Naročnina
2naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo. VI I.IT9
Murska Sobota, 21.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 beseci 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/s dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 8.
Kmetijska politika
Kmetijski minister je na eni izmed zadnjih sej finančnega odbora, obširno govoril o našem kmetijstvu. Iz njegovega pomembnega govora omenjamo sledeče:
Lani je bilo v kmetijskem ministrstvu izdelanih 26 uredb in pravilnikov, a med njimi ni všteta uredba o kmetijskih zbornicah, sprejeta letos v januarju, in nista všteta dva zakonska predloga o zadrugah in o sladkovodnem ribištvu. Država je v marsičem z uspehom posredovala v prid kmetijstvu. Letos bomo izvozili 150 vagonov deteljnega in lucernega semena v vrednosti 30 milijonov Din. Največjo intervencijo vrši država pri suhih slivah, kjer določa ceno na domačem trgu in obenem sama preko PRIZAD-a kupuje blago, da zagotovi stalnost določenih cen. V začetku izvozne kampanje so bile cene pšenice na svetovnem tržišču višje od cene na naših tržiščih. V zadnjem času je pa narobe. Zdaj so domače cene za svojih 20 Din pri 100 kg višje kot v inozemstvu. Ta prebitek cen se krije iz preferenciala, ki ga nam dajejo pogodbene države. Država mora posredovati tudi pri izvozu živine, zlasti goveda in svinj. To mora delati ker je izvoz omejen na kontingente, ki jih je treba v državi deliti na razne skupine interesentov: na izvoznike, zadruge In pridelovalce.
Pri delu za zboljšanje kakovosti in tipižiranje kmetskih pridelkov bomo šli velik korak naprej. V gradbenem ministrstvu že končujejo priprave za razglas licitacije za gradnjo silosov v vseh najvažnejših izvoznih središčih.
Kmetijstvo ši je letos po dolgi dobi težavne krize nekoliko oddahnilo. Popravile so se cene živini in pšenici. Pri pšenici smo razen tega imeli še to redko srečo, da smo ml do malega edina država, kjer je pšenica dobro rodila. V vinogradništvu se težavne razmere nekoliko popravljajo. Tudi cene bodo nekoliko boljSe, a le zato, ker je trta letos slabo rodila; to je torej le navidezno zboljšanje.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov kaže, kako zelo se ta vlada bfiga za našega kmeta in nje-
govo gospodarstvo. Da se olajšajo bremena zadolžitve, je država del teh bremen prevzela sama in z njo tudi upniki. V zadružništvu je vlada izvršila sanacijo dveh zadružnih zvez, ki sta bili pred polomom. Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu je država dala poroštvo za posojilo 20 milijonov Din. Dela se za organiziranje zavarovanja posevkov pred točo.
Proračun kmetijstva je v novem predlogu zrasel za 14 in pol milijona din. Kmetijstvo je slabo
dotirano v državnem proračunu v primeri z njegovim pomenom v vsenarodnem in državnem proračunu. Tej hibi se bo dalo pomagati tako, da se bodo pobirale razne takse na izvoz, uvoz in notranji promet kmetskih pridelkov. Od povečanih izdatkov v novem proračunu je večina namenjena materijalnim izdatkom za gradnjo zadružnih kleti in sušilnic, za zboljšanje ovčarstva in slično. Povečano je število mest za agronome, predvidenih je 10 novih mest sreskih veterinarjev.
POUCIKfl
Balkanska zveza se je tokrat sestala v Atenah. Sestanku zunanjih ministrov balkanskih držav pripisujejo v vseh političnih krogih največji pomen in to tembolj, ker se je začelo v zadnjem času rovariti proti Balkanski zvezi in Mali antanti z namenom, da se med zaveznice zaseje spor. Leglo tega rovarjenja je pri narodnih socialistih v Romuniji, ki že precej časa delajo po navodilih nemškega Berlina. Kakor se je že toliko napadov razbilo ob močno zgrajeni Mali antanti in Balkanski zvezi, iako bodo tudi vsi dosedanji napori, da se zaseje sovraštvo med zaveznicami, ostali brezuspešni.
Časopisi nsglašajo, da je italjaa ska zunanja politika obrnjena na Bal-kan in da je diplomatska aktivnost med Rimom, Beogradom, Atene in Ankaro v zadnjem času močno narasla. Pri tem delno pomaga Italiji Nemčija.
