Družbenopolitična gradiva in časopisno besedilo — Centčr za družbenopolitično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane je minuli četrtek in petek pripravil v Skofji Loki seminar s posvetovanjem na temo družbenopolitična gradiva in časopisno besedilo. Pritegnil je veliko pozornosti, saj je bila vsebina seminarja aktualna, nanašala se je na jezikovne odseve birokratskih odnosov v samoupravni družbi. Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Avtobusi ne zdržijo To, kar so prevozniki slutili, da bo po 27. marcu, se je tudi zgodilo: neznanska gneča v jutranjih konicah. Kljub opozarjanju, da proizvodne delovne organizacije premikajo delovni čas na 7. uro, vse druge dejavnosti pa na 8. uro, se je vendarle izkazalo, da so nekateri ostali kar pri 7. uri. Za organiziran avtobusni prevoz je takšen enoumi razmak podoben šivankinemu ušesu, skozi katerega je nemogoče na kulturen način spraviti ljudi na delo. Vprašanje kulturnega prevoza na delo je bilo pred premaknitvijo delovnega časa pogosto na dnevnem redu, toda v zadnjih 14 dneh seje izkazalo, da je bilo to, kar smo prej imenovali gneča, dokaj kulturen prevoz. Prevozniki so za takšno stanje še najmanj krivi. Prišlo je do absurdne situacije, ko naj bi z dosedanjim številom avtobusov v domala eni do poldrugi uri prepeljali na delo in v šolo trume delavcev in učencev, kar je bilo poprej raztegnjeno na daljši čas dveh ur. V nevzdržnem položaju so se znašli ne le vsega hudega vajeni vsakodnevni potniki, pač pa so na preizkušnji tudi vozila. Ta so tako preobremenjena, da se je povečal čas, ki ga vozila prebijejo v mehanični delavnici. Da pa je takšen prevoz, kot ga je videti zjutraj, tudi proti vsem predpisom o prometni varnosti, je seveda jasno, prav tako pa tudi, daje v takšni situaciji te predpise nemogoče spoštovati. Spremembe voznih redov v avtobusnem medkrajevnem prometu so že po dveh tednih delovnika po novem odraz razmer, ko smo se skušali dogovoriti za eno, naredili pa smo drugo. Da so spremembe potrebne tudi v krajevnem prometu, je prav tako.jasno, saj se bodo v občinah za take spremembe verjetno kmalu dogovorili. Do knncn trqa meseca naj bi v občinaJrposklišalf ififmnje konice s prilagajanjem začetka delovnega časa zmožnostim prevoza raztegnili med 6. in 8. uro. Katere delovne organizacije oziroma dejavnosti bodo spremenile začetek delovnega časa za uro naprej ali nazaj, se bodo v občinah posebej dogovorili. Seveda pa te spremembe nikakor ne smejo biti povod za plaz pritiskov in želja po ponovnem spreminjanju delovnega časa na začetek pred 27. marcem. Dobra dva tedna dela po novem sta za tako oceno le še prekratka. L. M. C 7 Domača pomoč Jesenice — Pri komunalnem podjetju Kovinar na Jesenicah imajo tako kot v drugih sorodnih delovnih organizacijah precej strojnega parka, ki ga morajo redno vzdrževati. Vsi imajo težave z nabavo rezervnih delov, saj so večinoma iz uvoza. Deviz ni, zato si mora delovna organizacija pomagati na vse mogoče načine, da bi prišla do rezervnih delov doma. Pred nedavnim pa se jim je pokvaril nemški stroj za pometanje cest »kibo«, edini, ki ga imajo. Vztrajno so iskali rezervne dele, vendar jim ni uspelo. Stroj se je pokvaril pri metlah, pri tesnilih, izteklo je ogromno hidravličnega olja, ki ga je doma spet težko dobiti. Kaj zdaj? V delovni organizaciji so se domenili, da prosijo za pomoč jeseniškega inovatorja Vikija Žana, ki že nekaj let uspešno izdeluje tesnila za jeseniško železarno. Žan je v kratkem času tesnila iz teflona izdelal in zdaj stroj za pometanje cest spet lahko uporabljajo. Žanu že nekaj let jeseniške delovne organizacije priznavajo strokovnost pri izdelavi tesnil in visoko kvaliteto. Tokrat je rešil hud problem komunalnega podjetja, saj niso vedeli, kako bi iz uvoza dobili nujna tesnila. Domače znanje se je torej spet uspešno uveljavilo in to je dokazano, da smo marsikdaj tudi doma zmožni izdelati rezervne dele, za katere so potrebne de- vize" D. Sedej _/ KRANJ, torek 19. 4.1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Spomin na pogumno dejanje Na Jesenicah so proslavili 80. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski sodni okraj - Predstavi-razvoja planinstva do danes - Priznanja sestim planinskim rom enice - Oder amaterskega r««uiSča Toneta Čufarja na Jesenicah je bil minuli četrtek zvečer aalce nenavaden. Spredaj so na klopeh sedeli mladenič in mladenka v narodnih nošah pa očanec v starem planinskem oblačilu - lrha-stih hlačah, s coklami na nogah, ši-rokokrajnim klobukom na glavi, I okovano palico v roki in z rogom za pasom. Za njimi se je pisano barvilo zastav zlilo z zelenilom gorskih borovcev. Velik bel napis v ozadju r SPD Jesenice 1903-1983, zastava in oak Planinske zveze Slovenije pa fflak Planinskega društva Jesenice » dopolnili sceno z navdihom svetosti. Tudi zbrano občinstvo v dvorani, med katerim so bili prednik PZS Tomaž Banovec, predalnik medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec m družbenopolitični delavci iz jeseniške občine ter številni planinci z Jesenic in iz sosednjih krajev, je obetalo poseben kulturni dogodek. Gostom v pozdrav je zaigral pihalni orkester Jeseniški železarji, dobrodošlico pa jim je izrekel predsednik koordinacijskega odbora planinskih društev v jeseniški občini Janez Košnik. Zatem sta obiskovalce povabila ria pot spominov o razvoju planinstva v Dolini znana planinska aktivista z Jesenic Stanko Ravnik in Pavla Klinar. Prvi je kot predstavnik starejšega rodu planincev slikovito opisal zgodovinske razmere v prejšnji epohi in prvi polovici sedanjega stoletja, ko se je rojevalo naše gorništvo in raz-cvetalo organizirano planinstvo. Kot je naglasil, je bila slovenska planinska organizacija na Jesenicah ustanovljena v času dvoglavega cesarskega orla, ki je s svojimi črnimi krili in kremplji strašil po naših gorah. Svojo pripoved je nadaljeval z opisom mejnikov in znanih mož, ki so zagotovili napredek planinstva v dolini med Julijci in Karavankami do konca druge svetovne vojne. Svobodo so simbolično naznanili zvoki partizanske koračnice iz glasbil jeseniških godbenikov. Zatem je predstavnica mladega rodu planincev, načelnica mladinskega odseka pri PD Jesenice Pavla Klinar, predstavila široko dejavnost planinskih društev Javornik-Koroška Bela, Jesenice, Mojstrana, Gozd-Martuljek, Kranjska gora in Rateče vse do današnjih dni. Prizadevno delo šestih društev so sklenili skromno nagraditi, tako kot planinci znajo, s spominskimi diplomami. Predstavnikom društev, žal med njimi ni bilo nikogar iz najbolj oddaljenega, rateškega društva, je izročil priznanja v imenu koordinacijskega odbora Janez Košnik. Svečanost so sklenili z bogatim kulturnim sporedom, v katerem so nastopili recitatorka Mojca Strgar, moški pevski zbor Marjan Vodopi-vec iz Kranjske gore, moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice in folklorna skupina KUD Jaka Rabič z Dovjega in iz Moj-strane- S. Saje '^^^^^ ^^^Tnznačilaproslava na Jesenicah — na slikah: govornik Stanko Ravnik in izročitev spo- planinstva v Dolini je oznacu . y Wadi7ni77U Stojanu - Foto: F. Perdan P ^ke diplome predsedniku PD Jeseni__ Dolžnikov za dobrih pet milijonov ki je na zadnji seji " Krani - Na zahtevo delegatov skupščine samoupravne ^ovanjske skupnosti kranjske občine je Domplan pred nedav-aim pripravil seznam vseh tistih občanov oziroma nosilcevjstaino- sssrss^^ a stavbno zemljišče in podobno ko«e decembra lam dolgovah prek 10 tisoč dinarjev. Takšnih neolačnikov je bilo konec minuie-K v občini 86, skupaj pa so dolgovali skoraj 5,7 milijona d-nariev Zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti, I ■ začetku aprila razpravljal o tovrstnih kršiteljih, pa je sklenil, da je imenski seznam kršiteljev treba objaviti v Glasu. Naštete neplačane obveznosti so lani v primerjavi z letom 1981 porasle kar za 57 odstotkov. Naraščajo pa tudi letos, saj predstavljajo v zaračunanih obveznostih 3 odstotke, medtem ko so lani znašale 2,5 odstotka. Sicer pa kar 71 odstotkov terjatev izvira iz leta 1982, ostale pa iz preteklih let. Tako so med neplačniki tudi nekateri, ki so dolžni več kot 100.000 dinarjev. Največji dolžniki so večinoma v solidarnostnih stanovanjih. Postopki za izterjavo so dokaj dolgotrajni. Dvakratnemu opominu sledi izterjava na sodišču. Težave pa nastajajo, ker se dolžniki pogosto izselijo iz stanovanja in je težko dobiti podatke o novem bivališču. Neredko se zgodi, da zaradi šibkega socialnega stanja dolžnika tožbe ni moč vnovčiti. Izredno dolgi so tudi postopki v tožbah za izpraznitev stanovanj. Največja ovira pri izvršbah so namreč novi prostori, ki jih je treba priskrbeti. Takšnih ustreznih prostorov je v občini zelo malo ali pa jih v trenutku, ko bi moralo priti do prisilne izvršbe, sploh ni. A. Žalar . .tnn „»zono - Lastnika sta kdovekdaj že pozabila nanju, drugi se zanju ne zmenijo. Tako Blejski »cvetki* pred^le^o sez° sesedia m JU bo morda \e kdo odpeljal med staro saro. Zapuščena siroma- ka jeklena k°WfkaJ°JZ„' Bleda pod hotelom Jelovica in tik ob avtobusni postaji. Bosta »cvetki« krasili Bled fca mx> našli sredi turistične^* poletje? (MV) Foto: F. Perdan _______-_ V nedeljo na Okroglo Kranj - V nedeljo, 24. aprila, ob 13.30 bo na Okroglem proslava v počastitev 41-letnice padlih borcev Kokrškega odreda v okro-gelski jami. Tudi letos bo tu velika slovesnost, kajti tu bodo mladi vojaki i/ vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja svečano obljubili domovini, bogat kulturni program bodo pripravili otroci z osnovne šole v Naklem, igrala pa bo, tokrat kar več ur, vojaška godba. BEREJO GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH 2. STRAN Delegatski vprašaj Ureditev Glence JESENICE - Na minuli seji zbora združenega dela skupščine občine Jesenice je DELEGAT DELEGACIJE SGP GRADBINEC, delovna skupnost skupnih služb postavil delegatsko vprašanje, če je v upravnih organih skupščine občine Jesenice predvidena stagnacija osebnih dohodkov glede na to, da v gospodarstvu osebni dohodki ne naraščajo. Delegati so sprejeli sklep, da izvršni svet pripravi odgovor na delegatsko vprašanje SGP Gradbinca Kranj, v katerem bo primerjava osebnih dohodkov v upravnih organih skupščine občine Jesenice in osebnih dohodkov v gospodarstvu jeseniške občine. Na seji zbora krajevnih skupnosti pa je delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽIROVNICA Zdenko Mežek postavil delegatsko vprašanje, ki se nanaša na nadaljnjo ureditev Glence, prostora, ki služi krajanom predvsem za rekreacijo, proslave, otroško igrišče in podobno. Z gradnjo ceste je bil prostor močno okrnjen, nadaljnja ureditev pa je vprašljiva. DELEGAT FRANC JANŠA IZ MOJSTRANE pa je pripomnil: predstavniki pašne skupnosti se pritožujejo zaradi ograje na pašniku na Belem polju, ki je bila zaradi gradnje poškodovana tako, da ima živina celo možnost izhoda na cesto. Stanovanjska zadruga 2elezar naj do prihodnje seje poda pismeni odgovor, kdaj bo poškodovana ograja popravljena. D. Sedej Usposabljanje rezervnih vojaških starešin — Kranjska garnizija JLA in občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v Kranju že dalj časa sodelujeta pri strokovnem usposabljanju starešinskega kadra. V letošnjem izobraževalnem programu dajejo poudarek inženir-stvu. Tako se je minulo soboto in nedeljo prek tisoč starešin udeležilo tehničnega zbora v kranjski vojašnici, kjer so jih spoznali z izdelavo in odstranjevanjem minsko eksplozivnih sredstev ter jim praktično prikazali njihove učinke na raznih materialih. Ob tem so jih seznanili z novostmi v inženirski tehniki, protioklepnih borbenih sredstvih, topniški oborožitvi, sredstvih za zveze in specialni planinski opremi, prikazali pa so jim tudi film o minah presenečenja. S takim načinom pouka, ki je izredno pomemben za ohranjanje stika rezervne sestave z redno enoto, zagotavljajo sprotno usposabljanje aktivnih in rezervnih starešin za opravljanje vzgojnoizobraževalnih nalog v enotah. (S) — Foto: F. Perdan S samoprispevkom do novih šol r Zbor krajanov Cerklje — Krajevna konferenca Socialistične zveze in svet krajevne skupnosti Cerklje sklicujeta danes, 19. aprila, ob 20. uri zbor krajanov v dvorani zadružnega doma. Obravnavali bodo osnutek zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju ter program dela krajevne skupnosti za letošnje leto. Krajane Cerkelj čakata letos dve pomejnbni nalogi: gradnja mrliških vežic in poimenovanje ulic. Na zboru se bodo krajani tudi pogovorili, kako bi izboljšali krajevno samoupravo. J. Kuhar Jesenice — Pred dvema letoma so se delovni ljudje in občani jeseniške občine odločili za drugi občinski samoprispevek iz osebnih dohodkov za gradnjo šolskih objektov in tako so do danes zbrali več kot 66 milijonov dinarjev. Skupaj s krediti in obrestmi pa znašajo sredstva občinskega samoprispevka več kot 77 milijonov dinarjev. Pri osnovni šoli v Mojstrani so že zgradili vrtec, katerega predračunska vrednost znaša 17 milijonov dinarjev, prav tako temeljito adaptirajo in dograjujejo osnovno šolo na Koroški Beli. Predračunska vrednost belske šole znaša 64 milijonov dinarjev. V času gradnje vrtca v Mojstrani Varčevanje s skupnim vročevodom V mestu Jesenice so stanovanja priključena na vročevod iz Žele zarne — Racionalizacija pri gradnji novih stanovanj Jesenice — S samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti za srednjeročno obdobje do leta 1985 v jeseniški občini predvidevajo da bodo zgradili 849 družbenih stanovanj ter 410 zasebnih hiš ali skupaj 1259 stanovanj. Na leto bodo povprečno zgradili 170 novih stanovanj. V prvih dveh letih srednjeročnega obdobja so zgradili '282 stanovanj, že letos pa naj bi se vselili v 211 stanovanj. Tudi v jeseniški občini se vsa leta zavzemajo za racionalizacijo stanovanjske gradnje. Tako so se na Jesenicah, Hrušici, v Mojstrani in na Koroški Beli zavzeli za zadnjo, ki ustreza posameznemu območju, in izbirali le med tremi tipi objektov. V centru II na Jesenicah imajo stolpnice leseno ostrešje v naklonu in so tako opustili neprimerne ravne strehe, v pritličju pa so uredili poslovne prostore. Pri tistih objektih, kjer je lokacija dopuščala, so projektirali še po dve stanovanji v kleti. Dosledno so upoštevali nove predpise o toplotni izolaciji, opustili gradnjo kotlarn na tekoča goriva in pri vsakem zazidalnem načrtu predvideli možnost ogrevanja iz skupne kotlarne ali priključka na vročevod v mestu Jesenice. V Mojstrani imajo tako kotlarno na trda goriva za vseh devet stanovanjskih objektov, stanovanjski stolpiči na Jesenicah pa so priključeni na vročevod. Od leta 1975, ko so začeli z gradnjo vročevoda, so nanj priključili 122.468 kvadratnih metrov stanovanjskih in 45.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Vročevodno ogrevanje ima na Jesenicah že 2195 gospodinjstev. 3 tem so lahko tudi opustili 20 starih kotlarn na premog. Ko so začeli graditi stanovanja na Koroški Beli, so obenemv zgradili vročevod iz železarne Jesenice na Javorniku. Projektiran je tako, da se v prihodnje lahko priključijo nanj še ostali objekti na Koroški Beli. Tudi gradbeniki so v minulih letih varčevali in uporabljali materiale, ki zagotavljajo večjo toplotno in zvočno zaščito. Za prihodnje pa se zavzemajo za večjo racionalizacijo na področju stanovanjske graditve, ki naj bi bila tehtno opredeljena v dolgoročnem družbenem planu razvoja občine, s tem, da bi se izdelal program pridobivanja stavbnih zemljišč. Vsa zemljišča naj bi poprej ustrezno komunalno uredili ter poskrbeli za stalen vir sredstev za financiranje komunalnega urejanja. Odločali naj bi se za tiste projekte, ki so se do zdaj izkazali kot najboljši in čimmanj poskušali z novimi, še ne preizkušenimi tipi gradnje. D. Sedej Sklepanje o letošnjih programih Kranj - Ta in prihodnji teden se bodo v Kranju sestale skupščine treh samoupravnih interesnih skupnosti. V sredo se bosta sestali skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti, v torek, 26. aprila, pa skupščina samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Na vseh treh sejah bodo ocenjevali uresničevanje lanskih programov, nato pa razpravljali ; in sklepali, kakšne so letošnje možnosti na omenjenih področjih dejavnosti. A. 2. _ „«.a„ovi»*lil Glasu občinske konference SZDL Jesenice. Kran|. Radovljica, Škofja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O LAS UST' dnik ,„or siavec - Odgovorni urednik Jože KoSnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogata|, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena . UAnHnnAr «5toian Salo Darinka Sedej. Marija Volč|ak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Žleblr - Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan, Lea Mencinger siojan »aj, ^ » ^ S)avko Ha|n jn ,gor Kokal| _ Lls, lzhaja od oktobra 1947 kot tedn(k od ,anuarja 1958 - Tehnični urednik Mar an Ajdovec januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. - Stavek TK kot poltednlk, od januarla 1OTtrwmi • N'as|oy uredn|4tvo in uprave lista: Kranj, Moše Pljadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka Gorenjski tisk, tisk zp lJudsM pravica h i dnjk 28.463 redakc|jb 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-51500-603-31999 - Tele,°"': dir *J?, naroćnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina ganda, računovodstvo 28-463. man ogi , 350,— din. so se pokazala dodatna, nepredvidena dela, ki znašajo 3 milijone 800.000 dinarjev, predvsem pri temeljitem popravilu kotlovnice. Instalacije so bile povsem dotrajane, gradnjo vrtca pa je podražila tudi kineta, ki povezuje kotlovnico z vrtcem. Požarnovarnostna inšpekcija je tudi ugotovila, da mora vrtec imeti posebno hidrantno omrežje, zato bodo stroški še višji. Najprej so načrtovali, da bo v vrtcu 64 otrok, ko pa je bil zgrajen, je bilo vpisanih 84 otrok. Zato so morali nabaviti še dodatno opremo in najnujnejši drobni inventar. Vrtec v Mojstrani so zgradili v dogovorjenem času, nedokončan je ostal le tisti del zunanje ureditve, ki je v zimskem času neizvedljiv in so ga planirali za pomladne mesece. Prva etapa izgradnje osnovne šole na Koroški Beli obsega izgradnjo zaklonišča, kuhinje, jedilnice in povezovalnega trakta. V prvi fazi so porušili staro telovadnico in začeli s pripravljalnimi deli, saj še niso zbrali dovolj denarja. Ta dela so veljala 48 milijonov dinarjev. Tudi Eri osnovni šoli na Koroški Beli so ili planirani stroški občutno prenizki, še posebej, ker so morali dodatno naročiti nekaj kuhinjske opreme, potrebna so bila tudi nekatera nujna zavarovalna dela pri starem objektu, nastali so problemi s sanitarijami in kanalizacijo. Zdaj gradbeni odbor proučuje možnosti za skrajšanje desetmesečnega zastoja v gradnji, ki bi nastal po zaključku prve etape na Koroški Beli. Med tem Časom so se zakonski ukrepi za negospodarske naložbe še poostrili, tako da je za novogradnje že ob prijavi potrebno imeti vsa lastna sredstva. Prejšnja zakonska zahteva, da za prijavo gradnje zadošča 50 odstotkov lastnih sredstev, velja tudi sedaj, vendar le za nadaljevanje že začetih naložb. Pripravljajo akciio, da bi tudi za šolo na Beli veljal prejšnji predpis. To pa bi lahko dosegli z dodatnimi sredstvi. Izobraževalna skupnost Jesenice naj bi namenila združena amortizacijska sredstva šol v višini 8 milijonov dinarjev kot nepovratna sredstva za izgradnjo šolskega prostora. V drugi etapi je predvidena gradnja trietažnega šolskega trakta s 14 učilnicami, v drugi etapi pa izgradnja glasbene učilnice, kabinetov, večnamenskega prostora, čitalnice, knjižnice, pionirske sobe in več manjših prostorov v skupni vrednosti 21 milijonov dinarjev. V Mojstrani, kjer nameravajo šolo še dograditi, pa naj bi dobili novo kuhinjo, jedilnico, povezovalni trakt, prizidek z dvema učilnicama, potrebna je adaptacija strehe; skupna vrednost del znaša 25 milijonov dinarjev. Šele v tretji etapi se na Koroški Beli predvideva izgradnja telovadnice in v četrti adaptacija stare šole. D. Sedej Zakon ščiti tudi mladega kmeta Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sistemsko ureja tudi kmečko zavarovanje — Odraz skrbnejše kmetijske politike . Pred leti osnovana skupnost starostnega zavarovanja kmetov je s starostno pokojnino starejšim kmetom skušala zagotoviti vsaj minimalno socialno varnost. Znesek 3500 dinarjev pa je komajda zalege! za skromen preužitek. Ostareli kmetje so se tega se kako zavedali zato so tudi neradi prepuščali zemljo v last naslednikom. Mlajši, ki bi lahko učinkovito izkoriščali zemljo in postavili na noge mnoge propadle kmetije so raje odšli v tovarno, kjer so si nabrali poleg zanesljivega kruha tildi let za bodočo pokojnino. Kdo bi tudi čakal, -da ostareli gospodar na smrtni postelji da iz rok ključe kmečkega gospodarstva, kdo bi desetletja garal na zemlji in potem na stara leta v zapećku užival kmečko pokojnino, ki je bolj podobna miloščini. .... Danes gradimo gospodarstvo tudi na kmetijski osnovi m do kmeta nimamo več mačehovskega odnosa kot poprej. Na zemlji si želimo mladih iznajdljivih, inventivnih gospodarjev, ki jim zaradi okolišem ne bo treba iskati kruha v tovarnah in si na mestih noemh čuvajev na-bfrati zavarovalno dobo za stara leta. Tudi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je doslej kmete zanemarjal, bomo zdaj preoblikovali, kakor veleva družbena usmeritev v kmetijstvo. