke mons. Seipel se je že 1. 1922 zavzemal za carinsko zvezo z Italijo, čeprav je prišel tukaj malo prej na krmilo fašizem. L. 1929 je Seipel zopet na-glasil. da je treba "obnoviti prisrčne odnošaje z Italijo." Po Sei-plovi smrti je šlo vedno bolj navzdol. Njegov naslednik Doll-fus ie podpiral zunanjo politiko lašistične Italije v takšni meri, da se je po nalogu Mussoli-nija odločil, da bo stri socialiste z orožjem in vislicami, samo da se jih znebi v političnem javnem življenju. Dollfusa niso tedaj od tega koraka odvračala ne "krščanska načela", niti ni predvideval, da bo z odstranitvijo socialistov zgubil na/močnejšo oporo v borbi proti vedno bolj nasilno nastopajočim hitler-jevcem v državi sami in v rajhu. Pri tem je padel od istega orožja. ki ga je uporabil proti socialistom. Za njim je Schuschnigg Avstrijo samo še pokopal.
Pri zadnjih predsedniških vo-litvaji sta si stala nasproti'stara nasprotnika, socialisti in krščanski socialci, vendar dva partnerja, ki sta hočeš nočeš dolžna, da se sporazumeta. Zaradi njunih enakih sil so pri teh volitvah odločali "neodvisni'', imenovani hitlerjevci in komunisti. Demokristjani so zato koketirali s skrajnimi desničarji samo da bi pridobili njihove glasove. "Neodvisni" se niso mogli odločiti, ali naj bi postali liberalna, demokratična, velikonemška ali nacionalna socialistična-hit-lerjcvska stranka. Glavno strankino vodstvo je dalo svojim članom volilno svobodo nasprotno se je vodstvo na Dunaju izreklo za to, naj ondotnih 190 tisoč pristašev odda bele ali neveljavne glasovnice. Na Solno-graškem pa je njihov tamkajšnji voditelj objavil v listu "Die Presse'' članek z naslovom "Jaz bom volil Gleissnerja", to pomeni demokristjanskega kandidata. Komunisti so stali na stališču, da pomeni poraz Gleissnerja poraz vlade, zaradi česar so se odločile za socialističnega kandidata gen. Koernerja in mu s tem pripomogli k zmagi.
Krščanski sociaiici so mislili; da bodo pridobili glasove "neodvisnih" s tem, če bodo socialiste ostro napadali. Zato so jih kljub dogovoru, da bosta obe stranki vodili volilno kampanjo v zmernem tonu in oblikah, hoteli prikazati tako, kot da bo zmaga socialističnega kandidata pomenila zmago marksizma, komunizma, uvedbo ljudske demo-
kracije, vsega, česar se meščanska družba tako boji. Ta manever se ni obnesel, ker so se volivci zavedali, da sodelujejo demokristjani s socialisti že vsa zadnja leta. Nasprotne posledice je izzvala pri mnogih treznih volivcih zloraba cerkve od strani katoliške duhovščine. Enako se je izjalovil nenaden preokret "neodvisnih", ki so vsa povojna leta vodili najostrejšo borbo proti krščanskim socialcem, zadnjih 10 dni pred ožjimi volitvami pa so priporočali svojim pristašem naj volijo prav demokristjanskega kandidata.
Toda Koernerjeva programa-tična načela pravne enakosti, nevtralnosti nasproti zunanjim političnim zapletljajem, mirnega dela, njegovo uspešno taktiziranje s sovjetskimi zasedbeni-mi oblastmi, iskreno zavzemanje za napredek in delo so nad-vladala Gleissnerjevo medlo stališče o "odgovornosti nasproti Evropi, vplivom od zunaj" itd. Nemalo so vplivale na volivce razne korupcijske afere demokristjanov, v prilog socialistov pa osebnost njihovega kandidata samega. Saj je bil kot Dollfu-sova žrtev nekaj časa v zaporu, po prvi vojni je reorganiziral avstrijsko vojsko, po zadnji vojni pa so ga izvolili za dunajskega župana
"Koerner je dobil večino v 12 volilnih okrožnih ter od mest na Dunaju, v Linzu, Gradcu, Sol-nogradu. Beljaku in Celovcu. Na Tirolskem in Voralberškem so prodrli krščanski socialci, na Nižjem Avstrijskem niso uspeli, na Štajerskem so dobili socialisti neznatno večino, Dunaj pa je prinesel Koernerju dokončno zmago.
"Neodvisni", ki so zbrali pri prvih volitvah okoli 660,000 glasov za njihovega kandidata prof. Breitnerja, so oddali pri drugih volitvah 188,000 praznih glasovnic, ostali 400,000 njihovih volivcev pa je volilo za demokristjanskega kandidata in morda le neznaten del teh volivcev je glasoval za Koernefja. Vse to za vezništvo s hitlerjevci ljudski stranki ni pomagalo.
Posledice Koernerjeve zmage bodo verjetno te, da se bo zmanjšal vpliv desnega krila ljudske stranke, da so "neodvisni" zgubili notranjo enotnost, pregled nad somišljeniki. Nekateri napovedujejo celo razpad te meščanske desničarske eks-tremistične stranke.
Pri doseženi majhni * razliki ,168.516 glasov ni pričakovati, da bo ta ali ona politična skupina pričela s političnimi eksperimenti. S tem da je predsednik republike spet socialist, bo ostalo predsedstvo vlade in parlamenta gotovo v rokah demokristjanov. kar bo zopet pospeševalo koalicijo obeh najmočnejših strank.
nekaj razprave 0 raku (kancerju) in kaj ga povzroča?
