1925

c
Zaloga Družbe sv. Mohorja na Prevaljah.
Številke pomenijo cene v dinarjih za ude, v oklepajih za neude in po knjigarnah.
Knjige nabožne vsebine.
Lampe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podob. I. del: Stari zakon (1.—9. zvez.); II. del: Novi zakon (10, —18. zvezek); vez. v polnsnje z rdečo obrezo......438*60 ( 484-80)
—	— vez. v celo usnje z rd. ohr. 738-60 (784 80)
—	— vseh 18 zv., broš., vkup 138-60 (184-80)
—	— Vsak posamezni zvezek se tudi še dobi:
1.	zvezek, broš. . . . 19-50 (26-—)
2.—18.	zv., broš.,vsak po 7'80 (10-40) Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic.
Stara, popravljena, 2. izd., I.in II. del vkup.
broš. . 3250 (43-30)
—	— v dva dela trdo vez. . 97'40 (129-90) Št.Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt. Dva
dela, 2. izdaja, broš. . . . 26'— (34 70)
—	— v dva dela trdo vez. . 78'— (104-—) Dr. L. Ehrlich : Katoliška Cerkev, kraljestvo božje
na zemlji........5'90 (7-90)
Dr.A.B. Jeglič: Mesija. S slik., broš. 1950 (26—)
vez. 45-50 ,60-60;
—	V boj za temelje kršč. vere! 6-50 (8-70)
—	V boj za kršč. resn. in čedn.! 6-50 (8 70;
—	V boj za kršč. življenje! . 6 50 (8 70) J. Kosec: Kršč.-katol. nravoslovje 9-10 (1'2*10) Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. S podob.
Dva snopiča vkup.....6'50 (8'70)
Ant Lesar: Prilike patra Bonaventure. Druga
izdaja.........6-50 (870)
Dr. ,T. Lesar: Apostoli Gospodovi. I. 5-70 (7-60) V.Podgorc: Razlaganje cerkv. leta ali Slovenski
Gofflne........9-10 (1210)
J. M. Seigerschmied; Pamet in vera. I., II. in
III. del, vsak po.....9-10 (12-10)
A. M. Slom ek: Pastirski listi. Zbral in uredii
Mihael, Lendovšek..... 6*50 (8-70;
J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, s pod bami . . 6*50 (8 70) Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Tr>, tja izdaja . 18-90 (W5*20) ,T. šmuc: Nebeška krona. Druga izd. 7 80 ('0-40) Dr. Jan. Ev. Zore. V tem znamenju boš zmagal! S podobami......' . ti-50 (8 70)
—	Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podob.
1.	zvezek.......9-80 (13-10)
2.	„ ....... 5-90 (7-90)
3.	„ .......6-10 (8-10)
4.	„ ....... 9-50 (12-60)
Potopisi. Zemljepis!.
•J. M. Trank : Amerika in Amerikanci. Bogato ilus!riraua knjiga. Začetnice je narisal Ivan Vavpotič. Edioa slovenska knjiga, ki govori o naših amerik. naselbinah. Vez. 97"40 1130*—) Iv. Vrhovec: Avstralija in nje otoki. S podob.
Broš.......... 11-70 (15-601
A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija, llnstr. Opisana je tudi bolg. m srbska zgodovina. 11-70 (15 60) Dr. A. Karlšn : V Kelmerajn. S pod. 910 (1210) J. Lavtižar: Pri severnih Slovanih 9-10 (12-10) J. Start: Kitajci in Japonci. Ji pod. 6-50 (870) Podobe iz misijonskih dežel. 1. zvezek. S podob. (•2. zvezek je pošel) .... 6-50 (8*70)
Vezani niolitveniki.
Baraga: Dušna paša. 1 Z velikimi Rozman: Slava Gospodu! j črkami
Godec: Lurška Mati božja.....
Kariin: Priprava na smrt.....
Košar: Nebeška hrana. I. del, 2- natisk
-	- II. „ 1. ..
Pristov: Vir življenja in svetosti („Presv
Srce Jezusovo") .......
Skupoli: Duhovni boj......
Škufca: Šmarnice (1886).....
Hoclenmajer; Sveta spoved .... Alfonz M Ligvori: Resnice za večnost Pagari Presveto Rešuje Telo . . .
Pajek: Sveti Jožel'.......
Podgorc: Evangeljska zakladnica . . Seigerschmied: Krščanska mati . . .
— Sveta družina .... A.M.Slomšek: Krščansko (levištvo. 2.izd
Volčič: Šmarnice (1892)......
Walter: Sveti rožni venec.....
Žgur: Marija Devica Majuikova kraljica Kopatin: Pasijonski molitv., rd.obr. 15- — Meschler: Trije tem. nauki, rd. obr. 15 —
i r
(20-(20-
-) -)
Poiune in zabavne knjige.
Msgr. Val Podgorc: Domači zdravnik! po naukih in izkušnjah msgr. S. Kneippa. Za vsakdanje potrebe naše ra ljudstva. Šesti, popravljeni natisk. S podob., broš. . 2S-— (34-70) vez. . 33 — (44-—) Dr. Al. Homan: Postrežba bolnikom. Za domačo potrebo in boln. strežD. S pod. 5 90 (7-90) Dr. H. Vedenik: Kako si ohranimo ljubo zdravje.
S podob. Trije zvezki, vsak p:> 5'90 (7"90) Dr. Iv. Tavčar: Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih. 1., 2., 4. in 5. snopič (3. snopič je pošel), vsak po . 8 50 (11*30) Fr. Pergov: Podobe iz narave. Z izvir .imi slik.
LL zvezek (I. zvez. je pošei) . 5*90 (7 90) Dr. Jak. Sket: „Kres", leposloven in poučen list. VI. letnik 1886 ...... 26*- (34*70)
Jos. Brinar: Lisica Zvitorepka. Živalske pravljice za mladino Drugo izdanje . 14*70 (19 60) Ksaver Meško: Mladim srcem. Z izvirn. slikami.
II. zvezek....... 7*80 (10*40)
III......... 4 40 (5*80)
(I. zvezek je pošel.)
Igrokazt.
Dr. Fr. Defeh Begunka. Drama v treh dejanjih, (^lov. Veče-nic 74. zve-ek.). . 5*90 (7*90) — Blage duše. Veseloigra v treh dejanjih. (Zbranih spi ov 1. zvezek.). . 13"— (17:30). A. Medved: Krivica in dobrota. Igra v treh dei.
(Slov. Več-rnic 52. zvez) . . 6"50 (8-70) Ksaver Meško: Na smrt obsojeni? Diam. slika v
treh dejanjih...... 7*80 (10*40;
Alojzij Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra v treh
dejanjih. Glej Mohorjevo knjižnico L Dr. .Tos. Vošnjak: Ne vdajmo se! Rratknčasnica v enem dejanju. (Si. Več. 53. zv.) 6*50 (8*70)

3
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA
1925
IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA NA PREVALJAH

fi
L. 1924 NATISNILA TISKARNA DRUŽBE SV. MOHORJA NA PREVALJAH
dovolili knezoškofijstvi krško in lavantinsko
t
11152.
Navadno leto 1925
ima 365 dni (med temi 67 nedelj in praznikov po starem štetju) ter se začne s četrtkom in
konča s četrtkom. Začetek leta 1925.	Posti.
Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja.
Cerkveno leto se začne 1. adv. nedeljo, 29. novembra.
Zlato število . . 7 Epakta ali lun. kazalo V Solnčni krog . . 2
Godovinsko število.
Rimsko število Nedeljska črka
D
Letni vladar: Mars.
Astronomični letni časi.
Pomlad se začne dne 21. marca ob 4. uri 13 min. Poletje se začne dne 21. junija ob 23. uri 15 min. Jesen se začne dne 23. sept. ob 14. uri 44 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 9. uri 37 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči.
Znamenja za mesečne krajce.
Mlaj......© | Ščip ali polna luna,
Prvi krajec .
]) | Zadnji krajec
Nebesna znamenja.
Pomlad :
fflf oven T
«4 bik a tjr dvojs. n
Poletje : rak §
fi* a
dev. irp
Jesen: jft teht. q»Eškorp.rr\ fp strelec f
Zima: aJ kozel % vodnar— 3K ribi X
Mrki solnca in lune leta 1935.
Leta 1925 mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat; po srednji Evropi se bosta videla samo prvi mrk solnca (le pričetek) in prvi mrk lune (ves potek).
1.	Popolni mrk solnca dne 24. januarja. Pričetek mrka sploh ob 13-41, pričetek osrednjega mrka ob 15-02, konec osrednjega mrka ob 16-45, konec mrka sploh ob 18-06. Videli bodo mrk po vzhodnem delu severne Amerike, po južni Grenlandiji, srednji Ameriki, po severnem dela južne Amerike, na Atlantskem morju, po severozapadni Afriki ter po zapadni in srednji Evropi.
2.	Delni mrk lune dne 8. in 9. februarja. Pričetek dne 8. ob 21-09, sredina ob 22-42, konec dne 9. febr. ob 0'lo. Obseg delnega mrka 0-74. Videli bodo mrk po zapadnih delih Tihega morja, po zapadni Avstraliji, po Aziji, na Indijskem morju, po Evropi, Afriki, na Atlantskem morju, po južni Ameriki in po vzhodnih delih severne Amerike.
3.	Obročasti mrk solnca dne 20. in 21. julija. Pričetek mrka sploh dne 20. ob 20-03, pričetek osrednjega mrka ob 21-26, konec osrednjega mrka dne 21. julija ob 0-10, konec mrka sploh ob 1*33. Videli bodo mrk po vzhodni Avstraliji, Novi Zelandiji in na južnih delih Tihega morja.
4.	Delni mrk lune dne 4. avgusta. Pričetek mrka ob 11-27, sredina ob 12-53, konec ob 1418. Obseg delnega mrka 0'75. Videli bodo mrk na zapadu severne in južne Amerike, na Tihem morju, po Avstraliji, po vzhodni Aziji in na Indijskem morju.
Državni prazniki.
1.	Vidov dan: dne 15. junija.
2.	Ujedinjenje SHS: dne 1. decembra.
3.	Rojstni dan kralja Aleksandra: 17. decembri.
1.	Pomladanske ali postne kvatre 4., 6. in 7. marca.
2.	Poletne ali binkoštne kvatre 3., 5. in 6. junija.
3.	Jesenske kvatre 16., 18. in 19. septembra.
4.	Zimske ali adventne kvatre 16., 18. in 19. decembra.
1.	Dnevi zgolj zdržka (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *.
2.	Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pase sme le enkrat do sita najesti) imajo f.
3.	Dnevi strogega posta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo -j-f.
Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije.
Premakljivi prazniki.
Sedemdesetnica 8. febr. Pepelnica 25. februarja. Velika noč 12. aprila. Križevo 18., 19., 20. maja. Vnebohod Krist. 21. maja. Od božiča do pepelnice je
Binkošti 31. maja. Sv. Trojica 7. junija. Sv. Rešnje Telo 11. junija. Srce Jezusovo 19. jnnija. Prva adv. nedelja 29. nov. 62 dni = 8 tednov in e^dni.
Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Device, sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki.
Vremenski ključ
s katerim vsakdo lahko zvč za vreme celega leta naprej, ako le vč, kdaj se izpremeni luna, t. j.: ob kateri uri nastopi prvi kTajec ]), ščip (§), zadnji krajec ( in mlaj — Ta vremenski ključ je napravil veleučeni in slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmet. družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna:
Ob uri	Poleti	Pozimi
od 24. do 2.	lepo	mrzlo, če ni jugozapadnik
od 2. do 4.	mrzlo, in dež	sneg in vihar
od 4. do 6.	dež	sneg in vihar
od 6. do 10.	spremenljivo	dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku
od 10. do 12.	veliko dežja	mrzlo in mrzel veter
od 12. do 14.	veliko dežja	sneg in dež
od 14. do 16.	spremenljivo	lepo in prijetno
od 16. do 18.	lepo	lepo
od 18. do 22.	lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku	dež in sneg ob jugu ali zapadniku
od 22. do 24.	lepo	lepo
Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo ; za poletje velja čas od 15. aprila do ld. oktobra, ostali čas pa velja za zimo.
PO HRVATSKO: SIJEČANJ. — PO SRBSKO: JAHYAP. — PO ČEŠKO: LEDEN,— PO POLJSKO: STYCZEN. — PO RUSKO: flHBAPb. _
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
Č P S
N
P
T S
C p
s
N
P T S Č P
NOVO LETO. OBR. G. IME JEZUS. MAKARIJ3 GENOVEFA, DEVICA.
NED. PO NOVEM LETU. TIT, ŠK.; ANGELA FOL. TELESFOR, P. M. SV. TRIJE KRALJI. R.G. VALENTIN (ZDRAVKO). SEVERIN, OPAT. JULIJAN IN BAZILISA. PAVEL, PRVI PUŠČ. ®
1. PO RAZGL. GOSP. SV. DRUŽINA; HIGIN. ARKADIJ, MUČ. VERONIKA MIL., DEV. FELIKS (SREČKO) NOL. MAVER; HABAKUK. MARCEL, PAPEŽ.
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N
P T S
Č p
s
N
P T S C P S
ANTON, PUŠČAVNIK.
2. PO RAZGL. GOSP. SV. PETRA STOL V R. MARIJ IN TOV., MM. FABIJAN IN SEBAST. NEŽA (JANJA), D. M. VINCENCIJ (VINKO). ZAROKA MAR. DEV. TIMOTEJ, ŠKOF. <
3. PO RAZGL. GOSP. SPREOBRNJ. PAVLA. POLIKARP, ŠK. M. JANEZ ZLATOUST. ROGER IN TOVARIŠI. FRANČIŠEK SAL., C. UČ. MARTINA, D. M. PETER NOLASKO.
5 PRVI KRAJEC DNE 2. OB 0-26 (MRZLO). © ŠČIP DNE 10. OB 3-47 (SNEG IN VIHAR). C ZAD. KRAJEC DNE 18. OB 0-33 (MRZLO). © MLAJ DNE 24. OB 15-45 (LEPO). 5 PRVI KRAJEC DNE 31. OB 17-43 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE VODNARJA DNE 20. OB 14-21.
DAN ZRASTE ZA 1 URO 1 MIN.
DAN JE DOLG OD 8h 26f DO 9*> 27'.
SAMO ZDRUŽI SLOVENCE S ČEHI IN POLABSKIMI SRBI V ENO DRŽAVO — OD 623 DO 658.
JANUAR IMA 31 DNI. ČLOVEK IMA PRED SABO ŽIVLJENJE IN SMRT, KAR HOČE, MU BO DANO. (sv. pismo, sir 15, »j 1.	ned.: jožef in marija se vrneta z detetom iz egipta. (mt 2, 19—23.) božja previdnost ravna naša pota. 2.	ned.: dvanajstletni jezus v templju". (lk 2, 42—52.) spomni se. da posvečuješ gospodov dan. 3.	ned.: 0 ženitnini v kani galilejski. (jan 2, 1—11.) marija posredovalka med nami in jezusom. 4.	ned.: jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (mt 8, 1—13.) gospod, reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša.	
Z AP	[ S K L
	
	
	
	
	
	
	
	
	t
	
	
	
	
	%
	
	
	
4.1. 1797 so izšle vodnikove »lub-lanske novize«, prvi slovenski časopis. 8.1. 1819 umrl valentin vodnik. 16.1.1888 umrl v celovcu andrej einspieler 22.1. 1483 tiskana v benetkah prva hrvaška knjiga. 25.1. 1348 strašen potres po 'sloveniji in okolici ter kuga (»črna smrt«),	če plohe v prosincu jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. \ če vinka solnce peče, v sode vince teče ako je v prosincu gorkota, bo v jeseni sirota. v prosincu mrzlo. da poka, bo v jeseni sadje in moka.
»—"V—^r-—1 "^f /—__
v/.
PO HRVATSKO: VELJAČA. — PO SRBSKO: <t>EBPyAP. — PO ČEŠKO: UNOR. PO POLJSKO: LUTY. — PO RUSKO: <t>EE>PAJlb.
1	N	4. PO RAZGL. GOSP. IGNACIJ (OGNJESLAV).	15	N	2. PREDPEPELNIČNA. FAVSTIN, MUČENEC.
2	P	SVEČNICA DAR. G/	16	P	ONEZIM, ŠKOF M. C
3	T	BLAŽ, ŠKOF MUC.	17	T	FRANČIŠEK KLE.
4	S	ANDREJ KORSINI.	18	S	SIMEON, ŠKOF M.
5	C	AGATA, D. M.	19	č	KONRAD, PUŠČAVNIK.
6	P *	AMAND, ŠKOF.	20	P *	SADOT IN TOVARIŠI.
7	S	ROMUALD, OPAT.	21	S	IRENA [MIROSLAVA).
8	N	1. PREDPEPELNIČNA. w JANEZ OD MATA.	22	N	3. PREDPEPELNIČNA. SV. PETRA STOL V A.
9	P	CIRIL ALEKS., C. Uč.	23	P	PETER DAM J., C. U. @
10	T	SHOLASTIKA, DEV.	24	T	PUST. MATIJA, AP.
11	S	LURŠKA MATI BOŽJA.	25	Sff	PEPELN. VALBURGA.
12	C	SEDEM SV. USTANOV.	26	C f	MATILDA, DEVICA.
13	P *	KATARINA RIČI, DEV.	27	Pff	G ABRIEL OD ŽAL. M. B.
14	S	VALENTIN (ZDRAVKO).	28	s f	ROMAN, OPAT.
® ŠČIP DNE 8. OB 22-49 (LEPO). ( ZAD. KRAJEC DNE 16. OB 10-41 (MRZLO). @ MLAJ DNE 23. OB 3-12 (SNEG IN VIHAR).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE rib DNE 19. OB 4-43.
DAN ZRASTE ZA 1 URO 28 MINUT.
DAN JE DOLG OD 9h 30' DO 10h 58'.
MATIJA GUBEC, KMEČKI KRALJ, U5MRČEN V ZAGREBU
15. FEBRUARJA 1573.
FEBRUAR IMA 28 DNI. JAZ SEM LUČ SVETA; KDOR HODI ŽA MENOJ, NE HODI V TEMI, AMPAK IMA LUČ ŽIVLJENJA. (ZVELIČAR. JAN 8, 12.) 1.ned..-	jezus med viharjem v ladjici spi. (mt 8, 23—27.) tudi v največjem viharju življenja smo v božjih rokah. 2.	ned.: 0 delavcih v vinogradu. (mt 20, 1—16.) bog, ki nas je ustvaril brez nas, nas ne bo zveličal brez nas. 3.	ned.: prilika 0 sejavcu in semenu. (lk 8, 4—15.) božja beseda obrodi v preprostih, ne v prevzetnih srcih. 4.	ned.: jezus ozdravi slepca. (lk 18, 31—43.) vera odpre duši oči, da ume skrivnosti božjega kraljestva.	
ZAPISKI.	
	
	
	•
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
4. ii. 1815 rojen josip juraj stross-mayer v osijeku. 8. ii. 1849 umrl france prešeren. 14. ii. 869 umrl sv. ciril v rimu. 14. ii. 1776 je vrnila marija terezija reko hrvatski. 19. ii. 1923 umrl dr. ivan tavčar. 23. ii. 1394 umrl bosenski kralj tvrdko.	ako sneg dalj ko 17 tednov leži, slaba letina sledi. če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo še kmalu konec zime. če ptiči ujeti so tolsti, mastnati, bo dosti snega še in mraza prestati.
	

+4.
V.
PO HRVATSKO: OŽUJAK. — PO^SRBSKO: MAPAT. —^PO ČEŠKO: BREZEN. PO POLJSKO: MARZEC. — PO RUSKO: MAPTb.
1	N	1. POSTNA
		ALBIN (BELKO), ŠK.
2	P f	SIMPLICIJ, PAPEŽ. D
3	T f	KUNIGUNDA, CES.
4	S f	KV. KAZIMIR, SP.
5	C f	JANEZ JOŽEF OD KR.
6	Pff	KV. PERPETUA IN FEL.
7	S f	KV. TOMAŽ AKV., C. U.
8	N	2. POSTNA.
		JANEZ OD BOGA, SP.
9	P f	FRANČIŠKA RIMSKA.
10	T f	40 MUČENCEV. ©
11	S f	SOFRONIJ, ŠKOF.
12	C f	GREGORIJ VEL., PP.
13	Pff	TEODORA, MUČ.
14	s f	MATILDA, KRALJ.
15	N	3. POSTNA.
		KLEMEN M. DVORAK.
16
17
18
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P T S
C/ Pff S
t
N
P T
S Č Pff S t
NM
P t T f
HILARIJ IN TACIJAN. PATRIK; JEDERT. C CIRIL JER., C. UČ.
JOŽEF, ŽENIN M. D. ALEKSANDRA, MUČ. BENEDIKT, OPAT.
4. POSTNA (SREDP.) LE A; KATARINA GEN. JOŽEF ORIOL. GABRIEL, ARHANG. © OZNANJENJE MAR. D.* EMANUEL, MUČ. JANEZ DAM., C. UČ. JANEZ KAPISTRAN.
5. POSTNA (TIHA). CIRIL, M.; BERTOLD. JANEZ KLIMAK, OP. MODEST, ŠK.
j prvi krajec dne 2. ob 13-07 (sneg). © ščip dne 10. ob 15-21 (lepo, prijetno). ( zadnji krajec dne 17. ob 18-22 (sneg). © mlaj dne 24. ob 15-03 (lepo, prijet.).
solnce stopi v znamenje OVNA dne 21. ob 4-13. začetek spomladi.
noč in dan sta enako dolga. dan zraste za 1 uro 45 minut. dan je dolg od lih 2' do 12h 47'
LJUDEVIT POSAVSKI ZDRUŽI JUŽNE SLOVANE V BOJ ZOPER FRANKE IN NEMCE — OD 819 DO 823.
		
MAREC IMA 31 DNI. AKO BOŠ ISKAL GOSPODA SVOJEGA BOGA, GA BOŠ NAŠEL, ČE GA BOŠ LE ISKAL IZ VSEGA SRCA IN Z VSO BRIDKOSTJO SVOJE DUŠE. (SV. PISMO. V. MOZ 41, 29.) 1.NED.:	JEZUS TRIKRAT SKUŠAN. (MT 4, l—11.) SKUŠNJAV NE ZMAGAŠ RAZEN Z BOŽJIM OROŽJEM. 2.	NED.: JEZUS SE NA GORI IZPREMENI. (MT 17, 1—9.) NE V HRUPU SVETA, V SAMOTI SE NAM RAZODEVA BOG. 3.	NED.: JEZUS IZŽENE HUDIČA IZ MUTCA. (LK 11, 14—28.) KDOR NI S KRISTUSOM, JE ZOPER NJEGA. 4.	NED.: JEZUS NASITI PET TISOČ MOŽ. (JAN 6, 1—15.) BREZ BOŽJEGA BLAGOSLOVA JE PRAZNO NAŠE DELO. 5.	NED.: JUDJE HOČEJO JEZUSA KAMENJATI. (JAN 8, 46—59.) POT RESNICE VODI SKOZI TOČO PSOVK IN LAŽI.		
Z A P I		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
4 III. 1844 ROJEN JOSIP JURČIČ. 7. III. 1891 UMRL FRAN MIKLOŠIČ. 9. III. 1712 SFREJME HRVATSKI SABOR PRAGMATIČNO SANKCIJO. 11. HI. 1917 IZBRUHNE RUSKA REVOLUCIJA. 13. III, 1848 IZBRUHNE REVOLUCIJA NA DUNAJU. 24. III. 1511 SILEN POTRES DELOMA RAZRUŠI VSA MESTA IN TRGE PO KRANJSKEM.	ČE SUŠEČ VABI OVČICE NA PAŠE ZELENE, JIH MALI TRAVEN SPET V HLEVE SEŽENE. čE SUŠEČ GRMI, LAKOTA BEŽI. ČE V SUŠCU MORE KMET ORATI, BO V MALEM TRAVNU MORAL POČIVATI. KAR SUŠCA ZELENI, SE RADO POSUŠI.	
		
PO HRVATSKO: TRAVANJ. - PO SRBSKOfAnPHJI. — PO ČEŠKO: DUBEN PO POLJSKO: KWIECIEN. — PO RUSKO: AnPBJIb.
PRVI KRAJEC DNE 1. OB 9-12 (DEŽ). ŠČIP DNE 9. OB 4-33 (SNEG IN VIHAR). C ZADNJI KRAJEC DNE 16. OB 0-40 (LEPO). © MLAJ DNE 23. OB 3-28 (MRZLO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE BIKA DNE 20. OB 15-52.
DAN ZRASTE ZA 1 URO 39 MIN.
DAN JE DOLG OD 12h 50' DO 14h 29'.
MALI TRAK
1	S f HUGON, ŠKOF.
2	Č f FRANČIŠEK PAVL.
3	P ff M. D. 7 ŽAL.; RIHARD.
4	S f IZIDOR SEV., C. UČ.
6. POSTNA (CVETNA). VINCENCIJ (VINKO) F. SIKST I., PP. HERMAN JOŽEF. ALBERT, ŠKOF. VEL. Č. MARIJA KL. VEL. P. ECEHIEL, PR. VEL. S. LEON VEL., PP.
12	N VELIKA NOČ. VST. G.
JULIJ I., PP.
13	P VELIKI PONEDELJEK.*
HERMENEGILD, M.
14	T JUSTIN, MUČ.
15	S TEODOR (BOŽIDAR).
Č BENED. JOŽ. LABRE. C P * ANICET, PP. S APOLONU, MUČ.
1. PO VELIK. (BELA). LEON IX., PP. NEŽA (JANJA) MONT. ANZELM, C. UČ. SOTER IN GAJ, PP. ADALBERT (VOJTEH) I JURIJ, MUČENEC. MARKO, EVANGELIST.
2. POVELIKONOČNA. KLET IN MARCELIN, PP. PETER K.; PEREGRIN. PAVEL OD KRIŽA, SP. VARSTVO SV. JOŽEFA. KATARINA SIENSKA, D.
SV. METOD UMRJE NA VELEHRADU 6. APRILA 865.
APRIL IMA 30 DNI. NE BODI ZA POROKA CEZ SVOJE MOČI; ČE SI PA SPREJEL POROŠTVO, MISLI NA VRAČILO. (SV. PISMO. SIR 8, 16.) 1.	NED.: JEZUS JEZDI SLOVESNO V JERUZALEM. (MT 21, 1—9.) ;; OD SLAVE DO KRIŽA JE SAMO EN KORAK. 2.	NED.: JEZUS VSTANE OD MRTVIH. (MK 16, 1—7.) DO VSTAJENJA VODI BOGOVDANO TRPLJENJE. 3.	NED.: JEZUS SE PRIKAŽE OB ZAPRTIH DURIH. (JAN 20, 19—31.) KES JE VELESILA, IZ KATERE KALI PRENOVLJENJE ČLOVEŠTVA. 4.	NED.: JEZUS DOBRI PASTIR. (JAN 10, 11—16.) JAVNO DELO BI BILO USPEŠNEJŠE, DA JE VEČ DOBRIH PASTIRJEV IN MANJ NAJEMNIKOV.	
ZAPISKI. v	
	
	
	
	• ! '' •
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
MF.D L. 920 IN 925 JE BJL KRONAN TO- MISLAV ZA HRV. KRALJA. 11. IV. 1005 BRIKS. ŠKOFJE DOBE BLED. 16. IV. 1346 DUŠAN SILNI KRONAN ZA CARJA SRBOV IN GRKOV. 22. IV. 1913 VZAMEJO ČRNOGORCI IN SRBI SKADER TURKOM. 25. IV. 1848 UKINJA BAN JELAČIČ KMET- STVO NA HRVATSKEM. 30. IV. 1671 USMRČENA ZRINJSKI IN FRANKOPAN.	SLANA V APRILU JE BOLJ NEVARNA KAKOR POLETI TOČA IN SUŠA SOPARNA. ČE PENICA POJE, PREDEN TRTA BRSTI, SE KMET DOBRE LETINE VESELI. ČE JE MALI TRAVEN PREVEČ GORAK, SE VELIKI TRAVEN OBRNE NAOPAK. KOLIKOR PRED SV. MARKOM ŽABA REGLJA, TOLIKO PO SV. MARKU POČIVA MOLKLA.
M



v.
PO HRVATSKO: SVIBANJ. — PO SRBSKO: MAJ. — PO ČEŠKO: KVETEN — PO POLJSKO: MAJ. — PO RUSKO: MAH.
10
11 12
13
14
15
16
N
P T S Č P S
N
P T S Č P S
FILIP IN JAK. ML., AP. 3 ATANAZIJ, C. UČ.
3. POV. VARSTVA SV. J. NAJDENJE SV. KRIŽA.
FLORIJAN (CVETKO).
PIJ V., PP.
JANEZ EV. PR. LAT. VR. STANISLAV, ŠK. M. PRIK. MIHAELA, ARH.® GREGORIJ NAC., C. UČ.
4. POVELIKONOČNA. ANTONIN, ŠK. FRANČIŠEK HIER. PANKRACIJ IN TOV., M. SER V ACI J, ŠK. BONIFACIJ, MUČ. IZIDOR, KM.; ZOFIJA. C JANEZ NEPOM., M.
17
18
19
20 21 22 23
24
25
26
27
28
29
30
31
N
P T S
č P
S
N
P T S
Č P
Sff
N
5. PO VELIK. 1KRIŽEVA) PASHAL BAJL., SP.
ERIK, KRALJ.
P. CELESTIN, PP.
BERNARDIN S.
KRIŽE VO.
KRIST. VNEBOHOD. EMIL (MILAN), M. @
JANEZ KRST. de ROSSI.
6. POVELIKONOČNA. MAR. D., POM. KRIST. URBAN I., PP. FILIP (ZDENKO) NERI. BEDA ČAST., C. UČ. AVGUŠTIN, AP. ANGL. MARIJA MAGD. PAZZI. IVANA ORLEANSKA. 3
BINKOŠTI. PRIH. SV. D. ANGELA; KOCIJAN, M.
j PRVI KRAJEC DNE 1. OB 4-20 (DEŽ). @ ŠČIP DNE 8. OB 14-43 (SPREMENLJIVO). i ZAD. KRAJEC DNE 15. OB 6-46 (SPREM.). % MLAJ DNE 22. OB 16-48 (LEPO). ]> PRVI KRAJEC DNE 30. OB 21-04 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE DVOJČKOV DNE 21. OB 15-33.
DAN ZRASTE ZA 1 URO 15 MINUT.
DAN JE DOLG OD 14h 32' DO 15h 47'.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA IZROČENA DUNAJSKI VLADI
30. MAJA 1917.

MAJ IMA 31 DNI. RAHEL ODGOVOR UTOLAŽI JEZO, TRDA BESEDA ■ VNEMA SRD. (sv. pismo, preg 15, 1.) 1.ned.:	jezus napoveduje svoj odhod. (jan 16, 16—22.) ' čim bolj krščansko živiš, tem več boš prestal, a za zmago in veselje. 2.	ned.: jezus obeta učencem sv. duha. (jan 16, 5—14.) ni vse, kar se človeku zdi hudo, vedno res tako. 3.	ned.: jezus uči 0 moči molitve. (jan 16, 23—30.) kdor ne moli, zaupa zgolj sebi; kdor moli, zaupa bogu. 4.	ned.: jezus govori 0 pričevanju sv. duha. (jan 15. 26—27; 16, 1—4.) mnogi napadajo vero, ker je ne poznajo. 5.	ned.: jezus govori 0 sv. duhu in 0 ljubezni. (jan 14, 23—31.) usoda cerkve 'je vse dni taka kakor njen prvi dan.		
ZAPISKI.		
		
	*	
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
1. v. 1227 pozdravi koroški vojvoda v slovenskem jeziku viteza ulricha lichten-steina 1. v. 1344 umrl knez mladen šub1č, nazvan »ščit hrvatov«. 10. v. 1876 rojen ivan cankar. 10. v. 1228 ustanovljena lavantin-ska škofija. 27. v. 1641 rojen ivan vajkard valvasor.	ta mesec cedi najobilnejše, druga polovica njegova najbolj zdrave rose. mokri trojaki — tolst božič. 0 sv. urbanu žito ni še dobljeno ne izgubljeno. če veliki traven večerno roso napaja, bo dosti vina in obilna klaja.	
		
PO HRVATSKO: UPANJ. — PO SRBSKO: jyHMJE. — PO ČEŠKO: ČERVEN — PO POLJSKO: CZERWIEC. — PO RUSKO: IHDHb.
8 9 10 11
12 13
14
15
P T S C Pft
s
N
P T S
C p
s
N P
BINK. PONEDELJEK.* ERAZEM, SK.M. KV. KLOTILDA, KR. FRANČIŠEK KAR., SP. KV. BONIFACIJ, ŠK. M. KV. NORBERT, ŠK.
1 POB. PRESV. TROJ. ROBERT, OPAT. MEDARD, ŠK. PRIMOŽ IN FELICIJAN. MARGARETA, KR.
PRESV. REŠNJE TELO. BARNABA, APOST. JANEZ A S. FAC., SP. ANTON PADOV., SP. C
2. POBINKOŠTNA. BAZILIJ, C. UC. VID IN TOV., MM.
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26 27
28
29
30
T S C P S
N
P T S
C
P * Sff
N
P T
JOŠT; FRANČIŠEK R. ADOLF, ŠKOF. EFREM SIRSKI, C. UC. SRCE JEZUSOVO. SILVERIJ, PP. M.
3. POBINKOŠTNA. @ ALOJZIJ (VEKOSLAV). PAVLIN NOL., ŠK. AGRIPINA, D. M. JANEZ KRST. KRES. VILJEM, OPAT. JANEZ IN PAVEL, MM. HEMA (EMA), VD.
4. POBINKOŠTNA. IRENEJ, ŠK. M. PETER IN PAVEL AP. SPOMIN SV. PAVLA.
® ŠČIP DNE 6. OB 22-48 (LEPO). ( ZADNJI KRAJEC DNE 13. OB 13-44 (DEŽ). ® MLAJ DNE 21. OB 7-17 (SPREMENLJIVO). J PRVI KRAJEC DNE 29. OB 10-43 (DEŽ).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE RAKA DNE 21. OB 23-50. ZAČETEK POLETJA. NAJDALJŠI DAN IN NAJKRAJŠA NOČ. DAN ZRASTE DO 20. ZA 18 MINUT IN SE ZOPET SKRČI DO 30. ZA 4 MINUTE. DAN JE DOLG OD 15^ 48' DO 161- 2'.
SLOVENCI IN HRVATI ODBIJEJO TURŠKI NAVAL PRI SISKU 22. JUNIJA 1593.
JUNIJ IMA 30 DNI. V MIRU SI LAHKO Z MNOGIMI LJUDMI, SVETOVALEC * PA TI BODI MED TISOČI EDEN. 1.	NED.: 0 USMILJENJI). (LK 6, 36-42.) ' (SV' PISM°" S'R 6' 6"> ZAVEROVANOST VASE VODI V KRIVIČNO SODBO 0 BLIŽNJEM. 2.	NED.: PRILIKA 0 VELIKI VEČERJI. (LK 14, 16—24.) PREVELIKE ČASNE BRIGE SO POGUBA DUŠI. 3.	NED.: PRILIKI 0 IZGUBLJENI OVCI IN 0 IZGUBLJENEM DENARJU. (LK 15 1—101 MISEL BOŽJA 0 GREŠNIKU JE REDKO PO SODBI LJUDI. 4.	NED.: ČUDEŽNI RIBJI LOV. (LK 5, 1—11.) BOG NE TEHTA DELA PO USPEHIH, AMPAK PO DUHU, V KATEREM GA VRŠIŠ.	
Z A P	I S K I.
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	»
	
	
	
2.	VI. 1717 PROGLASI KAREL VI TRST IN REKO ZA SVOBODNI LUKI. 3.	VI. 1789 IZŠLE V ZAGREBU PRVE HR- VAŠKE NOVINE. 8. VI. 1508 ROJEN PRIMOŽ TRUBAR. 11. VI. 1782 ODPRAVI CESAR JOŽEF ROB-STVO. 15. VI. 1389 BITKA NA KOSOVEM POLJU. 28. VI. 1919 SKLENJEN MIR V VERSAIL-LES.	KAKOR VREME NA MEDARDA KANE, TAKO VES MESEC OSTANE. ČE SV. URBAN MOČI, SV. VID SUŠI, DOBRA LETINA SLEDI. AKO SE KUKAVICA DOLGO PO KRESU OGLAŠA, PRAVIJO, DA DRAGINJO PRINAŠA. SEVER, KI V TEM MESECU POGOSTO VLEČE, NAM V DEŽELO OBILNO ŽITA PRIVLEČE ČF. KRES DEŽI, - OREHOV NI.
v.
PO HRVATSKO: SRPANJ. — PO SRBSKO: jyjIHJE. — PO ČEŠKO: ČERVENEG. — PO POLJSKO: LIPIEC. — PO RUSKO: IlOJIb.
6
7
8 9
10 11
12
13
14
15
16
N
P T S
č p
s
N
P T S
C
PRESV. REŠNJA KRI. OBISKOVANJE MAR, D. LEON II., PP. URH, ŠK.; BERTA, D.
5. POBINKOŠTNA. CIRIL IN METOD, AP. IZAIJA; BOGOMILA. ® VILIBALD, ŠKOF. EVGENIJ III., PP. NIKOLAJ IN TOV., MM. AMALIJA, DEV. PIJ L, PP.; OLGA.
6. POBINKOŠTNA. ( MOHOR IN FORTUNAT. ANAKLET, PP, BONAVENTURA, C. UČ. VLADIMIR, KR. DEVICA MAR. KARM.
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N
P T S č P S
N
P T S
Č
ALEŠ, SPOZN. FRIDERIK (MIROSLAV).
7. POBINKOŠTNA. VINCENCIJ (VINKO) P. MARGARETA, D. M. € PRAKSEDA, D. M. MARIJA MAGDALENA. APOLINARIJ, ŠK. M. KRISTINA, D. M. JAKOB (RADOSLAV).
8. POBINKOŠTNA. ANA, MATI MAR. DEV. PANTALEON, M. VIKTOR (ZMAGOSL.) 3 MARTA, DEVICA. ABDON IN SENEN, MM. IGNACIJ (OGNJESLAV),
@ ŠČIP DNE 6. OB 5-54 (DEŽ). ( ZADNJI KRAJEC. DNE 12. OB 22-34 (LEPO). © MLAJ DNE 20. OB 22-40 (LEPO).
FRVI KRAJEC DNE 28. OB 21-23 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE LEVA DNE 23. OB 10-45. ZAČETEK PASJIH DNI.
DAN SE SKRČI ZA 56 MINUT.
DAN JE DOLG OD 16b 2' DO 15H 6'.
DRUŽBA SV. MOHORJA USTANOVLJENA V CELOVCU
1860.
JULIJ IMA 31 DNI.
DOBRODELNOST JE KOT VRT, POLN BLAGOSLOVA; USMILJENJE OSTANE NA VEČNE ČASE.
(sv. pismo. sir 40, 17.)
1.	NED.: O GREHU V MISLI IN BESEDI. (MT 5, 20—24.)
HUDOBEN JEZIK JE NEVARNEJŠI OD NOŽA.
2.	NED.: JEZUS NASITI ŠTIRI TISOČ MOŽ. (MK 8, 1—9.)	GLAD
PO SPOZNANJU RESNICE JE VEČKRAT HUJŠI OD TELESNE LAKOTE.
3.	NED.: O LAŽNIVIH PREROKIH. (MT 7, 15—21.)	NESREČA
ZA NAROD SO VODNIKI, KI DELAJO LJUDSKIM STRASTEM PO GODU
4.	NED.: PRILIKA O KRIVIČNEM HIŠNIKU. (LK 16, 1-9.)	TRAJNE VRED-
NOSTI JE LE TAKA UPRAVA PREMOŽENJA, KI RODI VEČNIH VREDNOT.
ZAPISKI.
1725 JE BILA NATISNJENA PRVA SLOVENSKA PRAT1KA. 1217 NEMANJA ŠTEFAN PRVOVENČANI DOBI KRALJEVO KRONO IZ RIMA. 1219 USTANOVITEV SAMOSTOJNE SRBSKE CERKVE (SV. SAVA). 16. VII. 1051 CERKVENI RAZKOL MED ZAHODNO IN VZHODNO CERKVIJO. 26. VII. 1848 ODPRAVLJENA TLAKA. 31. VII. 1919 USTANOVITEV SLOVENSKE UNIVERZE.
V DNEH SV. MARJETE IN SV. JAKOBA
RADO VREME ZDIVJA. ČE NA MARIJINO OBISKANJE DEŽI,
POTEM DEŽ 40 DNI TRPI AKO MRAVLJE PREKO NAVADE MRAVLJIŠČA ZNAŠAJO, ZGODNJO IN HUDO ZIMO OZNANJAJO. čE NA DAN SV. MARJETE DEŽI, OREHOV PRIČAKOVATI NI; SENO SE NE MORE POSUŠITI, LEŠNIKI BODO ČRVOVITI.
Koledar 1925
2

H-- ____„_
PO HRVATSKO: KOLOVOZ. — PO SRBSKO: ABTVCT. — PO ČEŠKO: SRPEN. — PO POLJSKO: SIERPIEN. — PO RUSKO: ABryCTb.
1
10 11 12
13
14
15
N
P T S Č P S
N
P T S
č Pff
S
VEZI SV. PETRA, AP.
9. POBINKOŠTNA. PORCIUNK,; ALFONZ. NAJDENJE SV. ŠTEF. DOMINIK (NEDELJKO).® MAR. DEV. SNEŽNICA. GOSPODOVO SPREM. KAJETAN; DONAT. CIRIAK IN TOV., MM.
10. POBINKOŠTNA. ROMAN, MUČ. LAVRENCIJ, MUČ. SUZANA, D. M. KLARA; HILARIJA. JANEZ BERHMANS. EVZEBIJ, SPOZN. VNEBOVZETJE M. D. VEL GOSPOJNICA.
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
N
P T
S
Č p
s
N
P T
S č P S
N
11. POBINKOŠTNA. ROK; JOAHIM, OČE M. D. HIACINT; JULIJANA. HELENA (JELENA), CES. LUDOVIK TOLOZ., ŠK. © BERNARD, OP. IN C. U. IVANA FR. ŠANTALSKA TIMOTEJ, MUČ.
12. POBINKOŠTNA. FILIP (ZDENKO) BEN. JERNEJ, APOSTOL. LUDOVIK, KRALJ. ZEFIRIN L, PP. JOŽEF KALASANCIJ. 3 AVGUŠTIN, CERKV. UČ. OBGLAVLJ. JAN. KRST.
13. POB. (ANGELSKA). ROZA LIMANSKA, D. RAJMUND (RAJKO), SP.
® ŠČIP DNE 4. OB 12-59 (VELIKO DEŽJA). ( ZADNJI KRAJEC DNE 11. OB 10-11 (DEŽ). © MLAJ DNE 19. OB 14-15 (SPREMENLJIVO). ]> PRVI KRAJEC DNE 27. OB 5-46 (DEŽ).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE DEVICE DNE 23. OB 17-33. KONEC PASJIH DNI.
DAN SE SKRČI ZA 1 URO 33 MINUT.
DAN JE DOLG OD 15h 3' DO 13h 30'.
PRVI SLOVENSKI KNJIGI (TRUBARJEV ABECEDNIK IN KATEKIZEM) TISKANI 1550.
AVGUST IMA 31 DNI. KJER VIDIŠ, DA JE MNOGO ROK, ZAKLEPAJ. VSE, KAR IZDAŠ, PREŠTEJ IN PRETEHTAJ; PREJEMKE IN IZDATKE VSE ZAPIŠI. (SV. pismo. sir 42, 7.) 1.	NED.: JEZUS JOKA NAD JERUZALEMOM. (LK 19, 41—47.) BLAGOR MU, KDOR PRIZNA BOŽJE OBISKANJE, GORJE MU, KDOR GA ZAVRNE. 2.	NED.: PRILIKA 0 FARIZEJU IN CESTNINARJU. (LK 18, 9—14.) BOŽJA MERA POZNA EDINO MERILO: PONIŽNO IN DOBRO VOLJO. 3.	NED.: JEZUS OZDRAVI GLUHONEMEGA. (MK 7, 31—37.) STRAST LAHKO OGLUŠI ČLOVEKA TAKO, DA GA OZDRAVI LE IZREDNA BOŽJA POMOČ. 4.	NED.: PRILIKA 0 USMILJENEM SAMARITANU. (LK 10, 23—27.) ČIM VEČ JE NOTRANJEGA KRŠČANSTVA, TEM VEČ JE SAMARITANSKE LJUBEZNI 5.	NED.: JEZUS OZDRAVI DESET GOBAVIH. (LK 17, 11-19.) MNOGO PROSIMO, MALO SE ZAHVALJUJEMO, KER SMO SEBIČNI.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
3. VIII. 1492 ODJADRA KOLUMB ISKAT NOVE ZEMLJE 7. VIII. 1913 KONEC II. BALKANSKE VOJSKE, MIR V BUKAREŠTU. 9. VIII. 1776 SPOJI MAR. TER. PRIMORJE Z REKO IN HRVATSKO. 16. VIII. 1921 UMRL PETER, KRALJ SHS, OSVOBODITELJ. 21 VIII. 1780 ROJEN JERNEJ KOPITAR. 22. VIII. 1868 SE PRVIČ SNIDE NOVI KRANJSKI DEŽELNI ZBOR.	AKO JE VREME NA SV. LAVRENCIJA IN SV. JERNEJA LEPO BILO, SE TUDI V JESENI NE BO SKAZILO. ČE JE 0 SV. JERNEJU ZREL GROZD DOBITI, BO DOSTI SLADKEGA VINA PITI. HLADNE ROSE SADJE IN ŽITA ZORIJO, PA TUDI VEČKRAT OČRVAVIJO. čE JE VELIKEGA ŠMARNA LEPO, PRIJETNA VINSKA JESEN BO.
iKjJ\avgQrgj
_
PO HRVATSKO: RUJAN. — PO SRBSKO: CEFITEMEAP. — PO ČEŠKO: ŽARI,— PO POLJSKO: WRZESIEN. — PO RUSKO: CEIlTHBPb.
6
7
8
9 10 11 12
13
14
15
T S
Č
P * S
N
P
T
S C P S
N
P T
EGIDIJ (ILIJ), OPAT, ŠTEFAN, KRALJ. ® EVFEMIJA IN TOV., M. ROZALIJA, DEV. LAVRENCIJ JUST., ŠK.
14. POBINKOŠTNA. CAHARIJA, PREROK. MARKO IN TOV., MM. ROJSTVO MAR. DEV.*
MALA GOSPOJNICA. PETER KLAVER, SP. NIKOLAJ TOLEDSKI. ( PROT IN HIACINT, MM. IME MARIJA.
15. POB. MAR. IMENA. FRANČIŠEK KALD. POVIŠANJE SV. KRIŽA. SEDEM ŽALOSTI M. D.
16
17
18 19
20
21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
f
ff t
N
P T S C P S
N
P T S
KV. LJUDMILA, VD. LAMBERT, ŠKOF. KV. JOŽEF KUPERT. © KV. JANUARIJ IN TOV.
16. POBINKOŠTNA. EVSTAHIJ IN TOV., MM MATEJ, AP. IN EV. TOMAŽ VILAN., ŠK. LINUS, PP.; TEKLA. M. D. DE MERCEDE. KAMIL IN TOV., MM. 3 CIPRIJAN IN JUSTINA.
17. POBINKOŠTNA, KOZMA IN DAMIJAN. VENČESLAV, KR. M. MIHAEL, ARHANGEL. HIERONIM (JERKO).
® ŠČIP DNE 2. OB 20-53 (LEPO OB SEVERU). C ZADNJI KRAJEC DNE 10. OB 112 (LEPO). ® MLAJ DNE 18. OB 5-12 (DEŽ). J PRVI KRAJEC DNE 25. OB 12-51 (DEŽ).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE TEHTNICE DNE 23. OB 14-44. ZAČETEK JESENI. DAN IN NOČ STA ENAKO DOLGA. DAN SE SKRČI ZA 1 URO 40 MINUT. DAN JE DOLG OD 13b 26' DO lih 46'.
NA GOSPOSVETSKEM POLJU UMEŠČEN ZA KOROŠKEGA VOJVODA GROF MAJNARD 1. SEPTEMBRA 1286.

SEPTEMBER IMA 30 DNI. RAZUMNEGA HLAPCA LJUBI KOT SEBE, NE KRATI MU SVOBODE, NE PUŠČAJ GA V UBOŠTVU. (SV. PISMO. SIR 7, 22.) 1.	NED.: 0 BOŽJI PREVIDNOSTI. (MT 6, 24—33.) KRŠČANSTVO ZAHTEVA ZASE VSEGA ČLOVEKA, DOMA IN ZUNAJ DOMA. 2.	NED.: JEZUS OBUDI MLADENIČA V NAJMU (LK 7, 11—16.) materinstvu gre spoštljivo usmiljenje. 3.	NED.: JEZUS OZDRAVI VODENIčNEGA IN GOVORI 0 PONIŽNOSTI. (LK 14, 1—11.) KDOR HOČE BITI POVSOD PRVI, JE SAM SEBI IN DRUGIM V NAPOTJE. 4.	NED.: 0 NAJVEČJI ZAPOVEDI, MESIJA SIN DAVIDOV. (MT 22, 34—46.) STRAST ZLORABLJA TUDI NAJSVETEJŠE STVARI.	
Z A P	S K I.
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
%	
	
	
8. IX. 1566 PADE NIKOLAJ ŠUBIC, GROF ZRINJSKI, PRED SIGETOM. 14. IX. 1850 ROJEN ANTON MAHNIČ. 21. IX. 1905 OTVORJENA PRVA SLOVENSKA GIMNAZIJA V ŠT. VIDU. 20. IX. 1870 ZAVZAME RIM GARIBALDI, KONEC PAPEŽEVE POSVETNE DRŽAVE. 24. IX. 1862 UMRL A. M. SLOMŠEK. 28. IX. 1831 ROJEN FRAN LEVSTIK.	KAKRŠNO VREME PRVI DAN KANE, RADO VES MESEC TAKO OSTANE. NA SV. MATEJA VREME UGODNO, OSTANE TAKO ŠTIRI TEDNE PRIHODNO. GROM IN TRESK O SV. MIHELI HUDE VETROVE POMENI. ČE PTICE SELIVKE PRED SV. MIHELOM NE LETE SE PRED BOŽIČEM NI BATI ZIME TRDE.
PO HRVATSKO: LISTOPAD. — PO SRBSKO: OKTOEAP. — PO ČEŠKO: RIJEN. — PO POLJSKO: PAZDZIERNIK. — PO RUSKO: OKTflEPb.
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
C P S
N
P T S Č
P * S
N
P T S
Č
REMIGIJ, ŠKOF. ANGELI VARUHI. KANDID, MUČ.
18. POBINKOŠTNA. FRANČIŠEK SERAF, PLACID IN TOV., MM. BRUNON, SPOZN. M. D., KRALJ. SV. R. V. BRIGITA, VDOVA. DIONIZIJ IN TOV. C FRANČIŠEK BORGIA.
19. POBINKOŠTNA. ALEKSANDER SAULI. MAKSIMILIJAN, ŠK. M. EDVARD (SLAVOLJUB) KALIST, PP, M. TEREZIJA, DEVICA, GAL, OP.; GERARD M.
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N
P T S Č P S
N
P T S Č
P * Sff
MARG. M, ALAKOK. @
20. POB. (POSV. CERK.) LUKA, EVANGELIST. PETER ALKANTARA. JANEZ KANCIJ, SP, URŠULA IN TOV., MM. KORDULA, DEV. MUČ, KLOTILDA, DEV. MUČ. RAFAEL, ARHANG. D
21. POBINKOŠTNA. KRIZANT IN D ARIJA. EVARIST, PP. M. FRUMENCIJ, ŠK. SIMON IN JUDA, AP. NARCIS, ŠK.; IDA, D. ALFONZ RODRIGUEZ. VOLBENK, ŠKOF. ©
® ŠČIP DNE 2. OB 6-23 (SPREMENLJIVO). ( ZADNJI KRAJEC DNE 9. OB 19-34 (LEPO). @ MLAJ DNE 17. OB 19-06 (DEŽ IN SNEG). T> PRVI KRAJEC DNE 24. OB 19-38 (DEŽ). ® ŠČIP DNE 31. OB 18-17 (SNEG IN DEŽ).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE ŠKORPIJONA
DNE 23. OB 23-31.
DAN SE SKRČI ZA 1 URO 43 MINUT. DAN JE DOLG OD lih 43' DO 10t 0'.
NARODNO VEČE V ZAGREBU PROGLASI NEODVISNOST AVSTROOGRSKIH JUGOSLOVANOV 29. OKTOBRA 1918.
OKTOBER IMA 31 DNI. KJER PIJANOST KRALJUJE, NI NOBENE SKRIVNOSTI; TAM PRAVICE POZABIJO IN PRAVDE UBOGIH PREVRŽEJO. (sv. pismo. preg 31, 4—5.) 1.	NED.: JEZUS OZDRAVI MRTVOUDNEGA. (MT 9, 1-8.) VERA V POMOČ BOŽJO DELA ČUDOVITE STVARI. 2.	NED.: PRILIKA 0 KRALJEVI ŽENITNINI. (MT 22, 1—14.) KDOR ZAMETA KLIC BOŽJI, MU NI POMOČI. 3.	NED.: JEZUS OZDRAVI SINA KRALJEVEGA ČLOVEKA. (JAN 4, 46—53.) VERA ZAHTEVA PONIŽNO SRCE, ZATO NAPUH NE VERUJE. 4.	NED.: PRILIKA 0 NEUSMILJENEM HLAPCU. (MT 18, 23—35.) USMILJENJA JE VREDNO SAMO USMILJENO SRCE.	
Z A P I	S K I.
	
s	
	
	
	
	
	
•	
	
	
	
	
	
»	
	
	
	
8.	X. 1917 UMRL JAN. EV. KREK. 9.	X. 1076 HRVATSKI KRALJ ZVONIMIR KRONAN NA SOLINSKEM POLJU. 10. X. 1920 KOROŠKI PLEBISCIT. 17. X. 1809 FRANCOSKA ILIRIJA USTANOVLJENA. 19. X. 1874 OTVORITEV HRVATSKEGA VSEUČILIŠČA V ZAGREBU. 24. X. 1912 TURKI PREMAGANI OD BOLGAROV IN SRBOV PRI LOZEN-GRADU IN KUMANOVEM.	ČE SE DREVJE POZNO OBLETI, HUDA ZIMA SLEDI. PREJ KO V KOZOPRSKU LISTJE ODPADE, RODOVITNEJŠE BO PRIHODNJE LETO. SV. GAL — DEŽEVEN ALI SUH — PRIHODNJEGA POLETJA OVADUH. KONEC VINOTOKA DEŽ — RODOVITNO LETO.
PO HRVATSKO: STUDENI. — PO SRBSKO: HOBEMBAP. — PO ČEŠKO: LISTOPAD. — PO POLJSKO: LISTOPAD. - PO RUSKO: HOflBPb.
8
9 10 11 12
13
14
15
N
P T S C P S
N
P T S Č P S
N
22. POBINKOŠTNA.
VSI SVETNIKI. SPOMIN VERNIH DUŠ. VIKTORIN, ŠK. M. KAREL BOROMEJ, ŠK. CAHARIJA IN ELIZAB. LENART (LENKO), OP. JANEZ GABRIEL PERB.
23. POB. (ZAHVALNA)* KLAVDIJ IN TOV., MM. TEODOR (BOŽIDAR), M. ANDREJ AVELIN, SP. MARTIN (DAVORIN). MARTIN (DAVORIN), P. STANISLAV KOSTKA. JOZAFAT KUNČEVIČ.
24. POBINKOŠTNA. LEOPOLD (LEVKO), KR.
16
17
18
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
P T S C P S
N
P T
S Č P S
N P
OTMAR, OPAT. @ GREGORIJ ČUDODELN. ODON, OPAT. ELIZABETA, KR. FELIKS (SREČKO) VAL. DAROVANJE MAR. D.
25. POBINKOŠTNA. CECILIJA, DEV. MU.Č. KLEMEN, PP. MUČ. } JANEZ OD KRIŽA, SP. KATARINA, DEV. MUČ. SILVESTER, OPAT. VIRGIL1J, ŠKOF. GREGORIJ III., PP.
1. ADVENTNA. SATURNIN, MUČ. ANDREJ, APOST.

C zadnji krajec dne 8. ob 16-13 (lepo). © mlaj dne 16. ob 7-58 (dež in sneg). 1) prvi krajec dne 23. ob 3-06 (sneg), (j) ščip dne 30. ob 9-11 (sneg in dež).
solnce stopi v znamenje STRELCA dne 22 ob 20-36.
dan se skrči za 1 uro 16 minut.
dan je dolg od 9h 57' do 8h 41'.
SLOVENCI RAZKOSANI S POGODBO V RAPALLU 12. NOVEMBRA 1920.

NOVEMBER IMA 30 DNI, TRI REČI PRETRESE JO ZEMLJO: HLAPEC, ČE SE VLADARSTVA POLASTI, BEDAK, ČE SE NAJE, IN ZOPRNA ŽENSKA, ČE JO KDO VZAME V ZAKON. (sv. pismo, preg 30, 21.) 1.	ned.: 0 davku cesarju. (mt 22, 15—21.) glej na stvar, ne na ljudi! 2.	ned.: jezus obudi jajrovo hčer. (mt 9, 18—26.) le napuh zametuje, česar ne ume. 3.	ned.: prilika 0 gorčičnem zrnu in 0 kvasu. (mt 13, 31-35.) edino živo krščanstvo prekvasi človeško družbo. 4.	ned.: 0 razdejanju jeruzalema in poslednji sodbi. (mt 24, 15—35.) tudi grehe narodov doseže božja pravica. 5.	ned.: 0 poslednji sodbi. (lk 21, 25—33.) kdor noče kristusa - odrešenika, bo moral sprejeti kristusa - sodnika.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	1
	
	
	
	
	
	
	
	
1. xi. 1598 začetek protireforma-cije. 9. xi. 1456 umrl zadnji moški potomec celjskih grofov, ban ulrik. 13. xi. 1813 rojen koroški rodoljub andrej einspieler. 24. xi. 1860 zadnja nemška gledal. predstava v zagrebu. 26. xi. 1800 rojen a. m. slomšek. 26. xi. 1887 umrl fran levstik.	če sv. martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. sneg, ki na sv. andreja zapade, sto dni leži in žita mori. če sv. martin še listje obdrži, huda zima sledi. mecesnova špica pade vselej na kopno zemljo.
C ZADNJI KRAJEC DNE 8. OB 13-11 (SNEG). © MLAJ DNE 15. OB 20-05 (DEŽ IN SNEG). D PRVI KRAJEC DNE 22. OB 12-08 (MRZLO). ® ŠČIP DNE 30. OB 3-01 (SNEG IN VIHAR).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE KOZLA
DNE 22. OB 9-37. ZAČETEK ZIME. NAJKRAJŠI DAN IN NAJDALJŠA NOČ. DAN SE SKRČI DO 22. ZA 19 MINUT IN ZOPET ZRASTE DO 31. ZA 4 MINUTE. DAN JE DOLG OD 8^ 39' DO 8h 24'.
ZEDINJENJE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV V SKUPNO DRŽAVO 1. DECEMBRA 1918.
PO HRVATSKO: PROS1NAC. — PO SRBSKO: flEKEMBAP. — PO ČEŠKO: PROSINEC. — PO POLJSKO: GRUDZIEN. — PO RUSKO: flEKAEPb.
EDMUND IN TOV., MM. BIBIANA, DEV. MUC. FRANČIŠEK KS., SP. BARBARA, DEV. MUČ. SABA, OP.; KRISPIN, M.
2. ADVENTNA. MIKLAVŽ (NIKOLAJ). AMBROZIJ, ŠK. IN C. U. BREZM. SPOČ. M. D. C PETER FOURIER, ŠK. M. B. LAVRETANSKA. DAMAR, PP. ALEKSANDER, MUČ.
3. ADVENTNA. LUCIJA, DEV. MUČ. SPIRIDION, OPAT. KRISTINA, DEKLA. KV. EVZEBIJ, ŠK.
Č LAZAR, ŠK.; VI VIN A. P ff KV. GRACIJAN, ŠK. S f KV. URBAN V., PP.
4. ADVENTNA. EVGENIJ IN MAKARIJ. P TOMAŽ, APOSTOL. T DEMETRIJ, MUČ. j S VIKTORIJA (ZMAGOSL.) Čff ADAM IN EVA. BOŽIČ. ROJSTVO G. ŠTEFAN, PRVI MUČ/
NEDELJA PO BOŽIČU. JANEZ EVANG., AP. NEDOLŽNI OTROČIČI. TOMAŽ, ŠK. MUČ. EVGENIJ, ŠKOF. © SILVESTER, PP.
DECEMBER IMA 31 DNI, NE GOVORI, KAJ JE VZROK, DA SO BILI PREJŠNJI ČASI BOLJŠI? TAKO VPRAŠANJE JE NEUMNO. (sv. pismo. pridg 7. 11.) 1.	NED.: JANEZ KRSTNIK POŠLJE SVOJA UČENCA DO JEZUSA. (MT 11, 2—10.) RESNIČNOST KRŠČANSTVA IZPRIČUJEJO DEJANJA. 2.	NED.: JANEZ KRSTNIK PRIČUJE 0 KRISTUSU. (JAN 1, 19—28.) ZNAČAJU JE RESNICA NAD VSE TUDI, KADAR NI PRIJETNO. 3.	NED.: JANEZ KRSTNIK POKLICAN V SLUŽBO PREDHODNIKA. (LK 3, 1—6.) VSAKO POBOLJŠANJE IZVIRA IZ POKORE. 4.	NED.: SIMEON IN ANA OZNANJUJETA GOSPODA. (LK 2, 33—40.) KRISTUS JE IN OSTANE ZNAMENJE, OB KATEREM SE LOČIJO DUHOVI.	
ZAPISKI,	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
#	
	
	
	