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji prinaša obilje novosti. Oblikovalci zakona so bili sicer malce zaskrbi eni kako se bodo kmetje odzvali novotariji, zlasti se ker zakon nolee širših pravic za kmete predvideva tudi dokajsnje obvezna sti Razprava pa je pokazala, da so se kmetje za novost kar ogreli, čeprav tudi odporov ne manjka, zlasti, kjer gre za denarne obveznosti do POk°Ob1ve?nost^Zavarovanja vseh članov kmečkega gospodarstva, ki žive izključno od kmetovanja, in ne le lastnika kmetije, postavlja krneč-keea človeka ob bok delavcu v združenem delu. Iz dohodka, ki ga bo noilei na zemlji ustvaril, bo prav kakor delavec prispeval delež v po koininski sklad Na starost mu bo izplačana pokojnina po minulem delu Kdor se bo zavaroval vsaj v višini zajamčene pokojnine, torej, 7.90G dinariev bo lahko razne pokojnine užival tudi pravico do varstvenega dodatka'in druge pravice, ki izhajajo iz zavarovanja Iz razprav med kmeti ie bilo čutiti, da se najbolj boje prav denarnih obveznosti, saj vsi gmotno ne bodo zmogli tolikšnega prispevka iz dohodka. Za kmete pa zakon omogoča tudi plačevanje prispevka na osnovi takoimenovanih »zavarovalnih razredov«. Kmečki zavarovanec si znesek, ki ga bo brei težav plačeval v pokojninski sklad, lahko sam izbere in si s tem sam Ukr0Vsekakor1 bo le-ta večja kot dosedanja kmečka pokojnina, ki j» slonela pretežno na solidarnosti združenega dela, ker je šlo le za ostarele kmete Ker bo novi sistem zagotavljal več socialne varnosti kmetom ki se ne bodo mogli več ukvarjati s kmečkim delom, bodo zemljo raie prepuščali dedičem. Kdor pa bo še vedno živel po načelu »meni luč — tebi ključ«, ko bo že uveljavil pravico do pokojnine, bo še naprej dolžan plačevati prispevke v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja. D. Z. Žlebir J .U jiaflM l1--!"' _________'.............." ■ ——- V Jugoslaviji je veliko zanimanje za novi vlak, ki so ga v rekordnem času ~ delali v tovarni Boris Kidrič Železničarji so praznovali Pri spomeniku ob Zaloški cesti v Ljubljani so se v petek, 15. aprila, zbrali slovenski in istrski železničarji in počastili spomin na dogodke pred 63 leti. Železničarji so si namreč 15. april izbrali za svoj praznik v spomin na boj delavcev za temeljne človeške pravice in socialno varnost. Letošnja proslava, na kateri je govorila predsednica republiškega komiteja za promet iz' zveze Julka Zibert, je bila že 33. zapored. Lani so slovenski železničarji dosegli nekaj lepih uspehov. Prepeljali so za 1,6 odstotka več blaga in za 7,3 odstotka več potnikov kot leto prei. Tako so letni načrt presegli za 3 odstotke. Zelo se je povečal promet potnikov na »zelenih vlakih« in sicer kar za 52 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Pri prevozu tovora pa se delovne organizacije najraje odločajo za tako imenovani »nočni skok«. Najpomembnejši tovor, ki so ga lani prepeljali na železnici, je bil premog. V primerjavi z letom 1980 so ga prepeljali za polovico več. Julka Zibert je poudarila, da bo železnica z razvijanjem kvalitetnejših storitev imela v prihodnje lahko še več prometa. Na kvalitetnejše storitve pa v marsičem vpliva tudi razvijanje ekonomskih odnosov med železniškimi transportnimi organizacijami v Jugoslovanskih železnicah. Predvsem PA je treba opustiti administrativno urejanje cen za železniške storitve. Druga delovna zmaga, ki so ic skupaj z delavci Tovarne Bor* Kidrič iz Maribora slavili ob p rajniku slovenski železničarji, pa > prvi doma izdelan dizelmotomik j aluminijasto konstrukcijo. Vlak j* novost med jugoslovanskima tirnim: vozili. Dolg je 47 metrov, belo-žele« barve in aerodinamične oblike. hitrostjo 120 kilometrov na uru sprejme pa lahko 92 potnikov. FV-stor za potnike je v prvih petih vagonih, ki so opremljeni z letalskih sedeži. Razen tega ima vlak kuhinja ozvočenje in pošeben prostor za poslovne pogovore. Vlak so izdelali v Tovarni Boris Kidrič v rekordnih petih mesecih. Železniško gospodarstvo Ljubljana namerava kupic 25 takšnih vlakov, za 15 vlakov pa s* zanimajo tudi v Novem Sadu. Med številnimi pnreditvami oc dnevu železničarjev omenimo & podelitev zlatih značk za trideset letno neprekinjeno delo na železnici. Podelili so jih y petek dopoldne v Festivalni dvorani v Ljubljani 2SU delavcem Železniškega gospodariva Ljubljana. Osrednja Jugoslovani proslava ob dnevu železničarjev pa e bila v petek na Reki, kjer so med drugim podelili petnajstoapnLsk, Se h Železniškega gospodar, stva Ljubljana so jih prejeli: tozd z* Slokar in dr. Ljubo Bobič. A. Z Telefone imamo, telefoniramo pa malo Pri ptt podjetju v Kranju ugotavljajo, da varčujemo pri telefonskih impulzih, tako v delovnih organizacijah kot doma — Neekonomske cene poštnih storitev Kranj — Pri podjetju za ptt promet Kranj za lansko poslovno leto ocenjujejo, da so na rezultat hudo vplivale predvsem neekonomske cene ptt storitev, saj se v poštni dejavnosti komaj. 71 odstotkov stroškov pokrije s prodajno eno. Pri telegrafskih in telefonskih storitvah je stanje boljše in prodajna cena pokriva stroške ter ustvarja akumulacijo, ki pa se £otem preliva v poštno dejavnost. > levilo storitev sicer narašča, vendar samo nekatere vrste storitev, medtem ko so v delovni organizaciji lani opravili za 3 odstotka manj storitev kot leto prej, pri -elegrafskih storitvah pa za 4 xistotke manj. Telefonski impulzi so najvažnejši vir prihodka, naraščajo pa počasneje kot v minulih letih. Novi '•eiefonski naročniki so predvsem zasebniki, ki pa v enem mesecu le redkokdaj izkoristijo več kot sto mpulzov. Tudi v delovnih or-Sanizacijah omejujejo število opravljenih impulzov z najrazličnejšimi ukrepi. Lani v mreži ptt enot ni bilo »prememb. Na Gorenjskem jo se-stavlja 46 pošt in 12 poštnih, zbiralnic. Adaptirali so poslovne prostore pošt v Gorjah, Kranju in - Žireh ter preselili pošto Železniki v novo lastno zgradbo. Na področju podjetja za ptt Promet Kranj imajo končno avtomatsko telegrafsko centralo z zmogljivostjo 200 priključkov, v katero je vključenih 161 priključkov, kar je za sedem več kot konec leta 1981. Zmogljivost centrale je tako izkoriščena 80-odstotno. Lani se je število telefonskih priključkov na Gorenjskem povečalo za 7 odstotkov ali od 24.000 na 26.000. Na novo je bila zgrajena telefonska centrala Brezje z zmogljivostjo 200 priključkov, povečali so končne telefonske centrale Naklo za 400 priključkov, Zgornjo Bes-nico, Zabnico, Voklo in Javorje za 40 priključkov, Žirovnico za 608 priključkov in Kranjsko goro za 400 priključkov. Ob koncu lanskega leta je bilo v avtomatske telefonske centrale vključenih 21000 telefonskih naročnikov ali 4 odstotke več kot leto prej. Na novo je bilo zgrajenih 1000 telefonskih priključkov in telefonske centrale so izkoriščene z 79 odstotki. Število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev na Gorenjskem se je povečalo iz 11,3 v letu 1981 na 11,7. Letos so že začeli z gradnjo pošte v Radovljici. Prizadevali si bodo, da bi dobili nove prostore za pošto . na Blejski Dobravi. Poštni prostori v Poljanah nad Škofjo Loko so neustrezni, zato bo treba poiskati nove. Podjetje za ptt promet Kranj pa bo nadaljevalo še z gradnjo stavbe na Planini v Kranju ter poskušalo pridobiti prostore in opremo za novi filialni pošti na Trati v Škofji Loki in v Bistrici pri Tržiču. Po posameznih občinah je območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet Kranj načrtovala več naložb, ki bodo deloma uresničene v tem letu ali pa v naslednjih. 2 milijona dinarjev so namenili kot soudeležbo za izvedbo medkrajevnega kabla Hrušica — predor na Jesenicah. Do polaganja kabla pa ni še prišlo, ker republiška skupnost za ceste ne bo začela z izgradnjo ceste in predora pred letom 1984. Sredstva bodo prerazdelili na drugo postavko v plan za letos. Tudi 500.000 dinarjev še leži neizkoriščenih, kajti y krajevni skupnosti Žirovnica še niso začeli z izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. V Kranju je skupščina namenila za gradnjo centrale in pošte na Planini več kot 4 milijone dinarjev že v letu 1981, lani pa 12 milijonov. Vrednost prve faze gradnje objekta znaša več kot 40 milijonov dinarjev. V Radovljici je interesna skupnost za ptt promet Kranj nakazala za adaptacijo pošte v Radovljici 2 milijona 800.000 dinarjev, pošto pa bodo adaptirali do konca letošnjega leta. Vrednost naložbe znaša 38,5 milijonov dinarjev. Skupščina je namenila za gradbo pošte in avtomatske telefonske centrale Železniki leta 1980 več kot milijon dinarjev, leto kasneje 2 milijona in skoraj 3 milijone lani. Investicija v vrednosti 21 milijonov 700.000 dinarjev je bila zaključena v letu 1982. Območna skupnost je za sofinanciranje centrale Gorenja vas namenila 850.000 dinarjev, sredstva pa še niso izkoriščena, ker zemljišča še niso odkupili. Letos bodo začeli pripravljati dokumentacijo za postavitev kon-tejnerske telefonske centrale. V tržiški občini so sredstva v višini 900.000 dinarjev rezervirana za povečavo vozliščne telefonske centrale Tržič s tisoč na dva tisoč številk. Vrednost naložbe bo znašala okoli 25 milijonov dinarjev D. Sede j Železarna varčuje za novo jeklarno ^jeseniški občini so lani zabeležili zadovoljive poslovne rezulta >—Si izvoz, le naložbena dejavnost hudo zaostaja - Zele hrani sredstva za novo elektrojeklarno Ko v jeseni »Mini ^ o poslovanju^ v jnnu- amort, J ^^ ^ ^ ^ tetnejše razporejanje celotnega pri- hodka r.nennflarstun io nefvariln ice rljajo O • v ■ m o gospodarskih rezulta-ivljajo, da se družbeni i v občini Jesenice ralno m čeprav so vrednostni kazaloma drugačni in se je po užbeni proizvod nominalno za 30 odstotkov - zaradi " cen, od tega največ v ježami. Ob tem pa so čista ma sredstva naraščala po-od celotnega prihodka, kar vpliva na porast družbene- notica. Gospodarstvo je ustvarilo več kot 8.000.000 tisoč dinarjev družbenega proizvoda, kar je za 4 odstotke več od nominalno planiranega in 30 odstotkov več od doseženega v letu 1981. 24 odstotkov družbenega proizvoda predstavlja minimalna amortizacija, ki se je povečala za 58 odstotkov. Celotni prihodek gospodarstva je bil za 24 odstotkov večji, porabljena sredstva za 25 odstotkov, "" poraoijeilil 5>ieut>l«Vrt UUBIU^UV, , c ar, dohodek za 23 odstotkov, povečala oi rezultati poslovanja go- ^ ^ rentabilnost poslovanja. Sedem itev* celotnega3 prihodka pa gospodarskih organizacij je poslovno Dnevna ponudba na vratih teniške delovne organizacije zaradi zastarele tehnologije Po-le nekvalificirano delovno silo od drugod, domači »pri-CKS drugam - 463 delavcev ,z drugih republik . v. • iu lahkot pviHf»ni irnlfl 1< v Jesenice - V jeseniški občini že S leti ugotavljajo, da v industriji J dosegajo načrtovanega povečan a V;«, ri—t__iU v aosDodarstvu in aosegajo nacriuva..^6" Vviia zaposlenih v gospodarstvu n ne stopnje 0,5 odstotka, med- > ko družbene dejavnosti zapo-Njejo nekoliko več, prav tako pa je več zasebnikov. Zdomcev u domala ni, saj se je lam na >enjsko vrnilo le 32 zdomcev od > jih je ostalo na Jesenicah test-% vendar so se nekateri lahko >lili, nekaj pa jih je teže bolnih r>osnodaffitvo, ki z železarno m štirimi Večjimi delovnimi orga-^jami temelji v glavnem na Wo zastareli tehnologiji, k. se * težko ali pa sploh ne ogreva za -.no preusmeritev na osnov n, • Jtanih razvojnih elaboratov ter za - ^kovno povezovanje, ne najde ^»ve iz dokaj težkega ' iaja. Zato je jeseniška mladina - oolečem razpotju: delovne o galije želijo nekvalificirano delov > »ili, ki bo stregla sto in več le ^nm tovarniškim strojem. Iz šol " M letno okoli 400 mladih o pa razumljivo ne moremo >kovati, da bi jih nekvalificirane ranili« v tovarne. Mladina si zeli in tako je tudi prav sili razmer zato delovne orga- sprejemajo nekvalificirane >i od drugod in lam jih je bilo ? m na novo zaposlenih kar 463 iz republik, takšnih, ki so se na V^iHrvi^ zaposlili. Strokovna služba je lahko evidentirala le čerti-no teh zaposlenih, vse ostale so sprejele delovne organizacije kar same, po načelu »dnevna ponudba •na vratih«. Kljub družbenemu dogovoru o zaposlovanju delovne organizacije delajo po svoje in nočejo nič slišati, da je za novozaposlene treba poiskati stanovanje, zgraditi vrtec in šolo. Kvalifikacijska struktura 463 delavcev je zgovorna: kar 80 odstotkov je nekvalificiranih, 20 pa kvalificiranih, medtem ko odpade zanemarljivo majhno število na delavce s šolami. Če vemo še, da strokovnjaki odhajajo z Jesenic, da je bilo kar 32 odstotkov štipendij za poklicne šole nepodeljenih, da je občina z razvojnimi elaborati silno rahitična, si predstavljamo, kam vodi to zaposlovanje nekvalificiranega kadra. Prav razumljiva in upravičena je zato skrb jeseniškega izvršnega sveta, ki je sklical več sestankov z direktorji industrije in predsedniki delavskih svetov ter nakazal vso resno problematiko gospodarsko specifične jeseniške občine. Če se gospodarstvo zdaj ne bo zavzelo za resne in vsakomur jasne razvojne in dohodkovne poti in vezi, za večjo kvaliteto in višjo tehnolo-1 podpori dobrega kadra, milo rečeno - Jesenicam ne bodo sijale milejše lahko »divje« gijo ob potem — nikdar več zvezde. Prej nasprotno D. Sedej leto sklenilo z izgubo v višini 139.179 tisoč dinarjev, ki pa je bila v celoti pokrita iz lastnih ali skupnih sredstev rezerv. Izguba je skoraj trikrat manjša kot lani, največja pa je bila v temeljni organizaciji združenega dela jeklarna Železarne Jesenice, kjer je znašala 92.000 tisoč dinarjev. Oskrba proizvodnje z domačimi in uvoženimi surovinami in reproma-terialom je bila slaba, prav tako s tekočimi gorivi. Problematiko oskrbe nasploh so reševali s kompenzacijami iz sredstev občinskega proračuna in sredstev sklada za intervencije v kmetijstvu, s sproščanjem rezerv. Jeseniško gospodarstvo je uresničilo zahtevne naloge na področju izvoza. Izvozili so za 11 odstotkov več kot leto prej. Investicije pa so precej zaostajale, tako v primerjavi s plani kot tudi z naložbami na Gorenjskem. Delovne organizacije so investirale le polovico sredstev enostavne reprodukcije. Predvsem Železarna hrani investicijska sredstva za začetek gradnje elektrojeklarne. Gospodarstvo brez Železarne je investiralo vsa sredstva enostavne reprodukcije, poleg teh pa 44.000 tisoč dinarjev akumulacije. Število vseh zaposlenih se je zmanjšalo za odstotek, v gospodarstvu celo za 2 odstotka, v negospodarstvu pa se je povečalo za 1,9 odstotka. Povprečni čisti, osebni dohodek na zaposlenega v občini je znašal 14.400 dinarjev, v gospodarstvu 14.246. dinarjev, v negospodarstvu pa 15.178 dinarjev. D. Sedej Letni obračun sindikatov Kranj — Na letni seji se bodo v četrtek, 21. aprila, sestali člani občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj. Poročali bodo o lanskem delu in oblikovali okvire prihodnjega akcijskega programa. Ocenili bodo tudi lansko gospodarjenje in politično vzdušje med delavci, kar so ugotavljali ob zaključnih računih, pretresli pa bodo tudi dognanja letnih članskih sestankov osnovnih sindikalnih organizacij in konferenc. Pri kranjskem sindikatu se obetajo tudi nekatere kadrovske spremembe. Na seji bodo člani občinskega sveta volili novega sekretarja. Za to nalogo namesto dosedanje sekretarke Joži Puharjeve predlagajo Ireno Jerman-Jere, dosedanjo strokovno sodelavko pri strokovnih službah SIS. L) .Z. Nove gozdne poti Kranj — Lani so v zasebnih in družbenih gozdovih kranjskega Gozdnega gospodarstva zgradili ali obnovili 28 kilometrov poti. Na škofjeloškem področju so speljali 2,5 kilometra dolg odsek ceste od Raven do Podrošta in 14 traktorskih vlak. V tržiških gozdovih so gozdarji obnovili tri mostove (Krofelnovo, v Planini, Dolga njiva), zgradili 800 metrov novih poti in štiri vlake. V zasebnih in družbenih gozdovih preddvorskega območja so gradbeniki temeljne organizacije Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija speljali 1900-metrski odsek ceste po gozdovih Orlovca, obnovili mostova Aklje in Komatevra ter zgradili ali obnovili 11 vlak, od katerih sta bili najdaljši od Povelj do Studencev in od Zabelj do Velikega vrha. Gradnja gozdnih prometnic je zahtevno opravilo, zato tudi ni osupljiv podatek, da so lani za vsak kilometer novozgrajene poti potrebovali 2,55 milijona dinarjev. Poleg poti pa so lani na področju Gozdnega gospodarstva Kranj zgradili še blizu 170 kilometrov slabših traktorskih vlak (vlake II). V zasebnem sektorju je bila gradnja zaradi manjše zahtevnosti del in prispevkov kmetov cenejša — 105 tisočakov za kilometer, medtem ko je bila v družbenih gozdovin riomaia trikrat dražja. Gradnja in obnova cest in vlak in s tem odpiranje gozdov ostaja tudi letos pomembna naloga kranjskih gozdarjev. Zgradili bodo blizu 23 kilometrov novih poti, približno šest kilometrov pa jih bodo obnovili. Za to bodo potrebovali blizu 87 milijonov dinarjev. Domala polovico bodo prispevali gozdarji, slabo tretjino lesarji, ostalo pa predstavlja posojilo in prispevek republiške samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Na škofjeloškem območju bo letos najpomembnejše gradbišče v Hrastniku, kjer bodo gradili 2,6 kilometra dolg odsek nove gozdne poti. Poleg tega bodo obnovili še pot od Zgage do Jemca in na novo speljali ali popravili še 10 traktorskih vlak. Na tržiškem področju bodo gradbeniki največ časa prebili na pobočjih Vetriha, kjer bnodo zgradili pet kilometrov nove gozdne ceste. Na preddvorskem območju bodo na novo speljali ali obnovili 10 kilometrov cest in vlak, med njimi tudi vlake Bašelj — Gradišče, Mače —Suha, Viševca — Prene, vlaki v Suhem dolu in v Jam-niških Riglih ter cesti po gozdovih Orlovca in Močanske planine. C. Z. Brezposelnost z druge plati Kranj — Pisali smo še o primeru Zavoda za letovanje, ki je zaman objavljal razpise, da bi dobil delavce za svoji letovišči v Novigradu in na Stenjaku. Natakarje oziroma servirke in pomožne