Kulturne drobtin*
SO TO VESELE ali žalostne udove? Njihovi moije so bili nacijski krvniki, ki so dali pomoriti tisoče ljudi. Vsllc temu je bila smrtna obsodba nad njimi šele letos izvršena. Njihovim vplivnim prijateljem se je posrečilo, da so pri ameriški okupacijski oblasti v Nemčiji ii pošlo vall en odlog sa drugim. Ker je is tega cincanja nastal še velik mednarodni škandal, se je ameriška oblast končno le odločila izvršiti sodno zapoved. Obešeni so bili v prvi polovici tega leta.
Francova Španija in Zed. države v skupni obrambni" zvezi
Nižanje brezposelnosti
Census Bureau poroča, da je bilo v maju samo 1,609,000 brezposelnih, ali manj kot še v kateremkoli mesecu po drugi svetovni vojni.
ALI SODELUJETE?
Dolžnost vsakega delavca jc pomagati v borbi proti krivicam in za boljše razmere.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE
CHICACA 23, ILLINOIS
u
(Konec s 1. strani)
flirtanje s tem diktatorjem politično slaba poteza in da naj si Amerika ne išče letalskih in mornaričnih baz v Španiji. A Washington je ta svarila spet ignoriral in sredi julija poslal k Franku admirala Forresta P. Shermana z navodili za končni dogovor z njim. Amerika je v-orašala Franka za kakih šest ali 3?dem mornaričnih in letalskih baz v Španiji. Obljubila mu je, da iih bo modernizirala na svoje stroške. Ob enem da dobi ameriško posojilo za ureditev polomljenih španskih železnic in cest.
(Admiral Sherman je na tej misiji prošlo soboto v Italiji na-gloma umrl. Zadela ga je kap.)
Frankcxje bil dobrodušen, do-| volil je Ameriki baze za "posojilo", ki ga bo dobil, in ob er.em je izročil svojo deželo pod ameriško nadvlado.
Kaj pravi špansko ljudstvo?
Špansko ljudstvo kajpada ni j imele v teh kupčijah nobene be-1 sede, kakor je ni imelo kitajsko ljudstvo, ko smo s Ciang Kai-škom slično kupčevali kot sedaj s Frankom. Ko pa se je kitajsko ljudstvo zgenilo, je koruptni Ciang Kaiškov režim zgubljal bitko za bitko in končno pobegnil na otok Formozo. Milijarde, ki smo jih dali Čiang Kaišku, so bile, kar se ameriških davkoplačevalcev tiče, vržene v nič. Koristi od njih pa ima Čiang Kai-šek s svojim sorodstvom, ki si je iz ameriških posojil nakradel zlata, kar pa je bilo materijala —municije in drugega, ga pa i-majo komunisti. Irvving Pflaum meni, da se politika ameriške vlade lahko prav tako polomi v Španiji, kakor se je na Kitajskem. Kajti jasno je lahko tudi Washingtonu, da Franko nima za sabo španskega naroda temveč le bogato hierarhijo ter ostali vladujoči sloj, ki je" sloj bogatašev. Franko si ne upa dovoliti v Španiji svobodnih volitev, ker ve, da bi v njih izgubil in moral bežati iz Španije.
Nesoglasja med Anglijo in
Ameriko povečana
To, da se v Washingtonu na svoje zaveznice nič ne ozirajo, kadar hočejo kaj speljatf skozi, draži v Angliji ne samo Izborite temveč tudi konservativce, četudi slednji ne mrze Franka zato ker je Fašist, ampak ker je med vojno Angliji nagajal koli kor je mogel, le da v vojno ni šel proti nji. Diplomatično sicer angleška vlada še vedno govori zelo laskavo o ameriški vladi, a kadar pridejo skupaj na tajni sestanek, so pa Angleži napram Trumanovi vnanji politiki jako kritični. Bil je tu večkrat pokojni angleški vnanji minister Ernest Bevin in tudi Attlee, Domenijo se za nekako skupnost v vnanji politiki, a ko pridejo angleški diplomati domov, vidijo, da Truman in Acheson nadaljujeta po svoji stari poti.
Izgovori na Tita
Tisti v tej deželi, ki so iz-poslovali, da je Amerika postala ne samo prijatelska Franku temveč tudi nekakšna njegova
zaveznica, odgovarjajo svojim kritikom tu, v Angliji in Franciji nekako takole: Res, da je Franko diktator in da je "bil" fašist. Toda mar ne pomagamo tudi komunistu Titu? Ali ni tudi on diktator? Ob enem je sovražnik riašega i ameriškega i načina življenja, dočim je Franko pristaš ameriškega ekonomskega reda.
Primera je slaba. Titu je na tem, da dvigne življensko raven (standard of living I jugoslovanskega ljudstva in se boril proti sistemu izkoriščanja, dokler ni bil zavržen. Franko pa se je boril za obvarovanje privilegijev, ki izkoriščajo špansko ljudstvo do mozga.
Naj bo kakor že, dejstvo je, da je Amerika sklenila s Fašistom Frankom pakt zavezništva in .skupne obrambe proti volji svojih dveh največjih zaveznic, Anglije in Francije. Svetu govorimo o demokraciji in štirih svo-bodščinah, a ob enem podpiramo reakcijo po svetu bolj in boljr Rusiji je to prav, ker ji s to taktiko nudimo zelo dober materijal v njeni propagandi proti 'ameriškemu imperializmu."
Angleži ameriški vladi očitajo, da v svoji vnanji politiki in taktiki ne zna biti realističena. Dejstva pričajo, da je temu res tako.