	
2.	XII. 1848 POSTANE JELAČIČ GUVER- NER REKE IN DALMACIJE. 3.	XII. 1800 ROJEN FRANCE PREŠEREN. 6. XII. 1461 USTANOVLJENA LJUBLJANSKA ŠKOFIJA. 10.	XII. 1860 POKLONI ŠKOF JOS. JURAJ STROSSMAYER 50.000 GLD. • ZA AKADEMIJO. 11.	XII. 1918 UMRL IVAN CANKAR. 25. XII. 1865 ROJEN JAN. EV. KREK.	ČE TA MESEC GRMI, PRIHODNJE LETO VIHARJE RODI. ČE JE RIMSKA CESTA ČISTA IN SVETLA, SE KMET DOBRE LETINE NADEJA. ZELEN BOŽIČ — BELA VELIKA NOČ. čE NA SV. VEČER VINA V SODIH VRO, PRIHODNJIČ DOBRA LETINA BO.
Abecedni imenik svetnikov in godov.
Ker je v letošnjem kalendariju nekaj manj godov navedenih in tudi zato, ker so izrazili nekateri udje naše Družbe, da si žele preglednega imenika svetnikov, zato podajamo tu imena svetnikov po abecednem redu. Našteti so oni godovi, ki so pri nas najbolj v navadi. Tudi ona slovenska in slovanska imena, ki so se pri1 nas udomačila in so le prevedena iz grščine, latinščine in drugih jezikov, so navedena. Popoln seveda imenik ni. Če bi želel kak ud naše Družbe pojasnila glede kakega imena, mu ga bo uredništvo drage volje dalo.
Večkrat pa želijo starši dati otroku ime, ki ga med svetniki ne najdemo. Ali imajo pravico?
Opozarjamo najprej: Naša, skozi stoletja v Slovencih udomačena imena so za nas najlepša in zaeno tudi značilna. Do tega spoznanja so prišli zlasti slovenski izobraženci, ki dajejo svojim otrokom zopet krepka, stara imena: Peter, Miklavž, Majda, Meta, Špela, Janez, Marko, Vid itd. Če bi pa le kdo želel dati posebno ime, velja za katoličane sledeča zapoved: »Želja sv. cerkve je, ne stroga zapoved, da starši dajejo otrokom imena svetnikov. Če pa starši izrečno žele dati dručo ime, naj se doda krščencu še ime kakega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo.« Dolžnost katoličanov je, da se ravnajo po tej odredbi.
A.
Abdon (in Senen), muč., 30. jul. Abraham, očak, 9. okt. Ada glej Adelhajda. Adalbert (Vojteh), škof, 23. apr. Adam (in Eva), prvi starši,
24. dec. Adela glej Adelhajda. Adelhajda, vdova, 16. dec Adolf, škof, 11. febr. Adolf, spozn., 12. jun. Adolf, škof, 17. jun. Adrijan, muč., 8. sept. Afra, muč., 24. maja. Afra, muč., 9. avg. Agapa, dev., muč., 5. marca. Agapit (Ljubo), muč., 18. avg. Agapit, papež, 20. sept. Agata (Doroslava), dev., muč.,
5. febr. Agaton, papež, 10. jan. Atfafon, muč., 7. dec. Agripina, dev., muč., 23. jun. A hacii 'in tov.l, muč., 22. jun. Ahilej (in Nerej), muč., 12. maja. AVvilina. rlf-v., 13. jun. A'ban 'Belo), muč., 21. jun. Albert, škof, muč., 8. apr. Albert Vel., spozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1. marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin fin Tngenuin), šk., 5. febr. Aleksander fŠaša), m., 20. febr. Aleksander, škof, 23. apr. Aleksander, pap., muč., 3. maja. Aleksander, 18. maia. Aleksander Sauli, 11. okt. Aleksandra, muč., 20. marca. AIpš, spozn.. 17. jul. A'fnriz. škof, 23. jan. Alfonz I.ig„ škof, 2. avg. Alfonz Rodr., spozn., 30. okt. Alfred, opat, 12. jan. Alojzij 'Slavko, Slava. Vekoslav)
Gonzaga, spozn., 21. jun. Amadej, spozn., 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, škof. 6. jan. Ambrož, škof, 7. dec. Ana, mati Marije, 26. jul. Ana. prer., 1. sept. Anaklet, pap., 13. jul.
Ananija, muč., 25. jan. Ananija, muč., 1. dec. Anastazij, muč., 22. jan. Anastazij, pap., 27. apr. Anastazij, muč., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. apr. Anastazija, dev., 14. avg. Anastaziia, muč., 25. dec. Andrej (Hrabroslav) Korz., škof, 4. febr.
Andrej Bobola, muč., 23. maja. Andrej Avelin, sp„ 10. nov. Andrej, aoostol, 30. nov. Angela Folinjska, vdova, 4. jan. Angela Meriči, 31. maja. Angelina, 21. jul. Anrtelus, spozn., 12. apr. An*elus, 30. okt. Anicet, papež, 17. apr. Anton, t>ušč., 17. jan. Anton Padov., 13. jun. Anton M. Cahar., sp., 5. jul. Antnn<ia. dev.. muč.. 29. apr. Antoniia, muč., 4. maia. ATitnnin, škof, 10. maja. Anlonin, mtič., 22. avg. Antnnin, muč., 2. sept. Antu7a, muč., 27. avg. Anzelm, škof, 21,anr. Apolinarii, škof, muč., 23. jul. Anolnnij. muč., 18. apr. Apnlnnija, dev., muč., 9. febr. Arkadii. muč., 12. jan. Atanazii. škof, c. uč„ 2. maja. Atanaziia, vdova, 14, avg, AvfS"5'in, škof, 28. maia. Avffu*tin šk., cerkv, uč., 28.avg. Avrea '71atal. d<»v., 4. okt. Avrplii. šknf, 12. nov, Avreliia, dev., muč., 15. okt.
B.
Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. jan. Bara glej Barbara. Barbara, dev., 4. dec. Barbea, muč., 29. jan. Barnaba, apostol, 11. jun. Bazilij, škof, cerkv. uč., 14. jun. Bazilisa (in Julijan), m., 9. jan. Beda (Veda) Čast., c, uč., 27. maja.
Belo glej Alban. Benedikt, op., 21. marca. Benedikt Niger, spozn., 4. apr. Benedikt Jožef, spozn., 16. apr. Benedikta, muč., 4. jan. Benedikta, dev., 6. maja. Benedikta, dev., muč., 8. okt. Benigen, muč., 13, febr. Benigen, muč., 1. nov. Benjamin, muč., 31. marca. Benon, škof, 26. jun. Benvard (s tov.), škof, 25. okt. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, 16. jan. Bernard, škof, 12. marca. Bernard, op., 20. avg, Bernardin Sienski, sp., 20. maja. Berta. dev., 4. jul. Bertold, spozn., 29. marca, Bprtram, škof, 3. jul. Rertrand, patr. oglejski, 6. jun. Bibijana, dev., muč., 2. dec. R'až, škof, muč.., 3. febr, Blaženko glei Makarij. Po^rlnn (fini n^n^at. Bogdan Matija.
Bogo (Sipi Rorfomir.
Pnrfnlinb člej Teofil. Ro^omila. 6. jul. . Borfomir 'Bogo, Božo, Godfrid),
šknf. R n"v. Bojan glej Mohor. Boltežar glej Baltazar. Bonaventura, šk., c. uč., 14. jul. Bonifacij, muč., 14. maja. Bonifacij, papež, 25. maja. Bonifacij, škof, muč., 5. jun. Bonifacij, papež, 25. okt. Boštjan glej Sebastijan. Rožena glei Natalija. Božidar glej Teodor. Božo glej Bogomir. Branimir glej Frančišek. Branko glej Frančišek. Breda glej Friderika. Brezmadežno spočetje Marije
Device, 8. dec. Brigita, dev,, 1. febr. Brigita, vdova, 8. okt. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, spozn., 6. okt. Budislav glej Gregor.
C.
Caharija, papež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. nov. Cecilija, dev., muč., 22. nov. Celestin, papež, 6. marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, muč., 5. apr. Ciprijan, škof, muč., 14. sept. Ciprijan (in Kornelij), mučenca, 16. sept.
Ciprijan (in Justina), mučenca,
26. sept. Cirijak (Larg in Smaragd), muč.,
8. avg.
Ciril Aleksandrijski, škof, cerkv.
uč., 9. fcbr. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkv.
uč., 18. marca. Ciril, muč., 29. marca. Ciril (in Metod), slov. ap., 5. jul. Cirila, muč., 5. jul, Cirila, dev., 28. okt. Cita, dev., 27. apr. Cvetana, Cvetka glej Flora. Cvetko glej Florijan.
D.
Damaz, papež, ll.dec. Damijan (in Kozma), m., 27. sept. Dana glej Daniel. Daniel (Dana, Danilo), prerok,
21 jul. Danilo glej Daniel. Darij, muč., 19. dec. Darija (in Krizant), muč., 25. okt. Darinka glej Darija. Darovanje Marijino, 21. nov. Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9. apr. Deodat (Bogdan), muč., 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razb., 25. marca. Dobrega sveta Dev. Marija,
26. apr. Dominik, spozn., 4. avg. Dominika, muč., 6. jul. Donat, škof, muč., 7. avg. Donat, spozn., 29. okt. Dora glej Doroteja. Doroslava glej Agata. Doroteja (Dora), d., m., 6. febr. Doroteja (in tov.), d. m„ 3. sept. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr. Dragotin glej Karel Bor. Dušan glej Spiridion.
E.
Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun. Eberhard, škof, 28. nov, Ecehiel, prerok, 10. apr. Edmund, škof. 16, nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca. Edvard, kralj angl., 13. okt.
Efrem, cerkv. uč., 18. jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan. Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen), op., 1. sept. fc-ieoiiora, dev., 21.iebr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevterij, papež, muč., 26. maja. Elija (Jelislava), prerok, 20. jul. Elizabeta (Špela), kralj., 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Ehzej, prerok, 14. jun. Eina, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca, Emeram, škof, muč., 22. sept. Emerencijana, dev., m., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov, Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept. Emilijana (Milena), dev., 5. jan. Engeibert, škof, 7. nov. Epigmenij, muč., 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept. Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda. Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11. sept. Etbin, opat, 19. okt. Etelbert, kralj, 25. febr, Eva (in Adam), prvi starši,
24. dec. Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč., 26. okt. Evfemija (in tov.), d., m., 3. sept. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m., 20. dec. Evgenij, škof, 30. dec. Evgenija, dev., 25. dec. Evlalija, dev., muč,, 12. febr. Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr. Evstohija, dev., muč., 2. nov. Evtihij, m. iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6. marca. Evzebij, duh. spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec.
F.
Fabij, muč., 31. jul. Fabijan (in Sebastijan), muč.,
20. jan. Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta, vdova, 19. marca. Favstin (in Jovita), m., 15. febr. Felicijan (in Primož), m., 9. jun. Felicita (in Perpetua), muč.,
7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. jul. Felicita, m<!č., 23. nov. Feliks (Srečko), duh., muč.,
14. jan, Feliks, škof, 21. febr. Feliks Kantal, spozn., 21. maja. Feliks (in Fortunat), 18. jun.
Feliks (in Nabor), muč., 12. jul. Feliks Val., spozn., 20. nov, Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev., muč., 1, avg. Filemon (in Apolonij), muč.,
8.	marca.
Filip (in Jakob), apost., 1. maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip Benicij (Zdenko), spozn.,
23. avg. Filomena, dev,, 11. avg. Firmin, škof, muč., 25. sept. Firmin, škof, 11. okt. Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan. Flora (Cvetka, Cvetana), dev.,
12. jun. Flora, dev., muč., 24. nov. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4, maja Fortunat, spozn., l.jun. Fortunat (in Feliks), 18. jun. Fortunat (in Mohor), m., 12. jul. rrančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv. uč., 29. jan. Frančišek Kle, muč., 17. febr. Frančišek Pav., sp., 2. apr. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Kar., spozn., 4. jun. Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24. jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., sp., 4. okt. Frančišek Borgia, sp., 10. okt. Frančišek Ksaverij, spozn.,
3. dec. Frančiška Rimska, vdova,
9.	marca.
Friderik (Mirko, Miroslav), šk„
muč., 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27. okt.
G.
Gabriel od Žal. M. B„ 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), pap., m., 22. apr. Gal, opat, 16. okt, Gala, vdova, 5. okt. Gaspar (Gašper), kralj, 6. jan. Gavdioz (Veselko), škof, 25. okt. Genovefa, dev., 3. jan. Gerard, muč., 8. marca. Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majella, 16. okt. Gervazij (in Protazij), muč,, 19. jun.
Godfrid (Bogomir), škof, 8. nov. Godhard, škof, 5. maja. Gorgonij, muč., 9. sept. Gracijan, škof, 18. dec. Gregorij Nis. (Budislav), škof,
9. marca. Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij Čudodelnik, škof,
17. nov. Gregorij, papež, 28. nov. Gvido, spozn., 12. sept.
H.
Habakuk, prer,, 15. jun. Hadrijan, muč,, 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt. Helena (Jelena, Jelka), kralj.,
15. apr. Helena, dev., 22. maja. Helena, mati Konstantinova,
18. avg. Hema, vdova, 27. jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca. Henrik, kralj, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor. Herman Jožef, spozn., 7. apr. Hermenegild, muč., 13. apr. Hiacint, sp., 17. avg. Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30. jan. Hiacinta, dev., 6. febr. Hieronim Miani, spozn., 20. jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan. Hilarij (in Tacijan), m., 15. marca. Hilarija, muč., 12. avg. Hilda, 18. nov.
Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), m., 13. avg. Hipolit, škof, muč., 22. avg. Honorij, škof, 30. sept. Hrabroslav glej Andrej. Hrizogon, muč., 24. nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr. Hugon, škof, 10. avg.
I.
Ida, devica, 13. aprila. Ida, dev., 29. okt. Ida, grofinja, 4. sept. Ignacij (Igo, Ognjeslav), škof,
muč., 1. febr. Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. Igo glej Ignacij, ime Marijino, 12. sept. Ingenuin (in Albuin), šk., 5. febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev., 21, febr. Irena, dev., muč., 5. apr. Irena (s tov.) muč., 18. sept. Irenej, škof, 5. maja. Irenej, spozn., 28. jun. Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec. Irmina, dev., 24. dec. Ivan glej Janez. Ivana (Jana, Joana) Valoa, vd., 4. febr.
Ivana Franč, Šant., vd., 21. febr. Ivana Orleanska, dev., 30. maja. Ivo, spozn., 19. maja. Izabela, kraljica, 4. jan, Izabela, dev., 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11. apr. Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerkv. uč., 4. apr. Izidor, kmet, spozn., 15. maja.
J.
Jakob (Radoslav)ml., ap., l.maja Jakob st„ ap., 25. jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn., 28. nov. Jana glej Ivana.
Janez Zlatoust, šk., c. uč„ 27. jan. Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn., 8. febr, Janez Jožef od Križa, opat,
5.	marca.
Janez od Boga, spozn., 8. marca. Janez Damaščan, cerkv. uč.,
27. marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca. Janez Evangelist pred lat. vrati,
6.	maja.
Janez Nepomučan, sp., 16. maja. Janez de Rossi, sp., 23. maja. Janez, papež, muč., 27. maja. Janez Fakund, spozn., 12. jun. Janez Franc, spozn., 16. jun Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun.;
obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26. jun. Janez Gualbert, opat, 12. jul. Janez Berhmans, spozn., 13. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt. Janez Gabriel Perb., m., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov. Janez Evangelist, 27. dec. Januarij, škof, muč., 19. sept, Jedert Brab., dev., 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelislava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. Joahim, oče Marije, 20. marca in ned, v osmini Mar. vnebovz. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr. Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), m., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk., m., 14. nov. Jožef, ženin M. D., 19. marca. Jožef Oriol, 23. marca. Jožef Kal., spozn., 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), ap., 28. okt. Judita, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. apr. Julij, muč., 1. jul. Julij, senator, muč., 19. avg. Julija, dev., 22. maja. Julija, dev., muč., 10. dec. Julijan (in Bazilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. Julijan, škof, 8. febr. Julijana, vdova, 7. febr. Julijana, dev., muč., 16. febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč., 17. avg. Jurij, muč., 24. apr. Just, škof, 28. maja.
Just, muč., 14. jul. Just, muč., 15. okt. Just, muč., 2. nov. Justin, muč., 14. apr. Justina, dev. (in Ciprijan), muč., 26. sept.
K.
Kajetan, spozn., 7. avg. Kalist, papež, muč., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18. jul. Kamil (in tov.), muč., 25. sept. Kancijan glej Kocijan. Kandid, muč., 3. okt. Kanut, kralj, muč., 19. jan. Karel (Dragotin) Boromej, škof, 4. nov.
Karmelska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), m., 13. avg. Kastor, muč., 28. marca. Katarina Riči, dev., 13. febr. Katarina Gen., 22. marca. Katarina Sienska, dev., 30. apr. Katarina, dev., muč., 25. nov. Kazimir, spozn., 4. marca. Kilijan, škof, 8. jul. Klara, dev., 12. avg. Klavdij, muč., 30. okt. Klavdij (in Simforijan), m., 8. nov, Klemen M. Dvorak (Hofbauer),
spozn., 15. marca. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet(inMarcelin),šk.,m., 26. apr. Klotilda, kralj., 3. jun. Klotilda, dev., muč., 23. okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. maja. Koloman, muč., 13. okt. Konrad Plac., pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev., muč., 19. sept. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev., muč., 22. okt. Kornelij (in Ciprijan), muč.,
16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m,, 27. sept. Krispin, škof, 19. nov. Krispin, muč., 5. dec. Kristijan, muč., 17. febr. Kristina, dev,, muč., 24. ju!. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul. Krištof, muč., 11. avg. Krizant (in Darija), muč., 25. okt. Ksist glej Sikst. Kunigunda, cesarica, 3. marca. Kvirin, muč., 30. marca.
L.
Ladislav, kralj, 27. jun. Lambert, škof, muč., 17. sept. Lavra, nuna, 17. jun. Lavrencij (Lovro), muč., 10. avg. Lavrencij Just, škof, 5. sept. Lavretanska M. B., 10. dec. Larg (Cirijak in Smaragd), muč.,
8. avg. Lazar, škof, 17. dec. Lea, 22. marca.
Lenart glej Leonard.
Leon, papež, cerkv, uč., ll.apr.
Leon, papež,. 19. apr.
Leon, škof, 22. apr.
Leon, papež, 28. jun.
Leon, papež, 3. jul.
Leonard (Lenart), opat, 6. nov.
Leonard Portom., spozn., 26. nov.
Leopold Gaj., 2. apr.
Leopold, vojv., spozn., 15. nov.
Lidija, vdova, 3. avg.
Lin, papež, muč., 23. sept.
Ljubica glej Amalija.
Ljubo glej Agapit.
Ljudmila, vdova, 16. sept.
Lovro glej Lavrencij.
Lucij, papež, muč., 4. marca.
Lucija, dev., muč., 13. dec.
Lucijan, muč., 7. jan.
Ludovik ToL, škof, 19. avg.
Ludovik, kralj, 25. avg.
Ludovik Bertr., spozn., 10. okt.
Luka, evang., 18. okt.
Lurška M. B., ll.febr.
M.
Magdalena (Majda, Magda) Pa-
ciška, dev., 29. maja. Magdalena, spokorn., 22. jul. Makarij (Blaženko) Aleksandr,,
opat, 2. jan. Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), m., 20. dec. Maksencij, muč., 12. dec. Maksim, škof, muč., 29. maja. Maksima, muq., 26. marca. Maksimilijan, škof, 21. febr. Maksimilijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan (Lavr.), škof, muč.,
12. okt. Mamert, škof, 11. maja, Marcel, papež, muč., 16. jan. Marcela, vdova, 31. jan. Marcelijan (in Marko), m., 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m., 26. apr. Marij (in tov.), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B., ll.febr. Oznanjenje, 25. marca. Dobrega sveta, 26. apr. Pomočnica kristj., 24. maja. Obiskanje Elizabete, 2. jul. Karmelska Dev,, 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje, 15. avg. Rojstvo, 8. sept. Ime Marija, 12. sept. Sedem žalosti, petek po tihi nedelji in treftjo ned. v sept. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo
nedeljo v okt. Darovanje Mar., 21. nov. Brezmad. spočetje, 8. dec. Lavretanska, 10. dec. Marija Kleofova, 9. apr. Marija Magdalena (Majda, Magda), 22. jul.
Marija Magd. Pazzi, d., 29. maja. Marijan, muč., 17. jun. Marijan, spozn., 19. avg. Marijana glej Ana. Marin, muč., 26. dec. Marjeta (Margareta, Meta), dev., 28. jan.
Marjeta Kort., spok., 22. febr. Marjeta, kralj., 10. jun. Marjeta, dev., muč., 13. jul. Marjeta Alakok, dev., 17. okt. Marko, evang., 25. apr. Marko (in Marcelijan), m., 18. jun. Marko (in tov.), muč., 7. sept. Marta (in tov.), muč., 19. jan. Marta, dev., 29. jul. Martin (Davorin), škof, 11. nov. Martin, papež, muč., 12. nov. Martina, dev., muč., 30. jan. Matej, apostol, 21. sept. Matija (Bogdan), ap., 24. febr. Matilda, dev., 26. febr. Matilda, kralj.,' 14. marca. Maver, opat, 15. jan. Mavricij (in tov.), muč., 22. sept. Medard škof, 8. jun. Mehtilda, dev,, 10. apr. Melanij, škof, 6. jan. Melhijad, papež, muč., 10. dec. Melhior, kralj, 6. jan. Metod (in Ciril), slov. ap., 5. jul. Mihael, nadangel, 29. sept.;
njegova prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj. Milan glej Emilijan. Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik, Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena. Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), m., 12. jul. Monika, vdova, 4. maja.
N.
Nabor (in Feliks), muč., 12. jul. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn., 1. dec. Nazarij, muč., 12. jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja. Neža, dev., muč., 21. jan. Neža Pr., 2. marca. Neža, dev., 20. apr. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul. Nikolaj ToL, spozn., 10. sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec. Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev,, 13. sept.
O.
Obglavljenje Jan. Krst., 29. avg. Obiskanje M. D., 2. jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, opat, 1. jan. Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan.
Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. jul. Onezim, muč,, 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opat, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca. Ožbolt, kralj, muč., 5. avg.
P.
Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. jul. Pashal, spozn., 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Palrik), škof, 17. marca. Pavel, prvi pušč., 10. jan. Pavel od Križa, spozn., 28. apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavel (in Peter), apost., 29, jun.;
njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26. jan. Pavla, dev., muč., 3. jun. Pavlin, oglejski škof, 11. jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2. dec. Pavlina, dev., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn., 28. jul. Perpetua (in Felicita), muč.,
6. marca. Peter, škof, 9. jan. Peter Nol., spozn., 31. jan. Peter Damijanov, škof, cerkv.
uč., 23. febr. Peter Ranizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr. Peter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19. maja. Peter (in tov.), muč., 2. jun. Peter (in Pavel), ap., 29. jun. Peter Klaver, spozn., 9. sept. Peter Alkantara, sp., 19. okt. Peter Zlatoslov, c. u., 4. dec. Peter Fourier, škof., 9. dec. Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1. avg. Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev., 31. maja. Pij, papež, 5. maja. Pij, pape?, 11. jul. Placid (in tov.), muč., 5. okt. Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. apr. Polikarp, škof, muč., 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan), m., 9. jun. Priska, dev., muč., 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr. Prot (in Hiacint), muč,, 11. sept. Protazij (in Gervazij), m., 19, jun. Pudencijana, dev., 19. maja. Pulherija, dev., 7. jul.
R.
Radegunda, kralj., 13. avg, Radgand glej Radegunda. Radovan glej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31. avg. Rane sv, Frančiška, 17. sept. Regina, dev., muč., 7. sept. Remigij, škof, 1. okt. Rihard, kralj, 7, febr. Rihard, škof, 3, apr, Robert, opat, 29. apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. sept. Rozina, vdova, 13. marca. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rupert, škof, 27. marca.
S.
Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina, muč., 29. avg. Sadot, šk. (in tov.), m„ 20. febr. Šaloma Mar., 22. okt. Salvator, spozn., 18. marca. Saturnin, muč., 29. nov. Savin, muč., ll.jul. Sebastijan (in Fabijan), m.,' 20. jan. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12. okt. Serapion, škof, 21. marca. Sergij, muč., 7. okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21. dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg. Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11. maja. Sikst, papež, 28. maca. Sikst, papež, 6. aprila. Sikst, papež, 6. avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26. nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, škof, muč., 18. febr. Simeon, muč., 24. marca. Simeon, škof, 21. apr. Simforijan (in Klavdij), m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost., 28. okt.
Simplicij, papež, 2. marca. Slavka, Slavko glej Alojzij. Smaragd (Cirijak in Larg), muč.,
8. avg. Snežnica Marija, 5, avg. Sofronij, škof, 11. marca. Sonja glej Zofija. Soter (in Gaj), pap., m., 22. apr. Spiridion (Dušan), opat, 14. dec. Spočetje brezmadežno, 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav (Stanko, Stana), škof,
muč., 7. maja. Stanislav Kostka, sp., 13. nov. Suzana, dev. (in Tiburcij), muč., 11. avg.
Š.
Šaša glej Aleksander. Špela glej Elizabeta. Štefan, papež, muč., 2. avg. Štefan, kralj ogrski, 2. sept. Štefan, prvi mučenec, 26. dec.; najdenje njegovo, 3. avg.
T,
Tacijan (in Hilarij), m., 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev., 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept. Telesfor, papež, muč., 5. jan. Teobald, pušč., 1. jul. Teodor (Božidar), spozn., 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, vojv., muč., 9. nov. Teodora, muč., 13. marca. Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov,), muč., 18. dec. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in Suzana), muč.,
'' avg. Ticijan, škof, 3. marca. Tilen glej Egidij. Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč., 22. avg. Tit, škof, 4. jan.
Tomaž Akvinski, spozn., cerkv.
uč„ 7. marca. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaž, apostol, 21. dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec. Trifon, muč., 10. nov.
u.
Ubald, škof, 16. maja.
Udalrik glej Urh.
Urban, papež, 25. maja.
Urban, škof, 7. dec.
Urban, papež, 19. dec.
Urh, škof, 4. jul.
Uršula (in tov.), d. m., 21. okt.
Valburga, dev., 25. febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valentin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5. jun. Valerijan, spozn., 12. sept. Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč., 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venceslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev., 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdioz. Vid, muč., 15. jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), sp., 27. febr. Viktor, muč., 10. marca. Viktor, muč., 12. apr. Viktor, muč., 28. jul. Viktor, škof, 17. avg. Viktorija, muč., 17. nov. Viktorija, dev., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3. nov. Vilibald, škof, 7. jul. Vilibrord, škof, 7. nov. Viljem, papež, 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, škof, 8. jun. Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč,, 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5. apr. Vincencij Pavi., spozn., 19. jul. Virgilij, muč., 13. sept. Virgilij, škoi, 27. nov. Vital, muč., 28 ar.. Vivina, dev., 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15. avg. Vojslava, dev., 27. maja. Vojteh (Adalbert), škof, 23. apr. Volbenk (Volfgang), šk. 31. okt.
Z.
Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zefirin, papež, 26. avg. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija, 15. maja. Zofija (in tov.), muč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept. Zofronij, škof, 11, marca.
2.
Žalostna M. B., petek po tihi nedelji in tretjo nedeljo v sept Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund.
■ MIB	R	▼	▼	n	▼i	▼	▼	F1	F1	R	Fl	▼	i	▼	▼	▼	Fl	▼	Fl	rr	▼	Fl	▼	▼	▼	▼	Rta
■■■■■	1	▼ i ▼ i	IVI 1 ^ 1	i	i ▼ i	•v	▼ i ▼ i	s		e	m	▼ i ▼ i	i	i ▼		i ▼ ■ ▼	s	i ▼ 1 T	s	1	▼ 1 ▼	Ig	▼ i ▼	| T	T 1 ▼	1 ▼ 1 ▼	
Slovenci in Jugoslavija.
Zakaj si želijo narodi lastne države?
a kratko povedano: radi tega, ker pričakujejo, da si bodo sami bolje vladali, nego jim vladajo drugi.
Vsakemu človeku je prirojena želja po čim večji samostojnosti. Kmečki mladenič si želi ustanoviti lasten dom, na katerem bo sam gospodar; rokodelski pomočnik samo čaka prilike, da bo mogel pričeti delati na svojo roko. Trgovski nastav-ljenec želi priti počasi do samostojne trgovine. Lasten dom je zlata vreden; če je prav skromen, pa je vendar topel. O Srbih je znano, da živi seljak rajši v silno preprostih razmerah na svojem majhnem posestvu, nego da bi bil v mestu bolje plačan sluga v premožni hiši.
Kakor pa si želijo posamezniki čim večje samostojnosti, tako si je želijo tudi narodi. Vsak narod hoče kar se da sam odločati o svoji usodi. Sam odločati o svoji usodi pa ne pomeni nič drugega nego sam se vladati. Lastno državo in lastno vlado si mora želeti vsak narod že radi tega, ker ga skusnja uči, da mu večji narodi nikdar ne bodo vladali nesebično, ampak da ga bodo skušali izkoriščati in si ga napraviti za hlapca.
V tem oziru so nam lep primer Italijani na Primorskem, Slovence izrivajo iz vseh državnih služb. Država je ogromen delodajalec; ne zaposluje samo uradnikov, ampak pri njej zaslužijo tudi delavci, obrtniki, trgovci, železničarji, tovarnarji. Italija gleda, da zaslužijo pri državi tudi v slovanskih pokrajinah predvsem Italijani. Ko so se vršile v aprilu 1924 volitve za rimsko zbornico, so prišli k marsikakemu slovenskemu obrtniku fašisti in mu rekli; »Če ne boš volil z nami, boš izgubil koncesijo za izvrševanje obrti,« To se pravi: Slovenec mora postati izdajica svojega rodu, če hoče še dalje izvrševati obrt, ki so živeli od nje
morebiti že davni predniki! Udinjati se mora fašistom, ki mu hočejo njegov jezik izriniti iz šole in iz uradov in ki hočejo po-italijaniti naše rojake prav do Triglava.
Ne smemo si prikrivati, da so bili v sličnem — čeprav nekoliko ugodnejšem — položaju pred vojno in med vojno tudi Slovenci na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem, Včasih so rekli: Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. Na Koroškem je pa veljalo: Kdor hoče visoko priti, mora biti prožen v hrbtu in pripravljen, da pomaga Nemcem graditi most do Adrije preko Slovencev, Kako se gradi ta most, so čutili na lastni koži tudi Štajerci, da, tudi Kranjci. Saj si imel celo pri deželni vladi v Ljubljani občutek, kakor da si v strogo nemški deželi. Deželni predsednik je bil Nemec, če si šel mimo sob posameznih uradnikov, si videl, da so imeli na vratih samo nemške napise. Mnogo uradnikov na najvišjih mestih je bilo Nemcev. Tudi po deželi so bili n, pr, okrajni glavarji celo na Kranjskem z redkimi izjemami samo Nemci, Na Koroškem slovenskega okraj-nega glavarja sploh ni bilo nobenega, na Štajerskem tudi ne.
Vse velike tovarne v slovenskih deželah so bile v nemških rokah (Jesenice!), prav tako tudi največja veleposestva,
Če si se vozil po železnici, so izginili dvojezični napisi na kolodvorih, čim si prestopil kranjsko mejo proti Štajerskemu ali Koroškemu. Saj je bilo znano, da v slovenskem 'delu Koroške nisi mogel kupiti voznega listka v slovenskem jeziku. Na domačih tleh si moral pred tujcem ali potuj-čencem zatajiti tako rekoč svoj rod, če si se hotel za svoj denar peljati po železnici! Tako so ti vtepali Nemci v glavo zavest, da si državljan druge vrste, ker ne pripadaš gospodujočemu narodu. Še natakar v kolodvorski restavraciji te je v Celju ali Mariboru, da, že na manjših postajah gledal po. strani, če si naročil jed v slovenskem jeziku.
Koledar 1925.
3
Zavest, da ni enakopraven, pa ubija v človeka tudi svobodni duševni razmah. Zato nam je nemška nadvlada škodovala tudi v nravnem oziru.
Kako silen je bil naval nemštva, naj pokaže nastopni dogodek! Ob času, ko so bili med svetovno vojno Nemci še zmagoviti, se je razgovarjalo več vodilnih oseb slovenskih o položaju, ki bo nastal za Slovence, če Nemčija in Avstrija zmagata. Izrekla se je bojazen, da bo potem slovenstvo polagoma potisnjeno proti jugu do — Zidanega mosta. In v svojih brošurah, ki so jih izdajali Nemci v prvih mesecih svetovne vojne, tudi niso nič prikrivali, d a morajo po vojni Slovenci in celo Čehi polagoma izginiti in se ponemčiti.
Dejansko smo v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno Slovenci morali opazovati, kako se potiska naša jezikovna meja bolj in bolj proti jugu. Na Koroškem so nas našteli pri vsakem ljudskem štetju manj, pa tudi na Štajerskem kljub naravnemu prirastku naše število ni rastlo. Vse je požrl nemški moloh!
Če narod vidi, da tako rekoč izginja, mu ostane samo dvoje: ali da napravi kot narod oporoko in se sprijazni z mislijo na svojo smrt — ali pa da se postavi z vsemi silami v bran!
Odločili smo se za drugo: nismo več nego drugi narodi, pa tudi ne manj — in ilikdo nima pravice, da bi nas silil v grob!
Stopili smo v zvezo s sosedi Hrvati in Srbi, ki so bili več ali manj v podobnem položaju kakor mi, in smo ustanovili ž njimi novo državo, da bi se rešili nevarnosti, da bi država sama pospeševala našo narodno smrt.
Slovenci, Hrvatje in Srbi smo navezani drug na drugega.
Kakor je pretila Slovencem narodna smrt na Mažarskem in na severni meji proti Nemcem, tako se je dogajalo isto s Hrvati (Bunjevci in Šokci) in Srbi v Vojvodini. Tudi na samostojnost male Srbije je prežalo lepo število sovražnikov: ugonobili bi jo bili radi Avstrijci, Madžari, Turki in Bolgari. Tudi danes so Srbi obkoljeni od samih sovražnikov, če izvzamemo nezanesljivo prijateljstvo Rumunije: mrzijo jih Madžari, Bolgari, Albanci; tudi grško prijateljstvo ni vredno piškavega oreha in se
pojavlja na zunaj v najbrezobzirnejšem zatiranju slovanskega življa v grškem delu Macedonije.
Svetovna vojna in dogodki po mirovni konferenci so pokazali, da morejo živeti male države samostojno življenje samo tedaj, če so sposobne, da si to samostojnost same branijo. Gorje državi, ki je navezana na milost in nemilost svojih sosedov! Lahko jo doleti ista usoda, kakršna je zadela samostojno reško državo. Rapalska pogodba med našo državo in Italijo jo je ustanovila in ji tako rekoč tudi zajamčila njen obstoj; registrirana je bila rapalska pogodba pri Društvu narodov. Toda njeni sosedi Italija in Jugoslavija sta se medsebojno domenili, da njune koristi zahtevajo, da ta državica izgine s sveta — in zima je 1, 1924 samostojno reško državo vzela! Zadavili sta jo državi, ki sta pred tremi leti sami sklenili njeno ustanovitev. Dandanes pač gre sila pred pravico. Zato mora imeti vsaka država tudi toliko moči na razpolago, da lahko prepreči tako vmešavanje tujih držav v svoje notranje razmere. Dokler ne ščiti obstoja posameznih držav Društvo narodov, ki žal, ni ničesar storilo v obrambo reške države, morejo pač države same gledati na svojo varnost.
Bivši črnogorski kralj Nikita se je nekoč izrazil, da so male balkanske države drobiž, s katerim poravnavajo evropske velesile svoje medsebojne račune. Tak drobiž je bila pri poravnavi računov med Italijo in Jugoslavijo tudi samostojna reška država.
Če bi Slovenci tvorili sami zase samostojno državo, ki bi štela do dva milijona prebivalcev, bi bila ta državica glede svojega obstoja odvisna od dobre volje svojih sosedov, ki bi jo vsak čas lahko rabili kot drobiž, s katerim bi plačevali medsebojne račune. Isto bi se pa lahko pripetilo tudi samostojni Veliki Hrvatski, pa tudi Veliki Srbiji brez Hrvatov in Slovencev. Tudi Srbi so videli med svetovno vojno, da bi bila njih država izginila z zemljevida, če bi bili zmagali osrednji velesili v zvezi z Bolgarijo in Turčijo.
Če bi ne imeli Slovenci, Hrvatje in Srbi drugih razlogov za skupno državo kakor samo skrb za ohranitev svoje državne neodvisnosti, bi se morali že iz tega razloga združiti v nerazdružno zvezo za obrambo proti zunanjim napadom.
Če bi torej Jugoslavije ne bilo, bi morali Slovenci želeli radi svoje lastne koristi, da se Jugoslavija ustanovi. Kajti kdor noče imeti brata za brata, bo imel tujca za gospodarja. Vsi uvidevni Srbi se zavedajo, da tudi Srbi potrebujejo Hrvatov in Slovencev in da so to njih naravni zavezniki. To velja pa tako za Srbe kakor za Hrvate in Slovence.
Male pred smrtjo je rekel veliki škof Mahnič:
»Božja volja je bila gotovo, da je nastala Jugoslavija. Zato jo moramo sprejeti, kakor je. Ne delajo prav tisti, ki ne marajo pozitivno sodelovati za njeno konsolidacijo, Bog je hotel, da se je tako zgodilo. Kaj bi vendar bilo s Slovenci, če bi Nemci zmagali? Nemci bi nas pomandrali... Zato bodimo Bogu hvaležni in delajmo za Jugoslavijo!«
Da, delajmo za Jugoslavijo, da si jo uredimo tako, da bomo živeli v njej Slovenci Hrvatje in Srbi kot popolnoma enakopravni bratje: skupno imejmo to, kar nam brezpogojno mora biti skupno, sicer si pa ne ovirajmo medsebojne svobode, ampak vsakdo naj se ravna po svojih potrebah. Da se izognemo medsebojnim prepirom, naj tisti, ki imajo največ moči v rokah, zlasti ne pozabijo na pregovor: Dasi smo bratje, mošnje vendar niso sestre.
Kdor trdi, da se bori za svobodo, pa ■svobodo brez potrebe krati svojemu bližnjemu, je hinavec.
Napake staršev.
Ker nam je torej Jugoslavija potrebna, moramo prav tako Slovenci kakor Hrvatje in Srbi gledati na to, da bo trajno obstajala in se razvijala tako, da bo nam vsem res lep in prijazen dom. Bodimo odkritosrčni in si priznajmo tole: Po vojni je vsa Evropa obubožala. Ni čudno! Nad štiri leta se je samo uničevalo premoženje in življenje; naravna posledica takega »gospodarstva« je samo revščina in bolezen. Resnica je pa tudi, da so to obubožanje nekatere sosednje države občutile še v neprimerno hujši meri nego mi v Jugoslaviji. Kako so stradali prva leta po svetovni vojni Dunajčani, kakšna beda je vladala še v najzadnjem času v Porenju! Slovenski rudar iz Porenja je pripovedoval, da je še v letu 1924 pojedel za priboljšek 8 mačk, 12 psov in nekaj košev
kopriv. Vsa Evropa bo morala pridno delati in štediti, da popravi škodo, ki jo je napravila vojna.
V Jugoslaviji ne bo manjkalo nikomur ne dela ne jela, če bodo le vladale urejene razmere, v katerih bo mogoče dvigniti njene naravne zaklade. Ogromni gozdovi čakajo še na železnice in na delavce, ki bodo spravljali les na svetovni trg. Obširna polja, še neobdelana, čakajo na orače, zakladi pod zemljo pa na rudarje.
Ne pozabimo tudi, da smo Slovenci kljub mnogim težavam, ki nas še zadevajo, vendarle v novi državi našli za široki svet svoje ime, to se pravi, da sedaj ve in piše o nas vesoljni svet, dočim se prej naše ime po svetu skoro imenovalo ni. Dasi nam v državi nebroj stvari ni prav, se vendar zavedamo, da smo tu doma. Kdor tega ne občuti, naj gre za nekaj dni čez mejo v Italijo ali Avstrijo, pa bo videl, kaj se pravi, priti z doma k tujcem.
Jugoslavija nam je dala tudi naš najvišji učni zavod: slovensko univerzo, ki bi je v Avstriji bržkone nikdar ne bili dosegli. Kako je univerza dvignila naše znanstveno življenje! Posebno v naši prestolici Ljubljani se čuti, kako se je po univerzi poživilo vse duševno življenje.
Kljub temu pa bi bila huda nesreča za nas, če bi bili slepo zaljubljeni v »lepo našo domovino«, Vsak grunt, pa naj je še tako trden, mora propasti, če se slabo gospodari ali če so starši slepi za napake otrok. Zato modri starši, ki žele prospeh doma in otrok, zasledujejo napake gospodarstva in družine ter jih skušajo ugotoviti in odpraviti. Zato pa dela državi slabo uslugo tisti, ki ne dopusti najmanjše kritike, ampak plane nad vsakega, ki graja pomanjkljivosti in krivice, z očitki, češ, da ne ljubi domovine. Jugoslavija ni tako šibek stvor, da bi ne prenesla stvarne kritike, Baš obratno je potrebno: če hočemo državo ohraniti in utrditi, moramo obračati vso pozornost na pomanjkljivosti in napake v njeni notranji ureditvi in na krivice, ki se neredko dogajajo tu in tam. Kajti krivica je za državo isto, kar je za telo strup: razjeda jo in uniči. Iustitia regnorum fundamentum! (Pravičnost je temelj državam!) Država, ki bi ne hotela ščititi pravice in poštenja, ni vredna, da obstoji, in tudi ne more trajno uspevati. Tudi v življenju držav je vse odvisno od
božjega blagoslova, ki si ga je treba zaslužiti s poštenim in pravičnim ravnanjem.
Ker smo rabili izraz: božji blagoslov, dodajmo še tole! V naši državi bo takrat bolje, kadar se bo vsakdo, ki jo ljubi, vprašal vsak dan: Ali kliče moje ravnanje, zlasti kar se tiče javnega življenja, na našo državo in na Slovenijo božji blagoslov, ali pa morda izziva jezo božjo? Če Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji. Toliko storiš za državo, kolikor ji pomagaš do božjega blagoslova, pa bodi organiziran v še tako »patriotični« organizaciji. Ne vladamo mi sveta z mečem in silo, vlada ga Bog, ki nas tudi v državnem življenju nagraja in kaznuje za naše ravnanje.
Zato pa ne smemo radi koristi naše države molčati, če vidimo, da se dogodi kaj
takega, kar je za državo strup. A tudi v tem oziru se moramo varovati, da ne delamo s svojim ravnanjem nikomur krivice. Napake na lastni državi grajajmo s tisto obzirnostjo, s katero govorimo o napakah družb in ljudi, katerim smo dolžni ljubezen. Ne vlivajmo v rane strupa! Bodimo pravični nasproti drugim, da bomo dosegli pravičnost!
Vse boje v naši državi porabimo za samovzgojo, da neprestano gojimo v sebi tiste lastnosti, ki dajejo podlago veličini vsakega naroda: ljubezen do svobode, odločnost v borbi za narodove svetinje in zmisel za skupni blagor!
V trudu in znoju, polnem radosti,
domu gradimo slavo in čast!
Dekliške pesmi.
i.
Zlata zarja, rožna zarja, jaz ti okence odprem, da posvetiš v srce moje, prej ko v polje širno grem. Pa zasmej se mi na oknu, ti zeleni rožmarin, pa nasmej se, nagelj rdeči, smej se, sreča iz daljin .. . Zlata zarja, rožna zarja, le se bliskaj iz daljav — fant poslal mi iz tujine prvi jutranji pozdrav.
II.
Aj vi žarki, solnčni žarki, kaj na polju se blešči? — Ali se za mojo balo novo platno že beli? ,,. Aj vi žarki, solnčni žarki, kaj na polju se blešči? — Ali so bridkosti same, za poročne moje dni? . . . Saj je ni, bridkosti črne — v polju ajdica zori; ne beli se meni platno — tu le slanica leži. ..
III.
Reži, reži, srpič svetli, žanji ajdo dozorelo, suj mi, vevnica, bogastva, da bo v svatbi preveselo! . . .
Sijte, sijte, solnčni žarki: še je slanice srebrne — da ne umori mi sreče, ko se iz tujine vrne! . ..
IV.
Pa počakam na razpotju sama s srpičem v rokah, pa počakam, da se vrne sreča moja ali — strah . . .
Tam za poljem je zavriskal, da se zleglo je v goro ... Poljska steza ga pripelje zopet k domu za roko.
Ej, ne vrača strah se s šopkom, ki uvel mu sred daljin — iant se vrača zvesl in brdek, prstan zlat bo dal v spomin.
Fr. Bevk.
Beli ženin.
F. S F i n ž g a r.
1, Pogreb.
z množice pogrebcev
je štrlela
Vrbanova ,Savlova' postava. Na sklonjeni glavi mu je razpihaval veter čisto bele lase. Bili so zaradi črnih rut, ki so ga okrožale, kakor šop šmarnic. Ves čas, ko so mu zasipali ženo Polono, se ni oglasil in ne genil. Le preko širokih pleč ga je preletel tuintam tresljaj,
In tako je Vrban preslišal celo molitve in obstal kot gora pri gomili, ko so se po-grebci že razkropili. Le hčere so še ostale, pokleknile na grob in ihteč molile.
Ko so domolile, je vstala Polonica, najstarejša, in poprosila očeta:
»Oče, pojdimo!«
Tedaj je Vrban dvignil glavo, se ozrl na okrog, sunil z roko v šop las, ki mu jih
ki je pozibal še glavo. Strmel je v jamo, na grude zemlje, ki so padale na krsto, pa vendar ni nič videl. Meglilo se mu je pred očmi in ves pogreb se mu je zdel kakor nekaj narejenega in tujega. Nazadnje je celo zamižal. Ob njem je stala rajna Polona, tako se mu je zdelo, in ga ogovarjala: »Vrban, kako misliš?« In čez obraz mu je šinil smehljaj, da je soseda opozorila sosedo: »A.H ga vidiš, na smeh mu gre! Ni bila več mlada Polona, to je res, ampak on jih ima še deset več na križu in ne umem, zakaj bi se smejal ob pogrebu?«
je veter počesal na čelo, in se zavedel. Začelo ga je stresati, pleča so se mu dvigala, globoko v prsih, prav pri srcu, se je nekaj trgalo, dokler ni zahroplo v grlu in se razleglo po grobovih. Ni bilo to podobno joku. To je bilo rjutje na smrt ranjenega velikana. Zadnje pogrebovke, ki so se po-mudile na grobeh sorodnikov, so obtičale sredi molitev,
»Nikar, oče,« so prosile hčere, »Pustite me!« jih je odrinil Vrban, se oprijel železnega križa in lezel ob njem k tlom, dokler se ni sesedel in omahnil
z glavo na grob, kamor so se mu udrle solze in se mešale s prstjo.
»Polona! Polona!« je klical ženi v grob. »Kaj si mi storila?«
In spet je rjutje presekalo tišino na grobišču, da so se hčere sklonile do očeta in ga trgale od gomile.
»Glejte, oče,« so govorile, »pogrebci čakajo pred durmi. Tete in nosači in sosedje ne vedo, kam bi. Pojdimo!«
Vrban se je spomnil pogrebščine, ki jo je ukazal bogato, kakršne bi sosedje ne zmogli zlepa. Razcglav in s sklonjeno glavo se je opotekal za hčerami. Z rokami je zamahoval, segal v lase in si brisal solze, ki so zdržema tekle. Ko so prišli do vrat, se je pa hipoma obrnil, ozrl nazaj na grob in zaklical Polono. Sosedje in sorodniki so pristopili, on pa je zamahnil proti njim: »Kar pojdite! Polonica, pelji jih! Vse je pripravljeno, Jaz moram še enkrat do nje.«
Vrban se je vrnil na grob, pogrebci so se obotavljaje napotili proti Vrbanovemu domu.
Vrban pa je obslonel na križu. Topo je gledal na gomilo, ki so jo pogrebci pokrili z lopatami, kakor so jih križem vrgli iz rok, ko so zasuli Polono. Oči so mu od solz izgubljale vid, zato pa prodirale skozi prst do krste in še vanjo, kjer je počivala Polona.
»Zakaj si mi to storila?«
Vse njeno življenje je bila ena sama zlita misel z Vrbanom — in sedaj je odšla in ga prvič ni vprašala: »Vrban, kako misliš?«
Videl jc v duhu skozi grob njeno desno oko, ki je bilo ostalo še na mrtvaškem odru na pol priprto, in ko jo je ogledoval, je jasno opazil, da se oko odpira čezdalje bolj, sicer vse trudno in da ga želi nekaj vprašati. Nestrpno je čakal. Tedaj pa je zdrsnila lopata z gomile, toporišče je trčilo ob železo, pest prsti se usulo z vrha groba in pošumelo navzdol.
2. Sam.
Pogrebci so se še dolgo obirali pred hišo in očakovali Vrbana. Cebinka, ki je bila najeta za kuharico ta dan, je vsa raz-paljena prihitela že parkrat na prag in silila pogrebce za mizo. Vsem je bilo neprijetno, da ni bilo gospodarja, zato so pohajkovali krog voglov. Slednjič je Cebinka obupala in začela nositi jedi na mizo. Hčere so s težavo spravile pogrebce v hišo.
Ob jedi in pijači je družba pozabila na Vrbana. Spočetka se je oglasil le tu in tam kdo in pohvalil rajnico. Kmalu pa je utihnil tudi pogovor o njej in po sobi je zavrelo, kot bi ne bili na pogrebščini. Zato prvi hip Vrbana niti opazili niso, ko je stopil mednje. Ko je Cebin, ki je kot najbližji sosed pomagal ženi pri strežbi in bil za ,krčmarja', opozoril družbo nanj, so se vsi ozrli proti vratom in hipoma umolknili.
Za celo pest se je zdel Vrban vsem manjši, tako ga je strlo.
»Ne žaluj, Vrban,« ga je tolažil Cebin in mu odmikal stol. »Vsakemu se stečejo ure. Dovolj sta pretegnila s Polono, Naj počije.«
Vrban je slonel z laktom na mizi in gledal v tla, Cebin mu je nalival vino. Vrban je molče segel po kozarcu in ga izpraznil.
»Vrban,« je začel sosed Vreščaj, »še ti sedaj sedi in se oddahni. Dovolj si pridobil. Zeta ti poiščemo. Naj mladi tudi kaj poskusijo.«
Vrban je dvignil glavo; mimo njega je nesla Polonica skledo cvrtja.
»Poglej jo! Jaz vem za Amerikanca, ki ima denarja kot toče. Kot nalašč bi bil za Polonico.«
Vrban je dvignil glavo više, pogledal Vreščaja in Polonico, ki je zardela.
»Ne še!« je odvrnil odločno in spet povesil glavo.
Polonica se je pririla do vrat in izginila.
Rebernjak pa se je potegnil za Vrbana: »Beži, beži, Vreščaj, kaj boš tiščal takega moža na kot. Za dva zeta ti še odvrne. Ko bi se dobila kaka pripravna vdova, kar Vrbana bi oženili.«
Tedaj pa je Vrban šinil kvišku:
»Tiho, gobec! Je ni pod solncem in če bi bila zlata.«
Vstal je in šel od druščine.
Ženske so blagrovale in zavidale Polono za tako ljubezen, moški so se lotili Rebernjaka in ga obsuli z očitki,
Vrban je šel čez dvorišče, se naslonil na ograjo in gledal proti cerkvi. Hrup, ki je udarjal iz hiše skozi okna, mu je bil zoprn. »Polona,« je šepetaje klical rajnico, dokler ga niso hčere preprosile, da je šel zahvalit pogrebce, ki so se začeli razhajati.
Ko so ženske pospravljale, je tekal sam med mizami, pobiral koščke kruha,
prenašal dlje časa prazno skledo in ni vedel, kam bi z njo.
»Pustite, oče saj bomo same,« mu jo je vzela Polonica iz rok.
»Same? — Saj vidim, kako boste same. Ah, saj nič ne znate!«
In spet je začel prestavljati stole, premikati mize in prenašati malenkosti z ene mize na drugo. Vse mu je bilo na poti, dokler ni kar sredi dela ves omagan velel: »Molit.«
Hčere s Cebinko vred so pustile vse križem razvlečeno in pokleknile, da od-molijo vse tri roženvence za rajno mater.
Polonica je začela. Toda celo molitev je Vrbana bolela. Polonica ni molila kot mati, ki je vsa dolga leta molila naprej, vedno z enakimi zategljaji, vedno z istim pojočim, za Vrbana tako pobožnim in presunljivim glasom. Polonica tega ni znala. Po šolarsko in po novem je molila. Ko je za »blagoslovljena« namesto »žegnana« prišel še »bičan« namesto »gajžlan«, je potegnil Vrban debeli molek Polonici iz rok in napletal sam molitev, kot sta jo molila z njo štirideset let. Po končani pobožnosti ni voščil hčeram lahko noč, upognjen se je zgubil v svojo sobo.
V kotu, kjer je stala postelja rajne Polone, je zevala praznota kakor strah. Z lučjo je posvetil v tisti kot, kjer so se na zidu ob robih končnice in stranice poznale črne, umazane črte na zidu. Pod njimi navzdol so še visele zaprašene pajčevine; prej so bile skrite za posteljnjakom, ki so ga hčere razdrle in znesle na dvorišče.
Vrbana je začel stresati jok. Svctiljko je postavil na mizo, sam se pa sesedel na stol poleg svoje postelje in gledal v oropani kot.
»Polona!«
Pomolil je obe nogi od sebe in se za-zrl v pod kakor bi nečesa čakal.
Tako je iztegnil noge zadnja leta vsak večer, preden je šel ležat. In vsak večer se je sklonila k njim Polona — če se je zakasnel, je vstala iz postelje — in ga sezu-vala. In vselej sta si imela toliko povedati! Spočil se je ob tem tako, da bi bil zaplesal, in zgodilo se je, zlasti če je bil prišel nekoliko vinski, da je bos zgrabil Polono in jo zavrtel po sobi.
In kako ga je potem oštevala: »Oj, ti stari dedec, ti! Plešeš mi! Križ božji, če bi naju kdo videl! Ali bova v grob priple-sala?« Ob tem pa mu je že odpenjala telov-
nik, mu odvezavala ruto pod vratom ter ga spravila v posteljo, ga odela, stopila še k žegnančku in ga pokrižala. Krepko mu je še zatisnila odejo krog vratu, mu pošepe-tala v uho: »Naš ta mali« in legla še sama. On pa je začel peti kot pred davnimi leti:
»Polon — Polon — Polončica--!«
Na smeh mu je šlo ob teh spominih. S trdim hrbtom se je sklonil do čevljev in vnovič začel vzdihovati po rajnici. Žalosten in jezen je sunil čižme na sredo sobe, razmetal in razobesil obleko vse križem, pihnil luč in zlezel v posteljo.
Prečute noči so težko legle na njegove trepavnice, ki so lezle same od sebe skupaj. Cul je in sanjal vse zaeno.
Vsa preteklost je živa vstajala pred njim. Začelo se je na sosedovi svatbi, ko je prvič plesal s Polono. Pa mu je neki fant podstavil nogo — tekmecu. Vrban je izpustil Polono, zamahnil po fantu, zadel pa je Urško, fantovo plesavko, ter ji izbil murček iz ušesa — še danes ima Urša pretrgano mečico v uhlju — nato pa je pograbil tekmeca in ga treščil skozi vrata na gnoj. To je bil začetek ljubezni in trpljenja. V zapor je moral, domači so se uprli zoper Polono, Vrban pa je zadel sekiro na ramo in jo mahnil z drvarji v bosenske šume, kjer je s silnimi rokami gonil težko plenkačo, dokler ni ugnal očeta in se oženil. Bridka pot je bila za Polono pred oči mrkega očeta in vse žlahte. Toda ni preteklo leto, ko je stari popravljal svojo zmoto, hvalil Polono in bolj ljubil snaho kot sina. Kako se je upre-gla poleg Vrbana! Vse se je pomladilo pri hiši — posestvo se je širilo kot beka ob potoku — otroci so rastli — bolezen je divjala, koze in tlavica, — otroci so mrli, Polona je rodila novih — šestnajstkrat — in zmagala smrt in odgojila pet hčera--
Vrbanu so se motale sanje, v katerih so bile vse zgodbe štiridesetih let — bridke in vesele, a smrti ni bilo nikjer.
Ko je pa posvetilo bledo jutro skozi okna, je zazeval vanj prazen kot in ga navdal z grozo. Planil je kvišku in začel iskati delavniške obleke. Preteknil je omare in predale, plezal po vseh štirih za čižmi in jih vlačil za jezike izpod postelje in jih jezno suval nazaj, ko ni mogel ujeti pravih. Nazadnje je obsedel na tleh in se sede obuval. Potem pa je šel v hlev.
Ko je položil živini, je sedel na molzni stolec in se zatopil v svojo grenko samoto.
f
3. Na cesti.
Minula je pogrebna osmina, potekel mesec, Vrbanu pa ni odleglo. Hčere so mu stregle, ustregle mu niso. Zanje je bila le trda beseda, polna nezadovoljnosti. Včasih je sedel v kuhinji top in nem pa gledal Po-lonico, ki je gospodinjila, da so ga vse sosede zavidale zanjo. Kradoma jo je ogle-daval: pod noge, kako se je prestopala krog ognjišča, na roke, ki so pristavljale in odmikale lončke, v lice, ožarjeno od ognja. Po takem ogledu je zamižal in po globokih gubah na licu je spolzelo pritajeno veselje. »Vsa je ona! Takale je bila Polona tedaj . . .« In če je hči ujela ta hip in mu ponudila južino, jo je použil s slastjo in nobene graje ni našel. Toda to so bili le redko sejani trenutki. Vrbanu je lezla glava čezdalje bolj med pleča, život se mu je klj'ičil in večkrat je taval krog hiše, kot bi nečesa iskal. Odpiral je vrata v hlev, v prašičjo kuhinjo, na pod, šel po vrtu do kurjice in se oziral čez plot po svojih njivah. In če ga je vprašala hči: »Oče, kaj pa iščete?« je rezko odgovoril: »Nič.« Resnično se sam ni zavedal, kaj išče, dasi niso le hčere, marveč tudi sosedje vsi vedeli, da išče Polone. »Polona ga čaka na ozarah,« so sklepale ženske. »Za njo pojde. Vsak dan je manjši; kar vidi se mu, kako leze v grob!«
Ko je preteklo mesec dni, je bil pozvan k zapuščinski obravnavi. Hčere so pomagale zapregati koleselj, ki se je po Polonini smrti prašil v vozarnici. Polonica je znala napreči vsakemu moškemu na kljub. Toda Vrban je potipal vsako za-pono, vsak jermenček, še, osnike je pregledal, preden je sedel na voz. In ko je hotela prisesti Polonica, češ, da ne bo sam, če se spotoma kaj primeri, jo je odrinil s komolcem od voza, namršil obrvi in pognal z dvorišča. Dvignil je glavo kot nekdaj, ko sta se vozarila še z rajnico. Toda ni bil še za lučaj od hiše, rnu je glava že klonila in opletala ob drdranju voza, kot da se ga komaj še drži. Ženjice na polju so iztego-vale vratove iz žita in sodile: »Konec je! Mu že glava opleta; za rajnico se pelje.«
Na samotnem križpotju je predramil Vrbana tenak glas:
»Hej, Vrban!«
Potegnil je za vajeti in ustavil. Po poljski poti je prišla iz sosedne vasi ženska.
»Kaj bi sedel tako samopašno! Daj, naj se obesim še jaz na koleselj.«
»Tak, pa prisedi, če greš v mesto,« je dovolil Vrban slabe volje in se odmikal na sedežu, dasi je popotno dobro poznal.
Ženska, vdova Polona Suhadolka, je zlezla na voz in Vrban je pognal.
»Se le vleče do mesta, in ko človeku začne drsa peti, se mu pot ne odseda več tako kot kdaj.«
»Aha,« je slišal malomarno Vrban. Polona je ta »aha« razumela in takoj utihnila. Dober kos poti sta prevozila molče. Ob Pretoki, kjer hudournik seka cesto, je Polona povzela vnovič: »Dolg čas ti je, jeli? — Oh, to se nam naredi s smrtjo, vdovcem in vdovam.«
Ne da bi se ozrla vanj, ga je vseeno pogledala prav iz kota oči in opazila, da ji je bil hvaležen. Zato se je opogumila.
»Čaj no! Uho od srajce ti moli tako nerodno kvišku —& in že je bila postrežljiva roka pod vratom in zgibala štrleči uhelj širokega ovratnika pod telovnik. Vrban je dvignil brado in zadovoljen prenesel tako strežbo.
»Takole je, ko nimam nikogar,« je vzdihnil prvo besedo in že bolj živo dodal: »Kako sta s snaho?«
»Boga zahvali, da je ne učakaš, ko imaš same hčere — Blagor se ti, da take.«
»Govoriš, ko ne veš.«
»No, no, Vrban! Nič takih ni v fari.«
»Rajnica ni nobena.«
»To že, ko niso trpele. Moža ume samo žena, pa nobena druga. Tudi lastna hči ne.«
Vrban je ponepotrebnem zakašljal, švrknil po konju in dvignil glavo. Beseda ženske se mu je zdela kot razodetje: žena edina ume moža!
Suhadolka je razumela in ga ni dra-mila, ko se je zamislil in jo kradoma včasih pogledal. Že blizu gostilne, kjer se je ustavljal Vrban, jo je vprašal:
»Kako pa za nazaj, Polona?«
»Ne vem, kdaj bom opravila. Proti večeru tudi ne bo take vročine. Bog plačaj, ko sem se peljala.«
»Kakor veš. Jaz odrinem po kosilu.«
In sta se razšla.---
Vrban pa še ni popil prve četrtinke vina po obedu, ko se je prismukala v krčmo Suhadolka.
»ViŠ jo,« se je razveselil Vrban, ki je sedel sam in se ponujal z vinom.
»Tako srečo sem imela, da mi je šlo kot po roženkrancu vse po vrsti.«
Vrban je naročil pol litra boljšega in ji natočil. Polona se je razživela ob vinu, da je bil dobre volje še Vrban in je, škrti mož, naročil celo kavo nazadnje.
Iz mesta je Vrban pognal; ko sta pa privozila na samotno cesto, je popustil vajeti, da je konj kinkal počasi, pa je še vseeno prenaglo prišlo razpotje ločitve. Polona mu je popravila za slovo plahto na nogah, potapljala konja po vratu in izginila med njive. Čez ramo se je še parkrat ozrla za Vrbanom, ki je sedaj gonil kot mladenič po prašni cesti.
4, Noč.
Hčere so se razveselile očeta, ki se je vrnil, kakršen še ni bil, odkar so zagrebli mater.
»Večkrat bi morali kam,« ga je hvalila Polonica, ko mu je stregla z večerjo; »ko ste pa vedno doma in samo tuhtate, zato ste tako žalostni.«
»Saj pojdem. nič se ne bojte. Drugod mi vsaj postrežejo.«
»Čudno, da me nič ne znamo,« ga je zavrnila Polonica bolj žalostna kot užaljena.
»Bi že znale, če bi hotele. Ampak takšna je vaša misel, da sem vam napoti.«
»Oče!« je kriknila Polonica in stopila predenj.
»Naraščaj se, kolikor hočeš, res je pa.«
Polonica je zajokala, Vrban se je umeknil v sobo.
Ko ga je pozdravil zapuščeni kot v kamri, se je zgrozil in vest ga je zapekla, češ, da je danes omadeževal spomin rajne Polone. Stopil je prav do kraja, kjer je kaj-krat stal ob njeni postelji. Začel je sam pri sebi: »Nič se ne boj, Polona; ni je pod soln-cem, kot si bila ti. Prav pa nisi naredila, da si šla. Ali me kaj vidiš, kako sem sam in revež? Ko bi vedela, iz groba bi vstala.«
Počasi se je okrenil, začel hoditi gori in doli in mrmrati pretrgane stavke. Slednjič je legel na pol oblečen na posteljo. Noč mu je zakrila prazni kot in iz njega se je pritihotapila Suhadolka.
»Polona je — kakor ona. — Še trdna. Gospodinja je bila kar dobra. — Postreči zna, vse vidi. — Ali si mi jo mar ti poslala na cesto, ko sem šel zavoljo tebe ... Polona?«
Vrban se je dvignil na postelji. Srce se mu je oglasilo z nemirnimi udarci.
»Polona — morda pa res?«
Šinila mu je v glavo naenkrat misel, da se je je sam prestrašil in ni mogel več str-peti na postelji.
»Polona, povej, ali bi bila huda? — Ali se ti smilim in si zato poskrbela zame ter mi jo poslala na voz?«
Zdrknil je na tla in stal v temi v plašni tihoti spečega kmečkega doma. Njegovo srce in nihalo ure sta se srečavali z udarci. Glasno je vprašal samega sebe:
»Ali naj se res oženim?«
Tako neverjetno mu je zazvenela ta beseda v gluhoto sobe, da se je prijel za usta. Vendar pa se mu je zazdela naenkrat odrešilna,
»Spet dobim Polono!«
Toda v istem hipu ga je bilo samega sebe sram; sedel je nazaj na posteljo, počasi legal in šepetajoč molitve za rajnico zadremal. Ni vedel, kako dolgo je spal. V snu so se mu motale misli od Polone do Suhadolke. Zametaval je vsako misel na ženitev, ko je budil spomine na Polono, pa se mu je spet ponudila Suhadolka in za njo vdani obraz rajnice: »Vrban, kakor veš, tako stori!«
Ves predramljen je gledal v nkna in iskal dne. Nekdaj je povpraševal: Apolona, posveti, koliko je ura.« Sedaj nimt nikogar. »Ne, ne morem več .,,«
Planil je s postelje, vse je mrgolelo po njem. Vžigalice so se mu lomile, ko je hotel uprasniti luč.
»Polona, ti si mi jo pokazala!«
Sam ni vedel, kdaj si je ogrnil suknjič in pokril klobuk. Po prstih je tipal iz sobe — prvič tako po štiridesetih letih — iz sobe v vežo in od tam na dvorišče. Sesedel se je na tnalo, ki ni bila več ista kot za njegovih fantovskih let, toda taka in prav tam je stala. Podprl si je glavo in se po-greznil v misli. Kužek je prišel iz steljnjaka in se stisnil k njegovim nogam. Vrban ga ni opazil.
»Bom se!« je naenkrat izrekel glasni sklep, vstal in se vzravnal ter izginil za hlevom.
Mirno je počivalo polje kot takrat, ko je hodil po njem snubit rajno Polono, ki je bila iz vasi Suhadolkine.
Naslonil se je na plot, glavo zagozdil med dlani in razmišljal. Vse življenje Polo-nino je teklo mimo niega: Od tistega dne, ko sta se prvič sprehajala s Polono po nedeljskem polju in je ona nosila prvega otroka — Vrbančka — mimo vseh pre-
čutih noči ob smrtnih posteljicah otrok — skozi vse drobne prepirčke, ki sta jih imela, skozi dolge nočne pogovore, ko sta dokupovala njive in travnike, vse kupčije, ki jih je Vrban razodeval edino-le ženi — in ki skozi ves tisti malenkostni drobiž, ki ga je Vrban sedaj tako pogrešal ...
»Žena edina ume moža,« se je domislil spet Suhadolkine trditve. In dasi je bilo pri gospodarstvu vse kakor prej, je Vrban videl pred seboj puščobo, ki ga je ujedala in plašila, Vnovič se je zatopil v razmišlje-
»Če to ni namenjeno,« si je razlagal prihod vdove v zelnik in brusil.
»Zeta, zeta, Vrban! Čemu bi se tako vbadal. Prav treba ti je.«
»Tebi še manj!«
»Mi pa smo kupili majhnega, zato moram.«
»No, in če dobim jaz zeta v hišo, bo pa prav tista pesem. Veš kaj, Polona: oženil se bom!«
Vrban je brisal koso s šopom detelje in pogledoval na Polono, ki je obstrmela sredi pese:
vanje in ko je zapel petelin, se je zdramil in odločno rekel: »Bom se!«
Tedaj se je že svitalo. Šel je po koso in jo začel klepati. Udarci so priklicali Po-lonico. »Tako zgodaj, oče?« ga je pozdravila.
»Nakosit grem lucerne. Naj pride Mreta z vozom še z a rose ponjo!«
Zadel je koso in vtonil v polju, ki je soplo hladno meglo.
Komaj je odkosil za par brusov, se je pojavila na zelniku tik deteljišča Suha-dolka.
»Dobro jutro!« sta se pozdravila.
Vrbanu je šinila kri v lice.
»Seveda se boš, z belo nevesto!«
»Kaj?« se je narastel Vrban in zamahnil s koso, da je dal kremen iskro, ko ga je neprevidno usekal; ali misliš, da sem že tako krevse?«
»Nič ne mislim. Toda leta, leta! In ljudje!«
»Kaj ljudje! Mar so mi. Jaz vem, kaj mi je treba, ne ljudje.«
Spet sta oba pomolčala. Vrban je mahal s koso, Suhadolka obirala zelje in gledala zamišljeno v tla.
»Poskusi uganiti, Polona, katero bom vprašal,« je sprožil pogovor Vrban, ko je brusil.
»No, katero?« se je obrnila proti njemu Suhadolka.
»Tebe!« je rekel odločno Vrban.
Suhadolki je zdrsnil šop natrganih listov iz roke.
»Veš kaj, Vrban---«
Vrban pa je zapičil koso v tla in stopil k Poloni.
»Pa prav tebe. Sklenil sem in sedaj odgovori.«
»Pomisli vendar na hčere!«
»Kaj hčere! Tebe prašam, ali bi me vzela, ali ne. Nihče me ne ume. Jaz ne morem biti brez žene. Torej, povej.«
»Mreta gre z vozom,« ga je opozorila Suhadolka.
»Naj gre. Reci!«
»Ne bodi tiščinast. Saj vendar ne. morem kar z viška puhniti v zakon.«
»Torej me nočeš?«
»Tega nisem rekla.«
»Potem se pa pripravi.«
Mreta je v tem zavila na ozare in začela nakladati.
5, Vrišč.
Hčere so bile srečne, ko so opazile, kako gine očetovo žalovanje. Spet je oživel in z dvignjeno glavo ukazoval. Res je bil režavast, toda taka je bila njegova navada od nekdaj.
Neke nedelje je pripeljal celo zidarja, da sta ogledala sobo.
»Prebelil mi jo boš. Ampak prav takle višnjev trak mi potegni pod stropom, sv. Duha nad mizo pa kar pusti. Ga ne boš pogodil, če ga prebeliš.«
V ponedeljek so znosili opravo iz hiše. Hčere so drgnile in omivale, zidar je belil, Vrban pa ves čas mojstroval, da je bilo vse novo — a vendar vse tako kot nekdaj. Ko so znašali pohištvo nazaj, je morala z njim tudi postelja pokojne žene v kot na svoje staro mesto.	1
Sosed Cebin je povasoval na pragu in si ogledal dirindaj po hiši.
»Salabolsko, ali bodo ogledi, ko tako drgnete in belite? Kaj, Polonica?«
»Za gledanje nikogar ne potrebujemo, za delo nas je pa dovolj,« se je odrezala dekle in nesla mimo njega škaf luga,
Vrban pa je Cebinu fantovsko pome-žiknil in rekel:
»Naj le pridejo ogledi, saj nismo brez nevest; tudi ženin bi se dobil, mar ne?«
Stopil je upokončen pred soseda, ki je — suhljač — zavidno gledal trdne Vrba-nove mišice. »Grča si; pes vedi, kaj te še piči,« in se mu je namuznil in pomežiknil nazaj.
Vrban pa ni samo pobelil, oskrbel si je novo obleko, in ne navadne, zakmašne: pravo svatovsko si je dal umeriti pri krojaču v drugi fari. In kastorec si je kupil, kakor so ga tedaj nosili fantje in vsi mladi ženini. Doma ga ni pokazal. Varno ga je zaklenil v omaro.
S Suhadolko sta se shajala samo slučajno seveda. Celo na kopico je prišla Polona slučajno, ker je bila na obisku pri žlahti. Prijazna je bila s hčerami in tako postrežljiva, da jo je Polonica povabila v kuhinjo in ji razkazala gospodinjstvo. — Vrban pa je hodil med sosedi, veleval in dvigal prosenico, da je bil kos vsakemu fantu. Suhadolke se je ogibal in le mimogrede jo je ošinil s pogledom resničnega ženina, ki je prašaJ: »Kaj, Polona, še sem kavelj?«
Toda kakor sta prebrisano skrivala, skrila nista. Ljudske oči te zasačijo pri naj-skrivnejši misli.
Ko so potekli trije meseci strogega žalovanja za rajnico, je Polona bleknila pri šivilji nepremišljeno besedo — in tedaj je završalo po vsej fari:
»Vrban se ženi!«
»Sivec, sram ga bodi!«
»Hinavec, na grobu je rjul, sedaj že lišči za drugo, fej!«
»Takile so! Noben dcdcc ni vreden ene same ženske solze.«
»Smrt naj nese godec namesto harmonike pred belim ženinom.«
»Da sem jaz Polonica, nasujem baburi mišice prvi dan, ko bi prišla k hiši.«
Le malo jih je bilo, ki so sodili drugače in dajali Vrbanu prav, češ, kdo ga bo opravil v bolezni in starosti; naj se le oženi.
Pri Vrbanovih pa je bila ta novica, kakor bi treščilo v gnezdo. Prvim vestem hčere res niso verjele. Plaha tesnoba jih je objela, da so se tiščale venomer skupaj in tuhtale in tuhtale. Toda kakor bi jim kdo snemal mreno z oči, so začele razumevati očetova dejanja. Več jim ni bilo obstanka in nekoč po večerji je vprašala Polonica:
»Oče, ali se res ženite?«
Vsem je zastala sapa, desetero oči se je vpičilo v Vrbanovo lice, da ga je resnično zabolelo in ni vzdržal. Povesil je
pogled od sramu. Toda počasi so se mu dvignila pleča, nato se je postavila med njimi glava, vzdržal je poglede kot mož, ki je bil vajen samo velevati, in s trdo besedo je povedal;
»Res!«
Postavil je težko pest na mizo, da so se mu kocine na vzboklih mišicah podlekti naježile.
Hčere so odprle usta vse hkrati, toda niti besedice niso rnogle izgovoriti.
»Res,« je ponovil še enkrat oče, »in vam čisto nič mar.«
Tedaj se je utrgalo iz src otrok. Krik in jok je planil po kuhinji.
»Kaj pa tulile, norice?« se je dvignil Vrban in se izzivalno naslonil z obema rokama na mizo. »Ali mar nisem več gospodar?«
Tedaj je stopila Mreta, ki je bila najbolj po očetu, k mizi:
»Kdo Vam pravi, da niste gospodar? Toda če ni sram Vas, je pa nas in zato poj-demo od hiše. Jaz že!«
In je udarila z drobno pestjo pred očetom po mizi.
»Vse pojdemo,« so potrdile druge.
»Ušivke! Kar precej, če hočete! Hiša ie zidana na dvojne duri, obojne so odprte. Le ven, da vas bodo bile tuje duri po petah, spestovanke nehvaležne! 0, če ne bi skrbel stari zase, bi jemal konec v smeteh. Preskusil sem vas.«
»Oče!« je dvignila Polonica roke proti njemu. Mreta pa jo je odsunila:
»S sekiro jo sprejmemo, če se privleče ta ženska v hišo!«
Oče je dvignil roko, Polonica jo je prestregla. Vrban je hropeč stopil v vežo, razpel roke in pokazal gor in dol:
»Na oba kraja vam je odprto!«
Nato se je zaklenil v sobo.
Še tisto noč so štiri hčere resnično navezale cule in odšle od hiše. Edino Polonica je še ostala v samotnem domu.
6. Poroka,
Vsa objokana je drugo jutro postavila Polonica pred očeta zajutrek. Nihče ni iz-pregovoril. Tiho sta zajemala, niti žlica ni škrtnila, Ie šum potoglavih jesenskih muh je kalil tihoto.
Vrban je že zarana opazil, da ni deklet, ko A ni nobena, razen Polonice, prikazala ne v hlevu ne na dvorišču. Bolelo
ga je in trlo, da se mu je treslo osrčje. Vr-deval je sam, premetaval škafe, da je pokalo; ne za konje ne za krave ni imel lepe besede. Sedaj ga je grizel še molk Polonice.
Dojedla sta. Polonica je segla po skledi potem pa se tiho prekrižala, • »Na glas!« je bruhnil Vrban.
S tenkim, na jok ubranim glasom je molila Polonica. Ko je bila s posodo že pri vratih, je oče zamolklo kot sam zase zinil:
»Tak so šle!«
»So,« je odgovorila Polonica in mu kazala hrbet.
»No, in ti?«
Polonica se je obrnila, držeč v naročju skledo, in reklam
»Jaz ne grem od Vas.«
Nato jo je posilil jok, da je Vrban bolj občutil kot razumel: »Oh, oče, še žal Vam bo! Nekaj preroškega je zvenelo skozi te dekletove solze. Toda Vrban se je potuhnil in zaklical za Polonico skozi vrata:
»Pa ostani; one naj iščejo dote kjerkoli, pri meni ne! Tebi pa ne bo žal.«
Nato je oblekel suknjič, sunil stol, ki se mu je postavil na pot, in odšel — najemat dekle.
»Salabolt, če bi jih moral iz tal izkopati ali s kljuke sneti — vseeno, dobil jih bom.«
Šel je skozi vasi in še malo mu ni bilo mar, da so ženske gledale za njim, mahale z rokami in ga opravljale, kar je dala sapa, češ, lastne otroke preganja dedec meseni in vlači tuje babnice k hiši. Pa ne grem služit v tako — uh---
In vendar ie Vrban še tisti večer pripeljal dve dekli.
Seveda, dekli sta bili pri hiši, toda hčera ni bilo, zlasti ne hčera Vrbanovih, trdo vzgojenih in pridnih, ki so očetu z oči brale ukaze. Vrban je priganjal, učil, razkazoval, sam delal za žive in mrtve — toda ena dekla mu je ušla že prvi teden.
Vrban je opazil grozoto razdejanja pri hiši. Zdelo se mu je, da se vse podira. Ponoči so ga trle skrbi, da je vzdihoval za rajno Polono in prebil s podprto glavo cele ure. Zato ni mogel več strpeti in je hitel s poroko.
Ko je v prvi omotici sanjal o drugi ženi, je sklepal, da napravi svatovščino za vse sosede. »Naj se najedo, in napijejo in naplešeio na moj račun, saj imam.« Po teh dogodkih pa je drugače ukrenil. Ko ga je sosed Cebin poprašal, kako kaj misli va-
biti, mu je z enim stavkom vse razodel: »S konjem nas bo pet na svatovščini.«
Dasi je Cebin Vrbanov odgovor raztrosil naglo po v,sej vasi, mu sosedje niso marali verjeti. Da bi Vrban svatoval kot dninar, ki se poroči na roke, tega jim Ce-binova beseda ni mogla dopovedati. »Če že nori, tak umazanec pa le ne bo,« so se pomenkovale sosede in vsaka je skrivaj kupila vina in pripravila cvrtja za »belega ženina«, ko jih pride vabit.
Toda motile so se; Vrban je bil mož, ki je držal, kar je sklenil. Nikamor ga ni bilo vabit.
Po oklicih ga je vzelo rano jutro, pozni večer ga je spet dal z ženo vred. Poročila sta se v mestu.
7. Spoznanje.
Ko je Suhadolka prijela za kuhalnico, se je Polonica umeknila iz kuhinje. Lotila se je polja in živine. Če jo je ,mlada' — samo tako je govorila o njej užaljena Polonica — vprašala, kje je ta in taka posoda, ji je odgovarjala: :;Mora že kje biti, le iščite.« Vrban je parkrat zarežal nad hčerjo, ki se je pa naredila gluho in šla po svojih opravkih.
Prvi teden po poroki je bil Vrban ži-dane volje, Dasi so na mizo prihajale jedi, ki bi jih Vrban od Polonične kuhe ne bil užival brez hudega godrnjanja, je molčal in jedel, da bi dajal poguma še Polonici in dekli, ki sta se nalašč kočljivo pritikali jedi. Pa ni bilo samo s kuho in jedjo takisto. Vsaka vas, ne, že vsaka družina in vsako gospodinjstvo in gospodarstvo ima svoje navade, ki gredo od roda do roda v desetletja in stoletja. Zato ni čuda, da Suhadolka ni zadela vsega na voljo Vrbanovih, dasi se je trudila, tem manj pa, ko je bil Vrban in vsa hiša vajena gospodinjske roke rajne Polone, ki je štirideset let kot ponižen blagoslov dihala skrb na vsako najmanjšo stvarco pri hiši. In še prav posebno težko je bilo po novem ustreči Vrbanu, ki so mu navade segale sedemdeset let nazaj in so bile ukoreninjene in podedovane iz preteklega stoletja.
Toda prvi in še drugi teden je Vrban prenašal vse z nerazumljivo potrpežljivostjo, kakor da ni videl in je v omotici slutil v ,novi' Poloni svojo pokojno ženo.
Tem jasneje pa je spregledovala Polona. Res, da se že leto in dan ni več
ukvarjala z gospodinjstvom ob snahi, toda bila je vendarle dolga leta dobra in skrbna gospodinja. Sedaj pa je uvidevala, da je prišla k možu in k hiši, ki ji bo kljub vsemu * prizadevanju vendarle tujka. S Polonico je bila prijazna, kakor ni bila z lastno hčerjo. Toda Polonica se ni podala. Zamrza do mačehe, ki je bila po njenih mislih tako odveč pri hiši, je vrtala v njenem srcu čez dalje bolj. Nikdar ni bila odurna z njo. Toda ves hlad, ki je dihal iz besed, iz vedenja, ko ni nikoli vprašala mačehe po najmanjši zadevici, je Suhadolka #s tenkim ženskim čutom spoznavala in od dne do dne bolj trpela. Toda Polonico bi bila še strpela, da ni vse bolj obupavala nad Vrbanom. Želela je, da bi bil vsaj zarežal nad njo kot je nad deklo in hčerjo. Tako pa je lovila samo njegove poglede, ki so ji neprestano govorili: Polona, ti nisi Polona!
In k vsemu trudu so se pridružile še tiste majhne nesreče pri gospodinjstvu, ki so same na sebi tako brez pomena, v takih okoliščinah pa večkrat usodne. Polona je ubila pri pomivanju Vrbanovo majoliko, ki mu jo je prinesla rajnica prvo leto zakona s semnja. Videla ga je, kako je pobral čre-pinje in jih skril v sobi kot zaklad. Takoj pri prvi peki se ji je pokazil kruh, da je imel širok jermen in mu je skorja odstopila. Polonica ga ni grajala, vendar pa si ni mogla kaj, da ga je nesla kos pokazat sestram, ki so se po vasi poteknile v službe krog teta in stricev. Tudi Vrbanu se je tak kruh upiral. Po malem ga je škrabal, tem večje kose pa je nosil v hlev in ga delil živini, Poloni pa ga ni očital.
Polagoma pa je prodirala skozi zatajevanje Vrbanova gospodarska narava, ki nikoli ni prizanesla niti za najmanjšo stvarco, ki ni bila po njegovi volji. Začel je Polono učiti in rahlo grajati. Polona mu ni prav nič zamerila. Le še trše besede je želela od njega, tudi udarca bi mu ne bila zamerila, samo ko bi bila mogla sama sebe prepričati, da jo ima res kaj rad. In tega ni mogla. Vsak nauk, vsako pogospodar-jenje je Vrban končal: »Viš, Polona, rajna Polona je tako naredila.«
Ta večni stavek je bil škorpijon, ki jo je sekal v srce. Dvignilo se je rahlo ljubosumje do pokojne žene, nato pa pravo živo sovraštvo, ki je nekoč po takem opominu kar bruhnilo iz Polone:
»Ti in tvoja rajna Polona! Tak nehaj vendar. Jaz sem že sita do tukaj,« je po-
kazala s kuhalnico, ki jo je vrtela v roki, na grlo.
Vrbanu je klonila glava. Potepeno je • šel iz kuhinje po svojem delu.
Kdor je poznal Vrbana in bi bil to videl, bi trdil, da se je zgodil čudež. Toda čudeža ni bilo. Tolika grenkoba spoznanja je kanila v njegovo dušo, da je klonil pod to bolečino.
Ko je peljal koš gnoja na njivo, je občutil, da so noge naenkrat težke. Držal se je za ročico in gledal v tla. Po jesenski travi je drsala njegova peta, pošumela včasih v kupčku listja, ki ga je sapa nanesla v kolovoz. Zazdelo se mu je, da ob njem stopa rajna Polona, Polglasno je izgovarjal pretrgane stavke predse. Včasih je vzkipel, pa se zopet nasmehnil, zakrilil z roko po zraku, kot bi hotel nekaj posebno tehtnega povedati. Ko je konj na ozarah obstal in se ozrl po gospodarju, se je Vrban šele predramil in potegnil za vajet.
Ko je stopil tistega dne pred večerjo v spalnico, se mu je zazdela hipoma strašno tuja. Vse dni dotlej jo je gledal, a ničesar ni opazil. Danes pa je obstal sredi sobe in bilo mu je, kakor da je zašel v grozno razdejanje; obleka je bila nemarno razvlečena vsepovsod, postelji napol postlani in njegovi praznični čevlji so stali blatni prav tam, kjer jih je sezul v nedeljo zvečer. Pri-pognil se je do njih, jih pobral in jih prvi hip nameril pod posteljo; potem pa si je premislil in jih odnesel ven k vodnjaku, da jih opere. Prav iedaj je prišla Polonica s škafom.
»Za božjo voljo, oče!« je vzkliknila, postavila škaf na tla in potegnila Vrbanu čevlje iz rok.
»Ne boste jih sami čedili!«
»Ko se pa nihče ne zmeni zanje!«
»Oče, ali ste jih še kdaj poprej sami?«
»Nikoli!« je odvrnil žalostno, sedel na klop pri vodnjaku in si podprl glavo.
»Večerjat!« se je oglasila gospodinja s praga.
»Takoj, ko operem očetove čevlje,« je odvrnila Polonica in drgnila blato z njih.
»U, kakšna zadrega je vstala s temi čižmi. Saj še ne vabi k maši,« je pikro zavrnila oba Polona,
»Pojdiva!« je prosil oče in vstal.
»Kar jejte! Jaz prej ne grem,« se je uprla Polonica.
Polona je opazila njegovo mračno lice. Kesala se je in skušala popraviti.
»Nič ne bodi "hud, ljubi moj, zaradi čevljev. Glej, dela je res veliko in kar venomer res ne morem pometati in pospravljati. Bom že v sabolo.«
Postavila je na mizo večerjo, potem pa mu strkala z rame seneni drobir, ki se mu je pri vrdeji obesil na srajco.
Vrban je nehvaležno zgenil z ramo, temen oblak mu ni zginil z lica.
Ko so odmolili, jo je Vrban takoj po-meknil v spalnico. Postelja ga ni še čakala pripravljena. Nenavadno ga je to zabolelo. Jezen je potegnil pregrinjalo s postelje, držal ga nekaj časa trdo v pesti, prsi so mu parkrat zahrople, Vrban, kot je bil nekdaj, je vstajal v njem •— toda roka mu je omahnila, pregrinjala ni vrgel na tla; trudno ga je zravnal in se pričel slačiti. Skoro se ni domislil, da bi se bilo to kdaj zgodilo za rajne Polone: naj je ona tudi bdela in po-nočevala pri kuhi, pri bolnih otrocih, spat ga je vselej spremila in mu še tam ob postelji četudi z najmanjšo stvarco postregla. Tudi sporekla sta se ob takih prilikah. Ali to je bilo le tisto pikanje, ki je izviralo iz ljubezni, ko si ob teh trdih, kakor od rjave grude oprstenelih ljudeh ni mogla drugače najti pota in izraza. Nocoj je lezel Vrban sam v posteljo, brez družbe, brez pogovora z ženo in je nenadoma, kljub novemu zakonu, občutil, da je pravzaprav vdovec, ki ga deset porok ne more več odrešiti tega stanu.
Kmalu za njim je prišla Polona, ki se je zavzela, ko ga je našla v postelji, in za-eno se je resnično pokesala, da je pozabila in mu ni postlala. Zato je skušala popraviti zamudo in ga rahlo ogovorila. Toda Vrban se je potuhnil in je ni hotel slišati. Zato je legla in takoj trdo zaspala.
Vrban pa se je tedaj obrnil, legel vznak in buljil s čuječimi očmi skozi temo v strop. Poslušal je brezskrbno dihanje žene, ki je tuintam zahreščala in spet mirno sopla.
»O, Polona!« je šepetaje vzdihnil Vrban. »Kako ta ženska spi! — Tako sirovo, brezsrčno. — O, rajnica je še speč bdela. Tako rahlo je spala. — Če sem v sanjah zaječal, je bila že pri meni njena topla roka: ,Vrban, ali ti je slabo? — Ali naj ti dam požirek brinjevca? —' O Bog, o moj Bog!«
Dolgo je ležal na hrbtu z rokami pod glavo in čim bolj je upiral oči v temo, tem jasneje je gledalo srce. Na vse zadnje se je
začel v omotici pogovarjati kar na glas z rajnico — toda Polona je spala. Vrbana je prijelo, da ni več zdržal v postelji. Dvignil se je, nateknil škomjičnike in oddrsal iz sobe. Na dvorišču je sedel na tnalo, se ozrl proti fari. Tema je bila kot v rogu. Toda vseeno je videl zid krog pokopališča, srce je poiskalo grob rajnice.
»O, Polona,« je zavzdihnil in zaječal.
Tedaj so se zgenile v prašičji kuhinjici njegove hčere, ki so se skrivaj shajale, da so se menile o vsem, kar se je godilo na domu. Preplašeno so se spogledale, privile že itak revno lučko še bolj in prisluškale.
»Oče!« je prva sodila najmlajša.
Vrban je vnovič prav glasno zavzdihnil.
»Oče!« so povzele vse za njo. Oči sc se jim ovlažile in pričele so ihteti še hčere.
»Pojdimo in vrzimo to žensko iz hiše,« se je togotila Mreta.
»Ne, ne,« je pogovarjala Polonica. »Grem in jih spravim nazaj.«
Pihnila je lučko, odprla vrata in šla k očetu. Položila mu je roko na glavo in ga ogovorila:
»Oče, hladno je tukaj, pojdiva v hišo.«
Vrban se je zdramil.
»Kaj pa stikaš tod?« mu je — gospodarju — samo od sebe zdrknilo z jezika.
»Slišala sem Vas, da jokate, pa sem prišla.«
»Kdo je jokal?« jo je osorno zavrnil Vrban. Ali v besedi je bilo sramu in ponižanja toliko, da se ni več opravičeval. Vstal je in odšel s hčerjo v hišo.
Polona ga je slišala, ko se je vrnil. Z resno skrbjo ga je vprašala, kaj se je zgodilo; če je morda v hlevu kaj narobe.
»Nič. Le spet zaspi!« ji je rekel prvič s tako trdim glasom, da Polona ni upala več ziniti. Njemu pa je postal ta hip Suha-dolkin glas grozno tuj. Bilo mu je, kakor bi se bil nepoklican človek pritihotapil v njegovo sobo. Vse sile je zbral, da se je premagal in ni zakričal: »Ven!«
8. Za njo.
Drugo jutro je Vrban sejal zadnjo ozimino. Polonica mu je vodila. Ko je obrnil prvo brazdo, je začelo rositi. Vrban se ni zmenil, trdno je držal za ročici in še sklanjal nad plugom. Pršanje se je prelilo v dež, ki je droben pronical skozi obleko.
»Oče, nehajva!« je opozorila Polonica. »Boste mokri.«
»A, kaj moker! Kajkrat sem že bil. Kaj bi bila tako mehka, Hi!«
Orala sta dalje, dež pa ni prenehal, začel je pridodajati.
Polonica je segla na voz po jopico, ko sta priorala do ozar, in ponudila še očetu suknjič.
»Nočem,« jo je zavrnil oče in odnesel plug, da so zašklepetala kolca.
»Pa si nakopljite bolezen, jaz Vam ne morem pomagati,« mu je zoper navado ugovarjala Polonica.
Vrban pa se je zaničljivo nasmehnil. Vse življenje še ni poležal niti ene ure zavoljo bolezni. Nagnil se je nad plug in pognal.
Tiho sta hodila po njivi gor in dol. Le konjske brzde so pozvanjale in včasih je zaškripalo pod lemežem. Vrban se je ves pogreznil v čudne misli.
Polonična beseda .bolezen' ga je začela zanimati. Kadarkoli ga je rajnica žena opozorila, češ, nikar, utegne ti škodovati, se je vselej zasmejal. V njem je bilo toliko sile in samoglave volje, da ni mogel razumeti, kako si je sploh mogoče nakopati bolezen. To pot pa ga je začela kradoma obhajati želja, da bi bilo res, s čimer mu je grozila Polonica.
S tisoč vezmi je bil prirastel k tej grudi in prav nikoli ni pomislil, da se bodo te vezi nekoč vendarle pretrgale. Umirali so mu otroci, umirali sosedje njegovih let, umrla nazadnje še žena, sam pa na smrt ni pomislil. Sedaj pa se mu je pritihotapila ta misel in bila mu je naenkrat kakor tolažba. Zdelo se mu je, da bi bil srečen, če bi mogel leči kar v brazdo, ki bi ga zagrnila s prstjo, ki jo je sto in stokrat že obrnil, vsako perišče posebej pretehtal in pre-vzdignil, vsako grudo tisočkrat pohodil in zdrobil.
V tej zamišljenosti je gonil, da je Polonica komaj vzdržala. Deževnica se je mešala s potom, srajca na plečih se mu je kadila, ko sta doorala. Polonica je ročno odpela kolca, Vrban je prijel drevo, pa ga sam ni mogel dvigniti na voz. Še enkrat se je uprl, toda treščilo bi mu bilo na tla, da ni priskočila hči. Nato sta se napotila domov. Polonica je šla pri konjih, Vrban se je držal za ročico in opletal ves potoglav po kolovozu.
Še tisti večer g"a je streslo.
»To ni nič,« je ugovarjal, ko so ga silili v posteljo. Drugi dan pa ga je le podrlo. Mrk in sam vase pogreznjen je tičal v postelji. Na vprašanja je malokdaj odgovarjal. Ko je Suhadolka le silila vanj, jo je pomilovalno pogledal, dvignil roko in rekel:
»Pojdi! Samo Polonica naj hodi k meni!«
»Ali nisem tvoja žena?«, se je ustavila Polona pri postelji in začela ihteti.
»Pojdi,« je še enkrat ponovil — potem pa komaj slišno dostavil: »Oh — nisi ne!«
Polonica je odvedla mačeho ven.
»Meša se mu,« je sodila Suhadolka.
»Po zdravnika pošljimo,« je tiščala Polonica.
»Hud bo, ko ga ne mara.«
»Pa ga moramo mi marati,« je skrbela hči.
Polonica je potegnila koleselj na dvorišče, zapregla in se odpeljala po zdravnika.
Ko je prišel, se mu je Vrban nasmehnil in menil:
»To je Polonica naredila. Naj bo, ampak pomagali mi ne boste prav nič.«
»No, no, oče, nekoliko pa že še pomagamo,« ga je miril zdravnik,
»Prehlajeni ste, oče. Toda to bi ne bila še taka reč, ali srce imate slabo.«
Vrban ga je veselo pogledal.
»Gospod, Vi ste moder mož. Globoko in daleč vidite. Samo pol srca imam, samo pol...«
»Vi ste šaljrvec, oče.«
»Nisem, gospod. Pol ga je že v jami, pri rajnici..,«
»Po mami jim je hudo,« je pošepetala Polonica zdravniku, ki je zapisaval zdravila.
Polonica jih je prinesla iz mesta, toda užil pa Vrban ni niti kaplje.
»Po može mi pojdi,« je velel še tisti večer Polonici, »Pa vse hčere mi skliči.«
Možje so prišli k testamentu. Ko jim je Vrban sporočil poslednjo voljo, je dodal slovesno: »Možje, zmotil sem se, ko sem iskal njo. — Polona je bila samo ena. Povejte to za zgled vsem sosedom!«
Ko so možje vsi resni odšli, so pristopile hčere, ki od tistega večera še niso govorile z očetom. Vrban jih je tiho gledal, vsako posebej dlje časa. Nato jih je vse po vrsti pokrižal in se poslovil: »Otroci, odpustite mi. Vrnite se domov. Z materjo vas bova varovala z nebes.«
Hčere so zajokale in pokleknile ob postelji, Vrban pa je umolknil in se zazrl v Suhadolko, ki je tiho vstopila. Dolgo sta se nemo gledala. Žal besede ni bilo v nobenih očeh. Grenkost jima je silila v solze. Suhadolka je dvignila predpasnik in si zastrla oči. Vrban pa je mehko poprosil: »Otroci, vam jo izročam; naša je ...«
Za teden dni so spet klečale vse hčere krog postelje. Polonica je brala:
»Gospod Jezus, zavoljo tvojih presve-tih smrtnih težav reši v tej smrtni uri svojega služabnika vseh kazni in težav--«
Vrban je tiho šepetal za njo: »Jezus, Marija, sv. Jožef...« Tedaj so se mu naenkrat široko odprle oči, obraz se mu je veselo zasvetil — in glasno je dodal: > Polona!« Nato pa mu je oko ugasnilo in hladna solza je pripolzela po licu.
Šel je k njej, ki jo je zmotno iskal na zemlji.
Kaj smo bili in kaj smo.
Napisal G. K i f e 1 j c.
z svoje prvotne domovine na oni l|pj|«| strani Karpatov, v nižini današ-Plllllfil nje zapadne Rusije in Poljske, IV^jrMll so se naši predniki v prvih sto-etjih po Kristusovem rojstvu začeli seliti na zapad in na jug. Prekoračili so Karpate, prišli v nižino današnje Ogrske, prekoračili so Donavo in se po dolinah, po katerih tečejo reke na desni strani Donave, pomikali vedno više proti izvirkom, v alpske višine. Pri iem so prišli daleč na zapad, celo v današnje Tirole; to nam pričajo krajevna imena, ki še danes kažejo po onih krajih slovensko lice, in pa listine iz one dobe, ki jasno govorijo o Slovencih. Ustanovno pismo tirolskega samostana Innichen iz leta 777 pravi naravnost, da je ta samostan bil ustanovljen v ta namen, da bi se po-kristjanili tam naseljeni poganski Slovenci, V tem času smo Slovenci imeli na severu za sosede Čehe in ne Nemcev kakor danes.
Seveda ti kraji takrat, pred dvanajst sto leti, niso bili tako gosto naseljeni, kakor so danes; tudi so bile takratne slovenske naselbine majhne, redko sejane in raztre-spne po dolinah. Sosedstvo z dvema mladima, krepkima državama, ki so jih takrat ustvarili nemški Bavarci in Franki in ki sta obe silili na vzhod, po dolinah pritokov Donave v nižino, je zakrivilo, da je krepka reka nemških priseljencev zalila te slovenske prvotne naseljence, ki so v nji utonili. Enotno urejene nemške države so s svojim uradništvom nadvladale Slovence, razcepljene v posamezna plemena in rodbine; temu se niti redko slovensko plemstvo ni moglo ustavljati ter se je v toku stoletij ponemčilo. Tega raznarodovanja Slovencev ni moglo ustaviti niti apostolsko delovanje svetih bratov Cirila in Metoda, ker je bilo prekratko in so Slovenci po njunem odhodu zopet prišli pod oblast nemške cerkve, ki je že prej pošiljala k njim svoje misijonarje.
Samo na jugu smo se Slovenci držali v svojih mejah, ki so vse do današnjih dni ostale skoro take. kakor so bile pred dvanajst sto leti. Italijanov mrzli planinski kraji niso mikali, povrh pa so bili razcepljeni v nešteto majhnih državic, ki so ljubosumno pazile druga na drugo in se med-
Koledar 1925.
sebojno grizle. Do enotne države so prišli Italijani šele v preteklem stoletju in v naših dneh, pred vsem na račun razbite Avstrije.
Ko se je v devetem stoletju cerkvena oblast po krajih, kjer stanujemo, razdelila med dvoje nadškofij, solnograško in oglejsko z Dravo kot mejo — kar je veljalo do časov Marije Terezije —, smo bili cerkveno razdeljeni med Nemce in Italijane.
Tako je bila večina duhovščine, ki je pastirovala nad nami, nam tuja, kar velja posebno o najvišjih dostojanstvenikih. Cela desetletja slovenske fare niso videle svojega škofa, in če je prišel mednje, ga niso mogle razumeti, ker je govoril njim tuj jezik.
Slovenci smo tako bili pod dvojno tujo oblastjo, posvetno in cerkveno.
Za sosede in svoje gospodarje smo tako imeli dva močna naroda, ki sta bila ne samo naša gospodarja, ampak tudi naša — učitelja. Kar je bilo na eni strani slabo, je bilo na drugi dobro. Bistroumni Slovenec se ni zadovoljil z usodo mirnega hlapca, ampak se je z bistrimi očmi in gibkimi možgani pri svojem gospodu tudi učil. Ta trda in težka šola nas je obvarovala, da nismo postali topa in gluha čreda, ki samo pokorno nosi svoj jarem, ampak nam je ohranila ono živahnost duha, ki je bila potrebna takrat, ko se je pokazala možnost, da se na tem ali onem polju osvobodimo in postavimo na lastne noge. Ta pot do svobode, do slovenske samostojnosti in neodvisnosti je križeva pot skozi stoletja trpljenja in dela. Če gledamo danes nazaj se moramo s hvaležnostjo spominjati onih naših ljudi, ki so prehodili prve, najhujše postaje; delo, ki so ga opravili naši predniki, in sadovi njihovega truda, ki jih danes brez skrbi in težave uživamo, pa nam morajo biti izpodbuda do nadaljnjega dela.
Ves srednji vek, takole prvih osem, devet sto let, ki so jih naši predniki preživeli v svoji novi domovini, je temna doba odvisnosti. Ustoličenje vojvod na Gospo-svetskem polju, ta spomenik nekdanje neodvisnosti, je bilo nazadnje samo še gola zunanjost, in še ta je bila v začetku petnajstega stoletja odpravljena. Slovenec je bil
4
takrat samo kmet, odvisen od tujega plemiča, graščaka; ter se po tedanjem družabnem pravu sploh ni mogel geniti z zemlje, ki je bila graščakova last, mesta so bila v nemških rokah in so ljubosumno branila svoje meščanske pravice, Slovencu je bilo skoro nemogoče priti v zvezo meščanov. In ker so bile vse obrti povečini doma samo po mestih, jim je bil tudi vstop v obrtni stan onemogočen ali vsaj silno otežkočen. Srečen slučaj je nanesel, da je ta ali oni Slovenec zablodil v takrat redko sejane šole in postal učenjak, član edinega poklica, ki je bil takrat svoboden in vsakemu pristopen. Tukaj se je pokazala bistra slovenska glava: proti koncu srednjega veka srečamo med učenjaki celo vrsto znamenitih imen, ki so slovenska in ki so nastala na naši zemlji. Toda ta učenost je tuja — latinska; njeni člani se svoje narodnosti ne zavedajo, ampak so člani mednarodne družbe učenjakov, s katero živijo in s katero čutijo.
Slovenec je bil v onem času torej samo kmet. Prišel pa je v težavne razmere, ker se je ves način gospodarstva v teku stoletij polagoma korenito izpremenil. *Mesta so se, ker so bila središča obrti — ki je takrat nadomeščala industrijo — in trgovine, silno okrepila in so uvedla denarno gospodarstvo. To je spravilo v zadrego gra-ščake, ki so kot veleposestniki imeli svoje edine dohodke iz pridelkov svojih zemljišč. Na drugi strani pa so bili graščaki plemiči tudi odvisni od vladarjev, kraljev in deželnih knezov: če so jih potrebovali, so jim za nagrado dajali posebne pravice, če pa so se čutili dovolj močne, so zahtevali od njih nove dajatve in davke, saj jim je takrat denarja vedno bolj bilo treba, če že ne za drugo, za neprestane vojne. In tako je graščaka pritiskal meščan in pritiskal vladar, graščak pa se je držal edinega, ki je bil pod njim, svojega kmeta. Kmet je bil, ki je moral plačati vse stroške teh gosposkih pravd: moral je služiti v vojski, tlačaniti in dajati vedno nove davke v blagu in denarju. Danes ni vedel, katere nove davke mu bodo naložili jutri, in tako je umljivo, da so se slovenski kmetje v tej nestalnosti pravnih razmer uprli in glasno zahtevali »staro pravdo«, staro pravico, ki je nekdaj veljala. Ti upori so bili krvavo zadušeni, toda potoki kmečke krvi niso mogli zadušiti setve, ki je klila v nove čase. Ti časi so napočili v šestnajstem stoletju.
Srednji vek je bil strogo organiziran po stanovih; le stanovi so imeli svoje pravice, posameznik pa nobenih. Na koncu srednjega veka pa zablisne med ljudmi misel, da ima tudi posamezen človek svoje pravice in ne samo v strogi organizaciji svojega stanu. Ta misel se pojavi najprej na duševnem polju s tem, da ustvari pojem in zavest narodnosti. Takrat se je med nami našel mož, ki -si je rekel: »Vsi drugi narodi imajo knjige, s katerimi se jim odpira pot k višji izobrazbi, zakaj bi jih Slovenci ne imeli?« In tako je P. Trubar okoli 1. 1550 izdal prvi dve slovenski knjigi, drobni še sicer, toda vendar pomembni: mali katekizem in abecednik, iz katerega naj bi se Slovenci učili brati.*
Takrat so izšle še druge slovenske knjige, v prvi vrsti cerkvene, toda tudi posvetne, kakor n. pr, prvi slovenski koledar. Višek pa je bil dosežen vsekakor z izdajo celega slovenskega svetega pisma (1584), kijeprvocelotno sveto pismo med južnimi Slovani. S slovensko knjigo smo dobili Slovenci v roke ključ v svet, ki nam je bil dotlej zaprt, sredstvo do samostojne izobrazbe in palico na poti do notranje osvoboditve, duševne neodvisnosti, ki je prvi pogoj za zunanjo. Od takrat je slovenska knjiga zvesta sprem-ljevavka in vodnica vsakega Slovenca.
To nalogo je vsa stoletja lepo vršila. Včasih je bila namenjena sicer bolj za izobražence, toda že v sredi osemnajstega stoletja nastopi mož, ki se trudi z izdajanjem knjig, ki bi bile »kmetom na potrebo in pomoč«! Ta mož je ljubljanski menih o. Marko Pohlin. Koliko je imel s tem uspeha, se vidi iz pričevanja njegovega učenca, V. Vodnika, ki je 1. 1795 o svojem učitelju zapisal, da je znal tedaj vprav po njegovi zaslugi že vsak pastir in vsaka pastirica brati.
V tej dobi so se tudi pripetili oni svetovni dogodki, ki so našim kmetom prinesli najprej olajšav, nato pa popolno odpravo tlačanstva. Pravice starih privilegiranih stanov so bile odpravljene, s fran-
* Da ne bi bilo napačnega' umevanja, pripominjamo: Gotovo je, da je Trubarja do izdajanja slovenskih knjig nagrJIn tudi želja, širiti v Slovencih protestantovsko vero, tembolj, ker je bil od svojih rojakov po pregnanstvu iz domovine oddaljen in jim ustno ni mogel oznanjati evangeljske vere To dejstvo pa njegove velike zasluge za Slovenstvo ne zmanjšuje, najsi bi bila tudi celo čisto slučajna.	Op. ured.
cosko revolucijo in prevratom 1. 1848 se je ljudstvo osvobodilo težkih spon in odslej je slovenskemu kmečkemu otroku odprta pot v vse stanove in poklice.
Roko v roki s tem gre tudi razvoj narodne zavesti. Prve slovenske šolske knjige nam je prineslo že osemnajsto stoletje, pesniki in pisatelji sledečih dob pa ustvarjajo ono podlago, na kateri se lahko kesneje živahno razmahne slovenska narodna zavest. Sedaj ne gre več za to, da se en sam stan — n. pr. kmetiški — reši krivic, ki ga težijo, ampak da se vsa ona velika slovenska družina, sestavljena iz najrazličnejših stanov in poklicev, otrese krivic, ki jih trpi zaradi tega, ker je baš slovenska. Porodi se zavest nekake višje skupnosti, ki je nad posameznimi stanovi, porodi se zavest, da smo Slovenci en narod. Tej skupnosti, temu narodu je treba priboriti one pravice, ki jih — po božjih in človeških postavah — drugi narodi že uživajo. Borba za te pravice je opisana v zgodovini naših političnih bojev. Uspeh teh bojev je bil vedno odvisen od tega, kolika in kako močna je bila zavest slovenske skupnosti. To zavest je svoje dni nehote gojil vsak oblastni »šribar«, ki je Slovenca v kancliji nahrulii v tujem jeziku: tak Slovenec je živo občutil na lastni koži, da nima s tem »šribarjem« nič skupnega, saj ga niti ne razume.
Toda - dragi moj! — če trpiva oba enako krivico, imava s tem res nekaj skupnega, ta skupnost pa je bolj žalostne sorte. Dajva rajši delati na to, da si bova priborila tudi one pravice, ki so nama obema skupne, delajva na to, da se med nama ustvari neka lepša, višja, plemenitejša skupnost. Ta skupnost ima v nama to podlago, da se razumeva, da oba enako trpiva in da enako ho-čeva. Če hočeva zavest te skupnosti ponesti v čim širše kroge, morava to skupnost drugim dopovedati. To se vrši z besedo, ki je lahko živa ali mrtva, tiskana, in z zavodi, kjer se ta skupnost goji, z lastnimi, narodnimi šolami. Živa beseda gre od srca do srca in ie zaradi tega najbolj učinkovita. Natisnjena beseda pa sega mnogo dalje in — kar je neprimerno več vredno — ostane pripravljena vsak čas in se ne izgubi tako lahko.
Pomen lastnega tiska so naši predniki že zgodaj poznali, posebno pomen časopisja. Prvi je s slovenskim listom poskusil V. Vodnik, ki je v letih 1797 do 1800 izdajal svoje »Ljubljanske novice«. Toda ta poskus se takrat še ni posrečil, ker je bilo za tako podjetje še premalo slovenskega občinstva, pred vsem pa zaradi tega, ker so to bila nemirna leta Napoleonovih vojsk, ko so ljudje imeli mnogo drugih in važnejših skrbi. Iste razmere so pokopale tudi njegovo pratiko, ki jo je izdajal v letih 1795—97. V sledečih letih so se naši rodoljubi neprestano trudili, da bi oživili kak časopis. Posrečilo se jim je šele 1. 1843, ko so začele izhajati Bleivveisove »Novice«, ki so pravi početek nepretrganega razvoja našega časopisja. Kako naglo in lepo se je naše časopisje razvijalo, vidimo najbolj na tem, če primerjamo sledeči dve številki: L. 1844 smo imeli samo en časopis, danes, osemdeset let kesneje, jih imamo okoli sto in petdeset. Še bolj pa se nam pokaže naš napredek, če te liste primerjamo, »Novice«
V»56crH«„ <E«rcd>,/,rul(i J« Ocr mileče« Spracfc.
l^.^^tucc/tafit, fc L
f '^f« vFrarfun jl)afa btattnauuibitU Vtil? fl tubi }	" FcrfjLfT
te fo preptfane am» 6*Pcryatilavfti} otoucnjo«.
Rom. xfii7. Etoli 1/ogua cotifitcbuur Deo,
so kakor kakšen kramarski voz bile naložene z vsem mogočim, prinašale so pesmice in pisale o gnojnici in pametno narejenih gnojiščih, prinašale so znanstvene razprave iz najrazličnejših strok in pisale o sviloprejkah ali n. pr. najmodernejšem sistemu kolovrata; danes imamo za vse te posamezne panoge že posamezne liste, zabavne in poučne, šaljive in strogo znanstvene najrazličnejših vrst, za lovce posebnega, za čebelarja posebnega, za hišne gospodarje, za kmetovavce, za zadrugarje, za športnike, za razne bratovščine kakor za razne politične stranke itd. In še vedno se pokaže kak nov list.
Naše ljudstvo in široki krogi so se navadili na knjigo najbolj po onih podjetjih, ki so jim jo redno leto za letom pošiljala na dom. Prvo tako podjetje so bile Slomškove »Drobtinice«, ki so začele izhajati 1. 1846 in so doživele še dvajseto stoletje. Sledila je »Mohorjeva družba«, ki je v dolgih desetletjih svojega življenja poslala milijone
knjig med vse Slovence, in »Slovenska Matica«, ki je skrbela v prvi vrsti za izobražence. Naši pesniki in pisatelji, pred sto leti komaj redkim učenjakom izven slovenskega sveta znani, so danes v prevodih znani po vsem slovanskem svetu, med Nemci, Švedi in Finci prav tako kakor pri Angležih in Italijanih. Tako je slovenska knjiga, ki je bila izkraja samo vez med Slovenci samimi, našla svojo pot v svet in priča o narodu, ki je vztrajno in neomajno šel svojo pot. Kakor pri nas že skoro ni preproste hiše brez časopisa ali majhne zbirke knjig, enako se danes po velikih, svetovnih mestih nahajajo zbirke slovenskih knjig, iz katerih študirajo tuji učenjaki slovenski jezik in slovensko književnost; to se godi v Berlinu in Petrogradu prav tako, kakor n. pr. v Londonu, Parizu ali Rimu.
Posebno razveseljiv dokaz slovenske narodne zavesti in žilavosti pa so naši ameriški Slovenci. Ne le, da niso uto-n;li v amerikanstvu in se odtujili svojemu jeziku, ampak ohranili so se in svojo narodnost živahno dokazujejo. To priča njihovo staro in razširjeno časopisje kakor tudi njih izdajanje knjig. Glede tega prednjačijo ameriški Slovenci daleč pred raznimi drugimi Slovani, ki jih v Ameriki po številu sicer daleč prekašajo. In leto za letom gredo zaboji slovenskih knjig iz stare domovine v novo domovino in so tako stalna in živa zveza med Slovenstvom, ki je niti »velika luža«, ne ovira.
Najbolj učinkovito sredstvo za okrepitev in povzdigo kakšne narodnosti pa so lastne šole, v katerih dobiva kak narod pouk v vseh strokah znanja v lastnem jeziku. Boj za take šole je bil dolgotrajen in posebno težak tam, kjer smo bili ali smo še danes (v Italiji in Avstriji) narodna manjšina. Prve slovenske učne knjige za osnovni pouk smo dobili sicer že pred več ko sto leti, toda v glavnem ustroju je šolstvo dolgo ostalo tuje-jezično. Najprej smo se priborili do lastnih, slovenskih, ljudskih šol; s srednjim in strokovnim šolstvom, posebno pa z višjim, je šla stvar že teže. Tako so Slovenci, če so smeli poučevati na zemlji, morali lastne rojake učiti znanosti v tujem jeziku. Razvoj
r
tfftm mu-
5>im lil« Prcpre/Ttm Sloum» Jfcm / «Oyl!;o/t	um ro
vt)l?iioi>obn»toei> ajljcra i- | .ncbcfftg« vnm Jmini Jfrfufrt Cbciihif«
piefftnu'
■"Veti paut ot> mu tiga ptfuirt r<tfu gouori iu Cf?im. tit. &c vfc.ru pif» mu ffatcm yc &«»u ©5 buga/ J<riB$(ttl/ btifflu vnfu/t?M jtrrt» j.fui3» / bmtiti popMul<jim/|?tw rta f©yenu oltrcyftm vti prau litri/ t*ta sblouiP bofl?p c©F©» 'Man um pcrpraulcu boec-vfV/ mu &ftbruttiu ftdtir: .Qrctm< b<fc&<WH f?oif?c fucrt t>ut> fFuft 1 fuch^rt prtuU.vrcmlu&cmt&tfrf
Jk mla»MnorjI^iM^c^ .21 u