delavce za v kuhinjo potrebujejo. Včasih so si pri zavodu pomagali z upokojenci, zdaj pa po zakonu to ne gre več, kajti delovne organizacije naj jemljejo na delo ljudi, ki so brez dela, brezposelni, ker toliko mladih ljudi prav zaradi tega, ker se upokojenci tako krčevito drže dela, ostaja brez dela. Na razpis se nihče ni javil. In ker toliko govorimo o brezposelnosti na Gorenjskem, so se odgovorni zavoda obrnili na Skupnost za zaposlovanje. Tu so jim dali spisek brezposelnih in izpisali so si naslove dvanajstih mladih ljudi, ki ne morejo dobiti dela. Bili so samski, brez družin, brez otrok, kajti za sezonsko delo pridejo v poštev le taki. Vmes sta bila celo dva natakar/a, vzgojitelji in podobno. Od dvanajstih so se na vabilo oglasili le štirje. Toda tudi ti štirje niso bili pripravljeni sprejeti tega dela. Izgovarjali so se, češ da ne marajo sezonskega dela, da čakajo na drugo zaposlitev, pa spet da ne morejo pustiti hiše, vrta in podobno. Pa ne mislite, da so pogoji, kijih nudi Zavod za letovanje v Kranju slabil Stanovanje in hrana sta v obeh letoviščih za delavce brezplačna in okrog milijon čistega bi jim ostalo. Zraven vsega bi bili pa še vse poletje na morju! Kaže, da je tu nekaj narobe. Ali so naše podpore brezposelnim previsoke, ali pa pravih brezposelnih pri nas še ni. Zavodu tudi tokrat ne preostane nič drugega, pa naj bo zakon tak ali drugačen, da vžantejb' nd sezonsko delo spet pridne upokojence, ki so kljub letom in slabemu zdravju srečni, da lahko delajo, da so še vedno koristni družbi. ' D. Dolenc Izhodišča za problemsko konferenco o kmetijstvu . Prepočasna preobrazba kmetijstva Kmetijstvo bi lahko več pripomoglo k ustalitvi našega gospodarstva, vendar ugodne naravne možnosti ostajajo slabo izkoriščene zavoljo razdrobljenosti obdelovalnih površin, slabo organiziranega strokovnega dela in prepočasnega razvijanja samoupravnih, družbenih in gospodarskih odnosov na vasi in v kmetijstvu. Kranj — Resolucija 12. kongresa ZK Jugoslavije in sklepi druge konference ZK Slovenije so postavili izhodišča kmetijske politike za minulo desetletje. Izpostavili so zahtevo po večji storilnosti v kmetijstvu, gospodarni uporabi zemlje, izboljševanju obdelovalnih površin in pridobivanju novih, potrebo po dohodkovnem povezovanju kmetijstva, živilstva in trgovine in po združevanju dela, sredstev in zemlje. Kako so gorenjske kmetijske organizacije uresničevale resolucijo in sklepe Zveze komunistov? Hektarski donosi krompirja, pšenice in ostalih poljščin so se v zadnjih letih povečali in pridelovanje krme izboljšalo, vendar možnosti niso povsem izkoriščene. Na majhnih površinah ni mogoče povsem intenzivirati pridelovanja. Še vedno je precej kmetov, ki niso vključeni v organizirano pridelovanje za trg. Sedanje neurejene razmere na kmetijskem trgu pa jih spodbujajo k špekulacijam in h kršenju zadružnih pogodb. Premalo je tudi družbenih sredstev, s katerimi bi pocenili draga gnojila, krmila in ostali reprodukcijski material. Na Gorenjskem je prevladujoča kmetijska dejavnost govedoreja in njej je odrejeno tudi pridelovanje poljščin. Zaradi pomanjkanja krmil, njihove cene in slabe kakovosti je bila nujna usmeritev na doma pridelano krmo. Posledice tega so že opazne. Cas pitanja goved se je za petino podaljšal in upadla je prireja mleka, zaradi manjšega odkupa pa so zašle v težaven gospodarski položaj klavnice in mlekarne. Zahteva po povezovaju kmetijstva in predelovalne industrije je bila na Gorenjskem uresničena z nastankom Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske in z njegovo vključitvijo v sestavljeno organizacijo KIT — Kmetijstvo, Industrija, Trgovina. Zunaj »verige« pa ostajajo še vse trgovske organizacije ter porabniki hrane — družbeni obrati prehrane in hotelsko-turistična podjetja. Trgovci in porabniki sodelujejo s kmetijci le na podlagi kupoprodajnih odnosov, medtem ko dohodkovno povezovanje, če izvzamemo nekaj sovlaganj, na Gorenjskem ni zaživelo. V zasebnem kmetijstvu so se uveljavili kooperantski odnosi med kmetom in zadrugo, le malo kmetov pa se je odločilo, da postanejo tudi člani zadruge. Za to je več razlogov. Kmetje niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za poslovanje zadruge. V zahtevi po združevanju zemlje vidijo prvo stopnjo »kolektivizacije«. Člana dogovor o pridelovanju in odkupu trdneje zavezuje k izpolnitvi obveznosti kot kooperanta. Na odločitev vplivajo tudi dosedanje izkušnje članov, ki niso najboljše, če tudi zadruga ne izpolni dogovora. Na Gorenjskem smo zaradi gradnje stanovanj, cest in ostalih objektov zgubili precejšen kos obdelovalnih površin. Zemljo smo doslej premalo odlpčno varovali. Zadnji čas je, da določimo polja in travnike, ki bodo trajno namenjeni kmetijstvu; gradnjo pa premaknemo na manj vredna zemljišča. Izgubo smo vsaj deloma nadomestili s 168 hektari novih obdelovalnih površin v bližini brniškega letališča ter z izsu-ševanjem zamočvirjene zemlje. S tem bo na Gorenjskem treba še nadaljevati in na ta način pridobiti novih 1100 hektarov obdelovalnega zemljišča. C. Zaplotnik O LAS 4. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH TOREK, 19. APRILA 1983 KOMPAS JUGOSLAVIJA VINSKA VIGRED ®rmE BELA KRAJINA 83 V SOBOTO, 23. APRILA, SLAVJE V METLIKI VČERAJ DEIT, DANES STIL m od 18. do 23. aprila med 10:in 12. uro 16. in 18. uro . degustacija vseh okusov nove pijače Stil v veleblagovnicah NAMA Skofja Loka in blagovnici NAMA Cerkno. .„ h . Pridite in poskusite tudi sami: novo, osvežilnio, nizkokaloricno, Drezai-koholno pijačo STIL. Trgovska delovna organizacija nama LJUBLJANA V vseh turističnih poslovalni-| cah vam je brezplačno na voljo barvni program Kompasovih počitnic na Kreti, v katerem so | podrobno opisani kraji, objekti, l cene, ugodnosti in druge kori-\ stne informacije. ___ Prireditev ima svojo tradicijo v veselem in sproščenem značaju BELOKRANJCEV. Leto se v taki obliki pojavlja prvič, toda organizatorji imajo veliko izkušenj in nedvomno bo praznovanje uspelo in navdušilo vse povabljene. Povabljeni ste vsi, ki ste dobre volje in seveda vsi, ki bi radi postali dobre volje. Avtobusi bodo odpeljali iz vseh večjih slovenskih krajev v jutranjih urah. Prvi (daljši) postanek bo na Gorjancih, kjer bo pokušina karampampol, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbele tudi folklorne skupine in muzikantje . . . Sredi dopoldneva (okrog 10. ure) nas bo Metlika pričakala vsa praznična, vesela in polna domačinov ter gostov, polna zvokov Mestne godbe in tam-burašev. Najprej si bomo ogledali Belokranjski muzej in obiskali vinsko klet ter poskusili vina v metliškem gradu. Dekleta in žene pa bodo imela priložnost po nižjih cenah kupovati v prodajalni metliške »Beti«. Osrednji del dneva bomo preživeli med številnimi stojnicami s spominki, hrano in jedačo, kjer bodo domačini in okolišani pripravili — ponudili: — preko 200 vrst kvalitetnih vin — belokranjske gibanice — belokranjske pogače — lovski — srnin golaž — preko 30 domačih mesnatih in močnatih specialitet. Paša za oči bodo nastopi številnih orkestrov in ansamblov, med drugim: — metliški mešani pevski zbor »Beti« — ansambel »Henček« — tamburaši »Ivan Navratil« — folklorna skupina iz Črnomlja — ansambel »Galeb« — folklorna skupina »Lauterbach« iz ZRN. Vsakemu udeležencu so marljivi organizatorji pripravili vabilo s kuponom v vrednosti 250 din za kosilo po izbiri in 5 kuponov za pokušino priznanih vin. Vsem bodo že od odhodu podarili spominek — kozarček za pokušino. Partizanski, Mestni trg in Trg svobode bomo zapustili po dogovoru — kadar se bo pač komu zahotelo domov. V ceni je vračunan prevoz z avtobusom na navedeni relaciji, kuponi za kosilo in pokušino, vstopnine in ogledi, organizacija in vodstvo izleta. Ob prijavi morate izpolniti prijavnico KOMPAS in vplačati celoten znesek. Prijave sprejemajo vse poslovalnice KOMPAS in pooblaščene agencije. Tudi letos se je Kompas odločil za vzpostavitev turističnega letalskega mostu med Slovenijo tn Ma- j kedonijo med brniškim in struškim letališčem. Kljub temu, da je v zadnjih petih letih na ta način ob»- ! skalo Makedonijo več kot 45.000 slovenskih izletnikov, zanimanje še ni pojenjalo. Veliko je takih ta bi obisk ponovili. Zato so v Kompasu »tradicionalnim« programom dodali tudi nove. Dva — -mali i veliki prvi maj« so pripravili za prvomajske praznike, novost pa je tudi »Kruševski teden«. Progam .»mali prvi maj« traja pet dni, izletniki pa bodo obiskali Skopje, Tetovo, Gostivar. Mavre.: Strugo Ohrid. Prespansko jezero, Bitolo, Kruševo, Prilep in Stogi. Odhod bo v petek, 29. aprila zvečer z Brnika, v ceno 9.600 din na osebo pa je vračunan letalski pravoz z Brnika do Skopja in nari avtobusni prevoz po Makedoniji, polni penzioni, prvomajski piknik ob SV. NAUMU, ogledi, vstopnine in vodstvo. »Veliki prvi maj« pa traja osem dni in vključuje polet z Brnika v Strugo, bivanje v hotelu ob Ohro-skem jezeru z ogledom Ohrida in Sv. Nauma, bivanje v Kruševu, oglede Bitole in obisk PrespansKe-ga jezera s povratkom preko prelaza Galičice v Strugo, od koder bo povratek z letalom na Brnik \ j ceno izleta 10 500 din na osebo so vračunani vsi prevozi, ogledi, polni penzioni, prvomajski pikn.k - vodstvo. .... Te dni pa bodo v poslovalnicah na voljo tudi programi za ostale »južne« smeri, ki jih Kompas pripravlja v okviru širšega programa »MOJA DOMOVINA« To so: vikend na otoku Visu (2 dni), teden na Visu (6 dni), vikent (2 dni) in teden v Orni gori in POLETNE POČITNICE OB OHRIDSKEM JEZERU. Cena počitnic na osebo je od 14.900 din za 7 dni naprej (odvisno od datuma odhoda in od izbranega hotela), ravno tako cena dodatnega tedna od 5.630 din naprej. Otroci imajo posebne popuste, ravno tako tudi skupine. Prijave že sprejemajo v vseh turističnih poslovalnicah! CENA. iz Ljubljane 790 din iz Jesenic 910 din iz Kranja 860 din KOMPAS JUGOSLAVIJA __ --. TUDI LETOS S KOMPASOM NA JUG na kreti močneje Kompas tudi letos organizira počitnice na KRETI, najjužnejšem grškem otoku. Kreta ima zaradi te lege zelo toplo, prijetno podnebje, je pa tudi posebno lep primer pogoste meni ave različnih sredozemskih kultur. Kompas ie rezerviral sobe v udobnih hotelih v treh krajih: Stališu, Gouvesu in Maliji. Odhodi na 7 oziroma na večtedenske počitnice bodo vsako nedeljo od maja do oktobra. Aranžmaji vključujejo prevoz s posebnim letalom z Brnika na Kreto in nazaj, nočitve z zajtrkom oziroma polpenzione (odvisno od izbranega hotela), za dobro počutje gostov pa bo skrbel stalni predstavnik Kompasa. Naša akcija traja že vrsto let in v tem času je že cela množica kupcev izkoristila ugodnosti in prednosti nakupa pri Metalki. Ni skromno#če rečemo, da so bili zelo zadovoljni. Zdaj je pravi čas. da se jim pridružite tudi vi! Kuhinjo lahko spremenite v prijeten prostor. Izberite pravo opremo in pravi čas se posvetujte s strokovnjaki. V Metalkinih blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalnah v Ljubljani na Topniški in v Kamniku lahko do 30. 4. kupite kuhinjsko opremo z naslednjimi ugodnostmi: brezplačen prevoz kupljenega pohištva do 30 km od prodajalne, nasveti strokovnjakov iz proizvodnje kuhinjski prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, pri nakupu na potrošniško posojilo so v času akcije obresti znižane za 10 % Priporočajo se: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea Mutasti bratje v Celovcu Celovec — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu letos praznuje 75-letnic o obstoja in v ta namen je povabila Slovensko stalno gledališče iz Trsta na gostovanje z igro »Mutasti bratje«, ki jo je napisal dr. Matjaž Kmecl. Predstava bo v nedeljo, 24. aprila, ob 15. uri v mestnem gledališču v Celovcu in zanjo vlada na Koroškem veliko zanimanja. Igra namreč govori o slovenski narodni. stiski sredi agresivnega nemškega nacionalizma na Koroškem — o nasilju nad slovenskim jezikom, kulturo in tradicijo... Gostovanje tržaških gledališč-nikov bo dopolnil razgovor z dr. Matjažem Kmeclom, avtorjem igre, o vsebinski izpovedi »Mu-tastih bratov«. Pogovor bodo pripravili v sredo, 27. aprila, ob 19. uri v avli Slovenici v Celovcu. Sovraštvo ni večno Založba Kmečkega glasa iz Ljubljane je izdala knjigo »Sovraštvo ni večno«, ki jo je napisala Joži Munih-Petričeva iz Kranja — Roman popisuje usode gorenjskih kmečkih ljudi, ki so preživeli grozovitosti vojne, življenjska reka pa teče dalje — Pisateljica je že poznana, saj je to njena osma knjiga Pisanje Joži Munih-Petričeve je dokaj poznano, saj je na knjižne police pravkar prišla že njena osma knjiga. Založba Kmečkega glasa iz Ljubljane je založila roman »Sovraštvo ni večno«. V njeni Kmečki knjižni zbirki je to peto literarno delo Joži Munih-Petričeve, saj so poprej že izšla: povest »Ptice poj o nad Olševnikom«, za katero je dobila leta 1975 prvo nagrado na literarnem natečaju, »Večni krog«, »Bremena in radosti časov« in »Za kos kruha«. Pri Mohorjevi družbi pa so izšle tri njene knjige: »Ljudje iz Stržišča«, »Sadovi zla« in »Ana«. Pisateljica se je rodila leta 1906 v Bohinjski Bistrici, danes živi v Kranju. Pisati je začela že v mladih f I f. , npr) ^nnboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice je Dramska sekcija UPU zvoooaa ium Utovlienec ali vlahi . 'em pripravila uprizoritevkomedijet J.Nes^^ij^Mtsl^t 1 vriintriii« Čevrav je komedija se iz časa goldinarjev, je o očinstvo pri-pnjatelji«. i^epravj . J d s0 j0 uprizorili ze štirikrat, gosto- jetno razvedrila. Na domačem oara y£ y Bohinjski Beli, Rib-mpa so vSrednji vasi^ k0medl]0 dobro sprejel ne*, Gorjah ™naBre^ na Gorenjskem. Na sliki! Franci nameravajo obiskati se neKaj ouiu Zvan kot Buča in Lovro Strgar kot Smola_ V Slav in zategovanje pasu ^ stanoval v samskem domu. V skupni sobi je gledal televizi-Slav je stanova tragičnim nasmeskom, ce je to sploh bil na- jo. Tomaž Tercek je z zelo tmgi nas,ednjlh letih zat-egovati pasove, smešek, rekel, da si bomo mora M&lo Slav kot ^"^RiUl in stisnil pas za eno luknjicah, ki ga mimogrede rečenu y janje. Vsi moramo sodelovati v za-. co. Bil je zelo ponosen na to svoje da, slasti delavski razred kot nosi- S^sehakclHn napreZlh idej; toliko je tudi Slav vedel o teh zadevah, čeprav ni imel sol- ^ ^ ge za nekaj luknjic in to brez Čez leto m poi je j cene bliskovito naVzgor, plače pa ra-Kakšnih posebnih težav saj so nekako dv{?h ,etih ko «e navzdol. Njegova tragedija paae^ ^ ^^ ^ ^^^ ^ je ^ mu je strgal pas " Terčka, njegov refren o zategovanju pasu. vedno prihajal glas luiiia ečen> kajti okoli hlač si je namesto Slav kot dober drzavljan je bU nes ^apJ.av Rar vrv Tomaž Terček neuporabnega pasu pnv' zategovati vrv in tako Slav ni mogel pa ni nikdar rekel, oa si je t dokler n- ng izpolnjevati državljanske ^ To mu ni bilo posebno težjega dnekratkomalopas/ana ^ prodajali tudi pasove. Težave Jbili či0veški, in Slav si je sam iztolkel z že- so mu sicer pustni,Jioiuku Kaj bo potem, kaj bo potem, si je mi- Wjem luknjice prav do zaponk ^ ^ nšnale<<7 • ko bom i^/an iskal novo službo in končno, ko jo je našel, ga je se-Slav je dolgo ukradel tisti pas. Slav mu je vse po pravici po- kretar vprašal, zaicaj je razumel. Rekel mu je celo: »Bi vi ukrad- vedal, toda sekretar ni nicesai H še kaj večjega?« . hitrQ odgovoril: »Da bi ukradel kaj Slavje bilmoderciove V j Terček na televiziji ne govori!« večjega, ne, o takih stvaren p Pavlovec hans maresch Žaganje in obdelava lesa A-9162 WEIZELSDORF Svetna vas telefon: 9943-4227-2386 (na cesti Ljubelj-Celovec zavijete levo na križišču pred mostom čez Dravo) Nudimo vam: vse vrste desk (mecesen, smreka, borovec) obloge (18 mm) I. vrsta a 75 ASCH m1 oDI 9 1 li. vrsta a 55 ASCH m1 laHiiski Dod (24 mm) I. vrsta a 100 ASCH m* ladijsKi p „ vrsta š 80 ASCH m> Plačllivo tudi v dinarjih po dnevnem tečaju. Jugoslovanskim kufSem dajemo posebni 3% popust, pri nakupu nad 1000 Asch pa povrnemo 18 %. Odprto od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure ___ letih, in to ji je vselej pomenilo samoizpovedovanje. Pravi, da suhoparen življenjepis o človeku ne pove veliko, saj ne govori o dogodkih, ki so za človeka v življenju bistveni. Ni jih moč stlačiti v bigrafsko poročilo, o njim more spregovoriti samo literarno delo. Knjiga »Sovraštvo ni večno« sicer ni povsem avtobiografska. Avtorica v njej skuša izraziti tisto, kar čuti kot najvišjo življenjsko resnico: ljubezen preživi, vse drugo zatone v pozabo; tudi najhujše sovraštvo uplah-ne pred silno močjo novega življenja. Takšna je poslanica, ki jo priletna pisateljica izroča mlademu rodu. Izroča s pisanjem, ki bo prijetno večerno branje. Roman popisuje usode gorenjskih kmečkih ljudi, ki so preživeli vojno in njene grozovitosti ter po vojni obstali pred požganimi domovi. Njihova srca so bila polna žgočega sovraštva do tistih, ki so jim s svojimi zločini povzročili veliko gorja. V romanu spoznamo očeta Sitarja, ki je po povratku iz partizanov obstal pred porušenim domom in prisegel, da bo požigalce večno sovražil. Življenjska reka pa teče dalje in v tegobe povojnega časa se vpletata radost in ljubezen mladih. Kljub razumni in dobri ženi Dori se Sitarju rane sovraštva nočejo zaceliti. Najhujše razočaranje mu povzroči njegov lastni sin France. Proti očetovi volji je šel za zaslužkom v Nemčijo in se poročil z Nemko Agnezo. Agnezin oče Fišer je bil med vojno kot okupator v Sloveniji in je zagrešil huda grozodejstva. Fižerjeva ohola žena pa je še vedno prepričana, da so Nemci poklicani, da vladajo drugim. Toda ljubezen, ki povezuje mlado družino, Franceta, Agnezo ter njunega sinka, je močnejša od črnih spominov in teže preteklosti. Ko Agnezim starši obiščejo svojo hčer v Sloveniji, kjer si je poiskala svoj novi dom, si končno vsi sežejo v roke. m y Koroška v slovenski literaturi Kranj — Slavistično društvo Kranj in Zavod za šolstvo — enota Kranj vabita učitelje slovenskega jezika v osnovnih šolah in srednjih šolah kot tudi vse ostale na predavanje dr. Matjaža Kmecla »Vloga in pomen Koroške v slovenski literaturi«. Predavanje bo jutri, 20. aprila, ob 17. uri na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Oktet glasbene šole novdušil Kranj — Na sobotnem srečanju mladih glasbenikov treh dežel v Cankarjevem domu v Ljubljani je Gorenjsko zastopal oktet Glasbene šole Kranj, ki ga vodi profesorica Sabira Hajdarovič. Zapeli so Gallusove Madrigale, zahtevno glasbeno delo, s katerim pa so mladi Kranjčani silno navdušili. Veliko vadijo, zelo prizadevni so, njihova pesem je ubrana, zato je prav, da so bili prav oni izbrani za to glasbeno srečanje. V Kranju jih bomo lahko slišali maja, ko bodo skupaj s solopevci Glasbene šole Kranj pripravili celovečeren koncert. Drugi ex tempore na Jezerskem Kranj — Kranjsko likovno društvo bo s sodelovanjem hotela Kazina na Jezerskem pripravilo drugi ex tempore, ki bo potekal od četrtka, 21. aprila do sobote, 23. aprila. V soboto bodo z razstavo nastalih likovnih del, ki jo bodo v prostorih hotela Kazina odprli ob 19. uri, zaključili srečanje slikarjev. Ob 20. uri bo nastopil kranjski dixiland orkester. Drugega ex tempora na Jezerskem se bo predvidoma udeležilo dvajset slikarjev, med njimi bodo trije avstrijski. Jezikovno razsodišče (97) Poslovneži in malopridneži Iz Ptuja se nam je oglasila dopisnica, ki nas prosi za mnenje o besedi poslovnež. Besedo je že večkrat slišala v radijskih poročilih in se ji zdi neprimerna, ker po njenem mnenju izpeljanke iz pridevnikov na -ež označujejo le nosilce slabih človeških lastnosti. »Ali poslovni ljudje, ki so dolžni opravljati skrajno odgovorna in poštena dela, sedaj celo po jezikovni plati silijo med malopridneže, predrzneže, sebičneže, požrešneže, nesramneže, podleže, skrajneže?