POVTNINA PLAČANA V GOTOVINI KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/H. se je od malega začetka ob njeni ustanovitvi, ko je lela 1800 K. T. D. isto kupilo, razvila do danes v dobro opremljen industrijski obrat. Sedaj ima ca. 30 raznih modernih strojev na elektr. pogon. Zaposluje povprečno ©5 oseb. Zaradi dobre opremljenosti zamore izdelati tudi velike naklade v najkrajšem času. Ima lastno črtalnico za rasfriranje trgovskih knjig bodisi po predloženih vzorcih (sortiment) ali za lastno zalogo kakor tudi za črtanje vseh vrst šolskih zvezkov. Izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela. Iz lasine zaloge pa nudi vsakovrstne posloVne knjige, pisalne podkladke, črtan, nEčrtan, kariran ali risalni papir, zveZke vseh vrst, mape, pepita-notese, frgAlne bloke, nadalje tridelne razno barVne vstopnice, male bloke računov, odjEmalne knjižice itd. ŠTEV. 8 / 1931 / LETO III. / LJUBLJANA, NAROČNINA LETNO 100 DIN / POLLETNO 55 DIN / ŠTEVILK®' "išina .TELEF. 2549 j ČEj*. RAČUN 12.587 75MSTVO LETNO 120 DIN / AMERIKA 3 DOL VSEBINA: Tišina.......................................................... 253 Kopanje in kopališča (Zgodovinski pregled)....................... 254 O plavalnem športu (Drago Ulaga) ............................. . 256 Voda. Kaj vemo o vodi?............................................25S Naš nogomet (Viktor Vodišek)............................... .... 26(1 Milijone s pestmi . . . (M. Celar)..............................261 Naša nova Meka: Pariški dnevi (S. Škerl) . 263 Teden dni v Parizu (S. V.).............................. ... 266 Prvikrat v Parizu.............................................26? Francoske kolonije (Drago Potočnik)...........................26? Doma (Gasilska slavnost v Celju, Grafična razstava, »Grafika* na turneji. Proslava v Cerkljah, Slovenci iz Amerike v Ljubljani, Večer operne šole . . 268, 269, 282 Ženitev Yussufa Kliana. Roman (F. Heller).........................2?0 Z Bleda.....................................................2?2, 2?5 * Mednarodni plesni turnir..........................................2?3 Bodoči Bled (Iz šole arh. I. Vurnika)...........................2?6 Film: Polom zvočnega filma (B. O.)..............................2?8 Novi filmi................................................... 2?8 Tako piše in inscenira Rene Clair . . 2?9 Čuvarji našega morja..............................................280 Gospodinja na vrtu (Iz Krekove mešč. gospodinjske šole) 282 Obraz poletja.....................................................285 Nove knjige ......................................................286 Slikar Franc Košar................................................288 Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Poletje (akvarel) Kopanje in kopališča Zgodovinski pregled. Stari vek, naklonjen kopanju. Kopanje je bilo pri mnogih narodih v starem veku združeno z bogočastjem. Judje so se morali skopati, če so se omadeževali, to jim je ukazovala postava. Grki so se kopali v morju in rekah, tudi v gorkih kopelih. Navadno so imeli v hiši kopel. Vroče vrelce so uporabljali kot zdravilne kopeli. Ilippokrates nekje razpravlja o koristi in škodljivosti kopeli. Rimljani so predvsem ljubili vroče kopeli. Therme starih Rimljanov so bile zelo razkošno opremljene. Kopel odličnega Rimljana se je debla v sledeče prostore: za slačenje (apodyterium), mrzla kopel (frigidarium) z bazenom za plavanje, mlačna zračna Turška kopel, kopališče o Carigradu, ki ni tako udobno opremljeno kot naša kopališča. Golo kamenje pokrivata dve preprogi, to je edina oprema. Zdi se pa, da kopalni mojster temeljito razume svoje delo. Ta način peneče kopeli je o Carigradu priljubljen posebno pri preprostem ljudstvu, ker ne stane mnogo Srednji vek se hodi kopat in se ne hodi. Zaradi razuzdanosti je cerkev v začetku prepovedovala kopanje, predvsem v vročih kopelih. Hieronymus je kopanje dovoljeval le otrokom. Šele v 8. stol. so začeli zopet uporabljati kopeli. Karel Veliki se je rad kopal v vroči vodi v Aachenu. Njegovemu zgledu so sledili njegovi podložniki. V navado so zopet prišle skupne kopeli, v Aachenu se je večkrat kopalo po 100 oseb skupaj. Karel Veliki je dal tudi v samostanih napraviti kopeli za ubožce. Kmalu Potilna kopel o 15. stoletju kopel (tepidarium) s kadmi, vroča kopel (caldarium), ki je šla amfiteatralno v višino, da ste si mogli izbrati različno toplino, in še potilna kopel (sudatorium). Kopeli, ki so bile zgrajene v času cesarjev (Titove, Caracallove, Dioklecijanove therme v Rimu) so bile opremljene izredno razkošno, prostora so imele celo za 16.000 oseb. O življenju v kopelih Grkov in Rimljanov so nas poučile izkopnine in poročila starih pisateljev. Še danes občudujemo razkošnost kopeli v Herkulanuinu, Pompejih ali v velikih efeških thermah. Posebno značilna je za to dobo harmonična združitev kopanja in središča mestnega življenja. Kopalna soba v 14. stoletju KOPALIŠČE IEZICA r£j ^TOMAČEVO Zabava n zdravilni kopeli. Kegljanje. Iz leta 1598. je prišlo v navado, da so se ljudje kopali pred vsakim cerkvenim praznikom, porokami, viteškimi in drugimi svečanostmi. Običajno so se verniki kopali ob sobotah, to telesno čiščenje je veljalo kot priprava za svečanost nedelje. Obrtniški pomočniki in vajenci so prejemali ob sobotah posebno napitnino za kopanje. Precejšnji del družabnega življenja se je odigraval v kopališčih. Razširjeno je bilo mnenje, da kopanje samo tedaj koristi zdravju, če se mnogo kopljete — običajno dvakrat na teden, v zdraviliščih vsak dan. Tako so si krajšali čas z zabavami. Če so se kopali ure, tudi z jedjo in pijačo. Kopališča v poznem srednjem veku so bila družinske kopeli (ločene kopeli so se uveljavile šele kesneje) in so bila važno mesto diružabne zabave. Tudi'takrat so bila kopališča razkošno opremljena z dragocenimi kadmi, slikami na stenah itd. Klasični primer zato je kopalna soba kardinala Bibbi-ene v Vatikanu, z znamenitimi Rafaelovimi freskami. Proti koncu srednjega veka se niso več toliko kopali. V glavnem so se bali nalezljivih bolezni, kuge in sifilisa. Gospodarstveniki pa so imeli celo zaradi tega pomisleke, ker se je .porabilo preveč lesa za gorke kopeli. Odličniki so začeli obiskovati zato razna zdravilišča. Za muslimane je predpisal Mohamed umivanje in kopanje. Tudi Arabci so poudarjali pomen kopanja za zdravje. V Španiji so Mauri zgradili mnogo kopališč. Turška kopel je stara rimska kopel, ki so jo Turki našli v Carigradu in nato razširili po vsem Orientu. Ta kopel je krepčilno in dražilno sredstvo, uporabljiva predvsem proti kroničnemu revmatizmu. Kopalec se poda iz prostora, ki je segret do 45°, čez nekaj časa v potilni prostor 56°, nato se postopoma zopet ohlaja. Umazani vek. Strah pred kužnimi boleznimi je vzel ljudem v poznem srednjem veku vse veselje do kopanja. Preziranje kopanja pa se je še bolj stopnjevalo. Celo zdravniki so dokazovali, da so zdravi, četudi se niso v vsem svojem življenju niii enkrat kopali. Kmalu so posebne naredbe prepovedovale kopanje na iprostem za odrasle in otroke z grožnjami hudih kazni. Najbolj pa so prezirali vodo v 17. in 18. stol.* Skica i kopališč, kjer si d poletju Ljubljančani hladijo svojo vročo kri Solnčni kralj Ludvik XIV. (1638—1715) se je hvalil, da se ni nikdar kopal. V svojem gradiču Versaillesu ni imel niti ene kopalne sobe, tudi drugi knežji dvorci so bili brez njih. Vse odlične dame in gospodje, ki so se kakor majhne zvezde in solnca sukali okoli kralja, so bili prav tako umazani. Če vidimo slike odličnih vladarjev in dvornih dam teh stoletij, ali si moremo misliti, da se ti ljudje nikoli niso kopali, da jim nikoli ni kanilai niti kapljica vode na obraz? Če so se dvignili dopoldne v svojih posteljah s svilnatimi nebesi, so prihiteli sluge in sobarice, da so obdrgnile gospodaričin obraz z mokrim robcem. Nato so znova natrosili pudra nanj in s tem so obnovili dostojanstveno zunanjost. Kraljice so' se hvalile, da niso nikoli roke pomočile v vodo, asketi so bežali tudi pred rahlim dežjem, da jim voda ne »onesnaži« telesa. Znamenite prijateljice francoskih kraljev: Montespan, Lavalliere, Fontanges, Maintenon, Poinpadour in Dubarry, ki so živele strašno razkošno, so bile grdo umazane. Duh nekaterih kavalirjev je bil tako ostuden, da gq ni mogel pregnati niti najmočnejši parfum. Znameniti italijanski zdravnik in antropolog Montegazza, ki se je rodil 1. 1831, je trdil, da je še poznal ljudi, ki so se hvalili, da se niso nikdar v življenju kopali. Renesansa kopanja v najnovejši dobi. ,kEojubljanici r|'- - KOLEZIJA MESTNO Veselo razpoloženje kopalcev v našem času Šele kesneje se je iz Anglije razširilo kopanje, ki so ga priporočali zdravniki. Od 1. 1846 prvači Anglija v javnih kopališčih. Sledila so druga velika evropska mesta. Zdravilišča so znova zadobila velik pomen. Obožavanje narave je znova obudilo kult kopanja, včasih že tako, da gre v pretiravanja. Prirodna ljudstva ob rekah in morju, so navdušeni oboževalci kopanja in sc kopljejo dnevno za čistost in čilost telesa. Eskimi in mnogo severnoameriških indijanskih plemen se radi kopljejo v po-tilnih kopelih. Eskimi tako, da se drgnejo s snegom in se nato spote, ogenj jim daje potrebno toploto. Indijanci vlijejo na močno razgrete kamne vodo, kar povzroči gosto soparo in veliko vročino. m Vse slike foto: Srebrnič O plavalnem športu Drago Ulaga Kdor hoče v športu doseči uspehe, ta mora zbrati vso svojo energijo in delati leta in leta. Stotere težave mora premagati, v trudu in znoju trenirati, redno in zmerno živeti in tako lahko upa, da bo svoj cilj dosegel. Vsak mlad športnik si postavi visoke cilje: zmagati hoče, hitrejši, vztrajnejši, drznejši in spretnejši hoče biti od vseli drugih. V tem je zdrava voljo po uveljavljanju z lastnimi močmi. In mlad človek se hoče uveljavljati, hoče opozarjati svet nase. Kakorkoli: nekateri store to s čedno obleko, drugi se hočejo uveljaviti z dobrimi uspehi v šoli, tretji z originalnostjo. Petošolci so navadno zaljubljeni in opozarjajo nase s pesnikovanjem in s svetoboljo ali vsaj z dolgimi lasmi in z umetniško kravato. Posebna vrsta med mladimi ljudmi so športniki. Ti najdejo veselje v igrah in treningih v tekmah in nastopih. In če je količkaj upanja na napredek, tedaj ostanejo športu zvesti, vsak dan so bolj navdušeni in kakor po lestvici gredo navzgor. Torej kako je z našim plavanjem? Ko sem prišel v Ljubljano, so mi govorili: saj ne bo uspehov, naša rasa je preslaba. Že prvi meseci športnega dela pa so me prepričali, da naša rasa ni tako slabu, le ljudje smo slabi, bolje: slabotni. Malo volje je v (slovenski mladini, premalo vztrajnosti in vere vase, premalo borbenosti in koncentracije vse odviftne energije, ki jo sine človek usmeriti v šport. Da nismo v športu boljši, temu ni kriva naša telesna konstrukcija, temveč duševna. Med našimi ljudmi je premalo osebnosti, ki bi znale s pestjo udariti in reči: hočem in moram! Nekaj jih je vendarle in ti so se povzipeli preko domačih razmer. Ni vsakdo sposoben za plavanje. Tekmovalci, ki jih imamo v ilirjanski plavalni sekciji, so izbrani iz stoterih onih, ki so šli v teku let skoz' roke trenerjev. Samo v zadnji zimi sem preizkusil čez 200 dijakov in dijukinj, ki so imeli veselje do plavanja. — zmožnost oziroma talent pa sem mogel prisorditi le vsakemu desetemu. Vsak šport zahtevo poseben karakter in posebno telesno konstrukcijo. Plavač mora biti specifično lahek, da gu nosi na površju: mora imeti močne in dolge ude, to so njegova vesla: mora imeti zdravo srce in močne dihalne mišice, vse to je njegov motor. Prav tako važna pa je druga stran: dan za dnem, teden za tednom, leto za letom mora trenirati; to Od zgoraj navzdol: 1. Gdč. Nada Lampretova, izvrstna plavalka. Letos se je na Dunaju plasirala na drugem mestu. Craml 2. Gdč. Zlata Sever, riualinja za prsno plavanje 7. Gdč. Zorka Bradačeva, hrbtni craml 4. Gdč. PipLa Sever, rivalinja za prsno plavanje Desno v ovalu: Trener Ilirije g. Drago Vlaga G. Srebrnič skače z višine 10 ni, delfin zahteva ljubezen do stvari in veliko volje. Do tisoč metrov mora preplavati plavač pri treningu : določeno progo samo z nogami, drugo samo z rokami, nato v počasnem stilu in zopet z največjo naglico. Komur je tako delo v veselje, teinu bo ves trud bogato poplačan z naj večjo vrednoto, ki jo pozna športnik: z zmago. Stoju na rok,ih in salto <<. tgon Strnad skače z 10 m višine, iztegnjen Auerbach salto Levo v ovalu: G. Srečko Kordelič skače z višine 3 m, en in pol salto nazaj Vse slike foto: Srebrnič / Tako se ne sme skakatil Foto >Ilustracija< Voda, voda, voda! si se že kdaj zdržal, kadar te je palilo solnce v vročini, da bi ne izpil kozarca vode? Ali si že kdaj čutil tako žejo, da se ti je krčil trebuh, in ti nisi mogel do vode? Pošastne sanje si gledal z odprtimi očmi, sama voda in vse, kar si požele tvoja žejna