Z UPRAVNIKOVE MIZE
(Konec s 3. stranil ko Knol in družba iz Jugoslavije. Vinko je bil jugoslovanski konzul v Ohicagu in zelo pri-1 i u HI j en. Dalje Katie Hrvatin, H"iry Andreas. Helen Trakonja, A. Zaverl in Mary Matjazicii. Vse ^ na obisku v Sloveniji. Pozdrav > nam pošiljata tudi Frances i Etbin Kristan ter Tone Sel !ar.
Iz Yellov stone parka nas pozdravlja znana milvvaučenka Pauline Vogrich.
To naj za to ?t?vilko zadostuje. Pozdrav vs i, ki se nas tu pa tam spomnij ki pomagajo Proletarcu.
Aleksander Rankovič, ki je
jugoslovanski notranji min»«t—, je poročal, da je bilo v Jugoslaviji v treh letih, namreč od preloma s kominformom, aretiranih in obsojenih v zapor nad 8,400 oseb, ker so se navduševali, za Titovi Jugoslaviji sovražen sovjetski blok. Poročilo pravi, da so bili potem, ko so svojo zmoto priznali in jo popravili, izpuščeni..
Volitve v občinske in krajevne odbore v Italiji so izpadle sicer tako, da imajo stare konservativne stranke v splošnem še večino,- toda glasovi socialistične in komunistične stranke, ki sodelujeta v njunem skupnem programu, so narasli. To je zelo presenetilo cerkev, de Gasperijevo krščansko demokratsko stranko in — Američane Slednje zato, ker so pričakovali, da se bodo volilci izkazali hvaležnim Ameriki za obilico dajatev, ki jih je od njih dobila Italija skozi ves čas I m > vojni.
(Konec i
Kažipot za iskanje vzroka MO bila in so še razna opazovanja in izkušnje zdravnikov. Naj jih nekaj navedemo: izkazalo se je n. pr. da delavci v nekaterih poklicih pogosteje obolevajo za rakom kot drugi ljudje. Zato pravimo takemu raku poklicni rak. Tako n. pr. rudarji, ki kopljejo v rudnikih urana ali drugih rudnikih, ki vsebujejo poleg drugega tudi radioaktivne snovi (to so snovi, ki izžarevajo radijske žarke) obolevajo za rakom na pljučih (n. pr. rudnik v Joahi-movu na Češkem). Delavci v rafinerijah olja dobe često raka na koži. Prav tako tudi tisti, ki imajo opraviti s katranom, smolami in s parafinom. Kmetje in mornarji, ki so veliko na soncu, dobe večkrat raka na nepokritih delih kože, zlasti na obrazu. Zdravniki radiologi dobe raka na koži rok, če dolgo delujejo nezaščiteni v območju rentgenskih in radijskih žarkov. Pri delavcih v tovarnah za anilinska barvila se pogosto naredi rak na mehurju in na koži.itd.
Dalje opažamo, da se često razvije rak v ustih in na jeziku pri žvečilcih tobaka in kadilcih pipe ter pri ljudeh, ki imajo o-stre zobne škrbine v ustih, katere stalno dražijo in delajo rane na sluznici. Večkrat se razvije rak na starih brazgotinah, zlasti po opeklinah in na delih kože, ki so izpostavljeni ponovnim mehaničnim dražljajem. Razvije se dalje iz nekaterih bradavic, ki jih večkrat strižemo ali grebe-mo. iz nekaterih materinih znamenj, če jih izrezujemo ali jih skušamo kako drugače z neprimernimi sredstvi odstraniti. Rak se lahko razvije tudi na mestih kroničnega (dolgotrajnega) vnetja, iz razjed na krači itd. Tudi alkoholu pripisujejo krivdo za nastanek raka v požiralniku in želodcu. Pretirano kajenje cigaret pa verjetno povzroči raka na pljučih.
V severnih delih Švedske obolevajo ljudje, zlasti ženske, velikokrat za rakom na sluznicah, kar pripisujejo pomanjkanju določenih vitaminov v hrani.
Vsa ta opažanja pri človeku so znanstveniki preizkušali s ti-' soči in tisoči eksperimenti (poizkusi) na živalih (največ na miših, kuncih in kurah). In res; so dognali, da lahko izzovejo raka z mazanjem ali injiciranjem (vzbrizganjem) raznih snovi. Doslej poznamo že okoli 200 različnih kemično natančno določenih snovi, s katerimi lahko povzročimo pri poizkusnih živalih raka (za poizkuse so n. pr. veliko uporabljali katran in njegove derivate). Te snovi imenujemo zato kancerogene snovi. Dalje so uspeli raziskovalci izzvati raka z dolgotrajnimi mehaničnimi in toplotnimi dražljaji ter z ultra violetnimi, rentgenskimi in radijskimi žarki. Pri nekaterih živalih pa so ga izzvali celo z nekaterimi paraziti (zajedavci in virusi. (Virusi so povzročitelji nekaterih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah, ki so dosti manjše od bakterij, tako da jih ne moremo videti z navadnim mikriskopom). Ugotovili so, da imajo tudi nekateri hormoni (hormoni so snovi, ki jih izločajo nekatere žleze v kri in ki igrajo važno vlogo pri razvoju in funkcijah organizma), zlasti ženski spolni hormoni, ki jih izločajo jajčniki in nekateri vitamini ter poseben sestav in količina hrane določen vpliv na razvoj raka. Misleč na vpliv dednosti so res uspeli (s poizkus-nimi križanji določenih miši istega rodu), da so dobili rodove, pri katerih se v 100 V pojavlja rak, in pa spet take, pri katerih se nikoli ne pojavi. Dognali so tudi, da mišje samice, ki so nagnjene k obolevanju za rakom prsne žleze, predajajo potomstvu preko mleka neki faktor, podoben virusom, tako imenovani faktor mleka, ki izzove raka na prsni žlezi. No, preveč je takih zanimivih poizkusnih dognanj, da bi jih mogli tu vsaj površno našteti.