« se sprašuje I. Č. Naša dopisnica pravilno ugotavlja, da izpeljanke iz pridevnikov z obrazilom -ež označujejo nosilca lastnosti, ki jo poimenuje pridevnik. Ne moremo pa ji pritegniti v tem, da gre zgolj za nosilce slabih človeških lastnosti. Kakšne lastnosti ima človek, ki ga s tako izpeljanko poimenujemo, je odvisno od pridevnika, iz katerega je beseda izpeljana, npr. dovtipnež, duhovitež, molčečnež, natančnež, odločnež, ponos-než, pogumnež, srečnež. Pomen teh besed lahko izrazimo z zvezo pridevnika in samostalnika, npr. dohovitež duhovit človek, natančnež natančen človek, molčečnež molčeč človek. Gre za pogost pojav v jeziku, ko se iz dvobesed-nih poimenovanj oblikujejo enobesedna, večinoma zaradi potrebe po kratkosti izražanja. Beseda poslovnež je nastala iz zveze poslovni človek, morda tudi pod vplivom ustreznih poimenovanj v angleščini in nemščini (busi-nessman, Geschaftsmann). Vrstni pridevnik posloven v zvezi poslovni človek pomensko določa samostalnik, pred katerim stoji. Za tvorbo enobesednega poimenovanja iz te zveze bi bilo mogoče uporabiti obrazilo -ik. kar bi dalo besedo poslovnik, ta pa je v slovenščini že zasedena z drugimi pomeni. Zaradi pomenske nedvoumnosti je bilo za tvorbo enobesednega poimenovanja uporabljeno obrazilo -ež, ki se navadno pritika kakovostnim pridevnikom. Iz takih pridevnikov izpeljane besede niso vedno stilno nezaznamovane, in tako se je poslovnež znašel v družbi z malopridnežem. Seveda pa to še ni razlog, da bi rabo' te besede odsvetovali, saj se je v zadnjem času že precej udomačila tudi v stilno nezaznamovanih besedilih. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi's slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO'RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. S knjižne police Princ in beracek Prevod te znane zgodbe Marka Tvvaina smo v slovenščini dobili prvič pred tridesetimi leti in marsikomu je ostala v spominu pod naslovom Kraljevič in berač. Tudi novi prevod Branka Gradišnika ima, kot pravi prevajalec, določene pomanjkljivosti, saj ni bilo mogoče avtentično prevesti v originalu sem ter tja uporabljene arhaične angleščine iz 16. stoletja. Vsekakor je novi prevod jezikovno sočnejši od prvotnega. Twain je mladinsko delo Pric in beraček napisal leta 1882, torej šest let po Tomu Sawyerju in osem let po Huckleberryju Finnu, ki sta zagotovo najbolj znana Twainova mladinska junaka. Pisateljske izkušnje, ki jih je Twain nabral ob pisanju prvih dveh omenjenih knjig, pa tudi ob pisanju knjige Topoglavi Wilson, ki je izšla dvanajst let kasneje, so morda še najbolj kleno uporabljene prav v Princu in beračku, obenem pa napovedujejo tudi vrsto avtorjevih poznejših del. Medtem, ko je Sawyer bral na kupe romantične literature in tam črpal svojo brezmejno domišljijo, se pri princu (Tom Canty) ta domiš-ljijskost kaj hitro razblinja in postane resničnost. Iluzije se razblinjajo ena za drugo, počasi se odkriva neusmiljen in krivičen družbeni red, ki temelji na izkoriščanju in legalizi-ranem morjen ju, kot pnien j a prevajalec. ' Knjiga ob ten»~>f»ofskuša biti na vsak način optimistični, vedra — torej takšna, kakršno je pravzaprav vse Twainovo pisanje, a ji kaj takega vendarle ne uspe. Pesimizem se poraja prav iz pisateljeve gotovosti, da mu ni uspelo kakorkoli reformirati ameriške družbe, kar je bil njegov pisateljski cilj. Knjiga je izšla v zbirki Biseri pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Boris Bogataj S knjižne police Peter Pan Malega, nagajivega dečka, ki noče in noče odrasti in ki mu je njegov »literarni« oče v svoji pravljici dal ime Peter Pan, marsikdo pozna iz celovečerne risanke z istim naslovom, ki so jo pred leti pogosto predvajali. Filmski verziji je botrovala literarna predloga, pravljični roman Peter Pan, delo angleškega pisatelja Jamesa M. Barrieja. Barrie je o svojem malem junaku napisal celo več zaključenih zgodb, med katerimi sta v zbirki Biseri pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšli dve — Peter Pan v Kessingtonskem parku in Peter Pan in Vendi. Barrie je veČino svojih del napisal v drugi polovici devetnajstega stoletja. Ni bil le mladinski pisatelj oziroma pravljičar, med njegovimi deli je treba omeniti na prvem mestu avtobiografski roman z naslovom Margaret Oglivy, v katerem opisuje svojo mater kot osebo, ki je na njegovo življenje brez dvoma najbolj vplivala. Pravzaprav že kar nekakšen materinski kompleks je lepo razviden tudi iz zgodb o Petru Panu — vse ženske osebe v teh zgodah, pravljicah oziroma pravljičnih romanih so namreč matere. Barrie ne piše v takem literarnem jeziku, ki bi bil prilagojen mladim bralcem. Njegov jezik je velikokrat težak, kot pravi v spremni besedi h knjigi Janko Moder, zapleten, njegove misli sredi zgodbe kaj rado sežejo pregloboko in prezrelo za misel in dojemanje mladega bralca. S tem pojavom Barrijevega pisanja se srečujemo tudi pri zgodbah o Petru Panu, kjer se na trenutke zdi, da je v njih celo več misli za ' starejše bralce kakor za otroke. Vsekakor pa Peter Pan je in ostala predvsem otroški junak. Tudi zaradi že omenjene »večne« otroš-kosti in muhavosti ter pretkanosti, ki se glavnemu junaku zgodb zgodijo ali pa jih povzroča 'sam. »Vse, kar je vredno besede, se nam zgodi do dvanajstega leta,« je menda nekoč dejal avtor Petra Pana. To izjavo je mogoče povedati z njegovo izjemno navezanostjo na mater, Barrie je vse svoje življenje ostal ujet v nekakšen sanjski svet, poln skrivnosti, brez smrti in konca. Seveda nas vse to še zdaleč ne more odvrniti od njegovih sicer dinamičnih in avanturističnih zgodb, predvsem če gre za zgodbe o Petru Panu. Dve od teh, zbrani v eni knjigi, nam tako ponujata obilico vedrega čtiva. Boris Bogataj Vigredna predstavitev knjig Celovec — Založba Drava iz Celovca in Zalošništvo tržaškega tiska iz Trsta bosta v sredo, 20. aprila, predstavila nove knjige in kasete. Vigredna predstavitev novih izdaj bo v prvem nadstropju hotela Musil v Celovcu ob 18. uri. Založbi sta natisnili novo besedilo znanega koroškega pisca Florjana Lipuša z naslovom »Odstranitev moje vasi«. Druga knjiga je polemično pisanje Jožeta Javorška iz Ljubljane z naslovom »Adamovo jabolko«. Skupaj s 'Cankarjevo založbo iz Ljubljane pa sta slovenski zamejski založbi založili miniaturno izdajo pesmi Franceta Prešerna »Sonetje nesreče« v prevodu Lili Novy, ki jo je izvirno opremil slikar Tomaž Kržišnik. V pomladanskem programu založb je še kaseta s koroškimi narodnimi pesmimi, ki jih poje mešani zbor SPD Gorjanci iz Kotmare vasi. GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 19. APRILA r VAŠA PISMA AVTOBUSNI 1. APRIL 1. april je že mimo, vendar želim povedati, kakšen 1. april sta si privoščila že 27. marca Integral in Alpetour, razen z avtobusi, ki vozijo v sosednje republike — ti še vedno vozijo ob uri, ne glede na premikanje kazalcev — vsi ostali, z njihovim voznim osebjem vred, pa smo postali navadni poskusni zajci. Vozni red odhoda avtobusov na relaciji Bohinj —Ljubljana se premakne za eno uro naprej, kar pomeni razliko v prihodih in odhodih za dve uri. Takšen eksperiment je objavilo podjetje Alpetour, v njihovem dopisu z dne 25.3. letos, ki fotokopiran visi na tabli voznega reda na Bledu (drugje po Bledu voznih redov še ni...) Sicer pa se »gospoda« na njihovih upravah itak vozi z lastnimi avtomobili in jim je figo mar, kako se vozi »raja« in kdaj gre njihovo vozno osebje počivat. Nekje na tihem se najbrž celo smejijo in čakajo, kako se bo njihov eksperiment obnesel. Vsi avtobusi, katerih vozni red je »premaknjen« za dve uri, bodo v jeseni spet morali »presedlati« nazaj na vozni čas, kot je bil 27. marca. Na to najbrž čaka tudi^ stari vozni red, ki visi na blejskf avtobusni postaji, preobremenjeni pa so že zdaj. Kako bo v jeseni, ko bo sezone konec, bomo še videli. Verjetno bomo neodgovornost občutili vsi. Integral bi bil lahko vesel, da ima nekaj svojega osebja doma v Bohinju in namesto da bi jih ob 17.20 peljali proti domu, se menjajo na Bledu. To pa je res »skrb« za njihove ljudi. Zanima me, kaj si bodo še izmislili in kdo bo žrtev? DELAVCI IN DIJAKI Z ENIM AVTOBUSOM Povejte nam, kdo lahko sedaj reši gordijski vozel, ki je nastal s premaknitvijo delovnega časa in voznih redov, ko vsako jutro ostaja na postajah na desetine dijakov in delavcev? Nam lahko kdo pove, kaj bado -odgovorni (če je sploh kdo) storili, da se bo nevzdržno stanje, ki se ponavlja vsako jutro na postajah v Radovljici in v Lescah (in vseh vmesnih postajah) izboljšalo, da bo spet omogočen kulturen in varen prevoz na delo ali v šolo? Število avtobusov, ki vozijo sedaj na relaciji Radovljica—Jesenice, je ob tem času porazno. Jutro za jutrom ostajamo na postajah v Radovljici, Iso-spanu, Lescah, ker se ne zrineš v natrpan avtobus. Delavski ob šestih so polni, da potniki komaj dihajo, sedaj pelje še eden od tem času v Rateče, nakar do pol osmih ni direktnega avtobusa. Cela ura torej mine v nestrpnem čakanju, ali boš sploh uspel priti na avtobus, ki pripelje iz Kranja. Povejte nam, kako naj se delavci in dijaki vozimo z enim samim avtobusom, ko nas je pa na desetine? Avtobusov v tem času ni, vlaka tudi ne, ti pa moraš biti na delovnem mestu ali dijaki v šoli točno ob osmih. Kako naj potem dvigamo delovno storilnost? Samo še v pojasnilo: zveza v jutranjih urah Radovljica—Jesenice že prej ni bila dobra, saj je bilo premalo avtobusov ali pa je bil vozni red preveč razpotegnjen, ampak smo se vsaj uspeli peljati. To, kar pa se sedaj dogaja, je pravi kriminal — kdo bo za to odgovarjal? Nekaj škripa, a kje? Prizadeti delavci, vozači Bolnice Jesenice ČE SE VDOVA ROŠLINKA ZATRESKA ... Hudo mučno je, če se zatre-skaš. Zdaj te dajejo silovite strasti, zdaj spet otopel strah in bolečina in sploh ni kraja vrh zemlje, kjer bi pozabil to zatre-skano gorje. Tolčeš se po glavi, ker si si dovolil zatreskati in komaj čakaš, da se odtreskaš. Če pa se zatreska Vdova Rošlinka in še javorniška povrh, polne dvorane pokajo od smeha. Postavna, krepka, se neustavljivo zapiči v mladega Janeza, ki nič hudega sluteč vasuje pod oknom njene lastne hčere — in situacij-ski humor, sama pojavnost zrele in obilne vdove nasproti glavo manjšega, mladega in postavnega Jeneza, kleno izgovorjene kmetska govorica sproščajo sončni smeh dvoran, kjer šaloigra dramskega odseka Svobode Ja-vornik-Koroška Bela gostuje. Pa jo poglejmo, vdovo Rošlin-ko, ki je tako nepričakovano vžgala po naših vaseh. Poglejmo na oder in v zakulisje teh veselih amaterskih »rošlinčkov«, ob katerih se do solz nasmeješ. Vaška vdova Rošlinka lovi sramežljivega Janeza na svojo telesnost, pridne roke in »grnt«. Janez se na vse mile viže otepa in se jo na koncu tudi otepe in pristane v hčerinem naročju. Dvorana ploska srečnemu koncu in spokorjeni vdovi, le na gostovanju v Podbrdu je med nadvse hvaležno publiko sedel v igro vživeti starček, kije po predstavi pocukal igralskega Janeza za rokav in nadvse resno dejal: »Pobič, si bil pa res neumen! Saj je imela baba ja grnt!« Vdova in Janez jih imata veliko za ušesi in se znajdeta tudi tedaj, kadar publika preveč ploska in se šepetalke ne sliši. Z imenitno mimiko obvladujeta tekst in če ni zraven strogega režiserjevega ušesa, potem se včasih stvar tudi tako zasuče, da jo Janez ureže po svoje. Ko ga vdova Rošlinka z medico napoji in moleduje, naj vendarle zvečer pri njej povasuje, opotekajoči Janez obljubi: »Pridem mamca!« In po svoje doda: »Če ne bo dežja . ..« In včasih, priznava iznajdljivi igralski Janez, v njegovem tekstu kar precej dežuje. Ta presneta vdova, ki stvar suvereno obvlada in je na odru z vsem zanosom in žarom, je lako avtoritativna, da se soigralci že vnaprej boje nekaterih njenih scen. Janez trepeta pred njeno gesto, ko mu za mizo po vsej sili naliva medice in nenadoma pritisne krof k ustom in mu ga močno potlači v grlo; mali pobič, Rošlinkin poredni sin, iz predstave v predstavo bolj preplašeno mežika z očmi, ko prihaja vdovi-na težka roka, ki n v vsakokrat pošteno navije ušesa. Ko vdova vsiljivo natika Janezu prstan, bi jo privatno kar uščipnil, saj mu ga vztrajno tišči na napačni prst, ki je od vsega hudega že ves boleč. Da niti ne govorimo o tem, da rnu vdova v igralskem afektu med ljubezensko sceno vztrajno išče in otipava srce na desni strani, čeprav ji Janez potihem sika, da ni noben medicinski fenomen. A vdova Rošlinka se na moč resno drži. še tedaj, ko ji Janez med njenim stalnim ljubezenskim prosjačenjem — komaj slišno — pomodemizira: da si malo niža, bila bi mi bliža. Na moč resno se v zaključnem prizoru drži tudi zato, ker soigralci grizljajo prave krofe, saj ve, da so presegli normo in bo mama doma naslednji dan spet morala zame-siti — za naslednjo predstavo. Norma je norma in z igralskimi rekviziti je treba varčevati, tako, kot je strogo varčevanje nekoč zahteval neki jeseniški režiser. V predstavi je igralec moral v jezi metati krožnike v kot in prav v tem prizoru ga je popadla tolikšna silna vnema, da je iz predstave v predstavo pobil na kupe krožnikov. Režiser je postavil normo: štirje na predstavo in nič več, s čimer pa se je kožnikov vneti pobijalec le stežka sprijaznil. Nekoč se četrti ni razbil, razjezilo ga je, stopil je v kot, ga pobral ter ga z glasnim klicem občinstvu, predvsem pa režiserju: »norma je norma« divje poslal v črepinje. Zabavni so, ti »rošlinčki«, vsi po vrsti s pravo, nekoč še spoštovan,. čisto u 7Mtersko voljo, ki jo občinstvo zna nagraditi in jo navdušeno sprejema. Visoka, nizka ali zaradi mene na pol viseča kultura gor ali dol, pomembno je, da je ljudem povšeči, da so igralci dosegli uspeh, ki ga nikakor niso pričakovali. Z Vdovo Rošlinko danes polniti dvorane se dale z neugnano govorniško, igralsko spretnostjo, resnično duhovitimi prebliski, s prekipevajočo željo napraviti vse, kar se iz vdove da napraviti: tu in danes. Sploh ni nujno da bi bilo ozračje amaterskega odra nujne in že *■naprej le in zgolj beden poizkus, obsojen na avtoritativne odklone tistih, ki si domišljavo mislijo, da amater-stvo izključuje vsako vrednost in kvaliteto. Amaterstvo ne izključuje vrednosti kot prave vrednosti ne zagotavlja diploma. In ljudje vdovo Rošlinko na domačem, vaškem odru jemljejo kot je, uživajo in v tem je izpolnila svoje poslanstvo. Je pač že tako, da je , »visoki« kulturi podvržena peščica, ostala publika, ki polni mestne teatre pa je več ali manj snobovska. Vsi ostali, ki hodimo na Vdove Rošlinke pa smo za malomeščanske preoblečence in kulturne kabinetne estete ostali na ravni - pač vdov Rošlink. Ta svet je okrogel; in če ni, ga velja kakorkoli že veselo zaokrožiti. Javorniški »rošlinčki« nam ga zaokrožajo, z lastno marljivostjo in amaterskim zanosom. In brez denarja. Ko so minulo soboto pomahali domačemu občinstvu, so se že pripravljali, da v nedeljo popoldne sedejo na redni avtobus in se odpeljejo na Dovje. S krofovskimi rekviziti vred bodo na lastne stroške poromali še po žirovni-ških pa bohinjskih in drugih gorenjskih vaseh . .. Dve uri in še dvakrat toliko po predstavi so nas zabavali veseli »rošlinčki«: BRANKA DOBERŠEK (ena fejst vdova Rošlinka), ADI KOSTIČ (Janez, ki vasuje le, če ni dežja), MARUŠA MAVČEC (hči Manca), SVETINA JELKA-ROSVITA LIPIČAR (Tonca), PAVEL TRČEK (Jerneje), LOJZE VENGAR (Bavantač), BOJAN GORENJŠEK (Tinče), MIRO KRISTAN (Gašper), LILI BAN (nujna šepetalka). Šaloigro nam je gor postavil JANEZ KEJŽAR. Proslava na Mišačah Mišače — Na Mišačah v krajevni skupnosti Srednja Dobrava je bila spominska svečanost ob 40. obletnici uničenja partizanske tehnike Mete. Tragediji je botrovajo izdajstvo. Slovesnosti so se udeležili predstavniki radovljiških družbenopolitičnih or ganizacij, zastopniki jeseniške in šišenske občine ter sosednjih krajevnih skupnosti. Lipniški šolarji so pripravili kulturni program, govornik pa je bil predsednik radovljiške borčevske organizacije Slavko Staro- verski-Metod. Dejal je, da je štab I. grupe odredov v drugi polovici leta 1942 sklenil ustanoviti partizansko tehniko Meta ki jo je vodil Adolf Arigler-Bodin iz Ljubljane. V težkih pogojih je tehnika delovala nad Jamnikom. Zato so jo premestili v hišo aktivista Cirila Pečnika Poglajena na Misace. V njegovem hlevu je bil že od spomladi leta 1942 dalje bunker, v katerem so občasno bivali borci, pa tudi rajonski komite KPS Kropa in poveljstvo 1. grupe odredov. 11. decembra leta 1942 pa je bila sem premeščena tehnika Meta. V njej so razmnoževali Slovenski poročevalec, Ljudsko pravico, Našo ženo, razne brošure in letake. Nad 6800 izvodov najrazličnejše literature je bilo natisnjene v tehniki. Material je na določena mesta raznašal kurir Ivan Pogačnik-Ivko, z javk pa naprej aktivisti in kurirji Janko Bergant, Anton Mohorič-Ši-ška, Ivan Bertoncelj-Johan in drugi, tehniko pa sta z materialom oskrbovala aktivista Jože Luznar-Tilen z Lipnice in Matija Rešk-Volbenk iz Kamne gorice. Zadnje dni delovanja tehnike se je v njej zadrževal tudi sekretar okrož- nega komiteja KPS Jesenice Karel Prežel j, ki je šel s seje oblastnega komiteja za Gorenjsko. 7. aprila, ko so tiskali Našo ženo, so v bunker vdrli Nemci. Izdajalec je bil gospodarjev prijatelj. V bunkerju sta bila ubita Karel Preželj in tehnik Viktor Jukaš-Bine iz Trsta, ranjenega Ivana Pogačnika so Nemci odpeljali v Begunje. Gestapo je isti dan v Kranju aretiral gopodarja Cirila Pečni-ka-Poglajena. Odpeljan je bil v Begunje, njegova žena Krista in otroka Milan in Slavko pa v internacijo na Bavarsko. Ivka Pogačnika in Pečnika so Nemci kpt talca ubili 28. aprila 1943 v Poljanski dolini. Tehnika Metu je bila tako zaradi izdajstva uničena, vendar jo je kmalu nadomestilo Več novih tehnik. v C. Rozman Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (9. zapis) POPRAVEK IN DOPOLNILO Ze koj v začetku tega pisanja, se je v tekst 3. zapisa vrinila napaka: ne Amadeus, pač pa Amandus je bilo pravo ime mladega freisinškega kanonika, ki ga predstavlja Ivan Tavčar v svoji lovski povesti »V Zali«. Priznam, da mi kar ne gre s peresa »freisinški« - raje bi napisal brižin-ski, kot je pisal Tavčar. Pa tudi zato, ker se je v naši zavesti vkoreninil pojem »brižinski spomeniki« — ne »freisinški spomeniki«. Vem pa, da je znanstveno bolj prav, govoriti o škofih iz bavarskega Freisinga, ki so nekoč gospodarili z loškim ozem-ljem. Seveda bi raje tudi pisal o Mo-nakovem — ne pa o Munchnu (saj je Monakovo po imenu tako tesno zvezano z našimi starejšimi slikarji). Tudi o Solnogiadu, Ti.omostu, Lip-skem in o Draždanih bi raje pisal kot o Salzburgu, Innsbrucku, Leipzigu in Dresdnu, vsekakor pa tudi o Gradcu, ne pa o tujem Grazu - kot piše le preveč naših časnikarjev. Le zakaj pa se ne upiramo pisavi Pariz, Rim, Benetke, Praga, Trst, Dunaj -saj so to tudi ponašena tuja imena! Sicer pa smo celo Maribor poslovenili šele sredi preteklega stoletja (iz Marburga v Mar-i-bor, t.j. današnji Maribor!) - pa še trdno drži! Za vselej, upajmo! Seveda, ne vztrajam; vem, da po tuje izvirno zapisana krajevna imena veljajo v znanosti, v stroki in še v poštnem prometu; v leposlovju (literaturi) pa smemo le najti svojo zgodovinsko identiteto. Saj veljajo po naše povedana tuja krajevna imena, kot mejniki, do koder je segel nekoč naš kulturni interes. Le kdo bi si upal spreminjati Prešernovo »Kompostelje« v Santiago da Compostela ali starinski »Kelmorajn« v izvirno Koln am Rhein? Sem sodi tudi Prešernova oblika M arij no Celje za zgomje-štajerski romarski kraj Mariazell. In ker sem že sredi pisanja o loški deželici, velja povedati, da je tudi najuglednejši in aajzavednejši njen sin Ivan Tavčar pisal v svojih številnih delih dosledno le o brižin-skih škofih, brižinski posesti in o brižinskih podiožnikih. Torej, v literaturi — leposlovju — veljajo še naprej Brižin ali Brižinj za nemški Freising pri Munchnu ... Ker pa moji skromni zapisi ne sodijo v kako žlahtno leposlovje, pač pa ostajajo le na r^vni preprostega krajepisja — bom pač moral, četudi nerad, - ostati pri zgodovinsko in geografsko utemeljeni obliki Freising ali celo Freisingen, s končnico — gen, ki je na Bavarskem in Wtirt- tenberškem močno v navadi Tiibingen, Boblingen, Essli: rendingen, ipd.) VIRI IN LITERATURA Navada je, da pisci koncu svojih del od kod so. črpali podatke, letnice in drugo. No, bom to kar sedajle: 29 letnikov Loških ra; _ pomen j a pravi- rudnik poda slavju 1000-letnice letnice Loskeis gospostva — v letu 1972 — je * Glasu objavil prof. dr. Pavle Blairus celo vrsto zapisov o zgodovinske: razvoju Škofje Loke in njeness ozemlja; leta 1973 je izšlo istega avtor; temeljito delo (obsežna knjiga s 5Š strani) Škofja Loka in Loško gospostvo); leta 1936 sta dr. Rudolf Andrejka in prof. France Planina objaviia dele Škofja Loka in njen okraj v kft gospodarskih in kulturnih prizadevanj ; leta 1962 je prof. France Planici objavil krajepisno delce Poljanska in Selška dolina; leta 1956 je prof. France Pi&ntri napisal turistični vodnik po Šk«? Loki, Selški in Poljanski dolini; in še in še bi lahko, našteval v~je raztresene v glavnem po strokov«" časopisju in revijah; omenim -izčrpne vodnike na Blegoš, Ratit-> vec in Lubnik ter brošurico o Dni gošah. Seveda pa ne gre pozabiti na S-venski krajevni leksikon, kjer je x zaglavju o Škofji Loki in o Logate-:. pisec teh zapisov našel obilico podatkov. RADOZNALI BRALCI Ves ta zapis velja prav niift-Saj sem nekajkrat s.