usta, toda vode nisi imel na žejnih in zgrizenih ustnicah niti kapljice. V takih trenutkih si spoznal, kakšne muke je trpel bajni Tantal v podzemlju, ko je stal do pasu v vodi: če je iztegnil roko, da utrga grozdje nad seboj, je grozdje izginilo, če se je sklonil, da pije_ vodo, je voda izginila v suho dno. V poletnih mesecih znaš ceniti vodo, ki ti opere tvoje vroče telo, veš kakšna dobrota je to: odpreš pipo in v tretje, četrto, peto nadstropje ti priteče curek vode, hladne! tolažilne. Ni je pijače nad brezbarvno, hladno tekočino — pitno vodo! Kaj vemo o vodi? Voda je sestavina doeh elementov, vodika in kisika. Kemična formula njena je H2O. Voda je med najbolj razširjenimi spojinami. V zraku je v obliki par, kot tekočina pokriva skoraj tri četrtine zemeljske površine, v obliki snega ali ledu pokriva visoke gore in polarne pokrajine. Voda nima barve in nima lastnega okusa. Voda je najvažnejša sestavina organizmov, nekatere rastline in živali imajo nad 90% vode. Človeško telo je sestavljeno približno iz 60% vode. Dnevno potrebuje od rasel človek 3 1 vode, ki jo izloča z dihanjem, s scalino in potenjem. Meso vsebuje 40—70%, kri 75—80%, mleko 80% vode. Vsa najvažnejša presnavljanja v živalskem in rastlinskem telesu se vrše v vodi. Rastline sprejemajo iz zemlje samo v vodi raztopljene snovi. Prav tako preide le prebavljena1, v vodi raztopljena hrana v krvni obtok. Obilo vode potrebujejo rastline; korenine vsrka- Pitna voda. Mehko vodo uporabljamo za pranje, kuhanje in napajanje kotlov, trda voda pa služi za pitno, rabijo jo tudi za pivovarne. Dobra pitna voda mora biti trda, čista, brez barve, brez vonja, okusna, tečna, brez organskih snovi, da se ne razvijejo bolezenske bakterije, sveža in stalne nizke temperature (7—11°). Pitna voda ne sine povzročati bolezni. Nevarna so: a) zastrupljenja n. pr. od tovarniške odtočne vode, ali od svinca v svinčenih ceveh vodovoda; b) obolenja po bakterijah ali živalskih parazitih. V vodi se nahajajoči bacili legarja ali kolere so že večkrat povzročili epidemije. Bacili kolere se v vodi celo razmnože, nekatere bakterije žive dolgo časa (tudi v ledu). Preizkušnja pitne vode se izvrši: 1. v pogledu tečnosti in okusnosti s pomočjo čutil; 2. s pomočjo kemične analize, ki določi v vodi odrinjene sestavine, vpite pline in raztop- Tako prenašajo vodo vodonosci Vodna črpalka, napravijend 'iz primi- V Egiptu si je treba kupiti vodo pri v Južni Ameriki tivnih sredstev, o Mali Aziji prodajalcu vode na cesti vajo z vodo hranilne snovi, ki jih rastlina uporabi, odvisna voda pa se v listih izparja. Tako izhlapi n. pr. breza 270—3601 vode, 1 ha bukovega gozda do 300.000 1 na dan, I ha pšenice pa 2)4 milijona 1 v eni vegetacijski dobi. Prirodna voda ni nikdar čista, ampak ima v sebi vedno raztopljene snovi. Najčistejša voda sta dežnica in snežnica; v studenčnici pa je raztopljena večja množina apna in drugih anorganskih snovi. Ker se v vodi, v kateri so anorganske snovi, stročnice težko kuhajo, se imenuje taka voda t r d a. Voda, ki nima v sebi raztopljivih anorganskih snovi je mehka voda. Mineralne vode so take trde vode, ki imajo večjo množino navadnih anorganskih snovi; imajo poseben okus in so večkrat zdravilne. Morska voda je slana radi kuhinjske soli, grenka pa radi magnezijevih soli. Vodo očistimo snovi, ki so v njej raztopljene, z destilacijo, to je tako, da vodo ali kako drugo tekočino izparimo in pare ohladimo, da se zopet zgostijo v tekočino. Tako nastala voda je kemično čista, destilirana voda. V prirodi se neprestano vrši destilacija vode. Voda v morju, rekah ter potokih in na zemeljski površini stalno izhlapeva; tvorijo se oblaki. Ko se ozračje ohladi, se del vodnih par zgosti in pade v obliki dežja, snega ali toče na zemljo. Tako kroži voda. Poraba vode. ljene prvine; 3. mikroskopska preiskava pregleda tla zaradi onesnaženja vode s fekalijami; 4. bakteriološka preiskava neposredno težko dožene povzročevalca bolezni, vendar pa more sklepati iz števila in načina bakterij. Kubični cm vode ima nekaj manj kot 100 bakterij. Važna je ugotovitev take številke pri kontroli osrednjih vodnih naprav. Kemična in bakteriološka preiskava nam moreta povedati le o trenutnem stanju vode. Preiskati je treba vodo na mestu, odkoder jo dobivamo, če je sploh nevarno, da sevo- i .9 Kako se v Bagdadu preskrbijo z%vodo: [Potniki kuzi. polnijo svoje kozje mehooe Če vo da iz vira ni čisto zdrava za pitno vodo, je treba s filtracijo uničiti tiste majhne živalce, ki so nam nevarne. Voda je potrebna za javno porabo (kanalizacijske naprave, čiščenje cest, vodomete, škropljenje vrtov in parkov, ognjegasne potrebe), za privatno porabo (obenem z industrijo in obrtjo) in za lastno porabo vodnih naprav. Poraba vode (specifična uporaba vode) se suče po tem, kolikor je kraj pač velik, oziroma koliko ima industrije, med 70—2401 za eno osebo v enem dnevu. Koliko mora vodovod vsak dan imeti vode na razpolago (v poletju je seveda poraba največja), za to je merodajna najnižja in najvišja poraba. Pri tem je treba prav tako upoštevati 10—12 odstotno urno porabo kakor 3odstotni presečni prirastek prebivalstva v velemestih. Potrebno višino pritiska je treba izračunati iz višine hiš do 25 m nad najbolj visoko ležečimi cestami. Ognjegasci in izredno visoke hiše zahtevajo seveda včasih večjo višino, do 40 m in še više. Vodo dobivamo iz izvirkov, potokov, rek, jezer, cistern, jezov in vodnjakov. V večjih mestih si je treba preskrbeti osrednjo vodno napravo, ker tako najvarneje dobimo dobro vodo v največji množini, ki jo potrebujemo tudi za kanalizacijo in gašenje ognja. Tudi manjša mesta si morejo omisliti tako napravo, če ne morejo drugje dobiti dobre in uporabne pitne vode. Vodo je treba napeljati od tistega kraja, kjer jo dobimo, v kraj, ki ga je treba oskrbeti z njo. Če leži voda dovolj visoko, da jo speljemo z naravnim padcem, uporabljamo kanale ali posteklene glinaste cevi, ki so dolge 1 m in široke I m. Če ni v njej agresivnih snovi, uporabljamo tudi betonske cevi. Doline in reke je treba prekrižati s pomočjo akvaduk-tov ali mostov. Če voda ne leži dovolj visoko, se je pa treba poslužiti vmesne črpalne postaje. Iz glavne cevi napeljemo vodo razcepljeno naokoli. Pri tem je treba predvsem skrbeti, da je vedno povsod dovolj vode na razpola- Najboljša pijača — voda Foto P. Kocjančič go, da je dovolj pritiska in da voda ne izostane, če na kakšnem mestu prekinemo dovod. Mrežo cevi je treba opremiti z »armaturami«, namreč s potis-kači, da moremo zapreti posamezne proge, hidranti, ki služijo predvsem za gašenje. Da moremo hidrante hitro najti, nabijemo na hiše, ograje ali na posebna držala napise. Hišni vodovod s cevmi iz svinca, kositra s svinčenim plaščem, pocinkanega kovnega železa ali galvaniziranega jekla, vodi vodo po glavni progi, ki prihaja od cestne cevi, v hišno glavno progo, kjer se nahaja vodni mereč in še ena glavna proga z izpraz-njevalno cevjo. (Prvi odstavki so povzeti iz knjige: Ivo Zobec, Kmetijska kemija, ki jo je založila Jugoslovanska knjigarna.) Voda za denar: Prodajalec vode v Carigradu Tudi avto za škropljenje cest, polnih prahu, napolni svojo cisterno iz cestnega hidranta Foto »Ilustracija« OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA Primorje pred Hajdukovim golom. (Hajduk: Primorje 5:0 (1:0) IZ. julija 1931) Naš nogomet Viktor Vodišek Nov način odigranja državnega državnega prvenstva v nogometu po sistemu lig se je obnesel dobro. To vidimo predvsem v Ljubljani, kjer raste zanimanje za nogomet od dne do dne. Poedine tekme poseča redno že nad 3000 obiskovalcev. Dolga serija zanimivih, kvalitativno dobrih tekem privablja na igrišča vedno nove pristaše te plemenite igre — odnehujejo pa z abstinenco tudi že zadnji »dekadencarji«. Koliko bodo koristile lige neposredno kvalitativnemu napredku našega nogometa, bomo mogli presoditi šele naslednje leto, ko se bomo po letošnjih izkustvih podali v novo borbo. Iskrena želja nas vseh je, da se naš nogomet vendarle povzpne do odličnih rezultatov. Medtem, ko se bori homogeno, dobro vigrano moštvo »Primorja« zelo uspešno, se »Ilirija« ni mogla ugodno odrezati. Dovolj ie bilo nepotrebnih porazov, čemur je kriva predvsem prešibka krilska vrsta, na žalost baš najvažnejša formacija, katere naloga je povezati moštvo v strnjeno celoto. Če motrimo priobčene slike s kritičnim očesom, bomo videli precej nazorno, da je odvisen uspeh vsakega moštva v precejšnji meri od izdržljive in okretne krilske vrste. Zaradi taktično ipravilne igre krilcev, vidimo moštvo »Primorja« dosledno strnjeno v obrambi in napadu; nasprotno pa sta obramba kakor tudi napad »Ilirije« prepogosto osamljena — navezana sama nase. Značilno za »Ilirijo« je tudi to, da zastrelja dosledno vse llinetrovke. Vendar bi se v primeru, ako bi izgubila »Ilirija« tudi tekmo proti »Concordiji«, dogodila sreča v nesreči. Neugodno stoječemu sodniku je tišel vratar v jiolje. zbog česar bi se Primor je: Ilirija 4:1 (2:0) 6. jul. 1931. Jančigajeoa akcija morala v smislu obstoječih pravil zastreljena lluietrovka ponoviti, kar pa se ni zgodilo. Zaradi te kršitve pravil bi »Ilirija« event. lahko dosegla razveljavljenje izgubljene tekme in to na podlagi predmetne slike. Slučajno pa je odločila »Ilirija« prav to tekmo proti državnemu prvaku prepričevalno v svojo korist. Ilirija : Concordia 4:2(1:1). 21. junija 1931. Zastreljena enajstmetrovka Primor je: Ilirija. Strnjena obramba Primorja Vse »like loto: V. Vodišek llazenska tekma Atena : Ilirija 3:3 (3:3) 6. julija 1931. Vratarica Atene gdč. Olga Černe Milijone s pestmi... Mirko Celar Dolga in zanimiva je bila pot od prvega boksarja - profesijo-nala, ki je po končanem boju s klobukom v rokah pobiral »prostovoljne prispevke«, do današnjega boksa ria-mili-jonarja. Tip boksarja - profesijonala je ustvarila prav za prav šele Amerika, v Angliji, domovini boksarskega športa, poklicni boksar ni mogel nikoli prav uspevati. Sicer so tudi na Angleškem raz-; ločevali boksarje, ki^ so bili plačani, od boksarjev - amaterjev, toda plače prvih so bile prav za prav le dobljene stave in večinoma premajhne, da bi bil mogel boksar od njih živeti. Nn jC jfk nM' ak * i Young Stribbling (karikatura), premaganec d zadnji veliki borbi, julija o Clevelandu (Vrn Amerika) Sclunelingnve gimnastične vaje Angleškem je bil običaj, da je oni boksar, ki je pozval drugega na dvoboj, najprej založil določeno vsoto. On je stavil. Če je izzvani poziv sprejel, je moral tudi on deponirati enako vsoto. Zmagovalcu pa je pripadel celotni depo. Ker večinoma boksar sam ni imel toliko, da bi bil stavil, je stavil zanj, oziroma nanj, njegov patron, nazvan »ba-eker«. To je bil največkrat kak petičen aristokrat, ki se je tudi sam, kot amater seveda, poizkušal v pugilistični umetnosti. To je bila trda šola za boksarja, kajti premagani ni več lahko našel »backerja«, ki bi tvegal zanj včasih prav znatno vsoto. — V literaturi najdemo takega »backerja« — aristokrata v S h a w o v e im boksarskem r o m a n 11 »Poklic Ca sh el Bvrona«. — Boksanje je bilo torej na Angleškem kaj nesigurna in hazardna igra, zato se pravi profesionalizem ni mogel ukoreniniti. Celo sloveči boksarji so navadno ostali pri svojem »civilnem« poklicu ali pa so si ga morali šele poiskati, ko so jim moči opešale. Tako je postal n. pr. slavui »Champion of E n gl and« Bendi go na svoja stara leta. pač čuden slučaj. — pridigar. O njem pripovedujejo, da je začel neko svojo pridigo, takole: »Tu sem, pripravljen, boriti se s hudičem!« >'Že lepo,« mu je odgovoril neki kritičen poslušalec, »toda če se ne boš z njim boril dostojneje, kot si se nekoč s svojimi nasprotniki v ringu, potem bom jaz sJImpatiziral s hudičem!« Sicer pa najdemo tudi med starimi angleškimi mojstri par srečnikov, ki so zavzemali neko izjemno stališče ne samo radi svojega boksarskega znanja, ampak predvsem adnje velike borbe in Sclimelingovc /.mage v Clevelandu zaradi visokih protektorjev, ki so. si jih znali pridobiti. Tako n. pr. Jack Broughton, prvi oficijelni »Champion of England«, proteže vojvode Cumberland-skega. Nadalje John Jackson, nazvan gentleman -boksar, učitelj boksa aristokratske zlate mladeži in prijatelj lorda Bvrona. Končno pa še Tom C ribb, najpopularnejši angleški mojster in glavnii junak najzna-menitejšega boks-matcha, kar jih je kdaj videla Angleška. Bilo je 1. 1811., ko je prišel iz daljne Amerike črnec M o 1 i n e u x , da odvzame Angležem prvenstvo v boksu. Cribb je tedaj s svojo zmago rešil ne samo »čast Anglije«, ampak tudi samega sebe iz denarnih ne-prilik, kajti vsote, ki so jih stavili nanj patrijotični »backerji«, so dosegle za tedanje čase izredno znatne višine. Sploh je bila ta »p r v a borba za svetovno prvenstvo« bojevana že čisto v stilu poznejših sličnih prireditev. Ko se je v 80. letih preteklega stoletja posrečilo prvemu Američanu J. L. S u 11 i v a n u , iztrgati Angležem prvenstvo v boksu, je bilo angleške idile kmalu konec. V Ameriki so opustili angleški sistem stav in so Irenuia boksarjev . . . Tunney in Demp$ey v ringu. Tunneij napada na dolarjih pa beležita obe borbi Dempsey-T u n n e y. Bilo je 1. 