Iz vsega tega moremo danes izluščiti to, da delujejo pri nastanku raka vsaj trije činitelji, in sicer: 1, dispozicija (nagnjenje), ki se verjetno podeduje, 2. starost oziroma razvojna doba organizma in s tem v zvezi njegovo hormonsko stanje ter
stanje njegovega obrambnega Nedavno je bila v Zagrebu sistema in 3. neki zunanji ali premiera nove drame Mirka Bo-notranji činitelj "aprožilec", ki feiča 4 Skretnica". Tržačani poz-je lahko, kot imo videli, različ-jnamo mladega pisatelja po dra-ne narav« in ki sproži zločestno mi "Umik", ki ga je v lanski raat na določenem delu telesa j sezqni igralo SNG. Tudi nova V tem trikotnem problemu 'se drama se dogaja v času narod-suceme dandanes. Kaže, da mo- noosvobodilne borbe in obrav-rajo delovati vedno vsi trije či- nava ilegalno borbo proti oku-nitelji in da en sam, brez drugih patorju. dveh, ne zadostuje. Kako pa de-	•
lujejo vsi ti činitelji na normal- V Beogradu so slovesno pro-no celico, da se spremeni v raka- slavili stoletnico rojstva velike-vo, in kakšen je fizikalno-ke- ga srbskega realista Laze Laza-mični mehanizem delovanja pri reviča, o katerem govori kriti-tej spremembi, je sedaj še po- ka, da je veliki mojster kompo-polnoma nejasno.	zicije in stila, visoko umetni-
Vsi ti bogati podatki, ki nanysko in estetsko kultiviran in v jih daje znanost, nam pa za svojih delih progresiven, prakso ne koristijo dosti več kot	•
zdravniška izkušnja sama. Pri Ameriška književnica Pearl večini bolnikov z rakom ne mo- Buk, pisateljica "Kitajske trilo-remo ugotoviti niti zunanjega gije" in drugih znanih romanov, vzroka ("sprožilca") nastanka.! je nedavno objavila svoj nov Iz izkušnje pri ljudeh lahko za roman "Božji ljudje". Ameriška sedaj trdimo tole: da rak ni na- kritika označuje- novi roman lezljiv, in prav tako, da se ne Pearl Bukove kot "krepko delo, podeduje neposredno (kot o- v katerem dva človeka različne menjeno,< se morda podeduje le narodnosti," združena v zakonu, nagnjenje, a še to se kaže bolj poskušata rešiti deželo bede." v poizkusih kot pa v življenju	•
pri ljudeh). Včasih sicer res naj-. Ameriško založniško podjet-demo raka pri dveh ali več čla- je » Kolumbija" je objavilo dne-nih iste družine, toda študij sta- vnik Tatjane Suhotin, hčerke tistik je pokazal, da se^ri otro- Leva Tolstoja Dnevnik, objav-cih in poznejših naslednikih ra- jjen pod naslovom "Tolstojev kavih bolnikov rak ne pojavlja dom" predstavlja zanimiv do-pogostejše kot pri tistih, pri ka- kument o še neznanih podrob-terih ni bil zaznamovan noben noslih iz življenja velikega pi-primer raka v družini. Brez satelja in misleca, dvoma bo po več generacijah
(rodovih) skoraj vsaka družina
'Ero z onega sveta", opera
lahko naštel« nekaj dlanov, ki so hrvatsk komponista' Jakova bili žrtve raka. Kar se tiče nagnjenja posameznih človeških
ras k obolevanju za rakom, tudi
Gotovca je doživela v Zagrebu svojo 150. predstavo. Premiera je bila pred dvema letoma in od
n. se prav nlkake jasnosti. Kaj- tpdaj da,je je Gotovčeva opera t. različne nise žive vrazlicnih naj JnejSe jugoslovansko <,-pogojih, ki lahko vplivajo da ^ dp| w SQ izvajaU ta ali one rasa pogosteje obole- , vst>h jug0Si0vanSkih odrov va za rakom. Ker poizkus, s t(jdi v Avstriji na Ceškosiova-cloveskimi rasami seveda niso škem v Nemdijj Italiji in na mogoč, ne moremo ugotoviti. Finskem Ljubijanska opera je
koliko krivde je na dispoziciji
"Ero z onega sveta" gostovala
posamezne rase same koliko pa uk d f „ Trstu in dose_ v pogojih okolja, v katerem z.v. g,a 'velikanJski uspeh .
Vsa ta kratka navajanja naj i	• bi čitatelju vsaj površno prika- Pred 75 leti se je v Vranju zala težavnost in zamotanost v-|v Srbijj rodil Borislav Stanko-prašanja, zakaj in kako nasta- vičt veiiki srbskj realist (umrl ne rak Pogosto namreč slišimo ieta 1927), avtor znanega rood laikov očitke, kako da že ven- mana "Nečista kri", ki je pre-dar ne odkrijemo vzrokov raka.! veden tudi v slovenščino in po -- katerem so napravili tudi scenarij za film "Zofka".