-ši da bi radi brali še o tem -onem. A, kar je že zapisano, in ssor z zanesljivo strokovno roko, res kaže še ponaivljati ali celo prepisovati. V navedenih virih radozru bralec podrobneje izve vse, take zgodovini kot o sedanjem razve.. Škofje Loke. Pisec teh zapisov pa bo raje tud poslej hodil po še ne izhojenih potvc* dvajsetletno pisanje »O goren■ krajih in ljudeh« — ko hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti... (kot Zupančič v Dumi) Seveda, če mi že prej roka > resom ne bo omahnila ... KOMPAS JUGOM AvtJi K0MPAS0V0 PRVOMAJSKO SREČANJE Za Kompasovo srečanje na Crve-nem otoku pri Rovinju je veliko zanimanje in na voljo je le še nekaj prostih mest. Ne odlašajte s prijavo! OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH >•„ „ Zicnfii Loki ne le da ne i*e škof ju Loku - VFrankovem naselju v^oj Q dva ( do, koliko nor,h blokov naj ^ Postamii^-- enkrat p .. . (]ič tri, tudi kanalizacija ni točno l vSkotji loki * •«- < enkrat predlagajo dva, dru-i . Najprej so gradbinci razši- iaru sporočili delavci RTC Krivec. Ogenj je zajel od 700 do 1000 kvadratnih metrov površine, vendar so požar hitro zadušili. V nedeljo, 17. aprila, je malomarno odvržen ogorek zažgal 3 hektare travne površine v Planicah pod Zagrebško planino nad Jesenicami, ogrozil pa je tudi nekaj mladega smrekovega nasada. Škoda znaša 25.000 dinarjev. Istega dne je zagorelo v kraju Mirca nad razgledno potjo blizu Jesenic. Pogorelo je 70 kvadratnih metrov travnate površine. Pri starem gradu v Bistrici pri Tržiču pa so se z ognjem igrali otroci, ki so pekli jabolka. Pogorelo je 500 kvadratnih metrov grmičevja in suhe trave. D. Z. Poklic brez prave veljave Varnostnik katerega delo je po odgovornosti in zahtevnosti Omahnil pod vlak ^nio&tnik, Kaieijsg prenizek osebni dohodek, r *«nala enako m.družbenega priznanja - Na S* bi" ^trebova.i vsaj še 50 varnostnikov, vendar za to PEŠEC UMRL V BOLNIŠNICI Za posledicami hude prometne nesreče, ki se je zgodila 9. aprila v Britofu, je v nedeljo v ljubljanskem Kliničnem centru umrl ranjeni pešec Anton Jelar. Jelarja je povozil voznik osebnega avtomobila Boris Leskovar. POVZROČITELJ POBEGNIL Breg ob Bistrici — 46-letni kolesar Albin Golmajer, doma z Brega ob Bistrici pri Tržiču, je v jjetek, 15. aprila, peljal od Retenj proti Bregu. Iz nasprotne smeri je z avtom pripeljal neznan voznik po sredini ceste in kolesarja zbil. Ta je obležal nezavesten s hudimi poškodbami, ob njem pa kolo, na katerem so očitni znaki zelene barve tujega vozila. Ranjenca so odpeljali v tržiški zdravstveni dom, od koder so ga poslali v jeseniško bolnišnico. Storilca še niso izsledili, vendar za njim poizvedujejo. IZSILIL PREDNOST VKRIŽIŠCU Kranj — V petek, 15. aprila, se je na regionalni cesti Škofja Loka — Kranj zgodi1! prometna nesreča, ker je voznik tovornjaka pri zavijanju levo izsilil prednost osebnemu avtomobilu. Voznik tovornjaka Branko Vodopivec, star 23 let, iz Ilirske Bistrice, je v semaforiziranem križišču pri Delavskem mostu zavijal levo. Semafori niso delali, zato je imela prednost voznica osebnega avtomobila Zdenka Pečnik iz Kranja, ki je peljala naravnost. Vodopivec njene prednosti ni upošteval. V križišču sta vozili trčili. Voznica Pečnikova je utrpela lažje telesne poškodbe, škode na vozilu pa je bilo za 58.000 dinarjev. V OVINKU S CESTE Preddvor — Na poti od hotela Bor proti Preddvoru se je v nedeljo, 17. aprila, ponesrečil voznik osebnega avtomobila Mirko Ahčin, star 37 let, doma z Brega ob Kokri. V ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal naravnost in trčil v drevo ob cesti. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, prav tako sopotnica Živa Lavrič, stara 40 let, drugi sopotnik Ivan Ižman, star 38 let, iz Ljubljane, pa je bil huje ranjen. NEPREVIDEN OTROK NA KOLESU Srednja vas - V nedeljo, 17. aprila, se je v Srednji vasi pri Šenčurju - zgodila prometna nesreča zaradi prehitre vožnje voznika osebnega avtomobila in neprevidne vožnje- kolesarja. 21-letni voznik osebnega avtomobila Janez Šest iz Kranja je pripeljal z Luž. V Srednji vasi je z dvorišča nenadoma pripeljal na kolesu otrok, 6-letni Jure Bogataj. Kljub zaviranju ga je voznik zadel in zbil po cesti. Otrok je bil v nesreči huje ranjen. d £ ^»renjskem bi P; ni zanimanja Temeljna organizacija Varnost na Gorenjskem razpolaga s kak.200 Sela* 'ci, s katerimi naj t>i [ potrebe številnih uporabnikov v v.rih Gorenjskih občinah (Skotja Ua ni vključena, v temeljno Organizacijo v Kranju), lo je HV:no premalo, zato s. delavci pri arnosti težko krojijo prosti čas m -ne dopuste. Temeljna organizama si mora pomagati s študenti ali ~.-upxni pogodbenimi delavci, da a j deloma zadosti up orabnikom. ij tolikšne potrebe po var-cih, skoraj IS-odatotna fluk-ija m nenehno pomanjkanje fctnega kadra, ni nobena skriv- Kdobi si r.amrečželelpoklic noja veliko nočnega dela, odmer toalo prostega časa. ob nedeljah * Praznikih praviloma zahteva več ^^kot ob delavnikih, odgovornost .zahtevnost pa sta plačani z 8.00U rne?čnega osebnega ^ .......| .......... ^odka. Zato m «ud:nemu znanju iz gasilstva, civilne s zato ni čudno, da bežijo od slabo plačanega dela. Varnostnike smo še vedno vajeni gledati skozi stara očala, čeprav je njihovo delo zadnja leta zaradi tehnološkega razvoja varnostnih naprav zahtevnejše in terja tudi več strokovnosti. Danes tovrstne kadre tudi skrbneje izbirajo, saj na varnostnikih sloni skrb za premoženje v tovarni ali ustanovi, tedaj ko ni v objektu nikogar drugega. Skrbnejša kadrovska politika in tudi ostrejša disciplinska merila pri varnosti so zadnja leta pokazala otipljive rezultate. Varnostnik namreč ni več tista pasivna oseba, ki le s svojo navzočnostjo čuva družbeno premoženje, temveč je postal vsestransko usposobljen delavec, ki preprečuje zlorabo varovanega objekta in onemogoča nastanek škode. Varnostniki so se izkazali v požarih, povodnjih, preprečili so nič koliko tatvin, kar je vse pripisati njihovemu strokov - Podnart — Na železniški postaji v Podnartu še je v soboto, 16. aprila, ponesrečil 31-letni Marjan Bratko-vič z Jesenic. Bratkovič je skušal stopiti na vlak, ko le-ta še ni ustavil. Ker je bil potnik že sicer nekoliko majavih nog, je pri vstopanju izgubil ravnotežje, z' glavo omahnil ob vagon in padel, tako da mu je vlak peljal čez nogo. Ranjenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico na Jesenice. S SODIŠČA Za večjo prometno varnost Najmlajši v prometu Vsi si želimo, da bi bili predšolski otroci kar najbolj varni v prometu, da bi se samostojno in varno vključevali vanj. Seveda si želimo tudi, da bi bili kar najmanjkrat povzročitelji prometnih nezgod. Za varno vključevanje najmlajših v promet si prizadevajo tako-starši kot tudi vzgojiteljice in varuhinje v vseh oddelkih vzgojnovar-stvenih ustanov. V vzgojnovarstvenih organizacijah je prometna vzgoja obvezen del vzgojnega programa, ki ga vzgojiteljice izvajajo skozi vse leto. Na pobudo komisije, ki deluje v okviru Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in Vzgojnovarstvene organizacije Kranj bodo v vseh oddelkih vrtcev in malih šol v aprilu prometni vzgoji posvetili še posebno pozornost. Vzgojiteljice bodo organizirale različne dejavnosti na prostem, kot so razni ogledi, sprehodi, igre in vključevale vanje elemente prometne vzgoje. Usmerjale bodo otroke v pravilno ravnanje v prometu. Otroci si bodo ogledali tudi film o varnosti otrok v prometu, seznanili se bodo tudi s »kresničko«. Ta odsevni obesek bodo dobili mali šolarji in ga seveda začeli tudi uporabljati. V oddelkih malih šol v vrtcih in izven bo otroke obiskal prometni miličnik, jih seznanil z vlogo miličnika v prometu in seveda odgovarjal na vsa vprašanja malih radovednežev. Vzgojiteljice pa bodo v vrtcih uredile tudi kotičke za starše na temo — poskrbimo za varnost naših najmlajših. Francka Kostič Šolarji se znajo obnašati v prometu Matjaž Zupan iz osnovne šole Staneta Žagarja in Tomaž Pleša iz šolskega centra Iskra bosta zastopala kranjske učence na republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu — Na šolskih tekmovanjih letos sodelovalo že prek 8300 učencev Kranj — V soboto je bilo pri osnovni šoli Bratstva in enotnosti na Planini občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Na šolskih, ki so bila pred njim, je sodelovalo prek 8300 učencev iz kranjskih osnovnih in nekaterih srednjih šol, že drugič pa so razen osnovnošolcev s predmetne stopnje nastopili tudi učenci nižjih razredov. Na občinskem tekmovanju, ki ga je vodil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob izdatni pomoči združenja šoferjev in avto-mehanikov, delavcev milice ter mentorjev v šolahje sodelovalo dvanajst ekip iz osnovnih šol in šest ekip iz srednjih. Tekmovanje je zajemalo reševanje prometnih testov, ocenjevalno vožnjo s kolesi v prometu po ulicah okoli osnovne šole Bratstva in enotnosti ter spretnostno vožnjo s kolesi — srednješolci so vozili s kolesi z motorjem — na poligonu. Zadnji del je tekmovalcem povzročal največ težav, medtem ko so se pri reševanju testov in vožnji v prometu odlično znašli. Med ekipami iz nižjih razredov osnovnih šol je bila najboljša osnovna šola Franceta Prešerna, posamično pa Sandi Oblak iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja Šenčur. 'V tretji skupini učencev osnovnih šol se je najbolj izkazala ekipa šole Simona Jenka in njen učenec Sandi Demšar, v četrti skupini pa osnovna šola Franceta Prešerna in Matjaž Zupan iz osnovne šole Staneta Žagarja. Vseekipni osnovnošolski zmagovalci so bili učenci iz šole Franceta Prešerna. Med srednješolci je največ znanja in spretnosti pokazala prva ekipa kranjske gimnazije, med posamezniki pa Tomaž Pleša iz Iskrinega šolskega centra. Matjaž Zupan in Tomaž Pleša bosta tudi predstavljala kranjske učence na republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki bo to soboto, 23. aprila, v Ljubljani. Spretnostna vožnja na poligonu je tekmovalcem delala največ preglavic. Foto: H. J. Vzporedno s tekmovanjem je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj razpisal še natečaj likovnih in literarnih izdelkov na to temo. Sodelovali so učenci iz šestnajstih osnovnih šol.. Po tri najboljša dela z razredne in . predmetne stopnje so bila nagrajena- H. J. Spremenjena kazen Metodu Trobcu saj na nočnega ^vaja in vratarja družba še vedno ^ malce zviška. Če se mladi že ^ in postanejo varnostmki Hbjo tu samo dokler se jim nc dobiti po dohodku in družbi veliavi primernejšega dela. ^n^napre^ovanja sc> pritem -i« skromne, ker varnostna služba Jerebuie pretežno operat vne r.cein le malo nadzornikov. SCe tovarne imajo organ, zi- >o lastno varnostno službo, tem Mavcem pa ukroje dohodek po "brniških merah. V primerjavi z Dri Varnosti dobe slednji 3 000 dinarjev mesečno več, dobno. Nekdanji čuvaj in vratar danes postaja receptor, stražar, varnostnik, gasilec, telefonist... Od varnostnika družba vse več zahteva, daje pa mu še vedno najmanjši osebni dohodek in mu priznava kaj malo veljave. Osebni dohodek bi moral biti večji, vsaj v višini republiškega povprečja, predlagajo pri Varnosti. Želijo pa tudi, da bi se na Gorenjskem ta služba enotno urejala, saj ima temeljna organizacija Varnosti pred tovarniškimi varnostnimi službami nekatere prednosti: strokovnost, nadzor, izobraževanje, stroga zdravstvena me-enotno organizacijo in nena- rila, zadnje tudi uradnost. D. Z. Žlebir Višje sodišče v Ljubljani je spremenilo sodbo Metodu Trobcu, lani obsojenemu pred kranjskim temeljnim sodiščem na smrtno kazen zaradi umora petih žensk. Smrtno kazen so spremenili v kazen dvajsetih let zapora. Razlogi za takšno spremembo kazni, na katero se je pritožil Trobčev zagovornik, je višje sodišče našlo v stopnji kazenske odgovornosti obtoženca. Ko so lani septembra na drugem ponovnem sojenju psihiatri razlagali Trobčevo hudo moteno osebnost, so menili, tako kot sicer že na prv^m sojenju, da ni duševno bolan, prav tako pa tudi zdravljenje z elektrošoki ni moglo poškodovati možganov tako, da bi bilo to zanj usodno. Spoznali so ga za izjemno moteno osebnost, vendar ne v toliki meri, da bi bile izključene ali bistveno zmanjšane njegove možnosti razumeti pomen njegovih dejanj in imeti v oblasti ravnanje v času umorov. Sposobnost obvladanja je bila sicer v času dejanj pri Trobcu znatno zmanjšana, sposobnost razume- vanja pa neznatno. To je bil razlog za spremembo višine kazni, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče, medtem ko je bila sicer sodba v ostalih delih potrjena. Višje sodišče je ugotovilo, da je sicer v objektivnem smislu pri Trobcu šlo za najvišjo stopnjo odgovornosti, vendar pa ne v subjektivnem smislu, saj ni šlo za najvišjo stopnjo prištevnosti. Sodba še ni pravnomočna. Popravek V zadnjem Glasu smo poročali o vozniku tovornega avtomobila, ki je na Jesenicah podrl semafor in se nato z vozilom zaletel še v drevo v gozdu, kjer je vozilo pustil in odšel neznano kam. Pomotoma smo zapisali, da je dejanja kriv Branislav SavkiČ, pri Integralu zadolžen za tovornjak, kar pa ne drži. Savkič je vozilo parkiral na parkirišču pri Integralu, od koder ga je neznanec vzel in ga v dvakratni nezgodi poškodoval. Za storilcem še poizvedujejo. Za neljubo napako se opravičujemo. Gorenjska nočna kronika DO ZOB OBOROŽEN Vratar jeseniške Železarne je prvi opazil moškega, ki se je v večernih urah oborožen sprehajal po Jesenicah. Ker je grozil z revolverjem, ga sprva niso mogli prijeti. Sele po dveh urah je naj-pogumnejšim uspelo, da so moža razorožili. S sabo je nosil domala popoln arzenal: poleg naperjene pištole še dva revolverja na boben, polne žepe municije in nož. BREZUPEN BEG PRED NOŽEM Zadnjič stajo dva pujska, ki bi se bila verjetno rada izognila nožu v tržiški klavnici, mahnila v beli svet. Dragoceno pečenko na štirih nogah so ujeli, ko se je razgledovala okrog tovarne RPT. Krvavi usodi tako nista ušla. PLAČAL Z BATINAMI D. Ž. se je minuli teden s tak sinjem pripeljal iz Ljubljane v škof joLoko. Račiin je bil znatno večji kot bi bil na avtobusu, zato ga ni bil voljan poravnati. Tudi taksist v tej draginji ni vajen brezplačnih prevažanj, zato je neizprosno terjal znesek, ki ga je pokazal tak si me ter. Namesto denarja jih mu je dal D. Z. nekaj po nosu, za kar se bo moral zagovarjati. TRDOŽIV KOT MAČKA Pred trgovino na Hrušici je pijan možak padel prek ograje. Čeprav ni bila ravno nizka, se trdoživcu ni nič zgodilo. Komentiramo Uspešna sezona plavalcev Triglava KRANJ - Plavalci kranjskega Triglava so v vseh kategorijah nacivse uspešno zaključili zimsko plavalno sezono 1982—83. Dosegli so vse tisto, ker so načrtovali za" to sezono. Domači in mednarodni uspehi so se vrstili in spet potrdili tisto, kar smo že večkrat zapisali: plavalci Triglava so še vedno najboljši plavalni koletiv v državi. V zimski sezoni 1982—83 so tekmovalke in tekmovalci Triglava osvojili člansko moštveno prvenstvo SFRJ in SRS Slovenije, pionirji B so republiški prvaki, člansko in pionirsko moštvo pa sta osvojile slovenski plavalni pokal. To so bile najboljše moštvene uvrstitve, ki so bile načrtovane. Na državnih posamičnih pionirskih prvenstvih so Triglavani osvojili kar devetnajst naslovov, en državni naslov za starejše pionirje, devet mladinskih in petnajst članskih. Skupno so torej v vseh teh konkurencah povzpeli kar triinštiridesetkrat na najvišjo jugoslovansko plavalno stopnico. Pri tem so osvojili skoraj vse republiške posamične naslove in s tem izboljševali kopico državnih in republiških rekordov za vse te plavalne kategorije. Izstopali so Mateja Kosirnik, Andrej Marenčič, Aran Jocič, Zala Kalan, Stojan Jocič, Boštjan Marenčič in Zoran Bešter. Za njimi prihaja mnogo obetajoči mladi plavalni rod. V svojih vrstah ima plavalni klub Triglav brata Boruta in Darjana Petriča, ki sta v svetovnem plavalnem vrhu. Da sta res med najboljšimi na svetu, sta že dokazala. Izkazala sta se tudi to sezono, saj sta spet potrdila svojo svetovno raven. Že na evropskem plavalnem pokalu v Gotteburgu na Švedskem sta dosegla izvrstne rezultate. Darjan Petrič je bil na 1500 m kravi z 14:58 drugi in s tem rezultatom je bil drugi plavalec na svetu, ki je to progo preplaval pod petnajstimi minutami. Na tem evropskem pokalu je bil Borut Petrič z odličnim izidom trinajsti na 400 m kravi. Po treh tednih vadbe doma sta brata Petrič nastopila na odprtem mednarodnem prvenstvu Amerike. Borut Petrič je v ZDA postavil na 200 in 400 m kravi dva državna rekorda. Za Borutom ni nič zaostajal tudi Darjan Petrič. Na 800 m kravi je bil drugi z-novim državnim rekordom na tej progi, na 1500 m kravi je bil drugi s časom 15:01 in tretji na 400 m kravi z novim državnim rekordom za starejše mladince. Nato je sledil močan mednarodni miting v Bonnu (ZRN). Tu sta Petriča osvojila dve četrti mesti. Borut na 400 m kravi, Darjan pa na 800 m. Čeprav je zimska sezona zaključena, plavalke in plavalci Triglava trenirajo naprej. Pred njimi je leftna sezona, ki bo bogata z domačimi in mednarodnimi nastopi. Borut in Darjan že trenirata za evropsko prvenstvo, ko bo konec avgusta v Rimu. Kandidata za nastop v Rimu sta tudi Andrej Marenčič za štafeto 4X200m kravi. V septembru bodo v Casablanci (Maroko) mediteranske igre. Poleg že naštetih kranjskih reprezentantov je kandidat za te igre tudi Aran Jocič, na evropskem mladinskem prvenstvu bodo od Triglavanov nastopili še Simon Šolar, Bojan Bešter in Andrej Marenčič. Vsem tem naj bi se na avgustovski članski balkaniadi, ki bo na Reki, priključila še Giacomeli in Karmen Berložnik. Pred prvomajskimi prazniki imajo slovenski reprezentantje Borut in Darjan Petrič, Andrej Marenčič in Mateja Kosirnik šestnajstdnevne priprave v Dolenjskih toplicah, ostali pa deset. Po vrnitvi s skupnih priprav bodo Kranjčani začeli trenirati v kranjskem letnem bazenu. V letni sezoni Triglavani načrtujejo osvojitev članskega jugoslovanskega pokala, vrsto medalj na državnih in republiških prvenstvih in na vseh evropskih prvenstvih dobre uvrstitve in izboljševanje vseh državnih rekordov, v____——— Kolesarstvo Uspešen nastop v Avstriji Zadnje tri dni minulega tedna so se kolesarji kranjske Save tideležili treh dirk v sosednji Avstriji zad^j^h p*ed pomembnejšimi nastopi na etapnih dirkah v Italiji in pred prvo mednarodno na domačih tleh, Alpe-Adrio. S solidno vožnjo in nekaj dobrimi uvrstitvami so Savčjmi dokazali, da so pripravljeni na zahtevnejše preizkušnje. '"'1 ' : '"V". V petek je bil v Celovcu dvoboj med kranjsko Savo in tamkajšnjimi kolesarji, ki bo poslej tradicionalen. Kriterij 30 krogov v skupni dolžini 48 kilometrov in prehodni pokal so dobili Kranjčani s 63:49 v točkah. V soboto je bila cestna krožna dirka v Fehringu. Člani - sodelovali so tudi tekmovalci iz ljubljanskega Roga — so vozili sedem krogov, dolgih 128 kilometrov. Zmagal je avstrijski državni reprezentant Linhart. 