1926. v Phila-delphiji, ko sta se ta dva prvič pomerila pred več kot 100.000 gledalci. Vstopnine so pobrali 1 milijon 800.000 dolarjev. Dempsejev je znašal 785.000 dolarjev, Tunne-yev 200.000. Pri tako ugodni dolarski konjunkturi ni čudno, da sta čez eno leto ponovno stopila v ring in nič manj kot 145.000 gledalcev se je zbralo tedaj v Chicagu. Pri dohodkih, ki so dosegli višino 2,600.000 dolarjev, je dobil I unney Dempsey in Tunnei) o cioilu. kot prvi (in naj- Leoo Dempseijeoa žena, filmska igralka brž zadnji) bok- Estella Taijlor sar 1,000.000 dolarjev, Dempsey pa še vedno 500.000. Najbrž je še celo sam Teks Rickard zaslutil, da teh čikaških številk ne bo mogel nikoli več doseči, kaj šele preseči — in je umrl. Zapustil je sicer vse polno naslednikov, ki so vsi hoteli zaslužiti pri boksu, samo da Dempseya, to je moža, ki bi s svojo popularnostjo napolnil prostrane arene, tega današnji ameriški managerji nimajo. Ta manko so hoteli lani nadomestiti s tem, da so postavili v ring E v r o p c a Seli m el in ga, tako, da se je vršil boj pod parolo — v Ameriki že dolgo popularno —: Amerika proti Evropi. Ta trik je lani še precej dobro uspel. Match, ki se je vršil letos dne 3. julija v Clevelandu, je končal s finan-cijalnim fias-kom tako, da so morali pri-dopla-s voj ega žepa okoli 100 tisoč dolarjev. Ogromni stadion, zgrajen za to borbo je zasedlo komaj 35 tisoč gledalcev Pri inkasu 300 tisoč dolarjev, jedobil Schme-ling 130.000 dolarjev, Strib-ling pa 30.000 dolarjev. Torej v primeri z gornjimi številkami dosti mr- šava bilanca. Pred kratkim Schmeling s svojimi mišicami se je vršil v Hamburgu dvoboj za prvenstvo Evrope v srednjetežki kategoriji med Italijanom Bonaglio in Nemcem Pistulo. Gledalo ga je 25.000 oseb. Ni čudno torej, če ameriški managerji že škilijo v Evropo in so pripravljeni prirediti bodoči match med Schmelingom in Carnero bodisi v Nemčiji, Angliji ali Franciji. Bomo videli! Popravek. V zadnji 7. številki »Ilustracije« je na strani 231. pri diplomi Švabiču pomotoma izostalo, da je umetniško delo akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Sedanji svet. mojster M. Schmeling čudijo. Boksomanija Američanov, ki je slavila v eri 1) e m p s e y-Tunney svoje orgije in pa tip boksar ja-milijonarja, ta pravi simbol povojne Amerike — vse te pridobitve so tesno zvezane z imenom Teks Rickard. Že »njegov« prvi match Jeffries-Johnson leta 1910. predstavlja z 250.000 dolarji predvojni rekord. Zadnjih deset let pa je računal Teks samo še v milijonih. Tako jo prinesel dvoboj I) e m p s e y - Carpentier 1. 1921. približno I milijon dolarjev. Dempsev je »zaslužil« 300.000 dolarjev, Carpentier pa 200.000 dolarjev, ostanek torej polovica prejemkov pa je šla za režijo in seveda tudi nase Teks ni pozabi1!. Rekord si boksarji rajši delili čiste dohodke iz vstopnine. Šele s tem je bila spričo velike popularnosti, ki jo je užival boks v Ameriki, podana podlaga za pravi profesionalizem. Tako je boksanje prenehalo biti samo šport, postalo je tudi priznana in dobičkonosna obrt. Predlanskim umrlemu »kralju managerjev« T e k s u Rickardu pa je pripadla čast, da je napravil še zadnji korak h komercijalizaciji tega športa — napravil je iz njega solidno trgovsko podjetje z milijonskimi dobički. Kar je bilo v zadnjih 20. letih velikili boks - matchov v Ameriki, so bili vsi delo genialnega organizatorja in režiserja Teksa. Z neverjetno rafinirano in hrupno reklamo s pomočjo tiska, filma, radia in kdove česa še je znal zbobnati iz vseh koncev Amerike vedno take mase gledalcev in žel take dobičke, da so se čudili celo tisti, ki se v Ameriki ničemur več ne Premagam Voung Siribling Pari/., kulturno središče soeta, nam je odprl vrata na steza], ogromna kolonijalna razstava vabi in vabi. Privabita je mnogo Slovencev. Tolmačimo ta »romanja« kot znak, da si Slovenec danes želi širokega razgleda v svet in da ve, katero mesto mu ga v obilni meri more nuditi. Na naslednjih straneh prinašamo par potopisov ozir. odlomkov, ki nam kažejo zanimiva opazovanja naših ljudi SOLNČNE PEGE ................... odstranjuje hitro ADITAT« Dobivn in brez sledu UKI£lUL se povsod DEPOT: COSMOCHEMU, ZAGREB. Smičiklasova ulica 23 Na pot! 'Popotni literat si ogleduje Pariz. Pariški dnevi Raoul Maillard. Na boulevardu Poissoniere sloji palača časniškega podjetja, velikega informacijskega žurnala: »Le Matin«. Obiskal sem vodjo zunanjepolitičnega oddelka, Raoul a M a i 11 a r d a , ki jne je ljubeznivo sprejel v razkošni Do tu in ne dalje! govorilnici. Najin razgovor se je v prijetnem kramljanju sukal okoli političnih dogodkov zadnjih dni in perspektiv v bodočnost. Njegov pogled na sodobno vrenje zunanje politike s francoskega in njegovega stališča je jasen in pregleden, njegova sodba dobrohotna. Veruje v sporazumno zunanjo politiko Male antante in še posebno Jugoslavije. Zaupa zavezništvu Francije z Jugoslavijo, ki ga učvrščuje evropski položaj. Pričakuje sporazuma Francije z Italijo, pozna težkoče, ki ovirajo resnični sporazum z Nemčijo — »tudi mi smo namreč nacionalisti, ne samo Nemci«. Na moje vprašanje sva preskočila na Brianda. »Briand vedno pravilno postopa. V Ženevi dosega, kar pričakujejo Francozi od njega. Briand hoče mir. kar hoče menda vsak Francoz.« Kolonijalna razstava Posetil sem nekajkrat znamenito kolonijalno razstavo, ki vabi tujce z vseh krajev v Pariz. A kakor je Pariz mesto, ki ga niti vešč potnik ne more na prvi mah osvojiti, tako je tudi kolonijalna razstava ne le radi ogromnega prostora, ki ga zavzema (110 hektarov) ob straneh in na otočkih jezera Daumesnil v vincennskein gozdu, marveč zlasti zato, ker nudi sleherni kotiček toliko zanimivega, da bi mu moral posvetiti ure in ure pozornosti, naravnost neizčrpen vir. Bilo bi brez ipomena naštevati posebnosti vsakega posameznega paviljona, vsakega oddelka, ko je pa ves zamisel razstave preračunan na učinek neposrednega gledanja ter vglobitve v pestro snov. Kar te preseneti na prvi pogled, je dejstvo, da pri vsej živahnosti in razgibanosti, preračunanosti in pestrosti, ki se druži z nezaslišanim razkošjem, niti v tej nujno eksotični in fantastični tvorbi Francoz ni zatajil svojega prirod-nega čuta za slog. Res da so vse ogromne in male stavbe iz lesa, gipsa in platna, iz ilovice in slame, le v kolikor je Silvester Škerl Prihod. Prečudni so prihodi v neznana mesta. Ne strpiš in greš. Ne strpiš in prideš. Ne strpiš in odideš. Odhodi — z doma in iz tujine — so enaki v nestrpnosti popotnega. Prihodi v tuje so zmerom drugačni ... Svetloba kolodvorskih ob-ločnic se božjastno lomi v utrujenih hodnikih nočnega brzovlaka. Bledi in neprespani obrazi potnikov se dramijo v poživljenih očeh. Gare Silvester Škerl de l’Est. Polnoč. Prihod — v Pariz! Kakor grenčico, ki te strese v drob, pogoltneš dirindaj. Ali — že si se srečno preril na prosto, izročil svojo borno usodo prvemu taksiju, ki nemudoma zdrči ipo gladkem asfaltu boulevardu. I i veš, da se imenuje boulevard de Strasbourg, veš, da se voziš proti latinski četrti. V mračnem avtu se spet lomi svetloba kakor v krčih. Skoz okno uganeš tu kino, tam gledališče, iz noči zrasteta mahoma bela zvonika Notre Dame — vse proč. Avto zavije v tiho ulico, prej šumna in potratna razsvetljava se zdaj zaduši in zlije s tihoto ulice v mračno, neprijazno in vase pogreznjeno osamelost. še en požirek grenčice, ko govoriš s hotelskim vratarjem, slugi stisneš v roko lahko noč in — oddahneš se v kletki, ki ti kljub svoji tesnobi in slepi brezobličnosti postane že prvi hip edina gotova točka, pristan in zatočišče. Tu po mili volji razpostaviš — im, seveda, na tesnem — kar si bil stlačil v svoj kovčeg. Ko si se znebil saj. opral z mlačno pariško vodo, ki je nepitna, in udobno zleknil na široki železni postelji, kaj storiš? Prižgeš si cigareto in si vesel, da ti ni treba ta hip iprav ničesar misliti. Saj ne za dolgo. Hitro poiščeš še pero in papir in preden nisi napisal nekaj vrstic svojim dragim domov, se ti spanec niti približati ne upa. — Drugi dan se poskusiš gibati po negotovem. Tlak. mračne hiše, neprijazen brivec, sladka banana, ki si jo privoščiš za zajutrek — oči, ki bi rade kaj videle, pa motre le enoličnost najdaljše pariške ulice, imenovane rue de Vaugirard, ki se vije tja do senata ob luksemburškem parku in še malo naprej od Odeona ... Iznenada stojiš na križišču boulevardu Saint Michel, glavne žile latinske četrti, in rue de Medicis (ki te spomni na začetek Gideove »Si le grain ne meurt«), pa ugledaš na koncu rue Soufflot pod ipoldanskim nebom veličastno in mrko kupolo Pantheona: spreleti te. zaveš se — dospel si v Pariz! nujno potrebno še iz betona, toda motil bi se kdor bi mislil, da bo naletel na običajno goro kiča kot pri podobnih razstavah. Z neverjetno vestnostjo in natančnostjo je prenesel Francoz v svojo metropolo čudesa svojih kolonijalnih dežela, predstavil je posebnosti azijske in afriške arhitekture — ne v sliki ali fotografiji — marveč »in natura«, pripeljal je trumoma domačine iz raznih krajev svojega kolonijalnega posestva, ne zato, tla bi vprizarjali Parižanu in tujcu kabaret, marveč postavil jim je vasi in koče v domačem slogu, nastanil jih je na razstavi, kakor da so doma, rokodelec se itrudi s svojini delom, žene kurijo ognje in pripravljajo hrano, dojijo deco — skratka, kdor ume gledati, vidi kolikor ga je mogoče prenesti pod tuje podnebje, resnično življenje francoskih kolonijalnih plemen. Kar pa dopolnjuje to preneseno pristno kolonijalno življenje in služi razstavi kot muzej, kot informacijsko ali propagandno poslopje, kot okrepčevalnica ali v katero koli drugo svrho, je postavljeno s tako tenkim čutom za harmonijo in nevsiljivost, da ne moti, marveč še stopnjuje sliko različnih kultur. Ko se spusti noč na to eksotično mesto, doseže presenečenje množic, ki se sprehajajo po ulicah in stezah, svoj vrhunec. Najprej zažarijo v pestrih barvah stekleni stebri, ki tvorijo špalir od velikega vodnjaka do spominskega stolpa, ki se dviga na sredi vsega prostora. Iz stebrov se dviga počasi bel dim, ki iz štirih barvnih nijans vstaja proti nebu. Komaj si se načudil tej krasoti, ko opaziš, da na kolonijalni razstavi ni obločnic, ni razsvetljave iz gole nuje, marveč da je baš razsvetljava morda, največja umetnina te prireditve. Nešteto pri tleh skritih žarometov razsvetljuje od spodaj navzgor stavbe, spomenike in druga •čudesa. Učinek je nepopisen. Vodometi-ognjemeti nad jezerom tvorijo loke, prehajajo iz bele v zeleno, iz zelene \ vijoličasto, iz vijoličaste v rumeno, iz rumene v rdečo barvo. A vrhunec bajnosti je kakor po dnevi tudi ponoči ogromni tempelj Ankor Vat. Pet stolpov glavnega poslopja. Tistega, ki je napojen na prazne ceste, muči pogled na polne ceste, ki vodijo k Plače I’Opera Kaj oidi lotograj o Parizu: Nevihta nad Parizom visoko stopnišče, stranska stolpa — vse čudo reliefnega dela, kiparstva in arhitekture, verno posneto po originalu in v naravnih dimenzijah postavljeno, je zvečer od temelja do vrha razsvetljeno v barvi suhega zlata, a izza srednjega stolpa mečejo reflektorji štiri žarke v nebo ... Bajka iz tisoč in ene noči... Francija je bila vsikdar velika kolonijalna sila, toda v širokem svetu ni imela kot taka tistega zvenečega imena, ki ji pristoji. Šele kolonijalna razstava je v vseh podrobnostih pokazala delo francoske kolonijalne politike od začetkov do danes. Napredek, ki ga mora brez obotavljanja priznati celo sovražnik Francije, se je pokazal na vseh poljih, v Aziji prav tako kakor v Afriki. Sami odlični francoski organizatorji kolonijalnega dela sicer ne skrivajo napak in pogrešk, ne skrivajo ne dobrega ne slabega sadu svojih prizadevanj — toda dejstvo je, da mora danes svet strmeti ob tej prireditvi, kakršne izza svetovne razstave iz 1. 