Dcdijerov "Dnevnik" v angleščini
V Londonu je meseca junija izšel "Dnevnik" Vladimira De-
Nov zakon skrbstva za duševno bolne v lllinoisu
Illinoiska legislatura je v svo-	d,jera y angležkem prevodu ki
jem letošnjem zasedanju spreje-	ga jc oskrbel Alec Brown. Gre
la zakon, ki določa, da bodo mo-	za skrajšano izdajo dnevnika,
rali v bodoče skrbeti za bolnike	bil objavljen v Jugoslaviji
v zavodih za mentalne bolne tu-	in ima nasIov "s Titom skozi
vojno". Knjigo je tiskala tiskarna "Alexander Hamington"
• » imnift immtlnn r* „1^i™	I^PCITI papi^U in Z VC-
mi, ce imajo imovino. Doslej je	... . r ,
d -t u 1 -i i 1	1'kim ztevilom fotografij,
vse stroske za bolnike v umobol-_______ K '__
nicah nosila država. Po novem	V Bolgariji trebijo "titovce".
bodo sorodniki plačevali zanje	Ta mesec je bil v Sofiji eden
sobo in hrano. Seveda le tisti,	izmed njih obsojen na smrt
ki so tega zmožni. Državna via-	drugi pa na dolge zaporne kazni.
da računa, da ji bo to prineslo	Obtoženi so bili špijoniranja
.okrog $2,500,000 na leto^ Novi	v prid Titove vlade. Kot obi-
on stopi v veljavoi. j a n u -	čajno v takih deželah, so "kriv-
arja.	do" vsi priznali.
di sorodniki, ako imajo sred stva, in ravno tako bolniki sa
Zbirka pesmi
•ia ursi; ii\i-
Spisala
Ana
Knjiga obsega I2X strani in stane
x mehko vezana	$1.40
vezana v platno $2.00
Slednjih je izdanih le omejeno število. Vsakdo, ki si jo naroči,.mu jo bo pesnica |>odpisala. Naročila'bodisi za mehko ali trdo vezano knjigo naročite na sledeči naslov:
1
%
"PROLETAREC"
2301 So. Lawndale Ave.	Chicago 23, III.
Pesmi Anne P. Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom in se je vživel v novem svobddnetn svetu, se boril za delavske pravice in za lepite dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi domotožja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polno nove domovine Amerike.
A Yugoslav Weekly Devoted »o t ho Interest of t ho Workers	Tim A T^	EDUCATION
•	I 1II / ml uj | /\ If IV / "	ORGANIZATION
OFFICIAL ORGAN OF	1 K III n 1 A K n 1	CO-OPIR ATIVE
J. S. F. and Its Educational Bwraau -	JL ivv/JUJU X XVIVJUV^	COMMONWEALTH
NO. 2239
Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
PROLETAREC, July 25, 1951
VOL. 46
THE PEOPLE DECIDE
Let's consider the beef situation. Housewives are complaining that prices are too high. Editors are warning that shortages are due. Politicians are scolding cattle dealers for refusing to send steers to the slaughter houses. And, for the most part, all of them have been voting for the capitalist private-profit system all their lives.
What are these people kicking about? Don't they know that the only reason why business does anything is to make money. Beef isn't produced to be eaten — not primarily. The primary purpose is to make money. As much money as possible. That's the way private enterprise works. It's how the darn thing is supposed to work. It's how practically all of us would work It .if we were "in business."
The majority of us have been paying dearly for playing the wrong game. Also we've been complaining about the results of our own collective action.
There's no reason why the people couldn't use their government as an instrument for the production o f abundance o f everything — without profit. They could socialize the mines and the nulls and the banks. Also the food industry from top to bottom. But they don't. And so they pay.
Apologists for the profit economy who want to fool working people do a lot of double-talk on the subject of prices and profits
'Egotists'and 'Cynics' Publish Newspapers
Some newspapers "are owned by egotists who sincerely believe that their peculiar prejudices are divinely revealed truth, and who consequently feel justified in slanting the news to conform to their convictions."
Other newspapers "are operated by cynics who believe there is more circulation and profit in inflaming passions and pandering to the ignorant than in issuing responsible publications."
Who said that? Some -radical" critic? No, it was John Cowles, conservative publisher of the Minneapolis "Star" and "Tribune."
Of course, he claimed most daily papers are not like the ones he so well described, but readers are entitled to their own opinion about that.
Doctors Disagree Again
What's an ordinary man to do? No sooner do doctors convince him about some health peril or remedy, than other doctors come along and say it isn't true. For example:
For years, doctors and dentists have been telling us that infected teeth cause all sorts of serious human ills. Now 12 University of Michigan medical and dental scient-
CARTKLS BACK IN JAPAN?
Only U.S. Business Men Like Dulles' Treaty Draft
The cables from Japan indicate that American Big Business men are busy in that conquered land. In Japan, as in Germany before the war, all business was dominated by cartels, through which a few powerful groups controlled every industry in which the profits were really worth while.
General MacArthur insisted that these cartels be dissolved, at least in their previous forms. But now it appears that they have just been transferred to other groups, or to the*old groups under other names.
Anyway, representatives of American interests appear to be well pleased with their efforts to complete "business arrangements" with the new Japanese trading companies.
They also appear to be well pleased with the draft of a treaty with Japan which has been drawn up by John Foster Dulles, himself a member of a Wall Street law firm with international connections, who is serving as a special repersentative of the State Department.
But Dulles has found that there are Big Business lawyers in London and in other capitals who are not too pleased with his work. They represent interests which have had profitable dealings wi^h Japan in the past, and they are afraid the Yankees are trying to crowd them out.
Russia chimes in to insist that it has an interest in Japan and that China does, too. By China, of course, Moscow means the Chinese "Reds "
The French also have put another stumbling block in the path of the treaty, with a demand for $2 billion in ' reparations" from Japan That will shock some Americans, since this nation. aft*r paying most of the cost of defeating the Japs, has asked no reparations, but instead is continuing to pour money into that land for feeding the needy and rebuilding its cities.
Mark Twain on witch-hunting and war (he was agin 'em!)