Finančni odbor narodne skupščine je zaključil razpravo o proračunu in finančnem zakonu.
Izšlo je poročilo o naših državnih dolgovih, iz katerega posnemamo: Dne 1. julija 1932 so znašali po zasebni cenitvi naši zunanji dolgovi 32 763 milijonov din, notranji dolgovi 6.020 milijonov din in celotna zadolžitev pa 38 8 milijard dinarjev. Danes pa znaša po strokovni zasebni cenitvi naš zunanji dolg okrog 45 milijard din, notranji dolg pa skoro 8 milijard in^do-sežejo vsi naši zunanji in notranji dolgovi okrog 53 milijard dinarjev.
»Seijački dom" glasilo pristašev dr. Mačka, ki izhaja v Zagrebu, pile o politiki dr. Mačkovih prijateljev med Slovenci in pravi med drugim, da vlada itredno zanimanje za politiko dr. Mačka v Prekmurju, na Štajerskem, v B«H krajini in na Dolenjskem.
Uredba o minimalnih mezdah je bila te dni podpisana. Da se je Izdala
ta uredba pri nas, so bile vzrok gospodarske razmere in pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pomenile pravo bedo. Uredba določa kot osnovo 2 Din na delovno uro, to je za osem-urni deSovnik 16 Din, in se more gibati do 24 Din na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani določili najnižje dopustno mezdo za svoje področje, pri katerem bodo upoštevali zlasti življenske cene i. t. d. v svojem področju. Uredba ne dela razlike med žensko in moško delovno silo. Izvedlo se je načelo: enako delo, enako plačilo. Akordno delo se bo tam, kjer ni neobhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, nadomestilo z delom na ure. Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni po razglasitvi in veljajo do prihodnje spremembe, najmanj pa 6 mesecev.
Na eni Izmed zadnjih sej narodne skupščine je bil dokončno odobren novi trgovski zakonik s 178 proti 41 glasovom.
NaS prometni minister dr.Spaho se je službeno mudil na Češkoslovaškem. Sprejet je bil tudi od predsednika republike dr. Beneša.
»Hrvati se iakko odtegujejo od dela v narodni skupščini, ker so vsi skupaj v enotni opozicijski stranki. Srbi pa smo razdeljeni na poslance, ki sodelujejo v skupščini in na poslance, ki se abstinirajo. Hrvati si pomagajo z vsenarodno organizacijo, ki jim omogoča samopomoč, srbski poslanci z Mačkove iiste pa ne moremo storiti ničesar za svoje volilce. Želeti bi bilo, da bi razgovori med dr. Mačkom in dr. Stojadinov'čem zašli na uspešna pota, da bi m čim-pr«j končali in da bi se že enkrat pričelo reševati hrvatsko vprašanje. Skrajni Ca« je, da pridemo ven it mraka in politiSne megle.* To je Iz-
javil eden izmed voditeljev srbskih opozicijonalnih poslancev.
»Hrratska fronta ni niti daleč tako enotna, kakor to njeni voditelji zatrjujejo. Množe se primeri, ki kažejo, da narašča v njej notranja napetost. Posebno se udejstvujejo komunistični in frankovski elementi. Komunisti so se vtihotapili posebno v Gospodarsko slogo, kjer je pripravno polje za sejanje nezadovoljstva med ljudstvom. Sad njihovega delo se bo pokazal že spomladi, ko bo prišlo do spopadov med gospodarji in poljskimi delavci." Tako piše neko zboraško glasilo, kateremu hrvaški časopisi odgovarjajo, da je vse to laž.
Da se krijejo novi izdatki, ki so predvidene v proračunu naše banovine za vzdrževanje šol v višini 16 3 milijona Din, bo uvedla banovina novo 35 odstotno doklado na neposredne davke, ki se bo pobirala v vseh občinah, razen v avtonomnih, ki same nadalje vzdržujejo ljudske šole. Dosedanje banovinske doklade ostanejo v nespremenjeni višini 60 odstotkov in se bodo torej vse banovinske doklade povišale od dosedanjih 60 odstotkov na 95 odstotkov.