1900 Pariz še ni videl. Ni čuda, da se vsak Francoz vrača z razstave ponosnejši, pa tudi bogatejši. Spoznal je, kakor pravi Andre De-maison, da je njegova domovina mnogo večja nego si je mislil, da ima Francija vsega 100 milijonov državljanov, 11 milijonov k.m? površine, 35.000 km obale, 700.000 kilometrov cest in 70 tisoč kilometrov železnic. To je bil namen prireditve zlasti glede na domačine: da bi se zavedali sile, bogastva in razsežnosti vse francoske domovine. Le dejeuner Monsieur Marc Ja-rye, vsevedni mož, ki sem imel čast spoznati ga v Parizu, me je vpeljal tudi v to posebnost. Jarvc pozna prav tako poslednji zvezek našega »Doma in svetai kakor delo, ki ga pripravlja za izdajo John Gals-worthy, zanima se za (vana Cankarja prav tako kakor za Unamuna, skratka, ni je važne stvari v svetovnem slovstvu (in za svetovno slovstvo morda tudi povsem nevažne), ki bi je Marc Jaryc ne 'poznal. Posreduje avtorske pravice, vodi špansko informacijsko službo v inozemstvu, organizira evropsko duševno delo v izdajali ene najpomembnejših francoskih založb, kateri suvereno načeluje, razume vse, kar si kdo misliti more, da najbolj nedostopne naslove najbolj nedostopnih ljudi1 z ljubeznivo vizitko, ki odpira vrata kamor koli — Marc Jaryc sam pa je popolnoma nedostopen... in pravi čudež me je doletel, da sem kljub temu prišel do njega. A ne o tein, o drugem doživetju hočem pisati, do katerega mi je pripomogel Marc Jaryc: doživetje pristnega francoskega dejeunera. Seveda ni treba vzeti vsega, kar je napisano, tako resno, kakor je povedano. A šalo na stran — pri nas in drugod po svetu obedujemo in večerjamo iz navade, pač zato, ker smo lačni in si moramo na kak način privezati dušo. V Franciji in zlasti v Parizu je stvar drugačna. Ure so natančno določene, ob katerih Parižan zajtrkuje, obeduje in večerja. Zajutrek od 12.—2. ure, zavžije skoraj vsak Parižan v restavraciji1, obed od 7.—9. ure je domač dogodek, večerja po polnoči... Kuhar uživa sloves umetnika (ako je dober, seveda); njegovih Kaj naj bi tisoč skrivnosti v pripravljanju jedil tvori posebnost neznatne, a slovite restavracije, v kateri služi. A ne le v restavraciji, tudi na pariškem domačem ognjišču gojijo kuhinjsko umetnost z nnjvečjo gledal grešnik n Parizu: Pošasti o stolpu Notre Dame, ki simbolizirajo ukročene strasti in grehe spoštljivostjo. To je le ena stran zadeve. Druga je način, kako uživa Francoz zanj pripravljena in na izbiro mu postavljena jedila. Sestava zajutreka ali obeda je prava umetnija, ki zahteva dobre izšolanosti in izurjenosti, a največ izkušnje. Kombinacija, na načelih kontrapunkta sloneča, je velevažen faktor pristne francoske prehrane. Izbor vina, liors doeuvre, vprašanje ribe ali mesa, vprašanje zalenjave in začimbe, deserta itd. je vsaj tako važno kakor vprašanje volitve novega predsednika francoskega senata. Marc Jaryc me je popeljal v restavracijo »Au iplat d’argent*. O poslovnih stvareh se s Francozom pogovoriš najbolje pri dejeneuru, vsaj če ti je za to, da dosežeš kak uspeh ... Na steni mi je pokazal med drugimi sliko pisatelja Constantin-Weyerja (čigar »Usodno preteklost« sem v prevodu predstavil slovenskim čitateljem), in me je opozoril na lastnoročno avtorjevo posvetilo lastniku restavracije »čudovitemu gastronomu«. In vsevedni Marc Jaryc nato: »O, Constantin-Weyer se spozna v teh stvareh. Kolikor vem, je odlikoval edino ta lokal v Parizu in sem zahaja, kadar se prikaže iz Vichya ... Nikar se ne čudite, Vaš avtor piše zdaj obsežno kuharsko knjigo za; našo založbo, in njegova žena mu pomaga; zraven piše tudi knjigo o vinih, to pa sam ...« Obedovala sva res imenitno. Le — po naše, mislim, je tudi dobro, manj zamudno in morda tudi bolj zdravo. Slovenci na stolpu .Votre Dame Levo: Vhod o angkorski tempelj na kolonijalni razstavi ' In še eden: Teden dni v Parizu s. v. Vožnja skozi slikovito Tirolsko in Švico zapusti prav originalne vtise. Listnjaki, raztreseni po pobočjih, lične hiše z ganki, na slemenu stolpiči z zvončki — kakor neke lepše vrste Bohinj, l judje imajo poštene, nelepo-krompirjaste in zelo bradate obraze in vlečejo iz pip, po vrhovih se beli v solncu sneg, iz prepadov se kade sive megle, to je Tirolska. V Švici imajo lepa jezera in mesta, tam so od sile bogati ljudje in to v švicarski valuti. Ni čuda, saj tujce dero na meh. Nekoliko z jezo sem ogledavaI milijonarsko četrt v Baslu, kjer smo si mogli ogledati mesto in slavni Rhein in starokopitno zidane bahave palače. Po dveh slabo prespanih nočeh in enem dnevu vmes si z brzovlakom tretje jutro v Parizu. Vožnja od švicarske meje tjakaj ni nič zanimiva, ravan posuta z grmovjem, brzo vlaki dero svojih 120 km na uro — Pred kipom inilonske tempo velikega sveta, pulz, ki Venere d Louoreu zahteva strašne živce. Če nimaš v Parizu znanca, ki te pride čakat na kolodvor in postopa par dni s teboj kakor z nebogljenim dojenčkom, te bo vrag vzel. Najprej ne misli, da boš Francoza kaj razumel, če nisi posebno v' praksi, potem ne misli, da boš kam prišel, če se ne spoznaš na skrivnostni red podzemeljskih železnic in zdi se ti. da boš napravil konec nekje v giomski lavi avtomobilov, ko boš šel čez cesto. Najprej moraš v avto, da se popelješ po mestu in gledaš. Ko se vrneš v Ljubljano, se ti zdi, da je vsa v pritličju in najtišja vas sveta, brez vsakega prometa. Ampak rajši jo pa imaš, ko prideš nazaj iz Babilona ... V Notre Dame lahko doživiš duh srednjega veka, ki si je čudežno usužnjil materijo in jo poduhovil. Kamen na kamenu, kakor testo izoblikovan v simbolno figuro, nizan v strmoglavo višino iz teme v luč — to je oni srednjeveški beg od sveta k Bogu. Ej, tam to doživiš, doživiš tudi ob romanski plastiki v Trocadero, Clunvju. Večna umetnost Egipčanov' in Asircev v Louvreu, sfinge in možlevi, oblikovani iz gora skal za tisočletja, obrazi jim strme kakor v nadzemeljske, večne skrivnosti, nepremično, skozi tisočletja. Odkrite glave moraš stopati mimo kolosov. že Grki te potem disgu-stirajo s svojini izlizanim formalizmom in sladko lepoto, moderna plastika te pa naravnost odbije po tisočih ženskih golotah — edina vera modernega človeka... Kako sveta je antična golota in božanski vzvišena in kako plitvo opolzka moderna! No, muzejev imaš v Parizu dovolj in če obredeš vsaj dobršen del. imaš dovolj, da lahko mesec dni počivaš 111 misliš, kje si že videl ta ali oni kip. Louvre je nekaj tako ogromnega, da niti s pomočjo maratonskega teka več dni ne obte-češ vsega, kaj šele, da bi ga preštudiral! če se specializiraš le na Lionarda, Rembrandta, Tiziana-, Tintoretta in še par podobnih veličin, imaš dovolj dela, potem te vlečejo gledat še moderne v Lu-xembourg, bizantinsko umetnost, vzhodnje-azijsko v Guimet, pa vtisov ne prebaviš in si izmučen, kar se da. Kolonijalna razstava je nameščena- v logu pred Parizom. Vidiš lahko sudanski ples, centralnoafriške fetiše in njih kiparje. Nekaj posebnega je na teh črnih spakah, kakršne so slikali kubisti. Tudi oni imajo svoj »večen tip«. Sedaj so moda v Parizu in kupiš jih lahko v vsaki večji trgovini. Montmartre je nekam izumrl. Po spe-lunkali, kjer so se včasih izvojfelvale v roče debate in kjer se je spočel francoski impresionizem, so sedaj šantani, patriarhalna bohemska domačnost se še umetno redi — za tujce. V Lapin agileu poslušajo za drag denar — kvante, kakor bi šlo za novo vero. Umetniki so na Moretparnassu, kjer je srce ponočnega Pariza. Tam sede v bučnih kavarnah, prenesenih- na pol na cesto iz lokala, siamske princese rumene in bogate zamorke črne polti s pariško gospodo in umetniškim svetom ob šampanjcu, parčki se poljubljajo kar javno na cesti in v lokalih, sumljivo pošminkana dekleta z rdeče barvanimi nohti se vijejo okrog miz — 110, to je nočni Pariz. Del tega je tudi v Operi, kjer dobro godejo in plešejo, pa slabo pojo, del tega v Folies Bergere, ki ima na programu le piramidalen nesmisel, del v Casinu, kjer služi denar Bake-rica, del v pariških kinematografih z baletnimi revijami, nobel ljudje so pa doma ali pa krokajo kje »zasebno«, pri prijateljih, ki so jih povabili. Takole teden dni, če se pošteno giblješ, si marsikaj videl, tako da si potem pošteno truden. Dobro je pogledati tudi v velike blagovnice, kjer se prodaja vse na svetu in cveto milijoni sredi najbajnejšega komforta. Ali so pa ti bogatini, ki se valjajo v zlatu vse življenje, tudi srečni? Kdo ve? (Na sledeči strani 26". nadaljujemo z opazovanji naših ljudi, ki so obiskali Pariz. Če je kdo v Parizu še kaj posebnega opazil, naj nam piše. — Ur.) Pariz z zraka: SlaDolok zmage in Zvezda Slovenski slikar Veno Pilon o Parizu Prvikrat v Parizu Gospodična iz slovenske province: Pariz me je očaral. Kakor da sem prišla iz Rovt v Ljubljano, se mi je zdelo, ko sem prišla mimo Ljubljane v Pariz. Ljubljana je majhno mesto, Zagreb (tudi tu sem že bila) je majhno mesto, Beograd (tudi tu sem že bila) je majhno mesto. Pariz poseka vse. Še Dunaj mi zdaj prav nič več ne ugaja, četudi sem ga videla malo pred Parizom... Navdušile so me toalete, bogato življenje. Čudim se le, da vsi ljudje tudi v Parizu niso elegantni in napravljeni |>o zadnji modi. Na cesti vidiš tudi revne ljudi. Revščina, pravijo, da je tudi v Parizu velika. Pa vkljub temu mi bo strašno žal, da nisem mogla ostati v Parizu... Dolg čas mi je doma. Gledam razglednice in obujam spomine... Pripovedujem znancem in znankam o Parizu. Nekateri me zavidajo, drugi se mi posmehujejo. Težko bom strpela doma — s svojimi mislimi na veliki Pariz med našimi majhnimi ljudmi... (Gospodična naj nam oprosti, da smo morali zaradi pomanjkanja prostora njeno poročilo izdatno okrajšati.) Gospodična iz Cjubljane: Pariz sem vzljubila prvi dan, ko sem prišla vanj.... Gledaš, opazuješ.... Zemlja pod tabo bruha množico, na drugi strani jo zopet požira. Avtomobili, avtobusi, vozila vseli mogočih vrst, tramvaj, ljudje — trgovine, stojnice pred njimi, razpostavljeno blago s cenami, kupujoča masa, vpitje otrok, pogovori mimoidočih, poleg vsega duh po bencinu, tisti duh vozil, ki ta-Skozi Lyon o Pariz ko upropašča zdrav- je Parižanov. Pa naj še tako govore o pokvarjenem zraku velikih mest, doma bi letela za vsakim avtomobilom, ki bi mi mogel samo za par sekund pri zaprtih očeh imitirati vonj s pariških bulvarjev. To so ceste... Visoke hiše, velik promet, ceste široke in polne ljudi! Besede, ki ne povedo ničesar. Videti Pariz, biti član tega milijonskega mesta samo za par dni in že prideš do spoznanja, kako velik je svet in kaj pomeni en sam, samcat človek v njem — ničlo!... Pariz sem vzljubila, ker sem mu hvaležna za dragoceno spoznanje. S tovarišicami (potovala sem v skupini) smo se ponovno sporekle, ker sem že po dveh dneh bivanja v Parizu zagovarjala Lubljano, ki so jo drugi devali v nič. Spoznala sem, da bogastvo ustvarja velika mesta. Da ti šele v velikem mestu stopi pred oči pojem lastne ničevosti, toda da ti prav veliko mesto da pogon in vzlet. Milje je, ki ti vedno osvežuje tvoje misli kakor prememba zraka ob težki bolezni. Zdaj razumem, kaj je milje in v čem tiči revščina Ljubljane. Pa zato je prav nič manj ne ljubim ob vsej njeni bornosti in zaničevanju, ki ga ima prenesti od nas in od drugih. Vem, da je Ljubljana prav tako kulturna glava in središče Slovenca, kakor Pariz glava Francoza, četudi jo milijonske številke drugih kulturnih središč teptajo k tlom. Rada imam Ljubljano, ker še pričakujem mnogo od nje. (Gospodična naj nam oprosti, da smo morali njeno poročilo krajšati.) Mene zanimajo številke: Francoske kolonije Drago Potočnik Francija prihaja v poštev kot kolonijalna država danes koj za Anglijo. Le Holandska ima v svojih kolonijah skoro nekoliko večje število prebivalcev, pa je obseg holandskih kolonij, ki so povrh tega še združene vse v Vzhodni Indiji, manjši. Od nekdanjega ogromnega kolonijalnega imperija Španije in tudi Portugalske so ostali le še majhni kosi. Francosko kolonijalno gospostvo obsega skoraj 13 milijonov kvadratnih kilometrov ter šteje nad 60 milijonov prebivalcev. Zato Francozi lahko rečejo, da ne šteje Francija samo 40 milijonov ljudi v Evropi, pač pa 1(M) milijonov ljudi. Največ kolonij ima Francija v Afriki in je v tem oziru Francija skoro enakovredna črna velesila kakor Anglija. Na severu Afrike ima Francija tri dobro uspevajoče dežele: Alžir, ki je že nad sto let pod francoskim go-spodstvom, Tunis od 1. 1881 in Maroko od 1. 1911. Zlasti hiter je bil gospodarski dvig Maroka, kjer so morali Francozi še pred leti z oboroženo silo zavojevati velike predele dežele. Nadalje je francoska posest skoraj vsa Sahara razen malega zapadnega dela, velik del Sudana, tako zvana francoska zapadna Afrika ter nekaj ozemlja iz porečja Konga, tako zvana francoska ekvatorijalna Afrika. Na vzhodu Afrike ima Francija veliki otok Madagaskar in še nekaj drugih otočij, nadalje nasproti Adena važno oporišče Djibuti. V Aziji ima Francija Sirijo pod svojim maindatom, nadalje je nekaj obmorskih mest v britski Indiji ter Indokino s 16 milijoni prebivalcev. V Oceaniji in Ameriki so razen Guajane Je raztreseni otoki francoska kolonijalnai posest. To bi bil v kratkem pregled sedanjega kolonijalnega gospodstva Francije. Po podatkih tajništva Društva narodov je znašala trgovina francoskih kolonij v 1. 1929 1.289 milijonov dolarjev, v primeri s temi številkami je naravnost ogromna trgovina angleških kolonij s 10.278 milijoni dolarjev. Toda upoštevati je treba veliko večjo razsežnost britskega imperija. Vkljub temu pa je razumljivo, da hočejo Francozi svoje kolonije primerjati z angleškimi. Prav velikega pomena pa so francoske kolonije za francosko trgovino, kar je razvidno iz dejstva, da je 1. 