2aubi (Rog) je bil četrti, Cuderman 10. in Tunič 16. Kavaš in Zevnik sta pripeljala v skupini, medtem ko sta Ropret in Udovič zaradi okvare koles odstopila. Starejši mladinci so vozili pet krogov (91,5 km). Zmagal je Šebenik (Rog), 6. je bil Pagon, 7. Kregar (oba Sava). Pri mlajših mladincih, ki so peljali dva kroga (36,6 km) je bil prvi Savčan Ziherl. Zadnja dirka je bila v nedeljo v Lass-nitzhoheju. Člani so vozili pet krogov (145 km). Ponovno je zmagal Avstrijec Linhart, 2. je bil Žaubi (Rog), 4. Cuderman, 6. Ropret, Tunič, Kavaš in Udovič so prišli v cilj z glavno skupino, Zevnik pa je odstopil. Starejši mladinci so imeli tri kroge (87 km), najboljši Savčan je bil Pagon na 5. mestu. Med mlajšimi mladinci je krog (19 km) najhitreje prevozil naš Ziherl. Skupščina zaradi skupščine Ljubljana — J^etne skupščine kolesarske zveze Slovenije slovijo po svoji dolgoveznosti. Letošnja, ki je bila pretekli teden in je bila hkrati tudi volilna, pa je najbrž presegla vse dosedanje rekorde. Trajala je polnih šest ur; od štirih popoldne do desetih zvečer. Poročila o delu teles slovenske kolesarske zveze v preteklem letu so bila res lahko dobro izhodišče za izčrpno razpravo in zasnovo konkretnega delovnega načrta za letos. Kljub temu pa razpravljala za svoje predloge — če bi jedrnato povedali samo nove, tehtne, na osnovi katerih bi se dalo graditi nadaljnji kvalitetni razvoj tekmovalnega in množičnega kolesarjenja v Sloveniji — ne bi potrebovali celih šest ur. Da, za prere- kanja, modrovanja, ponavljanja, ki jih je bilo vse preveč v torek in so pokazala, da nekateri funcionarji v republiški kolesarski zvezi še vedno vlečejo vsak na svoje, se pogosto oglašajo k razpravi samo zato, da se pač oglasijo, da jih vsi vidijo. Tak način dela skupščine prav gotovo ne vodi v napredek kolesarstva, ampak je zgolj zapravljanje časa. Lahko bi se mu ogniii, če bi bila skupščina bolje pripravljena. Ce bi organi razen poročil o delu v minulem letu predložili tudi oprijemljive akcijske programe za letos, ki bi jih skupščina morda le malenkostno popravila, dopolnila. Na predsedniškem mestu kolesarske zveze Slovenije je Zdeneta Malija zamenjal Henrik Neubauer. h j Alpinistične novice USPEŠNA ZIMA TUDI ZA RADOVLJICANE Kljub na najbolj ugodnim razmeram za plezanje je bila letošnja zima za radovljiške alpiniste najuspešnejša doslej. V dnevnikih plezalcev se je nabralo nad 200 plezalnih vzponov, pristopov na prek 2000 metrov visoke vrhove, turnih smukov in vzponov v zaledenelih slapovih. Med vzponi v najbolj znanih smereh velja omeniti več vzponov po Slovenski smeri v Severni steni Triglava, Zims!:o v Tošcu, Levi raz v severni steni Velikega DraŠkega vrha (600m, V-VI; Pogačar-Jereb, 2 dni, 2. zimska ponovitev), Grapo ob Sitah (Pogačar-Tavčar in Kersnik-Božič), smer Pastirja Jozla v Nad Sitom glavi (Božič-Stegnar), Domžalsko grapo in Bozovo v Brani (Kocjanova in Jereb). Seveda so plezalci opravili še mnogo lažjih vzponov v Julijcih in Karavan- kdMed številnimi alpinisti, ki so to zimo obiskali Centralne Alpe v Franciji, so bili tudi 3 Radovbičam. Med 5. in 15. marcem so bili tam Zvone Andrejčič, Blaž Jereb in Miro Pogačar; plezala sta samo slednja dva, ker je prvi plezalec zbolel. Jereb in Pogačar sta bila uspešna v smeri Cornuen-Devaille v Les Droites (ED - VI, VI +; 1. jugoslovanska zimska ponovitev). V 1050 metrov visoko steno sta se odpravda 6 marca ob 22. uri, ko sta zapustila kočo Argentiere. Proti jutru sta imela za seboj že polovico smeri. Do tod je bila stena kar krotka, saj je njena naklonina le 55-60" Naprej se je pokazala v vsej svoji mogočnosti in nepristopnosti. Skalni del, ki je poleti kopen, so sem in tja prekrivali mogočni ledeni slapovi in jeziki z naklonino od 70—85*, zaradi krhkega odpadajočega ledu pa je bil drugi plezalec v stalni nevarnosti. Plezalca sta se vseeno po 16 urah plezanja prebila do vrha. Takoj sta začela sestopati po južni strani gore, vendar sta morala na višini 3500 m bivakirati. Naslednji dan (8. marca - op. ur.) sta sestopila v opoldanski vročini pod mogočnimi vrhovi Grandes Jorasses in Drujev prek ledenika Mer de Glace v Chamonix. Cez tri dni sta se Jereb in Pogačar vrnila h koči Argentiere po opremo. Ker je bilo vreme lepo, sta se odločila še za vzpon po Avstrijski smeri v severni steni Les Courtes (800, TD = V). Po 7 urah lepega plezanja v naklonini 55-60 sta prečila vrh in sestopila po severovzhodni steni do koče. Že popoldan sta se s smučmi spustila v dolino. Pri odseku že od konca januarja uspešno poteka alpinistična šola, ki jo obiskujejo tudi pripravniki iz AO Gorje; vodi jo Blaž Jereb. Teoretična predavanja v šoli gredo h koncu, tečajniki pa že pričenjajo s praktičnimi vajami v plezalnem vrtcu na Rodinah. Miro Pogačar Sporočili ste nam Gorenjsko pionirsko prvenstvo v rokometu — V športni dvorani Poden v Škofji Loki je bilo minuli konec tedna prvenstvo v rokometu za pionirje in pionirke. Pri pionirjih je zmagala selekcija Škofje Loke pred rokometaši Preddvora, Tržiča in Jesenic. Med petimi ekipami pionirk so slavile igralke iz Kranja, druga ie bila z enakim številom točk ekipa iz Škofje Loke, tretje Pred-dvorčanke, četrta Radovljica in peti Tržič. Rezultati — pionirji: Škofja Loka : Preddvor 13:9, Jesenice : Tržič 11:16, Škofja Loka : Tržič 15:9, Jesenice : Preddvor 10:17, Jesenice : Tržič 11:16; pionirke: Železniki Radovljica 9:5, Tržič : Preddvor 6:11, Preddvor : Škofja Loka 10:13, Kranj : Tržič 9:2, Škofja Loka : Kranj 5:5, Radovljica : Preddvor 7:9, Kranj : Radovljica 11:5, Tržič : Škofja Loka 2:13, Radovljica : Tržič 7:7, Preddvor : Kranj 0:10. — M. Kalamar Končano tekmovanje v namiznem tenisu — Namiznoteniški igralci so končali tekmovanje na tretjih športnih igrah delavcev škofjeloške občine. Tretjič zapored je slavila prva ekipa Loške tovarne hladilnikov pred Jelovico, EGP in Gorenjsko predilnico. Med članicami so tokrat zmagale igralkeZdravstvenega doma iz Škofje Loke pred Gorenjsko predilnico, Iskro iz Železnikov in upravnimi organi občinske skupščine. Tekmovanja se je udeležilo 18 moških in 9 ženskih ekip. — J. Starman Škofjeločan Oblak trikratni prvak - Na gorenjskem prvenstvu v karateju za člane in članice v Škofji Loki so poleg domačinov nastopili še tekmovalci obeh kranjskih klubov in iz Radovljice. Največ odličij so na prvenstvu osvojili člani škofjeloškega kluba. Njihov tekmovalec Oblak je postal trikratni gorenjski prvak. Rezultati - člani - lahka: 1. Štefe, 2. Mohorič (oba Radovljica), 3. Žibert (Ju-gokaj Kranj) in Cero (KK Kranj), pol-srednja: 1. Oblak, 2. Omič (oba Škofja Loka), 3. Kunčič (Radovljica), srednja: 1. Biščevič (Škofja Loka), 2. Kocijančič (Radovljica), 3. Cadež in Hari (oba Škofja Loka), poltežka: 1. Mahmutovič (KK Kranj), 2. Legat (Radovljica), absolutna: 1. Oblak (Škofja ,Loka), 2. Legat (Radovljica), 3. Omič (Škofja Loka) in Kocijančič (Radovljica); kate — člani: 1. Oblak (Škofja Loka), 2. Mohorič (Radovljica), 3. Hari (Škofja Loka); kate - članice: 1. Žvokelj (KK Kranj). Obenem je bilo v Škofji Loki tudi pregledno tekmovanje za pionirje in pionirke v katah. Pri pionirjih je zmagal Milič iz Kranja in pri pionirkah Podnarjeva iz Škofje Loke. — I. Prašnikar Mladi šahisti na gorenjskem prvenstvu - Konec minulega tedna je bilo v Škofji Loki gorenjsko prvenstvo v šahu za pionirje in pionirke. Nastopilo je 38 mladih šahistov. Prvaka starejših skupin sta se uvrstila na slovensko prvenstvo, ki bo 23 aprila v Žalcu. Rezultati - starejši pionirji: 1. Matej Sušnik (Lucijan Seljak - Kranj), 2. Marko Pazlar (Prežihov Voranc - Jesenice), 3. Franci Simnic (Anton Tomaž Linhart - Radovljica); starejše pionirke: 1. Irena Ravnik (Gorenjskega odreda - Žirovnica), 2. Vika Marušič (Prežihov Voranc - Jesenice), 3. Mateja Bernik (Anton Tomaž Linhart - Radovljica); mlajši pionirji: 1. Andrej Gazvoda (Lucijan Seljak - Orehek), 2. Marko Slamnik (Gorenjskega odreda - Žirovnica), 3. Sebastijan Bunič (Bratstvo-enotnost - Kranj), mlajše pionirke: 1. Irena Peneš (Bratstvo-enotnost - Kranj), 2. Nadja Svetlin, 3. Eva Bešič (obe Prežihov Voranc - Jesenice). Zmaga Jokovića - Na hitropotez-nem turnirju šahovskega društva Kranj za mesec april je sodelovalo 28 šahistov. Zmagal je Dušan Jokovič z 9 točkami pred Deželakom 7,5, Simončičem in Logarjem po 7. Po štirih turnirjih za pokal Kranja vodi Jokovič s 34 točkami pred. Deželakom 31, Uletom 29 in Logarjem 24 točk. Naslednji turnir bo 26. apnla v počastitev praznika OF in l.^maja. Turnir tržiških šahistov - Šahovsko društvo Tržič je pripravilo v društvenih prostorih v domu Petra U zarja v Bistrici pri Tržiču hitropotezni turnir za mesec april. Sodelovalo je 18 šahistov, med katerimi je zmagal Srečo Mrvar s 14 točkami. Boris* Kogoj, Ivan Ravnik, Dušan Bo.štar in Stane Valjavec pa so zbrali po 12,5 točke. Prihodnji turnir bo v začetku maja. - J. Kikel Tekmovanje stražiških šolarjev -Šolsko športno društvo na osnovni šoli Lucijana Seljaka ie pripravilo šolsko prvenstvo v veleslalomu, smučarskem teku in plavanju. Tekmovalo je 462 učenk in učencev. Veleslalomski prvaki so postali Barbara Janša, Rober Lamovšek, Simona Ja-vornik, Žiga Bajt, Vesna Česen, Robi Tomše, Barbara Javornik, Rok Poni-kvar, Alenka Tepina, Andrej Stavrov, Marija Hafner, Matej Rančigaj, Darja Subic, Jani Gra.šič in Andrej Stavrov. V teku na smučeh so bili najhitrejši Petra Bašar, Klemen Lotrič, Urška Mam in Borut Nunar. Zmagovalci v plavanju pa so postali Rok Jus, TomaŽ Burjek, Mateja Dežman, Aleš Ogrinc, Maja Sedej, Igor Draksler, Ema Pintar, Primož Batistič, Sabina Benedik, Aleš Fajfar, Barbara Rozman, Vasja Držak, Irena Hafnar in Jure Zager. — B. Vitas Prijave za občinsko nogometno prvenstvo Tržič — Nogometni klub Tržič bo tudi letos pripravil občinsko prvenstvo v nogometu. V ligi lahko sodelujejo ekipe osnovnih sindikalnih in mladinskih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih združenj občanov. Prijave sprejema prireditelj danes, v torek, od 17. do 19. ure ter do četrtka, 21. aprila, do 18. ure, ko bo v klubskih prostorih tudi sestanek vodij ekip in žrebanje. J. Kikel Naši športni delavci Jani Grilc: V Kranju dobro • 1 1 • W w izhodišče KRANJ - Smučarski skakalci kranjskega Triglava so to sezono dokazali, da so spet najboljši skakalni kolektiv v državi, saj so osvojili moštveni državni naslov. Tudi v Sloveniji so najboljši, saj je moštvo članov osvojil slovenski pokal, mladinci, pionirji in cicibani pa so bili najboljši v moštvenem delu za pokal Kokte, delovne organizacije Slovina iz Ljubljane. Prav mladinci in pionirji ter cicibani so bili v tej sezoni steber tega smučarskega skakalnega kolektiva iz Kranja. Nemalo zaslug pri vseh teh uspehih imajo tudi Triglavovi amaterski trenerji in seveda poklicni trener Sandi Ćimžar. Vsekakor je prav prijetno presenečenje delo v Cerkljah, kjer ima Triglav svojo skakalno sekcijo. Tu že štiri leta skrbi za delo z mladimi skakalci štiriindvajsetletni Jani Grilc, ki si je svoje trenersko znanje usposobd na seminarjih, ki jih je organizirala fakulteta za telesno kulturo iz Ljubljane in pod vodstvom znanega trenerja Zdenka Remza iz CSSR in naših priznanih skakalnih strokovnjakov. »S skoki sem se pričel ukvarjati leta 1974 kot tekmovalec. Vendar sem zaradi poškodbe po dveh letih moral skakanje zaradi poškodbe kolena opustiti. Po prihodu iz JLA pred štirimi leti sem pričel delati kot trener v okviru SK Triglava v Cerkljah. Dobil sem petnajst mladih fantov, s katerim delam. Ze prvo leto so ti fantje pokazali veliko zagnanosti in volje do dela,« pravi Jani Grilc, ki je že priznani skakalni strokovnjak. Pri svojem delu ste vsekakor naleteli na težave. S kakšnimi ste se srečevali v teh letih? »Problemi so nastali prav zaradi tega,ker smo trenerji razpeti na prevelike starostne razlike med tekmovalci. Težko je vsem prilagoditi treninge in nasploh vadbo. Tako delo vsekakor težje prinaša rezultate. Iz leta v leto se namreč baza tekmovalcev močno širi in je po najvišjih uvrstitvah vse težje poseči. 2e lani smo zato sestavili pionirsko selekcijo, ki jo vodim s pomočjo Vida Peternela in Vinka Bogataja. V delo sta vključena še Bojan Kejžar in Miro Pe-ternel. Ta dva bosta v prihodnji sezoni delala z najmlajšimL Za mladince in člane pa kot poklicni trener skrbi Sandi Čimžar. Prav Sandi Čimžar je letošnjo in sezono z mladinci dosegel ii uvrstitve. Kaže, da imate v Kranju obetajoči skakalni rod? »Vsekakor vsi ti uspehi kažejo na to. v Kranju je res trenutno odlično izhodišče za sledeče sezone. V mladinskih, pionirskih in mlajših vrstah je precej odličnih tekmovalcev, kar priča tudi zmaga v pokal,u SRS, ki je bila dosežena z veliko, točkovno prednostjo. Prav njim se bo treba v bodoče še bolj posvetiti in z njimi pravilno in trdo delati. Škoda je le, da tega uspeha niso v polni meri dopolnili še člani. Prepričan sem, da so nekateri od njih spo> sobni doseči več kot so pokazali prav to sezono. Vsekakor si bomo vsi prizadevali, da bi bila olimpijska sezona še uspešnejša kot je bila ta.« Kateri skakalci so po vašem mnenju to sezono pokazali največ? »Pri mladincih sta v tej sezoni veliki napredek in uspehe pokazali Tomaž Dolar in Martin škr-ianc, pri pionirjih je izstopal Jote Smid, Tomaž Mubi, Janez Glo bočnik in Zoran Kešar pri mlajših pionirjih ter Marjan Jagodic, Tomaž Knafelj in Boštjan Zupan prt cicibanih. Ob koncu bi se rad zahvalil delovni organizaciji IKOS. ki mi nudi nekaj izrednega dopusta, da tako lažje delam kot trener. Zavedam se, da je ob delu in študiju (Jani Grilc pri DU končuje srednjo ekonomsko šolo, o. p) težko uskladiti treninge v vrhunskem športu.« D. Humer .j Gorenjci v ligaških tekmovanjih VATERPOLO - Na startu letošnje prve zvezne vaterpolske lige je kranjski Triglav gostoval v Šibeniku in Zagrebu. V obeh srečanjih so Kranjčani doživeli visoka poraza. Izida - Solaris : Triglav 19:7 (4:1, 6:2, 5:2, 4:2), Mladost : Triglav 17:8 (4:2, 3:1, 4:4, 6:1). V tretjem in četrtem kolu Triglav doma gosti Jadran iz Splita in Kotor. NOGOMET - V slovenski nogometni ligi je kranjski Triglav gostoval v Sežani kjer je bil gost domači enajsterici Jadran-Tabor. Po dobri igri so iztržili točko. V SNL-zahod so Jeseničani doma premagali goste iz Kočevja. Izida - Jadran-Tabor 1:1 (1:0), Jesenice : Kočevje 1:0 (0:0). Para prihodnjega kola - Triglav Izola, Bela Krajina : Jesenice. ROKOMET - V drugi zvezni ženski rokometni ligi so Preddvorčanke na domačem igrišču morale prepustiti točki puljski Areni. V ženski republiški ligi so bile na domačem igrišču poražene tudi Dupljanke, medtem ko sta bili srečanji Podravka : Alples in Peko : Polane prfe-loženi. V moški II. ZRL je Jelovica iz Škofje Loke na domačem igrišču remizaralo s Šoštanjem, Tržiški Peko pa je z dobro igro v republiški ligi premagal moštvo Prul. Izidi - ženske - Preddvor : Arena 14:20 (7:11), Duplje : Šmartno 18:23 (12:13), moški - Jelovica : Šoštanj 29:29 (13:12), Peko: Prule 21:18 (9:7). Pari prihodnjega kola - ženske -Alples : Zamet, Branik : Preddvor, Poudarek množičnim prireditvam Šmartno : Peko, Radgona : Dujte moški - Dubovac : Jelovica, Miner^ Peko. ODBOJKA - V prvi zvezni ligi B f odbojkarji Bleda na gostovanju v M eN morali priznati premoč domačemu n** štvu, medtem ko so Gorjanke v reputviš* ligi izgubile z Ragozo. Para zadnjega kola — moški - Bi* : Pokrajac, ženske — Gorje : Meriš" KEGLJANJE - V moški repur^ ligi so Kranjčani tokrat gostovali v Ljubljani, kjer so z dobro igro premagali š«?V:r rico ljubljanskega Tekstil-Slovan. Izid - Tekstil-Slovan 5293:5388. V ar slednjem kolu moški Triglava na mačem kegljišču gostijo Radenska ženske pa se bodo pomerile s Kamr.:-čankami. »Triglavski smuk« po 30 letih? Kranj - Pred 30 leti, 12. aprila je Gorenjska smučarska pod z ve za tvar-^ ravala izpod Rži speljati »Triglava smuk«. Prireditelji in tekmovalci so h-že zbrani v Krmi, ko je iz doline pri*:* -' vest, da je umrl revolucionar in jmsi«* Boris Kidrič. Zaradi žalovanja je bik1 takrat tekmovanje odpovedano. Tako kot se je sklenila življenjska p* Borisa Kidriča, tako se je končala prireditev »Triglavski smuk«. Letos višajo planinska društva izvesti to tekn^ vanje, vendar ne v obliki, kot je zamišljena pred 30 leti. Organizacijo > morala prevzeti smučarska ali planini zveza oziroma športna organima Smuk i>a bi morali posvetiti ustvari nove Jugoslavije Borisu Kidriču. Ca n; Cerklje - Na rednem letnem občnem zboru športnega društva Krvavec Cerklje so pregledali delo v minulem letu, ko je društvo praznovalo 30-letnico, in sprejeli obširen program za letos. Društvo se vse bolj usmerja v organiziranje množičnih prireditev - pohodov, smučarskih tekov in partizanskega mnogoboja. Pripravili bodo peti smučarski tek »Po poteh Gorenjskega odreda«, športniki pa se bodo udeležili tekmovanj v rokomet J, košarki in kegljanju. Društvo, ki združuje že preko 250 članov iz petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, dobro sodeluje s še živečim borci Gorenjskega odreda in z osnovno šolo Davorin Jenko. Na občnem zboru so trem učencem, ki so na razpis poslali najboljše spise o našem narodnoosvobodilnem boju, podelili knjižne nagrade. Prejeli so jih Mirko Žarkovič, Marta Zorman in Mojca Plevel. Občni zbor so sklenili z ogledom filma o četrtem cerkljanskem teku. J. Kuhar Finale atletske lige Kranj - Atletski klub Triglav m odbor za šolska športna društva pri Zws telesnokulturnih organizacij Kf«U P rejata v četrtek, 21. annla, s 6 uri v športni. avorani na Plaa« SkokrvteS 30 m metu medicinke — ^fP^J K prejeli diplom«, » 1*1 le tudi majico. Za naj klub Triglav SepokazaUcj.) TOREK, 19. APRILA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN O ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. Kranj Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Kandidat mora poleg pogojev iz 511. čl. ZZD izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo organizacijske, elektrotehnične, ekonomske ali pravne smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj, - daje samostojen, ustvarjalen, uspešen pri dosedanjem delu, - daje moralno Dolitično neoporečen Predpisana strokovna izobrazba se lahko nadomesti z z delom pridobljeno delovno zmožnostjo. Mandatna doba traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: DO Elektro Gorenjska, n. sub. 6. Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JLA 6, za razpisno komisijo. 0 izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v TOZD GOSTINSTVO KRANJ 1. VODJE STREŽBE 2. 