V	Subotici je na shodu delavcev organiziranih v JRZ, govoril tudi minister Dragiša Cvetkovfč. Ostro je kritiziral poslovanje in zapravljanje delavskega denarja v raznih delavskih ustanovah. Nastopil je ostro tudi proti komunizmu.
Nemci ao priSIi z novimi zahtevami. Poleg vrnitev kolonij hočejo, da se jim vrnejo reparacije, ki so jih v smislu mirovne pogodbe morali plačati posameznim državam. Prav tako zahtevajo plačilo odškodnine za ves vojni materija), ki so ga zavezniki 1. 1918 zaplenili in uničili. Posebno odškodnino bodo zahtevali za potopljeno nemško vojno brodovje. V političnih krogih sodijo, da hočejo z zahtevano odškodnino Nemci le prisiliti, prizadete države, da jim vrnejo odvzete kolonije.
V	Avstriji se je v zadnjem Času opazilo močno gibanje onih ljudi, ki hočejo zopet imeti HabsburSa&e na prestolu. To dejstvo je posebno dir-nllo Nemčijo, kjer se boje, da bi to gibanje preprečilo naravno pot razvoja, ki vodi k spojitvi nemškega rajha in Avstrije. Zmaga legitimlsttit bi pomenila kotiec avstrljtega flera-mštva. Avstrijski listi pišejo, da bodo kmalu razmere dozorele, ko bo vsak državljan spoznal, da je za Avstrijo obnova monarhija edina reiitet njelie držafrne oblike.
nesle potrebno skladnost, četudi le na pogled, med tako različnimi interesi posameznih gospodarskih panog.
Izkustva v drugih državah, kjer imajo že od nekdaj kmetijske zbornice, kažejo da je korist takih ustanov mnogostranska. Te zbornice bodo nova šola za našega kmeta, ki bo boljša od vseh dosedanjih, saj jo bodo sami upravljali.
Kakor uredba pravi, so kmetijske zbornice stanovske organizacije našega kmeta, ki se osnujejo v vseh banovinah z nalogo, da skrbe za napredek kmetijstva, da ščitijo in zastopajo interese kmetovalcev ter da proučujejo vsa vprašanja, ki so v zvezi z kmetijstvom in da zasledujejo vse pojave, ki se tičejo tega stanu. Zbornice bodo tolmači mišljenja našega kmeta napram državnim in samoupravnim oblastem, njih naloga pa tudi bo osnovati in upravljati zavode in ustanove,
čigar namen je propagirati napredno kmetijstvo. V ta delokrog spada tudi organiziranje kmetijskih razstav.
Dve ali več zbornic se lahko združijo v eno. Čiane zborničnega sveta se ne volijo neposredno, temveč posredno preko volilnih teles. Vsak srez izbere po enega svetovalca, a svetovalca pa izvoli telo od 50 članov. To volilno telo izberejo občinski odbori. Predsednik tega je starešina sreskega sodišča. Prispevek za kmetovalca namenjen za zbornico ne more biti večji kot 5% od zemljarine. Vsaki zbornici je potreben najmanjši dohodek v iznosu od 400.000 na leto. Najmočnejše bodo zbornice v Dunavski in Savski banovini, kjer se bo ta vsota dvignila do 3 milijonov dinarjev letno, dočim bodo fi-načno najslabše v Primorski banovini kjer se bo z težavo doseglo vsoto 450.000 Din na leto.
Domete \?es£i
murska S°kota:
— V banovinski bolnici v Murski Soboti je bilo leta 1936, oskrbovanih teliko bolnikov, kakor še nikoli poprej. Za primerjavo so v oklepajih navedene številke iz leta 1935. Vsega skupaj je bilo oskrbovanih 3026 (2300) bolnikov, od teh je bilo odpuščenih 1508 (1911) v zdravem stanju, 1024 (757) zboljšanih, 289 (205) neozdrav-Ijenih, umrlo jih je 72 (74) to je 272% (3%) in ostalo pa 132 (110) bolnikov. Bolniških oskrbnih dni je bilo : 50.218 (44 854), povprečna doba zdravljenja je znašala 17 (23) dni. Operiranih je bilo: 1129 (690). Iz navedenih številk je razvidno, da je število bolnikov v letu 1936 naraslo napram letu 1935 skoraj za 1/3, operiranih je pa bilo skoraj za polovico več- Razen tega je bilo 1936 leta rentgenskih pregledov 882, pneumotoraxov 32, sedimentacij krvi, mikroskopskih
in drugih laboratorijskih preiskav vsega skupaj 1540 slučajev. V prostorih banovinske bolnice obratuje tudi pro-tituberkulozni dispanzer. Tekom leta 1936. je bilo pregledanih vsega skupaj 2063 bolnikov, rentgenskih pregledov je bilo 1977, pregledov spu-toma 179, sedimentacij krvi in bio-loškik reakcij 1282 ter 53 pneumoto-raxov. Rentg, fotografskih posnetkov je bilo 133.