1929 prišlo 12% vsega uvoza iz kolonij. Seveda francoske kolonije še vedno izvažajo velik del svojih proizvodov v inozemstvo, čeprav bi se lahko s povečanjem uvoza proizvodov lahko zelo povečala izmena dobrin med metropolo in kolonijami. Še večjega pomena pa so kolonije kot odjemalci francoskih proizvodov, kajti I. 1929 je šlo 18-85% vsega francoskega izvoza v kolonije. Seveda če bi Francija kupovala še več svojih kolonijalnih proizvodov, bi bil naravno francoski izvoz v kolonije še večji. Gospodarski pomen ]x>sameznih kolonij je razviden iz njih zunanje trgovine. Francija se zadnje čase zelo trudi dvigniti gospodarstvo svojih kolonij. Dovoljuje jim znatna posojilaza gradbo železnic, med njimi obeta postati najvažnejša transsa-harska železnica, katere projekt se vedno bolj bliža realizaciji. V nemali meri bo ravno kolonijalna razstava pripomogla k večjemu zanimanju za francosko kolonizatorično delo. Francoska kolonijalna politika se bistveno razlikuje od kolonialne politike drugih narodov, posebno Anglije. Francija rabi ipredvsem ljudi, saj je gospodarsko avtarkna velesila. Francozi ne poznajo rasnih predsodkov, povsod liočejo napraviti Francoze. Zato pravijo tudi dobri poznavalci razmer, da bodo Francozi ostali v kolonijah tudi tedaj, ko se bodo narodi otresli tujih kolonizatorjev. To je pač dokaz, da Francija pravilneje in^ zanjo koristneje umeva kolonialno politiko. Ni si mogoče zamisliti, da bi prišel v angleški parlament kdaj kak črnec, kar pa je slučaj v Franciji. Francija ve ceniti tuje narode, ki so zanjo že toliko žrtvovali prav v zadnji svetovni vojni. Priljubljena po vsem svetui icrFiur> KAYSER SPUIAISTEI Kdor jo enkrat uporabi, ji ostane naklonjen. Ugodna in trajna. Dobiva se povsod. Preprodajalci se obračajo na Gustav Husser <£ Sof)n, JVien, VIL, UicOtergasse lO tehnikam. iesorezi so misming KEMICRMI HACRADi Ob jubileju 60 letnice obstoja prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju Slavnosti se je udeležil ban g. dr. Marušič, starosta Gas. zveze S Turk iv drugi odlični gostje, ki jih kuže spodnja slika Blagoslovitev gasilskega doma. iVa levi celjski župan dr. Goričan, na desni ban dr. Marušič iVa sliki na leoi vidimo tudi kumice, rešilnega avta ga. Jelenc, zastave ga. Stermecki, zastave ga. Grad, gasilskega doma ga. Posavec, gg. Jelenca, Koširja, (irada, podstarosto Vengusta in načel-iiika Gučka Foto Pelikau, Celje Desno: Žup-Ijani z Gori j pri Bledu so na ,Alp-aotu‘ prevozili 500 km dol go pot po Gorenjski skozi Ljubljano na Dolenjsko. — (Lansko leto po Koroški in Primorski) 3. NAGRADA Pugled na del razstave izdelkov grafičnih vajencev dravske banovine, ki je bila prirejena ob priliki slavja Tehniške srednje šole v Ljubljani. Oddelek Jugoslovanske tiskarne ruto »Ilustracija« g. A. Gabršček Dunajski Slovenci pozdravljajo pevski zbor »Grafike« iz Ljubljane na povratku z zmagoslavne turneje po češkoslovaški republiki. X Vodja dunajskih Slovencev Pevski zbor »Grafike« na turneji po češkoslovaški republiki Desno: Pevski zbor pri ogledu DOMA v Pragi prestolnice bratske republike. V ozadju Hradčani Proslava v Cerkljah na Gorenjskem Spominska plošča igralcu Ignaciju Borštniku Dne 29. junija 1931 so Cerklje na Gorenjskem pra/.nooale jubilej 140 letnice obstoja šole. Ob tej priliki sta bili odkriti spominski plošči skladatelju Davorinu Jenku (»Bože pravde«, »Naprej zastava Slave«) in velikemu igralcu Ignaciju Borštniku, ki sta bila oba cerkljanska rojaka. Oti Ilirije do Jugoslavije. Za to proslavo je izšla knjižica »Od Ilirije do Jugoslavije«, spomenica narodne šole Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju, ki jo je uredil šolski upravitelj J. Lapajne. Na 184 straneh nam nudi zgodovinske podatke o Cerkljah in cerkljanskih rojakih in ima sledečo vsebino: prosvetni razvoj, prosvetni veljaki, narodna prosveta in gospodarstvo. Med cerkljanskimi »prosvetnimi veljaki« in rojaki je treba zabeležiti sledeča imena: Davorin Jenko, Matej Ravnikar, Leopold Cvek (skladatelj), Ivan Puher (pesnik), Simon Robič (znanstvenik), Andrej Vavken (skladatelj), Ivan Železnikar (novinar), Ivan Franke (slikar), Jakob Bedenk (pisatelj), Anton Koder, Ivan Hribar, Andrej Kmet (nadučitelj), Ignacij Borštnik, Franc Barle, dr. Franc Kimovec, Jožef Jenko (strok, pisatelj), doktorja Hacina, Janez Mežan (slikar), Jože Vombergar (pisatelj). Nekaj razlag življenja brezplačno za poskušnjo bravcem tega lista Znani zvezdoslovec prof. Roxroy se je spet odločil, da za to banovino priredi poskusno razlago vašega življenja popolnoma brezplačno v nemščini, angleščini ali francoščini. Slava prof. Roxroy-a je tako daleč razširjena, da pač nima potrebe, da ga mi uvedemo. Njegova sposobnost, razlagati življenje drugih, vseeno, kako daleč stanujejo, meji že na čudotvorstvo. Celo zvezdoslovci raznih narodnosti, ugledni možje, iz vsega sveta gledajo nanj kot na svojega mojstra in slede njegovim stopinjam. On vam našteje vaše zmožnosti, vam pove, kako in kje morete doseči uspehe in vam omeni povoljne in nepovoljne dobe v vašem življenju. Njegov opis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov vas bo presenetil in vam pomagal. Gospod Paul Stahmann, izkušen zvezdoslovec, Ober-Nie-wiadom (Deutschland), pravi: »Razlage, ki mi jih je dal g. prof. Roxroy, so povsem resnične. To je temeljit, dobro posrečen kos dela. Ker sem sam zvezdoslovec, sem njegova planetska izračunanja in podatke natanko preiskal in našel, da je njegovo delo v vseh potankostih dovršeno in da je tej znanosti popolnoma kos.« Če želite porabiti to izredno ponudbo in dobiti poskusno razlago, sporočite ime tega lista, vaše ime in naslov (brezpogojno morate to svojeročno napisati), dan, mesec, leto in kraj vašega rojstva ter priložite 10 dinarjev v bankovcu ali v poštnih znamkah (ne prilagajte pa kovanega denarja), da se pokrijejo stroški za to objavo, poštnino itd., nakar vam bomo takoj poslali vašo poskusno razlago. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy, Dept. 8395 D, Einmastraat 42, Deu Haag (Holland). N. B. Prof. Roxroy ne razume naših jezikov in more, žal, odgovarjati le v nemščini (ali francoščini ali angleščini, kakor kdo želi). Poštnina za pisma v Holandijo znaša 3 Din. Z razstave, ki so jo priredili Cerkijani ob priliki odkritij spominskih plošč. Levo: Posmrtna maska Davorina Jenka. Desno: Ignacij Borštnik in njegova posmrtna maska, skladatelj Davorin Jenko Foto »Ilustracija« Minister g. Ivan Hribar govori slavnostni govor pred odkritjem spominskih plošč v nedeljo 29. juni ja 1931 Foto »Ilustracija« Ženitev Yussufa Khana Roman. Frank Heller. Ilustriral M. Bambič (Dalje.) Bržkone je takoj nato trdno zaspal, ni pa gotovo, kako dolgo je spal. Naenkrat je bil namreč čisto buden, tako kot se včasih zgodi, če vas zgrabi ideja, napol slutnja, ki se vas je prijela v spanju. Sedel je na divan in strmel predse. Ali je t o bil smoter vsega? Ali so zato zvodili njega in oba Indijca v ta čudaški lokal? Ali mu je zato njegov spremljevalec tako verjetno razlagal Mirzlovo početje? ...Potem je bilo nujno to, da mora pohiteti in prekrižati njih načrte; in še nekaj bolj nujnega, delati mora z največjo opreznostjo, da se mu bo posrečilo ... Se ves zmešan od šampanjca in mehak v nogah po spancu se je dvignil z divana in se splazil do vrat, tiho, kolikor je le bilo mogoče. Tu je obstal in previdno motril prepenjave ob loži št. 5. Visele so negibno, ni bilo čuti nobenega glasu iz lože. Nato je pritisnil na kljuko vrat. liho se je udala. Hvala Bogu, vrata torej niso bila zaklenjena, kakor se je že bal. Odprl jih je tako varno, kakor jih je mogel in pogledal z enim očesom na hodnik. Prazen — videti ni bilo niti orientalsko napravljenega sluge. Zamrmral je zahvalo slučaju ali previdnosti, zaprl ložna vrata za seboj in se splazil po prstih k dvojnim vratom z elegantno zamreženim steklom. Proč, čim prej proč. Brž je še pogledal na uro — skoraj dve, zdaj ni bilo več časa misliti na površnik in klobuk. Nato pa je nekaj odkril, da mu je zastal korak. Ta vrata so bila zaklenjena, tako trdno in negibno kakor vrata v kaznilnici! Za trenutek je obstal kakor ukopan, že je bil pri- pravljen, da se vrne v ložo in da se uda v svojo usodo. Nato pa ga je obvladala upornost, s stisnjenimi zobmi je začel misliti, kako bi ljudem tam notri zadal primerno brco. Napenjal se je in napenjal, oči so mu begale po hodniku, vsak trenutek pripravljene, da odkrijejo kje kakšnega slugo. Hodnik se |e proti levi in desni zoževal in obdajal tam lože, ki so bile nameščene okoli dvorane s steklenimi tlemi. Ali bi tam našel izhod? Pregnal je to misel. Tam bi bila vrata prav tako zaprta kot tu. Sluga v orientalski opravi je seveda moral skrbeti za to, da ni prišel semkaj noben nepoklicanec; in tega sluge ni maral srečati. Prisegel bi, da je imel ta sluga točna navodila! — Igra je torej bila izgubljena? Že so prešle tri minute, odkar je šel iz lože — halo! Tisti hip se je nečesa spomnil. Spomnil se je tega, kako je prišel semkaj s svojim čudnim spremljevalcem; sluga je vzel njih površnika in ju nesel v garderobo, vrata je bil odprl s tem, da je pritisnil na gumb. In tam v garderobi je tisti trenutek opazil Allan na pol odprta vrata in stopnice... Ni niti premišljal naprej, niti pomislil ni, ali bo našel gumb za garderobna vrata in če bodo ona notranja vrata odprta — zdrvel je po hodniku h garderobi. Tu so mu zdrknili prsti po steni, kakor je bil videl storiti slugo; sekunda za sekundo je prešla, srce mu je bilo tako silno, da bi ga mogla slišati vsa hiša, kakor se mu je zdelo; njegovi prsti pa so brzeli po steni gor in dol, brez vsakega uspeha. Napol obupan je spustil roke in strmel v steno. Obup se mu je spremenil v otročjo jezo; sunil je v steno z roko, da je zadonelo in zabolelo, toda — o čudež! — v tistem hipu so se odprla vrata. Že je bil Allan v garderobi, hitro je zaprl vrata za seboj in niti pomislil ni, da nima nobenih vžigalic pri sebi. Pritipal se je k oblekam, ki so tu visele, in preiskal s trepetajočimi rokami vse žepe: zastonj. Mednarodni požiralci ognja so se bržkone zaobljubili, da ne bodo rabili žveplenk, četudi bi jih že zaradi svojih običajev morali imeti! Allan zdaj ni niti pomislil, česa se vse drzne, opustil je iskanje po žepih, pritipal se je na ono stran v garderobi, kjer je bil videl odprta vrata. Kar hitro jih je našel in še vedno samo priprta. Odprl jih je na stežaj, tipal z rokami predse in napravil par previdnih korakov čez prag. Otipal je železno ograjo in ugotovil, da so stopnice polžaste. Podal se je nazaj in zaprl vrata v garderobo, da zakrije sled za seboj; nato se je podal po stopnicah navzdol tako hitro, kot se je upal v črni temi. Če je že kedaj šel bralec po temnih stopnicah v tuji hiši brez vsakega vodnika in je sledil samo čutilom, se mu je bržkone zdelo, da so te stopnice tako neskončne kakor stavek boljšega latinskega pisatelja. Če bralec tega ni opazil, pač še ni bral nobenega boljšega latinskega pisatelja. Allan Kragh, ki je imel to prednost, je zdaj imel priliko ugotoviti, da so te polžaste stopnice dolge kakor tisti stavek, ki v njem premišljuje Livius o bitki pri Kanali. Že se je vprašal, ali vodijo k temnicam kluba požiralcev ognja, k peklu ali pa h kakšni postaji londonske podzemeljske železnice. Tedaj pa stopnic naenkrat ni bilo več iii stal je pred vrati, kjer je bilo videti sivo noč. Tako hitro je bil skozi vrata, kakor da so to vrata v začaran vrt. Vodila pa so k temnemu vodnjaku, tako se mu je sa j zdelo. Visoka slemena hiš in požarni zidovi so se dvigali na vseh straneh, z vrstami oken ali brez njih. Skušal je prebosti temo okoli sebe s svojimi pogledi. Ali je samo zato ubežal, da je zdaj padel v past? Začel se je prerivati med stvarmi na dnu tega jaška, ki se je vil nekam na levo. Sledil je hišnemu zidu. Nato je moral zaviti na desno, pa zopet v prejšnji smeri. Naenkrat je veselo vzkliknil. Pred njim se je med dvema visokima slemenoma, po katerih se je vil bršljan, pojavila mrežasta ograja. Ni pomišljal niti sekundo — naenkrat je bil z raztrgano hlačnico na drugi strani. Ulica je bila kratka in precej spodobna. Na eni strani se je širil trg, malo osvetljen. In tu je v svoje največje veselje Allan našel kočijo. Kočijaž ga je dolgo motril, zahteval nato predujem, še preden je zbudil konja iz njegove vidljive dremote in ga zapodil proti grand hotelu Hermitage. Gospodje brez klobuka in površnika ob takem času se mu bržda vznemirjali občutke. Allanu v kočiji pa se je zdelo, kakor da se ne gane z mesta; ceste so se vrstile v neskončni procesiji, hiše, hiše in hiše, izveski z naslovi trgovin, rdečerumene plinove svetilke. Strmel je v kazalce svoje ure — zdelo se mu je, da se pomikajo hitreje kakor kočija. Od časa do' časa je proseče zavpil na kočijaža; vedno mu je ta odgovoril s tem, da je nategnil vajeti, in griva konja se je malce zamajala. Deset minut pred pol tremi, pet minut. Prišel bo prepozno ... Končno je zavila kočija v široko asfaltirano cesto, ki jo je spoznal in bili so na Monmouth Square. Grand hotel Hermitage je molčal in dremal, komaj da je bilo eno samo okno na pročelju svetlo. Zdelo se je, da so Allanove slutnje bile zastonj. Toda, samo da je stopil v vežo, že je videl, da je res tako, česar se je bil bal. Nočni vratar, ki mu je odprl stranska vrata, je zatajeval zdehanje, pritajil pa ga je čisto, ko je zagledal Allana. Odskočil je nazaj in gledal Allana kakor strašilo. Nekdo, skoraj sličen njemu samemu, ga je zgrabil... »Kdo ste?