2 NATAKARJEV (za določen cas) 3. 2 KUHARJEV (1 za določen cas) i 2V^MOEŽNIHDEUVVCEV ZA BIFE Kranj oziroma Tržič (za določen cas) TOCAJA T. ?FOM0»Kk DELAVK V BIFEJU T - srednja hotelska šola ali VKV natakar, m _ 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2. - gostinska šola smer natakar, _ 2 leti delovnih izkušenj, , . n _ znanje enega tujega jezika, poskusno delo 2 meseca tod 3 - gostinska šola smer kuhar in 1 leto delovnih izkušenj, ' _ poskusno delo 2 meseca pod 4 _ KV vodovodni instalater in 2 leti delovnih izkušenj, ' _ poskusno delo 2 meseca pod 5., 6. in 7. - pomožen gostinski delavec z 1 letom delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec teSeSe sladcdeda. *« " ^ TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ za DE Kranj ^SkaVza^estnVpfomet, 2 voznika za zamenjavo v medkrajevnem prometu, 2 voznika na relacijo Trzic, voznika za relacijo Golnik 2 SPREVODNIKOV za DE Škof j a Loka 5 VOZNIKOV AVTOBUSA 2 SPREVODNIKOV za DE Radovljica 2 VOZNIKOV AVTOBUSA Pr ' voznika- — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, _ i—2 leti delovnih izkušenj od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo 3 mesece Pogoji za sPrev0t*n_|^)"semletka, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece KanHiAati nai imajo stanovanje v bližini delovne enote za katero se Povijajo Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. nonudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni uo Si kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu Peščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. NOV PRODAJNI CENTER MUDINJA V CELJU KMALU ODPRT Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Razpisni komisiji Delavskega sveta Industrijskega kombinata Planika Kranj in DS DSSS Planika Kranj razpisujeta na podlagi določb 125. in 126. čl. Statuta Industrijskega kombinata Planika Kranj, in 14. čl. Statuta DSSS, ter razvida del in nalog DSSS dela in naloge individualnega poslovodnega organa kombinata in delavcev s posebnimi pooblastili: 1. DIREKTORJA KOMBINATA 2. VODENJE SPLOŠNO KADROVSKE SLUŽBE 3. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Za direktorja kombinata je lahko imenovana oseba, ki poleg 511. člena ZZD izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. imeti mora visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri ali čevljarsko strokovno šolo v Pirmassensu in najmanj 5 let uspešne prakse na odgovornejših delih in nalogah. Biti mora vsestransko razgledan, samoiniciativen, odločen in gospodaren Imeti mora vodstvene, organizacijske in koordinacijske sposobnosti ter lastnost dobrega gospodarjenja. Obvladati mora nemški ali angleški jezik. Pri pripravljanju in izvrševanju zadev za usklajevanje poslovanj temeljnih OZD in DSSS mora z ustreznimi presojami skrbeti za zagotavljanje napredka in optimalnih rezultatov TOZD in kombinata kot celote 2. imeti mora visoko strokovno izobrazbo pravne, organizacijske ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organiziranja. Biti mora moralno in politično neoporečen in izkazovati mora uveljavljanje samoupravnih odnosov 3. imeti mora visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, sposobnost vodenja in organiziranja. Biti mora moralno politično neoporečen in izkazovati mora uveljavljanje samoupravnih odnosov. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21., v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« z navedbo del za katera se kandidat prijavlja, v 15 dneh po objavi razpisa. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključnem razpisu. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisije za kadrovske zadeve objavljajo prosta dela oziroma naloge v naslednjih TOZD: I. TOZD RAZISKAVE IN RAZVOJ KRANJ ii^T?ZD KVARNA TELEKOMUNIKACIJSKIH ELEMENTOV KRANJ III. TOZD TOVARNA TISKANEGA VEZJA KRANJ 1. SEKRETARJE TOZD Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pogoji: — visokošolska izobrazba pravne ali organizacijske smeri (kadrovsko izobraževalna smer) — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje enega tujt ga jezika — ustrezne osebnostne lastnosti in intelektualne sposobnosti — pogoji določeni z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj IV. TOZD TOVARNA MEHANSKIH KONSTRUKCIJ IN DELOV 2. KEMIJSKEGA TEHNIKA Pogoji: — srednješolska izobrazba kemijske smeri (tekstilna šola ni ustrezna alternativa) — zaželene so delovne izkušnje s področja galvanske obdelave materialov (galvanotehnike) — (delo je dvoizmensko) Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 KRANJ SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazor jeva / SGP GRADBINEC KRANJ objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev Licitacija bo v petek, 22. 4. 1983 ob 15. uri v prostorih centralnega skladišča na Kokrici, Cesta na Rupo. V prodaji bodo: konzolna dvigala, betonski mešalci 100 1, deli za tovorne in osebne avtomobile, motorji diesel in elektro, kotne brusilke, računski stroji, vrtalni stroji, krožne žage, viličar 3,5 T, gater venecian-ka ter razni stroji in material. Davek ni vračunan v izklicno ceno. Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo v centralnem skladišču. Na licitaciji enakopravno nastopata družbeni in privatni sektor. Licitacija se vršj po načelu »ogledano - kupljeno«. Varščina 10 odstotkov od izklicne cene oziroma najmanj 50, din se vplača eno uro pred licitacijo na kraju licitacije. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške, kakor tudi prometni davek plača kupec. Izlicitirani predmet mora biti plačan m odpeljan s kraja licitacije najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem roku zapade tudi varščina. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva la Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KNJIGOVODJE SALDAKONTOV DOBAVITELJEV 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Delo knjigovodje saldakontov se združuje za določen čas, delo materialnega knjigovodje pa za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana ekonomska srednja šola, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj (v računovodskih službah). Prijave sprejema kadrovska komisija 15 dni po objavi z dokazili o izobrazbi. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ V skladu s 101. členom statuta WO Kranj objavljamo razpis za dela oziroma naloge RAVNATELJA WO KRANJ Pogoji: — vzgojitelj ali strokovni delavec po Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelj po zakonu o osnovni šoli, — 5 let delovnih izkušenj od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, organizacijske in strokovne sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati posredujejo svoje prijave z dokazili v roku 10 dni od objave v kadrovsko službo WO Kranj, Staneta Žagarja 19, s pripombo »za razpisno komisijo«. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: Camping Zaka 1. BLAGAJNIKA (1 delavec) 2. DELAVCA V MENJALNICI (1 delavec) 3. ZUNANJEGA ClSTI LCA (1 delavec) 4. NOČNEGA ČUVAJA (2 delavca) 5. CISTILKE SANITARIJ (2 delavki) 6. C ISTILKE PRI TUŠIH (2 delavki) Blejski grad 7. BLAGAJNIKA (2 delavca) Blejski otok 8. Čuvaja v cerkvi (1 delavec) 9. blagajnika (3 delavci) Grajsko kopališče 10. Čolnarja (i delavec) 11. plavalnega mojstra (1 delavec) Golf igrišče 12. blagajnika (1 delavec) 13. pomožnega delavca (2 delavca) Mali golf 14. BLAGAJNIKA (2 delavca) ti! flhiiJui . ... Zaželene so delovne izkušnje na podobnih nalogah.' Delo se združuje za čas trajanja sezone. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni na naslov: HTP Bled, TOZD Turizem in rekreacija 64260 Bled, Cesta svobode 15. s pripisom »komisiji za delovna razmerja«-. KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. MLEKARJA 2. AVTOMEHANIKA 7a jpla in naloee pod točko 1. moru imeti kandidat - delavec dokon-č^nopo k li cnondek a r s ko solo. za dela in naloge pod točko 2. pa poklicno šolo za avtomehanika. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka, osem dni po objavi oglasa. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n, sol. o. Na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepov delavskih svetov razpisujemo dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v naslednjih temeljnih organizacijah združenega dela: I. TOZD TOVARNA TELEKOMUNIKACIJSKIH ELEMENTOV KRANJ (ELEMENTI) 1. vodje tehnične službe * 2. vodje planske priprave proizvodnje 3. vodje proizvodnje 4. vodje tehnične kontrole II TOZD TOVARNA TISKANEGA VEZJA KRANJ (TIV) 5. vodje tehnične službe 6. vodje planiranja in proizvodnje 7. vodje tehnične kontrole III. TOZD TOVARNA PERIFERNIH NAPRAV IN TELEKOMUNIKACIJSKIH TERMINALOV KRANJ (TERMINALI) 8. vodje tehnične službe 9. vodje planske priprave proizvodnje 10. vodje proizvodnje 11. vodje tehnične kontrole IV. TOZD TOVARNA MEHANSKIH KONSTRUKCIJ IN DELOV KRANJ (MKD) 12. vodje planske priprave proizvodnje 13. vodje tehnološke priprave proizvodnje 14. vodje proizvodnje 15. vodje tehnične službe V. TOZD RAZISKAVE IN RAZVOJ KRANJ (RR) 16. vodje službe za razvoj telematskih sistemov 17. vodje službe za razvoj programske opreme 18. vodje službe za razvoj materialne opreme 19. vodje službe za razvoj telematskih terminalov 20. vodje službe podpornih dejavnosti VI. TOZD TOVARNA POSEBNIH TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV BLEJSKA DOBRAVA (PTN) 21. vodje tehnične službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1., 3., 4., 8., 10., 11. — visokošolska izobrazba elektro ali strojne smeri pod 2., 9. — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri pod 12. — visokošolska izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri pod 5., 6., 7. — visokošolska izobrazba elektro, strojne ali kemijske smeri pod 13., 14., 15. — visokošolska izobrazba strojne smeri pod 16., 17., 18., 19. — visokošolska izobrazba elektro smeri pod 20. — visokošolska izobrazba tehniške smeri pod 21. — visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri — poznavanje tehnoloških metod prenosa tehnologije v proizvodnjo — poznavanje razvoja posebnih telekomunikacijskih sistemov Skupni pogoji za vsa razpisana dela oziroma naloge: — 5 let delovnih izušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje tujega jezika — pogoji določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (oziroma Jesenice pod točko 21.) Mandatna doba za vsa razpisana dela oziroma naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnin izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako I. »za razpis DPPO TOZD ELEMENTI« II. »za razpis DPPO TOZD TIV« III. »za razpis DPPO TOZD TERMINAL« IV. »za razpis DPPO TOZD MKD« V. »za razpis DPPO TOZD RR« VI. »za,razpis DPPO TOZD PrN« Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. POMOŽNA ZIDARSKA DELA (2 delavca) 2. SNAŽILKE za čiščenje delovnih prostorov, 1 delavka Pogoji za sprejem v delovno razmerje so: — nedokončana ali končana osnovna šola pod 1. — poskusno delo 60 dni, pod 2. — poskusno delo 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaposlitev je možna takoj. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh kadrovski službi podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 5 vezenine bled TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED. n. sol. o. BLED, KAJUHOVA 1 razpisna komisija pri delavskem svetu delovne organizacije razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo izpolnjevati zakonske in druge sledeče pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih v gospodarstvu, — znanje tujega jezika,, — opravljeno zunanje-trgovinsko registracijo — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se kažejo v ustreznem in aktivnem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razporejanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni postenosti Izbrani delavec bo razporejen na razpisana dela in naloge za mandatno obdobje štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave ter dokazila o izpolnjevanju razoisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tovarna ^pk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Bled, Kajuhova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve. © GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ,"h sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD GGTM razpisuje dela in naloge DIREKTORJA TOZD GGTM Poleg pogojev iz 511. člena ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo gozdarske ali gradbene smeri, — da ima 4 do 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v gospodarstvu, — da ima strokovne, organizacijske in moralno-politične kvalitete. Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Krunj, n. sol. o. Cesta Staneta Žagarja 53, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih razpisa bodo kandidate obvestili v roku 15 dni po izbiri. CESTNO PODJETJE KRANJ OBVEŠČA da bo občinska cesta na odseku ŽIGANJA VAS — KRIŽE zaprta za ves promet od 20. 4. do 31. 5. 1983, zaradi obnove vozišča. Avtobusni in osebni promet bo potekal po krajevnih cestah skozi vasi, tovorni promet pa po zvezni cesti na relaciji NAKLO—PO DTABOR—TRŽIČ in obratno Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. BRIVSKO FRIZERSKI . SALON »NADA« RADOVLJICA Gorenjska cesta 6 Oglaša prosto delovno mesto BRIVSKO FRIZERSKE POMOČNICE za salon na Bledu Delo se združuje za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh o objavi na gornji naslov. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge SNAŽILKE na centralni šoli in SNAŽILKE na podružnični šoli v Besnici Kandidati naj oddajo vloge v 15 dneh po objavi. PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Sezonsko zaposlimo OSKRBNIKA in KUHARICO -GOSPODINJO v Valvasorjevem do. pod Stolom. Zaželen zakonski par. ni pa pogoj. Ostalo po dogovoru. Ponudbe sprejema Planinsko društvo Radovljica. GLASBENA ŠOLA KRANJ Trubarjev trg 3 Kranj razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevan poleg splošnih še naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba ustreznega glasbeno-ize-braževalnega zavoda, — opravljen strokovni izpit in 5 let prakse pri glasbeno-vzgojnem delu, — organizacijske in strokovne sposobnosti, moralno etične vrednote in pozitiven odnos do samoupravljanja. Mandat traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni. Prijavi morajo biti predložena vsa potrebna dokazila. Kandidati bodo obveščeni S dni po izbiri kandidata. Kandidati naj pošljejo prošnje v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC Dražgoška 2 V Kranju je odprta nova trgovina z lovskim, ribiškim in športnim blagom. Odprto od 8. do 15.30 ure. J Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE r--g, CD 0» kombivak ULI OGLASI td.:27-960 PRODAM Prodam rjave JARKICE hisex, stare i adnov. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 3250 Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, tel. 60-296 3680 Prodam dve lepo ohranjeni OMARI za v dnevno sobo, DIVAN, FOTELJ, naslonjač in lep FIKUS, visok 3 m. Kranj, Jezerska c. 136 3681 Ugodno prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 24-702 3682 Prodam DIRKALNO KOLO »Rog« na 10 prestav. Telefon 50-901 3683 Prodam starejšo OMARO in rabljen HLADILNIK v omari. Radomir Ratko- Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče, sin, brat in stric IBRAHIM MURSELOVIĆ Pogreb pokojnika bo v torek, 19. aprila 1983, ob 17. uri na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI: žena Anica,'sin Adi, hčerka Jasna, oče Rizah, brat Muhamed z družino, sestri Nezira in Zijada z družinama. Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ANTON JELAR iz Britofa 158 Na zadnio pot ga bomo spremili v sredo, 20. aprila 1983 »izpred hi še žalosti na pokopališče v Predoslje. ŽALUJOČI DOMAČI Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dolgole- tni sodelavec vodja proizvodnje v TOZD Opekarne sekretar OOZlv , a i/ torpk 19 aprila 1983, ob 17. uri na Sal^u v BUnjah.Dc pogreb ,eži v mriiiki vežici. DELAVCI in D PO KOGP KRANJ TOZD OPEKARNE Kranj, 18. aprila 1983 Sporočam<^to^^o^st ^a je^imir^a v 79 Jetu_starosti naša JULIJANA JEZERŠEK Od nje smo se poslovili v nižjem družinskem krogu ŽALUJOČI: sin Franc z ženo, vnuka in pravnuka Kranj, 13. aprila 1983 v pe- vić, St. Rozmana 7, Kranj 3684 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Anton Babič, Okornova 10, Kranj, tel. 25-444 3685 Poceni prodam belo DEKLIŠKO OBLEKO. Kranj, Savska c. 4 3686 Prodam 1/2 eolske CEVI — pocinkane in 1/2 — črne. Telefon 41-159 3687 Ugodno prodam odlično ohranjeno POČITNIŠKO PRIKOLICO brako. Medja, Delavska c. 47, Kranj—Straži-šče 3688 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO in MEŠALEC za perlit ali menjam za betonski mešalec. Stare, Hrastje 148, Kranj 3689 Poceni prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Telefon 49-054 3690 Prodam SENO in 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Grad 59, Cerklje 3691 Prodam zgodnji semenski KROMPIR. Milan Jenčič, Trboje 110. Kranj 3692 Prodam JEDILNI KOT (miza in dve klopi). Justin, Janeza Puharja 9, Kranj, stanovanje 3. Ogled popoldan 3693 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca, primernega za rejo. Pogačnik, Dobropolje 6, Brezje 3694 Oddam 5 majhnih PSIČKOV. Telefon 28-636 3695 Prodam GRADBENO BARAKO. Andrej Peternel, Bistrica 87 Tržič 3696 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Pavlin, Bled, Zagoriška 9 3697 Ugodno prodam 300 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Telefon 22-957 3698 Prodam dobro ohranjeno KNJIŽNO ZBIRKO »Naša beseda«, letnik 1976/77, cena 17.000 din. Telefon 75-010 — int. 346 od 7. do 15. ure 3699 Prodam KAVČ in dva FOTELJA (dobro ohranjeno). Gorenja vas 49, Reteče — Škofja Loka 3714 Prodam 380-litrsko SKRINJO, v garanciji. Naslov v oglasnem oddelku. 3715 Ugodno prodam GRADBENO BARAKO in elektro omarico. Kranj, Smledniška 41/A, Čirče 3716 Prodam rjave JARKICE. Golniška 1, Kokrica Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Črnivec 19, Brezje 3717 Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 28, Cerklje 3729 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Alenka Jeraj, Jelenčeva 31, Kranj, tel. 21-751 3730 KUPIM IBRAHIM MURSELOVIĆ I VOZILA Kupim PEVSKO OZVOČENJE, do 200 W. Subic, Stara Oselica 39, Gorenja vas 3713 Poceni prodam AUSTINA 1300, letnik 1972, rahlo poškodovan. Ropret Ciril, Trg svobode 33, Tržič. Prodam AMI 8 karavan, registriran do 24. 12. 1983, ter 210-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, cena 42.000 din. Zivora Todič, Gasilska 9, Kranj 3700 Prodam R-4 TL special, 1977, prevoženih 43.000 km, registriran do februarja 1984. Alojz Gros, Kovor 129 (55) 3701 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1978. Ogled však dan popoldan. Gromilić, Hrastje 22, Kranj 3702 FORD CAPRI, 70/76, prodam ali zamenjam za Z-101. Telefon 064-21-053 3703 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Jera-la, Ješetova 12, Kranj 3704 Prodam avto LANDROVER ter motor za avto LANDROVER. Klemen Svatovšek, Valjavčeva 4, Kranj, tel.23-114 3705 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, podaljšljiva os, 600 kg. Telefon 62-536 3706 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Dragan Junič, Sp. Gorje 23 3707 Prodam bočno karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977, potrebna je nova školjka. Koželj, Voklo 58, Šenčur 3708 Prodam ZASTAVO 101 po delih in večjo količino PUNT. Kuralt, Gorenja vas - Reteče 26, Škofja Loka 3709 Prodam PASSAT LS, letnik 1974, registriran do 20.5. 