(More worthy of reflection than ever in this possibly decisive month for peace is Mark Twain's statement on war. part of which we have previously published.
------------------------------- . . .	. , , , This is the whole passage from The
They say that things are scarce	th*'h"	P™*	Mysterious Stranger least-known
and that, therefore, prices must be1 by lon* observation. "There is
high. Nonsense! A keen demand doesn't increase the cost of everything. More likely it lowers cost. But demand does give the private owners a chance to boost prices and profits.
How much is a "fair" profit? One hears politicians talk about "fair" profit when, in reality there isn't .any such thing. How much is a fair amount to win in a poker game? Each player is out to win as much as he can. When he thinks he has a winning hand he bets heavy and makes his victims pay. As much as possible is the gambler's creed. It is also the creed of business. The older J. P. Morgan once said that the right price is all the market will bear.
The people who paid Morgan's price didn't agree with him. But they voted with him — for capitalism and against socialism — just as the meat buyers are voting with the big cattlemen and packers today.
Yes, it costs the average guy a
of Twain's I lected 1906)
little, if any, evidence that removal of infected teeth relieves arthritis, rheumatic heart disease, or kidney, j	^o
eye and skin disorders.
"Infected
teeth should be ex-
frankness
4 .	^P	1590 Satan is talking to Theo
tracted or treated, but not in hope	.	. * ..
____________.,	I Fischer, the young man who tells
the story.)
"I know your race. It is made up of shtep. It is governed by minorities, seldom or never by majorities. It suppresses its feelings and The meat industry says the cost its beliefs and follows the handful that makes the most noise. Sometimes tile noisy handful is
few fair men on the other side will argue and reason against the war with speech and pen, and at first will have a hearing and be applauded; but it will not last long; those others will outshout them, and presently the anti war audiences will thin out and lose popularity. Before long you will see this
can speak with cvnical curiou* lhin«: the ,r. _ .	from the platform and free speech
The scene is Vienna. . . . £ . . ,,,
strangled by hordes of furious men,
mature work.
(Col-
Works, Harper & Bros., The principal character is
of curing some disease.'
Meat, Wages and Baloney
of labor has increased more than the cost of meat since the Korean war began. Cattlemen protest the right, sometimes. wrong; but no rollback in beef prices and claim matter; the crowd follows it. The factory workers can buy more beef vast majority of the race, whether
with an hour's pay than ever before.
But the Bureau of Labor Statistics (BLS) says 'tain't so.
savage or civilized, are secretly kind-hearted and shrink from inflicting pain but in the presence of
the aggressive and pitiless minority One hour of factory labor in i they don't dare to assert them-1950—on the average—could buy selves. Think of it! One kind-
16 pounds of round steak In 1 hearted creature spies upon an-lu„ March 1951 the last month for other< and $oes lo it that h(l , better sleep he enjoys a ter this " ' •	.....'	—of grotesque self-decep-
who in their secret hearts are still at one with those stoned speakers —as earlier but do not dare to say so. And now the whole nation — pulpit and all—will take up the war-cry and shout itself hoarse, and mob any honest man who ventures to open his mouth; and presently such mouths will cease to open. Next the statesmen will invent cheap lies putting the blame upon the nation that is attacked, and every man will be glad of those conscience-soothing falsities, i and will diligently study them and refuse to examine any refutations, of them; and thus h? will by and by convince himself that the war is just and will thank God for the
It Pays Well to Share Loot with Newspapers
Patent Medicine Man May Sell Hadacol' for 92* Million, . Plus 'Royalties'
The Patent Medicine, Business Pays, especially if one is willing to divide the loot with newspapers. It's still true that, as old P. T. Barnum said, "there's one born every minute, and sometimes twins." For example:
Louisiana State Senator Dudley J. LeBlanc announced that he has signed an option to sell his "Hada-col" business for $20 million, plus a "royalty" on future sales of 'Hadacol."
That's a lot of money. How did LeBlanc get up among the multimillionaires?
Only a couple of years ago, he had little money, and mixing the first batch of Hadacol by stirring it with a paddle in a barrel out behind the barn on a farm Put Profit into 'Ads' His patent medicine, which contains considerable alcohol, "caught on," and he netted a $300,000 profit in 1949 Instead of sharing that profit with Uncle Sam by paying taxes, he spent the whole sum od advertising ' Hadacol."
That jumped his profit to $1 million the next year, and he spent the biggest part of it on flamboyant advertising. His profit again leaped, to $3 million, and again it went into big newspaper "ads" The Federal Trade Commission objected to some of the "cure-all" claims for Hadacol. LeBlanc toned down the direct claims, but appears to accomplish the same profitable results by featuring "testimonials" in the "ads."
Gets Free Publicity' When LeBlanc comes to a new town with his "traveling circus," to "introduce" Hadacol. local newspapers welcome h i m with open arms, and give him a lot of valuable free "publicity" in return for his paid "ads." There's money In it for the papers, so they treat him as a "great man."
That suits LeBlanc, for he is said to have ambitions to be governor of Louisiana, as a stepping stone toward high national office. Who can tell? Friendly newspapers and $20 million, plus royalties o n Hadacol. might carry a patent medicine man far in politics.
THE LAST WORD
By Duffy
The present generation of young 25 or so. The pnly trouble is that men and young women are grow- we want them to put their knowing up in a world of such stark ledge to use—and they refuse, at
realism that they don't want to pay any more attention to the old
least while there is some chance of their getting more pleasure out
time suggestions which have been of their own ideas than out of accumulating for a good many; ours, years.
It's history with them that the early bird catches the worm. They aren't interested in worms, and prefer to "lay abed late" for they know they'll get the boast just the same.