« je zavpil. »Štev. 417!« je kriknil Allan. »Brž! Z menoj! Ne smeva zamuditi niti minute.« »Saj sem vas vendar videl, ko ste pred dvema urama prišli domov ...« »Vem! Vem! Vse vam bom kesneje razložil. Zločin snujejo — ali se je mr. Bowlby z družino že vrnil?« »Ne, toda — —« »Nobenega toda! Greva v njih sobe, brž, hitro, če hočeva preprečiti, kar so zasnovali!« Prav nič več ni razlagal Allan, zgrabil je preplašenega vratarja in ga vlekel po stopnicah, gor k stanovanju družine Bowlbyeve v drugem nadstropju. Ko sta bila v prvem nadstropju, se je ozrl Allan na hodnik, kjer so bile sobe, v katerih so prej stanovali Bowlbyevi in je stanoval zdaj maharadža v njih. Kakor je domneval, tako je tudi bilo: pet mož maharadževe telesne straže je stražilo njegove sobe. Po tej poti torej niso mogli in zato so pač podvizal se je. Ali bo še prišel o pravem času? to je bila edina misel, ki mu je brodila v možganih. Vlekel je vratarja za seboj in kmalu je bil pri vratih v Bowlbyevo zasebno pušilnieo — in to sobo so si morali izbrati zaradi njene lege in raznih drugih vzrokov za svoje operacije. Debele preproge na hodniku so dušile šum njunih korakov. Toda resnično: ko sta prišla do vrat in za trenutek obstala pred njimi, sta zaslišala tisti šum, ki ga je Allan pričakoval. Zamolklo strganje pile ali žage... Allan je zagrabil za kljuko. Vrata so bila zaklenjena. »Jaz tepec!« je zamrmral Allan zamolklo. »Vratar, ali imate ključe? Sicer pa — kaj bova s ključi? Dleto in brž!« »Dleto?« Vratar je strmel v Allana kakor v norca. »Rečem vam,« je šepetal Allan zasoplo, »da pripravljajo atentat, ki bo spravil hotel ob dobro ime! Ali veste, kakšna soba je pod to v prvem nadstropju?« Vratar je premišljeval trenutek s široko odprtimi očmi. »Maharadževa spalnica,« je končno zamrmral. »Kjer ima svoje dragulje! Razumete zdaj? Ali razumete, da nisem bil jaz tisti gospod, ki je prišel pred dvema urama, ampak da je bil to preoblečen vlomilec in tat! Brž po dleto! Da ga ujameva, dokler je še čas.« Končno se je posvetilo vratarju. Kakor puščica se je pognal po stopnicah in Allan je ostal sam pred zaklenjenimi vrati, ki jih je požiral z očmi. Prokleti Mirzl! Če bi se Allanu v klubu požiravcev ognja ne utrnila misel, bi zdaj pač o n kar se tiče vloma ... Toda Allan ni mogel misliti dalje. V desetinki sekunde — slišal ni nobenega glasu — so se vrata odprla pred njim. Nekdo v večerni obleki, skoraj sličen njemu samemu, ga je zagrabil za roke, ga zavrtel kakor otroka in treščil v sobo, pred katero je čakal. Zvrnil se je kakor mrtva stvar in ni mogel niti pomisliti na to, da bi poizkusil vstati, že je ugasnila tudi električna luč in objela ga je noč teme. Glava mu je tiktakala in šumela kakor prodajalna izdelovalca ur, njegove oči so videle več zvezd, kakor jih je kedajkoli imela na sebi steklenica konjaka. Vendar se je spravil na noge in rinil k vratom, kakor hitro je mogel. Bila so zaprta. Zaletel se je vanje, brez uspeha. Našel je stikalo, vrtel ga je, kakor da bi navijal uro, toda niti iskra se ni prikazala. Zdaj pa je zaslišal hitre korake zunaj, drmanje na vratih in glas vratarja: »Ali ga imate? Ali ste vi odvili glavni spoj?« Allan je skušal požreti besede, ki so mu burile jezik. »Za božjo voljo!« je vpil, »pazite, da ne uide. Zaprite vhod! Telefonirajte policiji! Zaprl me je tu v sobi!« Zaslišal je, da je vratar odšel po stopnicah in da ni niti prižgal luči. Vso večnost je čakal, nepotrpežljivo sopel in se vrtel pred zaklenjenimi vrati. Od časa do časa je poizkušal vdreti vrata, zaman. Deset minut je moralo miniti (deset stoletij), ko je vdrugič zaslišal zunaj korake, zdaj je moralo biti več oseb. Sobo je zalila luč in ključ se je zavrtel v ključavnici. Sam je hitro sunil vrata in našel pred njimi vratarja, vsega razburjenega, in še dva policista. Že je hotel začeti z razlago in vprašanji, toda prehitel ga je stražnik. »Nu, poglejte! Poizkus vloma, brez dvoma!« Allan se je obrnil v smeri, kamor je kazal stražnik. Če bi bilo treba še dokaza za resničnost njegovih slutenj, tu, zdaj ga je imel. Odprtina, široka kakih šestdeset centimetrov, je zijala v tleh, poleg nje zaprt dežnik, več lesnih odrezkov in omet. Strmel je na dežnik, stražnik pa je skočil k luknji in dvignil dežnik. Odprl ga je. V njem je bilo žaganje, omet in sadra. Policist je prikimal: »Običajna ukana, da bi omet ne letel v sobo spodaj! Pleteno vrv pa je srečno odnesel.« Zdaj je Allan vendar našel jezik. »Ali je ušel?« Vratar je zlovoljno prikimal. »Odvil je glavni spoj in spoj v tem nadstropju. Oba sta na stopnišču. Stal sem spodaj v pisarni in klical policijo. Ko je ugasnila luč, sem stekel po stopnicah navzgor. — Nikar me ne glejte tako, sir; kaj bi pa vi napravili? V takih slučajih smo vedno šele pozneje razumni in pametni.. V temi nisem opazil ničesar, dokler nisem prižgal luči pri glavnem spoju — na spoj v tem nadstropju sem čisto pozabil. V tistem hipu sem videl, da nekdo hiti po stopnicah. Vrgel sem se za njim —« »Šele tedaj je šel?« je zavpil Allan. »Zaka j se je še toliko mudil tu?« »To morate vprašati nekoga drugega, sir. Pognal sem se za njim, toda bilo je prepozno. Bil je že zunaj, še muk-niti nisem mogel, v hipu ie sedel v avtomobilu, ki ga je čakal v bližini hotela. Tedaj sta prišla stražnika.« Prekinil ga je eden od stražnikov: »Napraviti moramo zapisnik.« »Ali 'je to potrebno?« je zamrmral vratar. »Maharadža — pomislite na dobri glas hotela!« »Vse bo ostalo tajno, če ne boste govorili o tem.« Še ves zmešan po teh dogodkih je moral Allan pripovedovati svojo zgodbo policistu. Ko je pravil o klubu požiralcev ognja, sta zmajala z glavama. »Ali ste bili trezni, sir? Ne zamerite, toda —« Allan je živo ponovil svojo zgodbo. »Naslov lokala, sir?« Allan je stopil korak nazaj. Ko je bežal iz lokala, ime ceste. Cj»v'>an!c Najmanjša N EREDNOST zumore ožeti ženi njeno dražest. Gladka in nežna koža je ponos osake žene elu (Tekočina za odstranjevanje dlačic) Odstranjuje odvisne dlačice d eni minuti. Je to izvrsten in edinstven preparat svoje vrste, redka in bistra tekočina, ki jemlje tudi najjačjim dlačicam življenjsko zmožnost ter jih popolnoma uničuje. Uporaba je zelo enostavna in čista, ter poceni. Brez Eau Dixor-a ni moderne dame/ Prodajna cena Din 40'—. SOCIETfi DES PRODUITS >DIXOR«, PARIŠ DEPO: COSMOCHEM1A ZAGREB Smičiklasova 23 I je tako hitel, da je pozabil pogledati »Rekli ste vendar,« je nadaljeval stražnik potrpežljivo, »da je indijski princ, lastnik oziroma bivši lastnik draguljev v sobi tu spodaj, ostal še tam, ko ste vi odšli?« Allan je nemo prikimal. Pri vseh bogovih, kaj bodo storili zločinci maharadži, ko bodo zvedeli, da se jim je ponesrečil načrt — v slučaju, da se jim je ponesrečil. »Maharadža je bil še tam, ko se mi je posrečilo pobegniti,« je končno zbebljal. »Moj Bog, če sem preprečil vlom, da bi zdaj ...« »Če ste preprečili vlom, to bomo komaj mogli zdajle dognati. Ali pa nas vi, vratar, na svojo odgovornost spustite v maharadževo stanovanje?« Vratar je odločno zmajal z glavo. Stražnik je še stavil par vprašanj, nato je spravil belježnico. »Ne dotaknite se ničesar v tej sobi. Detektivi bodo prišli na vse zgodaj, če ne še prej,« je rekel in se poslovil s tovarišem vred. Allan je prosil vratarja, naj previdno obvesti mr. Bowl-bya o tem, kar se je bilo zgodilo. Nato se je odmajal v svojo sobo. Bil je strašno truden po vsem šampanjcu, napetosti in po rokoborbi z Mirzlem — če je to bil Mirzl. Če bi glede tega še kaj dvomil, pa zdaj ni mogel več, ko je srečno prispel v egiptovsko grobnico štev. 417. Soba je bila razsvetljena, ko je odprl vrata. Prvo, kar je za- .v; rttil*"*" njlUVlMI Grand hotel Toplice. Le cerkev nas spominja, da je to — na Bledu Foto šmuc gledal, je bil njegov kovčeg, v katerega je zaklepal na vlaku in tu svoj denar — ni še imel te pametne navade, da bi ga izročil hotelu v varstvo. Pokrov, ki sta ga ščitili dve žabici, je molel v zrak, vse drugo, kar je imel v kovčegu — tudi skrinjica, kamor je spravljal denar — je ležalo zmetano. Temna slutnja ga je obšla, planil je h kovčegu in dvignil svojo srebrno skrinjico, ki jo je nekdaj kupil na Danskem. Še včeraj zjutraj je imel v njej enajst tisoč šest sto kron švedskega denarja. Zdaj je bilo v njej samo pet tisoč šest sto ... Preteklo je par minut, da si je spravil nared svoje živce in da si je ogledal še drugi konec sobe. Tu je najprej zagledal pismo, naslonjeno ob luč na nočni omarici. Odprl ga je z jeznim renčanjem: »Ljubi gospod Kragh! Morda se Vam bo zdelo moje nocojšnje postopanje nelogično in nedžentelmensko. Nelogično, ker sem Vam bil naklonjen po uslugi, ki ste mi jo izkazali v Nemčiji: nedžentelmensko, ker sem Vam ukradel šest tisoč kron. Mimogrede povedano, je le slučaj hotel, da sem jih našel. Hotel sem Vam le tu gori v miru napisati par vrstic. Toda dovolite, da Vam rečem tole: prekrižali ste mi nocoj moje načrte. Nihče pa ne sme križati mojih načrtov brez kazni. Vaša kazen za zdaj je teh šest tisoč kron — polovico premoženja v kovčegu. Če boste še nadaljevali tako — pa prepričan sem, da boste zdaj dovolj previdni in da tako ne boste več nadaljevali. V hitrici Dr. Hauser, (alias Ludvik Koch, alias Benjamin Mirzl).« VII. Kako je nekdo izginil in postranske okolnosti. Mr. Bowlby je zbudil zjutraj Allana ob poldevetih. Allan je skočil iz postelje, še ves v spancu in prepričan, da se je vrnil Benjamin Mirzl po ostali denar. »Vi, mr. Bowlby!« »Vsekakor, mladi prijatelj. Vratar mi je povedal, kar ste mu naročili, ko sem se vrnil ob štirih v hotel. Oprostite mi, da sem tako vdrl v vašo spalnico — damn it, tako majhne še nisem videl — toda razumeli boste, da sem radoveden! Luknja v moji kadilnici, dovolj obsežna, da bi mogel v njej ujeti Indijanca! V sobi sami detektivi, ki so me zaslišali in bodo tudi vas, povrh vsega še ta nova zgodba nočnega vratarja o dveh gospodih s štev. 417. Mislil sem, da vas bom že prej videl, Helena pa mi je povedala, da nikoli ne vstanete pred drugim zajtrkom.« Nadaljevanje na str. 2F4 Desno: Gdč. lila Ilerse, hčerka Ericha Herseja Foto Rovšek V ovalu: Slovenka Birtič Elka, članica Nar. gled. v Novem Sadu, na Bledu Foto llarkanyi Park-hotel in nova kavarna Foto j. šmuc, Ljtibijuna-Bleovest v isti obliki kot prej, opisal je svoj obisk v »luknji v steni«, tujca, ki ga je tam nagovoril, dvigalo, ki ju je privedlo v klub požiralcev ognja, prihod maharadže v njih ložo in kako se mu je mahoma porodila slutnja, ki ga je spodbudila, da je zbežal iz kluba. Očividno je bil nadzornik povest že slišal od stražnika, ki je bil ponoči v hotelu; primerjal jo je z beležkami' na papirju, ki ga je imel pred seboj. Včasih si je kaj zabeležil. Poslušal je, da je Allan končal, nato je šele začel z izpraševanjem: »Prosim vas, opišite mi moža, ki vas je nagovoril \ ,luknji v steni*. Natanko, kakor le morete.« »Precej čokat je bil, s štirioglatim obrazom, z lesketajočimi, črnimi lasmi in z modro vi jolčasto otenjavo na bradi in licih. Bojim se, da to ni preveč, kar boste mogli uporabiti. Oblečen je bil za večer. Trdil je, da je Nemec. Govoril je prav dobro nemško.« »Vi tudi govorite nemško?« »Da.« »In oni mož, ki je bil v niaharadževi družbi?« »To je bil Anglež, vsaj to so rekli drugi; klicali so ga Stanton. Bil je plav, s črnimi očmi in mož na svojem mestu, po zunanjosti sodeč — nenavadno tipična rasna pojava, če smem tako reči.« Nadzornik je listal v svojih papirjih. »Sinoči ste pozabili naslov te mistične hiše. Ali ste se ga spomnili kesneje?« »Ne. Ko sem bežal, se mi je preveč mudilo, da bi bil mislil na to. Toda če veste, da se imenuje krčma .luknja v steni* —« »Sto barov je v Londonu, ki jim pravijo tako in so približno taki, kot jo opisujete vi. Kje pa približno leži ta krčma?« »Približno pol ure proč od Leicester Square. Ne poznam dobro Londona, toda toliko bi rabil, da bi prišel v počasnem sprehodu do nje. Dovolite, da vas nekaj vprašam, gospod nadzornik?« »Izvolite!« »Mahairadža se ni vrnil?« »Ne. Od pol štirih naprej poizvedujemo za njim. Seveda izredno obzirno. Zaradi maharadže i zaradi hotela. Veseli nas, da vloma niso mogli izvesti.« Allan je planil: »Dovolite, kako veste to?« Nadzornik se je prvič nasmehnil: »To vem...« lini... slučajno — čudno slučajno... Ali mi nimate glede vas prav nič več povedati?