.-s'
v tej smeri pa se vendar ni dal ustaviti. Pospeševali so ga ne samo Slovenci-profesorji, ki so svoje rojake poučevali sicer v tujem jeziku, toda v slovenskem duhu, pospeševali so ga tudi številni tujezemci na šolah po slovenskem ozemlju, ki so spoznali vso krivičnost kulturnega nasilja, ki se je nad Slovenci godilo in ki so ga skušali vsaj ublažiti ali omiliti. Neredek je slučaj, da je v nemški šoli profesor Nemec zbudil v svojem učencu slovensko narodno zavest!
Zadnja desetletja se je ves naš boj na šolskem polju osredotočil na boj za slovensko vseučilišče (univerzo). Sicer je Ljubljana že v prejšnjih stoletjih imela višje šole, ki so takrat zastopale univerzo, tako n. pr. jezuitske visoke šole ali pa univerzo, ki so jo v 1. 1810 — 13 v Ljubljani ustanovili Francozi. Toda vse te univerze so učile svoje učence v tujem jeziku. Prvi poskus slovenske univerze v Ljubljani so bila ju-ridična predavanja v 1. 1854—55, ki pa jih je nagajiva in neodkritosrčna avstrijska vlada kmalu preložila v Gradec in nato sploh ukinila. Šele 1. 1919 se je ta krivica popravila, ko je Ljubljana zopet dobila univerzo, na kateri se od tedaj predavajo vse znanosti slovensko in se pripravljajo na svoj bodoči poklic bogoslovci, zdravniki, profesorji, luristi, geometri, arhitekti in inženirji. Tako imamo Slovenci danes svoj najvišji učni zavod, ki je pritegnil nase vse po vsem svetu raztresene slovenske učenjake in vzgaja novi naraščaj ne samo onih, ki se bodo posvetili javnemu, praktičnemu delovanju, ampak tudi onih, ki bodo ostali v službi čiste, stroge znanosti. Potrebe te najvišje šole so ustvarile celo vrsto knjig, o katerih bi prej marsikdo nikdar ne mislil, da bodo sploh med nami mogoče.
Pogled od danes nazaj v pretekla stoletja našega narodnega življenja nam kaže
razveseljiv napredek na vseh poljih. Nekdaj smo bili neznana in pozabljena čreda kmetovavcev, ki so jih tuji gospodje samo izžemali, danes smo narod, ki ima najrazličnejše stanove od najnižjih do najvišjih, od ubožcev do težkih bogatašev, ki pa se zaveda, da je po svoji preteklosti in po svojem svetovnem položaju z isto usodo in isto besedo zvezan v eno družino. Ali naj ob pogledu na dosežene uspehe ležemo na desno uho in zadovoljno zadremljemo? Ne! Doseženi uspehi so nam dokaz, da se da z dobro voljo in žilavo vztrajnostjo premagati marsikatera težava, pred katero bi kakemu malodušnežu omahnile roke. Vsak dan prinaša novega dela, vsako opravljeno delo pa daje veselja in poguma za nova dela.
Zavest, da smo ena družina, sega preko mej, ki so delo človeških rok, iz Ljubljane prav tako v Aleksandrijo kakor v Cleveland. Dolžnosti, ki veljajo za vsako majhno človeško družino, veljajo v enaki meri tudi za veliko slovensko družino. Najlepša vez med njo pa je poleg narodne zavesti naša knjiga, ta priča naše preteklosti in znamenje v boljšo bodočnost. Skušajmo vsak po svoje pripomoči k temu, da bo vedno lepša in boljša: kakor pri drugih narodih, tako je tudi pri nas slovenska knjiga merilo našega znanja, naše zavesti, naše moči, sploh vsega našega narodnega življenja.
Zato veljaj vsem: Ljubi knjigo in jo spoštuj! Ljubi jo, da zanjo žrtvuješ vsako leto nekaj gotovine. Nikamor je ne boš naložil bolje, kot če si kupiš dobrih knjig. — Spoštuj jo, ko jo imaš. Današnja knjiga naj počaka v tvoji hiši tvojih otrok in otrok otroke. Ne uniči je, čuvaj jo! Ko bi bili vsi Mohorjani ohranili samo vse mo-horske knjige in bi jih ne bili raztrgali in razmetali, bi bili oteli svojcem in narodu neizmeren zaklad.
Pesem.
Pesem-sirotka, kod si hodila, da se tak dolgo nisi vrnila? — S cvetkami v dolu cvetela sem, s Savo med brate šumela sem, s ptičkami v logu sem pevala, žalostnim srca ogrevala;
v polju z metuljčki sem letala, v tihih samotah se šetala, s srnico v gozdu sem skakala, z deco solzice pretakala — zopet pri tebi sem potnica zdaj, sprejmi v srce me ljubeče nazaj!
Leopold Turšič.
Razgled po katoliškem svetu.
Sestavil prof. J. Pavlin.
Lanski Koledar se je preveč zamislil v svetovne dogodke, zato ni utegnil pogledati katoliškega življenja narodov. Letošnji pa hoče to zamudo popraviti.
Sv. oče Pij XI,
nadaljuje kot pravi knez miru in dobrotnik vsega človeštva delo svojih prednikov. Na prvem tajnem konzistoriju 21. dec. 1922 je podal nekako geslo svoje vlade z besedami: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! Dva dni nato je poslal katoličanom vsega sveta prvo okrožni c o. V njej opisuje sedanje žalostne razmere na svetu: sovraštvo med narodi in državami, nasprotja med raznimi stanovi, strankarstvo v državah, propad družin, želje po uživanju, delomržnost, posirove-lost itd. Zdravilo zoper te žalostne razmere je pa samo mir Kristusov, ki ga prinaša narodom sv. cerkev, oznanjujoč jim evangelij. Zato naj se narodi vrnejo h Kristusu, da bodo deležni pravega miru. PrL konzistoriju 23. maja 1923 je rekel: »Nikdar ne bomo nehali bojujočim se otrokom ozna-njevati miru. Nikdar ne bomo nehali prositi Boga, naj položi v srca vseh svoj mir s tem, da jim da smisel za pravičnost in ljubezen.« Sv. oče se tudi v dejanju trudi za medsebojno pomirjenje med narodi. V njegovem imenu je državni tajnik Gasparri prosil Kemal-pašo, naj naredi konec grozovito-stim v Mali Aziji. Podobno željo je sporočil mednarodni konferenci v Lausanni. Ko so Francozi zasedli Poruhrje je pisal pismo, v katerem opominja k pravičnosti in ljubezni.
Pij XI. pokaže ob vsaki priliki svojo dobrotljivost, da hoče pomagati trpečim narodom. V ta namen obrača dohodke, ki jih prejema sveta stolica kot Petrov novčič z vesoljnega sveta. Stradajočim prebivalcem porušene in požgane Smirne je poslal dvakrat po 100.000 lir, grškim beguncem iz Male Azije brez ozira na vero 400.000 lir in pregnanim Armencem 100.000 lir. Katoliške narode je pozval, naj pomagajo bedni Nemčiji. Katoliškim dijakom v Nem čiji je daroval 100.000 lir, za cerkve 1,200.000 lir, za bogoslovne liste 50.000 lir, za dobrodelne namene 400.000 lir. V iste namene je daroval Avstriji 325.000 lir, cari-
grajskemu apostolskemu delegatu 100.000 lir, Japoncem ob potresu 20.000 dolarjev itd.
Posebno se je trudil, da bi zmanjšal bedo v stradajoči Rusiji. Julija 1922 je v posebni okrožnici povabil katoličane vsega sveta, naj pomagajo. Sam je takrat daroval 2 in pol milijona lir. V Rusijo je poslal 11 redovnikov, ki naj bi delili hrano stradajočim; med njimi je bil tudi slovenski sale-zijanec Cigut. Trije so se ustavili na Krimu in tam začeli delo. Drugi so šli naprej v Rostov, Jekaterinodar in Moskvo. Sv. oče je kupil za 1 milijon lir zdravil ter jih poslal v Krasnodar.
V Vatikanu se pripravlja svetovna misijonska razstava za 1. 1925. V nekaj letih bo vesoljni cerkveni zbor kot nadaljevanje vatikanskega zbora iz 1. 1870.
Italija.
Milansko katoliško vseučilišče lepo napreduje pod vodstvom velikega učenjaka frančiškana Avguština Gemellija (Žemelija). Stroški prvega leta so znašali 1,424.000 lir. L. 1923 so prizidali poslopju novo krilo in priredili več dvoran. Zveza vseučiliških prijateljev, ki plačujejo letno najmanj 10 lir, šteje že nad 33.000 članov. Gotovo bo dosegla število 50.000, potem bo redno poslovanje vseučilišča zagotovljeno. Oddelek za socialne znanosti bo ljudski stranki kmalu vzgojil dosti voditeljev za organizacijo v mestih.
Katoliška ženskaorganizacija obsega tri odseke: za žene, dekleta in vi-sokošolke. Vodstvo je skupno. Najstarejši je odsek za žene, ki ima nad 160.000 članic v 2733 društvih v 248 škofijah. Zveza ženske mladine obsega nad 4000 društev. Zveza katoliških visokošolk se je ustanovila 1. 1922 na pobudo sv. očeta, pa je dosegla hitro 1000 članic. Skupnega zborovanja jeseni 1922 se je udeležilo nad 2000 zastopnic. Takrat je imela zveza 128 šol za agitacijo, iz katerih je izšlo že nad 700 agi-tatoric. Zveza skrbi za verski pouk med mladino, bori se proti nevarnim kinopred-stavam, plesom in pretirani modi. Na shodu se je določil tale načrt: boj proti begu s kmetov v mesta, pridobivanje delavk za strokovne organizacije, boj proti pijance-
vanju in umazanim knjigam ter skrb za pokvarjeno žensko mladino. Zastopnicam zborovanja je sv. oče rekel: »Matere, sestre, žene in hčere, družina je vaše kraljestvo, v katerem ste v resnici kraljice. Bog daj, da ne pride nobeni izmed vas nikdar skušnjava, da bi se odpovedala tej vladi, ki je tako globoko ukoreninjena v naravi!«
Zveza katoliške moške mladine šteje nad 6000 društev z nad 400.000 člani. Njih zastopnikom je sv. oče priporočil disciplino, pokorščino in čisto življenje. »Ohranite to najlepšo krepost! Ta daje vašemu licu nebeški sijaj, vašemu duhu novo moč in vašemu telesu ono trajno mla-deniško čilost, ki je gotovo plačilo kreposti.«
Francija.
Tu je med izobraženci in delavci vedno živahnejše katoliško gibanje. Mnogo dobrega store katoliška vseučilišča, ki jih je doslej pet; med njimi imata v Parizu in Lillu vseh pet oddelkov. Na njih predavajo sloveči učenjaki. Profesorja kemije na katoliškem vseučilišču v Toulousi San-deransa je akademija znanosti izbrala za svojega člana. Akademija neumrljivih, ki šteje vedno le 40 članov, je sprejela za člana odločnega katoličana zgodovinarja Goyaua iGojaoja).
Katoliško društvo bančnih, borznih in zavarovalniških uradnikov se je hitro razširilo po vsej državi. V Lillu je sedež društva katoliških potnikov, ki ima namen: omogočevati članom spolnjevanje verskih dolžnosti, pospeševati njih nravni napredek in povsod vršiti apostolstvo resnice in ljubezni.
Dne 17, jun. 1923 je v Parizu obhajala Zveza katoliških železničarjev svojo 25 letnico. Faiiški kardinal Dubois (Diboa) je imel slovesno sv. mašo v stolnici Naše ljube Gospe. Na tisoče železničarjev je prejelo sv. obhajilo. Pri oltarju je bilo okoli 150 zastav. Zveza šteie 466 skupin z nad 100.000 člani.
Telovadna in športna zveza je štela jeseni 1922 48 pokrajinskih telovadnih zvez s 1900 društvi. Čeprav je vojska umorila na desettisoče katoliških telovadcev, se vendar po vojski zveze bujno razvijajo. L. 1922 so imeli 34 velikih zletov, pri katerih je telovadilo nad 90.000 mladine.
Dne 28. in 29. jul. 1923 so imeli katoliški dijaki v Grenoblu drugi narodni
zbor, na katerem so bila zastopana vsa francoska akademska društva. Razpravljali so največ o duhovnem življenju katoliških dijakov.
Vlada se v boju proti cerkvi vedno bolj umika in priznava pravice cerkvi in katoličanom. L. 1906 je pregnala šolske brate, ki so imeli 1500 šol, 32 dijaških zavodov, 45 učiteljišč, 10 strokovnih in 70 trgovskih šol ter 285.000 učencev. Zdaj je predložila parlamentu načrt, da se smejo spet vrniti. Prav tako je predlagala, naj se štirim redovom, ki pošiljajo misijonarje v inozemstvo, dovolijo zavodi za vzgojo misijonarjev; kajti prepričala se je, koliko misijonarji koristijo francoskemu ugledu in vplivu.
Julija 1923 je bil v Parizu 4. narodni evharistični kongres. Sodelovalo je nad 50 škofov, udeležile so se ga katoliške organizacije iz vse Francije. Pri končnem blagoslovu je bilo nad 100.000 vernikov. Vlada je dala na razpolago velike dvorane Trocadera z obsežnim vrtom, kjer je bila vsak dan procesija z Najsvetejšim.
Katoličani imajo veliko lastnih šol, ker nočejo otrok pošiljati v brezverske državne šole. Te nimajo ponekod nič učencev, kljub temu jih država vzdržuje in plačuje učitelje.
L. 1923 je obiskalo Lurd nenavadno veliko število romarjev. Neki teden jih je bilo 25.000. Dne 19. nov. 1923 so v Rimu ugotovili krepostno življenje lurške Ber-nardke in jo proglasili za častitljivo božjo služabnico.
Anglija.
Angleški katoličani so odločni in delavni, njih število vedno narašča, zato pa tudi raste njih ugled pri vladi in drugo-vercih.
Avgusta 1923 je bil v Birminghamu veličasten katoliški shod, ki je zbudil veliko pozornost po vsej Angliji. Razpravljali so posebno o vzgoji katoliškega izobraženega naraščaja, V ta namen so sklenili ustanoviti na dveh državnih vseučiliščih modroslovni in bogoslovni oddelek. Shod je odklonil ustanovitev katoliške politične stranke, ker ni v Angliji nobene protiverske stranke. Politične stranke imajo le gospodarski značaj. Zato tudi 24 katoliških državnozborskih poslancev nima lastnega kluba, ampak so v raznih strankah, največ v delavski, ki je za popolno
svobodo. Na katoliškem shodu so sklepali tudi o katoliških šolah.
Javne katoliške procesije so bile nad 300 let prepovedane, posebno v Londonu. Ko je bil tam 1. 1908 mednarodni evharistični kongres, je minister prosil londonskega kardinala, naj ne bo javne procesije po ulicah. Zdaj te prepovedi ni več. Na praznik sv, Rešnjega Telesa so procesije v raznih mestnih okrajih.
Sloveče vseučilišče v Oxfordu so dolgo časa imeli le anglikanci. Sv. stolica je šele 1. 1895 katoličanom dovolila, da smejo tam študirati. Zdaj ga obiskujejo tudi gojenci dominikancev, jezuitov, benediktincev in frančiškanov. Katoliški dijaki in^jo svojo kapelo in duhovnika. To vseučilišče je imenovalo londonskega nadškofa kardinala Bournea (Borna) za častnega doktorja prava.
Konvertitov je vedno več. V zadnjih 7 letih jih je 80.000. L. 1922 je prestopil eden največjih angleških pisateljev Gilbert Chesterton (Česterten). Dolgo je proučeval anglikansko cerkev, odstranil je iz nje vse, kar je bilo pozneje dodanega, tako je našel katoliško cerkev. Njegov brat Cecil (Sesil) je prestopil že 1. 1912, a je padel v vojni.
Katoličani si tudi sami prizadevajo, da bi kolikor mogoče anglikancev pridobili. V Londonu so 1. 1918 ustanovili društvo, ki ima namen, med anglikanci širiti poznavanje katoliške cerkve. To skuša doseči s slovesno božjo službo, knjižnicami in javnimi predavanji. Predavatelje vzgaja v posebnih tečajih in jih ima že nad 100. Vsako nedeljo imajo predavanja po Londonu in okolici. V počitnicah pomagajo tudi vi-sokošolci.
Neki list piše, da je zdaj na Angleškem že malo nekatoličanov, ki bi ne imeli med sorodniki katoličana. Za vrnitev anglikancev v cerkev je pred vsem treba milosti, ki se mora izprositi. Zato daruje angleška mladina, ki je združena v Zvezi vitezov in plemkinj sv. Rešnjega Telesa, vsakdanje sv. obhajilo za spreobrnjenje Anglije,
Anglikanci, ki se nagibajo h katoliški cerkvi, so julija 1923 zborovali v Londonu. Pričakovali so jih 10.000t pa jih je prišlo 16.000. Razpravljali so o verskih vprašanjih in pritrdili predlogu, naj bo sv. maša spet središče socialnega življenja. Pozdrav so poslali tudi sv. očetu.
Holandska.
Katoličanov je le dobra tretjina vseh prebivalcev, to ie okoli 2 in pol milijona. Večina je protestantska, tako tudi vladarska rodbina. A vendar so katoličani z vztrajnim delom toliko dosegli, da morejo biti vzor katoličanom tudi tam, kjer imajo večino, V državnem zboru je od 100 zastopnikov 32 odločnih katoličanov. Katoliški prebivalci se bavijo večinoma s poljedelstvom. Njih društva štejejo 80.000 članov, protestantska pa le 30.000. V 15 zvezah je organiziranih 155.000 kat. delavcev. Ta društva so ustanovila številne socialne naprave za bolnike, stare ljudi in sirote.
Po dolgotrajnem boju so dosegli katoliškim š o 1 a ni ravnopravnot z državnimi, tako da jih vzdržuje država. Takih šol je nad 1600 z nad 300.000 učenci. Srednjih šol imajo blizu 100 z nad 8000 učenci. Krona vsega katoliškega šolskega dela je pa vseučilišče v Niinwegenu, ki so ga otvo-rili jeseni 1, 1923. Takoj v začetku se je vpisalo mnogo slušateljev, med njimi tudi več protestantov. Za vseučilišče so zbrali nad 2 milijona goldinarjev (nad 70 milijonov dinarjev). Mesto Nimwegen je podarilo stavbišče in se zavezalo, za vseučilišče vsako leto prispevati 100.000 gold. Vseučilišče ima zdaj tri oddelke: bogoslovje, modroslovje in pravo. Profesorjev je 32.
Med vojno so holandski katoličani sočutno otirali solze vojnim sirotam in žrtvam. Imeli so iz raznih držav na prehrani 63.500 otrok, za katere so potrosili poldrug milijon goldinarjev. Za stradajočo Rusijo so nabrali 250.000 gold. Veliko so pomagali tudi Avstriji po vojski. Vzorno je njih misijonsko delo; saj imajo okoli 1000 misijonarjev in 20 misijonskih škofov.
Sloveči zdravnik in učenjak dr, Friderik Eeden se je spreobrnil h katoliški veri. Pri javnem predavanju v Haagu je govoril o vzrokih, ki so ga privedli do cerkve. Med drugim je rekel: »Ako bi vi vedeli, kaj sem jaz dobil v katoliški veri, bi še mnogo prej postali katoličani.«
Po angleškem zgledu so si tudi na Holandskem začeli prizadevati za združitev nekatoličanov s katoliško cerkvijo. To delo vodi okrog 16 mož, med njimi nekaj redovnikov, svetnih duhovnikov in laikov. V ta namen se je ustanovilo dvojno žensko društvo »M arija - Marta«. Društvo »Marija« moli za spreobrnjenje, »Marta« pa dela za to. Najbolj delavna med njimi je
Frančiška pl. Low, ki je šele pred kratkim sprejela katoliško vero. Po rodu je Judinja, stara okoli 25 let, prej je bila anarhistinja. Zaradi tega je bila v Monakovem obsojena na smrt. Ponoči pred smrtjo je obljubila, da se hoče vrniti k Bogu, ako jo reši. Po čudnem naključju je bila oproščena. Prišla je na Nizozemsko, kjer je obljubo spolnila.
Nemčija.
Tamkajšnji katoličani prirejajo že od 1. 1848 dalje katoliške shode, na katerih se navdušujejo za katoliška načela in določajo smernice svojemu delu. L. 1922 je bil 62. shod v Monakovem, ki se je zvršil sijajno in v velikem obsegu. Otvoril ga je monakovski nadškof kardinal Faulhaber z navdušenim in temeljitim govorom o življenju po katoliški veri, ki mora biti temelj vsega katoliškega dela. L. 1923 so nameravali imeti 63. shod v Kolinu, pa ga je porenska komisija prepovedala.
Nemški škofje se zbirajo vsako leto k posvetovanju v Fuldi, kjer je grob sv. Bonifacija. L. 1922 so izdali tam pastirski list, v katerem opominjajo katoliške visoko-šolce k odločnemu katoliškemu mišljenju in življenju. V skupnem pastirskem listu 1. 1923 spominjajo na Pijevo okrožnico o miru Kristusovem in priporočajo za oktober molitvene tridnevnice pred izpostavljenim Najsvetejšim itd.
Delo za katoliško obnovo dobro napreduje. Vodi ga akademična mladina in lepo število vseučiliških profesorjev svetovnega slovesa. Nekdo izmed teh je izjavil: »Z naših vseučilišč je prišel med ljudstvo brezverski strup, s teh vseučilišč mora priti tudi ozdravljenje.« Katoliški re-dovi se spet vračajo v kraje, odkoder jih je pregnala že reformacija.
Tudi v Berlinu je precej katoličanov, ki imajo okoli 100 cerkev in kapel. Katoliških župnih šol je 36, za deklice sta dve srednji šoli. V mestu je več moških in ženskih samostanov. Katoliška organizacija je dobra. Berlin spada ped vratislavsko nadškofijo. Prebivalcem pa se je spolnila že dolgotrajna želja, ko je bil prošt pri sv. Jadvigi imenovan za pomožnega vra-tislavskega škofa v Berlinu.
Češkoslovaška,
Dne 29. septembra 1923 je umrl v 73. letu olomuški nadškom dr. Anton Ciril S t o j a n. Dolgo časa je bil prošt v Kro-
merižu. Nadškof je postal šele 1921. Več let je bil državni poslanec na Dunaju, kjer je užival velik ugled, posebno v socialnih vprašanjih. Mnogo zaslug ima za katoliško gibanje na severnem Moravskem. Najrajši je delal za procvit Velehrada. Tu je zbiral škofe in duhovnike z raznih krajev sveta, da so se posvetovali o združenju vzhodne in zahodne cerkve. Na Velehradu je začel zidati dom za duhovne vaje, ki ima po njem ime »Stojanov«. En del doma je že dozidan in ima 116 sobic. Stojana so na njegovo voljo pokopali na Velehradu. Na grobu sta mu govorila dr. Hruban, voditelj čeških katoličanov, in Hlinka, voditelj slovaške ljudske stranke. Njegov naslednik je postal dr. Leopold Prečan, dosedanji generalni vikar, rojen 1. 1866, posvečen 30. decembra 1923. Ta bo vodil nadškofijo v Stojanovern duhu.
Katoličani se vztrajno bore za katoliško šolo. Dne 3. sept. 1922 so imeli v vseh večjih župnijah vse države zborovanja z dnevnim redom: »Katoliški otrok v katoliško šolo!« Zborovanja so se udeležili starši brez razlike strank. V vseh župniji cerkvah so bile to nedeljo pridige o katoliški vzgoji. Katoličani so ustanovili Ciril-metodijsko matico, ki ima namen izvoje-vati katoliško šolo. Takoj v začetku se je osnovalo 424 podružnic. Svobodomiselna vlada pa tem željam nasprotuje. V začetku šolskega leta .1923/24 je po francoskem vzorcu vpeljala v vseh osnovnih in meščanskih šolah pod imenom državljanske vzgoje kot obvezen učni predmet takozvano laično moralo, to je pouk, kako naj učenci postanejo dobri in pošteni državljani. Ta pouk naj bi nadomestoval verouk. Vlada ni upoštevala ugovorov škofov, poslancev in ljudstva. Praški nadškof je pisal v imenu vseh škofov prosvetnemu ministru odprto pismo zaradi protizakonitega omejevanja verouka na osnovnih šolah. Vladni načrt za srednje šole določa verouk le za prve tri razrede. Torej čaka katoličane še mnogo bojev, preden bodo izvojevali svoje pravice.
Preganjanje je zbudilo katoliško zavest med Čehi in Slovaki; verniki so se začeli zbirati okrog svojih pastirjev in njih organizacije rasto. O binkoštih 1923 je zborovalo v Pragi nad 1200 zastopnikov katoliške ljudske stranke za Češko. Stranka je dobro organizirana v krajevnih in okrajnih skupinah. Krajevnih skupin je 5850, 447 jih je prirastlo v zadnjem letu.
S stranko se razvija tudi njen tisk. Stranka ima dva dnevnika, tretji pa je v njeni službi, in 12 pokrajinskih tednikov. Zadnje leto so lastno tiskarno v Pragi povečali in kupili škofijsko tiskarno v Budjejevicah. V Pragi so kupili nekdanji piaristovski zavod, tu imajo zdaj svoj dom razne katoliške organizacije. Prav tako razveseljivo je bilo poročilo o strokovnih organizacijah. Socialistična in narodnosocialistična delavska organizacija propadata, katoliška pa raste, tako da so se že morali po strokah razdeliti v več skupin.
Dne 16. sept. 1923 so bile občinske volitve po vsej državi. Ljudska stranka je v treh letih napredovala za polovico in dobila največ glasov: na Slovaškem okoli 400.000, drugod pa 390.000. L. 1920 so dobili socialisti na Slovaškem 500.000 glasov, zdaj pa le 70.000. Tako je ljudstvo pokazalo svojo nejevoljo proti kulturi in cerkvi sovražnim strujam. Državnozborske volitve bodo šele 1. 1926.
Katoliški dijaki so imeli 1. 1923 na Ve-lehradu letno zborovanje. Zastopanih je bilo 77 organizacij, ki imajo 2677 članov. Te organizacije imajo 31 knjižnic in 21 čitalnic v raznih mestih. Prosvetnega ministra so prosile, naj na vseučilišču v Brnu in Bratislavi uvede predavanja za krščansko modroslovje.
Češka narodna cerkev ima za patriarha dr. Farskega, ki je zavrgel vse nadnaravno razodetje. Tudi sv. krsta ne priznava za zakrament. Prav za prav so to le svobodomisleci pod krščanskim imenom. Na Moravskem je škof narodne cerkve dr. Pavlik, ki si je privzel ime Gorazd. Ta ni priznal katekizma dr. Farskega. Tako je že prišlo do razkola. Na Slovaškem se narodna cerkev ni razširila, ima le nekaj tisoč vernikov, ki so samo češki uradniki. V začetku leta 1923 je imela narodna cerkev na Češkem 97 župnij, na Moravskem in v Šleziji pa 28. Te župnije so v več kakor 4000 političnih občinah. Duhovnikov je bilo 162. Precej pristašev se je že vrnilo v katoliško cerkev.
Pri ljudskem štetju 15. febr. 1921 je bilo 13,611.349 prebivalcev, med temi 10,384.860 katoličanov, 724.503 brezvercev, 525.332 vernikov narodne cerkve. Takrat so silno agitirali za odpad od katoliške cerkve, zato je umljivo, da je toliko brezvercev. Število razporok raste, 1, 1919 jih je bilo 2029, 1. 1922 pa 6063,
Avstrija.
Tudi tu se morajo katoličani boriti za versko šolo, posebno na Dunaju, kjer imajo socialisti mestno upravo. Mestni šolski svet je 1. 1922 pod kaznijo prepovedal molitev. Proti temu so katoličani sklicali veličastno zborovanje, na katerem so najodločneje zahtevali katoliško šolo. Radi tega si šolski svet ni upal svojega sklepa izvesti.
Od 28. jun. do 1. jul. 1923 je bil na Dunaju avstrijski katoliški shod, prvi v novi državi. Udeležilo se ga je ok. 250.000 ljudi. Pokazalo se je soglasje avstrijskih katoličanov v izvajanju krščanskih socialnih načel in v boju proti materialističnemu kapitalizmu in socializmu. Pokazalo se je tudi, da v Avstriji še živi katoliško ljudstvo. Na shodu so razpravljali na glavnih zborovanjih o 4 velikih vprašanjih: o družini, šoli, cerkvenem življenju in dobrodelnosti, Zasnovali so načrte za prihodnost, ki naj jih uresničijo katoliške organizacije. Poudarjala se je posebno važnost verskega življenja za ljudstvo, družino in domovino. Zvezni kancler dr S e i p e 1 je rekel na shodu: »Če se snidemo z našim ljudstvom, dobimo spet moči in v nas zraste prenovljena zavest dolžnosti. Kajti to ljudstvo zasluži, da se zanje bojujemo z vsemi močmi, čeprav bi bil boj še tako hud.« .
Ob katoliškem shodu je imela Ljudska zveza 16. občni zbor. Zveza šteje 800.000 članov. Njen tisk je rodil bogate sadove. Gospodarske organizacije so zelo napredovale. Vsa znamenja kažejo, da bo mogla zveza prihodnja leta še z večjim uspehom voditi prosvetno in organizato-rično delo. Državni kancler je posebno hvalil enotno in smotreno delo zveze.
Škofje so v začetku 1. 1924 izdali skupni pastirski list, v katerem govore o dolžnostih do katoliške cerkve.
V	Avstriji deluje uspešno Avstrijska ljudska straža, ki se bojuje za trezno in nravno življenje ljudstva.
Amerika,
V	Severni Ameriki je katoliška organizacija, imenovana Kolumbovi vitezi, ki je ustanovljena posebno proti prostozidarjem. V Združenih državah jih je okoli 800.000. Imajo nad 350 bolnišnic, ustanavljajo prosvetna društva, zadruge, pospešujejo tisk itd. Avgusta 1. 1924 so zborovali v Montrealu, kjer se jih je sešlo
20.000. Cerkvi so že veliko koristili, Bojujejo se tudi proti tajni družbi, ki se skriva pod imenom Ku Klux-Klan in je požgala več katoliških zavodov in cerkev. Zato so Kolumbovi vitezi ustanovili za vsako župnijo bianitelje, da varujejo bolnišnice, cerkve in šole.
Katoličani Združenih držav darujejo veliko v dobre namene, samo 1. 1922 75 milijonov dolarjev. Toliko so nabrali večinoma med delavci. Mnogo so darovali za stradajočo Rusijo. Zborovanju vseh škofov Združenih držav jeseni 1. 1923 je sv, oče poslal pismo, v katerem jih prosi, naj vernikom priporočajo dobrodelnost.
Avgusta 192.3 so imeli v Clevelandu ameriški Slovenci prvi katoliški shod. Priprave je vodila Katoliška Jednota. Udeležilo se ga je okoli 10.000 Slovencev iz
vseh krajev. Zborovalce je pozdravil tudi mestni zastopnik, ki je naglašal, da so Slovenci zvesti veri in novi domovini. Katoliška Jednota je pristopila kot članica k centralni cerkveni in prosvetni organizaciji ameriških katoličanov, ki je najmočnejša svetovna katoliška organizacija.
V kratkem presledku so umrli trije mladi slovenski duhovniki: 30. okt. 1922 Jožef Tomšič, rojen 1. 1868 v Šmartnu pod Šmarno goro; 30. nov. 1922 Pavel Dev, rojen 1. 1887 na Rečici ob Paki, in 6. jan. 1923 Anton Sojar, rojen 1. 1881 v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Poleti 1923 je bilo v Združenih državah 95 slovenskih duhovnikov, 62 šolskih sester sv. Frančiška, nekaj tudi be-nediktink in dominikank. Župnija sv. Štefana v Chicagi je 3. jun. 1923 obhajala slovesno 25letnico ustanovitve.
Pesmi zadovoljnosti.
i.
Dalja, dalja, kje je sreča? Ni zlato za dekle moje — V širni dalji sreče ni...	kdo bi v svili v cerkev šel!
Dom moj, dom moj, ti si sreča, bela peča, svetla ruta, kdor te ljubi, mu \zbisti... pa sem jo za ženko vzel.. .
Borna koča tam med drevjem, ko palača se mi zdi — tam se v sreči oče, mati, veselita lepih dni...
Oj ti gruda, trda gruda, kakor mati se mi zdiš: jaz sem v dalji, temni dalji, ti za mano se solziš ...
II.
Pa se vrnem zopef k tebi, ti ljubezen vso mi daš, pa da sem te stokrat žalil, ljubeznivo se smehljaš ...
Poljska gruda, usliši vselej moj iskreni, verni klic: mnogo ustec bo odprtih, malo delavnih ročic . ..
Zato, Bog Oče, daj poguma
in moči, daj vsega, kar mi treba je do konca dni:
III.
ljubezni polno mero, zadovoljnost,
solz ne daj! — a daj mi še v bridkosti polnih urah nasmehljaj! — — —
Pa zemlja mi nebo postane
v blesku vsem. Nad njim bo Tvoja roka čula, mi bomo duše v njem ...
IV.
Zdaj le se bliskaj, žarna dalja, ne bo me zvabil več tvoj sev, preveč jo ljubim, poljsko grudo, prelep, prečuden je njen spev.
Oj borna koča, oče, mati in ženka, deca, sreča v nji! . . . Spoznanje le sem v dar prinesel, pa smo si grad postavili---
Fr. Bevk.
Katoliški misijoni.
Prof. dr L Ehrlich.
isijonsko gibanje se širi vedno bolj in bolj po vojni. Napočila je prava misijonska spomlad. Mlad i n a na vseučiliščih m srednjih šolah se navdušuje za plemenito misijonsko delo! Fosebno veje nov misijonski duh med ameriško mladino. Dijaki Združenih držav so ustanovili »misijonsko križarsko vojsko«, ki šteje v Ameriki že 250.000 dijakov! K tej križarski vojski pristopajo že tudi dijaki v Španiji, Italiji, Nemčiji. 9. avg. 1923 je imela misijonska križarska vojska v Daytonu (v Združenih državah) svoj IV. kongres in 1500 novih »vitezov« v belih haljah in z rdečim križem na prsih je bilo sprejetih. Letos bo V. kongres v Cincinatiju.
V	E v r o p i se širi posebno misijonska duhovniška zveza po vseh deželah, poleg nje pa Družba za širjenje vere. Misijonsko gibanje zajema vedno bolj široke plasti ljudstva in zato uspevajo povsod misijonske prireditve.
Holandska je imela 1. 1923 štirideset misijonskih razstav; nadalje tri misijonske tečaje po 2 do 8 dni. Samo štiri duhovna semenišča na Holandskem so nabrala za misijone tekom 1. 1923 14.420 ho-landskih goldinarjev (približno 120 tisoč francoskih frankov).
V	Belgiji je bila cela vrsta misijonskih praznikov; posebno je uspel misijonski teden v Antverpnu. V 23 cerkvah so 28. oktobra pridigovali misijonarji o misijonih. Kardinal Mercier in belgijski škofje so se udeležili; posebno sijajna je bila velika misijonska razstava.
V	F r a n c i j i se je vršil misijonski kongres meseca novembra.
Mednarodni dijaški kongres v Ino-mostu (v avgustu 1923) je sklenil, da morajo vse mladeniške organizacije praznovali posebno misijonsko nedeljo.
V	Š v i c i so bili trije misijonski tečaji, in sicer za gojenke višjih zavodov, za srednješolce in za duhovnike in bogoslovce.
Družba za širjenje vere, ki ima svoj sedež sedaj v Rimu, je nabrala 1, 1922/23 20 milijonov frankov, od teh je darovala Amerika sama polovico.
Iz misijonov.
Po vseh poganskih deželah, na Japonskem, Kitajskem, v Indiji, v Afriki, se širi po vojni nacionalno gibanje! Afrika Afričanom, Indija Indijcem, Japonska Japoncem itd. Narodi so se v svetovni vojni naučili od Evropcev rabiti moderna orožja in bi radi otresli jarem Evropcev. ■—
2	0, stoletje bo usodepolno za evropsko nadvlado v Afriki in Aziji, Pa to gibanje je tudi zelo nevarno za misijone! Z Ev-ropci bodo morali zapustiti tuje dežele tudi misijonarji! Zato je tolike važnosti, da se vzgojijo duhovniki domačini, ki bodo mogli ostati pri svojem ljudstvu.
V A f r i k i je zdaj poleg 100 milijonov paganov, 50 milijonov mohamedancev in
3	milijone katoličanov. Vsa Afrika je razdeljena na 112 misijonskih distriktov (okrajev) in danes oznanja okrog 2500 misijonarjev (med njimi 250 domačinov) evangelij Kristusov že po vseh delih Afrike. Vse to je delo zadnjih 50—60 let. Tri ovire se posebno pojavljajo v Afriki. Mohameda-n i z e m , ki se je začel širiti v Afriki v večji meri šele v 19. stoletju, je objel že 50 milijonov zamorcev! Obupni so klici misijonarjev na pomoč proti tej zmoti! Kar je mohamedansko, je zgubljeno! Zakaj se tako širi? Zamorec lahko živi vsem svojim prejšnjim strastem, samo da pri tem kliče boga Alaha v molitvi.
Usoda žene je druga ovira! Žena je sužnja! Oče ali brat ima pravico prodajati hčerko ali sestro! Saj dekleta tvorijo bogastvo hiše! Še danes se po velikem delu Afrike dekleta prodajajo v starosti 10—14 let v zakon tistemu, ki več ponudi. Dekle nima pravice ugovarjati. Iti mora in ne vidi več doma.
Suženjstvo še tajno in tiho cvete v Afriki. Toda krščanstvo razvija vedno mogočneje prapor enakosti in svobode in zdaj se začne v Afriki doba bogate žetve. Samo en zgled: Ob takozvani suženjski obali, kjer je kakih 500 misijonarjev umrlo v zadnjih desetletjih na rumeni mrzlici in drugih tropičnih boleznih, je danes že okrog 200.000 katoličanov in plemena Ašanti, Dahomejci, Fanti, ki so bila prej
najkrutejša, se danes spreobračajo trumo-ma h krščanstvu,
Indija šteje sedaj 3 milijone katoličanov. Toda 3130 duhovnikov (med njimi 1930 domačinov) ne zadostuje velikanskim potrebam! 320 milijonov ljudi je v Indiji in če bi danes nastopilo 10.000 novih misijonarjev pot v Indijo, bi ne bilo preveč! Odkod bodo prišli novi misijonarji?
Pri tem pa še delajo težkoče protestantski misijonarji. Tako n. pr. študira na katoliških višjih zavodih samo 5000 dijakov, dočim na protestantskih 50.000, — Sicer je izjavil H o p a 1 a , indijski protestantski pridigar, da so Indijci samo tako dolgo protestantski kristjani, dokler teče denar iz Evrope in Amerike, potem pa spet odpadejo, dočim je rimski katolicizem prodrl že v indijsko dušo.
Sv. stolica je imenovala v zadnjih letih več duhovnikov-domačinov za škofe, da bi tako polagoma izročila pastirstvo indijske cerkve domačinom.
Na Japonskem je strašen potres uničil več misijonskih postaj. A misijonarji upajo, da bo strašna nesreča privedla mnogo Japoncev v Kristusov hlev. Na Japonskem ni več kot okrog 80.000 katoličanov!
Budisti (domači pagani) so začeli veliko gonjo proti krščanstvu in širijo geslo: »Japonska Japoncem!«
Katoliški plemič Jamamoto je pokazal v parlamentu ministru in vladi katoliški katekizem, da so se mogli vodilni možje
sami prepričati, kaj uči katoliška cerkev o zvestobi do države. Napadi na cerkev in papeža so radi iega nekoliko ponehali.
Kitajska »republika petero barv« (Kitajska, Manžurija, Mongolija, Tibet, Turkestan) je v neprestanih revolucijah. Mnogoštevilne roparske tolpe ropajo in pustošijo deželo, vlada pa nima dosti moči in ugleda, da bi napravila red.
Kljub temu je za zdaj Kitajska najplo-dovitejša misijonska dežela! Zdaj štejejo katoličani 2,100.000 vernikov. Pa koliko tisoč misijonarjev bi moralo iti na Kitajsko, da bi mogli 400 milijonov paganov spreobrniti. Samo 1422 evropskih misijonarjev deluje na Kitajskem, dočim je 6000 tujih protestantskih pridigarjev.
Ko gledamo sirom sveta, se nam iz-vije iz prsi vzklik: Gospod, pošlji delavcev v svoj vinograd! Vzplamteti mora tudi ljubezen nas, Slovencev, do misijonov! Tudi mi smo dolžni kaj storiti za misijone, ko je nas Bog oblagodaril s pravo vero! Hvala Bogu: misijonsko gibanje se je začelo med nami lepo razvijati. Naši škofje so vpeljali Družbo za širjenje vere v naših škofijah in letos se je pridigovalo po številnih slovenskih cerkvah o misijonih. Tudi duhovniki so se združili v duhovniško misijonsko zvezo. Imeli smo prvi slovenski misijonski tečaj, dobili smo lepo misijonsko glasilo: Katoliški misijoni! Želeti je le še, da bodo dobili naši jugoslovanski misijonarji kmalu lastno misijonsko provinco med pagani.
Belokranjska.
Trije potniki so potovali, potujoči srečali devojko, srečali devojko lepo Maro, vsak jo z lepim darom je obdaril: Prvi dal ji šopek rožmarina, drugi dal ji jabolko rdeče, tretji dal ji z roke zlati prstan.
Prvi pravi: »Moja je devojka,« drugi trdi: »Moja je, ti molči,« tretji kolne: »Bogme, pred sodnika — on razsodi naj, čigava bodi!.,.«
Prišli so na sodbo pred sodnika: »Daj, razsodi nam, sodnik častiti! Skupaj kmo mi trije potovali,
potujoči srečali devojko, srečali devojko lepo Maro, vsak jo z lepim darom je obdaril. Prvi dal ji šopek rožmarina, drugi dal ji jabolko ideče, tretji dal ji z roke zlati prstan — daj, razsodi nam, čigava bodi!« —
Sivo brado si sodnik pogladi, modro se nasmehne proti nebu, potnikom takole odgovarja: »Rožmarin se dajij ob slovesu, jabolko se daje za plačilo, v zakon pa se daje z roke prstan — kdor ji prstan dal, njegova bodi!«
Leopold Turšič.
Zivinorejčeva domača lekarna
Sestavil živinozdravnik F r. Č e r n e.
Kmetje v Sloveniji imajo svoj najvažnejši dohodek v živinoreji. Res je, da so gospodarji, ki imajo lepe gozdove in dobre vinograde, navadno bolj trdni v svojem gospodarstvu kakor njihovi manj srečni tovariši, katerih edini dohodki so v polju in živini; vendar se pa v splošnem vidi, da je za srednjega in manjšega posestnika vprav živinoreja najvažnejša pridobitna kmetijska panoga. Vse vrste živinoreje, naj bo že konjereja, govedoreja, prašičereja, perotninarstvo i. dr., donašajo, čeprav ne vedno sijajne, vendar pa vsaj kolikor toliko primerne dohodke, toda le tedaj, če ume posestnik prav gospodariti in če ima tudi srečo pri svojem gospodarstvu. Prav gospodariti z živino nas uči umna živinoreja. Dober gospodar skuša rediti v svojem hlevu čim boljšo, povsem zdravo, res po-rabno in koristonosno živino, kar se mu bo pa posrečilo le tedaj, če se bo seznanil z nauki umne živinoreje, če bo prebiral knjige o živinoreji, poučne spise v strokovnih listih, se zanimal za strokovna zborovanja in predavanja, posebno pa tudi, če bo opazoval vestno svoje lastno gospodarstvo in pa gospodarstvo svojih sosedov. Kdor pridno opazuje razna gospodarstva, izsledi vzroke dobrega uspevanja živine in opazi korenine slabe reje in raznih nesreč pri živini. Umen gospodar pa mora doseči uspehe pri živini s čim manjšimi stroški, gospodariti mora res gospodarski, ne sme n. pr. tratiti krme in ne sme razmetavati denarja za nepotrebne stvari, kakor so razne redilne štupe in praški, ki koristijo prav malo ali nič ter donašajo dobiček največkrat le trgovcu, ki zna s spretnimi besedami tako blago priporočati in vsiljevati skrbnemu živinorejcu, ki rad kaj žrtvuje v upanju, da mu bo uspevala njegova živina bolje. Pri vsej skrbi, ki jo ima gospodar za svojo živino, se pa dogajajo vendar nesreče in bolezni med živino, ki ogražajo iahko celo gospodarstvo in na-pravljajo resne skrbi gospodarju in njegovi družini. Kadar se pojavi bolezen v hlevu, je dostikrat gospodar prestrašen, gospodinja potrta, ostala družina brez glave in nihče ne ve, kaj naj bi se storilo, da bi res koristilo in pomagalo. V tej zmedi hočejo
žival čim hitreje ozdraviti in v ta namen bašejo v žival velike množine najrazličnejših zdravil, ki pa pogosto nič ne koristijo ali pa celo škodujejo. Ko so z zdravili, kar jih je doma, pri kraju, pa pridejo sosedje, ki vedo tudi še vsak nekaj dobrih stvari, tako da je inarsikaterikrat res pravi čudež, ako vsa ta takoimenovana zdravila živali ne uničijo.
Kedar nam žival oboli, ohranimo si mirno kri in preiščimo žival mirno in brez razburjenja, kaj ji je prav za prav in kje tiči vzrok obolenja? Pri težjih boleznih ne bo mogel gospodar sam dognati bolezni in bo moral pač poklicati živinozdrav-nika, ki bo ugotovil vrsto bolezni in odredil vse potrebno za zdravljenje živali. Zgodilo se bo tudi, da bo spoznal živinozdravnik, da je le malo ali pa nič upanja, da bi žival ozdravela in v takem slučaju bo pač nasvetov al, naj se iival čimprej zakolje, še preden je preveč shujšala in dokler je meso še užitno. Zapomniti si moramo tudi, da živalskih kužnih bolezni sploh ne sme nihče zdraviti razen živinozdravnika. Ako oboli torej goveja živina na slinavki (parkljevki), vraničnem prisadu, šumečih bulah, dalje prašič na rdečici ali svinjski kugi, konj na smrklju ali garjah, ovce na kozah, perotnina na perotninski koleri ali na kugi, potem psi in druge živali na steklini, mora gospodar ali pa tisti, ki je opazil tako sumljivo obolenje, to takoj naznaniti pri občini in občina sporoči to višji politični oblasti fokrajnemu glavarstvu). Uradni živinozdravnik, ki pride nato v okužen kraj, odloči, kaj naj se zgodi z obolelimi živalmi, in odredi, če se smejo zdraviti in kako se morajo zdraviti.
Pri vsaki bolezni in pri vsaki nezgodi je potrebno, da se pomaga živali takoj. Čim dlje časa traja bolezen, tem nevarnejša lahko postane in težje jo bo ozdraviti. Dolgo bolna žival nam tudi dolgo ne bo dala užitkov, mleka, dela itd. ter bo shujšala in opešala. Pri večini bolezni je pravilna in dobra pomoč v prvem času obolenja ali nezgode največjega pomena in od prve pomoči odvisi ves nadaljnji potek bolezni in dostikrat tudi življenje živali. Previden gospodar mora biti vedno kolikor
toliko pripravljen na razne nezgode in bolezni pri živini in slabo bi bilo zanj, če bi ga doletela nesreča povsem nepripravljenega, Ker nesreča nikdar ne počiva, naj bi imel skrben gospodar vedno pripravljeno kolikor mogoče dobro zbirko potrebnega orodja in najpotrebnejših zdravil za prvo pomoč in zdravljenje. Vse to orodje, zdravila in druge pripomočke naj ima gospodar shranjene na primernem, priročnem kraju in vse to skupaj naj tvori njegovo domačo lekarne za živino.
Orodje za prvo pomoč.
V vsaki kmečki hiši naj bi imeli nekaj najbolj potrebnega orodja za prvo pomoč pri nezgodah pri živini; ako pa že ni mogoče, da bi imel vsak gospodar sam vse najpotrebnejše pripomočke, naj bi jih imela pa vsaj vsaka vas ali zadruga za vse člane, tako, da bi jih dobil v potrebi lahko vsakdo takoj, bodisi pri občini ali pa pri sosedu, Najbolj potrebno orodje navedemo v sledečem odstavku.
Toplomer (maksimalni termometer) rabimo za merjenje telesne vročine pri živalih in pri ljudeh. Za merjenje telesne vročine je prikladen le takozvani maksimalni toplomer, ki se razlikuje od drugih toplomerov posebno po tem, da so na njem zaznamovane le one stopinje, v katerih se giblje telesna toplota, torej stopinje od 35 do 42" po Celziju. Telesna toplota je malokdaj nižja od 35° ali pa višja kol 42"; če prekorači toplota katero izmed teh dveh mej, je to vedno prav slabo znamenje za zdravje in življenje živali. Navadna, pravilna telesna toplota je pri zdravem konju 37'5° do 38°, pri goveji živini 38' do 39°, pri ovcah 39 5° in pri prašičih 39'5°. Ako pokaže toplomer višjo telesno toploto kot je navadna pri dotični vrsti živali, je to znamenje, da je dobila žival vročino ali groznico, kar je največkrat začetek kakega nevarnega vnetja, n. pr. vnetja možgan, pljuč, črevesa ali pa tudi začetek nevarne kužne bolezni, n. pr. rdečice pri prašičih. Kadarkoli se telesna vročina živali znatno zviša, je potrebno, da se takoj natančno spozna in dožene bolezen in da se takoj prične s pravilnim zdravljenjem in gospodar naj ne pozabi poklicati v takem slučaju takoj veščega strokovnjaka zaradi natančne preiskave in zdravljenja živali.
S toplomerom merimo pri živalih toploto na ta način, da utaknemo živali dobro
očiščen, oslinjen ali pooljen toplomer počasi in prav previdno brez vsake sile v zadnje črevo; v črevesu držimo toplomer nekaj minut, na kar ga vzamemo zopet ven in pogledamo nato, do katere stopinje se je dvignilo v toplomeru živo srebro. Ko smo dognali na ta način višino telesne toplote, očistimo toplomer in ga položimo, če le mogoče, za nekaj časa v kako razku-ževalno raztopino (n. pr. lizolovo vodo), da ga razkužimo. Dobro razkuženje toplomera je posebno potrebno, ako gre za nalezljive ali kužne bolezni, kajti z nezadostno razkuženim toplomerom bi prenašali prav lahko bolezen iz ene živali v drugo. Zapomniti si moramo še, da ne smemo toplomera, ki je namenjen samo za merjenje telesne vročine, nikdar vtikati ali polagati v vrelo vodo, ker bi ga s tem takoj popolnoma pokvarili. Pred vsako novo uporabo zamahnemo s toplomerom par-krat po zraku, da spravimo s tem živo srebro, ki morda še tiči od prejšnje uporabe v ienki cevi. v spodnji del toplomera, katerega vtikamo v črevo.
Požiravna cev se rabi za odstranjevanje plinov (vetrov), ki se zbirajo pri hudem napenjanju v vampu goveje živine in ki spravljajo radi svoje množine življenje živali v resno nevarnost. Požiravna cev je precej draga priprava in njena uporaba je težja kot raba trokarja, ki nam služi pri napenjanju prav tako dobro in ki je poleg tega tudi mnogo cenejši. Zaradi mnogo-stranskih priporočil pa imajo že v mnogih krajih živinorejci požiravne cevi in zato bo pač dobro, če povemo na tem mestu, kako se naj rabi požiravna cev, da nam bo res koristila. Mnogokrat trdijo ljudje, da s požiravno cevjo ni mogoče rešiti napete živine, vendar pa to ni res; kajti s požiravno cevjo se pomaga ne le dobro, ampak tudi prav hitro, seveda pa le tedaj, če se pravilno postopa pri tem poslu. Kadar se žival hudo napne, vzamemo požiravno cev in jo najprvo namažemo z oljem ali mastjo, da postane bolj gladka; nato postavimo napelo žival tako, da stoji s sprednjim delom telesa precej više kot z zadnjim delom, primemo in držimo žival dobro, da se ne more preveč braniti in gibati, odpremo gobec na široko, potisnemo požiravno cev skozi gobec nad jezikom v požiravnik in skozi požiravnik v vamp, kjer so nabrani vetrovi. Ako je v požiravni cevi še prožna šiba, moramo to sedaj potegniti iz cevi,
da ne ovira odhajanja vetrov iz vampa. V najkrajšem času odidejo vetrovi skozi požira vno cev iz živali ven; žival sama nima pri tem niti najmanjših bolečin in je rešena v najkrajšem času. Paziti moramo pri tem posla zlasti na to, da ima žival gobec dobro odprt in da ne zaidemo s cevjo med zadnje zobe Zato se navadno vlaga živali v usta lesena priprava, ki ima na sredi luknjo, skozi katero napeljemo cev in ki je tako pred zobmi varna.
Trokar je pri nas že precej znan kot izvrstno orodje za pomoč pri napenjanju goveje živine in ovac; kupiš ga lahko pri »Kmetijski družbi s v Ljubljani in pa tudi v vsaki boljši trgovini z železnino. Pravočasna raba trokarja reši živali življenje tudi pri najhujšem napenjanju in nima ni-kakih slabih posledic za zdravje živali. Ravnanje s trokarjem je prav lahko, pomoč vedno gotova in zato naj se ne odlaša nikdar predolgo z vbodenjem trokarja, posebno če opazimo, da postaja napenjanje opasno. Trokar zabodemo živali na levi strani telesa v napeti vamp z močjo, da takoj prederemo močno kožo. Najboljše in pravo mesto za vbadanje trokarja je tam, kjer je vamp najbolj napet, to je na levi strani, navadno eno ped od križa in eno ped od kolčnih [črevesnih) kosti. Trokar potisnemo v smeri, kakor če bi hoteli priti s konico (špico) trokarja vprav v sredino trebuha, in ko trokar ne more več dalje, potegnemo iz trokarja bodalce, na kar odide skozi trokarjevo cev, ki je ostala v vampu, takoj toliko plinov (vetrov), da je žival naenkrat izven vsake nevarnosti. Če se zamaši morebiti trokarjeva cev s krmo iz vampa, potisnemo zopet bodalce v cev in porinemo na ta način krmo iz cevi v vamp. Trokar pustimo v vampu toliko časa, da vidimo, da je ponehalo zbiranje plinov.
Lijak in gumijeva cev je za zdravljenje mnogih bolezni prav potrebna priprava. Dober je vsak čist lijak iz pločevine, kakršnega rabimo za nalivanje tekočin v steklenice in sode; na ta lijak nataknemo P/2 metra dolgo gumijevo cev, kakor jo rabimo za pretakanje vina. Ta preprosta priprava nam služi za izpiranje ran, potem za vlive v zadnje črevo pri zaprtjih, pri boleznih v trebuhu in črevesu (posebno pri klanju, koliki), dalje za vlive v maternico (telečnjak, žrebedščak, prašičjak), ki so potrebni pri zaostalem trebilu, ter pri
vnetju in drugih boleznih v maternici. Vlivi v črevo ali maternico so pogosto prav važni za ozdravljenje marsikatere bolezni, vendar pa učinkujejo dostikrat le tedaj, če se večkrat ponavljajo. Poklicani živinozdrav-nik odredi, kako in kolikokrat se morajo vlivi ali izbrizgavanja vršiti, gospodar sam pa mora skrbeti 1.a to, da se res točno in pravilno izvrše, ako hoče, da mu ozdravi žival. Vlivi v maternico so posebno potrebni po težkih storjatvah, dalje ako se pravočasno, kmalu po porodu ne odpravi trebilo (posteljica) in če se pričenja vnetje maternice, potem pri jalovosti krav itd. Živinozdravnik ne more opraviti sam vseh številnih vlivov in za to jih mora izvršiti gospodar natanko po dobljenih navodilih. Samo po sebi je umevno, da se mora lijak in gumijeva cev prav dobro oprati in osna-žiti pred in po vsaki uporabi, in sicer s kako razkuževalno tekočino (lizolovo vodo), kajti sicer bi zanesli prav lahko v obolele in tako občutljive dele, kot so čreva in maternica, razno nesnago in kužne snovi, ki bi povzročile še kako novo in nevarno obolenje ali pa celo zastrupljenje krvi in živali. Osnaženo gumijevo cev namažemo pred vsako porabo z oljem ali pa s čisto mastjo.
Upogljiva šiba ali palica je potrebna za odstranjevanje raznih trdih stvari, ki so obtičale goveji živini v požiravniku. Večkrat se zgodi, da zaide goveji živini kaka trda stvar, n. pr. cel krompir, jabolko ali kaka druga slična stvar, v požiravnik in se zapiči tam tako močno, da je ne more spraviti žival sama ne naprej in tudi ne nazaj. Če se taka stvar ne odstrani pravočasno iz požiravnika, pomeni to vedno veliko nevarnost za življenje živali. Z vlivanjem olja in z rahlim pritiskanjem na obtičalo stvar, ki jo vselej otipamo skozi kožo na vratu, se dostikrat posreči potisniti dotično stvar ali navzdol v vamp ali pa navzgor v grlo in gobec, kjer se lahko zagrabi z roko in odstrani. Dostikrat je pa v takem slučaju mogoče pomagati le na ta način, da se potisne z upogljivo šibo obtičala stvar v vamp. Tako šibo naj bi imel pripravljeno vedno vsak živinorejec, da bo mogel v potrebi takoj pomagali. Tako šibo naj gospodar napravi iz močne, dobro upogljive veje (najbolje vrbove) in naj gleda, da bo šiba dolga vsaj poldrugi meter in nad en centimeter debela. Šiba se mora nato prav dobro ogladiti, da ne ranijo pri vtikanju njene grče in izrastki zelo občut-
ljive požiravnikove kožice; tisti konec šibe, ki ga vtikamo v požiravnik, obve-žemo s platneno krpico. Pred porabo na-mažemo še vso šibo in krpico z oljem. Kadar hočemo s tako pripravljeno šibo odstraniti kako obtičalo stvar iz požiravnika, vlijemo najpoprej v žival nekoliko olja, držimo žival močno, odpremo ji na široko gobec ter potisnemo šibo čez jezik v požiravnik. Ko zadenemo s šibo na obtičalo stvar, pritiskamo nanjo z rahlimi sunki toliko časa, da jo potisnemo v vamp in s tem žival rešimo.
Kako dajemo živalim zdravila?
Preden damo oboleli ali ponesrečeni živali zdravilo, moramo vedeti, kakšno bolezen ima prav za prav žival, kajti dajanje zdravil tja v en dan na slepo srečo, brez poprejšnje temeljite preiskave in brez pravilne ugotovitve bolezni, nima nobenega smisla in lahko več škodi kot koristi; dostikrat obremenjujeio razna težka zdravila, ki jih dajejo ljudje, le želodec in prebavila živali. Kadar ugotovimo bolezen kolikor mogoče natanko, preudarimo, kako bomo najbolje pomagali živali, kakšno zdravilo ji bomo dali, kakšno množino zdravila bomo vzeli in na kakšen način bomo spravili zdravilo v žival, da bo učinkovalo v njej čim bolje in čim hitreje. Ni vseeno, v kaki obliki se dajejo zdravila, kajti znano je, da n. pr. tekoča zdravila učinkujejo hitreje kot trda, n. pr. praški, korenine in slična. V prav nujnih slučajih bo torej bolje, če bomo dali zdravilo v tekoči obliki, čeprav je pa navadno pametneje in pripravneje, če se da zdravilo v trdi in ne tekoči obliki. Notranja zdravila dajemo živalim v oblik i praška, svaljka ali cmoka, trde pile, vliva in vbrizgavanja, vnanja pa v obliki mrzlih in gorkih obkladkov, kašnatih obkladkov ali mečil, mazil in kopeli.
Praški ali štupe se dajejo najlaže; prašek se kar pomeša v primerni množini med krmo, doda se navadno še nekoliko otrobov, nato se poškropi vse skupaj z vodo in premeša. Krma z zdravilnim praškom pomešana naj se da pred drugo krmo, dokler je še žival lačna in radi tega ne izbira v krmi. Praškom se doda lahko še malo soli in tako pripravljeno zdravilo pojedo prav radi konji in goveja živina; prašiči žro rajši take praške, ki so pomešani v mleku. Praški se dajejo torej živini na prav lahek način, vendar pa dostikrat ni mo-
Koledar 1925.
goče spraviti v žival zdravila v obliki praška. Prašek v krmi pojedo živali le tedaj, če imajo še kolikor toliko dober tek in pa če nima prašek kakšnega posebnega in nenavadnega okusa in vonja. S praški tudi ne kaže poskušati zdravljenja pri težkih boleznih, ki imajo navadno nagel potek.
Svaljki so najnavadnejša in najzanesljivejša oblika za dajanje zdravil. Če se daje zdravilo v obliki svaljka, dobi žival gotovo določeno in potrebno množino zdravila v se, medtem ko se od praška navadno mnogo raztrese in izgubi. Svaljek napravimo, če vzamemo zdrobljeno zdravilo, ga zmešamo z moko in vodo in nato vse skupaj gnetemo, da postane mehko testo. Da dobi svaljek boljši okus, primešamo lahko še malo soli ali pa medu. V obliki svaljka dajemo posebno soli in pa taka zdravila, ki imajo neprijeten vonj in okus. Kadar hočemo dati svaljek večji živali, se postavimo na desno stran glave, s^žemo živali z levo roko v gobec na levi strani, primemo za jezik in ga potegnemo na levi strani iz gobca, z desno roko pa namažemo svaljek, katerega imamo pripravljenega na večji žlici ali na slični pripravi, živali na vrh jezika in nato spustimo jezik; glavo bolne živali držimo toliko časa privzdignjeno, da požre žival svaljek. Precej težko se dajejo svaljki prašičem, posebno velikim in upornim. Najlaže gre še, če pritisnemo prašiča k steni in ga dobro primemo za ušesa, nakar mu odpremo s pripravnim, gladkim lesom gobec ter namažemo svaljek na jezik; pri tem delu pa ne smemo nikdar držati prašiča za jezik.
Pile Ipilule, pilne) rabimo pri nekaterih konjskih boleznih. Pil ne moremo sami delati in jih dobimo le v lekarni na živino-zdravniški recept. Pile se dajejo le takrat, če se hoče spraviti v konja prav natančna množina kakšnega posebno močnega zdravila, ki mora takoj učinkovati. Pile so trde, podolgovate, 2 cm debele in 5 cm dolge in se dajejo živali vedno le cele. Kadar dajemo konju pile, se postavimo prav tako kot pri dajanju svaljka in ravnamo istotako. Paziti moramo, da porinemo pilo daleč na jezik in da ne pride konju med zobe* ako pride med zobe, jo konj gotovo zgrize in spravi iz gobca zaradi zoprnega okusa, ki ga pile največkrat imajo. Goveji živini in prašičem pa sploh ne dajemo zdravil v obliki pil.
5
Vlivanje zdravil je na mestu takrat, kadar hočemo, da delujejo zdravila čim hitreje. Pri vlivanju se izgubi vedno pre-. cejšen del zdravila in to zaradi tega, ker živali ne trpe rade vlivanja in izpuste iz gobca vlito tekočino, če le morejo. Ker se branijo živali zoper vlivanje, moramo rabili doslikrat silo, kar pa ima lahko prav zle posledice; pri nasilnem vlivanju zaide namreč prav lahko del vlite tekočine v sapnik in v pljuča. Zaradi tega vlivamo zdravila le v najbolj nujnih slučajih. Vlivamo navadno žganje, razne raztopine, čaje in kuhavine; vsako tako tekočino moramo pred vlivanjem dobro precediti, da ne ostanejo v njej razni praški. Zdravila vlivamo ie pri zelo hudih boleznih, na primer pri konjski koliki, zapiranju vode, vnetjih v črevesu itd. Za vlivanje zdravil so najbolj porabne močne, debele steklenice z močnim vratom. Z zdravilno tekočino napolnjeno steklenico potisnemo živali od strani v gobec na mestu, kjer ni zob, in vlivamo nato prav po malem, požirek za požirkom, da se ne bi zaletelo živali in da ne bi prišlo kaj v sapnik in pljuča. Med vlivanjem držimo glavo živali pokonci in visoko, vendar pa moramo takoj izpustiti glavo, ako bi se začela žival prehudo braniti ali pa, če bi pričela kašljati. Če namreč zaide živali nekaj tekočine v sapnik, to tekočino žival navadno še vedno lahko izkašlja, če spustimo takoj glavo in damo s tem živali prostost, da si pomaga sama. Ako drži žival tekočino v gobcu, čakajmo mirno, pogladimo jo po vratu in šele, ko čutimo, da je žival požrla, vlivajmo dalje. Nikdar ne držimo živali za jezik in nikdar ne ravnajmo sirovo z živaljo med vlivanjem. Nevedni ljudje vlivajo dostikrat zdravila skozi nosnice, toda to je skrajno nevarno, kajti med vlivanjem skozi nosnice se zaduši lahko žival takoj ali pa dobi tako težko pljučnico, da pogine prav gotovo za njo. Prašičem sploh ne kaže vlivati zdravil; prašič se brani namreč še huje kot druge živali in med njegovim cviljenjem in kruljenjem zaide prav lahko precejšen del zdravila v sapnik; ako se pa že mora prašiču vlivati, naj se dobro prime in naj se vliva po žlici, nikdar pa ne iz steklenice.
Vbrizgavanje (klistire) izvršujemo z lijakom in gumijevo cevjo, kakor je bilo že poprej omenjeno Vbrizgava se največkrat pri zaprtju, posebno pri konjski ko-
liki (klanju v trebuhu), potem pa tudi pri raznih boleznih v črevesu in mehurju. Za vbrizgavanje v zadnje črevo vzamemo veliko množino mlačne vode (najmanj 5 litrov), nastržemo vanjo mila, dodamo pest soli in, če mogoče, še nekoliko kuhavine od tobaka. Če so v črevesu krči ali pa če se zapira voda od krčev v mehurju, vbrizgavamo kamilični čaj v večji množini. Paziti moramo, da vbrizgana tekočina ni prevroča, pa tudi ne premrzla; le pri prav hudem zaprtju ali pa pri vnetju možganov se lahko vbrizgava tudi bolj mrzla tekočina. Pred vbrizgavanjem pooljimo gumijevo cev in jo vtaknemo s previdnim vrtanjem in poolieno roko kolikor mogoče globoko v črevo, nato vzdignemo lijak visoko in vlivamo vanj tekočino; pri tem delu pazimo še zlasti na to, da ne ranimo z roko in nohtovi nežne črevesne kože (sluznice).
Mrzli obkladki se napravljajo pri svežih vnetjih, da se ustavi čimprej vnetje posameznih telesnih delov. Taki obkladki so potrebni zlasti pri vnetjih na nogah, če se vname koža pokostnica ali pa kite radi udarcev ali pa od prenapornega dela. Ako hočemo napraviti mrzel obkladek, vzamemo ruto ali pa kos vreče, žakljevino ali kaj sličnega in namočimo to v mrzli vodi, kateri dodamo lahko tudi nekoliko soli ali pa jesiha. Še boljši so obkladki, ki se napravijo s svinčeno vodo, katero dobimo v lekarni. Mrzel obkladek ovijemo okoli vnetega telesnega dela in ga obnovimo, kakor hitro opazimo, da postaja suh in vroč. V začetku pljučnice so zelo koristni mrzli obkladki okoli prsi, ki jih napravimo z velikimi v mrzli vodi namočenimi rjuhami.
Gorke ali kašnate obkladke polagamo na trde otekline, da čim hitreje dozore, se omehčajo in zgnoje. Največkrat naprav-Ijamo te obkladke pri oteklinah (bulah) od smolike in pa pri vnetju vimena. Gorek obkladek napravimo tako, da vzamemo suho stolčeno zelišče, razne cvetice (posebno kamilice), semena, otrobe aH zdrobljen kruh in vse to oparimo z vročo vodo ter pritrdimo na obolelo mesto; posebno dobri so gorki obkladki iz kuhanega lanenega semena ali pa gorčične moke. Taki obkladki mehčajo oteklino in lajšajo bolečino ter so veliko boljši in seveda tudi snažnejši, kakor pa obkladki s kravjimi odpadki, kakršni so pri nas precej v navadi. Tudi obkladki z ilovico so dobri, vendar je pa treba
pri teh gledati na to, da so vedno vlažni in da se ne izsuše.
Mazila rabimo precej pogosto za zdravljenje domačih živali; mazila, ki močno učinkujejo, se dobe navadno le v lekarni, ker ima le lekarna taka zdravila, ki so potrebna za sestavo močnih mazil. Pred porabo zdravila moramo dotično mesto, na katero hočemo vdrgniti mazilo, očistiti, dobro posušiti in če je na tem mestu preveč dlake, jo moramo postriči, da bo mazilo učinkovalo lahko dovolj globoko. Pri rabi ostrih mazil pazimo, da vdrgnemo mazilo le na bolno mesto in da ne pride tako mazilo tudi na zdravo kožo; najlaže zabranitno to, če namažemo kožo okoli obolelega mesta z navadno mastjo.
Kopeli napravljamo bolnim živalim le malokdaj, največkrat kopljemo živalim noge. Bolno nogo postavimo v prostorno posodo, v kateri je mrzla ali pa topla voda, kakor je pač potreba; pri boleznih s hudimi bolečinami v kopitu ali parkljih, pri spah-njenih udih, pri vnetju kit in sličnih boleznih so take kopeli prav koristne; vendar pa pri teh boleznih navadno že zadostuje, ako obolele in vnete deie pridno polivamo ali pa škropimo z mrzlo vodo; taki polivi hlade, manjšajo bolečino in povzročajo hitrejši dotok krvi.
Pri zdravljenju bolezni pa ni le to važno, da se zdravi pravilno in da se dajejo prava zdravila, ampak gledati moramo v prvi vrsti na to, da se z bolno živino pravilno ravna. Kakor hitro opazimo, da ni žival povsem zdrava, ne rabimo je več za delo, privoščimo ji čim več miru in skrbimo, da bo imela prav dobro nastlano. Ako pokaže pri preiskavi bolne živali toplomer višjo telesno toploto kot je pravilna za isto vrsto živali, ne dajajmo ji več zrnja, ampak le poškropljene otrobe, dobro seno, travo ali pa drobno narezano repo. Če se zboljša stanje živali, je še dolgo ne smemo rabiti za delo v isti meri kot poprej, ko je bila zdrava; počakati moramo, da izginejo vsi sledovi bolezni, in potrpeti je treba, dokler ne dobi žival nazaj vseh svojih telesnih moči. Prav tako bodimo tudi pri krmljenju vpravkar ozdravele živine previdni; ne krmimo je tako kot povsem zdravo žival, ampak prehajajmo le polagoma k običajni in močni krmi, da se okrepča žival stopnjema in dobi tako svojo prejšnjo moč in popolno zdravje. Če se pa prenaglimo in ne upoštevamo, da je vsaka
žival po prestani bolezni še dolgo šibkejša ter za vsak škodljiv vpliv občutljivejša in dovzetnejša, se bolezen lahko povrne; ponovilo obolenje je pa vselej silnejše in nevarnejše kot prvo.
Domača zdravila.
Ako nam obole živali, ne zadostuje, da vemo, kako je treba pomagati v prvi sili, ampak potrebno je tudi, da imamo takoj pri roki vse potrebne pripomočke in zdravila. Pri nas raste mnogo rastlin, deloma divjih, deloma domačih po vrtovih, ki imajo v sebi veliko zdravilno moč. Umen gospodar zbira ta zelišča in jih ima vedno pripravljena za slučaj potrebe. Zbiranje ali pa gojenje takih zelišč ne stane mnogo truda; glavno je, da jih ima gospodar zbrane, dobro shranjene in da ve, kako se morajo uporabljati. Pomisliti moramo tudi, da prihranimo mnogo denarja, ako zbiramo sami zdravilna zelišča, kajti taka zelišča so precej draga, ako jih moraš kupiti v lekarni. Med zdravilnimi zelišči je precej takih, ki imajo v sebi hud strup; teh pa v tem odstavku ne bomo omenjali, ker je pač bolje, da dobivamo nevarna zdravila le iz lekarne, kjer jih pripravijo pravilno in tako, da ne morejo škoditi, ampak le koristiti.
Pri nabiranju zdravilnih rastlin moramo gledati predvsem na to, da jih naberemo v pravem času; kajti pri nekaterih rastlinah ima v sebi zdravilno moč cvetje, pri drugih pa listje, steblo, skorja, plod ali pa korenine. Pri nabiranju zdravilnih rastlin pazimo tudi na to, da zberemo najlepše rastline in jih posušimo na toplem, zračnem in čistem prostoru, kjer ni preveč solnca. Posušene rastline shranimo cele ali pa zre-zane in zdrobljene na primernem prostoru, in sicer tako, da se ne morejo pomešati med seboj ali pa z drugimi stvarmi. Vsako rastlino shranimo posebej v primerni posodi in na vsako posodo napišemo natančno, kaj se hrani v njej. Napis na vsaki posodi je zelo važen, ker človeški spomin ni vedno zanesljiv, dostikrat vara človeka tudi vid ali voni, vsaka zmota pri uporabi zdravil bi pa postala lahko škodljiva. V teln odstavku bodo našteta tudi nekatera taka zdravila, ki si jih ne moremo zbrati sami, ampak jih moramo kupovati v lekarni.
Ker so pa ta zdravila zelo koristna in potrebna, naj jih kupi gospodar, da jih bo imel vedno pripravljena. Ni pa potrebno, da naberemo ali kupimo vsa v tem odstav-
ku navedena zdravila; kajti mnogo različnih zdravil učinkuje na precej enak način. Vsak naj si izbere izmed njih ona, ki se mu zde po lastnem preudarku najbolj primerna in potrebna. Vso domačo lekarno si uredi lepo na suhem, zračnem prostoru, kjer ni prahu. Zdravila delujejo različno. Mi imamo zdravila, ki zmanjšujejo telesno vročino, potem zdravila, ki poživljajo delovanje srca, želodca, ledvic, potem zdravila, ki imajo v sebi odvajalno moč, in zopet druga, ki zapirajo. Nekatera zdravila so sredstvo zoper kašelj ali zoper napenjanje, zapiranje vode in zoper razna zastrupljenja; imamo tudi sredstva zoper preslabo, pa tudi za prehudo pojatev, imamo tudi sredstva za bljuvanje, zoper gliste, za okrepčanje popadkov pri storjanju, za zvišanje množine mleka ter zboljšanje mleka in naposled precej sredstev za zdravljenje ran in za razkuževanje.
V naslednjem odstavku so opisana naj-navadnejša zdravila, ki jih rabimo pri domačih živalih, in pri vsakem zdravilu je navedeno, kedaj se rabi in kako.
Encijan, košuinik, raste po planinah, dostikrat ga pa sade tudi po vrtovih; od encijana se rabijo koreninice, ki imajo sladek vonj, pa zelo grenek okus. Stolčene korenine dajemo pri raznih boleznih v želodcu, črevesu in pri slabem teku; dajemo jih dva ali trikrat na dan, in sicer konjem po eno žlico, govedom dve in prašičem pol žlice; zaradi grenkega okusa dajemo encijan v obliki svaljka, pomešanega z otrobi, vodo ali z medom.
Kolmež raste kot bilje ob stoječih ali počasi tekočih vodah in ima podolgovate, okrogle korenine, ki leže vodoravno ali pa poševno nasproti listom te rastline. Te korenine zbiramo v pozni jeseni, jih olupimo, posušimo, razrežemo ali pa stolčemo v prašek in shranimo. Zaradi svojega duha in prijetnega, grenkega okusa poživljajo kol-meževe korenine prebavo in so zelo rabljeno zdravilo pri slabi prebavi, pri raznih boleznih v želodcu in pa tudi pri vnetjih v sopilnih organih (katarih), ker pospešuje kolmež hitrejše izločevanje žlemov. Kolmež dajemo navadno v svaljkih, in sicer konjem 111 goveji živini 25—40 g na dan, v svaljke zamesimo navadno še nekoliko kuhinjske ali pa Glavberjeve soli.
Tavžentroža (zlati grmiček) nam daje listje in cvetje, ki ima posušeno prijeten, močen duh in ki poživlja delovanje pre-
bavil. Tavžentrožo dajemo stolčeno kot prašek po nekaj žlic med krmo ali jo pa vkuhamo kot čai pri pokvarjenem želodcu, pri slabi prebavi in pri bolečinah v želodcu.
Janež je kot notranje zdravilo prav dobro sredstvo pri slabi prebavi in pri boleznih v želodcu, posebno pri zbiranju vetrov; janež povzdigne tudi množino mleka. Goveji živini in konjem ga dajemo 20—30 g, in sicer kot prašek pomešan med krmo. Stoičen janež, potresen na kožo, je izvrstno sredstvo proti ušem in drugim zajedavcem na koži; še boljše sredstvo proti takim zajedavcem je pa janeževo olje.
Kumina (kimelj) je domače zelišče, ki raste najrajši na suhih travnikih in dozori v juniju; za zdravilo se rabi od kumine le seme, ki ima sočen, prijeten okus, in sicer pri slabi prebavi, pri koliki, proti vetrovom in pri pomanjkanju mleka. Konjem damo po 10-20 g, govedu 30—40 g, prašičem pa 5—10 p celega ali pa stolčenega semena; lahko pa napravimo iz kumine tudi čaj in ga vlivamo živali.
Pelin pospešuje prebavo in se rabi pri raznih boleznih v želodcu. Pelin dajemo posušen in stoičen v prašek ali ga pa vkuhamo za čaj; za enkratno porabo pri goveji živini ali pri konju zadostuje 20—30 g pelina. Prav močne zdravilne moči pa pelin nima in zato ga ne rabimo radi, zlasti pa ga ne dajemo molzni živini, ker prehaja njegov grenek okus na mleko.
Brinje nam daje za zdravilo svoje vejice in svoj plod (jagode).
Vejice z mladimi popki naberemo in namakamo skozi nekaj tednov v vinskem cvetu (špiritu) in to tekočino dajemo po eno ali dve žlici na dan pri vodenici in pa pri revmatičnih boleznih, ki nastanejo po prehlajenju. Brinove jagode dajemo posušene in stolčene pri raznih boleznih v sopilnih in prebavilnih telesnih delih, torej t>ri vnetju vratu, smoliki, slabem prebav-ljanju in tudi pri zapiranju vode. Brinje zvišuje tudi množino mleka in zato ga dajemo tudi kravam, ki slabo molzejo. Stolčeno brinje pomešamo še z janežem, katerega pa vzamemo polovico manj kot brinja ter dodamo še nekoliko kuhinjske soli; od te zmesi damo goveji živini po 100 g na dan, in sicer pomešano kot prašek med krmo.
Baldrijan (motovileč) raste povsod in nam daje kot zdravilo svoje korenine, ki dobijo posušene prav poseben duh; ta duh
je posebno všeč mačkam, medtem ko se ga boje podgane in miši in beže pred njim. Baldrijanove korenine imajo v sebi take zdravilne snovi, ki delujejo pomirjajoče, blažilno na živce, in zato jih rabimo pri krčih v trebuhu (ujedanju, koliki), krčih v mehurju, pri božjastnih napadih, proti prehudemu pojanju, razburjenju kobil in krav ter naposled tudi pri splošni oslabelosti. Konjem in goveji živini dajemo na enkrat 30—100 g, prašičem 10—15 g stolčenih korenin in napravimo iz njih svaljke ali jih pa vkuhamo in vlivamo kot čaj.
Trpotec ima liste z gostim zelenim sokom, ki se rabi že od nekdaj pri raznih ranah. Najbolje je, če namakamo suhe trpotčeve liste skozi 14 dni v žganju, nato vse precedimo in tako precejeno tekočino rabimo za čiščenje in celjenje ran. Seveda se pa rabi trpotec pri ranah dandanes vedno manj, ker imamo za čiščenje, razkuževanje in celjenje ran mnogo boljših in zanesljivejših sredstev.
Ajbiš (slez) nam daje kot zdravilo svoje korenine, ki so suhe močnate, lahko zdrobljive in imajc v sebi mnogo sladkega žlema. Te korenine izkopljemo spomladi ali jeseni, odstranimo zunanjo skorjo, jih posušimo in shranimo. Ker ima ajbiš v sebi mnogo gostega žlema z dobrim okusom, ga rabimo najrajši kuhanega in ga dodajemo drugim zdravilnim praškom, kadar naprav-ljamo svaljke. Ajbiš je dobro zdravilo pri raznih vnetjih v sopilnih organih, zato ga rabimo posebno pri katarih v nosu, vratu in pljučih. Dajemo ga konjem po 100 g, govedu 200 g, in sicer kuhanega v svaljkih.
Bezeg cvete v juniju; od bezga rabimo posušen cvet, včasih pa tudi jagode. Cvetje porabimo za napravo čaja, ki žene na vodo in povzroča, da se živali bolje izpote; posušene jagode dajemo kot lahko in prijetno odvajalno sredstvo pri neprehudih zaprtjih.
Peteršiljevo seme žene na vodo; dajemo ga konju in govedu 10—20 g v svaljkih ali pa vkuhanega kot čaj. Kot vnanje zdravilo nam služi peteršiljevo seme za zatiranje uši. Posebno za zatiranje uši pri prašičih je peteršiljevo seme prav dobro in nič nevarno sredstvo. Dobro žlico semena se skuha na litru vode in s to tekočino se umijejo večkrat ušivi prašiči.
Lapuh raste kot neprijeten plevel posebno na bolj vlažnih njivah. Lapuhovi cveti, listi in korenine imajo 'v sebi veliko žlema in dišečih snovi. Ti lapuhovi deli se
rabijo kuhani za obkladanje trdih oteklin, da se rajši omehčajo; tudi za kopanje bolnih kopit je ta kuhavina prav dobra.
Konoplje dajemo po nekaj žlic na dan kravam, ki so sicer zdrave, pa se nočejo pojati. Dobro je, če damo s konopnim semenom vred živali tudi nekoliko rži ali pa ovsa.
Lavendelj je grmičevje, ki ga gojijo pri nas po vrtovih. Lavendeljnovo cvetje se še pred popolnim razcvetom zbira in suši. To cvetje je koristno radi svojega grenkega okusa pri raznih boleznih v prebavilih; posušeno cvetje dajemo kot prašek ali pa vkuhano kot čaj.
Komarček (sladki janež, fenhel) se goji pri nas po vrtovih in daje zdravilno seme, ki je zelenkastomodro in razpade v dva dela. To seme pospešuje pri živini tek, vpliva dobro na mleko in pomaga pri napenjanju, vetrovih in bolečinah v trebuhu. Konju in govedu ga dajemo 20—30 g, manjšim živalim, ovcam, kozam in prašičem pa približno polovico manj. Seme dajemo celo ali pa stolčeno ali vkuhano kot čaj.
Kamilice so splošno znane; pri nabiranju kamilic moramo paziti, da naberemo res prave zdravilne kamilice, ki se spoznajo najlaže po znanem prijetnem kamiličnem vonju. Iz posušenega cvetja, ki pa mora imeti še vedno svoj pravi duh, kuhamo čaj, ki pomirjuje krčne napade in lajša bolečine. Zaradi te lastnosti dajemo kamilični čaj pri krčih in bolečinah v trebuhu, koliki, pri zapiranju vode, hudem kašlju, pri prehudih popadkih po oteletenju in sličnem obolenju. Kamilični čaj rabimo tudi na ta način, da ga vlivamo ali vbrizgavamo v zadnje črevo pri krčnih obolenjih. S kamiličnim čajem izpiramo tudi bolne oči, posebno če so vnete in z gnojem pokrite,
Žsjbelj (kadulja) je grmiček, ki ga gojijo pri nas precej pogosto po vrtovih; žaj-beljnovi podolgovati, jajčasti, nekoliko kosmati listi se pobero in posuše malo pred cvetjem. Kuhovina teh listov služi dobro za izpiranje gobca pri vnetju in pri raznih izpuščajih v gobcu ali na jeziku. Zaradi svojega prijetnega vonja, grenkega okusa in žlema koristi žajbeljnov čaj tudi pri bolečinah v trebuhu in pri driskah. Za napravo čaja vzamemo en del žajbeljna in ga skuhamo v približno lOkrat tako veliki množini vode ali pa mleka.
Grško seno imenujemo zmlev iz nokote (Device Marije kožušček), ki spada v vrsto
detel) Majhno, štirioglato ploščnato seme nokote ima grenek okus, mnogo žlema in mastnega olja ter je radi tega koristno pri vnetju sopilnih delov. Posebno pogosto ga rabimo pri vnetju v vratu in pri smoliki. Grško seno potresamo navadno po nekaj žlic kot prašek na krmo in dodamo še nekoliko kuhinjske soli. Grško seno se rabi tudi za napravljanje gorkih, kašnatih ob-kladkov pri smoliki in sličnih obolenjih, pri katerih se napravljajo otekline.
Hrastova skorja, posušena in dobro zmleta, služi za potresanje ran; kot notranje zdravilo dajemo stolceno ali zmleto hrastovo skorjo pri driskah, in sicer konjem in goveji živini 20—40 g na dan v svaljkih ali jo pa pomešamo s praženim ovsom ali ječmenom,
Arnika (ali brdnja) raste posebno po planinskih travnikih in od nje rabimo kot zdravilo cvetove, ki imajo v sebi posebno olje, katero daje cvetlici močen in grenek okus. Arniko rabimo navadno le pri vna-njih boleznih. Cvetje namakamo skozi nekaj tednov v špiritu ali močnem žganju, precedimo potem vse skupaj in dobimo na ta način arnikcvo tinkturo. Tej tinkturi pri-damo približno petkrat toliko vode in to tekočine rabimo za izpiranje ran in drugih poškodb na živalskem telesu. Poleg tega rabimo arnikovo tinkturo tudi za drgnjenje slabih in bolnih kit na nogah, spahnjenih členkov itd.
Lancno seme in laneno moko rabimo za pripravljanje kašnatih obkladkov, ako hočemo, da dozori kaka trda oteklina hitreje. Laneno seme ali pa moko skuhamo in položimo gorko na obolelo mesto; največkrat rabimo take obkladke pri konjski smoliki in pri vnetju vimena. Obkladek pritrdimo s primerno ruto ali pa rjuho na obolelo mesto. Kot notranje zdravilo dajemo laneno seme in moko v svaljkih pri vnetjih v želodcu, ledvicah ali pa če ne gre od krave trebilo (posteljica). Konjem in goveji živini vkuhamo na dan 50—100 g, prašičem pa 20—30 g semena ali moke.
Gorčično seme in gorčična moka, kuhana in precej gorka, služi za napravljanje gorkih kašnatih obkladkov na boleča mesta in trde otekline. Kot notranje zdravilo dajemo gorčico pri slabem želodcu in slabem prebavljanju; konjem in goveji živini dajemo na dan 50—100 g v svaljkih.
Laneno olje rabimo kot notranje in kot vnanje zdravilo; kot notranje zdravilo ga
dajemo z izvrstnim uspehom pri zaprtju in pri boleznih v želodcu in črevih; najrajši ga rabimo pri goveji živini, če čutimo, da se je nakopičila in obležala krma v vampu. Laneno olje vlivamo goveji živini po 1/4 do 1/2 litra na dan, prašičem ga pa damo približno trikrat manj. Kot vnanje zdravilo je koristno laneno olje pri raznih vnetjih na koži in pri revmatičnih boleznih; na opečena ali oparjena mesta na koži namažemo laneno olje, katero pomešamo poprej z enako množino apnene vode in manjšamo s tem bolečine ter pospešujemo celjenje in zdravljenje opeklin.
Glavberjeva sol in grenka sol imata skoro iste lastnosti, rabita se v istih množinah in radi tega je vseeno, katero izmed teh dveh soli imamo v domači lekarni. Glavberjeva sol spada med najnavadnejša in najpotrebnejša domača zdravila. Glavberjeva sol napravlja, če jo dajemo v manjši množini, dober tek in pospešuje prebavo. Slabe ješčim živalim, ki se ne marajo dobro rediti, jo mešamo v krmo. V ta namen je najbolje, če se napravi in pomeša v krmo prašek iz 30—50 g Glavberjeve soli, ene žlice navadne kuhinjske soli in par žlic stolčenega brinja. Večje množine Glavberjeve soli so pa močno odvajalno sredstvo, ki mehča trdo blato in ga spravlja iz živali. Zaradi te lastnosti dajemo Glavber-ievo sol posebno pri močnem zaprtju, pri konjski koliki in pri preobjedanju goveje živine, torej pri boleznih, ki nastanejo, ako obleži slaba ali pokvarjena krma v večji množini v želodcu in črevih. Pri zaprtju dajemo konjem 250—500 g, goveji živini 500—]000 g, prašičem in drugim manjšim živalim 30—50 g na dan; goveji živini dajemo Glavberjevo sol raztopljeno v kami-ličnem čaju ali pa zamešano v svaljkih, konjem in prašičem jo dajemo zaradi varnosti le v svaljkih, pomešano z moko ali lanenim semenom. Odstranitev zaprtja se znatno pospeši, čc se obenem vliva mlačna milnica v zadnje črevo in odstranjuje sproti v debelem črevesu nabrano suho blato.
Galun je bel prašek, ki se v vodi prav hitro raztopi. Če raztopimo 2—5 g galuna v vodi, dobimo tekočino, ki je dobra za izpiranje raznih ran, posebno poškodb in vnetij v gobcu in za izpiranje in izbrizga-vanje pri vnetjih maternice; črevo ali pa maternica, ki je izstopila, se mora dobro umiti in očistiti s tako galunovo vodo, preden se spravi nazaj v telo. Stoičen galun
posipamo na rane, ki so zelo nesnažne, in pa na take, ki rade krvave; galunov prašek je dobro sredstvo pri gnitju kopitne strele.
Lizol, kreolin in bacilol so sredstva, ki so potrebna za čiščenje in razkuževanje ran, potem pa tudi za razkuževanje raznega orodja hlevov, svinjakov itd. Imenovana zdravila imajo precej enake lastnosti in zato ni potrebno, da bi imeli vse v svoji domači lekarni, ampak kupimo si eno ali pa drugo. Vsa ta zdravila so več ali manj strupena, razjedajo močno in ne smemo jih rabiti drugače kakor zelo razredčene z vodo; imeti jih moramo tudi dobro zaprta, da ne pridejo v roke nepoklicanim osebam (otrokom). Za izpiranje ran vzamemo eno ali kvečjemu dve žlici lizola na en liter vode in s to raztopino polivamo ali pa iz-brizgavamo s primerno brizgaljko rano. Pred izbrizgavanjem odstranimo iz rane stvari, ki so morda zašle v rano, kakor razne smeti, slamo itd. Lizol rabimo dalje za izpiranje maternice (telečnjaka), ako je vneta ali pa če je obležalo v njej trebilo, vendar pa mera biti lizolova raztopina, ki jo napravimo za vlivanje v maternico, vsaj za polovico redkejša kot ona za izpiranje ran Za izpiranje gobca ali oči lizola nikdar ne rabimo. Za čiščenje in razkuževanje orodja, hleva, svinjakov pa napravimo precej močnejšo raztopino.
Tanolorm se dobi na živinozdravniški recept v lekarni in dobro je, če ga imamo vedno nekoliko v svoji lekarni. Tanoform je prašek, katerega potresamo na rane, da se dobro razkužijo in zacelijo. Preden po-tresemo na rano tanoform, jo očistimo in izbrizgamo z razkužilno vodo (lizolovo ali kreolinovo raztopino). Tanoform dajemo tudi kot notranje zdravilo, posebno mladi živini pri driskah; žrebetom, teletom in ovcam damo trikrat na dan po 2 g tanoforma v mleku ali pa pomešanega v ječmenovem ali ovsenem žlemu.
Teipentinovo olje rabimo za drgnjenje, ribanje živali pri raznih notranjih boleznih, posebno pri boleznih, ki nastanejo od prehlajenja in pri katerih imajo živali visoko telesno vročino; drgnjenje živali je posebno potrebno pri konjski koliki (klanju v trebuhu), pri levmatizmu in pri boleznih v nogah, če ima žival bolečine v njih in jih rabi le s težavo. Za drgnjenje in ribanje živali vzamemo en del terpentinovega olja
in ga zmešamo z 10 deli špirita in nekoliko vode; s to zmesjo poškropimo žival in jo drgnemo s slamo; pri hudi koliki je neprestano drgnjenje posebno važno in pomaga največ k rešitvi živali. Terpentinovo olje rabimo tudi za zatiranje uši in drugih zajedavcev na koži; v ta namen pomešamo en del terpentinovega olja z lOkrat toliko množino navadnega olja in namažemo s to zmesjo ušive telesne dele.
Oglje od lesa, drobno stolčeno in pre-sejano, rabimo za potresanje raznih nečednih ran, posebno starih in smrdečih, ki se ne celijo rade, dalje za potresanje mahov-nic in gnilih mest na kopitni streli. Oglje odpravlja s takih ran smrad, jih suši in celi.
Bakrena galica, stolčena, je dobra za potresanje nečednih ran, kakor so mahov-nice in gnila kopitna strela; galica take rane malo razje in potem se celijo rajši. Kot notranje zdravilo dajemo galico živini, če hočemo, da se izbljuje. Ako se prašič prežre ali si pokvari želodec s slabo, gnilo, kislo ali drugače pokvarjeno krmo, je najbolje, če se izbljuje in vrže iz sebe škodljivo krmo. Za bljuvanje raztopimo 1 g galice v topli, osoljeni vodi in vlivamo to raztopino prašiču po žlici. Prašič prične nato navadno bljuvati, če bi pa ne pričel, ponovimo to vlivanje čez nekaj časa.
Kreda, stolčena, je zdravilo pri boleznih v kosteh, posebno pri kostolomnici (slabih kosteh prašičev) pri lizanju goveje živine in pri raznih driskah. Prašek iz stol-čene krede pomešamo živali v krmo, in sicer odrastlim konjem in goveji živini 20 do 40 g, mladi živini, ovcam, kozam in svinjam po 10 g na dan. Stolčeno kredo dajemo tudi perutnini med krmo, posebno ako prične puliti in žreti perje ali pa če leže jajca brez lupine
Apnena voda je zmes iz ene žlice živega apna in 5 litrov vode; to zmes napravimo, kadar jo rabimo, svežo in jo precedimo. Apneno vodo vlivamo goveji živini pri napenjanju, katero napravlja zelena krma, v množini po 1 liter vsako četrt ure; tudi pri driskah je apnena voda dobro sredstvo in jo dajemo živali dvakrat ali trikrat na dan po 1 liter. Pri opeklinah in pri oparjenju vzamemo polovico apnene vode m jo dobro pomešamo s polovico olja (lanenega, jedilnega) in namažemo s to zmesjo opečeno mesto.
Propadanje živinoreje.
Franc Krištof, živinorejski inštruktor.
ivinoreja tvori temelj našega kmetijskega gospodarstva in je z uspešnim kmetovanjem tako tesno zvezana, da si brez živinoreje ne moremo misliti pravega kmetijstva. Živina daje potrebno vprežno živino za obdelovanje polja, krave dado nenadomestljivo hrano v mleku, prirejena živina daje potrebne dohodke in spravlja razna krmila v denar. Kože uporabljamo za strojenje potrebnega usnja in za izdelavo obutve. Gnoj od živine pa tvori najpopolnejše hranilo za rastline.
Dobro urejena živinoreja prinaša blagostanje in je torej tudi povod, da vse ostale panoge kmetijstva dobro uspevajo in prinašajo primerne dohodke. Opešana živinoreja uvaja zmanjšano proizvajalno moč naše zemlje in prinaša siromaštvo. Zato bodimo na straži, storimo vse, da pretečo gospodarsko nevarnost pravočasno odvrnemo, da naša živinoreja stalno napreduje in da ne bo propadala, kakor kažejo naslednje številke:
Poljedelsko ministrstvo v Beogradu je, kakor izkazuje statistika, naštelo v Sloveniji govedi:
leta
1921
1922
1923
na teži . . ,
izguba, ce
roan, , ^ Din
prirastka ^ 15
število	munj
glav	glav
478.115
389.286	88 829 8,882.900 133,233.500 Din
348.259	41.027 4,102.700 61,550.500 »
skupaj	129.856 12,985.600 194,784.000 Din
Izgubili smo v dveh letih samo v Sloveniji 129.856 glav živine in 12,985.600 kg na prirastku teže v vrednosti 194,784.000 dinarjev. V resnici pa smo izgubili mnogo več, ker smo manjkajočo živino v 1. 1923 dokupili, ko nam je krma zrastla, in sicer smo dokupili večinoma iz Bosne okroglo 48.000 glav živine. Če cenimo vsako glavo le na 150 kg žive teže, znaša 7,200.000 kg, ki so vredni 72,000.000 Din. Če to prištejemo k zgornji izgubi, znaša celotna izguba v letih J 922 in 1923 266,784.000 Din.
Dokaz.
Da smo v resnici dokupili okroglo 48.000 glav živine v Sloveniji, so nam dokaz naši živinski sejmovi, na katerih prav lahko naštejete tudi do 20% tuje uvožene
živine. Obenem vidimo dviganje vlog iz hranilnic in mnogobrojne prošnje za posojila pri posojilnicah, počenši z mesecem majem lanskega leta. Te vsote so šle večinoma za nakup tuje živine. Število telet v letu 1923 napram letu 1922 se ni čisto nič zvišalo, nasprotno, še celo nekaj znižalo. Radi velikega pomanjkanja krme, povzročenega po suši v letu 1922, so bili najpoprej prodani najboljši biki plemenjaki. Posledica je bila splošna jalovost krav v 1. 1923.
Vzroki nazadovanja.
Predvsem pomanjkanje samozavesti, spoznanja, kaj je za uspešno živinorejo potrebno tudi v najhujši suši, in smisla za organizacijsko skupno delovanje, da se tako preprečijo ali vsaj omilijo grozeče nesreče.
Nismo poznali sredstev za preprečevanje takih nezgod, zato se je zgoraj navedenemu propadanju pridružila še nadaljnja nesreča, ki pa sega silno občutno tudi v letošnje leto. Tako imamo tudi letos skoro 50% jalovih krav, Bavil sem se natančneje s to jalovostjo in sem po vseh mnogoštevilnih krajih, koder sem imel predavanja ali pa drugače prišel v stik z živinorejci, dognal, da je jalovost krav v resnici splošen pojav in da je število 50% prej prenizko kot previsoko.
Zanimivo je dejstvo, da pravega vzroka jalovosti krav in telet skoro nikjer ne najdejo. Večinoma se poudarja, da povzroča jalovost bolezen na spolovilih, kar pa ni res. Jalovost krav in telet povzroča pomanjkanje sposobnih plemenjakov. Povsod, kjer sem poizvedoval po potrebnih pleme-njakih. sem dognal, da pride na enega ple-menjaka po 150 do 350 krav in telic. Da ostanejo plemenjaki za oplemenitev sposobni, ne sme priti na 1 plemenjaka preko 80 do 100 krav. Jalovost krav povzročajo torej s pogostimi skoki obteženi biki, ki postanejo neplodni, tako da tudi zdrave krave ne postanejo breje. Jalovost krav in neplodnost plemenjakov tudi letošnje leto, ko nimamo več skrbi zaradi pomanjkanja krme, ne bo prenehala, ker je nemogoče dokupiti potrebno število sposobnih plemenjakov, ker se premalo živinorejcev ukvarja z izrejo bikcev. Primanjkujoči na-
raščaj bomo zopet dokupovali in izdajali po nepotrebnem denar za manjvredno živino. Utrpeli bomo še nadaljnjo ogromno izgubo na narodnem premoženju.
Odpomoč v samopomoči.
Navajeni smo bili pred vojno, da so za nas mislili in skrbeli drugi, zlasti tozadevne zakonske določbe, ki jih je nadzoroval in nudil vso potrebno pomoč bivši deželni odbor. Z novo državo smo prišli pod centralno upravo Belgrada, ki ne pozna naših potreb in razmer in tudi nima še smisla, da nam izdatno pomaga. Zato se mora vse bodoče pospeševanje živinoreje naslanjati edino le na samopomoč, ki jo bomo našli v snovanju živinorejskih zadrug. Lete bodo morale prevzeti vse organizatorično delo za pospeševanje živinoreje, ki ga je pred vojno vršil naš bivši deželni odbor.
V vsaki občini ali fari se mora osnovati živinorejska zadruga. Člani teh zadrug bodo s svojim podrobnim sodelovanjem spravili našo živinorejo vsaj na listo stopinjo, kot smo jo spravili baš po živahno delujočih živinorejskih zadrugah do 1. 1914.
Koristi živinorejskih zadrug.
Živinorejska zadruga predvsem skrbi za izobrazbo svojih članov. Prireja predavanja o vsem, kar ima stik z živinorejo. Če je potreba, prireja tudi večdnevne in več-tedenske živinorejske tečaje. Ves podani pouk se s praktičnimi dokazi dopolni. Tako praktično vežbanje se tudi manj nadarjenim tako živo ohrani v spominu, da naukov ne morejo pozabiti in jih izkoriščajo v poznejših letih.
Živinorejska zadruga preskrbuje najboljše plemenjake. Prva skrb vsake zadruge bodi, da si nabavi zadostno število plemenjakov. Za vsakih 80 do 100 zadružnih krav in telic naj bo 1 plemenjak. Plemenjak najboljšega potomstva prenaša svoje dobre lastnosti, ki jih je podedoval, naprej na zarod. Zato je dolžnost zadruge, da kupi vedno le plemenjaka najboljšega potomstva. Tukaj je vir živinorejskega napredka in sicer zato, ker prenese ta dobri vir v enem letu svoje dobre lastnosti na 80 do 100 oplemenjenih živali. Zato se lahko v resnici trdi, da je dober plemenjak že polovica zboljšane črede. Plemenit bik pa stane mnogo denarja, ki ga v naših malokmetijskih razmerah posameznik ne zmore. V organizaciji zadruge pa
postane deležen vsak skromnejši živinorejec tistih pridobitev v živinoreji, ki si jih je mogel prisvojiti doslej le bogat veleposestnik.
Izbira najboljših živali za pleme z vpostavljenimi rodovniki.
Kakor moramo izbirati semena in izločiti plevel in manjvredna zrna, da nam ne zrasto plevelni in manjvredni plodovi, tako je tudi za pleme izbrati le najboljše živali obojega spola, da potem po podedo-vanju najboljših plemenskih živali dobimo enako vredne živali. Živinorejske zadruge imajo nalog, da plemenske živali svojih članov vsaj enkrat v letu pregledajo in od-berejo. Najlepše živali zaznamujejo in vpišejo v rodovnik. Rodovnik bo služil zlasti čez desetletja, kjer bomo lahko zasledovali, kako se dobre ali slabe lastnosti prenašajo na zarod. Živali minejo in v spominu jih ni mogoče ohraniti, zato se lastriosti vpisujejo. Največ koristi pa ima rodovna komisija, obstoječa iz treh članov, ker se tako izvežba v presojanju živine, kar je za današnjega živinorejca nujno potrebno.
Kontrolno krmljenje s pre-skušnjo molže.
Modernemu živinorejcu ne zadostuje, da bo njegova živina lepa, ker je nima v hlevu, da bi jo hodil vsak dan gledat, temveč zato, da mu ta živina vsak dan raste na teži iu pa daje v mleku toliko, da se mu krma in delo tudi izplačata. Lastnosti, zlasti molznih krav, so tako različne, da bo neobhodno potrebno, da se živinorejske zadruge z vso vnemo lotijo krmnega nadziranja glede na užitek. Znano je namreč, da imamo krave, ki krmo izvrstno izkoriščajo za mleko in sirovo maslo, druge dajo sicer več mleka, pa še več požro, tako da je proizvajalna cena mleka in sirovega masla lahko za polovico dražja kot od najboljše užitkarice. N. pr. dobra užit-karica daje liter mleka za 1-50 Din, slaba užitkarica pa za 2-75 Din. Ena daje kilogram sirovega masla za 35 Din, druga za 70 Din.
Mi ne smerno danes zavreči svoje živine in iskati teh živali v inozemstvu. Vedite, da se v vsaki pasmi dobe živali z dobrim in s slabim užitkom. Mi imamo med našo živino izborne živali, katere moramo vprav s kontrolnim krmljenjem in pre-skušnjo molže poiskati. Te živali je upo-
•
rahljati za pleme in zaredili bomo dobre užitkarske živali. Vsa slaba živina bo šla k mesarju, najboljša bo za pleme komaj dosti dobra. Redili bomo pa le živali, ki plačajo krmo in delo, vse živali pa, ki žro živinorejcu seno s poda in denar iz žepa, pa čimprej odstranili.
Redimo najlepša teleta.
Lepa teleta preradi prodajamo mesarjem, ker se bojimo, da v starosti 1 leta ne bodo toliko vredna, kot so bila v starosti 6 tednov, ko se teleta prodajajo mesarjem. Vzrok leži v tem, da telet ne znamo pravilno zrejati. Glavna napaka je prehitra in popolna odstava od mleka na suho krmo. Tele si nima časa prebavil v kratkem času od mleka na krmo preurediti. Medtem se preživlja z lastnim mlečnim mesom, ki se hitro izčrpa, tele shujša in opeša in si šele v starosti '/< do 1 leta opomore. Veliko teletove moči in krme se je pri tem potratile in reja postane draga, živinorejci pa naveličani. Živinorejska zadruga naj vpliva na svoje člane, da bodo znali teleta pravilno vzrejati. Reja telet bo postala dobičkonosna in cenena, kadar bomo znali teleta tako rediti, da bo žival dosegla v prvem letu svoje starosti polovico žive leže, ki je sploh more kedaj doseči. Reja bo cenejša, ker bomo prihranili na vzdrževalni krmi od enega do dveh let. Počasna reja je torej tudi najdražja, zato vzrejajmo ceneje, da se nam bo izplačalo.
Uvajanje paše.
Z razdelitvijo vaških in občinskih pašnikov je bil zadan naši živinoreji hud udarec. Namesto naravne, preproste, zdrave in najcenejše reje je nastopila dražja reja. V poletju pokrmimo skoro vso najboljšo krmo živini v hlevu, pozimi pa poje slama. Živina postaja slabotna in je podvržena raznim boleznim. Živina hira, pojavlja se jalovost, zlasti pri telicah, ki se v hlevih preveč odebele. Večina je bila prepričana, da se bo število živine zvišalo, ko bodo pašniki razdeljeni, zgodilo se je pa narobe.
Kar so naši predniki zagrešili ali zamudili, to morajo sedaj živinorejske zadruge zopet popraviti. Uvajati paše na kakršenkoli način je stvar organizacije. Kakor smo znali razdeliti pašnike, tako jih moramo zopet zlagati, potem tudi negovati, da bomo živino zopet ceneje redili.
Pridelovanje obilo dobre krme.
Zavedati se moramo, da je goved za to ustvarjena, da izrablja redilne snovi krmskih rastlin in jih pretvarja v živalsko moč, meso, mleko, maščobo, kožo in daje vsestransko učinkujoči gnoj. Ker govedo v prvi vrsti živi le od rastlinske krme, moramo poskrbeti za obilo dobro spravljene krme. Vsa druga krmila pa porabljajmo le omejeno in v Skrajni sili, da se ognemo izdatkov. Brez dobre krme ni živinoreje, ker brez zadostne hrane žival še tako koristnih podedovanih lastnosti ne more izkoristiti.*
Prirejanje zadružnih rodovnih premovanj.
Prem o vanje živine je bilo vsekdar spodbujevalno sredstvo za izboljšanje živinoreje. Da bodo premovanja živine kar največ koristila, morajo vse živinorejske zadruge stremeti za tem, da vsako leto pri-rede premovanje.. kamor smejo svojo živino pripeljati le člani zadrug. Tako se doseže medsebojno tekmovanje članov, obenem pa dobe darila le tisti, ki se z vso vnemo bavijo z živinorejo.
Prvi poskusi zadružnih rodovnih premovanj so bili naravnost presenetljivi. Živinorejske zadruge naj vse store, da se ta pridobitev zadružnih rodovnih premovanj ohrani, in naj se te vrste premovanj pri vsaki zadrugi redno vrše.
Propagandno delovanje živinorejskih zadrug.
Že pri ustanavljanju živinorejskih zadrug moramo misliti in skrbeti za pravočasno odprodajo odvišne plemenske živine. Zadruga kot organizacija ima več prilike in uspeha. Vse izvoze plemenske živine bo treba organizirati v zadrugah, ki bodo članom veliko koristile.
Oprostitev živinorejskih zadrug vseh davščin.
Neznosne in neopravičene davščine so ostrašile mnogo zadrug, da so zato likvidirale. Po najnovejšem zadružnem zakonu teh neprilik ni več, zato odpadejo tudi neprijetne sitnosti davčnih oblasti.
* Opozarjamo na »T r a v n i š t v o«, čigar I. del je izšel letos med družbenimi knjigami. To je knjiga, ki naj bo l^to za letom v rokah živinorejcev, da si prirede in preskrbe dobre in zadostne krme.
Zadruge delajo po načrtu.
Vsaka zadruga ima svoja pravila, po katerih se ima ravnati, zlasti napram zakonu in oblastem. Za strokovno delo pa je izdelan poseben poslovni načrt, ki predpisuje točno delokrog zadruge. Pravila in poslovnik se dobi pri Zadružni zvezi v Ljubljani,
Uspehi dosedanjega delovanja živinorejskih zadrug.
Za vojne so se na pritisk zadrug oteli pred rekvizicijami najlepši plemenjaki. V zadružnem okolišu tudi za dveletne suše ni bilo pomanjkanja bikov plemenjakov, ker se je zanje preskrbela kot za najpotrebnejše potrebna krma. Urejevali so se zadružni pašniki, prirejala so se zadružna premo-vanja in se skrbelo tudi za prodajo lepe plemenske živine. Najlepša teleta so bila
prodana za rejo, ne za meso. Popravilo se je po nasvetu zadrug nešteto hlevov, svinjakov, gnojničnih jam, zvišal se je gnojni kapital, preskrbovala ob hudi suši krmila, skrbelo za pouk itd.
Nihče naj ne čaka, kedaj bodo zo^et začele deževati podpore za nakup plemenjakov, nakup tujih krav in telic.
Stalno vrednost in uspešno napredovanje v živinoreji je mogoče doseči samo z lastnim vztrajnim delom po živinorejskih zadrugah, kjer vsak še tako skromen živinorejec s svojim začrtanim delom pomaga k napredku v živinoreji. To delo pomeni več kakor sto najbolje napisanih strokovnih knjig, ki leže zaprašene na kakšnih policah.
Zato osnujte po vseh občinah po zgledu že obstoječih vzorov živinorejske zadruge in naša živinoreja bo stalno napredovala po številu in po kakovosti.
»Odpusti nam naše dolge ...«
Ta lepa Firlejeva slika je v Monakovem in nam predstavlja deklico, ki jo je gnalo v svet, pa se viača razočarana in potita pod rodni krov.
Kaj je ustava?
Univ. pro{. dr. Leonid Pitami c.
ako se ustanovi društvo, zadruga, je pri nas dobro znano. Vsako društvo mora po svojem ustanovnem zboru ugotoviti najprej svoja pravila. Ta pravila so podlaga in temelj vsega društvenega delovanja. Odbor ali načelstvo, ki potem vodi društvo, se mora točno po teh pravilih ravnati, sicer je njegovo delovanje nezakonito. Če pa se načelstvu ali pa večjemu številu članov zdi, da je kak člen pravil treba izpremeniti, ne more tega storiti načelstvo samo, marveč le občni zbor in navadno ne z nadpolovično večino, temveč z dvetretjinsko večino.
Tako ima tudi ona velika družba, ki ji pravimo država, svoja pravila. Kakor pri društvu pomenjajo pravila ureditev (organizacijo) društva, to se pravi, da določajo, kdo so, kake pravice in kake dolžnosti imajo njegovi člani in kdo so njegovi upravitelji (odbor), tako ima tudi državna družba svoja pravila, ki jim pravimo zakoni.
Med zakoni pa so nekateri temeljni in važni, drugi pa so manj važni in so le posledice temeljnih (važnih) zakonov, ker iz njih izvirajo. Te važne, temeljne zakone, po katerih je kaka država urejena, po katerih spoznamo tudi način in obeležje državne družbe, imenujemo ustavo. Po teh zakonih delimo države v edinstvene (centralistične), sestavljene (federativne), v monarhije, republike itd. V tem smislu ima in mora imeti vsaka država svojo ustavo, najsi bo le-ta napisana ali pa ne. To so umeli že stari Grki (Aristotel), ki so jasno ločili ustavo, ki je temelj države, od drugih zakonov, ki so izdani na podlagi ustave.
Navada pa, zbirati te temeljne predpise v neki enoten zakon ter podeliti temu zakonu večjo veljavo kakor drugim zakonom, se je razvila razmeroma šele pozno in v glavnem na sledeči način.
V srednjeveški državi, za katero je bilo značilno tekmovanje med kraljem in knezom in stanovi (zlasti visokim plemstvom), so se v pogodbah ugotavljale pravice stanov (takozvani privilegiji) ter njih dolžnosti (n. pr. davki). Te pogodbe so se sklepale pismeno, dotične listine pa so v izvestnem smislu vsebovale organizacijo države, ker so določale
pravice in dolžnosti najmočnejših čini-teljev v državi. Tem pogodbam je sledila pozneje druga naprava, izražena tudi v obliki pogodbe. V dobi reformacije je zavladalo na Angleškem naziranje, da nastane država prav na isti način kakor kristjanska občina: namreč na podlagi pogodbe, ki jo soglasno sklenejo vsi člani te občine. Tudi ta misel ima svojo dolgo in zanimivo zgodovino; zlasti srednjeveški modroslovci so se mnogo bavili s to družbeno pogodbo in skušali z njo razlagati in opravičevati najrazličnejše načine vlade: absolutne, ko ima neomejeno oblast vladar, in demokratične, kjer se udeležuje vladanja ljudstvo po svojih poslancih.
Praktično (v dejanju) pa so misel družbene pogodbe izvedli ameriški kolonisti, t. j. Angleži, ki so se naseljevali v Ameriki. Sklepali so med seboj pogodbe v svrho ustanovitve države, torej z namenom, da določijo oblasti itd. Te pogodbe so podpisali polnoletni moški v svojem in v imenu svojih rodbin. V tej dobi (sredi 17. stoletja) je isto naziranje zavladalo v revolucionarnem gibanju v Angliji sami. Z zahtevo, naj se sklene pogodba soglasno, se je pravzaprav že tedaj zahtevala splošna in enaka volilna pravica. V načrtih teh pogodb se je razločevalo med temeljnimi in drugimi predpisi. Temeljnih predpisov, ki so se tikali tako-zvanih pravic naroda, tudi parlament ne sme spremeniti. Posledica je, da je temeljna pogodba višja kakor na njeni podlagi ustvarjeni zakoni. Večja moč se izraža baš v tem, da se ta pogodba ne da spremeniti z navadno zakonodajo, temveč samo na isti način, kakor je nastala, torej le soglasno. Pozneje jc zlasti francoski filozof Rousseau (izg. Rušo), ki je spisal slovito knjigo o družbeni pogodbi, zahteval zanjo soglasnost, dočim mu zadostuje za navadne • zakone večina. Po zmagi revolucije na Angleškem koncem 17. stoletja, ki pome-nja začetek parlamentarnega vladanja, se pa zahteva po napisani družbeni pogodbi ali ustavi ni več uresničila, tako da Anglija še danes nima izrečne, napisane ustave. Pač pa se je to zgodilo vseverni Amerik i, ki je bila do leta 1776 angleška na-