—	Vse člane in prijatelje Francoskega krožka v Murski Soboti obvestimo, da bo prihodnji teden, v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v sobi Meščanskega doma pri Fafiiku redni občni zbor Francoskega krožka, na katerega Vas najvljudneje vabimo in pričakujemo Vaše udeležbe. Odbor.
—	Občni zbor. Tukajšnja podružnica „Kola jugoslov. sester" bo imela svoj 14. redni občni zbor, z običajnim dnevnim redom, v nedeljo, dne 21,
Angleži nočejo ničesar slišati o tem, da bi se Nemčiji vrnile nekdanje kolonije, ki jih je zgubila po svetovni vojni. Pripravljeni so, da nudijo Nemcem gotove olajšave pri dobavi surovin, ki jih nujno potrebuje.
Kakor Nemčija, t&ko zahtevajo tudi člani Balkanske zveze kolonije v svrho zaposlitve svojega brezposelnega delavstva in dobavo potrebnih surovin za svojo industrijo.
Angleški parlament je dovolil vladi najetje velikega oborožitvenega posojila v zaesku 400 milijonov funtov (okoli 90 milijard dinarjev), ki naj bi se odplačalo v 30 letih. Ta denar se bo porabil za izpopolnitev armade, letalstva in mornarice. Ves svet se je začudil ko je to zvedel, saj je to prvič v angleški zgodovini, da je zahte vala vlada tako veliko vsoto za oboroževanje v mirnem času.
Dosedvj so bile nemške želez niče delniške družbe, a Hitler je pred dnevi odredil, da preidejo vse prometne ustanove v direktno dtžavno upravo. Izvršilo se je tudi podržav-Ijenje nemške narodne banke.
V Mehiki (Amerika) so nastali veliki verski nemiri. Najhujše je bilo v Cordobi, kjer je skušalo okrog 5000 demonstrantov vdreti v tamošnjo cerkev, katero je vlada spremenila v gasilski dom. Pri spopadih je bilo ubitih 14 oseb. Stični nemiri so bili tudi v drugih mestih.
Španski nacionalisti so pretekli teden izvojevali veliko zmago pri mestu M3laga, katero so v naskoku zavzeli. Padec Malage je zadal vlad nim četam hud udarec ter je pri njih izzval veliko potrtost. Nekateri listi poročajo, da so Malago zavzeli ita-Ijanski vojaki, ki so tudi prvi vkorakali v zavzeto mesto.
Pred Malago se je zadnje dni borilo 20 000 Italjanov, okrog 12.000 Nemcev, več tisoč tujskih legijonar-jev in Maročanov. Pri zadnjih borbah je sodelovalo nad 100 italjanskih tankov. Računajo, da je ostalo na bojiščih pred Malago najmanj 5000 mrtvih in ranjenih, med njimi največ Italjanov. S padcem Malage se je pc-
PR. KOVAČEVA:	24
Mati.
»Skozi težke zablode sem morala potovati, da sem slednjič prišla do spoznanja. Sedaj sem zrela za cilj. Z% mene ni več nobene rešitve. Tu, tu notri sedi in mori."
Roke je zagrebla v prsi kot bi hotela iztrgati bolezen in jokajoč so ji bile besede: »Nisem bila vredna velike sreče 1"
Ljubeče in nežno so spolzele materine roke po njenih laseh in na resnicoljubnih ustnicah je vstala pobožna laž.
»Bodi junaška, moja ljubljenka. Vse bo še dobro."
»Mati, ljuba, dobra mati, komaj si mi odpustila, že ti vlivam novih bolečin in skrbi v tvoje srce."