« Allan se je zdrznil. Ta je posekal vse rekorde. O takem detektivskem bistroumju še ni bral in ne sanjal! Ali je nadzornik dognal njegovo izgubo denarja, ko si je Allan zavezoval čevlje, ali pa s pomočjo kakšnega madeža na levem rokavu? Strmel je v nadzornika in ni mogel prav nič reči. Ta pa je smeje se dvignil neki papir iz kupa' in mu ga ponudil. »Berite, prosim,« je rekel. »To je prišlo s prvo pošto.« Allan je vzel papir in preletel vrstice te pisave, ki mu mu je bila predobro znana: Scottland Yardu! Gospodu Allanu Kragliu iz Švedske, stanujočemu v sobi štev. 417, Grand hotel Herinitage, so nocoj med pol tretjo in tretjo uro v njegovi sobi ukradli šest tisoč švedskih kron (tisočkronski bankovci). 'lat tega zneska si dovoljuje Vas opozoriti, da je to zelo mila kazen, s katero je kaznoval gospoda Kragha, dai jo je pa zaslužil, ker je vtaknil svoje prste v neko zadevo, ki se je iste noči zgodila v istem hotelu. Za slučaj, da gospod Kragli zadeve še ni prijavil, si dovoljujem Vas obvestiti o tem. Gospod Kragh je ljubezniv, mlad mož, ki zasluži, da se potrudite zanj. V hitrici Benjamin Mirzl. P. S. čas mi ne dovoljuje, da bi pristavil še ,alias‘.« Nadzornik je smehljaje se opazoval Allanov obraz, ko je bral to pismo. »Bržkone ne poznate Mirzla, ker ste tako’ presenečeni«, mu je rekel. »Da ga ne poznam? O pač, nekoliko, saj ste brali v pismu. In vi? Ali ga poznate?« »Moreni vam odgovoriti, kot ste mi vi: nekoliko! Pred tremi leti nas je tu v Londonu žgal v svojem peklu. Deset vlomov v Regent Street, ugrabitev Ascot-pokala, eskamo-taža irskih kronskih draguljev in ducat drugih stvari, ki mu jili sicer ne moremo dokazati, zato pa moremo priseči, da je imel on svoje prste pri njih. Da, poznamo gospoda Mirzla nekoliko. Hvala Bogu! Šel je iz dežele po dirki za Ascot-pokal in začel nagajati oblastem v svoji domačiji. Zdaj se je tega naveličal in —« »In bi nikdar ne bil prišel čez mejo, če bi mu ne bil jaz pomagal!« (Dalje prih.) Bodoči Bled za arhitekturo j Pripombe k izložbi ljubljanske univerze v Berlinu 1931 Na mednarodni izložbi za gradnjo mest v Perlinu je v jugoslov. oddelku zastopana naša univerza z deli iz šole prof. I. Vurnika za arhitekturo. Na sliki 1. vidimo v ozadju novi regulačni načrt za Bled, ob obeh straneh po 4 načrte z detajlnimi študijami, pod njimi vise fotografije delavske kolonije v Mariboru, v sredini dvorane pa stoje štirje leseni modeli. — Posedanji Bled je po novem načrtu zelo povečan in obogaten z značilnimi hotelskimi skupinami, kazinami, promenadami in športnimi napravami. Prometne (tranzitne) ceste so v novem predelu znižane na minimum, da1 se omogoči gostom v njihovih stanovanjih čim najinirnejše in najudobnejše, pred prahom in ropotom čim bolj zavarovano bivanje v svežem gorenjskem zraku. Vse. kar bi moglo motiti mir, je v novem predelu potisnjeno na rob naselja — kmetije, vrtnarji, mali obrtniki, garaže, remize itd. — Polkrožni trg (2), ki Desno: 1. Načrt bodočega Bleda v jugoslovenskem oddelku na mednarodni razstaoi za gradnjo mest in stanovanjsko kulturo n Berlinu 2, Polkrožni tri na Bledu 3. Športni del Bleda o Zaki 4. Ureditev vil in hišic za toeekend 5. Okrepčevalnica vrh Straže ga obdaja »Park«-liotel s svojimi podaljški na desno in levo, bo imel v sredini kiosk za prometni urad, okrog katerega se bodo zbirali izletniki, kadar se bodo odpravljali na manjše ali daljše izlete z autobusi. Ob jezerski strani bo inej dvema kazinama javna terasa z najlepšim razgledom na jezero, blejski grad, otok in Karavanke. Iz te terase bo po udobnih stopnicah dostop do jezerske obali, kjer bodo pristajali čolni. Pod to teraso bodo javne garderobe, na obe strani od pristanišča pa dostopi na objezerske promenade w»wbbb«, domom •Toplice in Park* hotela. Od tu opisanega pol k rožnega trga lio .šla do trsa pred novim Zdraviliškim • , t domom (7. slika). Novi zdravi- fr» liski dom bi gradila Zdraviliška ko- .'1 / ► misija za tiste goste, ki bi stanovali P° Pr'vatn*h ySah in hišah, da se , • imajo kam zateči ob slabem vre- r'■ v: .gi • >m menu. Na spodnji strani trga pred 1 ’ ■- w£- kmM Zdraviliškim domom bi bil stolp z 1 .razglednimi terasami. Na 3. sliki vi- dimo športni del novega Ble-fe I ,, BB ;^| da. Tu bi prišle ob obali sledeče .JaMiB stavbe: kopališče, kazino, velik ho- H 11 ir j n, gledališče s prostori /a goste na prostem, zaliv' za vodni šport s tribunami in čolnarna. Nad tribuna-8. Cerkeo za Hrastnik, model '"i vidimo večji trg z garažami in še \ ise — stadion, na levi v hribu pa skakalnico za sinu- A N c k o_ k - s i am earje. Še više od stri- COLL6CE mate« dei diona je mišljeno *. . v ‘ postajališče za žično » železnico k Mrzlemu • ji- studencu. Pri Mrz- j -j’ \ lem studencu pa alp- - *, ‘T.rmifc. ^ r*'" sk’ hotel z mnogimi \ ’%rr'i'1' •'T'" hišicami za konec 1 ^ ^ .i N ledna (weekend) in ' ■'-TiŽfiSt' //<$& pristanišče za aero- s& ■ • * piane- Misei’ kak° 1 se zaz*dal otok s - * * hoteli in kopališčem : ji . za romarje, da se i i omogoča tudi ljud- 1 stvu uživati krasoto i- Bleda, je prikazana * **’• na 6. s 1 i k i. Toda to ' (<* šele prva obde- lana misel. Vurnik /tTP' lioče ta problem po- i/W ^novno obdelati, da ■ ■'/ '' pride do rešitve, ki ga bo arhitektonska bolje zadovoljila kot 'ffi*//.'''« ta' Četrta slika nam kaže en del novega regulačnega načrta. ' vzhodno pod Stražo. Mi vidimo med pro-,^:;:;',v;v,,,',,;:,,,,,,,,vv metnimi cestami zgo- ^^,V,v,';,,,,,,v‘ raj razdelitev parcel / '1 'V,' za vile — spodaj pa v vrstnih redih hi- o duku in hi uši > \udi)oji>uda Maks*, ki ji v bitki pri I Isti I. L8M potopil italijanski admiralski brod >lie d'Halia< Čuvarji našega morja Foto inž. Župančič & Levičnik V dnfeh, ko nas žge solnce, ni stvari, ki bi bolj odgovarjala našim žejnim željam v omamni vročini kakor voda, še več vode, neizmernost vode, ki nam jo nudi morje. Prostrano morje, modrina neizmerne ravnine, ki se pne pred našimi očmi v nedogled, sc v daljavi nekje seka z modrino neba in izginja v prostranstvo. Stoj na solncu in zapri oči: če se te le dotakne pihljaj poletnega vetriča — v hipu ti bo zrasla pred očmi slika pokrajine ob morju, če si jo le kdaj gledal s svojimi očmi. Zdaj boš začutil dih tistih dni, vroče solnce, ki ti je palilo lice in telo. šum Kr hrnrl '■Dalmacija' krcu premog /a soojc vtrnjc ' * V-. lil TT Dežurni oficir pokuša hrano pred kosilom korakov na škripajočem pesku mirne obale, pljusk valov, ki se zaganjajo na obrežje, plosk vesel, ki jih enakomerno dvigajo nevidne roke... Sanjaj še z zaprtimi očmi in boš zaslišal kapljice, ki lijejo z dvignjenega vesla v morje, poslušaj še in boš začul dotik čolna, ki je butil ob molo, zdaj se ti bodo zazibala tla, kakor so se ti zibala tedaj v čolnu —, stegni roko kakor na rob čolna in razočaran boš, če nisi pomočil svojih prstov v nemirno vodo morja... Pa to so vse spomini, ki si jih zasanjal v dneh dela in ki si jih prikličeš, kadar si otožen in plah, utrujen in tih. Pozabil si na vse drugo, kar ti je mešalo živce na morju. Pozabil, da je solnce še bolj vroče ko pri nas, pozabil, kako si se nemirno plazil po gugajočem parniku in brižljivo iskal zavetja pred soparo, ki jo je gnetlo vroče • inčo in črni dimnik parnika. Teh reii I- nosti ne čutiš — v modrini morja in nelm izgine 'pikica, drobna lupina z dimom, dimnikom in sajami... Da, morje ima svojo elementarno realnost, ki je ti ne čutiš in redkokdaj doživiš. V tej realnosti so zrasli naši ljudje ob morju, ki poznajo nasmeh morja in njegov srd. Mišice teh mož in rjava barva njih teles so odporna sila, ki si more podvreči element in si ga stavi v svojo službo. Pogled na karto ti izpriča dolžino naše morske obale, ki se vleče na sto in sto kilometrov daljave. To obalo čuva izbrana četa stražarjev naše svobode, naša mlada vojna mornarica. Slike, ki jih prinašamo v današnji številki, naj nam nekoliko ponazore življenje naših mornarjev v naših lukah, predvsem v glavni vojni luki Boki Kotorski, ki s strašnim masivom nepremagljivega Lov-čena simbolizira voljo naše mlade države, da si hoče čuvati svoje nrorje in svoje življenje. Kr-canje premoga je važno delo, dasi bi kdo mislil, da je neprijetno, če vidi bele uniforme mornarjev in črni 'prah premoga. Pa temu ni tako, posebno če dela po več skupin vse posadke, ki nato živahno tekmujejo, katera bo več ukrcala. Po trudu in naporu pride dober obed, ki ga prej brižno poskusi Spodaj: Tako spe mornarji n nisaljkali * »Dalmacija« slikana s prednjega jarbola dežurni oficir, nato kratek i/.prehod v luko, (ki daruje fotoamaterju lep snimek, kakor je oni na molu v Tivtu), zvečer pa sladek počitek po mornarsko v visaljkuh: po delu se spi mirno in pokojno. Straže čuvajo... Življenje pomorščaka ima svoje čare, ki pa niso za vsakogar. Učvrsti človeka, da mu je pogled jasen, mišice jake, volja dobra. Še takrat se mu ne zmrači čelo, kadar se nebo zatemni in butajo valovi visoko' v nebo. Morda je to zanj celo najprijetnejše. Vhod na pokopališče srbskih vojakov, padlih o sve-tovni^vojni, na otoku Vido pri Krfu ; Fi.to Kodak Ameriški Slovenci so obiskali svojo staro domovino. Slika nam kaže sprejem amer. Slovencev 29. junija na ljublj. gl. kolodvoru. V sredini bivši predsednik KSKJ g. Grdina Foto Srebrnič Večer operne šole drž. konservatorija v Ljubljani v Narodnem gledališču. U. A. Mozart: Figarova svatba (II. dejanje). Mlekuš Mar jela, Sekula Alojzij, Magolič Samo, Švigelj Coeto, Oberroalder Marta, Meze Anita, Arkotllerta, Franko Otokar. Operno igro poučuje gospa Škerlj-Medoedova, kapelnika kr. opere A. Neffat in dr. D. Švara. Foto »Ilustracija« Levo: Promenadna paluba na brodu »Kraljica Marija« Gospodinja na vrtu Iz Krekove inešč. gospodinjske šole v Zg. šiški Prav tako kakor čista ku-liinja, prijazna soba je potreben dobro urejen domač vrt. Vrt krasi hišo in živo priča o umnem gospodarstvu in gospodinjinem čutu za lepoto. Blagor vsaki gospodinji, ki ima okoli hiše svoj košček zemlje, katero lahko prav okusno in zelo koristno izrabi. Pridelati mora na domačem vrtu vsaj toliko zele-njadi, kolikor jo rabi za domače gospodinjstvo. To je torej stalen dohodek, zlasti Slika 1. Dekleta zemljo prekopavajo in rahljajo če uporablja grede, tako da so vedno obsejane in niti en dan prazne. Nekatere grede se lahko tudi preko zime obsejejo. Vrt pri hiši ima svoj gospodarski pomen, na njem pridelujemo največ rastlin za kuhinjo, vendar pa gojimo po vrtovih poleg koristnih rastlin tudi take, ki nas razveseljujejo, kadarkoli stopimo na vrt. Greda lepih glav solate, karfijol, kapus-nic itd., obdana s cvetjem rož ali nageljnov, je kakor šopek, v katerega razen cvetja povežemo zelene debelušne vejice ali asparagusa. Vrsta korenjčka, petrši-Ija, zelene ali rdeče pese, ob robu grede pa vrsta trajnic belih lilij, pisanih zvončnic — kako je to očesu prijetno, kako lepo! Kako je gospodinji, ki dela največ Slika 2. Gojenke dele z vrvico grede v vrste v zaprtih prostorih, koristno, če stopi na Ze za casa naših prababic... SCH.J 5 je prala gospodinja najrajši s čistim milom ,,Jelen”. Od tedaj je minilo več ko 80 let — zdaj pere že četrti rod s SCHICHT 0V1M MILOM JELEN" vedno tako kakor prej, vedno enako dobro vrt v prosto naravo! Pa ga ni delu, ki bi bolj blagodejno vplivalo na duha in telo, kakor je delo na vrtu. Kakor vsako živo bitje potrebuje tudi gospodinja solnca in zraka. In delo na vrtu ga ji da. Vsaka gospodinja mora poznati vse važne zelenjadne rastline, znati tudi saina vzgojiti lep cvet. Na sliki vidimo, kako dekleta gospodinjske šole na vrtu zemljo prekopujejo z vilastimi lopatami. Vilasta lopata je zlasti za težko zemljo boljša kakor gladka. Vrtne zemlje seveda ne najdemo nikjer v iprirodi', ampak jo moramo sami pripraviti, jo obdelovati in gnojiti. Kakor vsako reč tako delajmo vrt premišljeno, nekako po načrtu. Vsako preveč kakor premalo škoduje, zlasti pa zalivanje. Zalivajmo vselej z vodo, vsaj nekoliko ogreto, zatirajmo pridno plevel, da nam rastlin ne zaduši. Z malo motičico pridno okopujmo, le ne med dežjem in ne takoj po dežju ter tudi ne po hudi rosi. To škoduje. Še celo na njivi naj so j>ota, da se ne hodi vse vprek, kaj šele na vrtu! Vrt je treba natančno razdeliti v večje in manjše predele, da dobi prikupljivo lice. Vsaka rastlina na vrtu mora ipriti do veljave, zato ni zadosti, če imamo dovolj lepotičnih rastlin, pa jih ne znamo dobro razvrstiti. Lepo se vidi ob oglu grede ali hiše roža spenjavka, tudi Slika 4. Gojenke zalivajo zelenjavni ort če stoji sama zase. Slika 5. kaže, da je svojo gojiteljico že visoko prerasla. Kako ponosno stoje taki cvetoči stebri kjerkoli jih nasadiš. Iz kuhinje jih lahko gledaš in te pozdravljajo. Kadarkoli ti švignejo tja oči, se ti nasmehnejo 1 Y V ' t!»X’ '1_____ j. Preti kuhin jo nn oglu grela Slika 3. V samokolnici oo/.ijo gnoj na grede v prijazen pozdrav. Lepa prijazna