selbina (kolonija). 2e prej omenjene, po kolonistih sklenjene pogodbe so bile potrjene po angleškem kralju. Vseh 13 kolonij je imelo ob izbruhu ameriške revolucije in osvobodilnega boja proti Angliji take ustave. Vsebina teh ustav obsega v glavnem: zakonodajno skupščino, izvoljenega ali po angleškem kralju imenovanega namestnika (guvernerja) in sodišča po angleškem vzorcu. Domača zakonodaja ne prevladuje docela nad upravo, ker stojijo nad kolonialnimi zakoni angleški zakoni in po angleškem kralju potrjene kolonialne ustave same. Kolonialni zakoni, ki prekoračijo te meje, so se lahko razveljavili po angleškem sodišču. Vidimo torej poganjati kali dveh za bodočnost vele-važnih idej: ustavo, ki stoji nad navadnimi zakoni, in delitev državnih oblasti v a) zakonodajno, b) upravno in cj pravosodno oblast. Na teh podlagah so se osnovale ameriške ustave tudi po osvoboditvi od Anglije. V njih najdemo navadno: \. proglase vanje osnovnih državljanskih pravic in 2. ureditev (organizacijo) državnih oblastev po načelu delitve in neodvisnosti zakonodaje, uprave in pravosodstva. V sedanjih ameriških ustavah je 3. izražena tudi nadvrednost ustave nad navadno zakonodajo; sprememba ustave je zelo otežkočena, tu pa tam je vezana na ljudsko glasovanje; sodišča smejo spoznati protiustavne zakone za nične. Končno ima delitev ameriških parlamentov v dve zbornici, nižjo in višjo, tudi svoje korenine v kolonialni dobi. Gornja zbornica se je razvila iz nekdanjega sosveta, ki je bil prideljen guvernerju.
Naše evropske ustave izvirajo torej iz Amerike, oziroma Anglije, dasi so prišle k nam šele po Franciji. V dobi francoske revolucije v drugi polovici 18. stoletja se je pod vplivom ameriških idej razvil nauk o prvotni oblasti, ki ustvarja ali konstituira druge oblasti. Te druge oblasti niso prvotne, ker so same konstituirane. Prva, temeljna, ustavotvorna oblast ali konsti-
tuanta more izvirati samo iz naroda ali ljudstva. Za prvo francosko ustavo iz 1. 1791 je značilno, da ni smatrala vseh treh državnih oblasti (zakonodaje, uprave m pravosodstva) za enakovredne, temveč da je dala zakonodaji prednost pred drugimi; zakonodaja je celo tudi konstituanta, samo s to razliko, da mora parlament tedaj, kadar sklepa o ustavi, storiti to večkrat zaporedoma. Ta francoska ustava je služila za zgled skoro vsem drugim ustavam, ki so hotele združiti principa monarhije in demokracije, zlasti belgijski ustavi iz leta 1831 in po tej mnogo drugim evropskim ustavam, tako tudi naši sedanji.
Rekli smo, da vsebuje ustava poleg osnovnih državljanskih pravic temelje državne organizacije, t. j. najvažnejše naprave zakonodaje, uprave in pravosodstva. Kaj pa je v a ž n o ? O tem je seveda sodba različna in se je v toku časa od postanka prvih ustav pa do danes spremenila. V eni državi je z ustavo urejeno nekaj, kar je v drugi državi urejeno z navadnim zakonom, n. pr. volilna pravica. Ustavni predpisi se zaradi tega ne dajo spoznati vedno že po svoji vsebini kot ustavni, temveč samo po svoji obliki, t. j. da se dajo spremeniti le pod težjimi pogoji kakor navadni zakoni. Iz istega razloga, da je namreč možno različno soditi o tem, kaj spada k »temeljem« državne organizacije, je tudi umljivo, da ne najdemo vselej vseh teh temeljev v prej označenem ustavnem zakonu, temveč tudi v drugih predpisih državnega ali meddržavnega prava. Meddržavno ali mednarodno pravo si osvaja v zadnjem času marsikaj, kar spada po naših nazorih k temeljni državni organizaciji. Vprašanje državnega ozemlja je n. pr. sedaj urejeno v mirovnih pogodbah. Tudi nekatere temeljne pravice državljanov so določene v teh po svetovni vojni sklenjenih pogodbah. Ustava ne vsebuje torej vseh temeljev državne ureditve; vendar pa je najvažnejši zakon v državi, že radi tega, ker določa, kako naj se ustvarjajo drugi zakoni, ki so obvezni za urade in za prebivalstvo v državi.
O testamentu.
Spisal odvetnik dr. Jure A d 1 e š i č.
okler živi družina skupno, veže njene člane ljubezen, odvisnost ali družabni ozir. Ko pa kak član zatisne oči, izgine kaj rad iz spomina in osebne koristi ožive. Na dan stopi vprašanje premoženja, dedovanja.
Zalo je važno, da se ohrani med družinami mir in medsebojno spoštovanje, da vsakdo določi veljavno že pred smrtjo, kaj se ima zgoditi z njegovim premoženjem. Ako kdo umre brez oporoke, razdeli zapuščino sodnija po zakonu. Ta delitev pa malokdaj zadovolji vse sorodstvo, ker se sodnija ne more ozirati niti na namen ali prejšnje obljube umrlega niti na želje posameznih sorodnikov. Ako pa je umrli zapustil oporoko, pa se pokaže dvom o njeni veljavnosti, potem se često vnamejo med sorodstvom hudi prepiri in dolgoletne pravde, ki imajo za posledico trajno sovraštvo. Spomin umrlega pa se onečašča.
Zato je poleg skrbi za preživljanje svojcev zelo važna tudi skrb, kako naj se razdeli nabrano premoženje med svojce po smrti. O tem skušajo naslednje vrste dati kratko in najpotrebnejše pojasnilo za bolj preproste slučaje.
Kaj je testament?
Kdor izrazi svojo voljo, kaj se naj zgodi z njegovim premoženjem po njegovi smrti, se imenuje zapustnik, ker zapušča svoje premoženje svojim naslednikom; njegova volja se imenuje poslednja volja ali oporoka, ker vsebuje njegovo zadnje določilo, kaj se naj zgodi z njegovim premoženjem ali s posameznimi rečmi njegovega premoženja po njegovi smrti. Premoženje, ki ga zapušča ob svoji smrti, se imenuje zapuščina.
Poslednja volja je širok pojem in znači lahko testament ali kodicil. Testament je tista poslednja volja, s katero postavi zapustnik svojega dediča, to se pravi, da določi ono osebo, ki podeduje po njem celo premoženje ali glede na celoto samo od njega določeni del, n. pr. polovico, petino itd., in je tedaj smatrati to osebo kot splošnega ali univerzalnega naslednika zapustnikovega po njegovi smrti. Vsaka druga poslednja volja se imenuje kodicil.
Primer bo to še bolj razjasnil: Oporoka: Podpisani Jakob Klepec na-pravljam oporoko in postavljam za dediča svojega premoženja starejšega sina Janeza. On naj izplača svojemu bratu Petru in sestri Ivanki po 1000 Din. To oporoko sem lastnoročno spisal in podpisal. V Dolu, 1. maja 1924. Jakob Klepec.
Ta oporoka je testament, ker določa dediča, ki bo zapustnikov naslednik in prejme vse njegove premoženje ter izplača volila.
Oporoka: Podpisani Jakob Klepec določam svojo poslednjo voljo, da dobi sin Peter senožet v Kožarjih, hči Ivanka pa gozd pod Rušo. To oporoko sem lastnoročno spisal in podpisal. V Dolu, 1. junija 1924. Jakob Klepec,
Ta oporoka je kodicil ali volilo. Ona ne postavlja dediča in naslednika do celega ali polovice, tretjine itd. premoženja, temveč razpolaga, s posameznimi predmeti zapuščine. Peter in Ivanka se imenujeta legatarja ali volilojemnika in ne dediča.
Za veljavnost testamenta in kodicila je predpisana ista oblika. Razlikujeta se torej oba le po svoji vsebini.
Kdo more napraviti veljavno oporoko?
Izraz poslednje volje je eno najvažnejših opravil v človeškem življenju. Napraviti ga more samo tisti, ki je od njega pričakovati dovolj razsodnosti in resne volje. Zato zakon ne dovoljuje nekaterim osebam, da bi napravile veljavno oporoko.
Te osebe so:
1. Otroci in nedoletni, ki še niso izpolnili 14. leta. Ti nimajo še za ta važni posel potrebne razsodnosti. Mladoletnim od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 18. leta pa daje zakon delno možnost napraviti oporoko, in sicer le ustno in pred sodnikom ali notarjem. Pri tem mora sodnik ali notar ugotoviti, ali je bila volja mladoletnika prosta in preudarna. Vsaka druga oporoka v tej dobi bi bila neveljavna. Po dopolnitvi 18. leta pa lahko naredi veljavno oporoko vsaka oseba brez razlike spola; izvzeti pa so naslednji:
2. Duševno bolni (blazni), ki naj so bili sodno popolno preklicani aH če se dokaže,
da so bili blazni v času, ko so napravili oporoko. Kdor pa je bil le delno preklican od sodnije radi duševne bolezni ali slaboumnosti, je enak mladeniču od 14. do 18. leta; zato mu dovoli zakon, da more napraviti le ustno oporoko pred sodnikom.
3.	Sodno preklicani zapravljivci in radi pijanstva iz navade delno preklicani morejo napraviti, veljavno oporoko le glede polovice svojega premoženja. Drugo polovico izroči sodnija zakonitim dedičem.
4.	Redovniki; vendar določajo nekatera redovna pravila izjeme, ki pa za splošnost nimajo pomena.
Ako naredi katera navedenih oseb kljub temu oporoko, je ta neveljavna, in nastopi dedovanje po zakonu; razdeli sodnija vse premoženje med zakonite dediče, kakor da zapustnik sploh ni napravil nobene oporoke, in sicer po enakih delih.
Oblika oporoke.
Oblika oporoke je odvisna od tega, ali jo naredi zapustnik sam ali sodnija ali notar. Kdor jo naredi sam, jo naredi lahko ustno ah pismeno Kdor jo naredi pismeno, jo zopet lahko spiše sam ali da pisati po drugem. Vsa ta dejstva pa določajo vrsto in zunanjo oblike oporoke.
Lastnoročna pismena oporoka.
To je najbolj navadna oblika oporoke in je najbolj priporočljiva, seveda le tistim, ki znajo sami pisati. Napravi se tako, da se lastnoročno spiše in lastnoročno podpiše na koncu oporoke svoje ime. Svetuje se, da se napiše tudi dan oporoke, vendar ni to bistveno. Za tako oporoko ni potreba nobenih prič, zapustnik jo naredi sam, ne da bi kdo za to sploh vedel.
Važno je, da mora biti oporoka lastnoročno pisana. Kdor bi n. pr. spisal oporoko na stroj in lastnoročno podpisal, ne bi napravil veljavne oporoke. Podpis mora biti na koncu vsega zapisa. Kdor bi n. pr, podpisal samo prvo stran, druge ne, bi veljala samo prva. Kdor bi n. pr, napravil še kak dostavek, pa ga ne bi posebej podpisal, ta dostavek ne bi veljal.
Kako napravi oporoko, kdor ne more ali noče sam pisati?
Ta naj pokliče kako osebo in naj ji narekuje svojo oporoko, da jo zapiše z roko ali tudi s strojem. Potem naj oporoko
prebere ali si jo da prebrati, da se prepriča, ali je oporoka pravilno zapisana. Nato naj pokliče aH da poklicati tri sposobne priče. Ako bo pisec oporoke tudi priča, zadostujeta še dve drugi priči. Ko so vse tri priče skupno pri zapustniku navzoče, naj jim pokaže spisano oporoko, rekoč: »To je moja oporoka,« naj jo spodaj na koncu lastnoročno in vpričo vseh treh prič podpiše s svojim imenom; ako pa ne zna ali radi bolezni ne more več pisati, naj jo pod-križa, ena od prič naj poleg tega lastnoročnega križa zapiše še zapustnikovo ime; nato naj se vse tri priče na tej oporoki spodaj pod zapisom lastnoročno podpišejo in pristavijo: »Kot priča oporoke.« Ni pa potreba, da bi bila oporoka pred pričami prečitana, in tudi ne, da bi priče morale vedeti vsebino oporoke.
Ako zapustnik zna pisati, zadostuje, da sta vsaj dve priči pri podpisu istočasno navzoči; ako pa ne zna pisati, jo mora pod-križati, pri tem pa morajo biti vse tri oporočne priče istočasno navzoče. — Ako je zapustnik že tako slab, da težko drži roko pri podpisu, je dopustno, da mu kdo roko podpre ali drži, vendar se mora sam podpisati oziroma podkrižati.
Kako napravi oporoko, kdor ne zna brati.
Ta naj pokliče pisca in mu narekuje svojo oporoko. Nato naj pokliče tri priče, od katerih je lehko ena priča tudi spisova-telj oporoke; ena od prič mora v navzočnosti drugih dveh pred zapustnikom oporoko na glas in razločno prečitati, drugi dve morata zapis upogledati in se o pravilnem zapisu prepričati; pisec sam ne sme čitati, nego druga priča; nato mora zapustnik pred pričami potrditi, da je to njegova pravilna oporoka, potem jo na koncu podpisati ali podkrižati in tudi priče jo morajo podpisati, prav tako kot je bilo poprej razloženo.
Enako napravi oporoko, kdor je oslepel in ne more več čitati.
Ustna oporoka.
Kdcr želi ustno sporočiti svojo posled-no voljo, naj pokliče ali da poklicati tri priče k sebi. Ko so vse tri priče skupno navzoče, naj zapustnik izgovori svojo oporoko. Priče so lahko čisto tuje osebe, ki zapustnika niso prej niti poznale; toda vedeti morajo, da gre za oporoko in morajo biti zmožne potrditi istovetnost za-
pusinika, da ni kake zmote v osebi, dalje da je zapustnik izrazil svojo voljo v polni zavesti, premišljeno in brez pritiska.
Vse tri priče morajo biti pri izražanju zapustnikove volje istočasno in nepretrgoma navzoče. Ako bi zapustnik svojo voljo pred posameznimi pričami posebej povedal, n. pr. ob raznem času ali pri raznih prilikah, taka oporoka bi bila neveljavna.
Zapustnik mora sam izpovedati svojo poslednjo voljo; ni zadostno, da ga priča le vpraša ali mu stavi predlog in zapustnik le pritrdi ali prikima.
Le gluhonemi, ki govore z znaki, lahko sporoče svojo voljo z znaki pred pričami, ki te znake razumejo, tako da je vsaka pomota izključena.
Pričam se priporoča, da si oporoko zapišejo skupno ali pa vsaka zase takoj za tem, ko so jo slišale, ali čimprej. Lahko se zgodi namreč, da priče oporoko ali vsaj njena posamezna določila pozabijo, zlasti če ostane zapustnik še dlje časa pri življenju. Kesneje pa je težko ugotoviti natančno vsebino oporoke iz golega spomina; posamezne priče si pri sodnem zaslišanju o priliki zapuščinske razprave lahko nasprotujejo, sodniku je težko ugotoviti pravo voljo zapustnika in med dediči se lahko razvijejo pravde. Kajti dostikrat ima ena sama beseda odločilen pomen.
Vsakdo, ki mu je resno na tem, da se ugotovi ustna oporoka, lahko predlaga pri sodniji, da se priče ustne oporoke zaslišijo pod prisego in navedejo vsebino oporoke. Šele soglasna zaprisežena izpoved vseh treh oporočnih prič ugotovi veljavno ustno oporoko. Ako ena oporočnih prič ne more biti več pod prisego zaslišana, ker je n. pr. umrla ali odšla neznano kam, zadostuje, da obe ostali priči zapriseženo napovesta ustno oporoko.
Ako si pri tej sodno zapriseženi za-slišbi priče nasprotujejo glede vsebine oporoke v bistvenih točkah, tako da ni mogoče več ugotoviti prave zapustnikove volje, je ustna oporoka sploh neveljavna. Pomniti pa je, da velja edinole izpovedba oporočnih prič in je ne morejo nadomestiti druge osebe, ki so bile pri napravi ustne oporoke morda slučajno navzoče in so tudi slišale oporoko.
Iz tega sledi zaeno, kako važno je, da si oporočne priče takoj po sporočilu ustno oporoko skupno med seboj zapišejo in
shranijo, da jo kesneje pred sodnijo pravilno izkažejo, ker postane sicer ustna oporoka, dasi je bila povsem pravilno narejena, neveljavna, ako se kesneje ne more več ugotoviti njena prava vsebina.
Iz tega pa tudi sledi, da je le bolj priporočati pismene oporoke. S tem se najlaže izogne vsakojakim kesnejšim sporom radi vsebine oporoke in volje zapustnika.
Oporoka pred sodnikom.
Oporoko lahko napraviš tudi pred sodnijo. Pristojna za to je vsaka okrajna sodnija. Navzoč mora biti sodnik in zaprisežen zapisnikar; slednjega lahko nadomestita dve drugi priči. Napraviš jo pismeno ali ustno.
Kdor hoče napraviti pismeno oporoko, naj jo sam spiše ali da spisati po kom drugem. Lahko jo spiše tudi na stroj. Oddati jo mora sodniku o s e b n o in izjaviti, da je to njegova oporoka. Ako ne more sam na sodnijo radi bolezni, lahko zaprosi sodnika, da pride k njemu na dom. Nedopustno pa bi bilo, da bi zapustnik poslal oporoko po kom drugem na sodnijo. Oporoke ni treba pred sodnikom prečitati, pač pa se mora pred sodnikom lastnoročno podpisati; kdor ne zna pisati, jo mora vsaj podkrižati. Kdor ne zna čitati, temu se mora oporoka prečitati in druga sodna oseba mora videti, da je zapis pravilen Sodnija napravi nato poseben zapisnik o sprejetju oporoke; dan zapisnika velja za dan oporoke. Sodnija nato oporoko zapečati, zapiše na ovoju ime zapustnika, jo potem shrani v posebni zbirki, izročitelju oporoke pa da pismeno potrdilo o izročitvi.
Kdor hoče napraviti pri sodniji ustno oporoko, mora tudi priti osebno na sodnijo ali v slučaju bolezni zaprositi sodnika na dom, narekovati oporoko na sodni zapisnik in ga lastnoročno podpisati ozir. podkrižati. Ostalo poskrbi sodnik.
Naprava oporoke pred sodnijo je toliko bolj priporočljiva, ker mora sodnik stranko opozoriti na obliko oporoke in je v tem podano jamstvo, da bo oporoka pravilna. Lahko pa tudi sodnik opozori in pouči stranko, da bo oporoka po svoji notranji vsebini pravilna in veljavna.
Pristojbine za napravo sodne oporoke.
Za napravo ali tudi le za priznanje oporoke ali volila je plačati, ako prideš osebno na sodnijo, takso po 100 Din. Ako pa se na-

pravi oporoka ali izroči zunaj sodnije na domu zapustnika, se plača taksa 200 Din. Dalje je plačati za hranjenje oporoke pri sodniji takso po 100 Din. Za napravo ali za sprejem kot tudi za hranjenje oporoke pri sodniji se mora napraviti posebna prošnja in kolkovati vsaka po 5 Din.
Oporoka ob času kuge.
Ako razsaja \ kakem kraju kuga, kolera ali kaka druga hudo nalezljiva bolezen, je težko dobiti ljudi, da bi bilo možno storiti vse po gori navedeni obliki. Zato določa zakon za napravo oporoke na takem kraju in ob takem času nekatere olajšave, in to tudi pri zdravih ljudeh, ako le res razsaja epidemija v tem kraju; pri takih oporokah zadostujeta samo dve priči, ena lahko tudi oporoko spiše. Če je zapustnik sam nalezljivo bolan, ni niti potrebno, da sla obe priči istočasno pri zapustniku navzoči. Oporočne priče pa morejo biti vse osebe, ki so izpolnile 14. leto.
Taka oporoka pa velja samo šest mesecev po končani kugi. Kdor preživi to dobo, mora napraviti novo oporoko v pravilni obliki po gorenjih predpisih.
Enake olajšave veljajo pri napravi ustne oporoke.
Oporoka na ladji.
Kdor potuje na ladji po morju, se nahaja tudi v nevarnosti, podobno onemu, ki živi na kraju epidemije. Zato mu zakon dovoli enake olajšave pri napravi pismene ali ustue oporoke. Velja pa tudi enako le šest mesecev po končani vožnji.
Oporočne priče.
Za napravo oporoke je potreba sposobnih prič. Sposobne so le tiste priče, ki bodo lahko potrdile, da ni bilo nobene pomote v osebi zapustnika, in ki bodo lahko potrdile njegovo pravo poslednjo voljo.
Poprej je zakon označil kot nesposobne oporočne priče tudi ženske, redovnike in vse tiste osebe, ki so bile obsojene radi zločina goljufije aii kakega drugega zločina iz dobičkaželjnosti, n. pr. tatvine, poneverbe, itd. Zakon iz leta 1914 pa je to oviro odstranil, tako da so sedaj veljavne oporočne priče tudi ženske, redovniki in tudi tisti, ki so bili obsojeni radi kakega zločina.
Pac pa našteva zakon druge osebe, ki ne morejo biti v nobenem slučaju veljavne oporočne priče, ker ni možno od njih pri-
Koledar 1925.
čakovati, da 'bodo mogle presoditi, ali je zapustnik izrazil pravilno svojo poslednjo voljo, oziroma ie ne bodo mogle ugotoviti. Take osebe, ki ne morejo biti pod nobenim pogojem veljavne oporočne priče, so:
1.	Mladoletni, ki še niso dopolnili 18 let.
2.	Brezumni., umobolni in blazni, ki niso sposobni presojati svoje okolice in nimajo zadostnega spomina, da bi si mogli dogodke zapomniti in pravilno navajati, najsi bodo take osebe sodno proglašene za umobolne ali ne,
3.	Slepci, gluhi in gluhonemi.
4.	Tisti, ki ne razumejo zapustnikovega jezika.
Oporoka, pri kateri je sodelovala katera navedenih prič, je povsem neveljavna.
Poleg tega določa zakon neke osebe, ki so sicer same na sebi sposobne oporočne priče, vendar ne morejo biti priče pri taki oporoki, kjer so same prizadete ali intere-sirane. Te osebe so:
1.	Dedič in prejemnik volila ne more biti veljavna priča o tem, kar mu je zapustnik določil.
2.	Osebe, ki so z dedičem ali prejemnikom volila v ožjem sorodstvu ali svaštvu. Te osebe so: žena odnosno mož dediča, starši, otroci, bratje in sestre dediča, dalje starši, otroci in bratje ter sestre moža odnosno žene dediča. Isto velja tudi glede prejemnika volila.
3.	Plačani uslužbenci dediča ali prejemnika volila, ki tudi pri njem v njegovi hiši stanujejo in v njegovem skupnem gospodinjstvu živijo, n. pr. hlapci in dekle, ki stanujejo prav v hiši gospodarja in jedo za skupno mizo ali vsaj od skupnega ognjišča. Ako pa ne stanuje hlapec v hiši dediča, nego v posebnem gospodarskem poslopju in ima z drugimi uslužbenci ločeno od gospo-darja-dediča skupno hrano, tak hlapec je lahko svojemu gospodarju-dediču veljavna priča. Enako vsi drugi uslužbenci.
Ako nastopi v kaki oporoki katera navedenih prič, ni zaradi tega še vsa oporoka neveljavna, marveč samo dotično določilo oporoke, ki se nanaša na dediča oziroma prejemnika volila.
Oporočne priče pa so lahko z zapustnikom samim v poljubnem sorodstvenem, svaštvenem ali službenem razmerju, n. pr. brat, oče ali žena zapustnika je povsem veljavna oporočna priča; enako tudi nje-
6
gov hlapec, ako tudi stanuje v njegovi hiši in se hrani pri njegovi mizi.
Enako so vse tri oporočne priče med seboj lahko v poljubnem sorodstvenem razmerju, n, pr. trije bratje ali tri sestre so povsem veljavne oporočne priče.
Ako hoče zapustnik piscu oporoke, njegovi ženi odnosno možu, njegovim staršem, otrokom, bratu ali sestri, enako staršem, otrokom, bratu ali sestri žene odnosno moža kaj zapustiti, mora enako tako določilo lastnoročno pisati ali dati potrditi od treh od pisca različnih oseb.
Preklic oporoke.
Zapustnik lahko svojo oporoko vsak čas zopet prekliče. Tudi ako bi bil v oporoki zapisal, da se odpove pravici oporoko preklicati, bi jo vedno zopet lahko preklical. Svojo oporoko lahko prekliče vsakdo, tudi sodno proglašeni zapravljivec ali omejeno preklicani pijanec. Preklic pa se mora napraviti v takem duševnem stanju, kot se je napravila oporoka, t. j. trezno, preudarno in premišljeno ter čisto iz proste volje, brez prigovarjanja ali pritiska; pa tudi v isti obliki, ki je predpisana za napravo veljavne oporoke. Ni pa potrebno, da se preklic izvrši v isti obliki, kot je bila napravljena dotična oporoka sama.
Pismena oporoka se lahko prekliče tudi na ta način, da se v razsodnem stanju in namenoma uniči, raztrga, prečrta, prereže ali izreže podpis zapustnika ali prič. Če so prečrtana samo nekatera mesta oporoke, ostanejo drugi deli veljavni,
Ako se pa izkaže, da je bila oporoka le slučajno uničena, izgubljena ali pokvar-ljena, ostane kljub temu veljavna, če je mogoče dokazati njeno pravo vsebino.
Vedno pa izgubi prejšnja oporoka svojo veljavo, ako napravi zapustnik novo veljavno oporoko, naj je v novi prejšnjo oporoko izrecno preklical ali ne. Prejšnja oporoka bi ostala le toliko v veljavi, ako zapustnik v novi oporoki izrečno določi, da ostane vsa ali le njena posamezna določila v veljavi. Iz tega se vidi, kolike važnosti je, da se pri oporoki zapiše vedno tudi dan, kdaj je bila narejena, dasi to ni za veljavnost potrebno.
Nujni dediči.
Oporoka, ki je povsem pravilno narejena po svoji zunanji obliki, je kljub temu lahko v toliko neveljavna, v kolikor se
zapustnik ni v svoji oporoki oziral na vse tiste osebe, na katere se mora ozirati po zakonu. Zapustnik ni sicer dolžan, postaviti gotovih oseb za dediče, vendar se mora nanje ozirati, bodisi da jim zapusti predpisani del svoje zapuščine ali da jih razdedi.
Osebe, na katere se zapustnik mora ozirati v svoji oporoki, da bo veljavna tudi po svoji vsebini, se imenujejo nujni dediči. Delež pa, ki jim ga zapustnik mora zapustiti, se zove nujni delež.
Nujni dediči so vsi otroci zapustnika brez ozira na spol in koleno, t. j. njegovi lastni otroci, vnuki, pravnuki. Na lastne otroke se mora zapustnik vedno in brezpogojno ozirati; na vnuke pa le takrat, ako so lastni otroci umrli; enako na pravnuke.
Ako zapustnik nima lastnih otrok, se mora ozirati na lastne starše, enako brez ozira na spol in koleno, t. j. ako nima več lastnega očeta, tedaj se mora ozirati na starega očeta, staro mater itd.
Samo navedene osebe imajo pravico, da se zapustnik v svoji oporoki nanje ozira in jim zapusti delež; vsi drugi sorodniki nimajo te pravice. Zlasti ne bratje in sestre zapustnika, enako ne tudi njegova lastna žena.
Za vse nujne dediče pa velja določilo, da imajo le takrat pravico do nujnega deleža, ako imajo napram zapustniku zakonito dedno pravico, t. j. ako bi prišli do dedovanja, če bi bil zapustnik umrl brez veljavne oporoke. Kdor nima zakonite dedne pravice napram zapustniku, tudi nima pravice do nujnega deleža. N. pr.: Zapustnik ima oženjenega sina, ki ima dva otroka, Ako bi zapustnik umrl brez oporoke, bi bil zakoniti dedič le sin, vnuki ne bi prišli do dedovanja, ker živi njihov oče, zapustnikov lastni sin. Zato se bo tudi zapustnik v svoji oporoki moral ozirati le na sina. Ako pa je njegov sin umrl, tedaj se bo moral ozirati na njegova otroka, svoja vnuka, in jima zapustiti najmanj nujni delež.
Nezakonski otrok ima zakonito dedno pravico le napram lastni materi, ne pa tudi. napram nezakonskemu očetu. Zato je nezakonski otrok nujni dedič le napram materi, ne pa tudi napram nezakonskemu očetu; le-ta mu ni dolžan v svoji oporoki zapustiti ničesar. Enako pa tudi ni nezakonski oče nujni dedič napram nezakonskemu otroku, pač pa njegova mati.