• • •
Penny wise, pound foolish. So what! 11 they've got a buck, they'll spend it. 1ney think, or rather they kuow, they ran get another from the same source from whieh
they got the first.
• • •
1 think most of us came from a school of industry and hard knocks, and the kids today don't want either — at least not yet. They want a fling at life in most cases, and war conditions have further instilled this idea.
• • •
The boys think, we'll, it won't be long before we get into uniform, let's have fun while the
fun is available.
• • •
I can't blame them too much for this attitdue, but as for my-
There's many a proud father *®lf. I've seen a lot of youngsters
today who is wringing his hands in dismay because his 19-year-old son is earning as much today in a job as Papa earned when he had been a married man with a family.
• • •
Who cares—least of all do the youngsters, and the more we look over this world situation, th^ less
graduating from our high schools, principally in Illinois, and I want to say here and now—they'll give a good account of themselves eventually.
• • •
Which isn't going to stop any of us from worrying just the same.
we blame 'em.
But it's useless, so why don't we set back and enjoy a little more of life without all the worry. If you think for a minute that Somfhow or	the things we
the ideas which you lived by lor I wwrled about yesterday have dis-many years get over with the pre-1 »PP^ared. and just to refresh your sent generation of youngsters, you memories, remember thi« one: To-
day Is the tomorrow you worried
about yesterday.
• * •
So long, folks, I'll be with you
Prayers for Peace
The Germans pray more for
have another think coming. • • •
0
Most boys and girls think their parents are old fashioned, and it perhaps is quite true that a lot of afaln 800,1 us are still living in the golden era of yesterday, before Korea, and before World War II. and even
before 1932 and the depression of, peace to help end the Korean war
that and subsequent years. • • •
Still It's hard not to try to instill some of the faith we had into our children, even though we know whatever we might say goes in one
ear and out tke other.
• » •
But don't be deceived that there is nothing in the head to stop what we have to say. I'll venture the opinion that the average boy or girl of 18 of today knows more
process tion."
which figures are available— it j Iy heips in iniquities which re-could buy only 1.5 pounds,	| volt both of them Speaking as
The same is true of other cuts an expert. I know that ninety-nine
lot of money to keep on casting!0' beef. Factory workers couldn't out of a hundred of your race were	DangerOUS to Be Poor
Democratic and Republican ballots, i buy as much rib roast, chuck roast, strongly .against the killing of	In th<? P°8t 13	"portable
When he does that he gives big ' hamburger or veal cutlets with an Witches when that foolishness was	kerosene stoves" have started the
It is right to be contented wit* what we have; never with what we are.—Mackintosh.
than do the Americans, according to a Yankee evangelistic worker who has spent most of the past year in Germany.
Said he: "At every meal it seems they pray to end the conflict in Korea in order to prevent the outbreak of another world war."
This seems very strange to the evangelist, but it really isn't so strange. The Germans have been inan all-out war and we haven't. When we do get in one there may than most of us did when we were I be a few prayers for peace here too.
Everybody wants your buck for political action; but what kind?
business its billions and sends big business officials to Washington to rule him an<J regulate the economy for the preservation of the profit system.
Socialists wouldn't use the power
Denham a Lobbyist At Fee $10,000
of government merely to keep the I Former 'Csar* of Taft
hour's pay in March of this year; first agitated by a handful of pious	astouding total of 2,634 fires in
as they could last year. lunatics in the long ago. And I	Washington, burning to death 65
know that even today, after ages	P^sons and injuring 469 others, of transmitted prejudice and silly
common people i n line with a profit system. They'd make human welfare their first consideration. They'd make* all the basic industries the property of the people and produce abundance for the benefit of the people instead of for the profit of owners.
It's time for the kickers to understand that they're kicking about the result of their own decisions. It's time for them to make different decisions.
Hartley Act Registers as Agent of Big Can Company
As you might expect, Robert N. Denham is now a registered lobbyist. In a report filed with Congress, as required by law, he revealed he has landed a lobbying job with the big Continental Can Company at $10,000 a year.
Denham served as "czar" of the Taft Hartley Act for three years and seized every opportunity to wallop organized labor. President
—Reading Labor Advocate I Truman fired him last October.
Is there Progress in Medical Care?
The Entorf family lived on a ranch in Montana some twenty years ago. It was thirty-five miles from a doctoi4 but Montana is the land of the "Big Sky" and there was still the element of pioneering to make up for a lack of facilities to make life easier.
When young Johnny gashed his head, he was carried by his Mother to the road, his father being away from home with the car and there being no telephone for miles, where she flagged a passing car and he was driven the thirty-five miles to a doctor for repairs
Today, we are living in the age of progress, the Atomic Era, in which men have been able to conceive and produce weapons which can wipe out an entire country in one night. We are no longer pioneering the land.
Paul Entorf, Jr.. who was born on the ranch thirty-five miles from a doctor, is manager of a Farmers Cooperative elevator and oil company in a small town in Montana. A short time ago, his small daughter fell and cut a gash in her head Did he. having progressed froih his parent'! early living conditions, call a^doctor from a few blocks away? No, he drove his daughter forty miles to a doctor to have stitches taken in the wound.
He probably had a better car, maybe a better road, but he was five miles farther from a doctor than he was in his childhood more than a quarter century ago It was a good doctor—a good hospital to which he took his child, but they were forty miles away—progress?
One of our staff is just back from vacation at a ski lodge. People were there from all over the world. One, a doctor from a big Eastern city, and one, a boy Just out of high .ochool, who wants to be a doctor.