kuhinja je, pravijo, pa skoraj ne vedo, da radi rož, ki s svojini pestrim cvetom in radostno živahnostjo celo mračni kuhinji vsajajo svojo ljubeznivost. Če vsadiš v gajevo gredo med nežno travico še par banan, je prav radi bananinih mogočnih listov vrt še divnejši. Pri nas je banana le lepotična rastlina in nima drugega pomena, kakor da zaljša vrt. V fleželi njene domovine v vročih (tropskih) deželah je banana najvažnejši hranilni sad. Banane so sadovi raznih vrst muze (pisang), posebno pa rnuza para-disiaca, muza sapieutum in inuza chinensis. Ta rastlina je v vročih deželah najbolj razširjena in jo noje, ker daje najbolj izdatno hranivo. Vsaka nova mladika, ki požene na skupnem steblu, rodi povprečno v enem letu 50 do 75 kg sadov, vsa rastlina nosi včasih po 200 banan. Z brzoparniki pošiljajo banane po vsej Evropi, največ iz zapadne Indije in kanarskih otokov. Sad banane je srpasto zakrivljen en do en in pol decimetra dolg, ima debelo kožo, meso moknato in sladko. Gospodinja bo banane okusno namešala med domače sadje, da je košarica sadja še bolj slikovita in pestra. Spodaj: Slika 6. V purku nasajene banane 11 IS iii! i jŠ Z nastopom krščanstva se je pa marsikaj izpremenilo. Kajti z vhajanjem krščanstva in elementov starega semitskega prirodnega čuvstva (nenadzorljivu pravičnost iz ono-stranosti in »ne smete imeti nobenih podob«) v življenja narodov, je zgubila narava njene sile in posamezne stvari ta svoj obraz, ker so postale dokazi za bitje in .milost Boga. Šele v baročni dobi so začeli častiti, ne kot nekoč stare bogove in prirodne sile, ampak posamezne izpremene, lastnosti in trenutke narave, ki so jo gledali osebno, ali pa so splošne ideje počlovečili: obilno debele žene z dvojnim podbradkom in širokimi rokavi so predstavljale 11. pr. pravičnost ali resnico ali pa čednost. S temi uglednimi ženami so potem vedno nastopile štiri nagajive osebe, ki so nosile rogove obilnosti, srčne puščice in bile okrašene z nežnimi vrtnimi rastlinami. In ta štiri bitja so pomenila: štiri letne čase. Štirje letni časi spadajo k družini narodov okrog Sredo-/e inskega morja. Doma so zlasti v alpskih deželah, v južni lranciji, severni Italiji in na severnem Balkanu (pri nas!). Ži* Herodot poroča o Egipčanih n a jugu in Tacit potr-juje, da Germani na severu štirih letnih časov ne poznajo in da vladata pri njih samo zima1, čas, ko boginja rodovitnosti biva pod zemljo, in poletje, čas praznikov nagih iplesalcev in žanjcev v poletnem blesku solnca. In da sta pomlad in jesen, dva letna časa zmerne enakosti, [>ri teh barbarskih narodih na severu samo kratki pre-lodni točki med poletjem in zimo, med brezmernostjo in brezmernostjo. In če danes obiščemo te dežele brezmernosti — dežele vročega juga ali ostrega severa — se dobro uverimo, da oznaka severne in južne nezmernosti precej velja tudi za narode okrog Sredozemskega morja. Kajti: imamo dolgo zimo in kratko poletje, vmes pa dva bežna praznika prvega bratenja in zadnjega zorenja. IP d l oto P. Kocjančič S podu j: Plenice ' Oto k. cn.fc* Delo na polju Obraz poletja V starejših časih je imela vsaka posamezna stvar svoj lastni obraz. Ta je povzročil, da se je človek bližal stvarem z neko zaupnostjo, iskrenostjo ter zaživel z njimi prav v tesnih stikih. In ne samo stvari, tudi prirodne sile so bile nalik sosedom, okrog katerih so se vrteli davni ljudje nekam domače in zaupno, prav tako kot se otroci smukajo okoli dobrih stricev in tet. ~g!MP»r Pesniki pa se v nobenih dobah nikakor niso ozirali na te kratkosti letnih časov. Njim so se prikazovali letni časi enostavno kot obleka zemlje — in obleka žene se navadno nikoli ne sodi po tem. ali jo nosi dolgo ali malo časa. Iz visoke pesmi kralja Salamona /ati obraz poletju vkljub prepovedi Jehove in tudi trubu- dur ji se ne vračajo vedno k ponižnosti, če opevajo krasoto poletja ali še več: krasoto in lepoto svojih gospa v poletnem času. NOVE KNJIGE Frana Levstika ZBRANO DELO, III. zvezek. V času poletnega razcveta in razsvita nalikuje obraz, vsakega človeka bolj kot sicer silam, ki se jim mora zahvaliti za bitje. Vsaka stvar je spričo razkošnih življenjskih pogojev tako rekoč sami sebi podobnejša in vse ovire usode odpadejo. Poletje? Poletje prinaša opojnost in telesno onemoglost tropskemu človeku, brežanu klasičnega Sredozemskega morja pa čudovit praznik vseh svobodnih čutov. Poletje: kratka cvetna doba in bolestno-srečna podoba minljivega življenja. V vsakem slučaju pomeni poletje odkrivanje in skrivanje najskrivnostnejših sil vsakega posameznika, razkrinkavanje duš, kajti ob živi jenskih pogojih poletja se prebude in vzgibljejo vse sicer zatajene in skrite rasti in dvignejo glavo. Tn pri nas, kjer poletje ni čas suše ali vročinske omotice, ampak kratek rok dopusta, ki nas povede iz kamenitega morja mest: pri nas je praznovanje 'poletja malone edina prilika, da vidimo, kako se človek druži z naravo. Običaj kresov pa je lep primer družitve človeka z naravo. Z zažiganjem kresov postavlja človek nasproti samemu sebi še nepokvarjene »čiste« sile. Tako predpisuje običaj skoraj v vsaki deželi drugi način užiganja kresov. Ali dobe nebeški ogenj od drevesa, ki je vanj udarila strela, ali pa se plamen v ta namen vse leto po posebnih predpisih hrani »čist«. In čez tak ogenj je skakal nekoč človek, nag ali pa oblečen v brezšivno obleko. Človeško dejanje si je jemalo tu za cilj vsebino bistva prirodnih sil in prirodne sile so predočevale neko človeško misel, lako so ljudje ob poletnem prazniku nalikovali svojim skrivnim pesnikom in svojim skrivnim bogovom. Obraz poletja pa se ne menja samo z deželami in s solncem, ampak tudi s človeškimi generacijami. Rokoko-poletje z ljubavnimi labirinti grajskih vrtov, s čarobnimi vodometi in pestrobarvnimi cvetličnimi gredami. Poletje »Sturma in Dranga«, potem poletje revolucij, romantikov in klicarjev pozabljenih bogov in pradavnih časov. Poletje čudnih sanjačev v prirodi. Poletje bidermajerskega in meščanskega ljubovanja. Poletje travnikov, vrtov in gozdov: vsa narava se sveti v pastelnih barvah v okviru svojih dobrih plotov. In končno: poletje športnih zanesencev, hribolazcev, plezalcev, skavtov, jadralcev, čolnarjev, tekmovalnih pluvačev in tenis-igralcev. Ali niso to najlepša in najbogatejša poletja? Ali niso to poletja naše mladosti? Poletje preproščine, preprostih, primernih, svetlih oblek, svetlih oči in golih udov, poletje maščevalnih morilcev, trebušastih in suhih mislecev, poletje starih gospo*-dičen in častitljivih upokojencev v Zvezdi, poletje kopalnih vlakov in izletniških avtobusov, poletje brezposelnih, ki ribarijo ob Ljubljanici brez dovoljenja: kdo je, ki se obotavlja stopiti v ta čarodejen ris poletnih brezdelic, osrečujočih naporov in dolžnosti, kdo je, ki ga ne premami solnčna poletna pokrajina, stoječa izven zamotanj in temačnih prostorov našega časa? J. Mesar in I. Spinčič: STANOVANJE. Naši umetniki d Ameriki. Od leve proti desni: operni pevec Banovec, operna pevka Joanetta Perdan iz Clevelanda, Dr.Adri-jan, član opere v Berlinu in akademski slikar Božidar Jakac Za stoletnico Levstikovega rojstva si je nadela »Jugoslov. knjigarna« v Ljubljani to važno delo, da izda zbrane spise Frana Levstika, za kar ji moramo izreči vse priznanje. Monumentalno delo bo izšlo bržkone v sedmih ali osmih debelih zvezkih, III. zvezek, ki je zdaj izšel (IV. mu bo sledil še letos), obsega na 454 straneh 88 Levstikovih daljših in krajših spisov, urednikov uvod, slovarček, opombe in Fran f.evstik pa urednikovo poročilo. Kar daje tej novi izdaji posebno vrednost, je dejstvo, da bodo natisnjeni v njej vsi Levstikovi spisi,, tudi odlomki in variante. Tako je v tem zvezku 21 spisov, ki so tu prvič natisnjeni, 46 pa takih, ki jih je urednik zdaj prvič uvrstil med zbrane spise. Urednik druge izdaje (prva izdaja, ki jo je uredil Franc Levec, je žc zdavnaj razprodana) je (Ir. Anton Slodnjak, učenec odličnega slovenskega literarnega zgodovinarja prof. dr. Ivana Prijati ja. Urednik poroča, da je bil njegov namen, zbrati v tretjem zvezku vse Levstikove natisnjene in rokopisne spise, ki spadajo v najširši okvir pripovedne proze. Zato je izčrpal Levstikovo zapuščino, ki jo hranita Licejska knjižnica in arhiv Drž. muzeja v Ljubljani in prvo Dr. Anton Slodnjak izdajo Zbranih spisov. V uvodu tolmači urednik nastanek in usodo Levstikovih glavnih spisov in skuša njegova dognanja na svoj način vezati iz. preteklosti v sedanjost oz. bodočnost. Cena 80 Din. ./. Mesar — Spalni prostori in toalete. — Kopalnice. — Kuhinja in kuhinjska oprema. — Potrebni predmeti in naprave v stanovanju. — Dodatek. — Njihova izvajanja pojasnjujejo izbrane slike, načrti, tloris* zgradb, fotografije sobne opreme, kuhinje, kopalnice, spalnice itd. Slik je nad 200. Zaradi nazornega prikaza, kakšno morai biti sodobno stanovanje, bo ta knjiga služila vsem tistim, ki goje tihe nade, da si omislijo lasten dom. Cena 100 Din, kdor jo takoj naroči, 75 Din. V svoji zbirki »Kosmos« je izdala »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani 200 strani obsegajočo knjigo »Stanovanje«, ki sta jo napisala arhitekta J. Mesar in I. Spinčič. Knjiga ima sledečo vsebino: Uvodna beseda. — Sistemi gradbe. — Tolmač tlorisov. — Tlorisi. — Odprti zazidani sistem. — Gradivo. — Konstruktivni deli stavbe. — Osnovna načela nove arhitekture. — Notranja oprema. — Primeri stanovanjskih hiš. — Cvetlice in vrtovi pri hišah. — Dnevni in delavni prostori. 1. Spinčič Od leve na desno: Slavnostni govornik pesnik Oton Župančič. — Plaketa na Levstikovem spomeniku, delo kiparja Peruzzija, ki mu je bil Levstik krstni boter.—Slavnostni govornik pisatelj Vladimir Levstik Levstikova stoletnica Velike Lašče so 25. in 26. julija 1931 slovesno proslavile 100 letnico rojstva velikega slovenskega d liha — Franca Levstika Od leve na desno: Gostje: Predsednik odbora za proslavo A. Pucelj, B. Borko, ban Marušič, dr. Šerko, dr. Lah, J. Vidmar, J. JVoll-man iz Češkoslo-slovaške. — Sprevod narodnih noš na cesti iz Velikih Lašč v Retje Foto »Ilustracija' KAJ PRAVIJO 700.000 ZAVITKOV ELI DA S HAM POO PRODANIH V ZADNJE M LETU! ŠTEVILKE DOKAZ NJEGOVIH ODLIK! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden poleg drugega, bi krilo orjaški most Beo-grad-Pančevo v dolžini od 1480 m in širini od10'90 m. 0 p Sp m Ra negovanje ias ELIDASHAMPOO iylanovanle ulanavanlv Franc Košar Levo: Visokošolec (olje) Desno: Mladenka (olje) V sredini: Tihožitje (olje) Franc Košar, slikar iz Prlekijo V Mali Nedelji pri Ljutomeru živi pri nas skoraj neznan akademski slikar Fran Košar. Rodil se je 1. 1884. v Slaptincih pri Sv. Juriju nad Ljutomerom kot sin veleposestnika. Ko je absol-viral deželno umetniško šolo v Gradcu, je odšel I. 1910. v Monakovo, kjer se je izpopolnjeval pri profesorjih Ilacklu, Marru in Hafermannu. Nu akademiji je tako lepo napredoval, da so mu prerokovali, da bo najboljši portretist v bivši Avstriji. Najboljši njegov odjemalec je bil bogat Anglež, ki je nazadnje hotel, da dela izključno le zanj. V Monakovem je živel od 1. 1910. do 1914. Tegu leta je dobil rusko štipendijo za študijsko potovanje v Italijo in tudi takoj odpotoval, ko je dospel v Gradec, je izbruhnila svetovna vojna. Odpeljal se je nazaj v Monakovo, kjer je na svoje veliko presenečenje zvedel, da je bogati Anglež izginil z vsemi njegovimi slikami, ki jih je imel Košar spravljene v svojem stanovanju in so bile njegova last. Teh slik je bilo okoli 50. Anglež je ob vojni napovedi pobegnil čez mejo. Na vožnji preko Rokavskega preliva pa je parnik, s katerim se je vozil Anglež, nupadla nemška torpedovka in ga potopila. S parnikom se je potopil tildi Anglež s slikami ... Med vojno so tudi Košarja vtaknili v vojaško suknjo. Kot invalid se je vrnil jeseni 1. 1915. domov v Prlekijo Očetova smrt in propast domačije sta porazno vplivala na mehkega Košarja. Odpotoval je v Prago, kjer pa ni dolg<' vzdržal, ker se ga je lotila zavratna bolezen. Košar živi sedaj že več let v Mali Nedelji v na j večji revščini. Hotel bi slikati, pa nima denarja za platno in barve. Če kaj naslika, so to samo skice, sama priprava za velika dela, o katerih vztrajno sanja. Od skic v olju, ki jih prinašamo, je »Mladenka« i/ 1. 1920., »Visokošolec« iz 1. 1906.. »Tihožitje« pa iz 1. 1904. Desno: Izložba »Zoeine knjigarne< o Ljubljani (aranžer Oton Obradovič) za knjigo Mesar-Spinčič >Stanooanje< izhaja vsakega 1. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Ceč & cons.). (Jrednik Dr. Rajko Ložar. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6/IJ. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K. Čeč Afriška konjiča iz francoskih kolonij ~rr l • • l j rv • Spodaj: Pogled na del pariške kolonij, razstave JVOJ.OIllJclI.Ilcl 1’ctZSlclVct "V Jr^cHMZU I lf~r pnw »mn miHUtmuIBlMuifo^ pi|umillllllllIIIUHJllIHl HI1IJI lili a NAJELJEGANTNEJŠI ČEVLJI