Adoptirani, t. j. posinovljeni, so napram staršem, ki so jih posinovili, nujni dediči, ako niso bili v pogodbi o posinovitvi izključeni od zakonite dedne pravice.
Nujni delež,
Višina nujnega deleža znaša pri potomcih polovico zakonitega, t. j. polovico tega, kar bi otrok podedoval po svojem očetu, ako bi bil ta umrl brez oporoke. Ker imajo vsi otroci enako dedno pravico napram staršem, se dobi nujni delež, ako se pomnoži število otrok z dve, N. pr,: Oče je zapustil dva otroka, sina in hčer. Brez oporoke bi dobil vsak polovico zapuščine, Nujni delež vsakega znaša tedaj eno četrtinko zapuščine, Ako zapustnik izroči sinu posestvo, mora zapustiti hčeri vsaj eno četrtinko vrednosti premoženja, da bo njegova oporoka veljavna.
Pri starših znaša nujni delež tretjino zakonitega.
Zapustnik določi nujni delež lahko v obliki volila, naj ga izrečno imenuje kot nujni delež ali ne ali kot del zapuščine in podobno. Nujni dedič pa more zahtevati izplačilo nujnega deleža vedno le v denarju.
Da se nujni delež pravilno izračuna, je potrebno ugotoviti pravo vrednost zapuščine, ki jo ima ob času smrti zapustnika; odbiti je treba od premoženja vse dolgove in dolžna izplačila in izračunati zakoniti dedni delež nujnega dediča.
Od tako preračunanega nujnega deleža pa je treba odbiti: kar je prejel nujni dedič iz zapuščine v katerikoli obliki, pa tudi ono, kar je prejel od zapustnika samega poprej v življenju, in sicer sin ali vnuk za opravo, začetek obrti ali službe in za plačilo dolgov; hči ali vnukinja pa, kar je prejela za balo in doto. Ni pa odbiti tega, kar je zapustnik izdal za izobrazbo in šolanje otrok odnosno vnukov.
Ako ni zapustnik pri napravi oporoke upošteval teh določil in ni zapustil najmanj nujnega deleža vsem onim osebam, ki imajo do njega pravico, lahko nujni dediči, ki niso sploh prejeli nujnega deleža ali tudi ne popolnega nujnega deleža, oporoko izpodbijajo in zahteArajo izplačilo ali dopolnitev nujnega deleža. Tako tožbo naperijo proti dediču; vložiti jo pa morajo najkes-neje v treh letih po smrti zapustnika, računano od dneva, ko je bila oporoka zapust-
nika pri sodniji odprta in proglašena, sicer je pravica do tožbe zastarana.
Razdedinjenje.
Od gorenjega pravila, da mora zapustnik otrokom in staršem zapustiti vsaj nujni delež, je dopustna edina izjema, ako zapustnik dotične osebe razdedini, t. j. jim odreče vsako pravico dedovanja. Za to pa mora imeti posebne razloge, kajti razdedinjenje je v bistvu kazen, ki zadene le nevrednega naslednika. Kdor je od zapustnika pravilno razdedinjen, nima pravice niti do nujnega deleža.
Zapustnik sme razdediniti tiste otroke oziroma starše,
1.	ki so zapustnika pustili v potrebi brez vsake pomoči,
2.	ki so bili obsojeni radi kakega zločina v dosmrtno ali 20letno ječo;
3.	ki trajno žive nenravno in pohujš-ljivo;
4.	ki so napravili kak zločin napram zapustniku samemu, ako jim zapustnik tega ni odpustil;
5.	ki so zapustnika k napravi oporoke silili, ga na goljufiv način k temu zapeljali, ga ovirali pri napravi ali premembi oporoke ali potlačili njegovo oporoko.
Poleg tega lahko otrok posebej razdedini take starše, ki so njegovo vzgojo popolnoma zanemarili.
Razdediniti pa se more veljavno le v obliki, ki je predpisana za napravo oporoke; lahko se izreče v oporoki ali tudi v posebnem zapisu.
Ni pa potreba, da zapustnik izrečno navede vzroke razdedinjenja, zadostuje navedba, n. pr, »sina Jožeta razdedinim«. V vsakem slučaju pa bo moral dedič natanko dokazati, zakaj je zapustnik n. pr. »sina Jožeta« izdedinil.
Razdedinjenje se lahko zopet prekliče. Preklic pa je veljaven, če je napravljen v enaki obliki kot razdedinjenje oz. oporoka.
Poleg gorenjega razdedinjenja, ki je kazen za dediča, pozna zakon še razdedinjenje v dobrem namenu. Ako ima zapustnik nujnega dediča, ki je zapravljiv ali pre-zadolžen, pa ima otroke in se je bati, da ne bodo njegovi otroci dobili kaj prida ali celo nič od nujnega deleža, lahko zapustnik takega nujnega dediča razdedini, obenem pa zapusti ves nujni delež otrokom nujnega dediča po enakih delih.
Telesni razvoj človeka od rojstva do vrha/
Dr. K. Ozvald.
tistega neznatnega kričaja, ki £®|||lg ga navadno ni kaj v roke vzeti, ISlilr 'e	na svet, zraste, ako
gre vse po sreči, prej ali slej cel človek in včasi še .nemara — »človek in pol«. Ta rast pa se nikdar ne vrši lepo v enakomernem koraku, kakor bi kito pletel, temveč bolj podobno tekoči vodi, ki se ji brzina in zunanja oblika neprestano menjavata vse po tem, kakršna je pač njena struga: zdaj globoka, zdaj plitva — zdaj tesna, zdaj široka — zdaj skalovita, zdaj peščena itd.
Kakor bomo videli, se v zunanjem razvoju človeškega telesa da glede na hitrost ali počasnost tega razvoja razlikovati sedmero izrazitih stopenj.
Rojenček.
Otroku, ki je pravkar prišel na svet, pravimo rojenček ali novorojenček. Brž po svojem rojstvu tak črvič v človeški podobi, katerega je »sama glava«, ni lep; zato je zlasti oče ob pogledu na svojega prvorojenčka, ki ga je morda že težko pričakoval, rad — razočaran.
Pravilna velikost novorojenčka znaša pol metra; a četrti del njegove celotne dolžine zavzema samo glava. Tehta pa rojenček, ako je fantek, navadno okoli kg-, a 31/4 kg, ako je deklica. Sicer pa se bolj izjemoma dobe i lažji in tudi znatno težji rojenčki (do 5 kg in celo čez).
Čim polnejše so mu oblike, čim daljši so njegovi nohti, čim trše njegove razmeroma mehke kosti, čim bolj rožnatobelkasta je njegova koža, tem mirneje lahko rečeš, da je njegovo telesce normalno, t. j. tako, kakor ima biti telesce zdravega rojenčka.
Ker se ob prihodu na svet rojenčkova lobanja, ki je kakor vosek mehka, mora vdati raznim pritiskom od te ali one strani, zato novi zemljanček ne prinese na svet lepo oblaste glavice, ampak bolj ali manj izpačeno, potlačeno in pokvečeno butičico, t. j. takšno, da n. pr, nje leva polovica, zlasti na vrhu glave, ni čisto po-
* Za miselno podlago sledečim izvajanjem služi znamenita knjiga: C. H. Stratz, Der Kor-per des Kindes ur.d seine Pflege. 1921 (5. in 6,
natisi.
dobna ali bolje rečeno simetrična (somerna) desni polovici. Sicer se ta nepravilnost večinoma v nekaj dnevih sama od sebe zopet izravna, toda ne popolnoma; in tako večina ljudi (98%) skozi vse življenje nosi na svoji glavi spomine svojega rojstva. Samo da jih navadno ne opazimo, ker jih pred tujimi očmi molčeče skrivajo lasje dotičnika, dokler tega molka čestokrat ne prelomi — brezobzirna pleša. In tako neredkoma slišimo reči, kako >čudno« glavo da ima ta ali oni možak.
Dojenček,
Tako pravimo detetu, dokler se preživlja z materno hrano; z besedo dojenček nam je torej pretežno v mislih prvo leto njegovega bitja in žitja.
Vsak začetek je težak, te besede veljajo tudi o začetku človeškega življenja. Izkušnja uči, da se tekom prvih 4—10 dni detetu telesna teža zniža. Ali ni to nekaka uganka, vsaj kadar imamo zdravega rojenčka pred seboj? No, pomisliti moramo, da se dete, ko pride na svet, nekako »na svoje vzame«, vsaj v toliko, da mora zdaj iz lastnih sil dihati in hrano požirati, dočim mu v čudovito ustvarjenem okrilju materinem niti tega ni bilo treba. Dokler ga je namreč mati nosila pod svojim srcem, je ta črvič tudi glede na dihanje, prehrano in krvni obtok bil le del njenega telesa, A prišedši na svet, se mora njegov nežni organizem šele privaditi na samostojno poslovanje. Deloma pa je omenjeni padec telesne teže treba v račun postaviti onim, ne majhnim mukam, katerim je dete bilo izpostavljeno v težkih urah svojega rojstva.
Zato tudi koža novorojenčka v prvih dneh postane bolj ali manj rumenkasta, kakor da se ga je lotila zlatenica. In šele tam kje za 8. ali 10. dnem doseže mali zopet isto težo, ki jo je njegovo telo imelo brž po rojstvu.
Medtem začenja materi, večinoma od 3. ali 4. dne, hrana pridodajati in za dojenčka napoči življenje kakor v deveti deželi: pijeinspi,spiinpije. Kot dojenček je otrok pravi kanibal ali človeko-jedec; kakor je kot zarodek (embrio) živel
od srčne krvi svoje matere, tako tudi zdaj (normalno) uživa edinole človeško hrano: življenje svoje matere.
Na zdravem dojenčku mora vse biti okroglo-zalito: glava kakor luna, truplo podobno valjarju, roke in noge kakor debele rožnatobarvne klobase.
Dojenčkova lobanja (gornji del glave s čelom) po svoji velikosti prevladuje obraz; sredino njegove, od spredaj gledane glave tvori črta, ki si jo misliš od leve na desno potegnjeno preko njegovih obrvi (dočim gre pri odrastlem ta črta znatno niže: preko očesnih zenic). Usta in brado obsegajoči del obraza je razmeroma zelo majhen, ker dojenčku na tej stopnji še manjka zobovja.
Za tak obrazek je značilno sledeče: majhna brada, širok in top nos z nizkim hrbtom, velike oči, proč štrleča ušesa. Li-čeca, podložena z jako plastjo maščobe, so na zdravem dojenčku kakor dvoje sveže-rdečih jabolčk.
Tam s 6. mesecem pa se slika dojenčkove zunanjosti precej izpremeni: priče-njajoča mešana hrana, prvi poizkusi dvigniti se na noge in stati, prvi zobje — vse to vpliva na vnanjo obliko telesca, V obrazu začne del okrog ust in brade naraščati, postane zato močnejši in širši, potisne ušesa bolj ven in navzgor in tako dobiva glava bolj in bolj velikemu jajcu ali buči podobno obliko.
Redno so si enako stari obrazki iz do-jenške dobe med seboj bolj ali manj podobni. In zato ni prav nič takega, če se mati ob pogledu na otroške obraze v izložbi razglednic zavzame, češ: oh, ta je pa ves naš! A obrazek, ki že v prvih mesecih očituje kak določen, »ne-otroški« izraz, dobi pozneje rad preostrih potez in postane — grd.
Za telesni razvoj otroka velja načelo, da je nekoliko počasnejši razvoj najboljši. Pravilno je, da je dete koncem prvega leta v stanu, pokonci s e-d e t i in stati.*
Koncem prvega leta zdravo dete meri 75 cm.
Otrok.
Če govorimo ali čitamo ali slišimo o presrečnih »otroških« letih, nam je v
* Pri tej priliki priporočam najtopleje zlasti staršem dve drobni, pa zlata vredni knjižici: dr. Bogdan D a r č , Dojenček, njega negovanje in prehrana (1919) in pa dr M. A m b r o ž i č , Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku (1921).
mislih tisti kos človeškega življenja, ki se razteza od početka 2. pa do izpolnjenega 7. leta.
Značilna za to starost je tista čista otroška preproščina, ki jo je do neskončnosti poveličal nebeški prijatelj otrok z besedami- »Dajte majhnim k meni priti!« Je to doba, ko tak otrok v rednih okolnostih, to se pravi, ako ga ni kak nepoklican »modrijan« o tem že poučil, še ne ve, da je ali moškega ali ženskega spola. Zato se ta leta tudi imenujejo nevtralna (no-benostranska) doba. Res je, da so deklice že brž po rojstvu poprečno nežnejše, manjše in lažje od dečkov; res je dalje, da jim začno tam proti 7. letu boki in bedra postajati bolj okrogla; in tudi to je res, da se v igri, v vedenju, pri delu in v zanimanju deklic za to ali ono začno že v teh letih kazati utripi probuja-jočega se spola: toda te razlike so malenkostne — saj je vendar znano, da najdemo dovolj i dekliško nežnih dečkov i deško čvrstih ali zabavnih deklic.
Sicer pa nevtralna doba glede na telesni razvoj otroka razpade v dvoje jako značilnih in lahko ločljivih razdobij: tam od 2. do 4, leta dobiva namreč otrok bolj debeluharske, a od 5, do 7, leta bolj vitke oblike.
aj Debelostna doba. — V tem razdobju, ki redno obsega 2., 3. in 4. leto, otrok ne raste toliko kvišku, temveč bolj narazen; vse telo (život, glava, roke in noge) se mu, rekli bi, nabuhne, razkvasi. To so neke vrste tolsta leta. In na glavi stopa obraz, to je- lica, usta pa brada, čez-dalje bolj v ospredje; kajti koncem 2. ali najkesneje v prvi polovici 3. leta dobi otrok vseh 20 mlečnjakov. A z zobovjem rasto tudi čeljusti ter vplivajo na obliko svoje okolice,
b) Vitkostna doba. — Za telesni razvoj v razdobju, ki leži med 5. in 7. letom, je značilno to, da telo postaja vedno bolj vitko, da se otrok »potegne« kvišku in začenja biti, kakor bi »grile jedel«. To so torej nekaka »suha leta«. Večkrat slišimo kako mater tožiti, da je njen otrok še pred kratkim bil debel ko polh, zdaj pa naenkrat postaja ko Lrlica — sam Bog vedi zakaj. In vendar je to čisto naraven pojav: debelostni dobi v telesnem razvoju otroka pra v i 1no s 1ed i vitkostna.
Prehod iz debelostne v vitkostno dobo se včasi izvrši čisto polagoma, da ga najbližja okolica komaj opazi, včasi pa tudi naenkrat, kar sunkoma.
Dečko, dekle,
Početkom 8. leta se otrok normalno začenja zavedati svojega spola, to je, se čutiti ali d e č k a ali d e k 1 e. To je po-četek tiste življenjske dobe, ki se razteza od 8. leta pa tam do 15. leta in se ji pravi b i s e k s u a 1 n a , to je dvospolna doba. Tudi v biseksualni dobi telo najprej raste v širino in potem v višino ali drugače rečeno, tudi ta doba ima svoje d e b e -lostno pa vitkostno razdobje.
aJ (Druga) debelostna doba (od 8. do končanega 10. leta). Od 8. leta dalje dečko in dekle pretežno rasteta v širino (podobno kakor v razdobju med 2. in 4. letom) in v g 1 o b i n o. Dečku se vidno razvijajo pleča in oprsje; a dekletu raste medenica v širino, oblike v stegnih in bedrih začno postajati okrogle. Sicer pa imamo po telesu dečka in dekleta v teh letih še pristnega otroka pred seboj. Ne v držanju ne v kretanju in tudi v izrazu še ne silijo bistvenejše spolne razlike na dan.
b) (Druga) v i t k o s t n a doba (od 11. do končanega 15. leta). Sedaj se telo enega in drugega, dečka in dekleta, zopet, in sicer prav krepko potegne kvišku; eden in drugi postane rad kar cela »prekla« in je »kakor volk« vedno lačen. Hitrost rasti pa na tej stopnji ni pri dečkih in dekletih ista. Dekleta namreč početkom te dobe hitreje r a s t o ter nekako v 13. letu dosežejo najhitrejšo brzino svoje rasti; v 13. letu so dekleta navadno za 1 de-cimeter večja od enako starih dečkov, a koncem 15. leta jih dečki v rasti zopet d o h i t e.
Glavni znaki te dobe so: izredno velik prirastek na velikosti (»prekla«!) in zato tudi na teži, pa razvoj stalnega zobovja.
Z razvojem spolnih znakov v dekliškem telesu (okrogle oblike) je v zvezi nastop »prvega časa« pod konec te dobe. Kdaj da se to prvič pojavi, to zavisi od različnih činiteljev: od podnebja, načina življenja, stanu in še od drugih okoliščin. V Evropi nastopi poprečno med 14. in 15. letom, na severu pozneje, na jugu prej.
Ugotovilo se je, da v najugodnejših vnanjih razmerah nastopi najprej, a v najneugodnejših najpozneje: v najimovitejših stanovih večinoma že s 13., v srednjih s 14., a v najubožnejših poprečno šele s 17. letom. Zgodnji nastop te dobe pospešuje obilna in močna hrana, duševni napori, topla obleka,
S 15. letom dobiva dekle čezdalje bolj ženski značaj. Nežen izraz ženske duše, polnejše oblike vitkega telesa, ovalni in polni obraz — to so glavni znaki 15 letnega dekleta.
Koncem te dobe torej začno dekleta telesno (spolno) dozorevati, dočim so 15-letni dečki glede na telesni razvoj še vedno napol otroci.
Mladenič, mladenka.
To je doba, ki se razteza od 16. do 20. leta. Sedaj tudi dečko dozori; prvi znak tega je izpremenjen glas ali mutacija, kar pri nas poprečno nastopi s 16. letom.
Ko doraste, je mladenič poprečno za 1 decimeter večji in za kakih 12 kg težji od enako stare mladenke.
Glede na velikost lahko rečemo, da v rednem primeru dekle doraste z 19., a mladenič z 20. letom. Velikokrat pa polno velikost ženska doseže šele med 24. in 28., a moški celo šele med 30. in 34. letom.
»Pravilna«' velikost za moškega je 1 meter in 80 centimetrov, a za žensko 1 meter in 70 centimetrov. Na človeku, ki je dorastel do te velikosti, tvori dolžina glave (od vrha do brade) osmi del celotne njegove velikosti. Tak »pravilni« razvoj pa doseže samo slaba tretjina ljudi (30 %).Popreč-n o moški belega plemena meri, ko doraste, 1 m in 70 cm, a ženska 1 m in 60 cm.
Pregled.
Telesni razvoj človeka od rojstva pa do tjakaj, ko doraste vrha, gre preko sledečih sedmero stopenj: 1. rojenček; 2. dojenček (1. leto); 3. prva debelostna doba (2.—4,); 4. prva vitkostna doba (5.—7.); 5. druga debelostna doba (8.—10.); 6. druga vitkostna doba (11.—15.); 7, doba dorašča-nja (15.—20, ali dalje).
Iz zgodovine zadružnega gibanja.
Ivan Avsenek.
ežko življenje so imeli angleški delavci v prvi polovici prete-Py«ijrgi klega stoletja. Slab je bil njihov zaslužek, lakota in revščina v njihovih družinah. Čez in čez zadolženi so se prerili komaj od nedelje do nedelje, zmeraj manj so jim trgovci na drobno prodajali na vero. Pa tudi bodočnost jim ni obetala ničesar boljšega.
V teh težkih časih se je zbralo v Roch-dalu na Angleškem okoli 30 delavcev, samih revežev, — bili so po večini tkalci, krojači in čevljarji — in so si rekli: »Če nam nikdo noče pomagati in nam tudi ne bo nihče pomagal, si bodemo pa sami. Po groših na teden si zbirajmo skupno premoženje; ko ga bo dosti, odpremo majhno trgovino, kupimo najpotrebnejših stvari na debelo in jih bomo samim sebi prodajali na drobno. Dobička pa, ki ga naredi naša lastna prodajalna, si ne bomo vsega razdelili, pustili ga bomo v prodajalni, da povečamo skupno premoženje. Trdno smo namreč prepričani, da se nam bo godilo bolje samo takrat, ko bomo skupno delo podprli s skupnim premoženje m.«
Predrzen je bil ta načrt. Kaj bi pa človek pričakoval od beraških tedenskih gro-šev, ki so jih pobirali ti reveži med sabo? Povrhu jih je bilo v začetku itak samo okoli 30, na stotisoče pa njihovih prijateljev, ki so gledali na to početje z nezaupanjem. Vendar obupali niso. Letos o Božiču bo preteklo baš 80 let, kar so odprli svojo prvo, majhno prodajalno. Bila je nadvse revna. Zbrati so mogli ti junaki samo toliko denarja, da so nakupili na debelo nekaj moke, sladkorja, masla in ješprenja. Ta revna delavska prodajalna je bila v zasmeh vsemu mestu. Smrkavci z ulice so se norčevali iz nje pred njenim vhodom, sosede-klepetulje so gledale čez ramena na pol prazna izložbena okna in opravljale na vse pretege.
In vendar je šlo. Živa vera v uspehe skupnega dela je premagala vse težave; iz majhne, revne prodajalne v Rochdalu se je počasi razvila mogočna organizacija angleških konzumnih zadrug. Šteje že na tisoče zadrug, na stotisoče članov. Izdeluje mnogo stvari (milo, čevlje, obleko, moko
itd.J v lastnih tovarnah, nakupuje po vsem svetu sirovine, prevaža jih na lastnih pa-robrodih, ima svoje velikanske prodajalne, obdeluje obširna zemljišča. In angleški delavec je ponosen na to svoje delo.
*
Tudi francoskemu delavcu se pred 100 leti ni godilo nič kaj prida. Revščina je bila tudi pri njegovi družini doma. Gledal in spoznal pa je kmalu, kako bogati njegov gospodar. Opazil je, da je gospodarjevo bogastvo tem večje, čim več delavcev lahko najame in čim bolje jih zna porabiti. In spoznal je: čim bolj se delavci pri delu razumejo, tem manj je treba, da se vmešava v delo gospodar. Če pa je tako, potem seveda gospodarja ni treba, ako si namreč delavci sami znajc porazdeliti delo. Morajo dobiti samo toliko denarja, da nakupijo potrebne stroje in sirovine. Tako je počasi v njihovih glavah dozorevala misel, da podjetnika ni treba, ako se delavci sporazumejo za skupno delo in si zagotove potrebni kapital.
Kako pa vdahniti tej misli življenje? Stvar je zelo težavna- Teže je namreč za skupen račun nekaj kupiti, kot pa na skupen račun nekaj narediti. Kupiš hitro, narediš počasi.
Prvi početki takih zadrug, ki bi proizvajale na skupen račun, so bili res klavrni. Vse polno se jih je ponesrečilo. In vendar nam je vprav Francoska dokazala prva, da je veliko, veliko obrtnih strok, ki se v njih uspešno da izpeljati proizvajanje na skupen račun. V Parizu je več takih proizvajalnih zadrug, ki so praznovale že petdesetletnico svojega obstoja. Tako veličastnih uspehov te zadruge seveda ne morejo pokazati kot angleški konzumi. Zato pa njihov obstoj ni nič manj važen. Dokazale so, da se obnese tudi proizvajanje za skupen račun, ali kot pravimo po navadi: na zadružni podlagi, samo, ako zadružniki živijo in sodelujejo v prepričanju, da smejo pričakovati samo v složnem delu in skupnem premoženju boljšo bodočnost. *
Na Nemškem pred 100 leti trgovina in industrija še nista bili tako razviti kot na Angleškem in Francoskem. Nemčija je
bila takrat pretežno še poljedelska država, vendar je kmetijstvo začelo že pojemati. Srednjim in malim kmetom je predla že trda. Dolgovi so jih morili, posojila so bila zelo draga, zahtevali so zanje take obresti, kot jih n. pr. dandanes. Revščina jim je že trkala na vrata in v skrbeh so bili, kaj bo jutri.
Takrat pa je med njimi vstal mož, ki jim je zaklical: »Pomagajte si sami. V slogi, v skupnem delu je moč.« Bil je to Raiffei-sen. Začel je povsod ustanavljati kreditne zadruge (hranilnice in posojilnice). Spisal je zanje kolikor mogoče preprosta in vsakomur umljiva pravila in jih prilagodil tako dobro vsakdanjim življenjskim potrebam, da je pri vsaki zadrugi majhno število odbornikov z lahkoto razumelo in opravljalo svoje posle.
Zadruge po Raiffeisenovem načinu imajo predvsem namen, da svojim članom preskrbe poceni posojila in da jim dajo priliko, da jih v daljših ali krajših obrokih, kakor pač morejo, odplačujejo. Temeljijo pa na načelu, da zadruga ne sme dati svojim članom (ne odbornikom in ne navadnim članom) nobenih drugih dobičkov ali ugodnosti, razen dober kup posojil. Kar naredijo dobička, mora ostati v zadružnem premoženju kot rezerva, deliti se pa ne sme. Prav tako ne sme nihče izmed zadrugarjev imeti od zadruge kakih posebnih dohodkov, sodelovati morajo brezplačno, povrnjene dobe kvečjemu resnične stroške, ki so jih imeli s sodelovanjem.
Zadruga se mora predvsem potruditi, da zbere dosti lastnega premoženja. Le takrat lahko posoja poceni in na dolge obroke. Le tako lahko pobija oderuštvo s posojili. Oderuhi s posojili imajo namreč med drugimi posebno te grde navade: dolžniku najrajši ne povedo, koliko so mu posodili, ne povedo mu, kakšne obresti mu bodo računali, in odpovedo posojilo posebno radi takrat, kadar dolžnik ne more plačati, samo da mu lažje zavijejo vrat. Pogodbe o posojilih sklepajo najrajši z besedo, pisanih pogodeb ne marajo. Čisto drugače delajo zadruge: z dolžnikom na-rede pismeno pogodbo, kjer stoji natančno napisano, koliko so mu posodili, po kakšnih obrestih, v kakšnih obrokih bo moral dolg odplačevati. Zadruga nastopa napram dolžniku prijateljsko, oderuh zahrbtno.
Po tem načinu je zgrajena večina naših domačih hranilnic in posojilnic.
V tistih letih se pa tudi nemškim srednjim stanovom ni godilo dosti bolje kot kmečkemu stanu. Mali obrtniki in rokodelci so prepogosto prišli v zadrego za denar, včasih jim je manjkalo denarja za nakup sirovin, včasih za nakup strojev itd. Jemati na posodo so mogli le pod oderuškimi pogoji. Vsem tem mestnim srednjim slojem je prišel na pomoč Schulze-Delitzsch. Ustanavljal je zanje zadruge po geslu: Člani zadruge ji morajo sami dati toliko denarja, kolikor ga potrebuje za svoje posle. Zahteval je od zadružnikov, da podpišejo visoke deleže. V tem se razlikuje od Railfeisena, ki je zadovoljen z majhnimi deleži; hoče pa vzgajati zadružnike k varčevanju s tem, da jim priporoča vloge-Zato pa Raiffeisen ne obrestuje deležev, Schulze-Delitzsch jih pa.
Oba pa imata isti idealni namen: Zadruga bodi za ljudi vzgojna šola k samozavesti, k samopomoči, k vztrajnosti, požrtvovalnosti, nesebičnosti, k veselju do skupne lastnine. Uspeh njihovega dela je ogromen. Zadruge po njihovih načrtih so se tekom 50 let razširile po vsej Evropi, posebno po srednji.
*
Luzzatti, verni učenec Schulze - De-litzschev, je posvetil vse svoje življenje temu, da je vpeljal zadružno misel v Italijo. Tudi tam je bilo proti koncu avstrijskega vladanja pomanjkanje posojil zelo veliko. Občutili so ga posebno srednji in mali obrtniki, kmetje in trgovci. Luzzatti jim je pravil in priporočal isto kot sta delala Raiffeisen in Schulze-Delitzsch. Toda Lahi imajo drugačne krajevne razmere, drugačen naroden značaj in navade. Zato je Luzzatti moral v italijanskem zadružnem gibanju marsikaj prikrojiti po svoje. Lahi so nezaupljivi, zato se načelo vzajemne odgovornosti tam ni dalo kar tako uveljaviti, dasiravno je to načelo po prepričanju nemških ustanoviteljev med temelji zadružne misli. Schulze-Delitzsch je dalje zagovarjal visoke deleže, češ, vsak zadružnik naj toliko časa marljivo dela in vztrajno varčuje, dokler ne bo poplačal celega deleža. Laški značaj pa ne pozna vztrajnosti in ga bolj veseli, ako ima n. pr. 5 deležev po 10 lir kot enega po 50 lir. Zato je Luzzatti vpeljal majhne deleže, prigovarjal pa zadružnikom, naj podpiše vsakdo kolikor mogoče veliko deležev. Nemci so dalje pri posojilih gledali samo na poroke, češ, ti so najboljše

jamstvo. Lahi so nezaupljivejši, zato jim je Luzzatti moral izdelati posebno stroge pogoje za jamstva. Nemci so se pogosto zadovoljili s preprostim imenom »zadruga«. Lahi so svoje zadruge takoj začeli kršče-vati 7. imenom »ljudske banke«. Toda to so malenkosti, ki kažejo le, kako različne so lastnosti posameznih narodov in kako je treba prilagoditi vsako misel narodnemu značaju, drugače gotovo ne vzklije. V bistvu pa temelje italijanske »ljudske banke« na istih načelih kot hranilnice in posojilnice pri drugih narodih. Luzzatti sam pa je na svoja stara leta doživel veselje, da so njegove misli o zadrugah zmagale po vsej njegovi domovini in da je zadružno gibanje v Italiji prav tako priznana in poznana stvar kot pri drugih narodih. *
Slediti bi morala slika, kako se je razvila in se razvija zadružna misel pri nas doma. Toda že površen popis tega razvoja bi vzel preveč prostora. Zato se moramo omejiti samo na par pripomb.
Iz vseh teh kratkih slik vidiš na prvi pogled, da je pravih zadrugarjev prav malo rojenih. Le redki so, ki vidijo svojo osebno korist tesno zvezano s koristjo svojega bližnjega- Le redki so, ki žrtvujejo svoje delo, svoj čas in svoje sposobnosti v skupno korist, čeprav vedo, da jih uspeh ne čaka že jutri, ampak se zanesejo na vero in upanje, da bodo sadovi njihovega truda vendar enkrat, četudi pozno, dozoreli. Tako živo vero in tako trdno prepričanje so imeli ubogi delavci v Rochdalu, delavci v Parizu, nič drugače niso mislili prvi zadrugarji po drugih državah. Kar je pa bilo drugih — in teh je bilo in je še na stotisoče —, so pa gledali z nezaupljivostjo, z nerganjem, da celo s sovraštvom na prve početke zadružnega gibanja. Vse te je bilo treba počasi in s težavo vzgajati v zadružnem delu. Mnogi so ga razumeli, še več jih je obrnilo hrbet temu gibanju in vrnilo v krog svojih osebnih koristi, vsakdanjih težav in skrbi.
Tako je bilo in je — Bogu bodi poto-ženo — tudi pri nas. Le tu pa tam so posamezne zadruge, ki vidijo svoj pravi namen in tudi delajo zanj: pritegujejo kar se da veliko zadružnikov k sodelovanju, vzgajajo jih v zadružnem duhu, pravijo jim, da je treba najprej zadrugi pomagati do
premoženja, potem šele pričakovati osebnih koristi, navajajo jih, da gledajo v zadrugi nekaj svojega, a vendar vsem skupnega, kar je treba gojiti, braniti in podpirati, četudi od tega nimaš zmeraj koristi, narobe, včasih celo škodo.
Velika večina jih pa misli o zadrugi, da je ta samo zato tu, da jih podpira. Iščejo v njej samo osebnih koristi, ne briga jih pa, kako naj zadruga živi; poglavitno je zanje, da jim bodi zadruga vsem skupaj molzna krava. Kako lepo se je začel n. pr. pri nas razvoj konzumov. Kje so pa danes vsi ti konzumi? Ni jih več. Uničila jih je tista nesrečna misel, da konzumu ni treba nobenega dobička, da je popolnoma prav, če ga vtaknejo zadružniki v svoj žep že pri nakupu v prodajalni. In doživeli in dočakali smo, da se je uresničilo: sebičnost zadružnikov je smrt zadruge.
Zato proč z grdo zmoto, ki poteka iz sebičnosti, da mora namreč zadruga takoj in vsakemu članu posebej nositi osebnih koristi. Le če bomo pri svojem sodelovanju nesebični do zadruge, če bo to prosto vseh osebnih koristi, potem bo šele zadruga mogla doseči in izpolnjevati svoj veliki namen. Doživeli bomo, kako se iz naše nesebičnosti rodi in množi počasi zadružno premoženje, ki bo last vseh zadrugarjev. Čudili se bomo, kaj vse lahko naredi tako skupno zadružno premoženje: zadruga lahko zida lastne in društvene domove, ki so prava matična hiša vsega zadružnega gibanja, kako lahko otvarja prepotrebne nam knjižnice, podpira ljudske odre, pomaga pri skupnem delu v vseh kmetijskih panogah (deli premije živinorejcem, izboljšuje planine, preskrbuje semenska žita, nabavlja stroje itd.).
Vse to se zdi marsikomu na prvi pogled skoro nemogoče, zlasti zato, ker je pohlep po osebnih koristi pri nas prav ne-krščansko ukoreninjen in ker so ljudje*- tako nepočakani, da hočejo v enem letu že imeti velikanske uspehe. Toda pogled po svetu nas uči, da so vse to dosegli drugi narodi, da so tudi pri nas mnogokje že najlepši uspehi, ki pa morajo biti še vse povečani. Treba je zato samo dobre volje, ppdjet-nosti, odprte glave in prav posebno trdne vztrajnosti in nesebičnosti. Vsega pa je v našem narodu dovolj, samo če hočemo.
Sem in tja.
Dr. Vinko Šarabon.
»Pa bomo spet šli!« so rekli Angleži. »Če se nam letos ni posrečilo, bomo pa drugo leto prišli na vrh, in če drugo leto ue, pa pozneje enkrat!« To so govorili Angleži v azijskih gorah, Himalaja ali domovina snega in zime imenovanih. Kaj pa delajo tam? Hočejo priti na
goro Everest,
najvišjo goro sveta. V knjigah vidimo pred besedo Everest črki Mt. To je okrajšava besede mount (izgovori: mavnt) in pomeni goro. Domačini tam pa gori pravijo Čomo-lungma, kraljica in mati zemlje, za tako goro pač pripravno ime. Naš Triglav je visok 2863 metrov, Mt Everest pa 8882 metrov. Predstavljati si takih gorskih višin ne moremo.
Prvi poskus so napravili Angleži leta 1921 in so si priborili dostop do višine 7000 metrov. Vse so natančno pregledali, nabrali so si dragocenih skušenj in so jih uporabili pri drugem naskoku leta 1922. Kdor hoče na himalajske gore, ta se ne bo tam šele turistike učil, njemu morajo biti najtežavnejše evropske gore vsakdanja igrača. Drugače je pa z dihanjem. Zrak sestoji iz dveh delov, iz kisika in dušika, kisik je bolj težak, dušik bolj lahek. Kisik se drži bolj tal in ga je v velikih višinah le še prav malo. Zato zelo težko dihamo, uepre-stano moramo loviti sapo. Navadno pridemo v gorah v eni uri 300 do 500 metrov visoko, v Himalaji se je pa boril polkovnik Norton nekoč v eni uri za 25 metrov. Če se slečeš ali oblečeš, je to težavneje, kakor če greš pri nas na najhujšo goro. Zato so si napravili umetni kisik — aparate so pritrdili iia glavo — in so ga s cevkami dovajali v usta.
Vsako leto so prišli više. Od 7000 m leta 1921 so se povzpeli leta 1922 brez kisika do 8225 m, s kisikom do 8321 m, letos pa brez kisika do 8333 m, s kisikom pa morehiti na vrh. Morebiti, smo rekli. Kajti dva Jngleža, Mallory in Irvine, sta odšla 6. junija iz visokega taborišča proti vrhu, videli so ju par dni pozneje, kako sta se vzpenjala vedno više in više, potem ju pa ni videl nihče več. Mislijo, da sta bila ob štirih popoldne 8. junija na vrhu, da ju je
nazaj idoča prehitela noč in sta se ponesrečila. V teh višinah ne moremo biti brez šotora le eno noč zunaj. Povemo samo to, da je že v višini 6000 do 7000 m padel toplomer na 56 stopinj pod ničlo. »Zadnjič bomo poskusili, ne pričakujemo od Mt Eve-resta nobene milosti,« je rekel Mallory, preden je odšel na zadnjo pot. Gora je slišala te drzne besede in mu je pripravila grob v svojem naročju. Veličastnejšega groba si pač ne moremo misliti.
Brez uspeha se je končalo letos tudi neko drugo podjetje, ki se še prav začelo ni. Čisto gori na severu naše zemlje je še veliko neznanega sveta, za kakih 2,500.000 kvadratnih kilometrov. Jugoslavija jih meri okoli 250.000, torej je neznanega sveta za deset Jugoslavij, Slovenija meri 16.000 kvadratnih kilometrov. Ne vedo pa, ali je ta svet samo s plavajočim ledom pokrito morje ali pa suha zemlja. Včasih so hodili raziskovat s psi in sanmi, sedaj imamo pa bolj moderna sredstva. Tako je prišlo slovitemu raziskovalcu Norvežanu Amund-senu na misel, da bi letel
z aeroplanom čez severni tečaj.
Predstavljamo si našo zemljo kot kroglo, ki stoji. Točki zgoraj in spodaj imenujemo severni in južni tečaj, črto v sredi okoli zemlje pa ekvator. Od ekvatorja do tečajev je 10.000 km. Evropa, Azija in Amerika gredo visoko gor proti severnemu tečaju, Evropa je oddaljena od njega samo še okoli 2000 km, Azija 1450 km, pri Ameriki ležeči otok Grenlandija pa samo 700 km. Obale vseh teh dežel obliva morje, imenovano Severno ledeno morje. V njem je več otokov, najbolj znano je otočje Spitz-bergi. Severni del tega otočja je oddaljen od tečaja samo dobrih 1000 km, od tam na A laško v Ameriki je pa tudi samo okoli 2000 km, skupaj dobrih 3000 km. Grenlandija za take stvari ni pripravna; do Spitz-bergov pridemo lahko z ladjo, Grenlandija je pa vsa zaledenela in bi bila že samo do njenega severa potrebna posebna ekspedi-cija, Amundsen je najbolj znan tečajni raziskovalec, bil je prvi na južnem tečaju in več let v deželah okoli severnega tečaja. Že par let sem se bavi z mislijo, kako bi
letel čez tečaj in odkril še zadnje ostanke neznanega sveta na žemlji, Pa do sedaj ni imel sreče. Stroj se mu je pokvaril ali pa ni bil o pravem času dograjen ali pa so pri poskušnjah videli, da to ali ono še ni v redu, skratka, Amundsen je imel smolo. Letos je pa naročil v Italiji dva aeroplana posebne vrste. Pristati moreta na suhem, v vodi, na snegu, na plavajočem ali trdnem ledu in se moreta povsod tudi dvigniti. Italijani so rekli, da dajo še en aeroplan zraven, če bodo smeli leteti tudi oni z Amundsenom. Tako so se domenili za tri aeroplane. Ker pa aeroplan te teže in vrste ne more leteti 3000 km daleč, so rekli takole: Od Spitz-bergov odletijo vsi trije aeroplani polni bencina. Čez nekaj časa se ustavijo, eden da drugima dvema ves bencin, kar ga ima preveč, zase ga ohrani samo toliko, da prileti lahko nazaj na Spitzberge. Druga dva letita naprej. Na določeni točki odda drugi aeroplan ves svoj bencin tretjemu, da je ta zopet poln, voditelja prestopita v tretji aeroplan, onega pa pustijo tam. Tretji prileti v ameriško deželo Alasko, kjer so za sprejem drznih letalcev že vse pripravili. Določen je bil že čas odhoda, vse je bilo dogovorjeno, pa so se Amundsen in Italijani sprli, menda zaradi plačila. Vsa stvar je padla zaenkrat v vodo. Če ne, bi bil pa Amundsen morda zares v vodo padel.
Ker že letamo, se ustavimo kar pri zračnem letalstvu.
Letalstvo silno hitro napreduje. Ameriški »avtomobilni kralj« Ford pravi, da bo okoli leta 1930 aeroplan tako navadno prometno sredstvo, kakor je v Ameriki sedaj avtomobil. To bo bolj za kratke razdalje. Za dolge vožnje pa priporočajo vsi strokovnjaki aeroplane-velikane, ki lahko vzamejo veliko ljudi s seboj. Nekateri imajo že kabine z umivalnico in take glušilce imajo napravljene (ropot letala je namreč grozen), da se lahko v kabini pogovarjajo. Poprečna hitrost potovalnega letala je 120 do 160 km na uro. Z drugimi poskusnimi aeroplani so pa dosegli že vse druge razdalje, do 500 km na uro. To se pravi: do-tičnik ni letel vso uro, a če bi bil letel z doseženo delno hitrostjo naprej, bi bil preletel v eni uri 500 km. Največja višina, dosežena z aeroplanom, pa znaša 12.500 m. Težko si predstavljamo, kaj je to, 500 km.
Zračna črta od Ljubljane do Trsta znaša 73 km, do Reke 80, do Zagreba pa 118 km; z drugimi besedami: vožnja v Zagreb bi ne trajala niti četrt ure, na Reko 10 minut, v Trst pa še manj. S hitrostjo 200 km pa letajo sedaj že tudi na daljše razdalje.
Največ so govorili in pisali letos o
poletu okoli sveta.
Spustili so se v zrak Angleži, Portugalci in Američani. Američani so bili štirje, dva sta prišla srečno naokoli, do izhodišča. Aeroplan jih je peljal iz Amerike v Azijo in Evropo in od tukaj nazaj v Ameriko, Anglež Mac Laren je moral vožnjo opustiti, ko je bil napravil že več kot polovico pota, Portugalci pa letajo kar tako okoli. Najbolj zanimiv je bil pa polet Francoza Pelletier d'Oisy (peltje doazi); letel je iz Pariza v Tokio na Japonskem in v hitrosti prekosil vse. Francozi so ga slavili bolj kot največje svoje vojskovodje. Francozi so tudi prvi, kar se tiče
vojnega zračnega brodovja.
Prihodnja vojska bo vojska z žarki in plini. Kdor bo hitrejši, tisti bo zmagal, kdor bo imel večje zračno brodovje, njemu se bodo klonili drugi. Zato danes vse tekmuje, vsak hoče biti prvi. Sedaj so Francozi, in jih bo težko dohiteti. Izmišljujejo si vse mogoče reči, samo da bi bližnjega prej spravili na oni svet. Američani so mojstri v proizvajanju plinov, kojih učinek je tisočkrat močnejši kakor so jih pa imeli med vojsko. Francozi imajo lepe, do 700 kg težke zračne torpede, leteče bombe, s pe-rotmi itd., Angleži in Nemci pa
smrtne žarke.
Francoska zračna zveza z Rumunijo gre čez Nemčijo. Čudom so se čudili, ko je moral lani vsak aeroplan v bližini nemškega mesta Niirnberga spustiti se na tla; motor je odnehal. Študirali so, pa niso nič našli. Zato so pot preložili bolj na jug. Komaj se je razburjenje malo poleglo, smo pa brali, da je Anglež Grindell-Matthews iznašel žarke, ki jim pravimo »smrtni ali uničevalni žarki«. Z nevidnimi žarki je ustavil motorje, je ubil miš na razdaljo 20 metrov itd. Rekel je, če bo imel sredstva za napravo močnejših strojev, bo lahko z žarki ustavil vsak avto, vsak aeroplan, vsak vlak, bo človeka omamil ali ubil,
mesta zažgal, armade ustavil itd. Nekateri so zelo dvomili in še dvomijo; a če je ubil miš na razdaljo 20 metrov, jo bo z večjo močjo lahko tudi na 30 metrov; in tako gre naprej. Sedaj si pa mislimo, če bi dobil kak zločinski človek te žarke v roke! Uničil bi vse človeštvo in vso kulturo. Anglež sicer pravi, da bo vprav radi teh žarkov vsaka vojska nemogoča, ker bodo ustavili armade in aeroplane itd.; a kdo more verjeti, da ne bi lastnik izkoriščal teh žarkov sebi v prilog in bi šel predaleč. Eno samo upanje imamo: dosedaj so še za vsako orožje dobili tudi obrambo, in nam bo kdo morebiti naklonil žarke, ki bodo učinkovitost smrtnih žarkov uničili. Za enkrat se nam jih še ni treba bati in se lahko z mirnim srcem podamo še enkrat na potovanje po svetu, in sicer v veliki
zračni ladji.
Nemški grof Zeppelin je začel graditi moderne zračne velikane in se zato tudi po njem imenujejo. Nemčija jih zase sedaj ne sme izdelovati, gradi jih pa lahko na tuj račun. Letos je zgradila prvi veliki preko-morski zrakoplov, Z 126. Z pomeni Zeppelin, 126 pa, da so jih pred njim napravili že 125, manjših pač. Novi zrakoplov je 200 m dolg, 28 m mu je premer, 30 m je visok, vsebine ima pa za 70.000 kubičnih metrov. Pravijo pa, da bo ta ladja le poskusna, da bodo gradili pozneje samo še večje, 150.000 do 300,000 kubičnih metrov vsebujoče. Že ta je velika. In tudi potnike jemlje s seboj. Spodaj je nekak velikanski vagon, z žicami in drogovi na ladjo pritrjen. Pravimo mu gondola. Iz dveh delov obstoji. Prvi je za posadko, za kapitana, častnike in »mornarje«, drugi pa za potnike. Udobne sedeže imajo notri, lepa okna z razgledom na vse strani, umivalnico, stranišče, ponoči se sedeži spremenijo v postelje. Seveda pa ladja vzame s seboj samo 30 potnikov, pozneje jih bodo več. Ker napravi Z 126 na uro 120 do 130 km, bo trajala vožnja
v Ameriko samo dva ali tri dni.
S poznejšo izpopolnitvijo se bo čas vožnje še bolj skrčil. Če pomislimo, da je jadral dobri Kolumb dva meseca v Ameriko in da rabijo najhitrejše ladje še sedaj 5 dni, je to že zelo znatno skrčenje. Prav take ladje-velikanke obratujejo sedaj tudi že med Špansko in Portugalsko ter Južno Ame-
riko. Angleži pa vpeljujejo redno zračno zvezo z Indijo. V petih dneh bodo zrakoplovi tam. Večjega pomena kakor za prevoz potnikov so zrakoplovi in aeroplani sedaj še za prevoz pošte. Zeppelin 126 lahko vzame s seboj 12.000 kg pošte, V Ameriki je že par let sem vpeljana zračna pošta med zahodom in vzhodom, med mestoma San Francisco in New York. Vozijo jo aeroplani, in sicer tako, da napravijo srednji kos poti ponoči. Ta kos je dolg 1420 km, ima pa pet postaj z žarometi, ki imajo moči za 450 milijonov sveč. Njih luč se vidi 160 km daleč, obrnejo se pa vsako minuto trikrat. Vmes je pa še 43 drugih svetilnikov z močjo za pet milijonov sveč, v razdalji 24 do 48 km, obrnejo se vsako minuto šestkrat; in med temi so še aceti-lenske svetiljke po 5000 sveč v razdalji 5 km; zabliskajo se vsako minuto 150krat. Pismo, ki je hodilo od New Yorka v San Francisco z najhitrejšim ekspresnim vlakom 108 ur, napravi sedaj isto pot v poprečno 30 urah. Sploh, kje smo danes in kje smo bili pred 50 leti! Vprav letos pred 50 leti so ustanovili
svetovno poštno zvezo.
Največ zaslug ima Nemec Stephan. Kakšne sitnosti je imel, kako so mu ugovarjali! In vendar, kako potrebna je bila taka zveza. Na vsaki carinski meji je prišla na pismo druga znamka, vsaka država je računila po svoje, vedel nisi prav nič, ali bo pismo prišlo naslovljencu v roke ali ne, pisma so porabila mesece in mesece za pot, ki jo napravijo danes v par dneh ali celo v par urah. Zato moramo reči, da pomeni leto 1874 v poštnem prometu popoln preobrat. Tem bolj popoln seveda še v zadnjih letih, ko se pošta poslužuje lahko vseh modernih prevoznih sredstev, avtomobilov. aeroplanov, zrakoplovov. En slučaj še povejmo. Na Alaski, deželi prav gori na zahodu Amerike, je vozila pošta pozimi nekje med dvema krajema 18 dni, psi so bili vpreženi. razdalja znaša 600 km. Če je doličnik takoj odpisal, si dobil odgovor v 36 dneh. Sedaj so vpeljali med onima krajema zvezo z aeroplanom. Ker gre aeroplan po zračni črti, je že s tem pot skrajšana na 450 km. Recimo, da preleti aeroplan na uro 150 km, napravi torej vso pot v treh urah. Pismo pride še isti dan spet nazaj. Pa stroški! Koliko te je stalo pismo prej in koliko te stane sedaj.
Ves napredek v poročanju med nekdaj in sedaj nam je pokazala tudi letošnja veli-kobritanska
razstava v Wembleyu,
Wembley je okraj v Londonu. Največja država sveta je Velika Britanija (na kratko kar rečemo Angleška) s svojimi kolonijami in še drugače imenovani izvenevropskimi deli. Vsi skupaj štejejo okoli 465 milijonov ljudi; to je pa četrtina človeštva! In ves ta ogromni svet je priredil letos v Wem-bleyu razstavo. Lahko si mislimo, kakšna je bila. Otvoril jo je kralj. Otvoritvene besede so brzojavili po vseh delih države, in brzojavka je prišla nazaj v London 80 sekund potem, ko je bila odšla. Kaj si moreš še več misliti? Pa bo vendar tudi še vse to malenkost, ko se bomo začeli s svetlobnimi znamenji pogovarjati
s planetom Marsom,
Planet Mars ima prav tako ozračje kakor naša zemlja. Zato mislijo, da so tam gori nam podobna živa bitja. Tem bitjem je treba povedati, da smo tudi mi še tukaj. Najboljše sredstvo za obvestilo so svetlobni znaki, in ko se je planet približal letos zemlji na »prav kratko razdaljo« 55 milijonov kilometrov, so res poslali take znake Ija. S kakšnim uspehom, še ne vemo. A kaj še vse to! Imajo že načrte za taka zračna letala, da se bomo lahko peljali tja. Pa tudi na kakšno drugo zvezdo. V sredi med zemljo in luno ali med zemljo in Marsom bomo pa prestopili. Pa bo kdo rekel, to ni mogoče. Kaj pa, če bi ti bil kdo pred dvajset leti rekel, da boš poslušal koncerte in gledališčne predstave lepo v avtomobilu naslonjen, ali pa, da boš brezžično govoril iz Evrope v Ameriko? Gotovo bi se mu bil smejal. Pa nam to danes ni nič novega. In še druge reči vemo. V Ameriki na primer kmalu ne bo več visokih šol, oziroma profesorjev ne bo več. Profesorji bodo samo še na osrednji visoki šoli, govorili bodo noter v aparat, dijaki bodo pa sedeli toliko sto in sto ali pa toliko tisoč in tisoč kilometrov oddaljeni v poslušalnih dvoranah in bodo iz podobnega aparata slišali predavanje. Ali pa tole: Na steni boš imel električne svetiljke, nobena žica jih ne bo vezala z vodnimi napravami ob Savi ali Dravi ali pa s trboveljskim premogovnikom. Pritisnil boš, dobil boš stik s premogovnikom itd., in svetiljke bodo zažarele
brez žice. Ali pa: Kako umazano delo je delo s premogom, v kleti ga moramo spravljati in iz kleti ga moramo vlačiti spet v sobe in kuhinje. Vsega tega v par letih ne bo. Premog bo v Trbovljah tlel pod zemljo, po ceveh bo prihajal plin v centralo, se bo spremenil v električno moč, in centrala jo bo odvajala po vsej Sloveniji. In niti trohica premoga ne bo ostala neizrabljena, dočim ga sfrči danes 80 odstotkov pri dimniku ven. Kakšna udobnost in kakšna pocenitev! Pa vem, da mi ne verjameš; čez dvajset let mi boš pa verjel, in še prej. Saj mi tudi ne boš verjel, če ti povem, da bo avto v dvajsetih letih to, kar je danes kolo, zračno letalo pa to, kar je danes avto ali pa še bolj razširjeno. Ameriškega delavca stane avto toliko, kakor stane našega delavca kolo; dober delavec zasluži 200 do 300 dolarjev na mesec, toliko stane tudi avlo, torej dobro mesečno plačo. Ali misliš, da bi bil
Tut-ankh-amon
verjel, če bi mu bil kdo pred 3250 leti rekel, kakšen bo danes svet? Toliko so govorili in pisali o njem, da se ga morava tudi midva s par besedami spomniti. Približno takrat, ko so prebivali v Egiptu Izraelci in je poznejši njih voditelj Mozes še kot deček letal okoli, je vladal v Egiptu mladi kralj Tut-ankh-amon, po slovensko: živa podoba Amonova. Amon je bil pa najvišji bog Egipčanov, Kakor je bila navada kraljev, je tudi on zbiral zaklade in umetnine, da jih je vzel s seboj na oni svet. Ko je umrl, so ga pokopali globoko pod zemljo, v »dolini kraljev«. Vse so mu dali na pot, kar je po njihovi veri na onem svetu potreboval: vozove, obleko, živila, dragocenosti, stražnike in drugo. Drob in možgane so dali v posebno posodo, truplo so pa bal-zamirali. Grob so zaprli. V Egiptu so tatovi zelo prebrisani in znajdljivi, skoraj vse kraljevske grobnice so izropane in le maloka-tera je ostala nedotaknjena. Ena od teh redkih je Tut-ankli-amonova,
Angleški lord Carnarvon je imel veliko denarja in pa veselje do znanstva. Združil je oboje in je kopal za starimi grobovi. Uspeha ni imel posebnega. Iskal je tovariša in našel ga je. Bil je to ugledni starinoslovec Carter. Skupaj sta kopala, sreča jima je bila mila, leta 1922 sta našla vhod v grobnico Tut-ankh-amonovo. Pred pravo grobnico je nekaj prednjih sob. Vse
so bile natlačene z najrazličnejšimi umetninami, vozovi, žezli, kipi, živili itd. Celo kokošje meso so našli tam, konservirano, 3250 let staro! In sveče, kakor bi bile včeraj ugasnile. Videlo se je, da so bili tatovi tudi tukaj, a jih je nekdo prepodil. Prav ko so hoteli odpreti grobnico samo, je Car-narvon umrl, pičila ga je muha. Domačini so brž rekli, da je to kazen, ker je motil mir kralja, Carter je delal naprej. Odprl je grobnico. Že zakladi v prednjih sobah so po mnenju strokovnjakov med največjimi umetninami sveta, grobnica sama pa še prav posebno. Veliko kamenito skrinjo so videli pozlačeno, pet metrov dolgo, 2-73 m visoko, 3'30 m široko, stranice okrašene s podobami. V tej skrinji je bila druga, v drugi tretja, v tretji četrta, v četrti pa rake v in v tej kraljeva mumija. V stranski sobici so dobili posode z možgani in dro-bom kralja, Genljive so bile videti štiri boginje, ki so stražile posode. Dve sta imeli oči uprte v izročeni jima zaklad, dve sta pa čez ramo gledali nazaj, nekako boječ se, da bi kdo ne prišel. Lahko rečemo, da je vse skupaj najdragocenejši zaklad, kar so jih dobili v zadnjih stoletjih.
Zopet enkrat smo se prepričali, da smo sicer v marsičem pred starim vekom, a v umetnosti ga prav nič ne presegamo. Tudi sicer ga ne smemo preveč prezirati. Med sedanjo svetovno vojsko so smatrali za velik napredek, ko so vzeli kožo s človeškega telesa, oblikovali iz nje umetne nosove in umetna ušesa in jih pritisnili ranjencem na kraj izgubljenih teh delov. Lani so pa našli v nekem samostanu na Tibetu 6000 let staro zdravniško knjigo, kjer je bilo že vse to prav natančno popi-
sano. Razlika je samo ta, da so takrat odsekali zdravniku roko, če se mu operacija ni posrečila, danes mu pa v vsakem slučaju še nekaj v roko stisnejo, pa naj se mu operacija posreči ali ne. Da so pred 6000 leti že prav tako lepo zobe plombirali, kakor jih plombirajo danes, to pa že davno vemo.
Veliko jih je bilo, ki so bili proti odpiranju groba Tut-ankh-amonovega. Rekli so, počivališče vsakega človeka nam mora biti sveto in ga ne smemo onečaščati. Od-kriteljem samim se je zdelo, da ima mumija očitajoč pogled, češ, zakaj mi ne daste miru. Marsikdo je tudi res takoj odšel, pogledati je pa le moral. Za prihod in odhod je bilo izborno preskrbljeno, aeroplan te je pripeljal iz Londona tja in zopet nazaj. Malo je napravil postaj med potjo: Pariz, Rim, Aleksandrija, Tebe (blizu tam je »dolina kraljev«). Brali smo, da se je letos skoraj vsak Američan in vsak Anglež ustavil v Rimu. Pa je naredil prav. Letos vsaj gneče ni bilo; drugo leto pa pričakuje Rim kar par milijonov obiskovalcev. Kajti leto
1925 je	„. . .
sveto leto.
Leta 1300 je razglasil papež Bonifacij VIII., da bo vsakdo deležen posebnih milosti, kdor obišče Rim in cerkve tam in opravi pobožne molitve. Velikanske množice so valovile v Rim, potovanje takrat je bilo nekaj drugega kakor je potovanje danes, vnema in gorečnost in pobožnost pa tudi nekaj drugega. To leto so imenovali sveto leto. Ponovili so lepi obred vsako 50. leto, pozneje tudi na 25 let. Sedaj ga bomo obhajali dvaindvajsetič. Drugo leto bomo pisali, kako je bilo in kakšne so bile slavnosti ob tej priliki.
Marija — Mati!
Jasno svetlobo razžaril je maj: samo zlato je neba sijaj. Vse še čisteje od solnca gori žar Tvojih presvetih oči — Mati prečista!
Ko da h Gospodovi mizi gredo šmarnice majnik odel je lepo: da se kot deca nedolžna bele: lepše beli se pa Tvqje srce — Mati nedolžna.
Sedemkrat meč Ti predrl je srce — mater trpečih poznaš Ti gorje! Tekla Edinca je Tvojega kri, gledala si mu v gasneče oči — Žalostna mati!
V groze je urah in v dneh bolečin topel in sladek na Tebe spomin. Srca, ki seka jim rane bolest, dviga, tolaži trdna zavest: Naša si Matil
Fran/o Neubausr.
Svetovni politični dogodki.
Dr. Vinko Šarabon.
Najvažnejša dogodka sta bila v letu 1923/24 dva: rulirska vojska in začasna rešitev orientalskega vprašanja. Velik pomen so imele tudi volitve na Angleškem, ko so uvedle v svetovno politiko tudi delavstvo.
Boj za Poruhrje, '
Francija je zahtevala kakor prej tudi še nadalje, da Nemčija dobesedno izvede vse pogoje, ki jih je določil mir v Versailles, Nemčija pa se je branila in izjavljala, da ne more plačevati. Ta upor je bil čedalje strožji. V Nemčiji so se pojavile cele revolucije, puči, poboji in upori. Francozi pa se niso dali pregnati iz zasedenega Poruhrja in so s tem imeli v kleščah srce Nemčije. Zaradi tega je začela padati nemška marka tako strašno, da je Nemcem že zmanjkalo številk za bankovce. Neki slovenski rudar je prinesel domov cel nahrbtnik bankovcev, kjer je bilo napisano, da so vredni milijarde mark, pri nas pa jih ni mogel prodati niti za 100 dinarjev. Vse te homatije so prisilile C u n o - v o vlado v Nemčiji, da je odstopila. Vlado je prevzel državni kancelar Strese-m a n n. Za novo vlado ni bilo drugega izhoda, kakor da je pristala na sporazum s Francozi. 9 mesecev so Nemci vzdržali odpor, ki je najbolje opisan v oklicu, ki ga je 26. septembra vlada izdala za nemški narod:
»Nad 180.000 nemških mož, žena, starčkov in otrok je bilo izgnanih z doma (Poruhrja). jMilijoni Nemcev danes ne vedo več, kaj je osebna prostost. Vršila so se nasilstva, ki jim ni števila. Več kot 100 ljudi je moralo žrtvovati svoje življenje, več sto jih je še v ječah. Državna vlada je skrbela za trpeče sodržavljane, kar je le mogla, vedno večja so bila podporna sredstva. V preteklem tednu smo izdali za Porenje in Poruhrje 3500 bilijonov, v tekočem tednu bo vsota vsaj še enkrat tolika. Nekdanja produkcija (proizvodnja) v Porenju in Po-ruhrju je prenehala, gospodarsko življenje v zasedeni in nezasedeni Nemčiji je razdrto. Strahovito resna je nevarnost, da z nadaljevanjem doseda-njega postopanja onemogočimo ustvaritev novega, urejenega denarstva, ohranitev gospodarskega življenja in zagotovitev obstoja našega naroda. To nevarnost moramo z ozirom na bodočnost Nemčije in z ozirom na Ren in Ruhro odstraniti. Da ohranimo življenje ljudstva in države, smo žal primo-rani, da z bojem prenehamo.«
Nemčija se je morala vdati. Ta vojska za Poruhrje je bila skoro hujša zanjo od svetovne vojne in Nemci se sami hvalijo, da je ta devetmesečni odpor zoper Francoze v knjigi nemške zgodovine častna in lepa izjema.
Začela so se pogajanja. Imenovali so dne 27. decembra 1923 dva odbora strokovnjakov in jim na čelo postavili Dawesa, Američana. Ta je izdelal poseben načrt, kako naj bi se uredili pogoji verzajskega miru, da bo mogoče zadovoljiti Francoze in Nemce. Zakaj brez sporazuma bi bil gotovo v nevarnosti evropski mir in bi utegnilo priti do novih vojnih grozot.
Sklicali so po dolgotrajnih pogajanjih konferenco v London, kjer se je slednjič vendarle posrečilo zlasti Mac Donaldu, da so se sporazumeli
dne 16. avgusta. Pogodbo sta potrdila tudi oba državna zbora, v Parizu in v Berlinu. Upati je, da je to prvi temeljni kamen za evropski mir.
Orientalsko vprašanje.
Lani smo omenili, da so konferenco v Lausanne (Lozan) 4. februarja 1923 zaključili brez uspeha. Na novo so otvorili to konferenco, ki je imela urediti zlasti turške zadeve, dne 23. aprila 1923 in jo imenujemo II. lausannsko konferenco. Spet je šlo za morske ožine, Dardanele, za Carigrad in Bospor. Rusov niso povabili, pa je vseeno ostalo njihovo odposlanstvo v Lausanne. 9. maja pa je ruskega odposlanca Vorovskega umoril ruski častnik Konradi. Vsa Rusija je žalovala za njim in s tem dokazala, da ji je do morskih ožin prav toliko kot Petru Velikemu, Katarini II. ali Nikolaju 1. Ruski odposlanci so užaljeni odpotovali. Nato pa je šlo vse gladko in kar kosali so se, kdo bi Turkom bolj ustregel. Turki so popolnoma zmagali. Zavezniške čete so morale iz Carigrada, Turčija je dobila vse orožje nazaj, rešili so vprašanje kapitulacij, to je plačevanje obresti prejšnjega turškega dolga, 26. julija je bila konferenca z veliko svečanostjo zaključena. Podpisali so pogodbo Turki na eni strani, na drugi pa Francozi, Angleži, Italijani, Japonci, Grki in Romuni. Jugoslavija je v zadnjem trenutku podpis odrekla.
Paša Izmed je podpisal s peresom, ki mu ga je nalašč za to poslal paša Mustafa K e m a 1. Popolnoma prav. Kajti Turčija je zmagala v Lausanne na vseh koncili in krajih. Par mesecev prej bi se Turkom niti sanjalo ne bilo, da bodo kaj takega dosegli. Carigrad jim je ostal, Odrin jim je ostal in vse govorice, da bodo porinili Turke nazaj na azijske stepe, so se izkazale kot jalove, Turčija je obdržala tudi Smirno in Armenijo, kar ji danes seveda nekoliko preseda. Ob armenski meji se zbirajo večkrat ruske sovjetske armade. Rusi so Turkom zmeraj pomagali, dokler ni postala Turčija spet močna. Z močjo se je Turčiji vrnila tudi objestnost in oholost in že je začela sanjati o starih časih, in Mustafa Kemal se je imenoval E1 Gazi, Zmagovalec, kakor Bajezid in Mohamed II., prvi zmagovalec na Kosovem polju, drugi osvojitelj Carigrada. Ta oholost se pa sosedom Turčije ni prav nič dopadla; najmanj še (razen Grkov) Rusom, ki so se začeli kesati, da so ji v svoji velikodušnosti prepustili velik del Armenije. Danes že govore, da je ruska meja tam »nezavarovana« in hočejo Armenijo nazaj, pa še malo več kakor so je prej izročili Turkom.
Posebno ponosni so bili Turki zato, ker so bile kapitulacije odpravljene — tudi izraz kapitulacije smo v lanskem Koledarju razložili —. Eno dejstvo moramo pa še prav posebno omeniti: mir v Lausanne je raztrgal mirovno pogodb o 'v S e v r e s. To se pravi, kar so sklenili v Versailles in tam okoli, to se da vse predruga-čiti, če so razmere ugodne. In za Turke so bile pač izredno ugodne. Kakšna je bila igra za hrbtom, tega seveda ne vemo. Gotovo je, da bi bili Turke lahko zmečkali kakor star odpadel list, če bi bili hoteli, A kdo naj potem ima Carigrad, kje bi bolje naložili denar kakor pa v novi, ojačeni, a denarja silno
potrebni Turčiji, itd.? Da je krščanski vpliv v orientu radi tega silno trpel in je vsem mohame-danom zrastel greben, to kapitalistov v Londonu seveda nič ne briga.
24. avgusta je podpisal Rus Jordanski lau-sannsko pogodbo v Rimu, 25. septembra so odšle zadnje zavezniške čete iz Carigrada, na koncu oktobra je sprejela nova turška narodna skupščina v sedanjem glavnem mestu Angora (v sredi Male Azije) novo ustavo, predsednik republike je Mu-stafa Kemal. Letos so spodili še prejšnjega sultana in kalifa iz Carigrada, odslovili vse neturške ali vsaj nemohamedanske uradnike in prepovedali skero vsem neturškim ladjam promet v maloazij-skih mestih, tako da ta mesta propadajo, in tako dalje. Turki se, kakor vidimo, zelo trudijo, da se spet temeljito osovražijo.