"Don't do it," says the doctor, "Medicine is going to be socialized and there'll be nothing In It. And there are too many doctors anyway
We hope the doctor is more truthful in diagnosing than in state ments on too many doctors A population of over 150,000,000 peoph needs to graduate more than 6,000 doctors per year. Forty miles oi twenty miles or ten miles is too far to have to go to a doctor.—Gladys Taibott Edwards, in the NATIONAL UNION FARMER
'teaching,' only one person in twenty puts any real heart into the harrying of a witch. And yet apparently everybody hates witches and wants them killed. Some day a handful will rise up on the other side and make the most noise — perhaps even a single daring man
So the District of Columbia fire marshal asks that use of such stoves be banned.
He said he made that recommendation reluctantly, because it would deprive "thousands of low-income families of Mjeap heating and cooking facilities." "the only ones they have or can afford.
What a comment on the Nation's
with a big voice and a determined
front will do it—and in a week I Capital! Gas and electricity are
abundant in this rich city, but its poor must risk their lives with obsolete and dangerous oil stoves, or go without cooking and heating!
It Makes 8ome Difference
"How far Is it to the next fill-In* station?" the driver asked a
two miles as the
all the sheep will follow him, and witch-hunting will come to a sudden end.
Monarchies, aristocracies and religions are all based upon a large defect In your race—the individual's distrust of his neighbor, and his desire, for safety's or comfort's j f^^er sake, to stand well in his neigh- "Nigh onto bor's eye. These institutions will crow fn^f"
always remain, and always flour- j »Well, how far is it if the crow ish, and always oppress you, af-1 ^ ^^ tnd foU m flit tlre?M front you, and degrade you because you will always be and remain slaves of minorities. There was never a country where the majority of the people were in their secret hearts loyal to any of these institutions."
I did not like to hear our race called sheep, and said I did not think they were.
"Still, it is true, lamb" said Satan. "Look at you in war— what mutton you are, and how ridiculous!"
"In war? How?"
"There has never been a Just one. never an honorable one—on the part of the instigator of the war. I can see a million years ahead, and this rule will never change in so many as half a dozen instances. The loud little handful —as usual—will shout for the war. The pulpit will—-warily and cautiously—object—at first, the great dull bulk of the nation will rub its sleepy eyes and try to make out why there should be a war and will *ay earnestly and Indignantly, 'It i s unjust and dishonorable a n d there is no necessity for It.' Then the handful will shout louder. A
Food Prices Soar to All-Time High Despite
Di Salle's Rollbacks
w AMIIM.TON trri — ifie U. S. Bureau of Labor Statistics estimated June S the food price index reached an alttime high May 15 at 227.1 with 1935-39 as a base of 100.
Even at that, the BLS figure was based on allegations that meat nriees were lower than la the previous month. The bureau said: "Price rises in fresh fruits and vegetables and eggs were oifset by decrease* for meats, dairy* products and fats and oils."
The BLS estimate was based on a special survey of food prices in eight cities. It showed those prices were 9.6 higher than on April 15 and 1 per cent higher than on June 15, 1959, just before the Korean war.
in they be trusted to
Business Men 'Advising' on Defense Called Peril .
If business men are to run the defense effort, run it for the benefit of all the people and the country, rather than for the benefit of business?
That question was raised again when II Graham Morison, assistant attorney general, told the House Monopoly Investigating Committee that "business advisory committees," made up of representatives of private industries, have been making divisions that only government officials should make.
There were 5,000 such committees during the Second World War, Morison said, and many of them have been revived to "advise" various defense agencies.
He called them "dangerous and unacceptable devices" because they operate "with the apparent authority of government," although they have no responsibility to the people and no one in the government keeps any close watch on what they are doing.
Freedom vs. Communism
We already have expressed our opinion that the conviction of 11 members under the Smith "gag" Act and the subsequent endorsement of that Act by the Supreme Court was a blow at Jreedom itself. However, we have pondered the matter and are now convinced that our criticism was entirely too mild.
Our conviction is strengthened by the words of Justice Douglass, who joined with Justice Black in dissenting from the majority ruling of the nation's highest court. Said Douglass: "(the decision makes) freedom of speech turn not on what is said, but on the intent with which It is said. Once we start down that road we enter territory dangerous to the liberties of every citizen."
Justice Black asserted his disagreement that "the First Amendment (of the Federal Constitution) permits us to sustain laws suppressing freedom of speech and press on the basis of Congress' or our notions of more reasonableness'."
For the highest Court in the land to punish for mere speech without illegal acts even being charged is appalling. Rut even more discouraging Is the indifference and open approval with which many Americans, who profess willingness to sacrifice and fight for democracy in other lands accept this undermining of "the liberties of every citizen" here at home.
We believe such action would be appropriate in a Soviet court. But even more than that, we accept the outcome of the communists' case as a warning that the same thing can happon to any person or group which hreatens by any method to weaken or abolish our present class economy,
We have long been convinced that the "economic royalists" who own our economy and exploit its workers are not committed to capitalism as such What they want above all is to preserve their privilege of . riding upon the backs of workers And to do that they will abridge any laws and, if necessary, resort to the forms and practices of totalitarianism.
Newspaper editors who value freedom should note the implications of the majority ruling of the Supreme Court in the present instance. So should trades unionists and even 'liberals." What it means is, that the Constitution guarantees them the basic rights which Americans think they have only so long as the Court "considers" the employment of «uch rights to be reasonable — and futile against class privilege. Otherwise, opposition may be punished by jails and concentration camps
We are grateful to Justices Douglass and Black for the clarity of their dissents And we call upon all Americans who really love freedom and democracy to be more vigilant in their defence of freedom and to protest against all official actions which make this country look more like the Russia of Stalin than the America of Jefferson.
—Reading Labor Advocate