»Bolečine in skrbi? Potrpežljivo vse jemljem iz tvojih rok, Ana Marija. Naučila sem se, da molčim. A sedaj nam mora iz trpljenja scveteti le veselje. Srečni hočemo biti, ti, Rihard in jazi"
»O ti dobra, ti neizčrpna v lju-
ložaj obleganega Madrida silno poslabšal. Pred Malago je bilo ujetih 1500 ruskih vojakov.
Za Madrid se je pričela srdita bitka. V teh bojih baje sodelujejo veliki oddelki štaljsnskega vojaštva.
Španski komunisti, tako trdijo nacionalisti, so v zadnjih šestih mesec h umorili v Malagi 5000 političnih nasprotnikov.
Dva italjanska parnika sta baje pristala v Malsgl ter izkrcala 3500 mož moderno opremljenih italjanskih čet.
Razširile so se vesti, da namerava predsednik španske komunistične vlade ponuditi nacionalistom prostovoljno predajo Madrida. General Franco pa zahteva, da se morajo udati vse vladne čete na vseh frontah.
Kmetijske zbornice
Naša država je zadnja, ki je dobila kmetijske zbornice. Kakor smo že poročali je vlada že izdala tozadevno uredbo in ta korak je važen datum v zgodovini našega kmetijstva.
Do sedaj naše kmetijstvo ni imelo svoj forum. Začasno se je zateklo v okrilje zadrugarstva in drugih privatnih organizacij in ustanov. To je bil tudi vzrok, da je ostal glas našega kmetijstva osamljen, ter ni našel onega odmeva, ki ga bi zaslužil po svoji važnosti. Vendar pa to ne pomeni, da se za kmetijstvo ni nihče brigal. Znano nam je, da so bili kongresi gospodarstvenikov in trgovcev, ki so po svojem značaju večkrat bili kmetijski kongresu in to po svojem delu in sprejetih rezolucijah.
Sedaj se je ta vrzel zamašila in kmetje so dobili svoje predstavništvo in svoj forum s katerega bodo dvignili svoj glas, v katerem bodo delovali v svoj dobrobit, za napredek te najvažnejše panoge našega celotnega gospodarstva, v kat ri je zapo-paden večji del našega naroda. Kmetijske zbornice bodo dopri-
bezni in dobroti I Kaj si mi vse dala! Odkar se zavedam, sem deležna le tvojih dobrot. Ni drugega imena na svetu, ki bi vse družil, vse izpovedal, vse obsegal, ki je sama svetost kot nobeno drugo ime . . . kakor beseda mati."
In bili so sveti trenutki. Minute so minule kakor blažen sen. Rihard je držal svojo srečo v naročju . . . kratko blaženo, trpečo srečo . . . Ana Marija je šepetala s trepetajočimi ustnicami :
»Moj beg za srečo in za uspehom, moje hrepenenje po ljubezni in življenju je bilo zaman. Nisem našla sreče. Moja sreča si ti in šele sedaj sern spoznala . .. sedaj ko je že prepozno. Prišla bo smrt in odtod moram, ne da bi živela, ne da bi življenje osrečila. Le trpljenje sem prinašala."
Vedno bolj slabotna je postajala Ana Marija, ne da bi bila prav bo-lana. Gospa Margareta je junaško prenašala vso skrb za svojega ljubljenca in jo skrivala v smehljanju in veselem govorenju. Bolnica pa je le
vidla globoko v njeno notranjost, v bolestno vstrepetajočo dušo svoje matere.
In ko se je razcvel beli španski bezek na vrtu, je krenila Ana Marija na pot ... V gluhi polnočni uri se ji je bližala smrt. Začudenje je bilo še enkrat v njenih velikih razprtih, modrih očeh. Blažen smehljaj je ležal v njenih ljubkih potezah.
»Hvala . . . mati... ljuba mati..." je dahnila z ugašujočim giasom. Nagnila je glavico in zaspala za vedno.
Rihard Berger je še slednjič poljubil belo cvetje in ga položil rajnki na prsi. Ana Marija je bila vsa pokrita s cvetjem in gospa Margareta je ostala pri njej kakor na straži. Sama. Nepremično, kakor da bi bila brez življenja, je presedala ure in ure ob mrtvem otroku. Pa so prišli trenutki ko se je glasno zasmejala, z glasom, ki je bil blazen ... pa je zopet govorila z rajnko veselo, razigrano in glasno .. . Neprestano je popravljala cvetje, uravnavala gube na beli obleki mrtvega otroka in gladila zlate kodre...