Na Gršk e m mir v Lausanne seveda ni ugodno vplival, rekli smo, da zunanji neuspehi rodijo zmeraj nezadovoljstvo in nemire doma. Tako beremo septembra in oktobra o raznih generalskih »pučih«, poročila so bila zelo nejasna. Pri volitvah v decembru kraljevi pristaši sploh niso upali postaviti kandidatov, nakar so kralja prisilili, daje odstopil. Revolucionarna častniška vlada je pisaia 17. decembra kralju Juriju, »da je umestno, če Grčijo zapusti.« Dva dni nato je šel, pa je pisal, da samo »začasno«. Nato so poklicali domov zopet neizogibnega Venizelos-a, nakar je Grčija pokorno sprejela epel naloge, ki jih narekuje francoska politika.
Posamezne države.
Videli smo, da je v ruhrskem vprašanju imela Francija prvo besedo, v orientalskem vprašanju pa skupno z Anglijo tudi. V notranji politiki ni bilo leta 1923 nič posebnega, razen morda začasno padanje francoskega franka. Pa je bilo kmalu ustavljeno. V zunanji politiki omenimo obisk maršala Focha v Varšavi in Pragi v prvi polovici maj-nika. Nazaj prišedši je rekel Foch časnikarjem, da je poljska armada že zelo resna moč in da ni res, kakor so prej trdili, da je Poljska za Francijo vir slabosti, temveč je sedaj opora Franciji. V znamenju zunanje politike so se gibala tudi oboroževalna posojila Rutiiuniji, Poljski in Jugoslaviji. 27. decembra je sklenila Francija s Češkoslovaško obrambno zvezo.
Neki predsodek moramo odstraniti. Francija tudi danes (z Alzacijo-Lotaringijo vred) ne šteje ■10 milijonov ljudi in beseda o »izumiranju Francije« je postala splošna. Zadnji časi nam pa pravijo, da se Francozi zmeraj bolj umišljajo v misel »Velike Francije«, ki ji prištevajo tudi kolonije. Ker imajo kolonije okoli 60 milijonov ljudi, znači Velika Francija državo s 100 milijoni prebivalcev, ki pošljejo laliko v boj osemmilijonsko armado. Zadnja razdelitev armade na Francoskem nam to potrjuje: med bel imi francoskimi polki vidimo povsod tudi kolonialne, črnce, rjave itd
Letos, 1924, so bile na Francoskem nove volitve. Spremenilo se je v toliko, da je Poincare kot ministrski predsednik odstopil in mu je sledil H e r r i o t , župan mesta Lyon. Odstopil je pa tudi predsednik francoske republike, Millerand; njegov naslednik je D o u tu e r g u e (Dumerg),
Anglija se je med vojsko zadolžila pri Zedinje-nih državah Severne Amerike. Prej je bilo dogovorjeno, da bo plačala dolg v 25 letih. Lani so pa to spremenili in so določili za odplačilo 62 let.
Prav tako so poravnali neke spore s sovjetsko Rusijo.
Ministrski predsednik Bonar Law je 19. maja odstopil, 22. maja mu je sledil Baldwin. Politika se zaradi tega ni spremenila, ker sta pripadala oba tedaj vladajoči konservativni stranki. Na Angleškem so tri stranke: konservativna, liberalna in delavska. Prva je za to, da se angleška industrija zavaruje z zaščitno carino, druga je za prosto trgovino, delavska drži v tem oziru bolj z drugo skupino (češ, pri splošnem tekmovanju se bo tudi naša industrija zboljšala in bo brezposelnost ponehala!, sicer ima pa delavska stranka pred očmi splošne delavske koristi: zboljšanje plač, stanovanjsko vprašanje, prehod premogovnikov, železnih rudnikov, industrije itd. iz zasebnih rok v državno upravo. A vse to želi izvesti le bolj počasi, po razvoju, ne pa tako nasilno kakor na Ruskem. Zato se je tudi voditelj ruskih komunistov, Ljenin, delal norca iz voditelja angleških delavcev, Mac Donalda (izg.: Mek Donalda), in ga imenoval kra-
Ramsay Mac Donald.
marja: Mac Donald se mu je lepo zahvalil in je imenoval Ljenina »majhnega, ki pa hoče biti velik«. Koncem 1. 1923 je prevzela delavska stranka vlado in je postal Mac Donald ministrski predsednik.
O Nemčiji smo že govorili. Omeniti nam je grozno propadanje nemškega denarja, nemške markž. Navadili smo se v mednarodnem gospodarskem življenju, da merimo vse ob in po ameriškem dolarju, dolar nam je merilo vrednosti. Zato bomo tudi matko merili ob njem. Še koncem leta 1922 si dobil za 7350 mark 1 dolar, na koncu januarja 1923 si moral dati zanj že 49.000 mark. Bankovcev je bilo zmeraj več, kar natiskali so jih; na koncu leta 1922 jih je krožilo za 1280 milijard, na koncu januarja 1923 za 1984 milijard, na koncu februarja za 3513, na koncu marca pa za 5518 milijard. 25. maja si moral dati za 1 dolar 54.500 mark, 1. junija 74.500, 2. junija 81.000. Velika podjetja so začela računiti v »zlatu«, ne več v papirnih markah, v Berlinu so začeli plačevati v »zlatu«, to se pravi, plače so bile preračunjene na dolar, ki ima svojo zlato vrednost, itd. Že v juniju so začeli tiskati bankovce, glaseče se na milijone, dolar je stal 8. avgusta okoli pet milijonov mark. Predsednik državne banke Havenstein je 17. avgusta v državnem zboru naznanil, da izdajo vsak dan za
20 bilijonov novega denarja, »prihodnji teden ga bomo pa izdali vsak dan za 46 bilijonov.« — Tu moramo opozoriti na bistveno razliko med nemškim in francoskim, oziroma laškim bilijonom. Francoski oz. laški bilijon je tisoč milijonov, nemški bilijon je milijon milijonov; za tisoč milijonov imajo Nemci besedo milijarda. Če beremo besedo milijarda tudi v francoskih ali laških knjigah, je to le tedaj, če govctrijo o nemškem denarstvu. Zato moramo biti previdni, če pravimo besedo bilijon. Naši časopisi navadno kar na slepo pišejo, brez ozira na vir, odkoder črpajo. Mi Slovenci smo v označbi milijarda in bilijon sledili Nemcem. — Dolar je skočil (oziroma marka je padla) 30. avgusta na il milijonov, 7. sept. na 70, 12. septembra na 96 milijonov; bankovcev je krožilo takrat že za 274 bilijonov. Teden pozneje, 19, sept., je šel dolar na 182 milijonov, 1. okt. na 242 milijonov, 11. okt. na 5 milijard; milijarda je postala tedaj skoraj drobiž, stopila je na mesto milijona. Že 22. oktobra jc bil dolar 40 milijard mark, živila so skočila tedaj na trimilijardno predvojno vrednost in so se samo v enem tednu podražila za 340%, 2. nov. je bil dolar določen na 320 milijard, 7. nov. na 680, 11. nov. je prekorači! bilijon, 15. nov. je bil dva bilijona in pol, na inozemskih borzah celo 4 bilijone Pri tako hitrem padcu nobeno novo določilo plač ni nič izdalo, zastonj so bile vse določbe o ceni živil, obleke itd. S 15. nov. so slednjič po dolgih in skrbnih pripravah in računih začeli izdajati nov denar, takozvano rentno marko. Za podlago so vzeli dolar in so rekli, da je 1 dolar enak 4-2 nove marke. To pa zato, ker so nastavili vrednost marke po stanju 20. nov., ko je bil dolar 4-2 bilijona, Novo marko so napravili enako 1 bilijonu starih papirnih mark, 4-2 marke je bilo torej 4-2 bilijona ali 1 dolar. Če torej danes beremo o nemški marki, si mislimo slabo četrtino dolarja. Nekaj podobnega smo brali lani v Koledarju o ruskem rublju. Da bi pa nova marka res imela vrednost, ki so ji jo dali, za to je jamčilo vse nemško gospodarstvo (kmetijstvo, industrija, trgovine, banke), torej je bila marka dobro zavarovana. Od tedaj naprej se je vse obrnilo na bolje, kakor smo to omenili že v uvodu.
V tistih dneh je odstopila Stresemannova vlada zaradi notranjih homatij. Vodstvo vlade je prevzel Man, voditelj centruma, nemške katoliške stranke: Stresemann je pa v vladi še ostal, in sicer kot minister zunanjih zadev.
Zdelo se je, da Avstrija, ki je bila še pred kratkim tako zaničevana, drči v prepad popolnega gospodarskega pogina, in je tudi drčala. Plaz je ustavil šele novi izborni zvezni kancelar prelat dr. S e i p e 1, Osrednji odbor Zveze narodov v Ženevi je dovolil Avstriji posojilo 650 milijonov zlatih kron, in to posojilo je Avstrijo rešilo. Da ga je pa dobila, to je zasluga Seiplova. Ko so v dneh od 9. do 12. junija finančniki podpisovali posojilo za obnovo Avstrije, je ameriški finančnik Morgan dobil podpise za ameriško posojilo 25 milijonov dolarjev v 20 minutah. Avstrijska krona si je opomogla; je sicer še zmeraj nizka, a je prvi denar v Srednji Evropi, ki je dobil stalno vrednost, ali kakor pravimo s tujim izrazom, ki je postal stabilen. S Francijo, Italijo itd. je sklenila Avstrija zelo ugodne kupčijske zveze. Ko se je izvršil letos atentat na dr, Seipla, so obsojali zločin vsi časopisi brez razlike strank in z vsega sveta so prihajale sožalne izjave, tudi iz Azije in Amerike.
Češkoslovaška je tudi nadalje še v tesni zvezi s Francijo, kar je pač umljivo. V majniku je obiskal francoski maršal Foch predsednika Masa-ryka in rekel: »Kakor se zanese Češkoslovaška na Francijo, tako se zanaša Francija na Češkoslovaško, če bo treba braniti svobodo.« Češkoslovaška krona je ustaljena in dobra, industrija se lepo razvija, poljedelstvo tudi. Zdi se, da so postali Čehi v občevanju s Slovaki bolj oprezni in jih ne žalijo v njih verskem čutu nič več tako kakor so jih prej. Da bo dobila Slovaška popolno avtonomijo, to je samo še vprašanje časa.
Vsa politika Ogrske se suče okoli posojila. Obrnila sc je na Zvezo narodov. Zgled Avstrije vleče. Sedaj so ji ga dovolili in bodo sosedi to z veseljem pozdravili. Kajti Zveza posojila gotovo ni dala prej, dokler se ni prepričala, da je varno naloženo. To pa more biti le v mirni državi, ki ne sanja več o maščevanju in o zopetni pridobitvi tega, kar je enkrat za vselej izgubljeno.
Rumunija se ne more otresti strahu pred Rusijo, kateri je vzela Besarabijo in noče nič slišati o kakšni vrnitvi. Sploh o tem razpravljati noče. Ko so hoteli Rusi in Rumuni skleniti gospodarsko pogodbo m so Rusi zahtevali, da se mora prej rešiti besarabsko vprašanje, se je konferenca takoj zaključila. Konec je jasen: Rusi bodo dobili Besarabijo nazaj prav tako kakor turško Armenijo. Da imajo Rumuni slabo vest, se vidi iz tega, ker v Besarabiji niti ljudskega glasovanja ne pripustijo. Agrarna reforma gre pa dobro naprej, vsaj v novih deželah. Nerumunske narodnosti so v pravicah zelo prikrajšane.
Južni sosed Rumunije, nesrečna Bolgarija, se vije zmeraj v hudih bolečinah. Že lani smo poročali o umoru Stambolijskega. Hotel je prijateljstvo z Jugoslavijo in je bil njegov umor tudi za Jugoslavijo zelo neprijeten. Njegov naslednik je bil Cankov, voditelj »meščanske« stranke. Volitve so se končale seveda z zmago vlade, kakor je to pač v balkanskih državah običajno. Večkrat tudi v drugih, primerjaj fašizem v Italiji. Po enem letu vlade Cankove so ugotovili sledeče: Opozicija se mora spraviti s sveta, v politiko posežejo tudi bajonet, bodalo in revolver, »Politični umori so se pojavljali po vojni povsod, torej ni nič čudnega, če se tudi v naši, manj kulturni državi.« Krasni nazori! Od srede leta 1923 do srede leta 1924 je bilo smrtnih žrtev 18.000! Med njimi štirje ministri — Stambolijski, Daskalov, Duparinov, Genadiev —, 14 poslancev, 8 velikih županov, 12 univerzitetnih profesorjev itd. Od pristašev Stambolijskega jih živi le še malo in še ti imajo »glavo v žepu«. Bog nas obvaruj!
Razmere v Jugoslaviji še niso razčiščene. Še zmeraj se vrši srdit boj med onimi, ki hočejo dejati državo na eno kopito, in onimi, ki pravijo, da zgodovinskega razvoja ne smemo prezreti in omalovaževati in da mora živeti vsak del svoje življenje naprej, seveda v trdnem, skupnem okviru ene drž.ive. Stremljenje po samostojnosti se pa ne pojavlja samo v Jugoslaviji, temveč je splošno; primerjaj Irsko, Islandijo, Katalonijo, sovjetske republike. Zato bo tudi zaključek isti, prej ali slej. Avtonomija posameznih delov je prav gotova. Kakor povsod v Srednji Evropi se je ustalil tudi jugoslovanski dinar. Minister financ Stojadinovič ni napravil tiste napake, ki so jo napravili Čehi, da bi bil pognal dinar prehitro kvišku. Počasi je šlo. Zato tudi ni bilo tistih velikih gospodarskih po-
Koledar 1925.
7
lomov, kakor smo brali o njih na Češkoslovaškem; so pa take nesreče v Jugoslaviji tudi težje mogoče, ker ni tako industrijska kakor je Češkoslovaška. Izvoz in uvoz prihajata počasi v ravnovesje.
Prestolonaslednik Peter je dne 6. septembra dopolnil prvo leto, kar se je po vsej državi slovesno praznovalo.
V ruhrski vojski je bila Italija zelo oprezna in sc ni hotela zameriti nikomur. Lansko leto imenujemo lahko leto najbujnejšega fašizma. 15. julija so sprejeli novo volilno reformo, ki naj bi zavarovala fašizmu večno vlado: ona stranka, ki dobi pri volitvah vsaj četrtino oddanih glasov (in ta je seveda fašistovska), dobi v parlamentu takoj dve tretjini poslancev.
Ko so določali mejo med Albanijo in Grško, so bili 27. avgusta 1923 umorjeni italijanski častniki razmejitvene komisije, in sicer na grškem ozemlju. Za Italijane je bila to voda na njihov mlin, ker imajo Grke vedno na piki. Oblastno sc zaropotali z orožjem in, ker se Grki niso takoj dosti ponižno vdali, zasedli otok Krf. Grki so klicali na pomoč Zvezo narodov, Italijani se ji niso hoteli pokoriti. Prepustili so zadevo poslanikom velesil. Ti so razsodili, da je morala Grška plačati 50 milijonov Ur, Lahi pa so morali s Krfa. Tal^o sta zmagali obe: Grška in Italija in se tudi bahali vsaka s svojo »zmago«. Na vse zadnje je pa preiskovalna komisija dognala, da so častnike pobili albanski tolovaji. Vse je torej bilo prazna komedija
Z Jugoslavijo se je dosegel sporazum glede Reke. Keka je prešla v italijansko last, Jugoslavija ima Baroš in Delto tik Reke in nekaj pravic v reškem pristanišču samem. — Šolski zakon v Italiji vpeljuje zopet krščanski nauk v šole. — Umor socialističnega poslanca Matteottija po .odličnih fašistih je pretil fašizmu z velikimi izgubami. Mussolini je nastopil energično tudi proti lastnim pristašem in je kmaiu spet napravil red v svoji stranki. Vendar v Italiji še vse vre in svet sodi, da bo nasilni fašizem kmalu dogospodaril.
Svoje vrste fašizem je osvojil tudi Špansko. Vemo iz prejšnjih Koledarjev, da ima Španska velike sitnosti v španskem Maroku. Vstašem pomagajo seveda Francozi, radi bi zagrenili Špancem posest Maroka in cvetela bi njih pšenica. Lani so imeli Španci prav posebno velike izgube, tretjina njihove armade je bila uničena in Kabili (prebivalci obrežnega španskega Maroka) so jih pripodili do morja. Poročilo vlade v parlamentu o teh izgubah je podnetilo nezadovoljstvo v vojaških krogih; 13. septembra so prevzeli v Barceloni vlado in proglasili obsedno stanje, pridružilo se je glavno mesto Madrid, pridružilo se je brodovje. Kralj je priznal novo vojaško vlado in imenoval generala Pri m o de Rivera, ki je vso stvar vodil, za njenega predsednika. Ta general ima danes na Španskem isto moč kakor jo ima Mussolini v Italiji. Razpustil je parlament, volitev ni razpisal. Lepi so utrinki v nekem njegovem govoru: »Parlamentarizem, kakršen je bil dosedaj, je mrtev, njegova vlada se na Španskem ne bo povrnila. Pitala je par ljudi z lepimi dohodki, ljudstvo pa s praznimi govori. Za Špansko je dosti 20 ljudi, ki nam svetujejo in nam pomagajo vladati, vsi drugi so nepotrebni zajedavci, ki zaslužijo na dnevnicah več kakor delavec v stournem delu.« Nova vlada je sklenila nadaljevanje vojske v Maroku, ki pa kljub energiji španskega diktatorja še ni končana.
Poljska je bila v ruhrskem sporu čudovito mirna; morebiti zato, ker so se zbirale sovjetske čete ob njeni vzhodni meji. Ministrski predsednik Sikorski je rekel 10. aprila, da mora Poljska proti poljskim Nemcem bolj strogo nastopiti, »mir bo zagotovljen šele tedaj, ko se bo Nemčija sprijaznila s sedanjo obliko Poljske in ne bo več smatrala Poljske v sedanjih njenih mejah samo za začasen pojav.« Naslednik Sikorskega je bil voditelj kmetov Vitos. Kaj vse se no, svetu govori! Beremo, da je sklenila v zvezi s konferenco v Lausanne pogodbo s Turčijo tudi Poljska, 23. julija; v uvodu se proslavlja prijateljstvo med obema narodoma v preteklih stoletjih, »ki je prestalo najtrše preskušnje zgodovine«. Pa so se tako ljubili kakor pes in mačka. — Poljska marka je drčala neprestano za nemško marko v vrtoglavi prepad, nihče je ni mogel ustaviti. Šele v začetku leta 1924 so se začeli prikazovati obrisi zboljšanja, od 1. julija 1924 so marko kot plačilno sredstvo opustili, na njeno mesto je prišel zloti (zlat, cekin). Napravili so razmerje: 1 zloti — 1,800.000 mark. Po čistini in vrednosti je zloti enak zlatemu francoskemu franku, zlati frank je pa 0-193 dolarja.
Prelat Butkievvicz,
Ruski sovjetski list »Pravda« je 20. januarja 1923 svaril Poljake, naj nikar tako ne škilijo na slabo zavarovane nemške pokrajine; uradna moskovska »Izvestija« so rekla, da so poljski imperia-listi neposredno ogroževanje varnosti Rusije, Rusi imajo pa še dosti vojakov. Katoliški duhovniki so nastopili proti razlaščanju cerkvenega posestva; njih voditelja prelata Cieplaka in Butkiewicza so 27. marca obsodili ua smrt. Butkiewicza so ustrelili na veliko soboto v kleti poslopja Čeke od zadaj v glavo. Čeka je strahovalna organizacija boljševikov. Zastonj so se trudili papež, Poljaki, Angleži in drugi, da bi rešili prelatu življenje; so-vjeti so rekli, da je to sovražno vmešavanje v notranje ruske zadeve. Nastopili so tudi proti pravoslavni cerkvi in so jo »preustrojili«. Si lahko mislimo, kako. Zaprtega patriarha T i h o n a so nato izpustili, vdal se je, vsaj na videz; novi najvišji cerkveni svet je svaril »vernike«, naj ga nikar ne poslušajo, on se samo hlini. Leta 1924 so zoper njega nastavili celo nekakega proti-papeža. A vse ne bo nič pomagalo. Še nikoli po revoluciji ni bilo v cerkvah toliko ljudi kakor letos o Veliki noči. Žide bodo pa naselili na Krimu in severno od tod v Ukrajini. Če se bodo prijeli, jim bodo dali avtonomijo. — Gospodarstvo Rusije je na slabih
nogah. Trockij sam se je o uspehih ruske državne industrije izrazil zelo trezno. Ruski narodni gospodar S. Jugulov je v neki knjižici, od sovjetov izdani, pisal pod naslovom »Stepa prihaja« o nazadovanju poljedelstva, živinoreje, o umrljivosti, zmanjšanem številu porodov itd. Kmet mora nositi žito kot davek v državna skladišča, je lačen, zmeraj bolj ubožen; in ker je reven on, ne moreta naprej ne industrija in ne trgovina, ker sta navezani na domači ruski trg. Letos grozi menda spet lakota, suša in črv sta uničila žetev zlasti na jugovzhodu, torej tam, kjer je bilo že zmeraj najslabše. Razne koncesije inozemcem v trgovini in industriji tudi ne bodo dosti zalegie. — V začetku 1. 1924 je umrl L j e n i n , stvaritelj sedanje Rusije. Nekateri ga prištevajo največjim zgodovinskim osebnostim, drugi pa pravijo, da je bil zblaznel trinog. Njegov naslednik kot voditelj politike je R y k o v.
V Aziji omenjamo Kitajsko in Japonsko. Kitajska se čimdalje bolj razkraja, vlada v Pekingu je omejena na najbližjo okolico. Vladajo razni generali, revolucija sledi revoluciji, podkupovanje podkupovanju, Sicer je pa .v Kitajski zgodovini doba 100 let samo prehod. Saj je rekel neki Kitajec: »Takrat, ko še ni bilo mesta ob Tiberi (Rima), smo imeli mi že tisočletno zgodovino, in > tedaj, ko je pasel ob Temzi (London) še keltski pastir svoje črede, je bila naša kultura že stara.«
Japonci so pa reveži. Izredno ugodni položaj med vojsko in po vojski so izborno izkoristili, njih industrija in trgovina sta narastli v ogromni izmeri. (Primerjaj naše prejšnje članke v Koledarju!) Ker je bilo pa vse to le posledica vojske in ker vojske ni več in se je pojavila spet resna evropska konkurenca z dobrim blagom (japonsko večinoma ni prvovrstno), je nastopilo to, kar je moralo priti: opuščanje tovarn, nenaravno dviganje cen, nezaposlenost, nezadovoljnost med delavstvom in pomanjkanje. Izseliti se pa nikamor ne morejo, ker se jih vse brani.
K temu je prišel še strahoviti potres 1. sept 1923, največji po 67 letih, a po svojih posledicah menda dosedaj najhujši. Treslo se je na svetu, ki je trikrat tako velik kakor Slovenija in kjer živi okoli devet milijonov ljudi. Razdrtih je biio 10% mest in vasi. V glavnem mestu Tokiu je bilo uničenih od 440.000 hiš 320.000, večinoma po ognju; v pristanišču Tokia, Jokohami, jih je ostalo od 70 000 samo še 100, Število mrtvih cenijo samo v Tokiu na 85.000, v Jokohami pa na 63.000. Tokio je imel pred potresom 2,300.000 ljudi, po potresu pa komaj 1,700.000; Jokohama prej 430.000, en mesec po potresu morda 50.000. Drugi so zbežali, če niso bili ubili. Koliko ljudi je oslepelo, koliko zgorelo! Na enem samem prostoru v Tokiu je zgorelo in se zadušilo 32.000 ijudi! Škodo cenijo na okroglo dve milijardi jenov (jen = 50 dinarjev). Od 1. do 6. septembra so našteli nad 1000 sunkov. Ceste, tiri, kanali, ladjedelnice, muzeji, zbirke, šole, ar-zenali itd. itd., vse je bilo uničeno. Pravijo, da bo rabila Japonska več let, preden bo izbrisala posledice tega potresa, tudi politično se ne more več tako gibati kakor se je. Tako posegajo naravne sile v potek zgodovinskega življenja.
V Ameriki so izgubili 3. avgusta predsednika Hardinga; zadela ga je kap. Njegov naslednik je C o o 1 i d g e (Kulidž). — Letos je umrl nekdanji predsednik W i 1 s o n , znan nam iz mirovnih pogajanj. Kaj je storil in je hotel še nadalje storiti za nas, to imamo še dobro v spominu. Njegovo ime mora zveneti pri nas zmeraj kot ime našega velikega dobrotnika.
Ljudski komisar Rykov, naslednik Ljeninov.
Sicer so pa Zedinjene države Severne Amerike najbogatejše na svetu: polovica vsega kovanega in predelanega zlata na zemlji se nahaja tam. Dolar je obdržal skoraj isto nakupno moč, kakor jo je imel pred vojsko; za kar si dal pred vojsko 100 dolarjev, za isto si dal leta 1920 227 dolarjev (zapišemo samo najvišjo mesečno številko), leta 1291 — 135, 1922 — 150, 1923 tudi 150 dolarjev, torej samo za polovico več. Prebivalcev so štele Zedinjene države na koncu leta 1923 113 milijonov, avtomobilov pa okoli 15 milijonov in pol, torej je prišel na 7 ljudi že en avto. Avtomobile navajamo samo za zgled, ko je tudi drugo bogastvo temu primerno. Seveda pa to za srečno in v srcu zadovoljno življenje še ni vse. — Letos v juniju so zborovale konvencije, to so zbori odposlancev, da določijo kandidate za predsednike. Republikanci so postavili za svojega kandidata Coo-lidge--,. demokratje Davisa, tretja stranka pa je izbrala La Follette-a. Volitve bodo začetkom novembra. Največ upanja ima Coolidge.
M
Naši življenjepisi.
Biseromašnik dr- Lavoslav Gregorec.
Župnik, kanonik in dekan. Pavel Žagar.
pSSfflsžgEI ve u" severno nad Celjem živi čil in zdrav v tihoti ob zelenem in vinorod-lltfKsSl nem vzno^'u Predpohorskih hribov v ^lllaP^l prijazni in solnčni Novi cerkvi sivo-}asj starosta vseh slovenskih duhovnikov dr. Lavoslav Gregorec. Štiri dni je starejši od staroste duhovnikov v ljubljanski škofiji, monsi-gnora Tomo Zupana.
Dr. Lavoslav Gregorec.
Njegova požrtvovalnost in neustrašena delavnost za narodno probujo, zavest in blaginjo pri severnih Slovencih zahtevajo, da se spominjamo v letošnjem Koledarju vsaj s skromnim življenjepisom nesebičnega delavca in trpina za blagor slovenskega ljudstvž.
Gregorčevi starši so imeli posestvo in gostilno v Sclcah, v župniji sv. Ruperta v Slovenskih goricah. Rojen pa je bil pri domačem vinogradu v Desterniku dne 17. decembra 1839. Ta okolica je pod zvonom sosedne župnije sv. Urbana pri Ptuju. Oče Jožef je kot krojaški pomočnik delal tudi na Dunaju. Dunaj je bil pač vzrok, da je izbral prvorojencu ime Leopold ter ga od prvih let vadil v nemščini. Pobožna mati Ana je silila z izredno nadarjenim Poldekom v šole, najprvo v Ptuj. V gimnazijo je vstopil v Mariboru. V četrti šoli je izgubil očeta. Vse razrede in maturo je dovršil z odliko. Po velikosti je bil med součenci navadno najmanjši, po učenju in uspehih vedno prvi. Narodno ga je probudil prof, Raič in posebno veroučitelj Davorin Trstenjak. Le-ta mu je spremenil ime v Lavoslav, ki je toliko let bodlo nemškutarje v oči. Vdahnila sta mu do slovenstva neomajno zvestobo in neizbris-Ijivo ljubezen, ki ga je dičila in odlikovala vse življenje in mu bila vodnica v vsem delovanju. Že v
osmem razredu mu je nemški razrednik dr. Lang očitajoče prerokoval, da bo v življenju »ein pan-slavistischer politiseher Rabulist« (vseslovanski politični zvijačnik). To prerokovanje se je v dobrem pomenu proti Gregorčevemu namenu uresničilo, in sicer samo v blagor Slovencem.
Iz ljubezni do duhovskega poklica in mladeni-škega navdušenja za pred kratkim v Maribor do-šlega škofa Slomška je vstopil 1. 1860 v bogoslov-nico v Mariboru ter bil po odlično dokončanih naukih posvečen 17. julija 1864 v mašnika. Novo mašo je pel v župni cerkvi v Framu, kamor se je preselila njegova mati-vdova. Kaplanoval je kratko v Zrečah pri Konjicah in v Marenbergu. Njegov bogoslovni profesor dr. Jožef Ulaga ga je izpod-budil, da je zasebno nadaljeval bogoslovne nauke, vpisan na vseučilišču v Gradcu. Kot kaplan pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, torej v svoji domači župniji, je bil promoviran na dan svojega imenskega patrona sv. Gregorja dne 12. sušca 1868 v Gradcu za doktorja bogoslovja. Naslednje leto je bil imenovan profesorjem bogoslovja v Mariboru. Ves srečen se je želel tukaj popolnoma posvetiti samo bogoslovnim vedam. To mu je plavalo vso mladost pred očmi kot vzor želja in hrepenenja. Bil je učen, natančen profesor, vendar dober in priljubljen pri svojih učencih.
A razmere so usmerile mladega, nadarjenega doktorja v politično življenje. Profesor in kanonik dr. Ulaga je, preselivši se v Konjice, zapustil uredništvo mladega »Slov. Gospodarja«. Samo začasno, kakor so zatrjevali predstojniki, so vpregli v uredništvo in upravništvo prof. dr. L. Gregorca. Iz te začasnosti je nastalo polnih 15 let. Poleg »Slov. Gospodarja« je urejeval še v slovenskem duhu pisan nemški list »Siidsteirische Post«. Tudi tukaj je nadarjeni mož pokazal vso svojo spretnost. Povzdignil in razširil je oba lista do večje pomembnosti. »Siidsteirische Fost« se pozneje ni nikdar več povzpela do veljave, ki jo je imela pod njegovim vodstvom.
Kmalu po prihodu v Maribor mu je umrla toliko ljubljena, nepozabna mati. Še sedaj se je kot starček prav rad spominja. Slišala je, da ima cesar
Rojstna hiša dr. L. Gregorca,
(država) dolgove. A ji ni šlo v glavo, zakaj jih ne nlača, ko vendar more dati tiskati tako velik bankovec, da ž njim plača ves dolg.
Petnajstletna doba delovanja v Mariboru je bila za dr. Gregorca viharna in burna, polna preganjanja in ludi razočaranja. Bil je čas najhujših bojev proti oholemu nemškutarstvu, ki se je bohotno razširjalo med Slovenci z namenom, napraviti iz njih jani-čarje. Nemškutarji so bili tedaj s pomočjo državnih oblasti vsemogočni v gmotnem in jezikovnem ozi-ru in zaradi tega neverjetno ošabni. Tlačeno slovensko ljudstvo si ni upalo s svojimi pravičnimi zahtevami na dan. Saj še svojih pravic niso poznali. Niso imeli nobenih narodnih društev, ne denarnih zavodov, ne svojih zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Dr. Gregorec je stopil tedaj v vrsto prvih bojevnikov za slovenske pravice. Govoril je na premnogih shodih, ki so bili podobni poprejšnjim taborom. Žal, da ni našel dovolj zaslombe pri nemško mislečem škofu dr, Štepišniku, ki mu je postal sčasoma nenaklonjen.
Tq je dalo nemškim uradnikom pobudo, da so začeli preganjati urednika dr. Gregorca s pravo besnostjo. Dražilo jih je pikro pisanje neustrašenega moža, ki je z brezobzirno resničnostjo razkrival vnebovpijoče krivice nemškega uradništva in brezpravnost Slovencev. Vsak teden je stal najmanj enkrat pred sodnikom in plačeval krivične globe Za vse te krivice se je Gregorec maščeval s sršenovo pikrostjo v raznih člankih, ki se odlikujejo po neustrašeni resnicoljubnosti. A z vsem preganjanjem ga niso mogli ukloniti in upogniti. Nekoč so ga obsodili na 42 dni ječe. V ječo je prišel k njemu predsednik mariborskega okrožnega sodišča dr. Heinriclier ter ga hinavsko vprašal, želi li kaj od njega. Zavrnil ga je: »Od Vas nič drugega nego samo pravico.« Drugi ali tretji dan ga je cesar brzojavno pomilostil. Dr. Heinricher mu je dostavil
to pomiloščenje nalašč šele 17. dan. A glej! Sedaj pa dr. Gregorec ni hotel zapustiti ječe. Odsedel je 42 dni ter spravil predstojnika sodišča v grozen strah in zadrego in pozneje v to, da je bil kazensko prestavljen. — Izmed mnogih drugih dogodkov bi rad omenil kot pričo njegove neustrašenosti tole dogodbico: Leta 1882 je obiskal mesto Maribor cesar Franc Jožef. Dr. Gregorec je z nekaterimi drugimi narodnjaki zvabil v mesto ogromno slovenskega kmečkega ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Med kmečke ljudi na kolodvoru in po ulicah je postavil povsod navdušene slovenske dijake, Izpodbujali so ljudstvo, da je z gromovitim sživio« povsod prevpilo nemški »hoch«, kar je Nemce in tudi cesarja zelo oznevoljilo. Cesar se je nastanil v škofijski palači v prvem nadstropju. Škof dr. Štepišnik mu je tožil slovensko duhovščino, češ, da so veliki narodni hujskači. Drugo jutro je med zadnjimi šel tudi dr. Gregorec v dvorano, kjer naj bi bili sprejeti od cesarja slovenski duhovniki. Spodaj na mostovžu reče ob njegovem prihodu mariborski okrajni glavar deželnemu namestniku Kubeku po nemško: »Tale je hujskač s svojim .Slovenskim Gospodarjem'.« Nato stopi k uredniku dr. Gregorcu, ki je to slišal, Kubek ter ga vpraša: »Ste Vi urednik .Slovenskega Gospodarja'?« »Da, in kdo ste Vi?« »Deželni namestnik Kubek.« Hotel je začeti z znanimi nauki vladnih mož, a dr. Gregorec se obregne: »Tu nimate Vi ničesar govoriti in ne jaz, nad nami (v prvem nadstropju) je cesar.« Nato zapusti osupla visoka uradnika, ki sta kar pihala od same jeze. Preden je prišel v dvorano cesar, je pregnal dr. Gregorec iz dvorane nemškega luteranskega pastorja, ki se je nato moral predstaviti cesarju y mestni hiši. V avdijenci je cesar nahrulil duhovščino, češ, da narodno hujska, žugal s strogimi odredbami in pretil s prstom. Po škofovem nagovoru niso hoteli du-
Nova cerkev pri Celju,
hovniki pozdraviti s »hoch«. Cesar je jezno odšei v svoje sobane. V Miirzstegu pa je Kiibeku posebej naročil: »Slovence le tlačite!«
Kot navdušen oboževatelj nepozabnega Slomška si je Gregorec mnogo prizadeval, da dobi Slomšek v mariborski stolnici primeren spomenik. Nasprotoval je nemški mestni zastop in drugi. Tajnik odbora za Slomškov spomenik prof. Gregorec pa ni miroval, dokler ni zmagal. Da je danes v mariborski stolnici lep Slomškov kamenit spomenik, je v prvi vrsti zasluga današnjega biseromašnika.
Zaradi omenjene kazni (zapor) je škof Štepiš-nik večinoma iz gole uslužnosti do vlade in Nemcem na ljubo vzel dr. Gregorcu profesuro na bogoslovju. Ostal je še nekaj časa samo urednik dveh listov. Potem se je umaknil na župnijo Novo cerkev nad Celjem. A tudi tukaj ni prišel do zaželenega miru. L. 1887 mu je ponudil volilni okraj Ljutomer-Ormož-Šmarje mandat. Izvoljen je bil soglasno za državnega poslanca. Petnajst let je neutrudljivo delal kot poslanec za blagor ljudstva. Posebno mu je bilo pri srcu slovensko šolstvo. V državnem zboru je imel veliko veljavo zaradi svojih temeljitih govorov; bali so se ga posebno zaradi duhovitih medklicev, s katerimi je zavračal svoje nasprotnike. Omenim samo en slučaj: Nemci so se rogali hrvatskemu poslancu zaradi slabe nemščine. Dr. Gregorec jih zavrne: »Mislite, da mora priti vsakdo z nemškim kljunom na svet?« Preobširno bi bilo natančneje opisovati njegovo poslansko delavnost, kakor v resnici zasluži. Zadosti je na tem mestu, če poudarimo, da je združeval izredno nadarjenost z redko marljivostjo, neugasljivo ljubezen do slovenskega ljudstva z najbolj nesebično požrtvovalnostjo. Dovolj so priznavali vsi Slovenci, posebno še volilci, njegovo delavnost in zmožnost, saj so mu še v četrtič ponudili mandat svojega okraja, a ga tokrat ni hotel več sprejeti. Nastopil je že tri in šestdeseto leto in si hotel v mirnem delu kot kanonik, župnik in dekan oddehniti od viharnega javnega delovanja.
A tudi v starosti in tišini mu ni zamrla prirojena neutrudljivost. Kot župnik in dekan je goreče deloval in še deluje za dušni in telesni blagor svojih župljanov. Še v 85. letu hodi rad v spovednico in opravlja vsak dan daritev sv. maše. Tudi še ne mara odložiti peresa v pisarni. Vedno je pri knjigah in pregleduje novejše bogoslovne in naravoslovne spise. Občudovanja vreden je njegov spomin. Duha je svežega in telesno še razmeroma precej čil. Ohranil si je živahno zanimanje za politiko. Vsak dan še brez naočnikov pregleda časopise ter razmotriva v svojih razgovorih najrajši politične dogodke. Razgreva ga na starost posebno veselje, ko je učakal, da je strta »Germania trium-phans« (zmagoslavno nemštvo), ki je bila zakleta sovražnica vsega slovanstva in prežeča pošast na vse, kar je slovensko,
Škoda, da dr. Gregorec ni prišel do večjega pisateljskega delovanja. Njegov slog je kratek, jasen in prepričevalen. Slovenščina mu teče gladko. Nič manj nemščina. Proti odpadniškim lute-ranskim pastorjem je nemški spisal izvrstno obrambno brošuro: »Dr. Martin Luther, wie er leibte, lebte und starb.« Doživela je že štiri nespremenjene izdaje. Spisal je tudi Marijine šmar-nice: »Mati dobrega sveta«. Premnogo njegovih člankov in razprav je raztresenih v raznih časopisih. Bil je dober govornik. Samo žal, da ni po sedanji navadi izdajal svojih govorov v časopisju,
V mirni, krasni okolici sameva sedaj starček po viharnih bojih javnega življenja. Mnogokrat jemlje v roke razne letnike duhovniških seznamov ter obuja pri posameznih imenih spomine na preteklost. S čudovito svežostjo spomina tudi glede imen pripoveduje javnosti neznane podrobnosti in zanimivosti. Škoda jih bo, če ne bodo zabeležene! Posebno rad misli na svoje tovariše in učence. Bogoslovni tovariši so mu nadeli zaradi majhne postave priimek »komar«. »A komar«, pravi smehljaje, »je vse pokopal.«
Na god sv. Gregorja je obhajal dr. Gregorec redko slavje: šestinpetdesetletnico doktorata. Listi so trdili, da je najstarejši doktor v državi. Bog mu daj zdravemu preživeti izredno milost biserne sv. maše, ki jo je praznoval 17. julija t. 1., še mnoga leta! Drugo leto (1925) 16. marca bo 40 let župnik v Novi cerkvi. Povsod je dolgo, vzorno in nesebično deloval. A odlikovanja ni prejel od nikoder nobenega. Zato ga čaka onstran groba celotno plačilo za njegova dobra dela. Ko odide ponj, naj mu počiva telo prav sladko in mirno v ljubljeni, svobodni slovenski zemlji! Njeni osvoboditvi in sreči je posvetil vse svoje dolgo življenje! Naj prejme tedaj najvišje odlikovanje na svetu: trajen spomin in hvaležnost ljudstva!
f Franjo Dular.
(Dr. J. L.)
Umrl je mož, katerega se mora slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominjati. Ni živel med nami in vendar je bil v slednjem našem kmečkem domu moder svetovalec in učitelj, k njemu so se zatekali in se še s pridom zatekajo naši gospodarji živinorejci. Umrl je 14. januarja 1924 v Bosanski Gra-diški višji okrožni živinozdravnik Franjo Dular.
Rodil se je Franjo Dular 26. avgusta 1860 Matiji in Mariji Dular v Podborštu pri Mirni peči na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval in dovršil v Novem mestu, nakar je odšel študirat na Dunaj živinozdravniško stroko. Po dovršenih študijah je nastopil svojo prvo službo v Dunajskem Novem mestu, kjer pa je ostal le eno leto (od 15. januarja 1887 do 15. februarja 1888), nato pa je prišel v Beljak in bil v službi mestne občine do 15. junija 1890. Prvo leto svojega beljaškega službovanja se je poročil s Terezijo Kompoš iz Pliberka. V tej dobi je navezal tudi ožje stike z Družbo sv. Mohorja. Leta 1889 ji je napisal knjigo »Domači živinozdravni k«, ki je bila nujno potrebna in so jo kmetje-družbeniki z veseljem sprejeli. Potrebnost te knjige sta dokazali tudi poznejši novi izdaji 1. 1909 in 1921.
Iz Beljaka je Dular odšel v Bosno, kjer je služboval do 13. januarja 1892 v Kulen-Vakufu, nato pa je postal višji okrožni živinozdravnik v Bosanski Gradiški. V tem mestu je živel svoji stroki in poklicu in s hrepenenjem mislil na Slovenijo, kjer bi rad preživel leta zasluženega pokoja. Ni mu bilo dano. Po dvaintridesetletnem vestnem delu v bratski zemlji je debil večen mir na pokopališču Stare Gradiške, kamor so ga prepeljali iz Bosanske čez Savo, ki mu je še na zadnji poti šumela hvaležen pozdrav domače zemlje.
Kakor je zastavil Dular doma pero v pouk našemu kmetu, tako je hotel tudi v Bosni ne samo z govorjeno, temveč tudi s pisano besedo koristiti kmetu in živinorejcu. Koj prva leta je napisal
»Umno marvogojstvo«, ki ga je moral kot uradnik poslati v pregled tedanji bosansko-hercegovinski deželni vladi. No, visoka gospoda ni imela smisla za take stvari in ne ljubezni do naroda, vrnila je pisatelju rokopis z opombo, »da je tiskanje take knjige nepotrebno, češ, da je ,bosanski' narod še nezrel za knjige«.
S kakim čuvstvom je moral Dular sprejeti tak odgovor? Vendar napisanega dela ni spravil, »Marvogojstvo« je prevedel v slovenščino in Mohorjeva družba je v letih 1894—95 izdala v dveh zvezkih »Umno živinorejo«, nič manj potrebno kot »Živinozdravnik«, saj je bila to prva knjiga o tem predmetu po zastarelem dr. J. Bleiweisovem »Nauku o umni živinoreji«. Tudi »Živinoreja« je izšla že v drugi izdaji 1. 1907. Mohorjeva družba pripravlja tretjo izdajo, ki jo prireja nadzornik Černe.
Franjo Dular.
V družbi z dr. Rohrmanom je spisal »Gospodarske nauke«, ki so izšli kot Mohorjev dar 1. 1905. Ob zadnjem delu »Krmila in mlekarstvo«, je neumornemu delavcu iztrgala smrt pero iz rok.
Poleg teh večjih del je napisal Dular še celo vrsto strokovnih člankov, zlasti mnogo v Koledarje naše družbe, katerih se gotovo starejši družbeniki še živo spominjajo.
Jezik Dularjevih spisov je preprost, poljuden, obravnavanje nazorno in smotreno, tako da si boljšega strokovnega pisatelja za naše ljudstvo ne moremo želeti.
Ne bi bil popoln, če ne bi omenil še človekoljubne poteze v značaju pokojnega Dularja. Kjerkoli je služboval, je pokazal sočutje do potrebnega in trpečega in ljudstvo se ga je zato oklepalo z ljubeznijo in hvaležnostjo, ki jo je izpričalo tudi ob njegovem pogrebu.
Vendar — človekoljubje mu je zadalo tudi rano, ki jo je prebolel šele s smrtjo.
Med svetovno vojno, ko je videl toliko bridkosti in zla, je bil delaven član Rdečega križa, hoteč tem potom lajšati neznosno gorje. — Pa je prišel polom in prišlo ujedinjenje. In zgodilo se je, da so »mračni i glupi tipovi« — kot se je izrazil njegov hrvaški prijatelj — dejansko napadli človekoljubnega Dularja radi njegovega dela pri Rdečem križu!
Bolelo ga je to, močno bolelo.
Kleveta in podtikanje pa nista mogli zrušiti značajnega moža in ne zatemniti njegovih velikih zaslug. Leta 1922 mu jc kralj Aleksander podelil v priznanje za njegovo delo red sv. Save IV. stopnje.
Družba sv. Mohorja in z njo slovensko ljudstvo ohrani pokojnemu Franju Dularju trajno hvaležen spomin — Bog mu pa bodi večni plačnik.
Josip Stritar,
slovenski pisatelj.
Spisal dr. J. D,
Mohorjani, zlasti starejši, ki ste čitali 1. 1895 »Pod lipo«, 1. 1899 »Jagode«, 1. 1902 »Zimske večere«, 1. 1906 »Lešnike«, ki jih je izdala Mohorjeva družba, ga vsi poznate. Kdo izmed vas se z veseljem ne spominja tiste povesti o dobrem »g o -spodu Korenu z Griča« iz knjige »Pod lipo«? Star gospod je to, šestdesetletnik, bil je dolgo vrsto let učitelj v latinskih šolah na Dunaju, potem pa se je na stara leta vrnil domov, tam blizu Lašč nekje si je iz podrte bajte napravil prijazen dom, kjgr ga vidimo, kako skrbno goji sadno drevje, kar ga posebno veseli, potem, kako ima rad čebelice, posebno pa ga vidimo v vedni skrbi za mladino, da bi ji iz srca izruval vse grde napake, namesto teh pa zasadil same lepe čednosti. Vidimo ga, kako vselej posvari, kjer kaj napačnega vidi: Kožuhovega Martina uči, naj nikar ne razdira ptičkom gnezd; Zaplatovega Jurija in Lisja-kovega Antona, naj nikar ne mučita mlade mačke, Somrakovega Matijo, naj ne pretepa krave, ker žival pravtako čuti bolečino kakor človek, Bole-tovega Francka, naj se ne norčuje iz starih ljudi, Kožarjevega Janezka, naj ne žali svoje matere, za Bogom največje dobrotnice, dva druga paglavca je zalotil pri kvartanju in žganjepitju na paši, zato jima govori o pogubnosti iger in žganja. Pa gospod Koren ni morda kakšen pustež, ki bi samo nauke dajal, o ne; on dečkom tudi povesti pripoveduje in basni, daje jim bistroumne uganke, uči jih lepih pesmi (n. pr. »Jutro«: Pokonci, pokonci, zaspanci, k molitvi sklenite roke itd.; »Večerna molitev«: Ročice skleni zdaj in moli. . . ali: Mi smo vojaki, korenjaki, kako nas gledajo ljudje! itd.), uči jih končno, naj mu odgovarjajo razločno, v lepi govorici, češ, da lepo govorjenje človeka, zlasti pa mladega, prikupi Bogu in ljudem. Torej samih lepih, koristnih reči jih uči ta gospod Koren in pripoznati moramo, da je to zelo moder, izobražen, pa tudi zelo blag mož, ta gospod Koren. Pa poglejmo mu malo bolj natanko v obraz: kaj menite, komu je podoben? No, ne bo težko uganiti: gospod Koren je ves podoben Stritarju, ali recimo naravnost: je Stritar sam. Kar gospod Koren uči dečke na vasi, je Stritar učil v vseh svojih pesmih, povestih in poučnih spisih od 1. 1866, ko je začel javno pisati, pa do 1, 1906, ko je ob svoji sedemdesetletnici pero od-
ložil, in sicer je najprej skozi trideset let tiste svoje nauke razlagal bolj izobraženi mladini, dijakom srednjih in visokih šol, zadnjih deset let pa •— v knjižicah Mohorjeve družbe — predvsem kmetiški mladini, ki ne obiskuje višjih šol.
Kdo torej pa je bil ta Josip Stritar, kdaj, kje rojen, kje, kako rastel, kje, kako si nabral toliko modrosti in take spretnosti v pisanju slovenskega jezika?
Nekoliko v stran od velike ceste, ki pelje mimo Turjaka, Rašice, Velikih Lašč proti Ribnici, na zapadla strani te ceste, v župniji Velikih Laščah, se razprostira od severa proti jugu tiha, prijazna dolinica, ki jo namaka potok, z vasico Podsmreko. Tu, v Podsmreki, se je rodil Stritar dne 6. marca
Josip Stritar.
1. 1836 kot peti izmed šestero otrok; imel je brata Andreja, ki je bil najstarejši, in štiri sestre. V hiši ki sta v njej gospodarila oče Andrej in mati Uršula, ni bilo pomanjkanja. Jožku so srečno potekala detinska leta. Še v pozni starosti se je naš pisatelj spominjal svojega rojstnega kraja, ko je vzkliknil:
Dolinica ljuba, čez toliko let pred sabo popotnik vidim te spet! Na desni, na levi griči zeleni, vsi ljubi, stari znanci so meni!
Spominjal se je bele cerkvice nad vasjo, stoječe med brezjem in smrečjem: '
Ceikvica bela ti na višavi, kako prijazno mi tu stojiš; posvetni hrup je pod tabo v nižavi, ti mirno, pobožno v nebo moliš,
O tej cerkvici je zložil znano pripovedno pesem; »Turki na Slevici«. Spominjal se je, kako ga je oče vzel s seboj k podružnici sv. Roka ob žeg-nanju; spominjal se je, kako je kot pastirček s tovariši svinjko bil, krompir pekel, ribe lovil. Nekaj pa se mu je v tistih nežnih letih posebno v spomin vtisnilo, kar je bilo odločilno za vse poznejše njegovo čustvovanje: pri sosedovih so namreč imeli »rejenko«, dekletce, iz Trsta dano v rejo. To dekletce, enake starosti kakor sosedov Jožek, se je vdajalo že v tistih letih takim-le žalostnim mislim: »Zakaj je bolečina na svetu? Uboge živali, ki trpijo kakor človek, ne da bi jim bila za voljno trpljenje usojena nebesa!« O takih rečeh se je pogovarjala z Jožkom. In čudno, te misli so se Stritarju kakor trn zapičile v srce, da jih je še kot zrel mož v pesmih in povestih razglabljal in premotrival.
V	ljudsko šolo je hodil najprej v Velike Lašče pod učitelja Tekavca:
Tod hodil sem v šolo, po tej stezici, sijala mi sreča na gladkem je lici; pod pazduho nosil sem vso učenost, znal nisem, kaj je življenja bridkost.
Kmalu pa je moral slovo vzeti od domačih trat; zakaj namenili so ga, da pojde v ljubljanske šole, kjer je študiral brat Andrej (ki je pozneje postal duhovnik). V tretjem razredu ljubljanske ljudske šole je imel za učitelja Belokranjca M. Iva-nctiča, ki ga je tako lepo popisal v »Lešnikih«. Jeseni 1. 1847 je vstopil v prvi gimnazijski (latinski) razred, ki ga je dovršil z odliko. Kot drugošolec je bil sprejet v Alojzijevišče, ustanovljeno dve leti prej od škofa Antona Alojzija Wolfa; ostal je v zavodu šest let. Ker ni čutil poklica za duhovski stan, jc v osmiljšoli izstopil. Vseh osem gimnazijskih razredov je dovršil Stritar z odliko, učitelji so bili polni hvale o njem. V tistih letih se je poleg šolskih predmetov učil iz posebne pridnosti še italijanščine in francoščine, kar mu je pozneje prav prišlo. Tudi v pesnikovanju se je kot gimnazijec nekoliko poskusil. \ Alojzijevišču so imeli hišni časopis »Zgodnjo Danicico«, pri kateri je kot če-trtošolec sodeloval tudi Stritar; kot šestošolec je pa objavil v »Zgodnji Danici« štiri sonete (Luna, Danica, Zora, Marija), vse štiri v slavo Materi božji.
V	juliju 1. 1855 je odlično dovršil latinske šole; jeseni istega leta je odšel na Dunaj, študirat za profesorja starogrškega in starorimskega jezika. Kmalu je tudi na Dunaju postal ljubljenec svojih učiteljev. Veljal je pa tudi med dijaki, slovenskimi in hrvatskimi, ki so takrat študirali na Dunaju, za najbolj izobraženega izmed vseh. Študije bi bil lahko dovršil že 1. 1859 in postal profesor, toda ni hotel; ostal je rajši »študent« še vse do 1, 1873, ko je napravil profesorski izpit in se oženil. Vsa tista leta prej je užival zlato prostost: bil je domači učitelj v bogatih rodbinah, nadvse priljubljen; učil se je in čital, kar je sam hotel; o počitnicah pa potoval po Nemčiji, Švici, Franciji.
Tako je prišlo 1. 1866; Stritar je imel že trideset let, a pisateljeva! ni. Kako je postal pisatelj? Jeseni L 1865 je prišel študirat na Dunaj Josip Jurčič, osem let mlajši od Stritarja, a že takrat znan kot pisateli »Jurija Kozjaka« i. dr. Jurčič je nagovoril Stritarja, naj spiše razpravo o Prešernovi poeziji. Stritar se je vdal, 1. 1866 so v Ljubljani izšle Prešernove pesmi s Stritarjevo razlago.
Začetek je bil storjen — odslej Stritar ni več odložil peresa, skoro do svoje smrti. Že tista razprava o Prešernu je namah raznesla njegovo slavo med Slovenci. V naslednjih dveh letih je sodeloval pri »Slov. Glasniku«, polmesečniku, ki ga je izdajal Anton Janežič v Celovcu; pisal je »kritična pisma«, učeč v njih, kakšna mora biti lirična pesem, da se lahko imenuje lepa. Kmalu je pa tudi s svojimi pesmimi pokazal, kaj zna. Že 1. 1869 jih je na Dunaju na svetlo dal — celo knjižico — pod naslovom: Pesmi, zložil Boris Miran. Bile so pa otožne vsebine: pesniku se je ves svet zdel žalosten, nekako tako, kakor da ni solnca, ampak mrk in mrak. Med tistimi pesmimi se nahaja tudi »izgubljeni sin«, ki se od žalosti, prevaran od sveta, na grobu svoje matere usmrti. Duh krščanstva gotovo ni preveval te zbirke. — V letih 1870 do 1880 je bil Stritar središče vsega slovstvenega gibanja med Slovenci. L. 1870 je namreč začel izdajati na Dunaju »Zvo n«, leposlovni list, ki je izhajal vsakega 1. in 15. v mesecu. Stritar je ves list skoro sam pisal in domala tudi sam skrbel za upravo. Takrat se je pač priklenil k pisalni mizi in oddih mu je bil neznan. »Zvon« je prinašal izpod Stritarjevega peresa raznovrstno blago: nad vse otožni roman »Zorin«, pesmi, pogovore o tem, kaj je lepo, satirično (zabavljivo) pripovedovanje »Triglavan s Posavja«, naperjeno proti slovenskemu kmetu, češ, da hoče imeti samo pobožno slovstvo, dalje »Pasje pogovore« zoper Jeranovo »Zgodnjo Danico«, šaljive govore, n. pr, o šoli, dramatične prizore. Z eno besedo: Stritar je bil vzoren urednik, ki je svoj list urejeval tako, da je bil vsestransko zanimiv. V »Zorinu« je za glavno osebo napravil tisto rejenko, ki jo Zorin (t. j. Stritar) po več letih zopet vidi — v Parizu, na žalost kot zaročenko nekega Duvala, zaradi česar, da bi pozabil to gorje, izvrši samomor v valovih Blejskega jezera.
V. letih 1868—70 je bil v bivši Avstriji liberalizem, t. j, boj proti vsakršnemu vplivu cerkve v šoli, v zakonodaji itd., na višku. Nekoliko je posegel v ta boj med Slovenci tudi Stritar. Že 1. 1870, ko mu je profesor bogoslovja dr. Ulaga v »Zgodnji Danici« očital, da je njegov »Zorin« popoln pogan, dalje, da ni vse lepo, kar človeku ugaja, iii sicer zato ne, ker je človeška narava po izvirnem grehu ranjena, je Stritar, kot učenec francoskega filozofa J. J. Rusoja (1670—1741), prikrito pravzaprav tajil izvirni greh ter učil, da je človeška narava prvotno dobra in da je za nepokvarjenega, čistega človeka vse čisto. Čistemu je vse čisto! je rad ponavljal. Tri leta kesneje, I. 1873, je pa v »Dunajskih sonetih« odkrito izjavil: »Liberalen Slovenec sem!« Ker so pa tedaj Nemci enako pritiskali na liberalne in ne-liberalne Slovence, je ta boj v naši domovini za nekaj časa utihnil. Stritar je z 1. 1876 spet začel izdajati »Zvon«, ki je bil v letih 1871—1875 prenehal, a zdaj je urednik Stritar skoro ves drug človek: odslej je v širšem krogu oznanjal to, kar pozneje v ozkem krogu dečkov »Pod lipo«, namreč človekoljubje, mir med narodi, sočutje z vsemi, ki trpe, tudi z živalmi. Ko so 1. 1875 Turki v Hercegovini klali kristjane, je Stritar rotil v »Dunajskih elegijah« domovino, naj pomaga; takrat je zložil venec (10) pesmi o nesrečnih Hercegovcih pod naslovom »R a j a«, V pesmih »Delavcu«, »Postopačeva modrovanja«, »Nosan«, »Pisarjev sin« je začel — prvi med Slovenci —• opozarjati na
t. zv. socialno vprašanje. V romanih in povestih te dobe se več ne mudi z opisovanjem bolečin nesrečne ljubezni, ampak v »Gospodu Mirodolskem« (»Zvon«, i. 1876) proslavlja tiho, zadovoljno življenje na kmetih, v povesti »Sodnikovi« (Zvon« 1. 1878) pa nam riše, kako propade lepa domačija zaradi krivičnega denarja.
S koncem 1. 1880 je Stritar prenehal z izdajanjem svojega »Zvona«; pisal je pa potem v ljubljanski »Zvon«, ki je začel izhajati 1. 1881 v Ljubljani.
L. 1901 je Stritar stopil v pokoj, ki ga je užival na Dunaju in v Aspangu na Nižjem Avstrijskem. Ko je po svetovni vojni Dunaj trpel glad in pomanjkanje, so Stritarja od vseh strani nagovarjali prijatelji in častilci, naj pride v Ljubljano. Pa se ni mogel odločiti. Šele nekaj mesecev pred smrtjo se je s svojo soprogo (Milan, sin edinec, profesor na visoki šoli, je ostal na Dunaju) preselil v Rogaško Slatino, kjer je kot ohromel starček umrl dne 25. uovembra 1923. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga položili v pisateljsko grobnico pri Sv. Krištofu.
Stritarjevih Zbranih spisov je sedem debelih zvezkov. Iz njih razvidimo, da je bil ta izredni mož pesnik, pripovednik, dramatik, feljtonist (podlist-kar), življenjepisec, mladinski pisatelj, predvsem pa kritik in učitelj mladim pesnikom in pripovednikom. (Saj se je celo S. Gregorčič s hvaležnostjo imenoval njegovega učenedi)'
Mohorjani! Če dobivate leto za letom knjig4, pisane v lepem jeziku, pesmi v lepi obliki, poveš !, lepo sestavljene, vedite, da smo za vse to prec ij hvale dolžni tudi patriarhu novejšega slovenskej k slovstva — Josipu Stritarju.
f Dr. Franc Kos,
pisatelj »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«.
Spisal dr. J. D.
Knjiga, v kateri narod čita svojo zgodovino, zgodovino svojih dedov od najstarejših časov, je, če je dobro pisana, velikanskega pomena za do-tični narod. Tako zgodovino je napisal n. pr. Če- ' hom Palack^, Rusom Karamzin, Nemcem Janssen itd. Ampak da so ti možje mogli spisati taka nesmrtna dela, zgraditi take stavbe, v katerih je njih narod videl svojo preteklost v vseh ozirih natančno popisano, so morali pred njimi drugi možje zbirati od vseh strani gradivo za stavbo. Kamenje in kamenčke, opeko in les, žeblje in žebljičke. Kadar je vse gradivo zbrano, potem šele more stavb-nik napraviti stavbo, koristno za ves narod, lepo, da jo hodijo še tujci gledat, trdno, da drži in vzdrži tudi najstrožjo kritiko. Slovenci tako stavbo prej ali slej dobimo, ker smo imeli 'moža, ki je to stvar pravilno začel ter posvetil vse svoje najboljše moči zbiranju gradiva za zgodovino našega naroda v srednjem veku, ki je podlaga za razumevanje naše zgodovine v novejši dobi. Ta mož je bil profesor dr. Franc Kos.
Rojen je bil v Selcih nad Škofjo Loko dne 24. decembra 1853. Gimnazijske nauke je pričel v Kranju in jih dovršil v Ljubljani. Po zrelostnem izpitu je odšel na Dunaj ter se vpisal na modro-slovski fakulteti. Izbral si je za življenjski študij zgodovino in zemljepis, Ko je napravil profesorski
izpit in dosegel tudi doktorsko čast, se je vrnil v domovino ter nastopil prvo službo v Gorici kot suplent na ženskem učiteljišču; od ondod je prišel na žensko učiteljišče v Koper, kjer je bil tudi šolski nadzornik. Iz Kopra se je vrnil v Gorico. Leta 1910 je stopil v pokoj. Med vojsko je bival na Dunaju, kjer je preštudiral okrog 5000 listin, važnih za našo zgodovino. Po prevratu se je nastanil v Ljubljani Tu smo imeli v svoji sredi tega tihega moža, tega vzornega učenjaka na žalost komaj par let — dne 14. marca 1. 1924 je po kratki bolezni zatisnil oči.
Dr. Franc Kos je bil naš prvi zgodovinar. Prvič je zaslovelo njegovo ime 1. 1885, ko je »Slovenska Matica« izdala njegovo »Spomenico tisočletnice Metodove smrti«. Devet let pozneje je na svetlo
Dr. Fran Kos.
dal svoje bogate »Doneske k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja«. Dopisoval je v razne znanstvene liste, zlasti v »Izvestja Muzejskega društva v Ljubljani«, v »Vedo«, v »Časopis za zgodovino' in narodopisje« v Mariboru, pa tudi v »Dom in svet« ter »Ljubljanski Zvon«.
Njegovo največje delo pa je »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku«. Izhaja v založbi »Leonove družbe« v Ljubljani, Dozdaj so ižšle štiri debele knjige, prva 1. 1903, druga 1. 1906, tcetja 1. 1911, četrta 1. 1920; peta, ki jo je pokojnik popolnoma priredil za tisk. se, kakor čujemo, tiska.
In kaj je v teh štirih (ozir. petih) debelih knjigah, da so tolike važnosti?
Če je Stritar nekoč — moral je biti pač slabe volje — zapisal: »Pustimo že tiste starinske smeti. Nič pravega v njih ne najdemo zase. Recimo: Slovenije bilo ni, Slovenija bodi! Na večne čase!«,..
je bil dr. Kos po pravici drugih misli: skrbno je zbiral tiste »starinske smeti«, t. j. vse, kar so razni zgodopisci, ki so živeli od šestega do trinajstega stoletja po Kr., zapisali o naših prednikih, pa naj bo še tako na videz nepomenljivo, bodisi v latinskem, grškem ali katerem drugem jeziku, bodisi v knjigah ali v letopisih ali življenjepisih ali v pismih ali v raznih listinah (tiska takrat še ni bilo!), vse je pokojnik lepo prepisal, po letnicah uredil, ob kratkem v našem jeziku vsebino tistih odstavkov povedal ter vse to dal natisniti. In to, kar se tu pripoveduje o Slovencih, drži, drži kakor pribito za večne čase. In kaj je dognal rajni učenjak s to svojo natančnostjo? Dognal je marsikaj novega, česar še nismo vedeli (ali vsaj dokazati nismo znali prej): v 7. in 8. stoletju smo imeli res Veliko Slovenijo, zakaj Slovenci so segali takrat od Donave do Adrije, od ogrske ravnine do Toplaškega polja na vzhodnem Tirolskem (do mesta Innichen) ter do Tilmenta v Furlaniji. Med rekama Travno in Anižo (sedanje Gornje Avstrijsko) so segali do Donave ter se dotikali Čehov. Kar se tiče meje napram Furlanom, je šla že v 7. in 8. stoletju nekoliko kilometrov vzhodno nad Korminom, Čedadom, Nemarni, Rtinom in Guminom in se do leta 1918 — torej dvanajst stoletij — ni skoro nič premaknila. Toda meja napram Nemcem se je začela kmalu krčiti; v 19. stoletju se je začelo nemško plemstvo seliti po gričih, prodirali so čimdalje bolj proti vzhodu med redko naseljene slovenske poljedelce bavarski in tirolski priseljenci ter stopnjema izpodrivali slovenski živel j. Vkljub temu pa so se Slovenci še v 11. stoletju ohranili v krajih, kjer jih pozneje ne sledimo več, tako zlasti na Lurnskem polju, daleč gori ob Dravi v zapadnem Koroškem, kjer je bila n. pr cerkev sv, Mihaela pri Požarnici (sedaj »Pusarnitz«),
Res, mnogo zemlje smo izgubili Slovenci v teku stoletij, in še huje nas je zadel prevrat v
I.	1918, ko so nas tako kruto razdelili na severu in jugu. Pa vendar ne izgubimo poguma. V svoji
II.	knjigi (str. XXJlI.) pravi dr. Kos: »Mnogo Slovencev se je v teku časa poizgubilo med Nemci, Italijani in Madjari. A kar jih je še ostalo, lahko trdijo, da so dosti vztrajniši kakor pa marsikateri bivši germanski razrod. Kje so Vandali, Zapadni Gotje, Vzhodni Gotje, Langobardi, Salski Franki itd.? Ni jih več! Le po kakih sto ali dvesto let so mogli vztrajati na tujih tleh, a potem so izgubili svojo narodnost. Mi Slovenci pa še živimo na zemlji, katero so si i.aši predniki prisvojili pred trinajstimi stoletji.« To je pisal naš vrli zgodovinar v 1. 1906. Mar menite, da bi v 1. 1924 drugače?
To ogromno »Gradivo« res da ni še zgodovina; vendar je rajni profusor v uvodih v posamezne knjige pokazal, naznačil, kako se bo iz teh doneskov dala zgraditi prava zgodovina Slovencev, politična, socialna in kulturna. Na tej podlagi bodo naši zgodovinarji nadaljevali. Pa ne samo zgodovinarji, tudi naši leposlovci bodo v »Gradivu« našli dragocenih pobud za zgodovinske povesti, Enega naših najboljših pisateljev je že dr. Kos navdušil: Fr. Finžgar je dobil za svoj veliki roman »Pod svobodnim soln-cem« dosti snovi vprav pri dr. Kosu, v I. knjigi »Gradiva«.
In tako bo ta naš nepozabni preiskovavec slovenske povestnice iz svojega tihega groba tam pri Sv. Križu še dalje svojemu ljubemu narodu govoril, ga tolažil in bodril.