1983. Telefon 064-60-193 dopoldan 3710 KUPIM VW 1303. Telefon 064-25-971 -int. 29 3711 Prodam MOPED na tri brzine. Bešter, Na Trati 8, Lesce, tel. 75-249 3712 Sporočamo, da je umrl BLAŽ RANGUS zlatar v pokoju Pogreb bo v torek, 19. aprila 1983, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. PROSIMO TIHEGA SOŽALJA! VSI NJEGOVI Prodam AMI 8, letnik 1974, neregistriran, celega ali po delih. Informacije po tel. 69-461 — int. 382 (Tone Semič) dopoldan v 3728 STANOVANJA Kupim dvosobno STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Pod nujno, za gotovino. Ponudbe z navedbo . cene pošljite pod šifro: Vseljivo takoj 3647 Oddam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Informacije po tel.066-76-310 popoldan in zvečer 3718 Oddam opremljeno SOBO v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 3719 Mlada zdravnica išče primerno STANOVANJE ali SOBO. Šifra: Kranj ali okolica - 3720 Enosobno STANOVANJE z atrijem in telefonom na Planini v Kranju, prodam. Ponudbe pod: Vseljivo takoj 3721 Iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v okolici Kranja ali na relaciji Kranj —Radovljica. Možna tudi manjša pomoč v gospodinjstvu. Telefon 75-517 od 18. do 20. ure 3722 POSESTI_ PRITLIČNI PROSTOR 10-20 kv. m, Kranj ali okolica, za shrambo pohištva, iščemo. Ponudbe pod: Takoj 3723 GARAŽO kupim v Šorlijevem naselju. Šmitek, Moša Pijadeja 15, tel, 28-824 3724 ZAPOSLITVE_ Zaposlim mlajšo žensko pri stroju za predelavo plastike. Škofja Loka, tel. 60-922 3660 Zaposlim KV ali PKV vodovodnega INSTALATERJA. Janez Ovsenik, Jezerska 104/A, Kranj 3661 PRIREDITVE PLESNI TEČAJI NA JESENICAH V HOTELU »POŠTA«. Pričetki tečajev v četrtek, 21. aprila 1983. - ROČK ' N' ROLL - DISCO, ob 18. uri - PLESNI TEČAJ za mladino, ob 19.30 - PLESNI TEČAJ za starejše, ob 21. uri Informacije in prijave v hotelu »Pošta« in po tel. 21-130 ter pred pričet-kom. Poučuje Janez BORISEK! 3725 POZNANSTVA Mlada solidna zdravnica, 30 let, osamljena, išče solidnega intelektualca s stanovanjem. Samo resne ponudbe oddajte pod: Iskrenost in prijateljstvo 3727 OBVESTILA ZASTEKLJUJEM balkone — stekla na drsenje ali odpiranje. Ponudbe po tel. 061-327-015 od 14. do 19. ure 3667 NAJDENO Na Bledu sem našel nekaj izgubljenih BENCINSKIH BONOV. Mozetič, Alpska 17, Bled 3726 GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ p. o. Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta in v skladu s Statutom razpisuje odbor za delovna razmerja naslednja dela in naloge za VODJE OPERATIVE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba tehnične smeri in dopolnilna izobrazba za gasilskega inženirja ali gasilski inženir, — zahtevana praksa: 5 let, od tega 2 leti na organizacijsko vodstvenih delih, — moralna politična neoporečnost Dela in naloge razpisujemo za 4 letno mandatno obdobje. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba Kranj, Oldhamska 4, odbor za delovna razmerja, v roku 30 dni od objave. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa. Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« KRANJ, n. sol. o., TOZD Gostinstvo in TOZD Delikatesa objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: A: za TOZD GOSTINSTVO 1. VODJA KUHINJE V RESTAVRACIJI EVROPA 2. POSLOVODJA V BIFE APOLLO 3. VODJA MALEGA GOLFA (sezonsko) 4. VEČ KV in PK NATAKARJEV (za določen in nedoločen čas) 5. PK ali NK DELAVKA (za kuhinjo v restavraciji Globus, za določen čas) Pogoji: Pod 1. — gostinska šola kuharske smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca, Pod 2. — gostinska šola, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca, Pod 3. — gostinska šola natakarske smeri, — poskusno delo 2 meseca, Pod 4. — gostinska šola natakarske smeri, poskusno delo 2 meseca ali — PK gostinske smeri, poskusno delo 1 mesec Pod 5. — PK ali NK gostinska delavka, — poskusno delo 1 mesec B: ZA TOZD DELIKATESA (kuhinja Delikatese v Kranju) 6. KUHARJA 7. DELAVKE V KUHINJI (za določen čas) Pogoji: Pod 6. - gostinska šola kuharske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, — poskusno delo 2 meseca, Pod 7. — osnovna šola, — poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: ŽIVILA Kranj, Naklo 252 — kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. Gasilci pred kongresom Kranj — Gorenjska gasilska društva se tako kot drugje v Sloveniji že pripravljajo na predkongresna tekmovanja. Jubilejni deseti kongres slovenskih gasilcev bo namreč 23. in 24. junija prihodnje leto v Mariboru. Predkongresna tekmovanja slovenskih gasilcev morajo biti končana še letos. Kongresno geslo slovenskih gasilcev je »100.000 gasilcev — 100.000 preventivnih pregledov«. Na Gorenjskem se je akcija že začela. Prve ugotovitve kažejo, da je na podstrejših in za ogenj nevarnih mestih obilo navlake. V posameznih primerih je okrog dimnikov celo seno! Še eno novost velja omeniti pred kongresom slovenskih gasilcev. Le-ti bodo s prodajo jubilejnih značk sami pokrili stroške kongresa. Organizatorji kongresa so se tudi odločili, da bo za njegov zaključek velika parada, v kateri bo sodelovalo 10.000 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. I.Petrič Elektrarne presegle načrt V prvih treh mesecih letos so v jugoslovanskih elektrarnah pridobili dobrih 17 milijard kilovatnih ur električne energije; v slovenskih 2,5 milijarde. Skupna jugoslovanska proizvodnja je bila tako za 7,9 odstotka večja kot v lanskem prvem četrtletju, slovenska pa kar za 17,2 odstotka. Skupaj je bil načrt presežen za 1,4 odstotka, slovenske elektrarne pa so načrt presegle kar za 12 odstotkov. Slovenske toplotne elektrarne so pridobile 1,9 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je 13,5 odstotka več kot v enakem razdobju lani. Jedrska elektrarna v Krškem je dala s skupno 582 milijoni kilovatnih ur celo za 139 odstotkov večjo proizvodnjo. Še bolj kot toplotne elektrarne pa so s skupno proizvodnjo 571 milijoni kilovatnih ur količino iz lanskega prvega trimesečja presegle vodne elektrarne in sicer kar za 31,7 odstotka. Seveda pa moramo vedeti, da so bili lani zaradi hude zime vodotoki zelo majhni. Poraba električne energije je v Jugoslaviji v letošnjem prvem četrtletju dosegla dobrih 16,7 milijard kilovatnih ur, kar je za 2,1 odstotka več. Pri tem so redukcije dosegle 964 milijonov kilovatnih ur oziroma 5,4 odstotka celotnih potreb. V Sloveniji je poraba znašala dobrih 2,2 milijarde kilovatnih ur in je ostala na lanski ravni ter celo za 4,4 odstotka zaostala za načrtovano. To je posledica milejše zime, varčevanja z energijo in težav, ki jih je imela industrija z izdelavnim materialom. Kranj — V soboto sta lovsko-kinološko društvo Gorenjske in kinološko društvo Tržič na razstavišču Gorenjskega sejma organizirali ocenjevanje psov lovskih in športnih pasem. Lovski psi so bili zajeti v pet skupin: jamarji, goniči, brak jazbečarji, krvosledci ter ptičarji in šarivci. Ocenjevanje, ki je pomembno predvsem zaradi nadaljnjega razploda čistokrvnih živali, je vsebovalo telesno oceno in preizkušnjo naravnih zasnov. Lastniki so na razstavišče pripeljali v ocenitev okrog sto lovskih in osemdeset športnih psov. (H. J.) - Foto: F. Perdan Kurja gajbica ali kamniški stol? Kdo bo adaptiral prostore za trgovino v Ratečah, ki je nujna predvsem zaradi maloobmejnega prometa — Najbolje bi bilo, ko bi problem investiranja položili na licitacijsko tehtnico in zanesljivo dobili dobro prodajalno Rateče — V krajevni skupnosti Rateče si že več kot pet let prizadevalo da bi vsaj za silo uredili preskrbo prebivalstva z osnovnimi artikli z živili, mesom, krmili. Vas, ki leži tik ob meji, se prav gotovo ne more pohvaliti ne z dobro preskrbo, še manj z ustreznimi prodajnimi prostori, ki bi bili še kako potrebni posebej zaradi maloobmejnega sodelovanja. , . , , ,• ^ • Rateče se bodo v prihodnjih letih sirile tudi kot naselje, zato je umestna skrb jeseniškega izvršnega sveta, da se mora trgovina čimprej zaraditi Najboljša bi seveda bila manjša samopostrežna trgovina s širšo trgovsko ponudbo, a Živila, ki imajo zdaj v Ratečah skromen in preskromen prostor in KŽK, kooperacija Radovljica, ki je lastnik prostorov, nimata dovolj denarja za večjo naložbo. Prav zato so se predstavniki obeh delovnih organizacij zbrali na nedavnem posvetu na jeseniški občini in poskušali pogovoriti, kako bi najbolje uredili rateško preskrbo. A dalj od dogovora, kdaj naj bi bil naslednji pogovor, niso prišli, ker se očitno ne morejo sporazumeti, kdo bi bil pravzaprav najboljši in najbolj zanesljivi investitor. Izkazalo se je da se KZK, kooperacija Radovljica, temeljito o naložbi se ni vooovonla in je investicijo načrtovala le v okvirih temeljne organizacije medtem ko so predstavniki Živil s projektom v roki dokazovali, da ponujajo boljšo rešitevda za adaptacijo prostorov vsekakor zagotavljajo dovolj denarja. . _ Če nam je dovoljeno malce razmisliti, z edinim poštenim namenom da bi Ratečani čimprej dobili kar najboljšo trgovino in da bi kar naiv'eč storili za maloobmejno sodelovanje, ki ga zares preveč zane-manamo bi razmišljali takole: zanesljivo imajo Živila večji trgovski ualed kol KŽK, saj se ukvarjajo izključno le s trgovino in imam neprimerno več izkušenj. S tem pa niti najmanj m rečeno da KZK ne bi 'moael ali znal urediti prostora ob meji tako, da bi bih kupci zado-vZini a bi morali današnjim potrebam in zahtevam v prid ločiti proda o živil in kmetijskih artiklov. V Ratečah je zaradi maloobmejnega orometa nujna na bolj sodobna prodajalna, nikakor pa ne gre za »na hi tro rokopravljeno adaptacijo, ki ob pomanjkanju denarja lahko pomeni tudi ^o, kit je nekdo slikovito dejal: kaj hočemo pravzaprav? \in hr, v traovini gajba ali sodoben kamniški stol? ] čVžuTla VOŠteno položijo roko na srce, potem bo tudi njim silno Cl *!/, p n teč a n u sodoben kamniški stol, saj imajo probleme s tr-težko fcupi(Naklo, Planina, Koknca). Načrti so lah-govinamiv .^."Tadouoh izkušenj že imamo z investicijami, ki so ko lepi, obljube tud U ™>ernosJti]iVo podražile. Zato bi bilo ver-se vsaj v drugi če zares želimo v Ratečah dobro in okusno jet.no se najooij pruv , , katere nas ne bo sram - vso stvar ob-opremljeno prodajalno ^aradl katere n _ ^ lie ^ sodelovanju KZK m tnu p^ D. Sedej tehtnico ... .........__ . ...... . V Sloveniji v tem času redukcij ni bilo, veljali pa so varčevalni ukrepi. Slovensko elektrogospodarstvo je izdatno pomagalo pri premoščanju težav, ki so jih imeli v drugih republikah zaradi pomanjkanja električne energije. Številke kažejo, da je Slovenija iz drugih republik prejela skupno 166 milijonov kilovatnih ur, oddala pa jim je 382 milijonov kilovatnih ur električne energije. Turni smuk s Kotovega sedla Planinsko društvo Kranj želi lepote turnega smučanje približati tudi širšemu krogu ljubiteljev smučanja in gora. Za vse tiste, ki bi radi smučali izven organiziranih smučišč in imajo za to dovolj telesne kondicije in primerno smučarsko znanje, bo PD organiziralo nekaj spomladanskih turnih smukov v Julijskih in Kamniških Alpah. Začenjajo z manj zahtevnim, a kljub temu zelo lepim in med poznavalci cenjenim turnim smukom s Kotovega sedla nad Tamarjem v Julijcih (nadmorska višina 2138 m). Predvidoma bodo vsi smuki organizirani v soboto ali v nedeljo, prvi bo že to nedeljo, 24. aprila. Odhod je organiziran, avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 5. uri zjutraj, vrnili se boste okrog 5. ure popoldan. V ceno 200 din je vštet avtobusni prevoz in vodstvo izkušenih alpinistov in gorskih reševalcev Kranjca, Trilarja in Zidarja. Prijave sprejema pisarna PD Kranj na Koroški cesti 27, telefon 22-823, ob uradnih urah, tu pa boste dobili tudi podrobnejše informacije o potrebni opremi. Vabljeni ste torej na prvi letošnji turni smuk v nedeljo 24. aprila s Kotovega sedla nad Tamarjem v Julijcih. nk Zanimiva nogometna tekma V četrtek, 21. aprila ob 18. uri bo v športni dvorani Poden v Skofji Loki tekma v malem nogometu med jugoslovansko državno reprezentanco v alpskem smučanju in občinskim prvakom zimske lige Pizzenjo-Jes-harno. Gledalci bodo poleg tega, da bodo imeli priložnost videti vse naše najboljše alpske smučarje, tudi dobili lepe nagrade, ker bodo vstopnice izžrebane. Pohod v jamo pod Babjim zobom Bled - Pred nedavnim so se člani Društva za raziskovanje jam z Bleda Ladislav Kersnik, Darko Sim-novčič, Trajanka Novak in Vaclav Novak spustili v staro turistično jamo pod Babjim zobom, da bi izdelali načrt za vsakoletni majski obisk jame. Ker je število obiskovalcev iz leta v leto večje, člani društva nameravajo jamo električno osvetliti. Zanimiva novost ob letošnjem pohodu bo prikaz diapozitivov v vhodnem delu jame. Člani društva si prizadevajo tudi •za zaščito jame. Ze 1978. leta so vzidali nova vrata ob vhodu v jamo, žal pa so jih neznanci že večkrat nasilno odprli. Vhodna vrata so sedaj prebarvali in jih s tem zaščitili. Upajo, da bodo v bližnji prihodnosti končno uspeli ustrezno zaščititi vso jamo. Zamenjali so tudi vpisno knjigo za obiskovalce. Vaclav Novak Lokostrelstvo Kranjčani nizajo rekorde Ljubljana - Na republiškem dvoranskem prvenstvu v streljanju z lokom na 18 metrov v prostem, instinktivnem in campound slogu ie z najštevilčnejšo ekipo nastopil kranjski Exoterm. Ekipa je osvojila naslov republiškega praka, posamezniki pa so dosegli nekaj novih republiških in državnih rekordov. Pionirja Jure in Matjaž Jančič sta postavila nova republiška rekorda v prostem in instinktivnem slogu. Marjan Podržaj ie dosegel nov državni rekord v campoundu in Puchova v prostem slogu. Prvenstva so se udeležili lokostrelci vseh slovenskih klubov. Med njimi je bilo veliko pionirjev, kar kaže, da v klubih zavzeto delajo i mladimi. Pomembnejši rezultati — prosto — člani: 1. Jakopič 545, 2. Podržaj 540, 3. Smolej (vsi Exoterm) 524; mladinci: 1. Lukan (Kamnik) 533 - državni rekord, ženske: 1. Puch (Exoterm) 471 — državni rekord, 2. Grah (Jugohanka) 351, pionirji: 1. M. Jančič (Exoterm) 461 — republiški rekord; instinktivno — člani: 1. Letnar (Kamnik) 494, 2. Kramar 491, 3. Šorli (oba Exoterm) 478, mladinci: 1. Kosec (Kamnik) 450 — državni rekord, 3. Slana (Exoterm) 402, pionirji: 1. J. Jančič 433 — republiški rekord, 2. Košir (oba Exoterm) 425; compound — prosto — člani: 1. Podržaj (Exoterm) 567 — državni rekord, compound — instinktivno: 1. Meandžija (Jugobanka) 377 — državni rekord; ekipno: 1. Exo-term 1652, 4. Kamnik 1540. j £or|j Obrambne priprave mladih Kranj — Spomladi potekajo v osnovnih in srednjih šolah tekmovanja v obrambnih in druž-benozaščitnih veščinah. Osnovnošolci iz nižjih razredov tekmujejo na krajšem orientacijskem pohodu, med katerim odgovarjajo na lažja vprašanja o ljudski obrambi. Učenci višjih razredov preverjajo teoretično znanje o civilni zaščiti, družbeni samozaščiti, prometni in požarni varnosti, topografiji in orientaciji s testi, med daljšim orientacijskim pohodom merijo svoje spretnosti v gibanju s kompasom in karto, rokovanju z gasilnim aparatom in puško, prvi medicinski pomoči, streljajo pa tudi z zračno puško. Minulo soboto je v veščinah SLO in družbene samozaščite tekmovalo okrog 1100 učencev iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Njihovo dejavnost so nam v pogovoru predstavili organizator in dva udeleženca tekmovanja. Špela Soklič, učenka 7. nareda iz Kranja: »V 5-članski ekipi si razdelimo teoretično gradivo po področjih. Za tokratno tekmovanje sem se naučila opis puške in vprašanja iz topografije. Teste smo kar dobro rešili, že prej smo uspešno opravili streljanje, upam pa, da tudi na pohodu ne bo težav. Zanj sem telesno dobro pripravljena, saj igram rokomet v pionirski ekipi kluba v Dupljah. Kaj menim o takšnem tekmovanju? Z udeležbo na njem se naučimo veliko koristnega za vsakdanjo rabo; na primer, o prvi medicinski pomoči, o rokovanju x orožjem in drugem. Ob tem s* učenci tudi spoznavamo.« Boris Holy, učitelj telesne vzgoje in organizator tekmovanja: »Na tekmovanje smo se pripravljali dober mesec dni. V pripravah smo poskrbeli za telesno utrjevanje učencev, razdelitev potrebnega gradiva, učenje streljanja in navezavo stikov z družbenimi organizacijami v krajevni skupnosti Zlato polje, ki pomagajo pri izvedbi tekmovanja. Na tekmovanju sodeluje 60 ekip učencev od 1. do 4. razreda in 68 ekip učencev od 5. do 8. razreda. Učenci, ki ne tekmujejo, merijo svoje sposobnosti v metu bombe na cilj. S tekmovanjem, katerega osnovni cilj je obrambno pripravljanje mladih, razvijamo v njih tudi tekmovalni duh in smisel za kolektivno delo. Za najboljše tri ekipe 7. in 8. razredov je šolsko tekmovanje obenem priprava za občinsko tekmovanje, ki ga bo naše šolsko športno društvo organiziralo 5. maja v Stražišču.« Denis Ožegovič, učenec 6. razreda iz Kranja: »Letos sem tretjič v tekmovalni ekipi. Lani smo med svojimi vrstniki zmagali. Na letošnje tekmovanje smo se pripravljali približno dva tedna za teoretični del, zato pričakujemo dobre rezultate. Tako pn reševanju nalog kot pri hoii rw pohodu pomagamo drug dragemu. Imam kar dobre telesna zmogljivosti, ker redno treniram atletiko. Najbolj zanimivo v tekmo-vanju mi je razstavljanje in sestavljanje vojaške puške. Rac tudi streljam z zračno puško. Te in druge veščine bi nam prišie prav v primeru vojne.« Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan _/ Smrtna nesreča pod Triglavom Iz Aljaževega doma so v soboto, 16. aprila, sporočili, da se je na poti čez Prag proti Triglavu ponesrečila planinka. Sedmero reševalcev iz Mojstrane in miličnik iz Kranjske gore so se podali na pot in po-nesrečenko kmalu našli. Ležala je v zasneženem kaminu — mrtva. Planinka, 22-letna Diana Sebek iz Vi- Dom na Kališču začasno zaprt Kranj - Dom Kokrškega odreda na Kališču bo odprt, kakor so sporočili iz Planinskega društva v Kranju, vse od petka, 22. aprila, do srede, 4. maja letos. V tej planinski postojanki, ki stoji v podgorju Storžiča na nadmorski višini 1540 metrov imajo veliko gostov predvsem v poletni sezoni in ob koncu tedna izven nje. Številni obiskovalci pa tukaj radi preživljajo tudi praznične dni. Jo je povsem razumljivo, saj je iz doline le 2 do 3 ure razmeroma lahke hoje, potem pa se odpre lep razgled po gorenjski ravnini m gorskem obodu vzhodnih Julijskih Alp ter osrednjih Grintovcev pa na piramido Storžiča, Man Grintovec in Srednji vrh. Postojanka je tudi dobro izhodišče za lažje in težje vzpone na številne vrhove ter prehode k drugim kočam. Upravljalci doma na Kališču pravijo, da so vsi dostopi do njega dobri in urejeni. ___J jenca na Hrvatskem, je s skupino uv varišev hodila po zasneženi poti. N* strmem delu vpadnice do Praga ji j* spodrsnilo, padla je in zdrknila M previs malega Praga. Čeprav je bii* ustrezno opremljena, prav tako t njeni prijatelji, se ni mogla ujeti, & ni znala uporabljati cepina. Dekle so našli popoldne, do večer* pa je skupina reševalcev trupi* odnesla v dolino. V petek odvoz odpadnega kosovnega materiala Kranj - Turistično društvi Kranj pripravlja skupaj s^ krasnimi skupnostmi Kranja, Surovu*1 in Dinosom ter komunalo orgaBt ziran odvoz odpadnega kosovne^ materiala. Pobirati ga bodo začefc navsezgodaj v petek, 22. aprila,** mora biti pripravljen že prejšnji d«D zvečer , Organizatorji tudi opozarjajo, da morajo občani ločiti kovinski material od vseh ostalih odpadnih matrialov. Tudi tokrat sjcomu "Snega0 materiala ^ k^Sk^ fa to naj poskrbe občani sanji. Odpadni kosovni material bodo > ua|»w vseh krajevnih petek odvažali po ,, skupnostih mesa J^ nolie Primskovo, Cirče. Pl*- Zlato polje, rr gtraži§če> Stmžev0 KlSaB7atov Smuk, Gorenja Sava. ofehek - Drulovk« in Koknca. (dd> £ C