Prišla je ura sloTesa. Gospa Mar-
gareta se je oklenila roke Riharda Bergerja z vso težo... Bel kakor vosek je bil njen obraz, ves okamenel... Že dolgo je kar so zagrebli grob, dolgo že kar se je razšlo ljudstvo... Še vedno je stala nepremično.
Rihard Berger se je, upadlih lic, obrnil do nje in prijel njeno ledeno mrzlo roko. »Mati", je zašepetal. In še enkrat: »Mati." Gospa Margareta je dvignila glavo, prisluhnila v daljavo in se zazrla v zahajajoče sonce. In takrat so se vlile solze iz njenih očeh, močile zemljo, v kateri je spal njen otrok ter blagoslavljale grudo s svetimi solzami trpeče in ljubeče matere.
Rihard Berger je podprl od trpljenja zlomljeno ženo ter jo peljal od grobov. Z hvaležnimi očmi ga je pogledala gospa Margareta.
»Sedaj sva sama, prav sama na svetu, Rihard", mu je tiho govorila.
»Res je mati, a jaz hočem biti tvoj sin in vse nadomestiti." Njegove besede so bile trde in prepričevalne. *
Počasi sta krenila po stezi, ki sc je kopala v žarkih zahajajočega sonea proti domu.	(Konec.)
februarja t. 1. ob 3. uri popoldan v restavracijski sobi pri Fafliku, V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor ob vsakem številu navzočih, pol ure kasneje. Vsi, ki se zanimajo za delovanje podružnice, so iskreno vabJjeni.
Odbor.
—	Sokolsko društvo je imelo preteklo soboto, ob veliki udeležbi članstva, svoj redni letni občni zbor. V upravnem odboru so bile izvršene nekatere bistvene spremembe. Poročilo o podrobnem delovanju našega največjega nacionalnega in kulturnega društva bomo, rad! pomanjkanje prostora, prinesli v prihodnji številki.
—	„Kovran". Le nekaj izvodov je še letošnjega »Kovrana", ki je naprodaj v trgovini Hshn. Kdor ga hoče še imeti, naj ga čimprej kupi. Cena 3 Din! Opozarjamo na nagradno tekmovanje, ki je razpisano v listu.
—	Kazenski imenik za občine se dobi v knjigarni HAHN I. M. Sobota.
—	Šolsko poslopje v Murski Soboti — odmev od strani staršev. Pred kratkim je izšel v Murski Krajini članek, ki je jasno pokazal kako kvarno je šolsko poslopje duševnemu in telesnemu razvoju naše mladine. Hvaležni smo piscu omenjenega članka, da se je zavzel za naše otroke in prepričani smo, da je to storil iz ljubezni do naših otrok. Tako temeljito še nihče ni posvetil v to temno, vlažno in plesnivo zi-dovje in uverjeni smo, da bodo merodajni faktorji vendar le uvidli, da mora biti enkrat le konecza-strupljevanju. Ako se vprašanje novega šolskega poslopja ne da premakniti z mrtve točke, potem naj oblast raje šolo zapre, ker resnici na ljubo povedano, ljubši so nam zdravi in nevedni otroci kakor izobraženi in bolehni.
Naročnik.
—	Našla se je doza, kdor jo je zgubil naj se zglasi pri občinskem uradu, kjer jo dobi vrnjeno.
—	Prireditev. Židovska mladina priredi, dne 25. t. m. zvečer pri g. Faflik Alojziju v Stari kavarni svoj prvi „ Puri ms k i večer". Ples, godba, maske. Vsi dobrodošli!