Črkovnica.
Domen, Zvonik.)
Uganke.
(Rešitev med oglasi.)
S k r i v a 1 i c a.
Če izpuščaš po eno črko, dobiš dva Gregorčičeva stiha.
Mozaik.
(Domen.)
Kje je pastirček? Uganka v opekah.
(Domen, Zgonik.)
		hi				s tu I			de |		
	da |		II	m e				po	] □□		
| zvo | j		šo |			II	kdor |		[	nar |	j ni "j	
	1 svo 1			| gre			bu		J 1 sre 1		
		zi				1 !lm			jem		
Sestavi iz teh delov spomenika pravokotnik z naslovom „Koledar Družbe sv. Mohorja" na sredi!
Premestna uganka.
(Domen.)
Konjiček.
(Domen, Zgonik.)
	nja, j trp		»	
	si brat		ka)	
	Je I te		Ije	1
ga | ha j č, | sil	tam	lil	s prav	mi | nje, j vfi, | po
Kdor | sku j ne | de	sre bi	ču	z bra	živ | ne II! | on
»lira | ne | kru ni			ni	ti | ne | zna | on
	kruli		m	
	sreč		ko	Simon Gregorčič
	li,	nja,	ni	
	vsi	In	bi	
	2a	volj	le	
	svet	bi	sat,	
	bo	vse	do	
Imenik
župnij, krajev, g g. poverjenikov, pošte in število udov Družbe sv. Mohorja.
Pokrovitelj: Gospod dr. Adam Hefter, knez in škof krški itd.
1.	Krška škofija.
1. Dekanija Beljak. Bmoa. Verhnjak Jož., žpk. (P. Brnca) . D. M. na Žili. Lamprecht Iv., župnik.
(P. Beljak)....... . . .
Št.Lenart. Sadjak A., žpk. (P. Rekarja
vas).............
Lože. OgTis Jož., žpk. (P. Loče pri Beljaku) Podklošter. Oraš T., žpk. (P.Podklošter) Šteben. (P. Malošče).......
2.	Dekanija Borovi je.
Bor o vije. Trabesinger Lenart, kaplan.
(P. Borovlje).........
Bilčovs. Stich J., žpk. (P.Bistrica v R.j Glinje-Bajtišče. Primožič Val., žpk'.
(P. Borovlje)........ ..
61. Janž v Roža. Fugger Josip, žpk.
(P. Svetna vas).........
Kapi a. Singer Št., žpk. (P. Svetna vas) Kotmaia vas Mente K., žpk. (P.Vetrinj) Podijubelj. Trabesinger Lenart, prov.
(P. Podgora)..........
Sele. Vavti Alojzij, žpk. (P. Borovlje) . Slov. Plajberg in Ljubeli. PetriS J., provizor. (P. Podgora v Iiožn) .... Sveče. Ruprecht Vikt., žpk. (P.Bistrica) Šmarjeta v Rožu. Božič Lovro, žpk.
(P. Šmarjeta v Rožu).......
Žihpolje. Mihi Fr., žpk. (P. Žihpolje) .
3.	Dekanija Celovec. Celovec. Limpl Val., prošt. (P.Celovec) Celovec. Sv. Duh. Msgr.Podgorc Val.
(P.Celovec) ..........
Celovec. Sv. Lovrenc. Kolarič Fr.,
župnik. (P. Celovec)......
Hodiše. Stare Ivan, župnik. (P. Hodiše) Otok. Peterman Jos., dekan. (P. Otok) . Škofi Se. Bayer Štefan, žpk. (P. Vrha) . Vetrinj. Klatzer Štefan. (P.Vetrinj) .
4. Dekanija Dobrla res. Dobrla ves. Mošic J., kaplan. (P.Dobrla
ves).............
Apače. Skrinar Al., prov. (P.Galicija) . Galicija. Skrinar Al., prov. (P. Galicija) Globasnica. Pšeničnik Jernej, župnik.
(P. Globasnica).........
Kamen. Šturm Anton, žpk. (P. Tinje) . Št. Kancijan v Podjuni. Poljanec V., župnik. (P. škociian v Podjuni) . . . Št.Lipg. ZulechaerF. žpk. (P.Dobrla ves) Mohliče. Rudi Joso J., žpk. (P. Galicija) Obirsko. Zupan Ign., žpk. (P. Ž. Kapia) R « b e r c a. Sporn Ivan. žpk. (P. Miklavc) Šteben v Podiuni. Kaplan Ant, žpk.
Št. Vid v Podjuni. Kindlmaa Jakob, žpk. (P. Št. Vid v Podjuni) .... Železna Kapi a. Ebner Janez, župnik.
'P. Železna Kapla) .......
Z i t a r a ves. Weifi Val., žpk. (P. Miklavcl
1923	1924
—	38
—	21
53	56
33	26
—	10
24	—
24	22
152	134
34	27
58	67
37	38
45	50
84	8 82
55	61
73	75
56	45
24	25
—	50
38	7
8	9
87	79
5	7
—	35
13	15
136	111
19	18
53	49
29	35
28	28
43	100
60	70
14	14
15	31
23	35
18	27
99	90
123	136
67	67
Odnos udov . 1630 1788
Prenos udov .
5.	Dekanija Pliberk. Pliberk. Dr. Zeichen Franc, m. kaplan.
(P. Pliberk)..........
Kazaze. Becelj Alojzij. (P. Sinča ves) Šmihel pri Pliberkn. Vintar Josip, župnik. (P. šmihel pri Pliberku) . . Vogrče. Sekol Jan., župnik. (P. Pliberk) Zvabek. UranSek Fr., žpk. (P.Pliberk)
6.	Dekanija Rožek.
Dvor. Fric Josip, dekan. (P. Vrba) . . Domačale. Serajnik J. (P. Podravlje) . Na Dravi. Katnik Jan. (P. Podravlje) . Št. 11 j ob Dravi. Nagel Ivan, župnik. (P. Vrbal ...........
Sv. Jakob v Rožu. šenk Franc, žpk.
(P. Sv. Jakob v Rožu)......
Kostanje. Kuchler Dav., žpk. (P. Vrba) Logavas. Bayer Štefan, žpk. (P. Vrba) Pečnica. Kuchling Iv., žpk. (P.Ledenice) Podgorje. Vuk Fr., žpk. (P. Podgoije) Rožek. Dobernik Josip, žpk. (P. Rožek) Strmec. Marašek Karel, žpk. (P. Vrba) . Skoči dol. Dlbing T., žpk. (P. Podravlje)
7. Dekanija Šmohor. Blače. GrafenauerLud. (P.Blače ob Žili) Bori je. Dr.Lučovnik Iv., žpk. (P.Goriče) Brdo. Zupni urad. (P.Brdo) .... Gorje, švenar Anton. (P.Zilj.Bistrica) . Melviče. Mikula Franc, župnik. (P.Brdo pri Šmohorju).........
8. Dekanija Tinje. Tinje. Prelat dr. Ehrlich Martin, prošt.
(P. Tinje)...........
Grabstanj. Dicker J., žpk. (P.Grabštani) Št. Jakob ob cesti. Eichholzer J., žpk.
(P. Celovec)..........
Medgorje-Podgrad. Wolfl Blaž, žpk.
(P. Zrele)...........
Podkrnos. Kovač Fr. župci upravitelj.
(P. Zrele)...........
Št. Peter pri GrabStanju. Sakelšek Štefan, župnik. (P. Grabstanj) . . . RadiSe. Holec Franc, župnik. (P. Zrele) Zrele. Tomažič Anica. (P. Zrele) . . .
9. Dekanija Velikovec. Djekše. Benetek Ant., žpk. (P. DjekSe) Gorenče. Muri Ignic. žpk. (P. Ruda) . Grebinj. Menny Jožef. (P. Grebinj) . . Št. Jurij Vinogradih. Kovač Fr., župnik. (P. Zgornje TruSnje) .... Klošter. Kukaeka Jos., žpk. (P.Grebinj) Št. Peter na Vašinjah. Rosman Fr.,
žDprik. (P. Velikovec)......
Ruda. Laure Franc, župnik. (P. Ruda) . Šmarjeta. Wornik M., žpk. (P.Velikovec) Vovbre. Rok Tojnko, žnpni upravitelj. (P. Vovbre)..........
150	150
37	26
124	140
56	54
54	48
29	31
7	7
20	20
42	46
132	125
33	35
—	22
40	35
48	51
60	65
6	6
27	30
_	10
20	18
—	28
18	16
20	24
50 6	50
5	—
—	18
9	4
_	3
68	66
10	12
60	31
45	41
16	17
7	8
25	33
35	39
20	22
43	23
—	27
Število udov , 2952 3169
2. L&vantinska škofija.
1. Dekanija Slo v. Bistrica. Slov. Bistrica. Cerjak Jož., dekan. (P.
Slov. Bistrica).........
Crešnjevec. Zamuda Al., župnik. (P.
Slov. Bistrica).........
Gornja Polskava. šebat Anton, žpk.
(P. Gornja Polskava).......
Laporje. Ozimiž Jos., žpk. (P. Laporje) Majšberg. Bratanič Rajmund, župnik.
(P. Ptujska gora)........
Makole. Šegala Franc, žpk. (P. Makole) Sv. Martin na Pohorju. Sinko Franc,
župnik. (P. Slov. Bistrica).....
Poljčane. CilenšekV., žpk. (P. Poljžane) Pragersko. Šegula F. S., župnik. (P.
Pragersko)..........
Spodnja Polskava. Zorko Melh., žpk.
(P. Pragersko).........
Studenice. Cede J., žpk. (P. Studenice
pri Poljčanah).........
Ti nje. Podpeean J., žpk. (P. SI. Bistrica) Sv. Venčesl. Zakošek Ivan, žpk. (P. Slov. Bistrica).........
2. Dekanija Braslovče. Braslovče. Vrhnjah Alojzij, kaplan. (P.
Braslovče)..........
Sv. Andraž. Ocvirk M., žpk. (P.Velenje) (iomilsko. Grobelšek Ivan, župnik. (P.
Gomilsko) ..........
Št. Jurij ob Taboru. Zdolšek Fr., žpk.
(P. Št. Jurij ob Tab.).......
Marija Reka. Agrež Davorin, župnik.
(P. Št. Pavel pri Preboldu).....
Št. Pavel pri Prebolda. Končan Fr., župnik. (P. Št. Pavel pri Preboldu) . . Sv. Martin na Paki. Presker Karel, župnik. (P. Rečica na Paki) .... Vransko. Irgl Franc, žpk. (P.Vransko)
3. Dekanija Celje. Oelje. .TurakPet., mestni vikar. (P.Celje) — Posamezniki. (P. Celje) .... Goto vi je. Vaclavik Kob., žpk. (P.Žalec) Sv. Jakob v Galiciji. Jager Avguštin,
župnik. (P. Žalec)........
Griže. KranSiS Ivan, župnik. (P. Griže) Sv. Peter. Dr. Jančič Ivan, župnik. (P.
Sv. Peter t Sav. dolini)......
Polzela. Jodl Ivan, župnik. (P.Polzela) Teharje. Čemažar Iv., žpk. (P. Štore) Žalec. Veternik Anton, žpk. (P. Žalec) .
4. Dolnja Lendava (Prekmurje), Dolnja Lendava. Berden Andr., kapi.
(P. Dolnja Lendava).......
Benice. Marušič Mat. (P. Dol. Lendava) Beltinci. Vadovč Rudolf, župnik. (P.
Beltinci).......... .
Bogojina. Bašalvan, žpk. (P.Dobrnvnik) Brezovica. Špilak Jožef. (P.TurniSče) . Crensovci. CaSič J., žpk. (P.Črensovci) Nedelica. Bakan Štefan. (P.Turnišče) . Perlez. Petrovič Jožef. (P. Perlez) . . Strehovci. BojnecFranc. (P.Dobrovnik) Turnišče. Horvath Iv., kroj. (P.Turnišče) TurniŠče-Lipa. Matjašec Štefan. (P.
Beltinci)...........
TurniSče. OstržFr.,kaplan.((P.Turnišče)
1923 162 72
31
63
61
74
90 81
2
47
60
67
24
121 11
120
87
36
100
138 111
36 79
150 67 108 186
86 80
39
33 33
1924 171
77
26
69
60
70
80 86
2
37
40 67
23
134
26
122
36 102
144
106
316 306 —* 2 60 66
40 78
160 67 95 200
3	—
4	10
53 70
3
3i 6 2
4 10
5 1
Odnos udov . 2763 2748
1923 1924 Prenos udov . 2763 2748
5. Dekanija Dravograd. Dravograd. Serajnik Volbenk, inf.prošt,
(P.Dravograd)..................14	15
Črneče. Kogelnik Franc. (P. Meža) . .	6	5
Li bel i če. Vogrinec A., žpk. (P.Libeliče)	24	25
Ojstrica. Hafner D., žpk. (P.Dravograd)	15	18
6. Dekanija Dravsko polje. Hoče. Polak Franc, provizor. (P. Hoče) . 142 136 Cirkovce. Ravšl A., žpk. (P. Cirkovce) 148 151 Orna gora. Zagoršak Fr., župnik. (P.
Ptujska gora)......... 66 42
Fram. Kragl Viktor, župnik. (P. Fram) 67 62 Št. Janž. Sagaj Alojzij, župnik. (P. Ptuj) 131 — Sv. Lovrenc. Zadravec Ivan, župnik.
(P. Sv. Lovrenc na Dravskem polju) . 55 66 Slivnica. Mihalič Josip, župnik. (P. Slivnica pri Mariboru) ...... 143 135
7. Dekanija Gornji grad. Gornji grad. Novak Anton, dekan. (P.
Gornji grad)....................66	67
Bočna. Potokar G., žpk. (P.Gornji grad)	35	35 Sv. Frančišek. Vogrinec Ivan, župnik.
(P. Ksaverij v Sav. dol.)............83	93
Ljubno. Krančič Jos., žpk. (P.Ljubno)	107	107
Luee. Mikolič Jurij, kaplan. (P. Luče) .	100	92 Marija Nazaret. Tušek o. Kerubim.
(P.Mozirje)....................58	59
Mozirje. Krošelj Fran, žpk. (P. Mozirje)	79	80 Nova Štifta. Ferme Gothard, žpk. (P.
Gornji grad)....................41	40
Rečica. Požar Alfonz, žpk. (P. Rečica) .	145	150 Šmartno. Kitak Jak., žpk. (P. Šmartno
ob Dreti)......................48	77
Šmihel. Gunčer Jožef, žpk. (P.Mozirje)	34	32
Solčava. Šmid Mih., žpk. (P.Solčava)	58	65
8. Dekanija Jarenina. Jarenina. Cižek Jcs., dek. (P. Jarenina) 114 107 Št. II j v Slo v. goricah. VraSko Evald,
župnik. (P. Št. Ilj v Slov. goricah! . . 91 102 Sv. Jakob v Slov. goricah. Erhatič
Mat., žpk. (P. Sv. Jakob v Slov. goricah) 106 134 Sv. Jurij ob Pesnici. Spindler Fr. S.,
župnik. (P. Zgor. Sv. Kungota) ... 78 54 Spodnja Sv. Kungota. Kraner Vinc.,
župnik. (P. Pesnica)....... 63 59
S več i na. Casl Franc, žpk. (P. Zgornja Sv. Kungota) ......... 37 40
9. Dekanija Konjice. Konjice. Hrastelj Fr., arhidijakon, nad-
župnik. (P. Konjice)...... .	160	162
Oadram. Hohnjec Fr., žpk. (P.Oplotnica)	47	102
Sv. Jernej. Pavlič Peter, žpk. (P. Loče)	17	24
Kebelj. Razbornik Iv., žpk. (P.Oplotnica)	55	52 Sv. Kunigunda. Žgank Ferdo, župn.
(P. Zgornje Zreče)..............39	23
Loče in Sv. Duh. Žičkar Marko, žpk.
(P. Loče pri Poljčanah)............41	50
P r i h o v a. Kumer Karel, žpk. (P. Konjice)	67	72
Skomer. Skvarč Jožef, žpk. (P.Vitanje)	5	4
Stranice. Atelšek Iv., žpk. (P.Konjice)	23	23
Špitalič. Goričan Iv., žpk. (P.Konjice)	27	23 Zreče. Karba Matija, žpk. (P. Zgornje
Zreče)........................20	34
Žiče. šašelj Milko, provizor. (P. Loče
pri Poljčanah)....... . .	31	27
Odnos udov . 5449 5392
1923 1924 Prenos udov . 5449 5392
10.	Dekanija Kozje.
Kozje. Tomažič Marko, dek. (P. Kozje)	22 36
Buče. Tark Miloš, vikar. (P. Buče) . .	4a 69
D obje. Dr. Žagar Iv., žpk. (P. Planina)	29 29
Olimje. Lorbek Iv., žpk. (P. Podčetrtek)	11	13 Sv. Peter pod Sv. gorami. Lah Iv.,
župnik. (P. Sv. Peter pod Sv. gorami) .	60	52
PIlfitanj. Rauter J., žpk. (P. Pilštanj)	60 62
Planina. Gartner Fr., žpk. (P. Planina)	58	58 Podčetrtek. Bosina Ivan, župnik. (P.
Podčetrtek)....................39	37
Podsreda. Krohne J., žpk. (P.Podsreda)	42	31
Polje. Drofenik A., žpk. (P.Podčetrtek)	15	19
Prevorje. Skerbs R., žpk. (P. Pilštanj)	26	21
Sv. Vid. Vurkelc J., žpk. (P. Planina)	60	89
Zagorje. Kramaršič A., žpk. (P.Pilštanj)	11	11
11.	Dekanija Laško. Laško. Dr. Kruljc Fr., nadžpk., dekan.
(P. Laško ..........a08 213
Dol. Gorjup Peter, župnik. (P. Dol) . .	122 127
Sv. Jedert. Lončarič J., žpk. (P. Laško)	75 75 Jurklošter. Rabuza .lakob provizor.
(P. lurklošter)..........13 15
Sv Lenart. Kosi lak. žpk P. Laško	50 4-
Loka Ške M., žpk P Loka pr Zid m.j	53 48 Marij Sirje Razgoršek Vinko, žpk
idaiii most ....	25 iS s \1 r j e t • rop c pk P. K ■
1 >'p u I ...	d6 8«. ttik a v ~buSek J.. /,,k P ašs6 8*
Razbor Kalan .1an.,žpk. (P Lokap.Z m.)	la t6 Sv. K upe rt. Gašparič Jakob, župnik.
(P. Sv. Jurij ob južni žel) . . . .	41 50 Trbovlje, Gorogranc Mart, kaplan. (P.
Trbovlje II.)..................22f< 237
12. Dekanija Sv. Lenart v SI gor S» Lenart, .lanž-kovič Josip, dekan.
(P. Sv. Lenart v S ov. goricah) ... 67 66 Sv. Ana na Krembergu. Letonja Fr.,
župnik. (P. Sv. Ana na Krembergu) . 67 64 Sv. Anton v Slov. gor. škof Franc,
župnik. (P. Sv. Anton v SI. gor.) ... 108 102 Sv. Benedikt v Sin v. gor. Gomilšek
Franc, žpk. (P. Sv. Benedikt v SI. gor.) 170 165 Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pšunder
Ferdo, žpk. (P. Sv. Bolfenk v SI. gor.) 65 58 Sv. Jurij v Slov gor. Einspieler Gr.,
župnik. (P. Maribor).......136 133
Marija Snežna. Vozlič Leopold, žpk.
(P. Msrija Snežna)....... 36 40
Nego v a. Bratkovič Fr., žpk. (P.Ivanjci) 100 98 Sv. Rnpert. Pajtler Ivan. župnik. (P.
Sv. Lenart v Slov. goricah)..... 68 65
Sv. Trojica. Bračko o. Ciril, žup. uprav. (P. Sv. Trojica v Slov. goricah) ... 90 93
13. Dekanija Ljutomer. Ljutomer. Lovrčc A., prov. (P.Ljutomer) 256 257 Apače. Messner Ivan, kaplan. (P.Apače
pri Gor. Radgoni)........ — 25
Sv. Jurij ob Ščavnici. Štuhec Franc,
župnik. (P. Sv. Jurij ob Ščavnici) . . 153 131 Kapela. Meško Martin, žpk. (P. Slatina
Radenci)...........137 137
Sv. Križ pri Ljutomeru. Weixl Josip, žpk. (P. Križovci)...... . . 289 276
Odnos udov
8574 8494
1923
Prenos udov . 8574 Mala Nedelja. Čemažar Rado, župnik.
(P. Mala Nedelja)........ 59
Sv. Peter v Gornji Radgoni. Kocbek
Ant., župnik. (P. Zg. Radgona) ... 210 Veržej. Perovšek Ivan Kap., žup. uprav. (P. Križovci pri Ljutomeru) .... 59
14. Dekanija Marenberk. Marenberk. Dr. Mortl Valentin, dekan.
(P. Marenberk)..................44
Brezno. Sag j Marko, žpk. (P Brezno)	60
Mu t a. Hurt Franc, župnik. (P. Muta) .	38
K a p 1 a. Lovrenčič Vin., prov. (P. Brezno)	13
Sv.Ožbalt. Lovrenčič V., žpk. (P. Brezno)	8 Pernice. Vrzelak Mart., župi upravitelj.
(P. Muta)......................— 1
Remšnik. Pavlič V., žpk. (P.Marenberk)	33 20
15. Dekanija Maribor levi dr. breg. Maribor: Stolna župnija. Moravec
Frančištk, st ipk. (P. Maribor; 141 168
—	Mestna župnija. Frančiškanski samostan. (P.Maribor) 209 214
—	Bogoslovje. Janežič Rud'.,
stolni kan. (P. Maribor) . . 47 60
—	Zablafan V. (P. Maribor) . . 50 40 Posamezniki (P. Maribor) . . 7 3
Sv Barbara. Potočnik Jožef, župnik.
(P Sv. Barbara pri Mariboru1 .... 65 52 Sv. Pu n 0<trem vrhu Rožman J.,
žpii. (P S 1. ica ob Dr.,vi)..... 28 26
♦■J o r a i Sv. Rungota Magd 6 Fr., žpk.
(P or. Sv K u.:gora....... 9 38
Kamnica. Rampre b'r.. kpl. (P. Maribor) 108 91 Sv riž pn Mariboru Gaberc Mart,
župnik. P -or Sv. Knngota .... 83 97 Sv. Vjarjeta ob Pesnici. Frangež J.,
župnik (P. Sv Marjeta ob Pesnici) . 82 76 Sv Martin pri Vurbergu. Lajušic A.,
župnik. (P. Vurberg pri Ptuju) ... 64 53 Sv Peter pri Mariboru. Štrakl Mat.,
župnik. (P. Maribor)....... 88 97
Selnica. Ciuha Ferd., žpk. (P.Selnica) 60 60
16. Dekanija Maribor desni dr. breg. Sv. Magdalena v Mariboru. Stergar
Ant., dekan. (P.Maribor).....186 190
De v. Marij a v Puščav i. Hiittner Dr.,
žpk. (P. Sv. Lovrenc nad Mariborom) . 40 43 Limbuš. Bračič Andr., žpk. (P.L.mbaš) 67 63 Sv. Lovrenc v Puščavi. Preglej Vikt.,
žpk. (P. Sv. Lovrenc nad Mariborom) . 51 44 Ruše. Ilc Janko, župnik. (P. Ruše) . . 77 89
17.	Dekanija Mežiška dolina.
Gu5 tan j. Dr. CukalaFr., dekan. (P. Guštanj)	57	64
Črna. Dobrove Jožef, župnik. (P. Črna)	126	157 Dev. Marija na Jezeru. Riepl Matej,
župnik. (P. Prevalje)............167	150
Št.Danijel. BožižFr., žpk (P.Prevalje)	34	33
Javorje. Viternik Lud., žpk. (P. Črna) .	15	13
Koprivna. Hojnik Iv., žpk. (P. Črna) .	35	25
Kotlje. Serajnik Ivan, žpk. (P. Kotlje) .	38	45
Mežioa. Hornbok Ivan, žpk. (P.Mežica)	112	117
Strojna. Božič Fr., žup.npr. (P.Prevalje)	12	12
18.	Dekanija Murska Sobota. Murska Sobota. Horvat Štefan, katehet.
(P. Murska Sobota)....... 33 43
Odnos udov . 11.189 11.184
1923	1924 Prenos udov . 11.18911.184 Murska Sobota. Dr. Sašnik Fr., prof.
P. Murska Sobotah..............—	14
Cankova. Keresztury Vinko, župnik. (P.
Cankova)..............10	4
— Posamezniki. (P. Cankova) .	3	6 Dolenci Veliki. Klekl Jožef, župnik.
(P. Veliki D lenci)..............—	3
Gornja Lendava. Varga Štef., kaplan.
(P. Gornja Lendava)..............3	12
Sv. Jurij Berden Andrej, kaplan. (P.
Rogaš^vci)....................20	17
Krog. Titan Franc. (P. Murska Sobota)	30	14
Martjanci. Horvath J., žpk. (P. Martjanci)	43	34
Sv. Sebestj an. Kerec Št. (P. Mačkovci)	15	15
Tišina. Krantz Jož , žpk (P.Bankovci)	67	68
Trn le. Vuk Marija. (P. Crensovci) . .	—	1
Posamezniki v Prekmurju............7	—
19. Dekanijm Nova cerkev. Nova cerkev Dr. Hr^goreo Lav., dekan
in kaDonik. (P. Vojn.k) .....
Črešaiice P ternel H mik župnik. (P.
Vojnik)...........
Dobina Hra telj Vr., kap'an. (P.Dbrna
pri Celju).......
Frankolovo. Čech Varlav, župni . P
Vo nik ..........
Š- .) o S l Weifl atf j 'pk Dobrih'1 . šmartin » hožni d> lini 1 tavati r.
župnik. P Celje) . ......
Vitanje, -osi Jožef <pk [P. Vitanje . Vojnik Toman Ivan, žpk. (P Vojnik .
2). Dekanija Ptuj. Ptuj: Mestna župnija. Cilenšek Ivan,
vikar. (P. Ptuj).......
— Sv. Peter i« Pavel. O Alfocz S et, župnik P Ptaji .... Posamezniki. (P Pi.uj) . . . Sv. Andraž. Alt Iv., žpk. (P. Sv. Andraž
v Slov. goricah)........
Hajdina. Zrnko Gašper, žpk. (P.Ptuj) Sv. Lovrenc. Sinko J., žpk. (P .Juršinci) Sv. Marjeta. Šketa Ivan, župnik. (P.
Sv. Marjeta pri Moškanjcih) .... Sv. Marko. H lasteč Franc, žpk. (P Ptuj) Polenšak. Poplatnik Jožef, župnik. (P.
Moškanjci) ..........
Sv. Urban. Panič J., žpk (P. Sv. Urban) Vurberg. Kokelj Al., žpk. (P.Vurberg)
21.	Dekanija Rogatec. Rogatec. Šalamon Franc, dek. nadžpk.
(P. Rogatec)..........
Sv Erna. Plepelec Jož., žpk. (P. Pristova) Sv. Florijan. Malajner Karel, župnik.
(P. Rogatec)..........
Kostrivnica. Slavič J., žpk. (P.Podplat) Sv. Križ tik Slatine. Korošec Franc, nadžupnik. (P. Roiraška Slatina) . . . Sv. Peter na Medvedovem selu.
Pučnik Anton, župnik. (P. Podplat) Sv. Rok ob Sotli. Veranič Anton, žpk.
(P. Rogatec)..........
S t o p r c e. Sirec Janko, žpk. (P. Rogatec) Že tale. Lorber Jurij, org. (P. Žetale) .
22.	Dekanija Stari trg. Stari trg. Jurko Iv., žpk. (P. SI. Gradec) Doli5. Ulčnik Martin, žpk. (P. Mislinje)
64
14
76
26 37
48 7u 135
73
17f
3
135 113
35 70 70
74 30
28
35
152
32
25 50 28
105 49
122
12
61
26 21
3 65 141
94
156
2
80 66 142 139 72 72
148 101
49 66 74
69 25
18
33
200
31
25 43 24
101 34
Odnos udov . 13.432 13.443
81
9
72 15
67 57
1923 1924 Prenos udov . 13.432 13.443 Št. IIj pod Turjakom. Roškar Dav.,
župnik. (P Mislinje).......
Š t. J a n. Župni urad. (P. Meža) .... Šmartin. Lenart Ivan, nadžpk. in dek.
(P. SI. Grade').........
Sv. Miklavž. Treiber Franc, župnik. (P.
SI. Gradec)..........
P a m e 5 e. Schiffrt r I v., pro v. (P. SI. Gradec) Sv. Peter na Kronski gori. Lom Fr., župnik. (P. Meža ob Dravi) .... Podgorje. Pečnik Fr., žpk. (P. SI.Gradec) Razbor. Kodrič Jož., žpk (P. SI. Gradec) Sele. Meško Fr Ks.. žpk. (P SI.Gradec . Slovenjgradec. Cuek Al., mest žpk
(P. 81. Gradec).........
Sv. Vid nad Valdekom. Repolusk Fr., župnik. (P. Mislinje) .......
25
44
24 27
26 18
52
45
19
57
1 5 .0
26 23
18 18
27 23
55
46
100 15
55 3()
23.	Dekanija šaleška dolina. Skale. Rotner Iv., dekan. (P.Velenje) . 1(,0 Bele v i'de. Esenko Anton, knrat v p.
(P šoštauj).......... 16
Št Ilj pri Velenju Schreiner Franc
župnik (P. Velenle,)....... oO
Št. -lanž na Peči. Gosak Frančišek
/upnik P Velenje)....... 2
Smihel pri Š o < t a u Uteueder Jo
n, . ik (P Šoštanj i . ..... 8
Šmartin pii Šaleka Grobi r Ks
provizor P V-ienjei ... . ,8 Velenje P simezo k P Vt-leri e	—
»vodnje R' man J . ži k. (P no«tau Ziior. Ponikva. Goiišek tv»n /upuii, (P. ŽUt-c)...........
24.	Dekanija Šmarje pri Jelšan. Šmarje. Bohanec Ivan dekan. <¥. Šmarje
pri elšah)...... . .
Diaialje. S;gl Jož, žpk (P. Dramlje . Sv. Jurij. Mikuš Val., žpk. (P. Sv Jurij
ob Južni železnici)....... 170 150
K al o b j e ' Švegelj P., župnik. P. Sv. Jurij
ob Južni železnici)....... 14
Ponikva. Kociper A., žpk. (P Ponikva) 73 Sladka gora. Ivane Ivan. župnik. (P.
Šmarje pri Jelšah)....... 30
Slivnica. Kozinc Janez, župnik. (P.
Slivnica pri Celju) . ...... 19
Sv. Štefan. Močnik Franc, župnik. (P.
Šmaije pri Jelšah)....... 15
Sv. Vid pri Grobelnem Župni urad.
(P. Grobelno)......... 32
Zibika. Jelšnik Ivan, žpk. (P.Pristava) 24 Žusem. Palirl., žpk. (P. Loka pri Žusmu) 19
25.	Dekanija Velika Nedelja.
Ormož. Gliebe Andrej, dek. (P.Ormož) 102 102 Sv. Bolfenk. (P. Sv.Bolfenk p Središču) — — Sv. Lenart. Zadravec Peter, žnpnik. (P.
Velika Nedelja) ........ 34
Sv. Miklavž. Polak P. A., župnik. (P.
Sv. Miklavž pri Ormožu).....100
Središče. Cajnkar J., žpk. (P. Središče) 115 Svetinje. Bratušek Franc, župnik. (P.
Ivanjkovci).......... 80
Sr.Tomaž pri Ormožu. Zemljič Mat.,
župnik. (P. Sv. Tomaž pri Ormožu) . . 106 129 Velika Nedelja. HorvatFrid., župnik. (P. Velika Nedelja)....... 94 102
57
10 41
22 76
25
22
13
23 25 10
42
110
124
70
Odnos udov . 15.59615.561
Prenos udov 26. Dekanija Videm. Brežice. Arlič Karel, mestni kaplan. (P.
Brežice)...........
Ar t i če. Sribar Josip, župnik. (P. Artiče) Bizeljsko. MusiA., katehet.(P.Bizeljsko) D ob o v a. Pernat Ant., žpk. (P. Dobova) Kapele. Koleno Leop., žpk. (P. Dobova) Koprivnica. Doberšek Franc, župnik.
(P. Koprivnica pri Brežicah) .... Pišeoe. Toplak Franc, prov. (P.Pišece) Rajhenburg. Slander Maks, kaplan.
(P. Rajhenburg)........
Sevnica. Mak Ivan, kaplan. (P. Sevnica) Sromlje. Pečnak Jož., žpk. (P. Sromlje) Videm. Medvešek Janez, žpk. (P.Videm) ZabukoTje. Eržen Anton. (P. Sevnica) Z dole. Soba Alojzij, župnik. (P.Videm)
27. Dekanija Vu zenic a. Vuzenica. Pivec Štefan, dekan. (P.
Vuzenica) ..........
Sv. Anton. Šeško K., žpk. (P. Vuhred) Sv. Primož na Pohorju. Dolinar Iv.,
župnik. (P. Vuzenica)......
Ribnica. iišer Andiej, žpk. (P.Ribnica) Trbonje. Kogelniklv., žpk. (P.Vuzenica) Vuhred. Hrašovec H., žpk. (P. Vuhred)
28. Dekanija Zavrče. Z a vrče. Podvinski Ant., dek. (P. Zavrže) Sv. Andraž v Halozah. Skamlec O.,
župnik. (P. Sv. Andraž)......
Sv. Barbara v Halozah. Vogrin Jan.,
župnik. (P. Sv. Barbara)......
Sv. Trojica v Halozah. Mlakar Ivan,
subsidijar. (P. Podlehnik).....
Sv. Vid pri Ptuju. Presnik Jos., kapi. (P. Sv. Vid pri Ptuju) . . . ■ ■ .
1H23 1924 15.596 15.561
Število udov . 1
3. Ljubljanska škofija.
1. Dekanija Cerknica. Cerknica. Juvanec J., dek. (P.Cerknioa) Babno polje. Kanduč Franc, žup. upr.
(P. Stari trg pri Rakeku) ..... Begunje pri Cerknici. Ježek Matej, župnik. (P. Begunje pri Cerknici) . . Bloke. Svigelj Viktor," župnik. (P. Nova
vas pri Rakeku)........
Grahovo. Wester Alojzij, župnik. (P.
Grahovo pri Cerknici)......
Planina. Lovšin Ivan, žpk. (P. Planina
pri Rakeku)..........
Stari trg. Demšar Ant.,žapni uprav. (P.
Stari trg pri Rakeku).......
Unec. Regen Jožef, župnik. (P.Rakek) St. Vid. Ponikvar Terezija. (P. Begunje pri Cerkniei).........
2. Dekanija Kamnik. Kamnik. Primarlvan, kapi. (P.Kamnik) Dob. RiharŠt., žpk. (P. Dob pri Domžalah) Domžale. Barnik Fr., žpk. (P.Domžale) Groblje. Misijonišče. (P.Domžale) . . Homec. Mrkun Ant., žpk. (P. Radomlje) Komenda. BernikV., žpk. (P.Komenda) Mekinje. Cadež Vikt., Žpk. (P.Kamnik)
154	192
22	24
69	84
41	40
35	31
48	35
83	91
140	166
112	98
40	48
84	84
22	15
40	35
65	66
32	43
23	24
90	90
21	11
18	22
76	68
101	61
55	37
50	53
92	78
.109 17.056	
148	124
38	41
127	108
84	71
74	72
70	65
157	166
62	58
—	7
143	122
111	98
93	101
39	34
85	82
106	101
80	80
Odnos udov
1417 1330
Prenos udov . M en g e S. Kušar Frano, žpk. (P. Mengeš) Motnik. Majdič Franc, žpk. (P. Motnik) Nevlje. Rihar Leop., žpk. (P.Kamnik) . Radomlje. KoširJ., žpk. (P.Radomlje} Rova. Vole Josip, župnik. (P.Radomlje) Sel a. Tomažič Ivan, župnik. (P.Kamnik) Spodnji Tuhinj. Opeka Ivan, župnik.
(P. Smartin v Tuhinju)......
Stranje. Cegnar Josip, žpk. (P.Kamnik) Spitalič. Mezeg Anton, žpk. (P.Motnik) Tunice. Razboršek J., žpk. (P. Kamnik) Vodioe. Jane Peter, župnik. (P. Vodice) Vranja peč. Filipi« Janez, župnik. (P.
Kamnik)...........
Zgornji Tuhinj. Štrukelj Ivan, župnik. (P. Smartin v Tuhinju)......
3. Dekanija Kočevje. Kočevje. Plot Karel, kaplan. (P.Kočevje) — Čitalnica. (P. Kočevje) ......
Banja Loka. Medved Anton, župnik.
(P. Nova Sela pri Ko&evju).....
Fara pri Kostelu. Cešarek Al., žpk.
(P. Fara na Kranjskem)......
Mozelj. ErkerJ., žpk. (P.GorenjiMozelj) Nemška Loka. Rogelj Jožef, župnik.
(P. Nemška Loka)........
Osilnioa. Omahna J., žpk. (P. Osilnua) Spodnji Log. Župni urad. (P.Kočevje) Topla Reber. Skulj Franc, župni uprav. (P. Stari Log pri Kočevja).....
4. Dekanija Kranj. Kranj. Koblar Anton, dekan. (P.Kranj) Bes niča. Pokorn Fr. S., žpk. (P.Kranj) Cerklje. Župni urad. P.Cerklje) . Duplje. Zvan Franc, župnik. (P.Tržič) Goriče. Zupane Jernej, žpk. (P.Kranj) . Jezersko. Drunecky Janez, župnik. (P.
Jezersko) ...........
S v. J o š t. Kokel Franc, ekpozit. (P. Kranj) Kokra. Nemec Anton, župnik. (P. Kokra) Kovor. Rozman Jurij, župnik. (P.Tržič) Križ. Zabukoveo Janez, žpk. (P.Tržič) Lom. Govekar Franc, župnik. (P.Tržič) Mavčiče. MarčičVal.,žpk. (P.Smlednik) Naklo. Ješa Jan., žpk. (P. Naklo) . . Podbrezje. Vondr&šekVacL, župnik. (P.
Podbre^e)..........
Preddvor. Lakmayer Fran, župnik. (P.
Preddvor)...........
Predoslje. Zupane Ign., žpk. (P.Kranj) Olševek. Ažmanš.. žpk.vp. (P.Preddvor) Smlednik. Žužek Fr., žpk. (P.Smlednik) Senturška gora. Ogrizek Jakob, žpk.
(P. Cerklje pri Kranju)......
Hrastje. ZbašnikFr., žpk.vp. (P.Kranj) Šenčur. Piber Ivan, župnik. (P. Šenčur) Smartin. Sarec Al., žpk. (P. Stražišče) . Trboje. Cuderman Ivan, župnik. (P.
Smlednik) ..........
Trstenik. Mikš Janez, žpk. (P.Kranj) Tržič. Skerbec Matija, žpk., (P.Tržič) . Vel es o v o. Brešar Jožef, žpk. (P.Cerklje
pii Kranju)..........
Voglje. Okorn Matija, benef. (P.Šenčur
pri Kranju)..........
Zapoge. Koželj Frančišek, župnik. (P. Smlednik)........ • •
41
44
23 21
61 30 22 33 118
21
63
28
67 1
5 16 4
210
38 136 89 43
49 20 17 29
146 32
50 75
72
126 87 26 126
19 22 80 110
31 48 190
67
35
15
Odnos udov
Prenos udov . 5. Dekanija Leskove c. Leskoveo. Štrukelj Alojzij, kaplan. (P.
Leskovec pri Krškem).....
Boš tanj. Kakovec E., žpk. (P. Boštauj) Bučka. Župni urad. (P. Bučka) . . Cerklje. Žnpni urad. (P.Krška vas) . Čatež. Kreč Anton, žpk. (P.Brežice) . Sv. Duh. Župni urad. (P. Krško) . , S t. Jernej. Lesjak Ant., žpk., kn.šk.duh
svetnik. (P. št. Jernej).....
Kostanjevica. Podbevšek Jernej, žpk
(P. Kostanjevica).......
Sv. Križ. Zupane Andrej, žapnik. (P
Sv. Križ pii Kostanjevici) .... Krško. Turšič Leopold, žpk. (P. Krško) Raka. Škrjanc Martin, žpk. (P. Raka) Studenec. Štrubelj Iv., žpk. (P. Sevnica Skoc i jan. Anžič Jož., žpk. (P. Škocijan^ Velika Dolina. Gnjezda Janez, žpk (P. Jesenice na Dolenjskem) . . .
6. Dekanija Litija. Šmartno. Rihar Mat., dek. (P. Šmartno
pri Litiji)..........
Dobovec. Pogačar J., žpk. (P.Trbovlje) Dole. FillerVacl., žpk. (P.Dole pri Litiji) Hotič. Hromeč Ivan, župnik. (P.Litija) Jan če. Dobnikar Janez, žpk. (P.Litija) . Javorje. Javornik Tom., župni uprav.
(P. Šmartno pri Litiji)......
Št. Jurij podKumom. Vodopivec Iv.,
žpk. (P. Radeče pri Zidanem mostu) Kresnice. DolinarJ., žpk. (P. Kresnice) Št. Lambert. Cuderman Jožef, župnik.
(P. Sava ob Južni žeteznici) .... Litija. Kralj Prano, žpk.vp. (P.Litija) Polšnik. Kovič Jern., župnik. (P. Sava) Prežganje. Jarc Mart., žpk. (P.Litija) Primskovo. Plešič A., žpk. (P.Šmartno
pri Litiji)..........
Radeče. Lovšin Anton, žpk. (P.Radeče
pri Zidanem mostu).......
Sava. Širaj Andrej, župnik. (P.Sava.) . S vi b no. Koprivec Pet., žpk. (P.Radeče) Štanga. ŽnMaršič Anton, žpk. (P.Litija) Z a g o r j e. Sitar Valentin, žpk. (P. Zagorje)
7. Dekanija Ljubljana. Ljubljana. Stolna župnija. Vindišar Ivan, stolni vikar......
—	Sv. Jakob. Barlfe Jan.Ev., m. župnik
—	Sv. Peter. Petrič Janko, župnik . .
—	Fran č. župnija. Fabiani o. Placid .
—	Trnovo. Hostnik Anton, kaplan . .
—	Urš. samostan. Cegnar Jan., špirit. —Uprava blaznice in hiralnice
—	Drž. bolnica. Šporn Janez, kurat .
Posamezniki v Ljubljani......
Spodnja Šiška. Jenko o. Ernest, franč.
(P. Ljubljana).........
Brezovica. Traven Št.,kpl. (P. Brezovica) Črnuče. Tomelj Anton, žpk. (P. Ježica) . Dev. Mar. v Polju. Mtiller Ivan, žnpnik Dobrova. Havptman Peter, župnik . . Golo. Kunauer Janez, žpk. (P.Studenec) Ig. Koechler Viktor, žpk. (P. Studenec) . Sv. Jakob ob Savi. .Temec Ant., žpk. (P. Dol pri Ljubljani) . . . . ■ ■
1923 1924 4213 4103
80	91
39	35
32	27
48	43
—	21
31	36
48	49
75	73
56	49
73	90
81	90
15	15
39	48
20	14
112 20 26 6 20
31
30
30
24 110
30 29
29
71 22
25
32 75
103 26 23 6
19 44
40
32
23 85 16 28
33
84 16 21
33 87
224	222
283	262
—	471
373	360
245	254
13 O	13 O
O 45	O 48
5	3
206	198
80	85
104	105
232	218
80	79
11	3
82	56
65	65
Odnos udov . 7628 7959
Prenos udov .
Ježica. Košir Prane, žnpnik. (P. Ježica) S t. Katarina. Pavlin A., žpk. (P. Medvode) Preska. Brence Ivan, žpk. (P.Medvode) Rudnik. Pfajfar Iv., žpk. (P. Ljubljana) Sora. Kajdiž Valentin, žpk. (P. Medvode) Sostro. Poljak M., žpk. (P.Dol.Hrušica) Šmartin pod šmarno goro. Lšsar Janez, žpk. (P. št. Vid nad Ljubljano) . Tomišelj. Zaje Ft., žpk. (P.Ig-Studenec) Vič. Tavčar o. Teod., župni npr. (P.Vič) Št. Vid nad Ljubljano. Zabret Val., žpk. in dek (P. Št. Vid nad Ljubljano) Zavod sv. Stanislava. Kržišnik Jož., gimn. prof. (P. št. Vid nad Ljubljano) . Ž e 1 i m 1 j e. Erjavec I., žpk. (P. Ig-Studenec)
8 Dekanija Loka. Stara Loka, Mrak M., dek. (P.Šk.Loka) Bukovšica. Benedičič J., žpk. (P.Selca) Davča. Potočnik Rud., eksp. (P.Železniki) Dražgoše. Pfajfar A.', žpk. (P.Železniki) T a v o r j e. Klopčič Jos., žpk. (P. Poljane) Sv.Lenart. Langerholz J., žpk. (P.Selca) Leskovica. Kos M., žpk. (P. Gorenja vas) Lučine. RajčevičFr., žpk. (P.Gorenja vas) Nova Oselica. Breceljnik Al., župni
uprav. (P. Gorenja vas)......
Poljane. Tavčar Mat., žpk. (P. Poljane) Reteče. Meršolj J., žpk. (P.Škofja Loka) Selca. Kepec Janez, župnik. (P. Selca) . Sorioa. Miku?, Janez, žpk. (P. Sorica) . Stara Oselica. Soukup Ivan, žnpnik.
(P. Gorenja vas)........
Škofja Loka. Dr. Arnejc Janko, župnik.
(P. Škofja Loka)........
Trata. Bragec Jos., žpk. (P.Škofja Loka) Zalilog. Hribar Ant., žpk. (P. Železniki) Žab niča. Verce J., žpk. (P.Škofja Loka) Železniki. Noč Iv., žpk. (P.Železniki) . Žiri. Logar Josip, župnik. (P. Žiri) . .
9. Dekanija Moravče. Moravče. Pfajfar Fr., kpl. (P.Moravče) Vrhpolje. JeršeVal, eks. (P.Moravče) . Sv. Trojica. Hutter Alojzij, župnik v p.
(P. Dob pri Domžalah)......
Blagovica. Hartman Josip, župnik. (P.
Lnkovica) ..........
Brdo. Slak Matija, župnik. (P. Lukovica) Cemšenik. Dagarin Matej, župnik. (P.
Medija-Izlake).........
Cešnjice. Perko Pavel, žpk. (P.Šmartno
v Tuhinju)..........
Dol. Kastelec M., žpk. (P. Dol p. Ljubljani) Sv. gora. Župni urad. (P.Vače) . . . Št. Gotard. Šmid Fr., žpk. (P.Trojana) Sv. Helena. Rihtaršič Janez, žnpnik.
(P. Dol pri Ljubljani)......
Ihan. Žel<jzny Alojzij, žpk. (P.Domžale) Izlake. Župni nrad. (P. Medija-Izlake) Krašnja. Knol Ad., žpk. (P. Lukovica) Sv. Križ. UmlanfAl., žpk. (P.Moravče) Št. Ožbalt. Hartman J., Žpk. (P.Trojana) Peče. Borštnar Janko, žpk. (P.Moravče) Sv. Planina. Žnpni urad. (P.Trbovlje II.) Vače. Rihar Ivan, župnik. (P.Vače) . . Št. Vid pri Lukovici. Koželj Jos., eksp.
(P. Lukovica).........
Zlato polje. Kranjc J., žpk. (P.Lnkovica)
1923	1934
7628	7959
138	155
17	18
33	27
42	35
84	80
128	113
84	88
31	32
275	285
344	331
75	76
26	29
115	105
50	47
21	26
31	36
43	40
46	40
42	34
31	32
78	54
165	165
69	66
127	141
53	40
56	39
300	234
69	62
35	31
60	66
75	70
96	117
108	10«
30	23
28	28
40	35
64	56
61	60
8	8
98	87
20	19
42	46
108	105
60	56
51	50
28	35
—	5
19	20'
20	22
3	3
31	30
30	27
13	12
Odnos udov 11.32911.505
Koledar 1925.
8
Prenos udov 10. Dekanija Novo mesto. Novo mesto. Sparhakl K., vik. (P.N.m.) Bela cerkev. OmahenIgn.,žpk. (P.B.c.) Brnsnice. Šesek Ivan, žpk. (P.Brusnice) Mirna peč. Poje Jož., kpl. (P. Mirna peč) Podgrad. CesenjA., žpk. (P.Novo mesto) Poljane. Lobe Janko, žpk. (P. Toplice) Prečina. Šmidovnik A., žpk. (P.N.mesto) Soteska. Vole Alojzij, žpk. (P. Toplice) Stopiče. Žitnik Fr., žpk. (P.Novo mesto) S t. Peter. Vovko Fr., žpk. (P. Sv. Peter
pri Novem mestu)........
šmarjeta. Perko Iv., žpk. (P. Šmarjeta
pri Novem mestu)........
Šmihel. Gornik A., kpl. (P.Novo mesto) Toplice. Erzar Franc, žpk. (P. Toplice) Vavta vas. Bartel B., žpk. (P. Straža) G o r. Š i c e. Zoreč Fr., žpk. v p. (P. Toplice) Kandij a. Berlec Franc. (P.Novo mesto)
11.	Dekanija Radoljica. Breznica. Lavrič J., dek. (P.Žirovnica) Begunje. Zevnik Mih., žpk. (P.Begunje) Bled. Oblak Janez, župnik. (P. Bled) . Bohinjska Bela. Drolc Martin, žpk.
(P. Bohinjska Bela).......
Bohinjska. Bistrica. Krajec Andrej,
župnik. (P. Boh. Bistrica).....
Brezje. Resman o. Bonav. (P. Brezje) Dobrava pri Kropi. Klavžar Janez,
župnik. (P. Podnart).......
D o v j e. Aljaž Jakob, žpk. (P. Mojstrana) Gorje. Knific Jož., žpk. (P. Gor. Gorje) . Jesenice. Kastelic Anton, župnik. (P.
Jesenice na Gorenjskem).....
Kamna gorica. Zorko Franc, župnik.
(P. Kamna gorica).......
Koprivnik. Sadar Ivan, župnik. (P.
Bohinjska Bistrica).......
Koroška Bela. Žbontar Matevž, žpk.
(P. Javornik)..........
Kranjska gora. Cuk Karel, župnik. (P.
Kranjska gora).........
Sv. Križ. Kastelic Jožef, župni uprav.
(P. Jesenice na Gorenjskem) .... Kropa. Oblak Valentin, žpk. (P. Kropa) Lesce. Avsec Franc, župnik. (P. Lesce) Lege. Ahačič Matej, župnik. (P. LeŠe) . Lj n b n o. Juvan Franc, žpk. (P. Podnart) Mošnje. Bleiweit) Fr., žpk. (P.Radoljica) Ovsiše. Ocepek Jožef, žpk. (P. Podnart) Radoljica. Fatur J., žpk. (P. Radoljica) Rateče. Lavtižar Jos., žpk. (P. Kr. gora) Ribno. Kramar Janez, župnik. (P. Bled) Srednjavas. Golf Ant., žpk. (P.Sr.vas) Zasip. Fertin Ignacij, župnik. (P. Bled)
12.	Dekanija Ribnica. Ribnica. Skubic Ant., dek. (P.Ribnica) Dobrepolje. Ramoveš Andr., nadžpk.,
dub. svetn.; Martinčič Andrej, kaplan.
(P. Videm pri Dobrepoljah).....
Dol en j a vas. Demšar J., kaplan. (P.
Dolenja vas)..........
Draga. Lončar Franc, župnik. (P. Draga) Gora. Žužek Karel, župnik. (P. Sodražica) S v. G r e g o r. Krumpestar Franc, župnik. (P. Ortnek)..........
1923	1924
1.32911505	
161	154
31	25
40	40
87	87
30	18
—	3
52	50
25	—
42	43
60	66
38	37
144	130
48	41
52	44
4	4
1	1
108	107
52	57
130	133
54	57
90	105
57	66
52	55
73	73
143	150
201	193
77	70
50	57
112	120
83	86
23	30
63	58
53	48
36	37
35	37
45	47
12	19
95	95
77	72
70	70
137	140
45	46
175	214
86	76
45	51
16	20
10	15
65	58
Odnos udor 14.51414.710
1923	1924 Prenos udov 14 51414.710
Loški potok. Pravhar Jos., žpk. (P.L.p.)	151	163
Rob. Zabukovec T., žpk. (P. Vel. Lašče)	55	46
Sodražica. Traven žpk. (P. Sodr.)	102	102 Struge. Orehek And., župnik. (P.Videm
pri Dobrepoljah)................34
Škocijan. Jereb Janez, žpk. (P. Turjak)	24
Turjak. Hiti Franc, župnik. (P.Turjak)	<17
V	e 1. L a š č e. Ramovš J., žpk. (P. V. Lašče)	94
V	e 1. P o 1 j a n e. Kmet M., žpk. (P. Ortnek)	16
13. Dekanija Semič.
Metlika. Cerar Greg., prošt. (P. Metlika)	136	145
Adlešiči. Tome Al., ž.upr. (P. Črnomelj)	16	24
Črnomelj. Bitnar Pavlin, žpk. (P. Cm.)	32	57
Draga tuš. Novak J., žpk. (P.Dragatuš)	23	28
Podzemelj. Jereb o.R., žpk. (P.Gradac)	32	24
Preloka. (P.Vinica)..............—	—
Rad o vi ca. Novak M., žpk. (P. Metlika)	26	20
Semič. Grobljar o. Raf., žpk. (P.Semič)	92	—
Sinji vrh. Oberstarlg., ž.npr. (P.Vinica)	9	—
Suhor. Pavlovčič Jakob, dek. (P. Suhor)	23	23
Stari trg. Zupančič Fr., žpk. (P. Stari trg)	19	69
Vinica. Lekšan Ciril, ž.upr. (P.Vinica)	30	26
14.	Dekanija Šmarije.
Šmarije. Pešec Fr., dek. (P.Šmarije-Sap)	94	87
Javor. Klinec J., žpk. (P. Dol. Hrušica)	9	10
Št. Jurij. Debelak.I., žpk. (P.Grosuplje)	37	31
Kopanj. KogovšekI., žpk. (P. Grosuplje)	27	25 Lip o glav. Pečarič Martin, župnik. (P.
Šmarije-Sap)....................16	15
Polica. Bambič J., žpk. (P. Višnja gora)	38	40 Št. Vid pri Stični. Hladnik Jan., žpk.
(P. št Vid pri Stični)......154	198
Stična. Bolcar o.Bened., cist. (P.Stična)	101	126
Višnja gora. Texter K., žpk. (P. V. g.)	138	124
Ž ali na. šolar Josip, žpk. (P.Grosuplje)	46	44
15.	Dekanija Trebnje.
Trebnje. Plantarič Jos., dek. (P. Trebnje)	78	78
Čatež. Povše H., žpk. (P. Velika Loka)	30	33 Št.Janž. Honigman Franc, kaplan. (P.
Št. Janž na Dolenjskem)..........52	54
Št. Lovrenc. OblakA.,žpk. (P.Vel.Loka)	77	70
Mirna. Vrankar Josip, žpk. (P. Mirna)	52	45 Mokronog. Bukovvitz Henrik, župnik*
(P. Mokronog)..................81	53
Sv. Križ. Gnidovec J., žpk. (P. Sv. Križ)	51	46 Št. Rupert. Natlačen Peter, župnik'. (P.
Št. Rupert na Dolenjskem) ....	106	90
Trebelno. Štritof A., žpk. (P. Trebelno)	95	45
Sv. Trojica. Vidmar Fr., žpk. (P. Tržišče)	47	35
16. Dekanija Vrhnika.
Vrhnika. KeteJ., žpk.dek. (P.Vrhnika)	335	340
Bevke. Poljšak Anton, kur. (P.Vrhnika)	39	39
Borovnica. Strajharlv..žpk. (P.Borovn.)	56	56 Črni vrh. Stanovnik Maks, župnik. (P.
Polhov Gradec)..................57	49
Horjulj. Nastran Fr., žpk. (P.Hoijulj)	77	77 Hotedražica. Jarec Alojzij, župnik. (P.
Hotčdražica)....................49	27
Št. Jošt. Nagode.Tosip. žpk. (P.Vrhnika)	46	48
Dol. Logatec. Remškar Val., žnpnik.	63	66
Gor. Logatec. Supin Karel, župn.uprav.	66	58 Podlipa. šušteršič Fr., župni uprav. (P.
Vrhnika)......................12	16
Polhov Gradec. Župančič Val., župnik.	118	120
Preserje. Perčiž Mih., žpk. (P.Preserje)	47	37
Odnos udov 17.73917.815
1923	1924 Prenos udov 17.739 17.815
Rakitna. Zaje K., ž.npr. (P.Borovnica)	15	12
Rov te. Susnik Matevž, žpk. (P.Rovte)	70	61
Vrh. Miglič Rado, župni upr. (P.Rovte)	22	35
Z a p lan a. Mihelčič It., žpk. (P.Vrhnika)	37	28
17. Dekanija Žužemberk. Žužemberk. Križman Andrej, kaplan.
(P. Žužemberk)..................105	99
Ajdovec. Žust Ign., žpk. (P.Žužemberk)	27	20
A m brus. Žavbi Ivan, žpk. (P. Zagradec)	29	27
Dobrnifi. Rebol Blaž, žpk. (P.Dobrniče)	59	63
Hinje. Porenta A., žpk. (P. Struge). .	13	7
Krka. Vrhovec Prane, župnik. (P.Krka)	52	52
Sel a. Podlipnik Jožef, žpk. (P. Zagradec)	13	15
S m i h e 1. Zalokar A., žpk. (P. Žužemberk)	6	9 Zagradec. Petrič Gabriel. župnik. (P.
Zagradec-Fužine)................37	46
Skupaj udov 18.22418.289
4. Ostale jugoslovanske škofije.
Škofija Krk. Krk. Lapanja Vekoslav, upravnik carinarnice.	15 Senjska škofija. Gerovo. Košir Ant., župni upr,, 3
—	Trsat. Franjev. samostan, 11.	1 + 13 = 14
Dalmatinske škofije. Lož išče. Krstinic Franjo. upr. župe, 3. — Rab. Petar Zahija, župnik, 1. 2 + 2 = 4 Zagrebška nadškofija. Zagreb. Slov.dekl.zveza. 8; posamezniki, 11. — Čakovec. 0. Emil Šimic, franf., 10.
—	Dugaresa. Ravšnik Matija, 13. — Otok na Dobri (p. Gornje Dubrave). Obrstar Ign., župni upr., 1.
—	Macinec. Tkalec Fr., žpk., 29. — Granešine (p. Sesvete). Bučar Viktor, župnik, 1. — Goričan. Kristovič Josip, kaplan, 1. — Ivanec pri Varaždinu. Kropeč Štef., 1. — Sv. Ivan Zeleni. Kaeečnik K., 1.
—	Koprivnica. Adamič Karlo, 1. — Magjarevo (p. Novi Marof). Mirth Ferd., učitelj, 4. — Mol ve. Žnideršič Ter., učit., 1. — Mursko Središče. Levačič Ivan, zvonar, 18. —.Širač. Kokot Adam, krojač, 1. — Rozgo (p.Kraljevec naSutli). Štefančič Zvonimir, 1. — Štrigova. Možar S., župnik, 10; Zadravec Fr., 13. — Varaždin. Franč. samostan, 50. — Varaždinske Toplice. Zadravec Alojzij, župnik, 3. 9 + 169 = 178
Somboteljska škofija (Jugoslavija). Kotoriba. Žlebnik Franjo, prog. mojster, 2. — Le grad. Sestra Venerada, 1. — Ruski Kerestur. Malaclso Janko, 1. 4 Djakovska škofija. C e r n i k (p. Nova Gradiška). Župni uied, 2. — Osijek. 0. Bon. Savec, kapuc., 17.
—	Vrdnik. Dolinar Al.. 12. — Zemun. Vrečko Jak., insp. min., 1.	32
Bosenske škofije. Sarajevo. Dr. Ant. Kržišnik, 5; Vogrinec Franjo, 1. — Alipašinmost. Paravan Franjo, nadcest., 5. — Banja Luka. Sirotište Marija Zvijezda, 5. — Bijeljina. Dura Cezner, župnik, 2. — Bosn. Gradiška. Dalar Ter., vdova nadživinozdr., 2.
—	Doboj. Mauhar Anton, fln. pregl., 1. — Drvar. Krašovec Iv., 1. — Mostar. Fr. Rajko Šegula, 5; Skerl J., adm. poruč., 4. — Odžak. Mohorič Anto, žpk., 2. — Podlugovo (p.Visoko). GlobankarLamb.,4. — Tuzla. Jemo Anton, 1. — Pri j edor. Motore Fr., 4. 1 + 41 = 42
Vojvodina, Novi Sad. Dr. Hočevar Janko, šef invalidskega odseka, 2. — Topolja. Živko Mihajlo, župnik, 1.	1 + 2 = 3
Srbija. Beograd. Jugosl. kat. akad. društvo, 1. — Kragujevac. Kolman Franc, kapetan, 1. — Niš. Hrdy Ferdinand, apost. adm., 4.	6
Število udov: 13 dosmrt., 285 letnih.
5. Italija.
Število udov: 93 dosmrt., 266 letnih.
6. Bazni kraji.
Število udov: 3 dosmrt., 150 letnih.
7. Amerika.
Zedinjene države (U. S. A.). California (Cal.). San Francisco. Mrs. Judnich Martin. — Crockett. Tomshich Jak., Mrs. Velikonia Sopliie, Mrs. Smrekar Roza.	4
Colorado (Col.). Denver. Rev. Ju dni č J. (2 izt.), Krašovec JI., Lavrič Louis, Campa Matt, Blatnik John. — Primero. Tomšič Jakob. — Pueblo. Mrs. Kocman Joe, Mrs. Pugelj Joe, Novak Matt, Kralj Jos., Brajda Frank, Rupar Mihael, Adamich Ivana.	14
Connecticut (Ct.). Bridgeport. Rev.Golob M. J., župnik (10 izt.).	10
Illinois (111.). Chicago. Very Rev. Dr. Bren Hugo, 0. F. M., prov. kom.; Rev. Zakrajšek Kazimir, O. F. M.; MaloviS Jožefa, Knjigarna ,,Edinost" (10 izt.), Glavach Andr., Prah John, Dreščik Joe, Darovič Al., Kremesec M., Kremesec J. — Cieero. Koren Mary. — Harvey. Rev. Plaznik John. — Joliet. Plut Aleš, Butala Kat., Skrinar Mar., Žlogar Frank, Russ Jos., Gregorčič Matt, Jndniž John. — North Chicago. Draller Josip. — Springfield. Rev. Mažir Fr. — West Frankfort. Kukman Jerry, Ambros Frank, Goropevšek Frank, Besovšek Frank. — VVaukegan. Ogrin Frenci, Košir Andrew, Umek Mary.	1 + 36 = 37
Indiana (Ind.\ East Chicago. Rev. Bohorič Fr., O.F.M.; Ronko John. — Elkhart. Trlep Antonija. — Indianapolis. Komlanc Louis, Vidmar Maiy, FlajsMary, Hren Ana, Luzar Frank, Zevnik U., Rudman Ant., GnaderFr., Vertačnik Fr., CesnikMart., Zupančič Avg., SavinarJak., Maže Jož., PerkovcJož., Mavser L., UrajnarN., Krišnik Ant., Cerkvenik omož. Sinkovič Iv., Radež F., Roaenstein Am., PfeiferMar., Mergole Jož. — Michigan City. Canjkar John in Ivana. 1+26 = 27 Kansas (Kan.). Cherokee. LineMary, .TagerIv.— Ellinwood. R ev. Podgoršek A. P., žpk. — Fredonia. Mrs. Bambich J. — Frontenac. Terlep A., Kocman L.
—	Kansas City. Rev. Perše John, UričAna, Žagar Blaž, Šterk Peter.	1 + 9 = 10
Michigan (Mich.). Calumet. Likovich Matt. — Detroit. Škrjanc Maiy. — Houghton. Rev. Rezek A. J. — M anistique. Schwab Ana. — Wakefield. Pogorele Matt (7 izt.).	11
Minnesota (Mlnn.), Elk River. Rev. Trobec Jos.
—	Eveleth. Rev. Leskovec Ant. (3 izt.), Kastelec John, Kržišnik Luka, Mrs. Maly Eliz., Oven Josip. — Faribault. Rev. Vilman Ant. — (iraney. Zgajnar Jos., Skraba Pet., Novak Mart., Balič Ig., Stare Ant., Flek Ig., Novak Mary. — Hibbing. Zajec Joseph, Strojan John, Strojan Ant., Petrich Ant., Arko John. — Bopper. Preshern Mary. — Mound. Rev. JagerFr.— Ne\v Duluth. Skull J ohn, Blatnik M., Antonovič A., Skull N. — Rice. Rev. Trobec John. — St. Michaels. Rev. Mikš Ant. — S t. Paul. Right Rsv. Msgr. Oguiin Anton, Verv Pev. Seliškar John D. D., Solnce Loni. — Tower. Rev. Ferjančič Jos., Brula Jan., Brula Jos., Brajo Vlad:, Gornik Ant., Gornik Fr., Kastelic Franč., Oblak Jos., Mesojedec Ljud., Nemanich George, Pavlic •Tak., Fortun Anton , Stepan Ant., Shnveiger Fr., Vesel Matt, Zalar Jos., Zobec Hel., Žnidaršič Jos , Ahčin Štef., ErSul Jos., Koški Jos., Koielec Ig., Mušič Mike. 55
Montana (Mont.). Anaconda. Miller Angela. — S t. Louis. Papič Marico, S. J.	1 + 1 = 2
New Jersey (N. J.). Clifton. Rev. P. Anzelm Murn, žpk.; Rel. Saval Fr. Humi!, 0. F. M.	2
New York (N. Y.). Brooklyn. Rev. Petrič P. Kornelij, O. F. M. (3 izt.); Anžlovar Ant., Beljan Ant., Cvetkovič Iv., CešarkAl., Cik Mar. Felicijan J., Hodnik
Jož., Kerkovič Než., Kollander Avg., Lustik Kar., Maček Iran, Mertel Hinko, Mikluš Krist. Vida, Muhvič Mar., Murn Mart, Marnik Fr., Nakrst P., Kom Kat., Rozman Mar., RupeVer., Starin Ant., bkrabe Jož., Sclmeller Kat., Vesel Iv., Zakrajšek Leo, Žagar Fr. — Haverstravv. Rev. Blaznik Leo A., Blaznik Erna, DaniČ Mary, Avguštin Mary. — LittleFalls. Petkovšek Jenny. — New York. (Sv. Ciril in Metod.) Rev. Snoj Benigen, Rev. Knoblehar Jeronim, br. Somrak Akurzij, O. F. M.; III. red sv. Frančiška, Društvo najsv. Imena, Društvo kršč. mater, Marij, družba, AbeIvana, Arčul Ter., Capuder Jak., Cerar Mary, CrnkoviS Urš., Cagran Matej, Češko Katy, DečmanFanny, Dolar J ož., Gosar J ak., Grašek Fr., Grintal Alojz., Habjan Iv., Habjan Štef., Holešek John, Hren Andr., Hribar John, Hude Ig., Jakopič Avg., Jazbec Mary, Jeglič John, Jerman Fr., Kavčič Avg., Kobilica Mary, Kočar Mary, Končan Metod, Kouimik Avg., Kralj Angela, Mahkota Mary, Martinec Anton, Muhvič Peter, Mrčun Jožef, Nachtigal John, Ogrinec Pavel, Ovca Ivana, Ovca Vino., Pavli Frances, Pavlič Katinka, Pavlič Val., Petek Peter, Pire Jožef, Pogačar Frank, Potočnik Frank, Rantuša Matej, Remec Cilka, Ručigaj Minca. Rožič Alojz., Selak Frank, Tomec Mary, Tolazzi Ana, Ulčar Ivanka, Valetič G., Velepič Angela, Verderber Mary, Vidic Ant., Vilar Mary, Weith Josie, Zabret Minka, Zobec Matilda, Zorman John, Žagar Ivana.
—	(50. cesta.) Rev. Petričak P. Irenej, hrv. župnik; Rel. Jagodic Fr. Fidelis, O. F. M.	1 + 103 = 104
Ohio (O.). Barberton. Beg Frank, Arko Al.. Lekšan Jož., Kaserman Jak., KTanc Ant., Ujčič John, Brunski Ana, Petrič Mar.. Domiš Urš., Rataj John. — Bridgeport. Z druž.: Hočevar Mihael, Hočevar Ant., Hočevar Andr., Hoge Peter, Bende Rikard, Berus John, Berus Anton., Avsec Frank, Gregorčič Frank, Kocijančič Jos., Longar John, Ocvirk Ant., Simončič Jos., Sustaršič Louis, Smrekar John, Sterk John; Longar Jos., Potočar Ter., MirtičFrank. — Cleveland. Rev. Oman John , Rev. Bombach Ant. L., Mrs. IvanSiž Fr., Meserko Avg., Smrekar Mary, Zrimšek Jos., Kužnik Frank, Perko Dam., Strkel Mary, Stopar Fr., Juh John, Papež Maiy, Zele Ana, Filipovič Mary, Gorenc Louis, Gliha Anton, Blatnik Mary, Kern John, šuštaršič John, Vencel Fr., Štepic Josipina, Lindič Josipina, Valenčič Anton, Bokar Frances, Globokar Ant., Smrekar Fr., Hočevar Charles, Tomazin Ant., Jerič Jos., Lipoglavšek Al., MilSer Jos., Godec Frank, Glivar Jos., Gliha F/ank, Evans John, Fink Jos., Fortuna Ana B., Winter John, Rogel John, Trček John, Urbančič Rosie, Anžlin Mih., Petrič Franca, Stampfel G., Grdina Ant., Sedenik Val., Knaus Jem,, Karlinger Karel.— Girard. DolinarVal.— Lorain. Zaletel Josip. — Waren. Racher Rosie. — Youngs-t o w n. Volk Peter.	1 + 80 = 81
Pennsylvania (Pa.). Bridgeville. Rev. Moder Albin F. (6 izt.), Drnovšek Luka, Krek John, Kopač Fl., Vehar Frank, Scurich Frank, Rajner Martin st. — Etna. Škof J., Kireta Ana. — Forest City. Šivic John, Pouikvar Jožef, Milavec Frank, Gerčman Ana, Zedar Mary, Švigel Mary, Kavčič K., Korče L., Peterka J., Turk Mat., Molek J., Osolin J., L. Stermole D. S. — Horning. Jevnikar Mart. — Johnstown. Tomec Andrew, Mikuš Fr., Hribar John, Pečjak Berta, Pešič Mary, Klučar Ter., Strle Mary, Rovan Mary, Gunda A.
—	Leckrone. Rev. Blažič John. — Pittsburgh. Golobič John, Rev. Skur Jos., Želko John, Golobič J., Golob John, Golob Jožefa Matičič Mar., Valenčič Jož., Cvetič Fr., Šepec Mih., Vardijan J., Stempahar Ana, Sute Mat., Golobič Fr., Mravinc M., Kompare Al., BerdikM., Bojane J., ŠumiČ G., Henrihnr Al., Fabec A., Jakša A., Cerar John, Kroteč Jož., Flajnik Ana, Bubaš George, Dolmovič Jožef, Bohor Jožef, Mravinec John, Ivanič Mat., Frankovič Mat., Simčič Peter, Zaje Frank, Bašel John, Veselič Jož., Puli Frank, Vidina Mih., Tomec
Jožefina, Fortuna Jožefi oa, Berkopec Frank, Balkovec Peter, Žugel Mih., Jazbinšek Rozi, Smolkovič Justina, Kralj John, Gašperič John, Flajnik John, Polakovič Jožef, Žnmič Helena, Veselič George, Habjan Anton, Dekleva Anton, Cudvat John, Gorup Peter, Cestnik Alojz, Krnic Jernej, Nemani* Anton, Rihtaršič Mat., Baša Frank, Johovič Tom., Paviešič George, Stajdohar John, Brljanovlč George, Lokar Jožef, Gašperič Frank, Cadonič Marija, Jaketič Mihael, Pesetič Frank, Vidina Matija, Kapela Nikolaj, Miroslavič Frank, Cadonič Fr., Ivanušič Jožef, Galetič Katar., Žigon Ana, Žigon John, Tomec Viijem, Starešinič Nikolaj, Starešinič George, Križnik John, Antloga Martin, Bukovlnski John, Jaketič Marija, Cemas Peter, Batkovec Jožef, Brožič Frančiška, Valenčič Frančiška, Kogovšek Konrad, Bašel Jožef, Smerdel John, Oblak Štefan, Pikel Matevž, Pavlakovič Jož., Bohorič Jož., Stegne Frank, Janežič Rud., Penko Anton, PoJekaj Ant., Srancar Ludovik, Forer Marija, Žugelj Matija, Flajnik Frank, Gorišek Neža, Mikotič Rudolf, Fabec Frank, Fabec John, Tičar Jožef, Rabič Katarina, Kiren Matevž, Zelnikar Anton, Sprohar Ant., Pecman Ivana, Balkovec J., Zbašnik Ant., Krašel Ana, Cadonič Jos., Jaketič Ana, Briiki Jožef, Beljan Jos. — Steelton. Rev. Gladek Luka (5 izt.); Rev. Širca Ambiož, O. F. M. ; Benkovič J., Hren Ant., Petrič Mart,, Petrašič J. st., Žlogar A., Nemeth Mart., Kostelc Ant., Petrašič J. ml., Mohar Gr., Žlogar M., Papič A., Tkalčič Štef., Bratina Ant., Slovenske sestre sv. Frančiška. — Straban. Pelhan John.	178
Washington (Wash.). Enumclaw. Verhovnik N. — Puvallup. Malnerič Matt. — Tac o m a. Bratovlch Matt, Evansich Mary, Šlosar Ivana, Šurina Ivana, Stunf Mary, Šurina Mary, Udovich Joz., Hrvatin Ant., Tudor John, Udovich John, Klarich Jož., Šurina John, Iskra Anton, Udovich Anton, Malovich John.	17
West Virginla (W. Va.). Meridan. Tekavec M. 1 VVIsconsin (Wisc.). Milwaukee. Jenko J., Pesich A., Muskatevc Ciril, KluperN. (Mar.).— Sheboygan. Kržišnik Mary. — Tioga. Toleny Mary, Perušek L. 7 Wyoming (Wyo.). Ročk Springs. Rev. Schiffeier Anthony (5 izt.).	'	5
Število udov: 6 dosmrt., 559 letnih.
Argentinija. Parana. Rev. Pausich Francisco A., kanonik. 1 Število udov: 1 dosmrt., — letnih.
Brazilija.
Nuporanga. Dernovšek Anton, Železnikar Fr., Ambrož Janez.	3
Rio de Janeiro. Turk Francisco.	1
. Število udov: — dosmrt., 4 letni.
8. Afrika.
Aleksandrija. Cč. šolske sestre, P. Schiffrer Br., Gleščii Frančiška (3318), Cijan Hortenzija (3314), Zibilič Ivan, Zibilič Vlado, Zaje Franjo, Uršič Alojzija, Simčič Franč., Pregelj Roza, Krajnc Ema, Leban Zofija, Novak Marija, Šimgoj Pepina, Stanta Frančiška, Tušar Marija, Podberšič Mar., Kulot Karmela, Gregorič Mar., BizajPavlina, KomelFrančiška, PastelRozal., Stegenšek Nežika, Furlan Terezija, Vrtovec Amalija, Mele Uršula, Debevšček Helena, Levišček Leopolda, Cuk Bernarda, GruntarMar.. Devetak Ivana, Debelak družina, Dinarič Amal., Baje Mar., Pertot Fani, Lavrin Anton., Pojanec Mar., Izobraž. društvo katol. Slovenk (3 izt.). 2 + 38=40 Cairo. Stanet p. Evgen, kurat; Koban Lovrenc (2091), Cotič Ivan, Mozetič Franc, Gabrijelčič Franč., Glavanis Mar., Heinricher Mar., Kanonik Fani, Sulic Pepina, Snsič Pavla, Valenčak Marija, Zwolf Terezija, Slovensko društvo (3 izt.).	1 + 14= 15
Število udov: 3 dosmrt., 55 letnih.
Imenik novih dosmrtnih udov.
Do konoa junija 1924 sta vstopila kot dosmrtnika sledeča Č6. uda in pristopnino vplačala v „Maticott:
3342.	Zorinc Slavko, Reberca..... 300 Din
3343.	Živko Mihajlo, žpk. v Topolji, Vojvodina 100 „
Skupaj . . 400 Din
Imenik umrlih dosmrtnih udov.
Naznanili so se nam naslednji dosmrtniki, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev in blag spomin:
838.	Barborič Jožef (1891), šmarjeta na Dolenjskem.
839.	Cik Karel (1426), župnik v p., Ljubljana, Sv. Jakob.
840.	Florjančič Ivan (1824), kaplan, Raka.
841.	Haller Jakob (1123), sluga, Celoveo.
842.	Krašovec Valentin (1163), Vogrče.
843.	Kraner Lenart (715), Marija Devica v Puščavi.
844.	Malec Franc (1725), Sv. Martin na Ponikvi.
845.	Mraz Ivan (1695), Bizeljsko.
846.	Ozmec Jožef (1137), dekan, Ljutomer.
847.	Petelinšek Frano (1124), usmiljeni brat, Celje.
848.	Stanovšek Leopold (1037), Črna.
849.	Steržaj Fr. Ks. (2090), župnik, Koprivnik.
850.	Stelcar Jožef (2821), Sv. Anton v Slov. goricah.
Pregled čč. udov Družbe sv. Mohorja.
Škofije in dežele	šteje udov				
	do-smrt.	letnih	vkup	od lanskega leta	
				+ več	— manj
Krška škofija . .	103	3.066	3.169	217	_
Lavantinska škof. s					
Prekm.inMež.dol.	552	16.504	17.056	—	25
Ljubljanska škofija					
z Jez.....	687	17.602	18.289	65	—
Ostale jugosl.škof. |	13	285	298	298	—
	93	266	369	—	4220
Razni kraji . . .	3	150	153	—	202
Amerika ....	7	563	570	12	—
Afrika.....j	3	52	55	—	5
Skupaj .	1461	38.488	39.949	592 | 4.452 — 3860	
Dosmrtnih udov izkazujemo samo toliko, kolikor jih je naročilo letošnje knjige. — Družba je vobče napredovala za 360 udov. Izkazani primanjkljaj je šteti na rovaš Goričanom, ki so ustanovili svojo Mohorjevo družbo.
Glasnik Družbe sv. Mohorja.
Odborove seje. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu štiri glavne seje: dve na Prevaljah, po eno v Mariboru in Ljubljani. Več sej zaradi oddaljenosti več odbornikov ni bilo mogoče imeti. Bilo pa je mnogo posvetovanj ožjega odbora (predsednik, ravnatelj, urednik in še po eden ali dva odbornika), ki je predlagal svoje načrte celotnemu odboru. Razen tega pa je uredništvo povabilo na skupni posvet več književnikov in znanstvenikov, ki so prvovrstni delavci na prosvetnem polju, in jim je obrazložilo dosedanji načrt za izdajo družbenih knjig. Ta načrt (nadaljevanje Grudnove zgodovine po dr. Malu, knjiga o življenju fbiologijal od dr. Breclja, slovensko-nemški slovar, prirejen po dr. Glonarju, Naše nebo od dr. Kni-fica itd.) je ta literarni sosvet odobril in nasveto-val za bodoče sledeča važna dela: Za dosedanjo Zgodovino slovenskega naroda stvarno kazalo. Ko bo izšla še ostala zgodovina, naj izide zemljepis
vse slovenske zemlje — bogato ilustriran. Po tej zgodovini naj bi se pripravljalo takoj izdanje Občne zgodovine, ki pa naj bi bila pisana živahno z vidika razvoja, morda v štirih delih: Azija, Grška in Rim. Srednji vek, Novi vek. Misliti pa je treba že sedaj na leksikon — stvarni slovar — za preprosto ljudstvo po ruskih in francoskih vzorcih. Ta zbor je tudi opozarjal, naj bi bil Koledar v barvah, naj bi imel tehtnejšo vsebino, da bi bil nekaka čitanka ljudske univerze. — Odbor je na vse te nasvete pristal in tudi že začel iskati delavcev, da v do-glednem času ta načrt izvrši. Uredništvo pa vse udeležnike zahvaljuje in bo sklicalo še ponovno take seje, da stvarna ocena odpravi vse, kar je slabega, in rodi za naš narod to, česar za svojo pro-sveto najbolj potrebuje. Omenjamo še, da je odbor že načeloma sklenil preseliti tiskarno v kako mesto in je čas odvisen le še od priličnega nakupa stavbnega zemljišča ali pripravnega poslopja za tiskarno.
Dohodki:
1.	Letnina 42.143 udov po Din 15— . 632.145-—
2.	Doplačilo dosmrtnikov..........11.855-50
3.	Dosmrtnina ......... 2.927 —
4.	Oglasi ................27.235,—
5.	Molitvenik........ . .	83.367—
6.	Saldo ...........137.411—
894,940-50
Račun za leto 1923,
Din
Stroški:
1.	Dosmrtnina v Matico.....
2.	Nagrade pisateljem .....
3.	Klišeji in podobe......
4.	Papir za družbene knjige . . .
5.	Stavek in tisk družbenih knjig .
6.	Knjigoveško delo družbenih knjig
7.	Tiskarna in uradni prostori . .
8.	Tiskovine ........
9.	Uprava..........
Din
2.927— 17.280— 4.753— 335.072— 345.338— 161.150-— 570-— 3.850-50 24.000—
894.940-50
Primanjkljaj (saldo) Din 137.411-— se bode pokril z dohodki zaloge in tiskarne.
Matica je znašala 31. decembra leta 1922 ........Din 33.319-80
Leta 1923 ji je prirastlo po dosmrtnim.............» 2.927-—
Skupno matično premoženje je znašalo dne 31. decembra 1923 , . Din 36.246-80 ter je naloženo v družbenih hišah v Celovcu, ki se pa v sedanjih razmerah obrestujejo komaj za vzdrževanje poslopij.
Knjige za leto 1924.
1.	Koledar za navadno leto 192 5. Kakor smo obljubili, ima Koledar nove, izvirne risbe, ki jih je izvršila akad. slikarica Helena Vur-nik, razporedbo besedila in črke pa je določil prof. vseuč. arhitekt J. Vurnik. 0 risbah nam pač ni treba razlage, ko zaglavje vsakega meseca govori tako jasno, da mora biti vesel izobraženec in preprost človek. Glede člankov smo se ravnali po nasvetu premnogih znanstvenikov, češ, Koledar naj bi bil vsakoletna čitanka ljudske visoke šole. Največ bodo ti članki pač koristili, če jih predavatelji po društvih izberejo za vsebino govorov, jih seveda še razdrobe, potem pa poslušavce nanje opozorijo.
2.	Slovenske Večernice, 7 7. zvezek: Carski sel, II. del. 0 tem smo dobili toliko pohval, da vemo, kako . zelo smo z njim našim članom ustregli. Pisali so nam zlasti naši možje, ki so to pot kot vojni ujetniki sami napravili, in so trdili, da so prebrali povest v dušku — in niso prej odložili knjige. To pa so nam očitali: zakaj nismo izdali vsega takoj? Kako radi, ko bi bilo to z gospodarskega stališča mogoče.
3.	T r a v n i š t v o , spisal inž. Jakob Turk, prvi snopič. To je strokovno delo moža, ki je posvetil skoro vse svoje moči proučevanju te stroke, vodil premnogo poskusov za izboljšanje naših travnikov in vse bogate izkušnje zbral v knjigo. Knjiga je bogata podob. Vsak posestnik jo skrbno shrani!
4 Apostoli Gospodovi, spisal dr. Jož. Lesar. I. del: Sv. Peter in Pavel. Tudi to knjigo krasita dve sliki Helene Vurnik: sv. Peter z mrežo, sv. Pavel kot govornik narodom. Upamo, da bo tudi to tako tehtno in umerjeno zgrajeno delo našim članom všeč.	„
Za Travništvo in Apostole je napravil na ovitka lesoreze akad. slikar Jakac.
5. Za doplačilo dobe člani še krasno premišlje-valno knjigo: Trije temeljni nauki duhovnega življenja. Knjiga ima dodan mo-litvenik.
Mohorjev dar za leto 1925. Člani dobe:
1.	Koledar za leto 192 6. Opozarjamo, da imamo zagotovljeno za Koledar razpravo: 0 davkih izpod peresa finančnega delegata dr. K.a Šavnika, Fr. Erjavec pa pripravlja silno zanimivi pregled: Kako smo organizirani, in sicer za prav vse slovenske organizacije: verske, prosvetne, zadružne, politične itd. — Kdor želi Koledar vezan, doplača 8 Din.
2.	Večernice, 78. zvezek, prineso povest: V graščinskem jarmu, spisal Fr. Jaklič. Povest se godi pred 1848. letom v dobi tlačanstva, je živahno in napeto pisana in odkriva trpljenje našega kmeta pred osvobojenjem. Vrši se na Igu, na Golem in na Turjaku, — Tudi Večernice se lehko dobijo vezane, za kar se doplača 6 Din.
3.	Travništva drugi (zadnji) snopič. Ta knjiga je še veliko bolj zanimiva, ker je prav za vsakega posestnika poučna. Pisatelj govori o de-teljiščih, umetnih travnikih, o zboljšanju in o obdelovanju travnikov, o mešanicah za nasev travnikov in o gnojilih. Ta strokovna knjiga je prva te vrste, ki je izšla med nami.
4.	Apostoli Gospodovi, II. del. V tem delu bo opisano delovanje in trpljenje evangelistov ter ostalih apostolov. Ta kniiga je za nadomestek Življenja svetnikov. Dr. Zoretu se zdravje ni zbolj-šalo. Odbor je poskrbel za drugega pisatelja, ki kmalu začne to delo nadaljevati.
5,	Poljudna kemija. To delo prof. Pen-gova je s sodelovanjem prof. dr, Ratajca pripravljeno, da izide kot knjiga za doplačilo. Stala bo broširana 9 Din, vezana 14 Din. Ker so se mnogi zglasili, da žele knjigo čimprej, zato jo je odbor sklenil izdati zlasti za tiste, ki se zanjo zanimajo. Knjiga bo obsegala poljudno obdelana vsa vprašanja iz kemije, ki jih mora vedeti in razumeti vsak napreden kmetovalec.
6.	Solnce in senca, spisal p, Angelik dr. Tominc. Pisatelj odgovarja mirno in stvarno na mnoge napade, ki izvirajo navadno iz nevednosti, včasih tudi iz hudobije, na verske resnice in sveto cerkev. Napadi so nabrani iz knjig in časnikov zadnjih let. Ker se po njih mnogo ljudi zavaja v zmote, je dolžnost Družbe, da oskrbi stvarno pojasnilo. Za zgled navajamo samo par očitkov: »Vera je pravljica«, »Katoličani tudi greše — torej je vera zanič«, »Čudeži so nemogoči«, »Post je ne-moderen«, »Vstajenje je bajka«, »Cerkev je mrtva roka« itd. Že ti naslovi povedo, kako bo knjiga zanimiva in za sedanjo dobo potrebna, ko si marsikdo na spretno zavite in potvorjene očitke glede vere ne ve dati pojasnila. Tudi to knjigo dobijo člani za doplačilo: broš. za 12 Din, vez. za 17 Din.
Sotrudnikom. Nekje se je odboru očitalo, kakor da ne bi hotel plačati izvirne povesti in da zato sega po prevodih. Ta očitek je nestvaren. Odbor je zato priobčil Carskega sla, ko ni bilo mogoče dobiti nobene pripravne izvirne ljudske povesti. Kako je trda za povesti, ki bi ustrezale širokim slojem, ve očitkar sam. Zato se obračamo do naših pisateljev, naj pišejo za Družbo, ki bo dobre spise rada nagradila bolje kot druga založništva.
Poverjenikom. Srčna hvala za trud, ki ga imate za Družbo. Hvaležni vam bomo, če javljate želje in nasvete svojih članov. Odbor bo po možnosti vse uvaževal. Priporočamo"vam »Mohorjevo knjižnico«, da nanjo opozarjate, posebno pa še družinski list »Mladiko«, ki naj bi bil v vsaki hiši. Ljudstvo hoče danes brati. Preskrbimo mu dobrega čtiva!
Letnina za leto 1925 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 300 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Do-smrtniki z izplačano dosmrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (od št. 3332 naprej) 3 Din, ali pa naj zvišajo dosmrtnino do sedanjih 300 Din. — Za ude v inozemstvu znaša poštnina in odpravnina 9 Din; ako želijo prejeti knjige po pošti, plačajo 29 Din. —Za Ameriko znaša letnina 1 dolar, dosmrtnina 15 dolarjev, doplačilo za dosmrtžike 60 centov; veznina za Koledar 40 centov, za Večernice 30 centov; doplačilo za »Poljudno kemijo« broš. 45 centov, vez. 70 centov, za knjigo »Solnce in senca« broš. 60 centov, vez. 85 centov.
Opomba. Glede nabiranja in vpisovanja prosimo: Gospodje poverjeniki naj začno z nabiranjem naročnikov takoj, ko dobe knjige. Koncem februarja 1925 naj bi bilo končano, da ne bo imela Družba škode ob natisku knjig zaradi silno dragega papirja. Pri naknadni priglasitvi velja knjigotrška cena. Vpisovalne pole in članarino naj odpošljejo na naslov; Družba sv. Mohorja, Preval je. (Glej zadnjo stran Koledarjevih platnic!)
Družbe sv. Mohorja postave in vodila.
(Izvleček.)
§ 1. Namen Družbe sv. Mohorja je: Vzgajati slovensko ljudstvo v smislu katoliških prosvetnih načel, podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero. V ta namen se bodo izdajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške knjige.
§ 2. Kako kdo vstopi in se sprejme v to družbo? V to bratovščino sme vstopiti vsak katoliški kristjan, moški in ženske, vsakega stanu in vsake starosti, da le more in hoče spolnovati družbene dolžnosti,
§ 3. Dolžnosti drtsžnikov: a) Družnik naj vsak dan moli en »Oče naš«, eno »Češčeno Marijo« in zraven naj pristavi besede: »Sveti Mohor, prosi Boga za nas!« To naj odmoli v namen, da se katoliška vera ohrani in razširja, posebno med slovenskim ljudstvom. Udje duhovniki naj poleg tega še, ako je mogoče, dne 12. julija, na praznik sv. Mohorja, mašujejo za vse žive in umrle družnike. — b) Vsak družnik plača od odbora določeno udnino.
§ 4. Koristi družnikov: ,1. Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogoje, prejme odpustke, ki so jih sv. Oče Pij IX. podelili s pismom dne 18. maja 1860 in so ti-lc: a) Popolni odpustek na dan vstopa v bratovščino pod navadnimi pogoji. — b) Popolni odpustek lia smrtno uro članu, ki prejme sv. zakramente ali, če jih ne more, vsaj skesano izreče ali v srcu vzdihne ime »Jezus«. — c) Popolni odpustek članu, ki prejme sv. zakramente na dan sv. Mohorja, če ta dan ali vsaj v osmini obišče bra-tovsko ali vsaj župno-cerkev in tam pobožno moli za slogo med krščanskimi vladarji, za pokončanje krivih ver in za povišanje sv. katoliške cerkve. — č) Odpustek sedem let in dve sto osemdeset dni (sedemkrat štirideset dni) štirikrat vsako leto, ako družnik kak delavnik ali kako nedeljo obišče bralovsko cerkev, če te ni, kako drugo od škofa potrjeno cerkev, in pobožno moli v zgoraj navedeni namen, — d) Odpustek šestdeset dni, kolikorkrat je družnik pri sv. maši ali pri drugem cerkvenem opravilu v bratovski cerkvi ali kapeli pričujoč, ali pa kolikorkrat pobožno spremlja od škofa potrjeno procesijo ali presv. Rešnje Telo, naj se že okoli nosi v procesiji ali nese bolniku na dom, ali pa, če tega storiti ne
more, vsaj ko zasliši zvon, odmoli en »Oče naš« in »Češčeno Marijo« za rajne družnike, ali pa slednjič opravi katero si bodi dobro delo krščanske ljubezni, Vsi ti odpustki se morejo po priprošnji darovati tudi za verne duše v vicah.
2.	Vsak dan se daruje ena sv. maša za družbene ude, in sicer za žive in mrtve družbenike. Vsak družnik je posebno deležen vseh molitev in daritev sv. maš, ki se opravljajo v namen družbe.
3.	Od vseh knjig, ki jih izda družba za družbenike, dobi vsak družnik za svoje plačilo po en izvod. Kdor pa plača dvojno ali trojno udnino, dobi po dvoje ali troje izvodov itd.
4.	Vsak družnik ima pravico priporočevati družbenemu odboru spise, ki se mu za slovensko ljudstvo zdijo potrebni ali koristni.
§ 5. Vodstvo družbe, a) Kot cerkvena družba krške škofije stoji ta družba pod pokroviteljstvom knezoškofa krškega in pod vodstvom od ravno tega knezoškofa potrjenega odbora. Odpadle ali umrle odbornike voli družbeni odbor po koopta-ciji. — b) Po župnijah so poverjeniki Družbe sv. Mohorja v prvi vrsti župniki, oziroma njihovi namestniki. Le-ti nabirajo ude, prejemajo udnino in delijo družnikom družbene knjige. V slučaju potrebe naprosi odbor drugega poverjenika.
§ 6. Družbena opravila bodo oskrbovali odborniki, ki pa morajo biti dosmrtni ali pa vsaj letni udje. Sklepali bodo z navadno večino glasov. Eden izmed njih jc družbeni vodja, eden namestnik vodje in družbeni blagajnik, eden nadzornik matičnega premoženja in pregledovalec družbenih računov, eden pa urednik družbenih spisov in družbeni tajnik.
§ 7. Ako bi se Družba iz kakega posebnega vzroka razdružila — vendar morata v to dovoliti vsaj dve tretjini živih dosmrtnih družnikov —, ima vsak živi dosmrtni ud pravico do vloženega plačila; kaj se pa ima z ostalim družbenim imetjem zgoditi, razsodi po glasovih dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov z visokim zavetnikom družbeni odbor.
Ta vodila se smejo prenarediti le po dogovoru in dovoljenju dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov.
Odbor Družbe sv, Mohorja:
Dr. Fran Cukala, duh. svetnik, dekan v Guštanju, predsednik.
Andrej Tnippe, duh. svetnik, kn. šk. tajnik v Celovcu, njega namestnik.
Josip Zeichen, duh. svetnik, ravnatelj tiskarne in družbeni blagajnik.
Dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani.
Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani
Janez Hutter, duh. svetnik, profesor v p.
Dr. Franc Kotnik, gimn. profesor v Ptuju.
Msgr. Val. Podgorc, profesor pri uršulinkah v Celovcu.
Janez Vidovic, stolni školastik v Celovcu.
Urednik družbenih knjig; f. S. Finžgar v Ljubljani, Trnovo.
Sejmi.
Y Sloveniji.
Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme. — Pri okrajnih glavarstvih, ki so zaznamovana z zvezdico *, je opomniti sledeče : Ako pade sejm na nedeljo ali zapoVedan praznik, se vrši sledeči delavnik,- dnevi v oklepajih ( ) pomenijo sejme samo za blago.
Okrajno glavarstvo Brežioe.* Brežice. 14. febr., poned. po sv. Florijanu, 13. junija,
10.	avg., 6. novembra, sobota pred božičem; vsako soboto prašičji sejm, — Dobje. Soboto pred belo ned., 16.julija, sredo pred praznikom Imena Mar., 25. nov. — Dobova. 31. jan., 26.marca, 25. apr., 10. jul., 13. sept., 9. dec.— Golobinjek. 14. septembra. — Kapela. 17. jan.. 10. marca, 17. aprila. 7. junija, 17. avg., 17. sept. — Koprivnica.
25.	jan., 10. apr., 28. okt. — Kozje. 24. febr., 26. apr.,
13.	jun., 25. julija. — Lesično. Poned. po vseh svetih.
—	Pilštanj. 9. febr., 8. marca, 16. maja, 9. jun., poned. po Rokovem, 29. sept. — Pišece. 19. febr., 2. marca. 28. aprila. 8. julija, 1. avgusta, 6. okt., 3. novembra. — Planina. 11. januarja, 1. marca, 12. maja, 15. jun., 12. jul., sobota pred ang. ned.,. 15. okt., 3. dec. — Podčetrtek. 17. marca, veliki torek, 10. avgusta, 91. novembra. — Podsreda. 24. jun., 21. sept., 18. okt., 19. novembra. — Rajhenburg. 29. januarja, veliki četrtek, ponedeljek pred bink., dan po sv. Petru in Pavlu, 26. avgusta, 10. okt.
—	Sevnica. 14. febr., poned. po tihi ned., 3. sredo po vel. noči, 22. junija, 16. avg., 21. okt.. 6. decembra. — Sv. Gora pri Podiredi. Soboto pred tiho nedeljo, bink. soboto. — Sv. Gora pri Sv. Petru. 4. avg., 7. sept. — Sv. Filip v Veračah. 14. jan., 22. febr., l.maja, 25. maja,
17.	julija, 29. avg., 16. okt. — Sv. Miklavž v Polju. 8. maja, 6. dčc. — Sv. Peter. 5. februarja, 6. marca, 21. okt., 13. dec. — Videm. 21 jan., 20. febr., 1. apiila, 21. maja, 3. avg., 26.okt., 16.dec.— Zabukovje. 3.aprila,
18.	julija, 20. sept., 6. nov. (vsi za živino). — Zagoije. 31. jul. — Zdole. 15. marca, 24. apr., 16. jul., 15. sept.
—	zigarski vrh. 21. marca, 13. jun., 1. sept.
Okrajno glavarstvo Celje.* Dobrna. Ponedeljek po svečnici, kvat. četrt, v sept., 6. decembra. — Dramlje. 2. aprila, 22. oktobra. — Frankolovo. 17. marca, 24. sept. — Sv. Jurij ob južni železn. 2. jan., 10. febr., 12. marca, 23. aprila, 4. maja, poned. po letnih in jes. kvatrah, 23. jun., 12. avgusta, 28. okt., 19. nov., 10. dec. — Sv. Lovrenc pri Prožinu. Poned. po ang. ned., soboto po brezm. spoč. Dev. Mar.
—	Nova cerkev. Poned. po sv. Treh kraljih, četrtek po vel. noči, poned. po Telovem, 6. nov. — Sv. Ožbolt. 21. marca. — Petrovče. 17. jan., 4. marca, 2. julija,
14.	sept. — Svetina. Poned. po Mar. Snežni, 25. maja.
—	Teharje. 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marijinem,
26.	jul., 12. okt.. 19. dec. — Velika Pirešica (Pernov). 21. marca — Vojnik. Poned. pred svečn., poned. po beli ned., 16. maja, 4. julija, 7. sept., 18. oktobra. — Žalec. 14. febr., 13. junija, 25. jul., 29. avg., 4. oktobra, 13. deo. — Gornji grad. (Tiha ned.), 4. maja, 28. okt.
—	Ljubno. 19. marca, l.maja, 24. jun., 26.avg., 19.nov.
—	Luče. 25. maja. — Mosiije. 22. jan., 24. apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., poned. pred malo Gosp., 18. okt.
—	Rečica. 17. marca, 6. nov. — Laiko. 24. febr., vel. četrt., bink. torek, 24. junija, 24. avgusta, 21. sept.,
11.	nov., 21. decembra. — Dol. 10. marca, 25. aprila, 31. jul., 3. okt. — JnrklošteT. 1. febr., 1. jul,, 4. okt., 13. dec. — Sv. Jedert. 21. marca, 7. sept. — Loka pri Zid. mostu. 3. maja, 22. maja, četrtek po Telovem, 5. avg., poned. po ned. Im. Mar. — Trbovlje. 3. febr., 17. marca, 18. okt., 5. dec. — Šmarje pri Jelšah. Poned. po sv. Treh kraljih, 20. marca, 3. poned. po vel. noči, 21.jan., 17.avg., poned.po Im.Mar., 4.dec. — Sv.Ema.
Torek po bink., dan sv. Lukeža. — Lemberg. Poned. po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, sredo pred Telovim, poned. po sv. Urhu, 5. avg., 25. okt., 25. nov.,
—	Loka pri Žusmu. 13. apr., 20. julija, 25. avgusta. 12. sept. — Ponikva. 14. febr., četrti poned. po vel. noči, soboto pred sv. Martinom; živ. sejmi: 27. junija, 1. avg., prvo sredo po roženvenski nedelji. — Pristava. Torek po bink., 15. junija, 8. julija, 17. oktobra. — Slivnica. 19. maja, 25. julija, 4. okt. — Tinsko. Tretji poned. po bink., 2. jul., poned. po ang. ned. — Zibika. 20. marca, poned. po ang. ned. — Vransko. 3. marca drugo sredo po veliki noči, 29. septembra, 15. novembra.
—	Braslovče. Poned. pred sv. Matijem, cvetni petek, poned. pred sv. Matevžem, poned. pred sv. Martinom.
—	Sv. Jurij pod Taborom. 29. januarja, 10. marca, 25. aprila, 21. novembra.
Okrajno glavarstvo Črnomelj. Črnomelj. Prvi četrtek v mesecih jan., febr., maj, avgust in september veliki sejmi sa blago in živino; ako je ta dan praznik, se vrši sejm na drugi četrtek. Torek po 1., 2., 3. in 4. kvat. nedelji, torek po cvetni nedelji, torek po vel noči, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po sv. Simonu in Judi. Vsak četrtek sejm za prašičke. — Metlika. Torek po sv. Treh kraljih, torek po svečnici, torek po sv. Jožefu, torek po beli nedelji, torek po bink., torek po sv. Maijeti, torek po vel. Gosp., torek po sv. Mihaelu, torek po sv.Martinu, torek po sr. Miklavžu. Vsak ponedeljek za prašičke. — Planina, l.maja, poned. po ang.ned. — Semič. 14.febr., 26. apr., 15. jun., 24. julija, 12. okt. — Stari trg pri Poljanah. 18.marca, 13.jun. — Vinica. Poned. po Izpreobr.Pavla, poned. po tihi ned., poned. pred bink., poned. po sveti Marjeti, poned. po Mar. Imenu, poned. po 4. oktobru.
Okrajno glavarstvo Kamnik. Kamnik. 20. januarja, 12. marca, 9. junija, 24. avg., 15. okt., 4. deo. — Dob. 14. febr., 15. junija, 10. avg., 28. decemba. — Domžale. 4. jan., 4. maja, 26. julija, 25. nov. — Gor. Tuhinj. 20. febr., 3. marca, 3. aprila,
12.	julija, 21. sept. — Krašnja. 5. avg., 21. dec. — Lukovica, 3. februarja, 26. marca, 27. aprila, 9. sept., 18. okt. — Mengeš. 9. februarja, 6. marca. 25. maja, 6. julija, 29. sept., 6. nov., 13. dec. — Moravče. Dan sv. Matija, velik, ponedeljek, 16. maja, 21. junija, torek po av. Jerneju, 11. nov. — Motnik. 12. febr., tretji poned. v postu, 22. apr., 2. jun., sredo po roženv. ned.
—	Skaručina. 15. apr., 1. sept., 28. okt. — St. Gotard pri Trojani. Petek pred cvetno nedeljo, 5. maja, 25. maja, 2. julija, 11. novembra.
Okrajno glavarstvo Kočevje. Kočevje. 20. jan., 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. jul., 24. avg., 16. okt., 30 nov., 31. decembra. — Dolenja vas. 14. febr., 30. maja, 5. julija. 4. sept. — Kočevska Reka. 16. maja, 2. jul. — Koprivnik. 12. maja,
20.	julija. — Loški potok. 3. febr., 4. aprila, 7. junija, poned. po mali Gosp. — Mala gora. 5. aprila, 25. maja, 1. jun., 30. jun. — Mozelj. 25. apr., 20. maja, 28. jun.— Ribnica. 2. jan. veBk. poned., 24. jun., poned. po 2. avg.,
21.	sept. — Sodražica. Četrt, pred sv. Gregorjem, četrt, pred sv. Jan. Nep., četrt, pred sv. Terezijo. — Stari log.
13.	jul.. — Trava, l.maja, poned. po 4. jul., 10. avg. — Turjak. 12.marca, 30 nov —Velika Slevica. 27. aprila. V slučaju nedelje se vrši sejm v soboto. — Velike Lašče. Poned. pred sv. Matijem, četrt, pred bink., 21. jun., 9. sept., 6. nov. — Velike Poljane.* 10. aprila, 10. okt. — Videm (Dobrepolje). 17. jan., 1.maja, 31. avg., 5. dec. — Vrhovec. Četrti poned. po vel. noči. 5. avg. — Zdenska vas. Poned. po tihi ned., 13. jun., 17. ju]., sredo po roženv. nedelji.
Okrajno glavarstvo Konjice.*
Konjice. 5. jan., 9. febr., 1. marca, veliki četrtek, križ. sredo, 24. jnn., 31. julija, 31. avg., poned. po Mih., 4. novembra, 3. decembra. — Vitanje. Sredpostno sredo, 25. maja, 20.julija, 14. sept., 2. nov., 27. decembra. — Oplotnica. 3. marca (sv. Knnigunda), 25. aprila (sv. Marka), 15. junija (sv. Vid), 16. julija, 16. avgusta (sv. Rok), 16. oktobra, 11. nov. (sv. Martin). — Loče.
24.	febr., poned. po tihi ned., binkoštni torek, 13. jun., 13. jul., 15. oktobra, 25. nov. — Zreče. 30. jun., poned. po ang. nedelji. — Živinski sejmi v Ločah in Zrečah se začasno ne vrSe zaradi preplčlega prigona, deloma pa sejmišča niso v stanju, da bi se megli sejmi vršiti.
Okrajno glavaistvo Kranj. Kranj. Prvi ponedeljek v mesecih maj, sept., okt., nov., dec. letni sejmi za živino in blago in vsak poned. tedenski sejmi za živino in blago. — Cerklje. 17. jan. (sv. Anton), petek pred ovetno nedeljo, 16. avgusta, 21. okt. letni sejmi za živino in blago. — Jezero. Prvi ponedeljek po mali Gosp. — Hotemaže. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Hotavlje. 25. aprila, 16. avg. — Poljane. 5. maja, 18. okt. — Škofja Loka. 3. febr., 17. marca, 24. apr., 24. jun., 16. avg., 29. sept.,
25.	nov.; ako je ta dan nedelja ali preddan praznik, se vrši sejm poprej v soboto ozir. v petek. — Tržič. 18. febr., 16. maja, poned. pred vneboh.; (pri Sv. Trojici) ponedeljek pred Telovim, 23. jun., 26. jul., 30. sept. — Železniki. 17. januarja, torek po veliki noči, 10. avg.,
30.	novembra. — Jezero, Hotemaže, Hotovlje, Poljane, Škofja Loka, Tržič in Železniki nimajo živinskih sejmov, oziroma se ne vrše.
Okrajno glavarstvo Krško.
Krško. 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. julija, 25. novembra, soboto pred ang. nedeljo, poned. po sv. Lukežu. — Boštanj. Prvo soboto v postu, 31. maja, soboto po sv. Urhu, torek pred poviš. sv. križa. — Brunik. Petek pred cvetno nedeljo, 13. jnnija. — Bučka. 24. febr., 25. apr., poned. pred 24. jun., poDed. pred 24. sept., 11. nov. — Bušeča vas. Torek po beli nedelji, torek po biDk., 9. sept., 12. nov. — Drnovo. 12. marca, 24. jnn., 29. sept. — Kostanjevica. 17. jan.,
31.	maja, poned. po tihi nedelji, poned. po sv. Jakobu, poned. po sv. Mihaelu, kvat. poned. v dec. — Leskovec. Ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. julija, 14. avgusta. — Mokronog. 28. okt., 9. dec., soboto pred «iho nedeljo, soboto po Srcu Jez., soboto pred sv. Jernejem, tretjo soboto v sept. — Radeče. 25. jan., 19. apr., 28. jun., 9. avg., 1. sept., 11. okt., 27. dec., prvi poned. v postu, poned. po sv. Martinu (11. nov.). — Slanč vrh. Poned. po sv. Urhu. — Studenec. 31. marca, 16. maja, 8. avg.
—	Škooljan. Vsak kvat. četrtek, 15. aprila, 15. julija.
—	Št. Jernej. 12. aprila, 24. avg., četrtek po svečnici, ponedeljek po sv. Trojici, poned. po vernih dušah. — Št. Janž. Prvi kvatrni torek, poned. po 24. jun., tretji kvatrni torek. — Topolovec. Binkoštni torek, 7. sept.
—	Trebelno. Soboto po vel. noči. — Vel. Cirnik. Prvi petek v postu, sredo pred binkoštmi. — Vesela gora. 12. marca, 27. aprila, 27. oktobra, četrtek pred bink., soboto pred 8. sept.
Okrajno glavarstvo Litija.
Litija. Poned. po sredp. ned., 4. maja, poned. po Telovem, poned. po sv. Mihaelu, poned. po sv.Miklavža.
—	Brezovo. Četrtek po vel. noči, soboto po sv. Urhu, četrtek po mali Gosp. — Kotredež. 17. jan., 12. marca, dan sv. Jošta. — Krka. Poned.po sv.Treh kraljih, 1.marca, 16. maja, 5. avg. — Mišji dol. 13. dec. — Podbnkovje. Poned. po beli ned., 27. sept. — Polšnik. Ponedeljek po sv. Urhn. — Radohova vas. 2. jan., pustni ponedeljek,
torek po bink., 18. okt. — Šmartno pri Litiji. Torek po 14. febr., poned.po 25. jul., torek po 8. sept., poned. po 11. novembru. — Št. Lambert. 14. febr., 22. maja, 17. septembra. — Št. Vid pri Zatičini. Sredo po vel. noči, 15. junija, poned. po mali Gosp., drugi poned. po sv. Mihaelu. — Tirna. 1. maja, 9. jun,, 9. jul. — Vače. Poned. po beli ned., torek po sv. Trojioi, 16. avgusta, 30. nov. — Veliki Gaber. 4. julija, 26. avgusta (za blago in živino). — Višnja gora. 21. jan., poned. pred pustno nedeljo, ponedeljek po prvi, drugi in tretji kvatrni nedelji, ponedeljek po cvetni ned., 24. junija, 26.julija, 1. septembra, ponedeljek po vseh svetih, ponedeljek pred četrto kvatrno nedeljo. — Zagorje.
9.	februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12. maja, 30. junija, 29. avgusta, 3. novembra, 31. decembra. — Stična. Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu, 20. avgusta, 25. novembra. — Žubina. Dan sv. Matija in 21. oktobra.
Mesto in okrajno glavarstvo Ljubljana.
Ljubljana (mesto). Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca sejm za živino; če je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Dolsko. Ponedeljek po tihi ned., 21. oktobra (sv. Uršula). — Grosuplje. 25. apr., 29. septembra. — Horjulj. 26. marca, 12. jul., torek po roženv. ned. — Ig. 27. febr., 20. marca, poned. po beli ned., četrtek po bink., 10. avgusta, 11. nov. — Šmarje. Torek po sv. Florijanu, 16. avg. — Vrhnika. Prvi poned. v postu, torek po veliki noči, ponedelj. pred vneboh., poned. pred Telovim, 25. julija, 6. nov., 27. dec.
Okrajno glavarstvo Ljutomer.*
Ljutomer. Vsak kvatrni torek, torek po veliki noči. — Oven. 7. septembra. — Sv. Križ. Poned. po tih. nedelji, 3. maja, 26. julija, 6. nov. — Mala Nedelja. Četrtek pred nedeljo presv. Trojice, 21. okt. — Veržej. 6. maja, 29. sept., 30. nov. — Sv. Jurij ob Ščavnici. 3 februarja, 25. apr., 21. nov. — Sv. Duh. 24. avgusta,
13.	decembra. — Negova. (8. septembra.) — Sv. Peter, 17. jan., (29. junija), 30. jun., 21. sept.
Okrajno glavarstvo Logatec.
Cerknica. Dan sv. Matija, poned. po sredp. nedelji, 26. julija, 2. nov. — Dol. Logatec. 3. jan., 12. marca. 24. okt. — Gor. Logatec. 7. febr. za živino in blago, dan po vneboh., poned. po roženv. ned., 13. dec. — Grahovo. 9. febr., 22. marca, 17. aprila, 15. nov. — Hotedršica. 5. apr., 21. novembra. — Lož. 15. marca,
10.	maja, 4. jnnija, 16. avg., 28. okt. — Nova vas ca Blokah. 1. marca, 24. maja, 22. avg., 29. septembra. — Planina. Dan sv. Jurija, 13. julija, 16. avg., 30. nov. — Rakek. 30. jan., 2. apr., 30. junija, 16. sept — Rovte.
14.	marca, 24. junija, 10. avg., 29. sept. — Sv. Helena v Rovtah. Ponedeljek po tihi nedelji, torek po roženv. ned. — Št. Vid na Blokah. Ponedeljek po sv. Gregorju, poned. po sv. Vidu, ponedeljek po sv. Jerneju. — Uneo. Dan sv. Antona, prvi poned. marca. — Vrh. Poned. po 3. ned. po vel. noči, 27. julija, 9. sept. — Žerovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. febr., sredo pred bink.,
15.	dec. (vsi za živino). — Žiri. Sredp. sredo, sredo po vel. noči, 13. jnn., 4. jul., 21. okt.
Mesto in okrajno glavarstvo Maribor.*
Maribor (mesto). Vsak drugi in četrti torek v mesecu sejm za vse vrste domačih živali (konj, goved, ovac in koz); če je v torek praznik, se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek praznik, se vrii svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto tržni dan za vse kmetijske pridelke in suho robo, kramarje itd. — Slovenska Bistrica 24. febr., veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija
24. avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 21. nov. — Poljčane. Poned. po kvat. nedelji v postu, poned. po vnebohodu,
29.	avg., 15. nov. — Sp. Polskava. 3. febr., 10. marca,
30.	junija, prvi poned. po 3. avg., 9. sept. — Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., poned. po beli ned., 19. maja, 24. junija, 2. avg., 4. okt., 6. nov. — Fram. 26. jnl., 21. septembra.
Okrajno glavarstvo Murska Sobota.
Murska Sobota. Poned. pred pustno nedeljo, drugi poned. pred vel. nočjo, četrti ponedeljek po vel. noči, 24. jun., 24. avg., 15. okt., 6. dec. — Beltinci. 20. jan., 24. (prest. 1. 25.) febr., 25. aprila, 27. jun., 15. julija, 5. nov. — Bogojina. 19. maja, 4. sept. — Crenšovci. Poned. po 3. maju, poned. po 14. sept. — Dobrovnik. Poned. po Telovem, 25. jul. — Dolnja Lendava. 25. jan., četrtek po 3. postni nedelji, veliki četrtek, poned. po binkoštih, 28. jul., 28. avg., 28. okt., četrtek pred bož.; vsak torek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na torek, potem se vrši svinjski sejm naslednji dan. — Dokležovje. 18. junija, 21. avg. — Hodoš. 10. marca, 5. julija, 19. avgusta, 5. oktobra. — Križevci. 16. apr., 4. jun. — Prošenj ako vci. 15. marca, 16. jun., 2. sept., 28. novembra. — Puconci. 28. maja, 10. julija, 10. sept., 10. nov. — Rakičan. 26. marca, torek pred bink., 2. jul., 16. avg., 8. okt. — Turnišče. Četrtek pred cvet. ned., drugi ponedeljek po vel. noči, četrtek pred bink., 12. jun., četrtek pred vel. Gosp., 2. dau po mali Gosp., 4. okt.; vsak četrtek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na četrtek, potem se vrši svinjski sejm naslednji dan.
Okrajno glavarstvo Nqvo mesto.
Novo mesto. Prvi ponedeljek vsakega meseca sejm za živino; vsak poned. (ako praznik, sledeči delavnik) sejm za prašiče; torek po sv. Antonu, torek pred sv. Jurijem, torek po sv. Jerneju, torek po sv. Lukežu, prvi torek v adv. — Kandija. Četrtek po 15. vsakega meseca, oziroma 15., ako četrtek in delavnik. — Crmošnjice. 12. marca, 24. junija, 9. sept. — Lukovk. 16. maja, poued. po sv. Jakobu. — Mirna. 24. junija, 2. nov. — Mirna peč. Poned. po sv. Jožefu, 31. maja, 30. junija, 29. sept., 29. dec. — Smuk. 10. marca. — Sv. Lovrenc. 10. avg., 23. nov. — Toplice. Četrtek po sv. Matiju, četrtek po sv. Florijanu, 27. jul., 14. avg., četrtek po roženv. nedelji. — Trebnje. 13. jun., 13. jul., 16. avg. — Vel. Brusnice. Delavnik pred sv. Jožefom, sobota pred kvat. nedeljo v sept. (za živino). — Velika Loka. 12. maja, 25. julija. — Zagradec. Soboto po veliki noči, 7. sept. — Žužemberk. 3. febr., 17. marca, dan sv. Jurija, dan po vnebohodu, 9. jun., 14. julija, 9. avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 6. decembra.
Okrajno glavarstvo Prevalje.
Prevalje. Četrtek pred sv. Urbanom (25. maja), četrtek po sv. Jeronimu (30. sept.): letna in živinska sejma. — Guštanj. 17. jan. (sv. Anton) in na tiho ned. sejma lokalnega pomena ob priliki cerkvenega opravila; 24. aprila (sv. Jurij) živinski sejm; 24. junija, 18. okt. in 25. nov. (sv. Katarina) letni sejmi. — Črna. Poned. po sv. Florijanu, god sv. Ožbalta (5. avgusta); god sv. Uršule: letni in živinski sejmi; če je kateri teh dni nedelja ali praznik, se vrši sejm sledeči delavnik. — Dravograd. 20. marca, 9. maja, 15. jun., 2. avg., 21. sept., 3. novembra: vsi živinski sejmi. — Kotlje. 26. maja (sv. Urban) in 13. julija živinska sejma.
Mesto in okrajno glavarstvo Ptuj.*
Ptuj (mesto). Živinski sejmi: za konje in rogato živino vsak prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avgusta, 25. novembra.
—	Sv. Andraž v Slov. goricah. 13. junija, 30. nov. — Ptujska gora. 18. marca, veliki torek, soboto pred Križ. nedeljo ali pa soboto po veliki noči, 2. julija, 14. avgusta. — Sv. Lovrenc na Dr. polju, 12. marca, 27. jun., 10. avg., 29. sept. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vnebob., 31. julija, soboto pred roženv. nedeljo, — Sv. Bolfenk, obč. Trnovska vas. 30. jun., 2. sept. — Sv. Urban. 25. maja, 25. julija. — Breg pri Ptuju. Drugi ponedeljek v maju, 6. jun., drugi poned. v juliju, 26. avgusta, drugi ponedelj. v septembru. — Ormož. Cvetni petek, poned. po Jakobovem (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsak prvi poned. v mesecih jan., febr., marec, maj, junij, julij, sept., okt., dec. (ako pade na enega teh poned. praznik, se vrši sejm na drugi ponedeljek), svinjski sejmi vsak torek v tednu. — Sv. Tomaž. 21. junija, 29. avgusta, 28. okt., 3. dec. — Rogatec. 24. febr., 21. marca, poned. po beli nedelji, poned. pred vneboh., 25. maja, 12. julija, 24. avgusta,
14.	sept., 30. nov. — Kostrivnica. 10. marca, 25. apr.,
15.	junija, ponedeljek pred sv. Jakobom, sobota pred roženv. nedeljo.
Okrajno glavarstvo Radoljica. Radoljica. 12. maica, dan sv. Jurija, torek po Bink., (26. jul.), 28. okt., 13. dec. — Bitnje. 26. julija.
—	Bohinjska Bistrica. 1. maja, (24. junija), 18. okt., (6. dec.) — Jesenice. 4. maja, 22. julija, prvi ponedeljek oktobra, 2. nov. — Kamna gorka. 10. avgusta, 4. dec,
—	Kranjska gora. Prvi torek po veliki noči, drugo ned. okt. — Kropa. 12. julija, 6. nov. — Lesce. Dan sv. Matija, torek po vel. noči, 29. sept., 21. oktobra.
—	Mojstrana. 23. novembra. — Podkoren. Drugo nedeljo oktobra. — Rateče. Četrto nedeljo oktobra.
—	Spodnje Gorje. Petek pred cvetno ned., 11. nov. (sv. Martina dan). — Žirovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sredo pred bink.
Okrajno glavarstvo Slo ven j gradeč.* Movenjgradec. Živinski in kramarski sejmi:
25.	jan. (spreobr. Pavla), 12. maja (sv. Pankracij),
10.	avg. (sv. Lovrenc), 19. nov. (sv. Elizabeta); samo živinski sejmi so: vsako drugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v sept. in oktobru. — Marenberk. Četrti poned. po božiču, 1. marca, poned. pred cvetno nedeljo, bink. torek, 21. junija, 31. julija, 29. sept.,
11.	nov. — Mu ta.. 1. maia, 17. jul.. 29. avg., 28. okt.
—	Remšnik. 2. julija, 24. sept. — Ribnica. 10. aprila, poned. po 24. jun.. ponedeljek po 21. okt. — St. Iij pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred ang. nedeljo.
—	Sv. Lenart pri št. Ilju pod Turj. Pustni ponedeljek, 1. jun., 15. okt. — Št. Ilj pri Velenju. Poned. po tihi ned., 4. avgusta, 1. sept. — St. Janž pri Dravogradu. 15. apr., 13. junija, poned. po Im. Marije. — Šoštanj. Četrtek pred pustom, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., 29. septembra, poned. pred sv. Katarino. — Velenje. Četrtek po pepelnici, 1. maja, poned. pred binkoštmi, 18. julija, 24. avg., 24. okt. — Vuzenica. Prva sobota v postu, 25. apr., 4. jul., 16. avg., 6. dec. — Vuhred. 10. maica, 4. sept.
Medjimurje (kotorska oblast Cakovec). Cakovec. Cvet. poned., 29. jun., 3. avg., 25. nov.— Draškovec. Sreda po Jurjevem, 7. in 16. avg., 11. nov.
—	Kotoriba. 9. marca, 27. jun., 30. sept., 30. nov. — Nedeljišče. 15. jun., ponedeljek po angelski nedelji. — Prelog. Binkoštni torek, ponedeljek po Jakobovem. — Rac-Kaniža. 16. maja, 24. junija, 10. avg., sredo po beli nedelji. — Mursko Središče. 1. maja, 20. avgusta,
26.	oktobra. — štrigova. 19. marca (sv. Jožefa dan), 22. julija, 30. septembra, 4. decembra. — Sv. Helena pri Cakovcu. 18. avgusta, 22. septembra. — Sv. Rok pri Cakovcu. Na Rokovo in Mihaljevo.
Na Koroškem.
Št. Andr«až. Cvetni petek, 3. maja, 28. avgusta, 30. nov. — Beljak. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sv. Lovrencu. — Borovlje. Poned. pred sv. Jožefom, sv. Martina dan (11. nov). — Celovec. Prvi poned. v aprilu (Se je ta dan praznik, se vrši prejšnji poned.), poned. po sv. Uršuli (za živino); vsak četrtek tržni dan. — Dobrlavas. Ponedeljek pred sv. Lukom (ako sv. Luka ni na poned.), poned. pred sv. Janezom Nep. — Grebinj. Poned. po tihi ned., poned. pred bink., poned. pred sv. Terez. (15. okt.) — Sv. Jakob v Rožu. Ponedeljek po mali Gosp. — Labod. 12. marca, 4. maja, 24. avgusta, 27. dec. — Sv. Lenart. Velikon. torek, bink. torek, 10. avgusta, 28. okt. — Št. Mohor Cvetni poned., torek po bink .,
28.	oktobra. — Nemški Bleiberg. 21. avgusta. — Št. Pavel. 25. januarja, velikon. torek, bink. torek,
29.	sept. — Pliberk. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sredpostu, poned. po sv. Medardu, poned. po sv. Egidiju, poned po sv. Lenartu. — Podgorje. Bink. torek. — Podklošter. 4. maja, ponedeljek po vseh svetih. — Rožek. 29. sept. — Svinec. Torek pred cvet. ned., torek pred bink., 29. sept., 27. dec.
—	Trg (Feldkirchen). Ponedeljek po najdbi sv.križa, 24. apr. — Velikovec. Sreda po jes. kvat., nedelja in poned. pred sv. Miki. — Št. Vid n. Gl. Ponedelj. po Im. Jezus., ponedeljek po sv. Mihaelu (29. sept.); vsak sejm traja štiri tedne. — Železna Kapi a. 1. maja, 2. julija, 16. avgusta, 28. oktobra.
T Julijski krajini.
Koroško.
Naborjet. Ponedeljek pred vsemi svetimi. — Pontabelj. 30. junija, 16. oktobra — Trbiž. Prvo soboto meseca aprila, 30. junija, 16. okt., prvo soboto meseca oktobra. — Ukve. Zadnji ponedeljek meseca marca in septembra.
Goriško in Primorsko. Ajdovščina. 10. marca, križev petek, 24. jun.,
15.	okt. — Avče. Nedeljo po 5. avgustu. — Oglej. 26. do 28. marca, 11. do 13. julija, 19. do 21. dec. — Sv. Anton poleg Kopra. Poned. po sv. Antonu P., 20. okt. — Boljunec. 24. dan vsakega meseca in 1. sept. — Bovec. 20. in 21. marca, 29. in 30. sept.
—	Breginj. Prvi četrtek aprila in prvi četrtek okt.
—	Brezovica. 28. aprila, 3. julija, 17. oktobra. — Buje v Istri. 17. jan., 8. sept. — Buzet v Istri. Poned. po si. Im. Mar. — Cerkno. Sredpostni poned., 23. aprila, 14. sept., 4. nov. — Cerovo. 25. aprila,
16.	maja, 26. junija, 12. julija, 16. avgusta. — C res. 1. do 8. avg. — Červinjan. Poned. po sv. Martinu, tri dni. — Črni če. Pivo nedeljo po sv. Vidu. — De vin. 24. jun.— Divača. 26. dan vsakega meseca. .— Dekani. 9. marca, 9. junija, 9. sept., 9. dec. — Dolina. 4.jul. — Dornberg. 15. sept. — Dutovlje. 3. febr., 1. avgusta. — Gorica. Vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca 8 dni, 24. avg. 14 dni, 1. oktobra 8 dni, ponedeljek po sv. Andreju 14 dni. — Gradiška. 25. marca, 1. in 26. okt. — Herpelje. Vsak drugi dan v mesecu. — H ras t o vije. Na praznik sv. Treh kraljev. — Jelšane. 1. aprila. — Kanal. 22. septembra, poned. pred sv. Martinom. — Krmin. 25. junija in 4. septembra po 3 dni, vsak 1. ponedelj. v mesecu živ. trg. — Kastav. 22. maja, poned. po ned. rožnega venca, 13. dec. — Klanec v Istri. Dan sv. Roka (16. avgusta), dan sv. Jeronima (30. sept.). — Kojsko pri Gorici. Ponedeljek po
sv. Juriju, poned. po posveč. cerkva. — Kobarid.
9.	marca, 13. junija, dan po mali Gospojnici, poned. po zahvalni ned. — Komen. 20. marca, 24. aprila,
10.	nov. — Koper v Istri. 21. sept., 21. okt. — Sv. Križ. Poned. po sv. Reš. Tel., 14. septembra. — Kubed v Istri. Drugi poned. po rož. ned., poned. po sv. Martinu. — Labin (Albona). 30. jun., 7. okt.
—	Lokev. Veliki poned., 9. nov. — Monfalcone (Tržič). 20. marca in 6. dec. po 2 dni. — Moščenice. 3. febr., 29. novembra. — Muje. 7., 8. in 9. okt. — Nabrežina. 5. aprila, 17. sept., 27. oktobra. — O s p. Zadnjo nedeljo junija iu prvo nedeljo nov. — Pazin (Pisino\ 2. avg. — Piran. 24. aprila in 15. sept. po dva dni. — Podgrad. Vsak mesec dne 8., le v nov. dne 27., kadar je ta dan praznik, se vrši sejm naslednji delavnik. — Poreč (Parenzo) v Istri. 21. nov. — P o vir je. Poned. po sv. Antonu Padovanskem in po sv.Frančišku Ks. — Prosek. God sv. Mart. (11. nov.), ako je ta dan nedelja, dan poprej. — Renče. 6. sept., prvi poned. v sept. — Rihenberg. Vel. torek, 4.jul., kvat. sob. v sept., 21. dec. (če je 4. julija ali 21. dec. nedelja, se vrši sejm prihodnji dan). — Ročinj na Kanalskem. 30. nov. — Rovinj v Istri. 11. do 20. nov. — Sežana. Ponedeljek po 17. jan., 3. maja.
14.	sept., 2. nov. in vsak 12. dan meseca. — Sliv je
15.	aprila, 26. sept.— Sv.Lucija ob Soči. 14. febr., velikonočni torek, prvo ned. po sv. Jakobu, prvo ned. po sv. Simonu, darovanje Mar. Dev., god sv. Lucije,
—	Štanjel na Krasu. 7. jan., 21. maja, 30. jun., 22. avg. — Suta pri Sv. Tilhn. 11. julija, 1. sept.,
10.	okt. — Šmarje. Teden po jes. kvatrah, 3. febr., 22. nov. — Šmarje pri Kopru. Poned. po prvi ned. meseca okt. — Tomaj. 29. jun. — Trst. Prvi (večji) sejm teden po jesenskih kvatrah in dragi sejm prvi teden v nov., razen praznikov. — Tolmin. Poned. po sv. Jožefu, na dan sv. Jurija, nedeljo po sv. Reš. Telesu, poned. po sv. Uršuli, poned. po sv. Miklavžu.
—	Turjak. 20. aprila, 10. oktobra in 9. decembra po dva dni. — Vodnjan. 10. avgusta, 13. decembra.
—	Volosko v Istri. 16. maja.
Kranjsko.
Črni vrh. Sv. Jurija dan, poned. po mali Gosp.
—	Ilir. Bistrica. Prvi poned. v juniju, poned. po sv. Juriju, prvi poned. po mali Gospojnici in poned. po sv. Martinu. — Idr i j a. Kramarski sejmi na velik, sredo in dne 5. in 15. decembra, živinski in kramaiski sejm 16 maja, 15. oktobra. — Spodnja Idrija. Sv. Roka dan. — Prem. Ponedeljek po sv. Gregorju, poned. pred malo Gospojnico, poned. po sv. Uršuli. — Postojna. Poned. po vneboh., sv.Luka dan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega meseca. — Senožeče.
11.	marca, 11. aprila, 11. maja, četrtek po binkoštih, 11. junija, 12. julija, 11. avg., poned. po kvat. nedelji v sept., 11. sept., 11. okt. — Sorica. Sv. Luka dan (za živino). — Slap pri Vipavi. Ponedeljek vel. tedna, 22. novembra, sv. Lucije dan. — Šturije. 1. febr. — Št. Peter na Notranjskem. 15. febr. za živino in blago, 17. marca, 18. apr. (za kram., govedo in konje), poned. po sv. Reš. Tel., 9. avg. in četrtek po nedelji rožn. venca. Št. Vid pri Vipavi. 14. marca, sv. Vida dan, 20. nov.
—	Trnovo. Poned. po sv. Treh kraljih, 24. junija, poned. po sv. Petru in Pavlu, 19. okt. — Vrhpolje pri Vipavi. 23. jan., sv. Primoža dan. — Vipava. Pustni poned., prvi poned. sept., dan sv. Sim. in Juda.
—	Zagorje. 10. marca, torek po bink., 17. sept., kvat. poned. v decembru.
Opomba. Citatelje prosimo, naj nam naznanijo netočnosti glede sejmov.
Veljavno od 15. okt. 1923.
Poštne pristojbine.
					Pisemske pošiljke											
Pisma		Dipisnice		Tisk.	Vzorci		Posl.	apirji.	Mešane pošiljke1					0>	Povrat-	
Dopustna teža do												o!		rt™	nica	
neomejena					500 g		2 kg		2 kg			a	a	O g. .»H ^	zahtevana	
do 20 g	za vsakih nadaljnjih 20 g	navadne	z odgovorom	za vsakih 50 g	---- do 100 g	za vsakih nadaljnjih 50 g	do 250 g	za vsakih nadaljnjih 50 g	brez posl. p. do 100 g	s posl. pap. do 250 g	za vsakih nadaljnjih 50 g	a •o o b O .2"	a / ® sL OD M	»3 c > > N rt •P* C £ * 9H N -o D	pri predaji	po predaji
pristojbina v parah																
za tuzemski promet																
100	50	50	100	20	50	20	100	20	50	100	20	200	200	200	200	400
					za inozemski promet											
do 2 kg				2 kg						3 kg	1					
300	150	150	300	40	80	40	200	40	80	200	40	200	400	400	200	400
Nakaznice-
m a
m
§ O
25 50 100 300 500 1000
2000 3000 4000 5000
Din
I" 1-50 2 — 3"— 4-— 5"—
5
7 9 12
Vredn. pisma3
Pristojbina
»o O) o
S- O O..S
o.S
13 Q
<x> "
100 500 1000 5000
, -S'
cfl S
o
."S o
.M H »3 j-
Paketi
Pristojbina			
o ■s.?	rt Ka C	i j*	S .5 M CQ
«-§		N	N "O V O
	Din		t;-a
3	8	16	100
5	12	24	500
10	25	50	1000
15	40	80	5000
20	50	ioo|	
15
za vsakih nadaljnjih 1000
a	03
P	P.
eo	O co
cS >co oŠ a N	(3 rJ. oj a N
os a "a	OS .9 '3
>	
a	m
	