—	Regulacija. Prvi lepi dnevi so zopet izvabili delavce v park, da nadaljujejo delo, ki so ga morali pod zimo prekiniti. Zapele so zopet sekire in zapele so žage in po nekaj dnevih je bil drevored, ki je vodil od grada v smeri proti evang. cerkvi, na tleh. Delo je bilo lahko, saj je bilo vso drevje trhlo, ker se v zadnjih desetih letih ni nihče brigal, da bi osvežil in očistil nasad. Počasi dobiva novi glavni trg svoje pravo lice in tudi grad, ki je ždel toliko let za gostim zelenjem, stopa s svojo starinsko •častitljivostjo v ospredje. Kakor čujemo, bo na mestu podrtega drevoreda v najkrajšem času speljana od Aleksandrove ceste proti gradu široka in lepa pot, Obrobljena z lepotičnim drevjem in z modernimi kandelabri, kar bo dalo res lepo sliko. Podjet-
Strto življenje?
Pred tremi tedni je prišla na tišin-sfco šolo simpatična učiteljica gospodična Dora Skolaris in se kaj kmalu vžh/eia v tamkajšnje razmere. Svojim stadšera, ki stanujejo v bližini B'eda, je večkrat pisala, da je na svojem prvem službenem mesiu zadovoljna tako glede šole, kskor fuda ljudstva, ki je mlado vzgojiteljico že po nekaj tednih vzljubilo. A marsikdo pa je le opszil njeno zamišijenost in potrtost, saj je vedno iskala samoto ter se izogibala vsake večje družbe. Večkrat je ure in ure preklečala v cerkvi zatopljena v globoki molitvi. Na stanovanju in hrani je biia pri gostilničarju g. Cipotu na Tišini.
V četrtek, dne 11. t. m. pa je po zajtrku zapustila stanovanje tako, da jo nihče ni opazil in odšla neznano kam. Vsem, ki so jo poznali, se je že po nekaj urah oglašala skrb in začeli so jo iskati. Ko pa tudi popoldne ni prišla v šolo k pouku, seje skrb vseh njenih znancev podvojila in šolski upravitelj g. Antauer je s pomočjo drugih ukrenil vse, da bi našli po-grešeno učiteljico. Ves trud pa je bil
nosti in širokopoteznosti našega župana g Hartnerja se moramo res čuditi, saj v svojem nesebičnem ustvarjanju za napredek občine ne gleda le od danes do jutri, temveč ima v vidiku razvoj mesta za bodoče generacije. S svojim delom si sam postavlja trajen spomenik. Kdor hoče govoriti o razvoju Sobote ne more mimo njegovega imena. — Tudi dela v gradu so v polnem razmahu. Dvoriščna stran je že lepo očiščena, posamezni prostori preurejeni, povsod je napeljana elektrika, tako da se bodo različni uradi, katerim je namenjen grad, vselili že z prvim aprilom v svoje nove prostore. Zimski meseci še niso za nami in že se vidi povsod velika aktivnost pri regulaciji našega mesta, ki bo po dosedanjem delu sodeč, v najbližji dobi, do temelja spremenila zunanjost našega mesta.
Gornja Lendava :
zaman. Posrečilo se je le dognati, da je imenovana šla v jutranjih urah proti Muri in nekateri so jo vidli kako se je na obrežju sprehajala. Ob natančnem pregledu brega so res našli tik vode učno knjigo, ki je bila njena last, a poleg knjige pa so bile vidne stopinje, ki so peljale v Muro. In skoro je vsak dvom izključen, da si nesrečna mladenka ni sama končala življenja. Kaj jo je gnalo v smrt, pa nihče ne ve. O mnogočem se ugiba, izgleda pa, da je to skrivnost odnesla s seboj v deroče valove.
Njeni starši in sorodniki so bili takoj obveščeni o vsem. Oče in svak sta se podala na pot. Dočim je svak prišel na Tišino, pa je oče vsled žalosti omagal in so ga morali odpeljati v ormoško bolnišnico.
Ves trud, da bi našli pogrešeno učiteljico, je do danes ostal zaman. Tudi Mura še ni naplavila mlado žrtev. Dogodek je povsod vzbudil naj-gljoblji vtis in mnogo sočustvovanja z nesrečnimi starši, ki so zgubili svojega otroka na pragu življenja.