m	>
	
U	O
Pristojbina za pakete v .n,	i inozemstvo do 5 kg teže
je različna po deželah.
1 Tiskovine in vzorci ali poslovni papirji skupaj zaviti. — a Nakaznice sprejema poŠta samo za tuzemstvo. — Nakaznice čez 1000 do 5000 Din so dovoljene samo pri paketnih povzetjih. — Pristojbina za brzojavne nakaznice: a) pristojbina za navadno nakaznico brez izplačnine; b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina (pri poStnoležečih ne). — 3 Vrednostna (denarna) pisma v inozemstvo so dovoljena do 500 Din skoraj v vse evropske države; pristojbina: za težo kakor za priporočeno pismo v inozemstvo, za vrednost do 500 Din 5 Din.
Pripombe.
Kot porto se zaračuni dvakrat manjkajoči del pristojbine, pri inozemskih pošiljkah najmanj 30 zlatih centimov, t. j. tačas 1 Din 80 par. Vse pristojbine, razen za navadne pisemske pošiljke, je plačati pri sprejemni pošti. V Avstrijo se pomanjkljivo frankovane pisemske pošiljke ne odpravljajo. Za nakaznice, denarna pisma in pakete od državnih oblasti in ustanov, naslovljene na urade in oblasti, ki so poštnine prosti, se ne plača niti do-stavnina niti obvestnina. Za denarna pisma in pakete, naslovljene na vojake ali pa poštnoležeče, se plača samo obvestnina.
Ekspresne pošiljke (do 100 Din vrednosti ali 10 kg teže) se dostavljajo le tedaj po posebnem slu, če stanuje prejemnik v kraju samem, kjer je pošta. Za take pošiljke se ne plača ne dostavnina ne obvestnina.
Povzetne pošiljke. Za pisemske in denarnopisemske pošiljke s povzetjem do 1000 Din (samo za tuzemstvo) se plača poleg druge pristojbine še 20 par pokaznine. Od povzetnega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in vrednost golice (nakaznice) [25 par]. Za pakete s povzetjem (do 5000 Din) se plača poleg pristojbin za težo, vrednost (ločenko, ekspres), tudi še pristojbina za nakaznico, vštevši morebitno dostavnino ali obvestnino. Vse pristojbine se plačajo pri sprejemni pošti; izdajna pošta ne odbije od povzetnega zneska nobenih pristojbin.
Poštni nalogi (samo za tuzemstvo) do 1000 Din s pisemsko pošto. Pristojbina znaša kakor za priporočeno pismo iste teže in 50 par pokaznine. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakaznico in vrednost za golico (nakaznico).
Naložne karte samo do 25 Din; pristojbina 30 par in nič pokaznine. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakaznico.
Položnice. Za pisemska sporočila na položnici treba plačati 50 par. Za prejemna potrdila pri davčnih položnicah se plača 50 par ali 1 Din, kakršno potrdilo pač zahteva vplačnik, ali z dopisnico ali s pismom.
Raznovrstne druge pristojbine. Za odjavo paketa 50 par. Za obvestilo o neuročljivosti paketa 50 par. Za izplačilno potrdilo 2 Din. Za ležnino za vsak zavoj na dan 1 Din. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice), izdano po krivdi naslovnika, 4 Din kolkovine za prošnjo in še 3 Din v znamkah. Te pristojbine je plačati tudi za podaljšanje izplačilnega roka nakaznic, ki po krivdi stranke niso bile izplačane meseca vplačitfe ali naslednji mesec. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) 4 Din. Za vrnitev ali preklic pošiljke, premembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača 3 Din; pri pošiljkah v inozemstvo 5 Din. — Za zaposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost kakor tudi dostavnina ozir. obvestnina; pri denarnih pismih samo dostavnina oziroma obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič.
Brzojavne pristojbine.
V notranjem prometu kraljevine SHS se plača za vsako besedo privatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojavko 5 Din. Za h i tn o brzojavko se plača za vsako besedo Din l-50, za vsako hitno brzojavko pa najmanj 15 Din. Pristojbina za potrdilo brzojavke (prizna-nico) znaša 1 Din, za vsako brzojavno golioo pa 50 par.
Brzojavke za evropsko inozemstvo: a) Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, pri hitnih se računa ta beseda trikratno; b) najmanjša pristojbina brzojavke znaša 1 francoski frank (tačas 15 Din), pri hitnih 3 francoske franke. Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pristojbine primerno prometu vnaprej.
Splošne postne določbe.
Naslov vsake pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico in mora imeti vse potrebne podatke (polna imena, kraj, ulico, vas, hišno številko, zadnjo pošto, državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in zanesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu prejemniku. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporočljivo pa je tudi, da napiše pošiljatelj na zadnjo stran svoj natančen naslov, da se mu pošiljka lahko vrne.
Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako, da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne poškodbe ovitka ne more vzeti ven.
Dopisnice (razglednice), ki jih izdelujejo privatniki, se morajo po obliki, velikosti in kakovosti papirja ujemati z državnimi dopisnicami.
Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se sinejo nalepljati le na zadnji strani in na levem delu naslovne strani.
Tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce in mešane pošiljke je treba oddati pošti, da jih odpravlja po znižanih pristojbinah, odprte, to je spravljene v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da uradnik lahko pregleda vsebino in se prepriča, če n i priloženo pismo ali kaka druga nedovoljena pismena sporočila.
Za tiskovine se smatrajo knjige, brošure, muzi-kalije, fotografije in drugi razmnožki, ki so napravljeni na papirju s tiskom ali na katerikoli drug mehaničen način, samo ne s pretiskom ali pisalnim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran presegati 45 cm ali zvit meriti čez 75 in 10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeniti ali izpopolniti s takimi podatki, ki napravijo vtis osebnega dopisovanja.
Dovoljeno pa je: v časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih iz časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bil izdan; na posetnice napisati voščilo, zahvalo aii drug izraz
vljudnosti z največ petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami p. f., p. c. itd.; na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; na cenikih, reklamnih oglasih izpremeniti številke; na knjige, brošure, muzikalije, slike itd. napisati posvetila (dedikacije) in priložiti pošiljki tozadevni račun; na položnicah nad napisom ,,Položnica" zapisati kratke beležke vknjiženja, ki se nanašajo na vplačitev.
Za poslovne papirje se smatrajo vsi spisi in vse listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovanja, kakor stara pisma, prevodni spisi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije, še ne-ocenjene naloge učencev in poselske (delavske) knjižice itd. Glede izmer itd. glej pri tiskovinah.
Kot blagovne vzorce odpravlja pošta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti, ne merijo v svojih smereh več ko 30, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslužbencev.
Mešane pošiljke imenuje pošta tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih slučajih mora vsak predmet zase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd.
Pri nakaznicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predtisku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. To velja tudi za denarna ali vrednostna pisma. Taka pisma v uradnih ovitkih je treba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovitkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika.
Paketi. Natančno vsebino, morebitno vrednost, povzetek in druge pripombe (ekspres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnico in na paket. Oprema pošiljk mora biti glede na njihovo vsebino, težo, vrednost in daljavo pota primerno trpežna. Zavite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov.
Za ločenke se smatrajo paketi, s katerimi mora pošta zaradi vsebine (razlomljivo blago, žive živali itd.) posebno previdno ravnati ter bolj paziti ; pošiljke v neprimerni obliki (košare, opletene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali katerih obseg presega 180 cm; vendar pa ne smejo biti daljši ko 2 m, oziroma njih obseg ne sme presegati 240 cm.
Paketi, katerih vrednost je označena s 600 Din in več, morajo biti tam, kjer se konci zavojne tvarine stikajo, zadostno zapečateni. Razločen barvni odtisk pečatnika se mora napraviti tudi na odrezku poštne sprem-nice. Morebitna vrvca mora biti primerno močna, ne sme imeti vozlov in oba konca vrvce je treba zapečatiti.
~	*■	1 ----— - ---- ---O	—
iflSSSSSSSS®
m	.	__~ ____________
najboljši,
Ali ste
najobširnejši in
se ze
na
naročili
najcenejši slovenski družinski list s podobami
MLADIKO ?
M
Prihodnji, VI. letnik bo prinašal krasno povest, kako so iskali zlato v Ameriki, strašne boje zanj, trpljenje in življenje zlatosledcev, zime, glad in razkošje. Povest je pisana tako mojstrsko in napeto, da ni moči nehati brati: Vse polno je zapletkov, krasna je ljubezen deklice indijanskega p poglavarja do belega zlatosledca — ki ga otme ujetništva z žrtvijo lastnega življenja. — „ Razen te povesti bo mnogo krajših črtic, iger, poučnih spisov, opis dogodkov po širni /. * zemlji, pouk o vzgoji, o kuhi, vrtu, vmes pa vesele šale in zvite uganke. — „MIadika" izhaja točno vsakega prvega dne v mesecu; vsaka številka obsega 40 strani. V vsako hišo, ki hoče lepo zabavo in dober pouk, mora priti — „Mladika", ki jo po dopisnici naročiš za letnih 84 Din na Prevaljah. — Naslov: „Mladika" — Prevalje. Na dopisnico napiši natančen svoj naslov. /\
.^iiTjilTn^i Tj.


3UŽH0-ŠTAJERSKA HRANILNICA, CELJE
v Narodnem domu, I. nadstropje — ustanovljena leta 1889
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornji grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
Ceneno češko posteljno perje!
Kilogram sivega cufanega perja Din 70—, polbelega Din 90—, belega Din 100—, boljšega Din 120'— in Din 150—; mehki puh Din 200'— in 225'—; najboljše vrste Din 275'—. Razpošilja se po povzetju od vsote Din 300'— naprej colnine prosto, poštnine prosto; zamenjava in vrnitev robe dovoljena. Vzorci brezplačno. Dopisi samo na: Benedikt Sadi sel, Lobez št. 661 pri Plzenju — Češka. Poštni paketi rabijo iz Češke v Jugoslavijo okrog 14 dni.

L. Mikuš, Ljubljana
Mestni trg št. 15
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnibov
in
sprehajalnih palic.
Popravila točno in solidno!
Najboljšo in najcenejšo domačo godbo vam nudi dober, modern
GRAMOFON.
Tovarniška zaloga gramofonov, plošč, igel, peres in vseh posameznih delov edino pri stari tvrdki
A. Rasberger
Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Lastna mehanična delavnica za popravila.
* Ugodna zamenjava plošč.
Pri pismenih vprašanjih je treba znamko priložiti.
Priporočamo prvovrstne domače izdelke
„ADRIA" sladno kavo; „ADRIA" žitno kavo; „ADRIA" dvojno sladno rženo kavo
j\[ajboljši nadomestki za zrnato kavo! Dzbornega okusa in vonja!
znamke „META'
„ADRIA"
tovarna žitne kave in velepražarna zrnate kave ©IilHTCE pri Ljubljani.
*
O
O
„VESNA'
oooooooooOooooOooooOooooOooooOooooOoo°©
u PDHLIN S DRIIBOUI |
Ljubljana I. i
_____ Poštni predal 126. g
\	TVORNICA	I
9 vlasnic, rinčic in kljukic za <5
o	o
čevlje, kovinastih gumbov ° in raznih sponk.
o o
©ooooO°°°°0°0°00°0000°°°°000000°°°oO°oo
o
o
Jugoslovanska ladjedelnico
F* Stare
Bl@d II.
Slovenija.
Na zalogi vedno vsakovrstni
navadni in športni čolni. Izdeluje se tudi po naročilu.
J. NESKUDLA, LJUBLJANA
-= Brzojavke: Neškurtla, Ljubljana. =
Sv. Petra cesta Ifev. 25
Tvornica cerkvenih paramentov, zastav in oprave.
Izdeluje oblačila za službo božjo, mašrie plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, cerkveno perilo, kelihe, ciborije, mon-štrance, oltarske svečnike, svetiljke, lestence, kipe, božje grobove, jaslice, križeva pota i. t. d.
Popravlja stare paramente, pozlačuje kelihe, ciborije, monštrance itd. itd. po najnižjih cenah.
Ceniki, proračuni in načrti se pošiljajo brezplačno.
CVETLICARNA
PODČETRTEK, Slovenija
(Imetnik I. Pregrad.)
Liastni izdelki: rutice (prtički), umetne cvetlice, razno cvetlično listje, ročni
šopki, venci itd. Zaloga in prodaja na veliko: razni barvani papir, prešani (krep) papir, svileni )apir, razni prašniki in vsi v to stroko spadajoči predmeti
Brata NAGLIC STROJNO ŠČETARSTVO
ŠMARCA — KAMNIK — SLOVENIJA
izdelujeva
vse v ščEtarstvo spadajoče predmete na ueliko
specielno pa
čopiče, konjske ščetke, Uharice, blatarice, mazalice in raznovrstne Marice itd.
m
m
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Najfinejši originalni likerji desertna vina
MARASKINO
Vermouth in Vlahov
prva jugoslovanska odlikovana
m
tvornica
BDZOLIČ & C
0
SPLIT.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo

[7}iiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitisiiiiiiaiiiiiitiiiiBitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiQ]

i Važna iznajdba, vsakomur koristna!
JUHAN
| se imenuje novo iznajdeno, edino
popolno krepčilo hrane. | .,Jnhan" ima poleg okusnosti |	veliko redilnost.
§ Pol čajne žličke „Juhana" zado-= stuje, da spremeni krožnik slabe mesne = juhe v najboljšo in najredilnejšo juho, i cela čajna žlička ,,Juhana" pa za-I dostnje, da napravi brez mesa iz kropa v hipu =
en krožnik izvrstne redilne juhe. I Prepričajte se sami! „Iuhan" se dobi v vseh Spectrijskih prodajalnah. |
{TjlIlllIllItllflllllllllllllillllllllllllllllMlIlllllllMIIIIIIlIlllllllllllllllllllllllllIlIlIlJ]
„„.„.„lltll.llllirf(lll,.i„,u.„..„,„illl.1lUlillUli™..»i......«^lll»llllldlll»„«,n.»......MlAm............Muh«............UmIiJi,,,.............,|||||,ll
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg št. 6,
ki obrestuje vloge na hranilne knjižice in na |1 tekoči račun	y
najugodneje.
Stalne hranilne vloge z odpovednim rokom
obrestuje po dogovoru.	N
Izvenljubljanskim vložnikom so poštne polož- §| niče na razpolago, da nimajo s pošiljanjem
denarja nobenih stroškov.	H
BC
......IdLa..................■<:.' !Jl................iliiJi................"	1.....................SJSJL ZIITJisS
t
„SLAVIJA"
jugoslovanska zavarovalna banka centrala v Ljubljani
zavaruje proti škodam zaradi požara, tatvine, telesnih nezgod itd. pod ugodnimi pogoji in izplačuje odškodnine točno. Podružnice po vsej kraljevini SHS.
Pišite takoj po cenik tvrdki
f TekstiSbazar	I
| v Ljubljani, Krekov trg št. 10.	|
P	rr
| Tam kupite sukno, platno in ostanke	| za skoro polovično^ceno.
Prodaja se vsako sredo in soboto.	§
|	Razpošiljamo vsak dan.	§
se	= IlillllllllillllllllllllllllllllllM
iiiiiiiiiiniii
O
Vsak kmet mora imeti
i)LM P05HEMALNIK
najboljši in najcenejši od 50 do 500 litrov na uro kakor tudi
MLEČNE KANTE
po 20 in 25 litrov.
J. Musek
Ravno polje pri Ptuju
Zastopstvo: Warchalowski.
Ceniki brezplačno na razpolago.

Koledar 1925.
9
m
$
Up
„EUN"
družbo za električno industrijo
v Mariboru, družba z o. z.
«
Tovarna Weiz.
Maribor	Ljubljana
Vetrinjska ulica štev. 11. palača Ljubljanske kreditne banke.
Telefon interurban štev. 239.	Telefon interurban štev. 88.
Brzojavke: ELIN MARIBOR.	Brzojavke: EL1N LJUBLJANA.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materiala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Prodaja svetilnih naprav za dnevno luč sistem „Reinlicht". Stalno velika zaloga.
3
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem Treo
Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 10
Telefon interurban it. 103	Ustanovljeno leta 1850
se priporoča
za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
S
K





E3
0
To so tvoji prijatelji!
EVO, POGLEJ
stekleničico, ta vsebuje skoz 26 let preizkušeni in priljubljeni
,,FELLER3EV Elza-fluid"
ki tolaži bolečine ter krepi in jaei telo. Najbolje deluje:
Kot KOSMETIKUM
izvor moči in lepote.
Kot mazilo
je mazilo potrebno z brzim uspehom.
ZO II n P po naporih, utrujenosti,
opešanju itd. krepi in oživlja.
Hot sredstuo za nego ust S
na zobno meso in zobe.
Z 3 DrlO Pose^no mrzlih, mokrih dneh za gr-M granje (nekaj kapljic, pomešanih z vodo, deluje izvrstno).
7a npnn bnjro proti vsakovrstnim nečistostim kože, a	gisti polt ter jo sveži in okrepčuje.
Za neao dIoub krepi in 8isti kožo na gIavi'za~
a a"""1 branjnje tvorjenje prhaja itd.
FOZilHi "ava Pre<l slabimi posledicami mokrote in _ mraza*
Poleti j® osvežnj°8 dodatek k umivalni vodi in L_l_!_ kopeli, razkužuje in zatira potenje.
Pri 1000 priložnostih	S
stvo ter ne bi smelo manjkati v nobeni hiši.
Paif hanliir deluje mnogo bolje in močneje kot nniiljib francosko žganje.
U mahi li Mil 71H i se more v mnogih slučajih zelo " Hal""	koristno uporabiti.
Mnogovrstna uporabnost ^V^a-SS
dovolj znana in
Kap vsi hvalijo, moro biti dobro!
Naročeno po pošti stane sedaj obenem s pošto in zavojnino:
1	paket s 6 dvojnatimi ali 2 specialnima
steklenicama.......Din 62'—
2	paketa s 6 dvojnatimi in 2 specialnima
steklenicama.......Din 96'—
3	paketi z 12 dvojnatimi in 2 specialnima
steklenicama.......Din 130"—
4	paketi z 12 dvojnatimi in 4 specialnimi
steklenicami.......Din 170"—
5	paketov z 18 dvojnatimi in 4 specialnimi
steklenicami.......Din 205 —
6	paketov z 18 dvojnatimi in 6 specialnimi
steklenicami.......Din 240'—
Zdrava kri in močni
■»■•■«2 prihranijo draga potovanja ZIV%I po kopališčih.
EIZ3 rihie nlie pravo, dobrega okusa! Krepi i lujt mjM v8a]cogar, posebno slabe žene in
otroke. Blede deklice postanejo sveže in rožnatih lic. Tudi slabotni otroci in občutljive žene ga rade uživajo. To olje pospešuje zvišanje teže in stori,? da je človek videti zdrav. 1 velika steklenica Din 22-—; zavojnina in poštnina posebej.
Elza hina-žElezno uino ^^
potrebne osebe. 1 steklenica Din 16'50.
Železni liker (Hegaferrin), železni albuminat Din 19-80, Blaudove tektolete, krvotvorno okrepčujoče sredstvo Din 19'80, medicinalni konjak od Din 20-— dalje, kineški čaj od Din 3"— dalje, rumova esenca za Din 5"30 in Din 19-80.
Elza šuedshe hapljice
žujejo tek. 1 steklenica Din 13-20.
Balzam (življenjska esenca) Din 5-—; Seehofer-jev balzam Din 8'80; kapljice za krč, kolera-kapljice Din ll-—; različne kapljice kot Hoff-mannove melisove cimetove kapljice a Din 5'30 in Din 19'80.
Elza Zagožni soft iŠiS;
zavojnina in poštnina posebej.
Apneno-železni sirup Din 13'20, čaj za prsi in kašelj Din 6-60, prašek proti kašlju (fijakarski prah) Din 6'60, Hega-sladkor proti kašlju Din 8 80.
Elza sladhor za gliste f^ff^S^A
vrečica z 10 sladkorčki Din 11-— (sladkano seme za gliste od Din ll-— naprej).
Elza mentolni črtnih. ; K^K
proti glavobolu, migreni, tudi proti vbodljaju žuželk. 1 kos Din 10-—. (Bolečine olajšujoče tablete Din 19-80, Hega-pastilje proti glavobolu Din 19-80. Ženof-papir Din 3-—.)
Kdor hoče naročiti samo za poskušnjo, naj pošlje Din 30*— vnaprej za 3 dvojnate ali 1 specialno steklenico, kajti male poizkusne pošiljke so po povzetju 8 ali 10 dinarjev dražje.
(Nadaljevanje na nasleduji strani.)
7riunininn in nn^fninn * Samo P" Elza-fluidu se razumejo cene z zavojnino in poštnino vred, (lUUUJIIIIIU lil flllullllllu . torej prosto nadaljnjih stroškov. Za vse ostale proizvode se računa zavojnina in poštnina še posebej, in to po možnosti nizko. Da se ti stroški izkoristijo, se priporoča naročiti čim več ali za več sosedov skupaj.
Naslov za naročila: EUGEM V. FELLER, lekarnar, STUBicn DDH3A št. 589 (Hrvatska). —
.Elza-kroglice"
milo odvajalno sredstvo z zanesljivim de-lovanjem, krepi želodec innedraži črevesi ter pospešuje počasno čiščenje. En omot, vsebujoč šest škatlic, Din 10—. Zavojnina in poštnina posebej.
Odvajalne Sagrada-Barber-pastilje Din 15-40, odvajalna želodčna sol Din 5*50, čaj za čiščenje krvi Din 6'60. Eicinovo olje Din 5'— in Din 17-60, prašek za prebavljanje Din 8-80.
T F H F 80 nave^ene one, ki so bile v veljavi, UuIlL ko je bil tiskan ta koledar.
Nn nnnncnma sledi takojšen pismen odgovor, 11(1 U|Ji UaUllJU če se priloži za poštnino 1 ali 2 dinarja.
"DOBRO OBUVALO
SUTTNERJEVO OBUVALO!
Nenadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so čevlji za gospode
iz močnega finega usnja!
Elegantni in moderni čevlji za gospe in dekleta!
Dobri in komodni nizki čevlji in sandale! Bogata izbira srajc, naramnic, športnih čepic vam nudi ilustrovani Suttnerjev cenik, v katerem bodete našli različno namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svaljčice in tobak, aparate za britje in nažigače, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe in za darila.
Tudi pravi kosmetični Elza-preparati lekarnarja Eugen V. Fellerja v Stubici, kakor Elza lilijno mlečno milo itd., se morejo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja za poštnino:
Svetovni odpošiljalni tvrdki
H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 201,
Slovenija.	v
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga, Kropa. Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za slike, zidne kljuke, kljuke za cevi, matice, verige, zakovice, vijaki, žoki za pilote.
Vsi drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in risbah.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
41--141--->♦
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani.
Stanje vloženega denarja preko 100 milijonov dinarjev ali
400 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hra-nilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v tej
hranilnici, ker je
denar v njej popolnoma varen.
Za pošiljanje vlog daje oddaljenim vlagateljem na razpolago položnice svojega računa pri poštnem in čekovnem uradu in jim brezplačno hrani v svoji pokladnici vložne knjižice. x
Vloge izplačuje točno in v polnih zneskih.
Davek od vlog plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne
zaračuni.
Mestna hranilnica ljubljanska je najmočnejša regula-tivna hranilnica v Jugoslaviji.
♦I—--w--»♦
Zakaj hočeš imeti pege na licu,
ko se jih lahko iznebiš?
Moraš imeti plešasto glavo?
More se ti pomagati! Čital sledeče!
Fellerjeva Elza obrazna nomada
je neprekosljivo sredstvo, ki naredi kožo na licu in rokah mehko in nežno. Po njej izginejo v kratkem času lišaji in s o 1 n 5 n e pege. Celo gube se odstranijo po vztrajni masaži z lice in kožo obva-rujočo kavkaško pomado. Kdor jo dalje časa uporablja, doseže bleščeče čisto kožo, ki kljubuje vsakemu vetru in mrazu, in zadobi kot dete
nežno polt. En lonček 11 Din, zavojnina in poštnina posebej. 2 lončka za poskušnjo staneta z zavoj-nino in poštnino vred 36 Din, toda le, če se pošlje denar vnaprej, ker je poštnina pri povzetju za 10 Din višja.
Elza tehoče lilijno mlefto ^
--- izvod, naredi
lice sveže in zdravo. 1 steklenica 13 Din 20 p. Zavojnina in poštnina posebej.
Komur zadajajo
lasje skrbi,
temu se more pomagati z
Elza pomado za laSE tanokineškapomada
-E--za rast las, blagodejno vpliva na lase, lasišče, zabranjuje izpadanje las, pre-rano osivelost, krhke lase dela mehke, volne in lesketajoče, — tako da se morejo česati lepe frizure — in pospešuje rast las. 1 lonček 11 Din. Zavojnina in poštnina posebej. 2 lončka za poskušnjo staneta z zavojnino in poštnino vred 36 Din, toda le, če se pošlje denar vnaprej, ker so po povzetju stroški za 10 Din višji.
z njim umivati se je pravi užitek, blaga, dobra, fina, divno se peneča, diskretnega vonja in popolnoma neškodljiva so
Elza-mila v obliki steklenic
m sicer:
Elza lilijno mlečno milo
--=- no milo, naredi
vsako kožo mehko in nežno. Kos 8 Din. Zavojnina in poštnina posebej.
Elza glicerinovo milo
---sestava blagodejno
vpliva na roke, čeprav so še tako trpeče od dela in mraza. Kos Din 7-50. Zavojnina in poštnina posebej.
Elza boralisovo milo p°sebn° pnijnbijeno
---—— za odpravo nelepih
peg, mozoljcev in lišajev. Kos Din 7'50. Zavojnina in poštnina posebej.
Elza ftatranovo milo sos?b?isrsob?° ?a
--- desinfekcijo rok in
vsega telesa.
Za glavico Vašega otročičfta
---=- godejno
kakor tudi za Vaše lastne lase. Kos Din 6'—. Zavojnina in poštnina posebej.
Elza milo za britiB nenavadno štedljivo v
---i- uporabi, se močno peni,
omehča brado tako popolno, da ne dela britje nikakega truda.
Ako želite Elza-mila v obliki steklenic za poskušnjo, tedaj pošljite vnaprej Din 52-— za vseh 5 kosov, skupaj z zavojnino in poštnino, (če po povzetju, tedaj za 10 Din dražje.)
Hega-puder dr. Hlugerja ?diikovanPuder
--—s--——2—i— izkušene poznavalke! Stori, da je koža videti baržunasta. Škatlica Din 27'50. Zavojnina in poštnina posebej.
(Nadaljevanje na naslednji strani.)
Najnižje cene
za
lepo in dobro blago.
Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaževine, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, brisače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (lager) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljite dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da vam pošljemo nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete prej videti vzorce, pošljite zanje 10 Din in pišite točno vse potrebno, da vam lahko pošljemo odgovarjajoče vzorce. — Naši cenjeni čitatelji dobijo specialno ponudbo ter bodo dobro postrežem, če se obrnejo z zaupanjem na:
R. MIKLAUC, Ljubljana štev. 81.
Tvrdka nudi samo dobro blago.
Trgovska banka d. d.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 18,300.000'—.
Podružnice s Maribor, Novo mesto, Konjice, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Rakek.
Ekspozitura: Meža-Dravograd.
Sprejema denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje.
Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd.
Eskomptira in vnovčuje menice, devize in
kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Posreduje pri borznih naročilih vestno in kulantno.
Izdaja akreditive in uverenja« Izvršuj e izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča. Finansira industrijalna, trgovska in obrtna podjetja.
Telefon: 139, 146, 458.	Brzojavke: Trgovska.
Na tem boš imel veselje!
Torej - čital!
Zastrupljenje hnri po kurjih očesih
/Elsa
se mnogokrat pojavlja, in to vedno, kadar se kurja očesa režejo z nožem. Resnično! Kurja očesa so jako boleče zio, ki ga moramo odstraniti. Ali ne z nožem! Temveč r prav lahko in urno z
Elza fupistopshim obližem ma|jmkar-
Din 4 40, veliki karton Din 6 60.
Elza turistovsha tinktura	č0£e0™
nina in poštnina posebej. Ta tinktura zanesljivo in brez bolečine odstrani kurja očesa in žulje.
Elza posipalni prašeh It
Din 7-70.
| Bombaž, irigatorji, termometri, sesaljke itd.
Elza zobne Kapljice
Din 7-70.
Elza očesne kapljice g^? Hajmočnejše francosko žganje
predvojna kakovost. 1 velika steklenica Din 19'80. (Mazilo proti ozeblinam Din 11'—, mazilo za rane Din ll-—, cvet zoper golšo Din 11'—.)
Elza redilni prašek za živino vekSVafiga
Kot krepilni dodatek k vsakdanji hrani je dobrodelno za konje, govedo, ovce, prašiče in za pe-rotnino. 1 karton Din 6'60. (Mazilo za konje Din 19-80, kreolin Din 12—.)
Proč z nadležna stenico! K^Sfifi
za stenice. 1 steklenica Din 17-60.
Lepa so usta,
bleščečih zob.
Elza voda za usta
katera krasita dve vrsti belih
ohrani zobe čiste in bele, osvežuje, razkužuje in ima neprimerljivo blag okus, ki dolgo vzdrži in odvzame ustom slab duh. Utrjuje zobno meso in zabrani zobne bolečine. 1 steklenica Din 16*50, zavojnina in poštnina posebej.
Dr. Heiderjev zobni prašek Din 6 60, zobna krema tuba Din 8'80, Hega zobni prašek s kisikom Din 20'—, krtačica za zobe Din 12 — in Din 20—.
Elza holonisha soda i5?dno in, °,dli?nla'
umu iiuiuiijuiiu cuuu Kdor rab, to kolonjsko vodo, dokazuje, da ima dober okus. Izpodbuja in zanima kot dobra misel. Njen trajni vonj ima osvežujočo lastnost. Steklenica Din 16'50, zavojnina in poštnina posebej.
Fini parfemi različnih rožnih vonjev v originalnih stekleničkah za Din 27-50. Parfemi po teži od Din 14'— dalje. Sachet dišeče blazinice za obleke in perilo Din 6'—.
Elza gozdni vonj za sobe
nim vonjem, v katerem se upodablja vsa poezija gozda, čisti in razkužuje posebno bolniške sobe. Steklenica Din 16"50. Zavojnina in poštnina
posebej.
(Lysol Din 24-—, Lysoform Din 27-50.)
Nihata mrčesa več! *°btnihmDh>b°ih>
__2_ ščurkov, rusov, uši,
stenic itd. Ves mrčes se zatre, kjer se uporablja
Elza mrčesni prašeh! ?esj?16.na,dobrot?™^ai
m živino! 1 velika doza
Din 17-60.
Brizgalnice za mrčesni prašek Din 17-—, mast za uši, mast zoper srbečico od Din 6-— dalje, naftalin proti moljem od Din 2•— dalje.
Zatirajte miši in podgane! fi^ZM
mišim in podganam. Din 8'80.
so tu navedene one, ki so bile veljavne, %ElxE ko je bil tiskan ta koledar.
Na iinnačanii s'et" takojšen pismen odgovor, Se se na vprašanja priloži za poštnino 1 ali 2 dinarja
7anninina in nnčfninn se ra6nna posebej, vendar po možnosti nizko. Da se ti stroški zmanjšajo, se CiuVUJIIMia lil (lUallllllil priporoča naročiti čim več ali za več sosedov skupaj.
Naslov za naročila: EUGEN V. FELLER, leharnar, v STUBICI DONU št. 589 (Hrvatska).
h
£

A
Jadranska banka a. d.
Beograd.
Dioničfta glavnica Din 60,000.000'-. Rezerva Din 30,000.000'-.
Podružnice:
Bled Korčula	Pre valje
Cavtat Kotor	Sarajevo
Celje Kranj	Split
Dubrovnik Ljubljana	Šibenik
Hercegnovi Maribor	Zagreb Jelša Metkovič
Amerikanski odio.
Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: 3adransha banfta: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Franh Sahser State Banh, Cortland Street 82, New-York City.
Banco Vugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
za bolečine olajšujoče, oživljajoče in okrepčujoče delovanje priljubljenega Elza-fluida so priznane sodbe zdravnikov iz prakse, tudi iz inozemstva. Gosp. dr. M. David v Sieniavi pri Jaroslavu (Poljska) piše: „Fellerjev Elza-fluid se je pri bolečinah, nastalih radi revmatizma, obnesel naravnost sijajno. V potrebi ga vsakomur najtopleje priporočam." Gosp. dr. B. Schmidt v Pitten (Nižje Avstrijsko) je pisal sledeče: „S Fellerjevimi Elza-proizvodi, zlasti Elza-fluidom in Elza - kroglicami sem dosegel sijajne uspehe in taiste mnogoštevilno priporočal." Gosp. dr. Neugebauer, Wien VIII., Laudongasse 42, piše: „Fellerjev Elza-fluid je bil priporočen 831etnemu starčku, da si zabrani mišično oslabelost v nogah, resnično mu je to olajšujoče drgnjenje dobro služilo in sedaj mu je mogoče bolje hoditi." Josip princ Bohan, Schotttvien, piše sledeče: „U5inek Elza-fluida presega v resnici vsa pričakovanja. Meni in mojim znancem je izborno pomagal Elza-fluid in Elza-kroglice pri glavobolu, zobnih bolečinah, bodenju, trganju, bolečinah v križu, nahodu, želodčnih bolečinah. Posebno krepi Elza-fluid oči pri oslabelem vidu." Leon baron Freytag-Loringhoven, Arensburg (Livonsko), je pisal: „Stejem si v dolžnost proti svojim bližnjim, priporočati kjerkoli morem Fellerjev Elza-fluid." Pravi Elza-proizvodi se naročajo le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica Donja št. 589, Hrvatska.
Jasni dokazi
10 zapovedi za hupce up.
10 važnih nasvetov za naše cenj. čitatelje.
1.	Ne kupi nobene slabe ure.
2.	Pazi, da se ura dobro zapre.
3.	Ne kupi ure, katera je samo navidezno lepa, ima pa slabo kolesje.
4.	Pazi, če je ura od strokovnjaka dobro regulirana in namazana z oljem.
5.	Kupi uro od strokovnjaka izdelovatelja in ne od takih, kateri o urah nič ne razumejo.
6.	Ne pusti se z domnevno nizko ceno varati.
7.	Pomisli, da je domnevno nizko kupljeno v uporabi najdražje.
8.	Ne daj se z zapeljivimi garancijami premotiti, marveč pazi na ime in glas tvrdke.
9.	Plačaj rajši nekaj več za dobro uro iz prvovrstne tovarne, preden kaj slabega kupiš.
10. Če se ne moreš odločiti, prečitaj prej veliki katalog tovarne ur H. Suttner, preden uro
kupiš.
Vse te gorenje pogoje za nabavo samo dobrih ur vsebuje staroznana svetovna tvrdka Suttner, katere natančni naslov za nabavo iz Jugoslavije spodaj navedemo in katera ima lastno tovarno ur v Švici. — Suttnerjeve ure gredo na sekundo natančno!
Anker-Remontoir-Ross-kopf-ure iz nikeljna in jekla.
Cilinder-Remontoir-ure,
jeklene, nikeljnaste, srebrne, tula, zlate.
Anker-Remontoir-ure za
gospode, jeklene, nikeljnaste, srebrne, tula, zlate.
Anker- Remont,- ure za
dame, jeklene, srebrne, zlate.
Ozke Anker-ure, jeklene , nikeljnaste, srebrne in zlate.
Budiljke. — Stenske ure. — Kuhinjske ure. — Stenske ure
Anker - Remontoir - ure
lastne tvorniške znamke „Iko".
Anker-Romontoir-ure „Zenith".
Zapestne ure za dame in gospode.
Zapestne ure, double-zlate.
Zapestne ure, specialno za vojake.
Ure s svetilnim kazalnikom.
Verižice za ure za gospode in dame, zlate, srebrne, tula, donble, nikeljnaste, jeklene.
z nihalom.
Ure in verižice po vseh cenah kakor tudi veliko zahvalnih pisem je razvidno iz bogato ilustriranega kataloga, katerega dobijo naši cenjeni čitatelji za 2 dinarja, ako se sklicujejo na naše priporočilo in pošljejo natančen naslov na:
Razpošiljali ur H. SUTTNER, Ljubljena št. ZDI.
1
Kako se odstranijo revmatične bolečine?
Bolečine, posebno revmatične, nastanejo največkrat pod vplivom prepiha, mraza, vlažnega vremena, vlažnih stanovanjskih prostorov in sličnih vzrokov. V prezeblih telesnih delih nastanejo prodnkti razpadanja, ki bi jih mogli zaznamovati kot ^povzročitelje bolečin".
Živahno krožeča kri bi bila pravzaprav v stanju te „povzročitelje bolečin" zatreti in s tem preprečiti revmatične bolečine, ali vendar vemo iz izkušenj, ako nam prezebejo roke, noge ali hrbet, da kri počasneje kroži v teh telesnih delih. Čim dalje ničesar ne podvzamemo za oživljenje kroženja krvi, tem večje in hujše postanejo revmatične bolečine.
Kako torej pospešimo živahen pritok krvi k bolečim mestom? Odgovor se glasi: Z masiranjem in drgnjenjem.
Po mnogobrojnih poizkusih skozi 26 let se je dospelo do prepričanja, da se za masiranje in drgnjenje prav posebno odlikuje bolečine olajšujoči fluid iz zeliščnih esenc — „Fellerjev Elza-fluid". Ako boleča mesta nadrgnemo s tem izrednim olajševalcem bolečin, tedaj takoj čutimo, kako topla kri živahneje zastruji in bolečine zelo hitro popuste ter po ponovnem in pravilnem drgnjenju celo popolnoma prenehajo.
Mnoge zahvalnice potrjujejo, da je edino pravi, močni, aromatični Fellerjev Elza-fluid izredno domače sredstvo, ki je nešteto ljudi rešilo hudih in vztrajnih bolečin, To zaupljivo in bolečine olajšujoče sredstvo je bilo poizkušeno in stalno pohvaljeno, mnogokrat tudi kot kosmetikum.
Da dobimo Fellerjev Elza-fluid pravi in neponarejen, se mora povsod pri nakupovanju paziti, da so v steklu vsake steklenice vtisnjene besede „Elza-fluid" in „Feller — Stubica" ter da ima vsaka rumena etiketa ist« besede in poleg tega postavno zavarovano znamko „Elza". Ako se kje slučajno ne najde pravega Felleijevega Elza-fluida, ni se plašiti malenkostnega dela — napisati naročilo in ga nasloviti natančno na:
Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja št. 589 (Hrvatska).
Kdor hoče naročiti samo za poskušnjo, naj pošlje 30 dinarjev vnaprej za 3 dvojnate ali 1 specialno steklenico. S poštnim povzetjem stane en zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 velikima specialnima steklenicama za 62 dinarjev. Ceneje je,
če naročite 2 zavoja, t. j. . . 6 dvojnatih in 2 specialni steklenici, stane Din 96'— ali če naročite 3 zavoje, t. j. . 12 „ „ 2 „	„	„ „ 130'—
še ceneje, ako 4 zavoje, in sicer 12 „ „ 4 „	„	„ „ 170'—
ali ako naročite 5 zavojev, t. j. 18 „ „4 „	„	„ „ 205-—
Najceneje pride 6 zavojev . . 18 „ „ 6 „	„	„ „ 240'—
Te cene se razumejo že z zavojnino in poštnino vred, t. j. proste od nadaljnjih stroškov. Torej čim več se naroči naenkrat, tem ceneje vam pride pošiljatev, in kdor se hoče iznebiti revmatičnih bolečin in imeti res dobro domače sredstvo in kosmetikum, naj naroči Fellerjev Elza-fluid! Zelo mu boprijal! j
Enkrat
za vselej se Vam priporoča \ samo veletrgovina
R. Stermechi, Celje,
ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
domače ročno delo, kakor tudi fine tvorniške, nadalje obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
-tlllllllllllfllllllllllllffllllljllllllllllljllfllllftllllflllllllllllltllllllilllllllllirillfa
Ivan Kovačič
Koroška cesta 10 MsHbOr nasproti Cirilove tiskarne.
Velika zaloga stekla, porcelana, šip za okna, ogledal, vsakovrstne posode, svetiljk itd. Yse po najnižji ceni. Točna in solidna postrežba!
Edina slov. tvrdka te stroke v Mariboru!
Poskusite in prepričajte se!
'■INIlllllllllllllllllillllllllllMIlllllllllllMINIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII-
Ljubljanska kreditna banka
Ljubljana
Dunajska cesta, v lastni palači.
Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metko vi c, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst.
Agencija:
Logatec.
Ustanovljena 1900. Delniška glavnica Din 50,000.000'—. Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000'—.
Anton Lečnik, prej F. Parchiaffo
tovarniška zaloga zlatnine, srebrnlne Celje, Glavni trg št. 4
Ure, zlatnina, srebrnina, darila za krst, birmo i. t. d. v največji zalogi.
Najboljša delavnica za popravo ur. -•-1
Dobra misel
leži v trgovskem principu tvrdke H. Suttner! Medtem ko drugi trgovci po
— — — - — -------domnevni nizki ceni manj vredno
blago ponujajo, razpošilja tvrdka H. Suttner samo solidno blago po primernih cenah s principom:	_k	, . . . .	_
»c s slabim blagom!
Vedno večje število odjemalcev kakor tudi številna zahvalna pisma, znači, da kupci razločijo dobro od slabega in tvrdko Suttner povsod priporočajo.
Ure izjlastne tovarne v Švici. Ure lastne, svetovnoznane
znamke „lko". Ure znamke „Zenith" in
drugih znanih znamk. Rosskopf-ure, zlate, srebrne, tula, nikljaste, jeklene, za gospode in gospe. Zapestne ure, ure s svetilnim kazalnikom. Budiljke, stenske ure z nihalom.;
Verižice za ure, zlate, srebrne, tula, nikljaste, dou-blč, za gospode in gospe. Igle za kravate, zapestni
gumbi po vsaki ceni. Obeski, križci, amuleti,;,
vratne verižice. Krstne svetinje, škapulirji,
rožni venci. Zapestnice, naprsne igle,
poročni prstani. Prstani, srebrni, zlati, z dragimi in drugimi kamni.
Uhani, doublč, srebrni, zlati,
z najfinejšimi in drugimi
kamni.
Namizni noži in vilice.
Žlice za kavo in sladoled.
Noži za kuhinjo.
Škarje.
Doze za tobak.
Doze za svaljčice.
Denarnice. Nažigači.
Orodje. Harmonike.
Žepni noži. Britve.
Brivski stroji.
Lasestrižniki.
Steklorezci.
Torej ne samo dragulje, zlatnino, srebrnino in ure, ampak tudi različne potrebščine, usnjate izdelke itd. po vseh cenah vsebuje bogato ilustrovani katalog, v katerem so tudi razna zahvalna pisma razvidna, ki svedo-čijo za dobro blago in solidno postrežbo. — Ta katalog dobijo naši cenjeni čitatelji brezplačno, ako se sklicujejo na naše priporočilo v tem koledarju in pošljejo natančen naslov in 2 dinarja na
Svetovno razpošiljalnico H. Suttner, Ljubljana št. 201.
Za- Za-
potu-
ni si, soseda, kar ti povem, ako rabiš
volneno blago
za ženske ali sukno za moške obleke, tiskanine (druk), cefir, belo, rjavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino
R. Stenuecki t Celje,
kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj. Vzorci samo proti vrnitvi.
Celjsha posojilnica d. d. v Celju
Celje, Narodni dom.
Stanje glavnice in rezerv Din 4,000.000'— Stanje hranilnih vlog . . Din 32,000.000'—
E>	Sprejema vloge proti najugodnejšemu obrestovanju.
g	Daje posojila in otvarja kredite proti zmernemu obrestovanju.
gp	Opravlja vse bančne posle.
K	Podružnica v Šoštanju.

URA
je stvar zanesljivosti ker pri kupovanju nikdar ne morete vedeti, za koliko se bode zvišala cena od skoraj potrebnih popravil.
Pred ponovnimi izdatki se varujete samo.jj ako imate garancijo za popolno dobro vrsto strojev. Tvrdka Suttner kot jugoslovansko skladišče lastne švicarske tvornice ur vam nudi vedno veliko izbiro samo prvovrstnih ur v vseh cenah ! Predvsem znamko ,,Iko". Švicarska tvornica vam jamči za dobroto stroja !
Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ure za gospode in gospe, iz zlata in srebra, nikeljna itd. v vsaki ceni, prav tako zapestne ure, budiljke, verižice, obeske in različen nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja:
OdpoSiijalni tvrdki ur H. Sllttncr, Ljubljana št. 201, Slovenija.
cm:

LEKARNA PRI
ZLATEM JELENU
Mr. Ph. R. SuSnik
LJUBLJBHjl
na Marijinem trgu.
Telefon št. 115.
Moderno urejena lekarna.
Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in mineralnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno in natančno po predpisih.
Oblastveno koncesionirana oddaja strupa.
Poštne pošiljatve obratno.

>-c

Koledar 1926.
10
H
Pisalni stroji,	prebojni papir
barvni traki, JBffim	in pripadki za
ogljen papir,	pisalne stroje.
Samoprodaja pisalnega stroja ..Continontal"
za vso Slovenijo.
Lastna popravljalnica za pisalne stroje in strokovna šola za strojepisje ter stenografijo.
Ant. Rud. Legat
samo	^J^-aSI^^«.	samo
Slovenska|ul. 7 ndnDOf Slovenska ul. 7
Telefon interurban 100. n-
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
belo platno
v veletrgovini
R. Stermecki v Celju,
kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene. Cenik zastonj!

Manufakturno blago
kapiš
zelo ugodno
pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.

		-	-
□-			-□
Avtomobili, motorna kolesa, biciklji
po najnižjih originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo svetovnih tvrdk
PEUGEOT, HARLEY-DAVIDSON in DOUGLAS. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica 11.
Telefon interurban št. 461.
n-

Franc Strupi, Celje
priporoča svojo
bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirov J raznovrstnih šip itd.
Prevzema steklarska dela. Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno.	Na debelo.

Bogata zaloga
A
šivalnih strojev
koles in pisalnih strojev
Ivan 3ax S sin
Ljubljana
Gosposvetska cesta 2.
no, lepo in
poceni
sukno
in kamgarn, hlačevino, cefir, tiskanino (druk), platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v vele-
trgov'm R. Stermecki, Celje.
Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska.	Trgovci engros cene.
Cenik zastonj. Vzorci samo proti vrnitvi.
Poročni prstani
vedno na zalogi:
1 poročni prstan 14karatni
Din 200— do 300"— 1 poročni prstan 6karatni
Din 100 — do 150 — 1 poročni prstan amerik. doublš Din 30-— Pošiljam po pošti. Cena se ravna po teži zlata. Za mero pošljite v piBmu vrvico, ki je tako dolga kakor
Švicarske ure od Din 100
Pišite, za kakšno ceno bi radi uro, nakar Vam pošljem popis in po možnosti tudi sliko ure, tako da lahko naročite, ne da bi uro videli. Cenaodgovarja kakovosti ure.
Upe budiljke, srebrnina, zlatnina. F. ČUDEN
Ljubljana 55
Prešernova 1. — šelenburgova 7. , Srebrn denar kupujem! prst debel. Ceniki se ne razpošiljajo.
naprej.
Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana
Miklošičeva cesta 10 (v lastni Palači nasproti hotela Union).
_- - - ■ ~	Račun poštnega čekovnega zavoda za Slovenijo
Telefon st. 57 m 470.	gt< 11945) za Hrvatsko v Zagrebu št. 39.080.
Podružnice: Bled, Celje, Ojakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000'—. Vloge nad Din 125,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote. — Kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Ameriški oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. Glavni korespondenti: American Express Company, 65 Broadway, New York, ter njene podružnice in agencije po vseh večjih mestih Združenih držav, Anglo-Soath American Bank Ltd., London, ter po važnejših mestih Južne Amerike. Commercial Bank of Anstraiia Ltd., London, ter po vseh važnih mestih Avstralije in Nove Zelandije. National Bank of Sonth Africa, London, Pretoria. — Urejevanje ameriških zapuščin.
r*1 TT "M" A T? TI T T "NT TF Glavno zastopstvo za Jugoslavijo : V U iN XV U JjiiN iJ Jugoslavenska banka d. d. Zagreb. HVauretaiiia: 32.000 ton — Aq«itanla: 45.646 ton — JBerengarla: 52.000 ton.
Največji in najhitrejši angleški brzoparniki.
Bedni potniški in tovorni promet iz Liverpoola, Southamptona, Londona, Cherbourga, Rotterdama, Hamburga in jadranskih luk za Ameriko in Kanado. — Iz luke Cherbourg najkrajša proga v New York.
pojasnila daje : CUNARD LINE, UuMiana MST
Kolodvorska ulica, v novi palači Ljubljanski dvor, nasproti gostilne „Pri starem Tišlerju'.
Obločilnico za Slovenijo, p. z. z o. z. v Ljubljani.
n
ss gg
Zaloga
prvovrstnega manufakturnega blaga.	|
m
Centralno skladišče y Ljubljani
v palači „Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti.	gg
m
Podružnica na drobno:	m
v hiši „ Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 19,	J^l za Bačko pa v Somboru, Aleksandrova ulica št. 11.
« Solidne cene.	Dobra postrežba,	m
M	m
Vi, Pred vsahim nakupom si oglejte naše zaloge! — Nihče se ne sili, da hupi!	$
H
M SI
n n
Menjalnica
u Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44
kupuje in prodaja
vse vrste valut
po najugodnejših cenah. Tudi popoldan odprto!
Reicher 2 Turki


Zuonolivarna „ Zvonoglas", Maribor.
Prvovrstna tvrdha za dobavo bronastih zvonov.
03 C 03 O
03 JaL N
«1 C
M
CO CO
a. o
CD O
O <
Lepega zvona glas — seže v deveto vas, ; jzato naročite ga pri ..Zvonoglas"!
Najcenejše strešno kritje!
ZDRUŽENE OPEKARNE d. d., LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 13
preje Vidic-Knez, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno
najboljše, preizkušene modele strešnikov,
z eno ali dvema zarezama,
kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opefto.
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba.
OI
7or
Tone Molgaj
stavbeni, pohištveni :pleshar in ličar, sobo- in čphosllhar.
Delavnici:
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 6,
Zgornja Šiška
Gosposvetska cesta štev. 121.
Cene zmerne.
Delo solidno.
tot
V
JO
Kamnoseški izdelki iz marmorja
za cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmorja, granita in sijenita kakor tudi mlinski kamni
se dobe pri
Alojziju Vodnihu
kamnoseškem mojstru
Ljubljana
Kolodvorska ulica.
O
'"S"................................................................................................................................................11MIII111111111 ■ 111II111 i I ■ 11 iH"1
=	Konfekcijska industrija	i
| DRAGO SCH"WAB, LJUBLJANA |
|	Dvorni trg štev. 3, pod Narodno kavarno	1
|	priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega sukna, raznih doma izgotovljenih oblek	|
|	(prazničnih in delavskih), površnikov, zimnikov, raglanov, dežnih plaščev, pelerin,	|
|	usnjenih suknjičev, čepic, perila itd. po konkurenčnih cenah.	1
|	Naročila oblek po meri se izvršujejo v lastnem modnem salonu.	=
| Razpošiljanje po pošti le proti povzetju, vzorci blaga na zahtevo zastonj.	|
|	Sukiio r.» orožnike in ognjegasee vedno v zalogi.	|
1111111111M1111111111111111111111111M1111........................................................................................................................................................................

Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici v Ljubljani
r. z. z o. z.
poleg Hotela „UIVION".
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodneje.
Rentni in invalidski davek plačuje posojilnica sama.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica
večino delnic stavbne delniške družbe hotela
„Union" v Ljubljani.
Vrhu tega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu.
»s
Alojzij Pauschin
Ljubljana, Wolfova ulica 6
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrat šip za okna, ogledala, svetiljke, steklo, porcelanasto blago in vse, kar spada v to stroko.
ISS z zaščitno
$>eko
CCVljl znamko
tovarn
Peter Rozino S l, »Ljubljana
so najboljši in najcenejši, zahtevajte jih porsod.
Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20,
Aleksandrova cesta 1. Filijalka Zagreb, Račkoga ulica 3.
Ceniki na zahtevo brezplačno.
m-— KUPUJTE —-a
vse Vaše potrebščine, blago za ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotenino, oksford, cefir, cvilih za modroce, odeje, koče, posteljne garniture i. dr., najnovejše svilnate in čipkaste rute in šerpe pri znani domači trgovini
39NK0 ČESNIK, Ljubljano, Lingorjevo in Stritarjevo ulico.
PIT* Blago samo češkoslovaški izdelek!
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališa) na znatno nizke, zmerne cene.
□

-D
Kleparstvo! Kotlarstvo!
Stavbeno, galanterijsko in
ornamentno. Kopalne banje, žehtarji za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave.
Pocinkanje in poci- ® njenje vsakovrstnih predmetov.
Ljubljano, Kolodvorska ulica št. 18—ZD.
□=
Izdelo vanje
vseh vrst
bakrenih kotlov in bakrenih cevi, kotlov za žganj ekuho, za pralnice, za štedilnike itd.
Oblastv. konces. zavod za vse vrste vodovodne instalacije. Instalacije klosetnih naprav. — Montaža in preizkušnje strelovodov. — Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila.


Vozi brez bencina!
Stroški
uporabi AdaPtiraJ svoj »UtO-
beneuia. traktor ali stabilni motor s patentovanim HAG-generatorjem.
Prospekte in reference daje
3ugo~3(ag
Kllri Z Ljubljana
Ogljem j Bohoričeva ulica 24. ^	Telefon št. 560.
Stroški pri uporabi oglja.
Mnogo denarja si lahko
ako kupujete blago 2a moške in ženske obleke, perilo, posteljno opravo i. t. d. v velikem skladišču blaga
A. & E. SKABERNE
UUBU9M, Mestni trg itn. 10.
Vse vrste šolske zvezke, trgovske knjige, mape, bloke itd.
izdeluje in razpošilja najceneje
papirna industrija in knjigoveznica
ANTON JANEŽIČ, LJUBLJANA
Florljanska ulica št. 14.
O
najboljše srečstuo za negovanje zob
„mEL0U5INE"
zobna pasta — ustna uoda — zobni prašek —
Lekarna fllr. Fh. M. Leusteh
Ljubljana, Resljeua cesta 1.
Dobiua se u usaki lekarni, ,	drogeriji in močni trgouini.
0=
=o
| luan Sajšek |
I Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 in 29. I »i ** * Zaloga papirja in razglednic
¥ 1 BŠ
pj	Vse potrebščine za šole in urade. |
M	Velika zaloga trgovskih in odje- >~
jI	malnih knjig, blokov ter vstopnic, v
| Založba šolskih zvezkov „Tabor".
|	Na debelo in drobno.—Lastna Knjigoveznica.
tamniiiiHiniii^^	.......ipvvnirinii'^*^^
Ustanovljeu« 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve.
t^M^M^^..................................ul,„fll„^,,f,.„lq.....Uhi.iifl......^,„iiiil„rtfll„,rtiiil„1
llIllllnllllllMllUihlllllllllllllllMlllllllllllllhlllllllul

Kmetijska družba za Slovenijo
je najstarejša (iz 1. 1767), največja in najbolj razširjena kmetijska korpo-racija v Sloveniji, ki šteje nad 20.000 udov.
Kllietijskafdružba za Slovenijo ima namen, pospeševati vse panoge kmetijstva z zgledi, podporami, poukom in preskrbovanjem gospodarskih potrebščin. Njeno glasilo je ilustrovan gospodarski list
99 Kmetovalec",
ki prinaša poučne kmetijske spise, kmetijske novice, družbene vesti in poročila ter odgovore na razna gospodarska vprašanja. Ta list se pošilja vsakemu udu brezplačno. — Ud Kmetijske družbe za Slovenijo plača letno samo	..
20 dinarjev udnine.
Za pismene pošiljatve je naslov:
Kmetijska družbo za Slovenijo u Ljubljani, Turjaški trg 3.
i.:.^:^.; ;.f.; k&s :.f.; :.f.: :.t.; :,t; za.: k^s
ta
k
BK
VA
I ^
K k
m
llllllllllllllll Mlllllllllllllllllllllllllllllllll
Kupuj emo
Suho nnhp fižo1' kumno in druae
UlinC jjUUL, deželne pridelke.
Zdravilna zelišča: Sffi^KS:
nine in razno drugo cvetje
V. H. R0HRM9NN, Ljubljana,
Sv. Petra nasip 27, za vodo.
IIIIIIMIMIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIimiHimiMHIIIIIMlItlllllllllllllllllllliiiiiiHMtiiiii
r
Priporoča se
domača tvrdka z oblekami za gospode
]. MEH, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
Posebni oddelek: Otroške obleke, moško perilo.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Dunajska cesta St. 17.
Sprejema: Y požarnem oddelku: zavarovanja vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina, po znano nizkih cenah. —• V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnice: Sarajevo, Koroščeva ul. 15; Zagreb, Hercegovačka št. 6; Celje, Breg 33, in Split.
Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. — Zanesljivi posredovalci se vedno sprejemajo.


Pleskar in ličar
za stavbe, mostove in pohištvo
JOSIP JUG, Ljubljana
Rimska cesta št. 16. Špecijalni oddelek za sobo- in črkoslikarstvo
na steklo, les, pločevino itd. JVCoderna ornamentika in cerkveno slikanje.
(Tloste - Ljubljana, Zaloška ccsta 67.
priporoča se tvrdka
T. Mencinger
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. Specerijsfta in delikatesna trgovina, vinarna.
Velika pražarna za karo z električnim obratom in vročim zrakom.
Telefon št. 833. Brzojavke: Mencinger Ljubljana. Poštni čekovni račun štev. 10.935.
Specialiteta: pražena kava najfinejših vrst se pošilja v 5 kg zavitkih poštnine prosto.
Ustanovljena leta 1914.
Drevesnica in trtnica
IVAN GRADIŠNIK
v Št. ]anžu n. 9. g., pošta in žel. postaja Helenje.
Zaloga
prvovrstnih visokodebelnih sadnih dreves, jabolk in brušek, vrst: bobovec, mošancelj, londonski pepinck, kanada in Haumanova re-
neta, nadalje: oziraca, vajlerca, tepka in doličanka. Cepljene trte na Rip. X Port. in Goethe štev. 9: rizling, silvancc, žlahtnina, modra frankinja, Pečekinlzabela,—Enoletni sadni divjaki.
.	Nizke cene! '
Za vsako poedino sadiko popolna garancija! — Dosedaj razprodanih nad 50.000 komadov v največjo zadovoljnost. — Kmetijskim in sadjarskim podružnicam pri skupnih naročilih razne ugodnosti. Odlikovana
na sadni razstavi v Celju leta 1922 s prvim odlikovanjem.
Veliko zalogo vsakovrstnih
poljedelskih strojev
ter
BAKRENE KOTLE
priporoča tvrdka
FRANC HITTI, LJUBLJANA
Sv. Martina cesta štev. 2.
Stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije iz železne konstrukcije,
sesaljke in armature, zvonovi. Železolivarna.	Kovinolivarna.
STKD3BE TOVARNE IH LlUflHME D. 0. LJUBLJANA
Telefon int. 142 in 230. Dunajska cesta 35. Brzojavke: STROJ.
Pošt. ček. račun St. 11970,	Telef, int. 268.
| THE REX D., Ljubljana, Gradišče 10.
Generalno zastopstvo za
IDEAL- in ERIRA-pisalne stroje, OPflLOGRflPH- in 5CHAPIR0GRAPH-
pazmnoževalne aparate, ALEXA- in 9UT0MAT-kopirne stroje.
Tse pisarniške potrebščine.
A	--J
Zaloga pohištva
Ivan Dogan
Ljubljana
Dunajska cesta 17, Medijatora hiša
priporoča svojo zalogo pohištva, kakor spalne sobe iz mehkega in trdega lesa, jedilne sobe, kuhinjske oprave in drugo po konkurenčnih cenah. V zalogi so tudi vedno žimnice (modroci), žičnice, divani in vsi drugi v tapetniško stroko spadajoči izdelki.
t1
Najstarejša hranilnica v Jugoslaviji

Zs
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
ustanovljena leta 1820
obrestuje hranilne vloge po 5% brez vsakega odbitka rent-nega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica sama za vložnike. — Sprejema tudi vloge v tekočem računu.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica
za posle in delavce. Hranilnica je sirotinsko varna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno Din 1,500.000—.
čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen y pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij t Sloyeniji. Za te svrhe se je doslej darovalo približno Din 2,250.000'—. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani,
Knafljeva ulica št. 9.
J
•C


Gospodarska zveza, Ljubljana
največje trgovsko zadružno podjetje v Jugoslaviji
nudi
vse kmetijske potrebščine
iz svojih skladišč:
poljedelske in mlekarske stroje, semena, galico, žveplo, umetna gnojila, kolonijalno in specerijsko blago, poljedelske pridelke, mlevske izdelke in vse druge potrebščine.
Inž. J. & H. Buhl,
v Jugoslaviji največja livarna zvonov Maribor, Melje,
Motherjeva ulica 15,
ustanovljena od Joh. Denzel okoli leta 1800,
izdeluje bronaste zvonove vsake velikosti s čistim in lepim glasom, jamči za muzikalično ujemanje novih zvonov z ostalimi starimi zvonovi. Mnogo priznanj! Nizke cene ! Jamstvo ! Na zahtevo proračun in vsako nadaljno pojasnilo brezplačno! Izdeluje tudi kuhinjsko posodo iz aluminija, armature, cestne tablice i. t. d.
Edini šivalni stroj ^
s I5letnim
jamstvom.
Svetovnoznani
STOEWER šivalni stroj
za šivilje, krojače in čevljarje ter rodbinsko rabo,
Lud. Baraga
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
Umetno vezenje (Stikanje). krpanje perila in nogavic (Stopanje),
edino na Stoewer-stroju — ponk brezplačen. Mehanična delavnica (popravljalnica). Nadomestni deli.
n r f »
p
tO«
3 t/)< o o g, g -, r.
Ustanov. I. 1872.
KLJUČ AUNICARSTUO
flUGUST MflRTINČIČ
LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 14.
se priporoča za naročila novih valčnih zastorov (rolet) in solnčnih plaht ter za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno varenje.
, cočna postrežba! Smerne cene!
	Tvrdka Odon Koutnj' se je preselila na Ale	ksandrovo ceslo št. 7, na vogal Beethovnove ulice.
	0D0n Kournr-guB^^^^ V Tvltttf^ • ,//V E D h 0 \ , TEMdičnt	.......«=====X /MTOiMM^^^A^
	POTREBŠČINE ocR/-,Embtrr« š.unnoe	
!Js
S H
ifi S bfi
Denar naložite
najbolje	.	najvarneje
Spodnještajerski ljudski posojilnici r. z. z n. z.
v Mariboru, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje	pQ gO^ ^	oziroma
hranilne vloge	P° ° /O in *" /O	po dogovoru.
ffi ffi
S bfi ffi S tfi

Centralna banka
za trgovino, obrt in industrijo d. d., Zagreb
podružnica Maribor
izvršuje vse bančne posle najkulantneje. = Daje ugodne obresti na vloge. =
Rešitev ugank.
Črkovnica. s človeškim srcem ne igraj,
naš pekel v njem je in naš raj.
Gregorčič.
Mozaik.
	|	d				1
C					e	
		Koledar				
	a	Družbe			a	
e		sv. Mohorja				
	c					
b					<	
Premestna uganka. Boljše malo v miru — ko mnogo v prepiru.
Uganka v opekah. Kdor s tujim denarjem hišo zida, svoji sreči k pogrebu zvoni.
Konjiček. Kdor kruha vbranega ne je,
ni skusil sirotenja, kaj je trpljenje, on ne ve, on ne pozna življenja.
Za vse je svet dovolj bogat,
in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! „„
[j.u. o	StmorilGregorctc.
Najvarneje vlagate svoj denar v pupilarnem zavodu:
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
Dunajska cesta 38, v hiši Zadružne zveze.
Hranilnica kmečkih občin obrestuje hranilne vloge po najvišji meri in sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. — Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo.
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova 13 Telefon 207 Slomškov trg 6
Usnjate torbice in kovčege za potovanje v vseh velikostih kakor tudi spisne in damske torbice, listnice, tobačnice itd. Nahrbtniki za šolarje, planince itd. Usnjate gamaie. Ovratniki, nagobčniki, biči in vrvice za pse, gobe, kožice in ščetke za omivanje kočij. Dežne ponjave (plahte) za vozove in konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjske opreme iz nikeljna, medi, ponikljani ali črno lakirani. Gonilni jermeni iz la usnja kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
Vsa v jermenarsko, sedlarsko in torbarsko stroko spadajoča popravila se sprejemajo iu po možnosti hitro izvršujejo.
Zvonarna in livarna
Št. Vid nad Ljubljano
uliva bronaste zvonove za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčene prvovrstne bronovine v vseh
velikostih.
Njeni zvonovi imajo izredno lep, čist in močno ter daleč doneč glas. — Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago. — Zahtevajte ponudbo!
Veletrgovina z železnino
Pinter E Lenaril, Maribor
Telefon: 282	CBStfl 3Z~3¥. Pinf/n.TaSor
CR

Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic
v Ljubljani
(prej »Kranjska deželna banka")
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme.
I Franjo [vilah, Slov. Bistrica |
|	belilnica voska,	|

obrt medu in voščenin.

Poštni čekovni račun Ljubljana št. 12.052. Telefon interurban.
^	reieion interurDan.	^
b Odlikovan z zlato kolajno na pokrajinski ^
obrtni razstavi v Mariboru 1922.
I	-
Prve slovenske drevesnice in trsnice
Ivan Dolinšek
Št. Pavel t Savinjski dolini, Slovenija.
Brzojavni in poštni naslov: Dolinšek, Št. Pavel pri Preboldu, — Železniška postaja: St. Peter v Savinjski dolini (od tam '/, ure pešhoda). — Poštni čekovni račun.v Ljubljani št. 13 716. Podružnični nasadi v Št. Ilju-Velenju pod vodstvom
Vinko Dolinška. Ustanovljene 1. 1905 od Val. Dolinška, povečane 1. 1920. Odlikovane na sadni razstavi 1922 v Celju s 1. odlikovanjem. Cojenje najboljših vrst sadnega drevja in trsja po zmernih cenah, tako da so dostopne vsem slojem za večje nasade. &J Popolna garancija t vseh ozirih za vsako poedino drevo J	in mladiko.
) Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte cenik!
Pozor! Vsakomur dobro znana TT7A "KT O AT71TTT/- T/TI I IT T
PRVA GORENJSKA RAZ P 0 ŠIL J flLNfl IVAN SAVNIK, KRANJ
"" ^^J^IifeJk^ ' hfl^ra SB i8 mB(lčasom znatno povečala
" ^ razpošilja zopet
vsakovrstno manufakturno in galanterijsko blago
po zelo nizkih cenah.
Zahtevajte vzorce in cenik!
Zaloga Druibe sv. Mohorja na Prevaljah.
Številke pomenijo cene v dinarjih za nde, v oklepajih za nende in po knjigarnah.
Povesti (Slovenske Teeernice).
Iv. Cankar: Troje povesti. Samo vez. 21-70 (28 90)
—	V samoti. (SJ. Več. 61. zv.) . 6-50 (8-70) Jan. Cigler: Deteljica. 4. izdaja . 6-50 (8-70)
—	Oglenica. ' 3. izdaja . .' . . 4 90 (6 50) Dr. Fr. Detela: Hudi časi. S slikami 13-— (17-30)
—	Novo življenje. (Več. 61. zv.) 6-50 (8*70)
—	Svetloba in senca .... 9*80 (13-10)
—	Takšni so! S slikami . . . 5 90 (7-90)
E.	Gangl: Veliki trgovec . . . . 13'- (17-30 J. Kostanjevec: Življenja trnj. pot 5 90 (7 90)
Ivan Lah: Uporniki......9-10 (1210)
A. Lčsar: Perpctua. 3. izdaja . . . 6 50 (8 70) Fr. Mileinski: Ptički brez gnezda . 11"70 (15-60) Dr. K. Ozvald: Za vsak dan. 1. zv. 6-30 (8'40) J. Parapat: Robinzon starši. 4. izd. 9-10 (12'10) Dr Iv. Pregelj: Peter Pavel Glavar 3-30 (4 40) Dr. J. Sket: Miklova Zala. 5. izdaia 6-50 (8 70)
F.	Val. Slemenik: Izdajavec. 2. izd. 6-50 (8-70) Val. Slemenik: Križem sveta. 2. izd. 5-90 (7-90 Dr. I. Šorli: Sorodstvo v I. členu . 6'50 (8 70) Jules Verne: Carski sel. I. del . . 12 60 (16 80)
—	— II. del . . 12-60 (16-80)
Dr. J. Vošnjak: Troje ang. češčenj 5 90 (7-90) Ivan Vuk (Starogorski): Zorislava . 6-50 (8'70) \Vieseman-Zupančič: Fabijola. 3.izd. 9"10 (12*10) Dr. Fraro Zbašnik: Boj za pravico 910 (12-10)
—	(Žaljski): Na krivih potih . 6-50 (8*70)
—	(Malograjski): Pisana mati . 9*10 (12-10)
—	—	Za srečo . . 9"10 (12-10) Mati božja dobrega sveta. 2. izd. 5 90 (7'90) Razne povesti. Vsebina: Fr. S. Tratnik: Konec
povesti; Josip Kostanjevec: Oče in sin; Pet. Bohinjec: Mlagoljaš Štipko: Lea Fatnr: Zvonjenje v gozdu pri Ptuju . 9'10 (1210)
Slovenske Večernice 41., 42., 43., 44., 49., 51., 52., 53 , 55., 57.. 59. 61., 64.. 68., 69. in 72. zve^k (vsi drugi so pošli), po 6'50 (8'70)
Mohorjeva knjižnica.
I. Alojzij Remec: Užitkarji . . 3 90 (5 30) II. Platon: Sokratov zagovor, broš. 14-20 (18'90)
vez. 21-50 (26-30) III. Fr. Kotnik: Storije, broš . . 14-20 (18-90) vez. . . 21-50 (26-30)
Pesmarice in pesmi.
Jak. Aljaž: Slovenska pesmarica. I.ali II.zvezek. Tretji natisk, broš. vsak po . 21'— i28-—) vez. vsak po . 28 40 (35*40) — — I. in II. del vkup vez. . 52-50 (66 60) A. Foerster: Cecilija. Cerkvena pesmarica. II. del
(I. del je posti), vez.....20"— (24-30)
Simon (ire^orčič: Poezije. Izbral Anton Medved.
Ilustriral Ant. Koželj . . . 1110 (14 80) Dr. .Tos. Lovrenčič: Brstje iz vrta slovenskega
pesništva....... 5 90 (7*90)
A. Medved: Slov. legende. S slik. . 6 50 (8*70) Dr. Avg. Žigon: Prešernova čitanka s komentarjem k Prešernovim poezijam (Slovstvene knjižnice 2. zvezek*, broš. . . 48'80 (65"—) vez. . 55-70 (73'70)
Zgodovina.
Dr. Iv. Križani?: Zgodovina sv. katoliške cerkve.
I., II. in III. del, vkup . . . 22-80 (30-40) Dr. Jos. Gruden: Zgodovina slovenskega naroda.
S slik., 1. do 6. zvezek, vsak po 1110 (14'80j J. Starš: Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. V zalogi sta še 14. in 15. snopič, vsi drugi (1—13.) so pošli, vsak po . 6*50 (8'70) Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1. 1876. S podobami, vez. . . 41*60 (55-40)
Kmetijstvo. Naravoslovje.
Fr. Dular: Domači živinozdravnik. S podobami.
Tretja, popravljena izdaja z dodatkom: Domača lekarna (apoteka). . . 26'— (34-70) V. Rohrman: Poljedelstvo. S podobami. I. del
(dva snopiča), broš.....22'10 (29-50)
II. del, vez..... 13*40 (18*50;
Rohrman-Dular: Gospodarski nauki. S podobami.
I.	knjiga........11'70 (15*60)
Ing. Jak. Turk: Travništvo. S pod. 6*— (8*—) Fr. Lakmayer: Umni čebelar. S podobami. Druga
izdsja......... 19*50 (26*—)
Franc Povše: Umni kmetovalec. 2. in 3. snopič (1. snopič je pošel), vsak po . 910 (12*10) Fr. Erjavec: Domače in tuje živali v podobah. Slovenski mladini v pouk in kratek čas.
II.	zvezek: Ptice.....13'— (17*30)
(I. zvezek je pošel.)
Življenjepisi. Koledarji i. dr.
Dr. Ant. Medred: Anton Martin Slomšek, knezo-škof lav antinsk'. S podobami 11*10 (14 80) P. Fl. Hrovat: Franc Pire, oče umne sadjereje na Kranjskem in apost. misijonar me 1 Indijani v severni Ameriki . . . 6-50 (8-70) Dr. L. Vonfina: Friderik Baraga, prvi slovenski apost. misijonar in škof med Indijani v severni Ameriki. Druga izdaia . 6 50 (8 70) M. Pirnat: Juri baron Vega, slovenski junak in učenjak........2*60 (3*č0)
Koledar za leto 1S02, 1903,1906, 1907, 1911, 1912, 1914, 1915, vsak po ... . 1110 (14*80)
—	za leto 1918, 1919, 1920, 1921, 1922 in 1923, vsak po...... 6*50 (8*70)
—	za leto 1924 ....... 9*— (12*—)
—	za leto 1925 ....... 12*— (16-—)
Dr. Valentin Wiery: Anspraclien und Predigten innerhalb der Jahre 1866—1877. Trije zvezki, vkup......... 6-50 (8 70)
Šolske knjige. Slovarji.
Dr. Ant. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Tretja izdaja, vez. . . . 34-— (34*—) Sket-Podboj: Slovenisches Spracli- und Ubungs-buch. 8. Aitflage. Vez. . .30*— (39*—)
—	Slovarček (Taschenworterbueh). Druga izd., vez........... 19-50 (26-—)
Bartel-Janežič: Deutsch-sloven. Handvvorterbucii. Fiinfte, umgearbeitete nnd vermehrte Aufl. Vez.........138 60 (184 80)
Naznanilo.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJl
H 1825/^
Pri naknadnem naročilu letošnjih knjig je plačati za vsakega uda 30 Din, za neuda 40 Din; za vezan molitvenik »Trije temeljni nauki duhovnega življenja« za ude po 15 Din, za neude po 20 Din.
Gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik četvero knjig, namreč:
1.	Koledar za leto 1925.
2.	Apostoli Gospodovi. I. del.
3.	Carski sel. II. del. (Slov. Večernic 77. zvezek.)
4.	TravniStvo. 1. snopič.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. — Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino, omot itd.), katere imajo gospodje poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, jim morajo družbeniki povrniti.
Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred franko do-pošljejo zanesljivo do 5. maroa 1925 na naslov: Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in konča z mesecem februarjem. V vsaki vpisovalni poli je več položnic. Ker je denar drag in je Skoda, 6e leži brezplodno v predalih, prosimo gospode poverjenike, da naj tudi letos pošiljajo nabrano udnino Družbi sproti, morda mesečno.
Dosmrtniki naj se vsako leto zglasč pri gosp. poverjeniku, po katerem želč v jeseni dobiti knjige, posebno v tistih krajih, kjer je več gospodov poverjenikov.
Na prepozna oglasila ali naročila brez denarja se po družbenih pravilih Družba ne more ozirati.
Preval je, meseca septembra 1924.
Družbeni odbor.
Izdala in založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah.
Natisnila družbena tiskarna.