— Malo odgovora. Dopisnik Slov. Gospodarja se je v predzadnji številki zopet enkrat popraskal tam, kjer ga ni nič srbelo. Tokrat je prevzel nalogo ocenjevanja števila članstva in delovanja tukajšnjih društev. Njegovo poročilo je močno tendencljozno in seveda polno netočnosti. Najbolj ga peče Sokolska četa, o kateri pravi, da ima kot člane samo učiteljstvo in drugo inteligenco in da je v zadnjih dveh letih uprizorila samo eno igro, kar je bilo vse delo. Vse ostale prireditve je gladko reduciral. Za J. S. pravi, da ima iste člane, kakor Sokol, a največ članov da ima RK. Občudujemo točno informiranost g. dopisnika. Radi lepšega pa mu navedemo številke: Sokol ima okrog 40 članov, JS 150, a RK 28. O delovanju JS sploh molčite. Ali se morda bojite, g. dopisnik, da bi morali preveč za-molčati ali preveč navesti, kar bi uteg-
nilo zatemnli delovanje Prosvetnega društva? Bahate se s 120 člani pri Pr. društvu; tudi JS obstoja še le 2 leti, a ima vendar še 30 članov več in vsakomur bo jasno, da pri 150 članih ne more biti samo inteligenca. Iji naše delovanje? Poznate ga dobro, saj ga stalno kontrolirate! In tudi to je gotovo, da se ni bilo treba niti Sokolu niti JS nikdar in pred nikomur sramovati svojih prireditev. Žilica Vam ni dala miru, da se ne bi s prav nič duhovito opazko zaleteli v maškerado JS. Ali si morda domišljate, g. dopisnik, da bomo Vas prosili za dovoljenje ? Tudi brez Vašega odo-brenja je maškerada sijajno uspela in bosta lahko na njen račun odšla dva revna otroki za tri tedne na morje. Morda Vam tudi to ne bo prav. Dalje poročate, da si bo Prosv. društvo letos postavilo svoj dom. čestitamo! Kolikor pa je nam znano, bo ta dom postavila posojilnica s pomočjo društev, ki so prispevale lepo vsoto v materijalu in gotovini in to baš društva, katerim odrekate sposobnost obstoja, dočim do sedaj Pr. društvo še ni nič prispevalo. To zveni nekoliko drugače, kaj ne ? Težko spravljamo v sklad Vaše netočno poročanje z Vašim poklicem. Vsekakor pa Vam priporočamo, da se ne zaletujete v naša društva, kakor se tudi mi ne v Vaša, ker uspeha ne boste imeli, kvečjemu nam s tem delate še reklamo.
—	Popravek. V zadnji številki smo pod člankom »Posnemanja vredno" pomotoma poročali, da je šola Gor. Slaveča naročila najmodernejši radioaparat znamke »Philips", pravilno se glasi, da je nabavila najmodernejši radioaparat znamke „Hor-nyphon" in to v tehnični trgovini Štivan Ernesta v M. Soboti.
—	Meškerada. Prirediti velikopotezno prireditev v mestu, ni
nič novega in težkega, a izpeljati prijetno in dobro obiskano zabavo na deželi je pa v današnjih časih, že res nekaj umetnega. Maškerada, ki jo je priredilo tuk. društvo Jadranske straže v soboto 6. t. m. je biia kar se tiče dekoracije, šaljivih prizorov, pevskih točk in drugih nastopov, na taki višini, da bi paradirala, v katerem koli večjem kraju in zadovoljila največje razvajence. Vsa prireditev je bila v slogu orijen-talske noči. Posebno pozornost je vzbudil oder s posrečenimi slikami Japoncev in Kitajcev in spomenikom Bude. Najprej se je predstavil občinstvu napovedalec, ki je ves čas sporeda zabavljal prisotne s svojimi smešnicami, temu je sledil originalen kitajski kvartet. Posrečena je bila mala „geiša", ter indijski ples pred žrt-venikom Bude. Originalen je bil tudi zvezdnik v osebi Charlie Chaplina, ki je žel salve smeha. Nastopila je tudi mala „nežna" Japonka, triumf vseh točk pa je bil klovnov ples, ki se je moral radi svojevrstnosti ponoviti. Vsemu je sledila lepa neprisiljena zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Opaziti je bilo tudi nekaj lepih orijentalskih mask. Jadranski straži, ki je gotovo prišla tudi na svoj račun, je k tej lepi maške-radi le za čestitati in upamo, da se bo ta tradicijonelna prireditev tudi prihodnje leto vršila v takem ali še v večjem obsegu v splošno zadovoljstvo občinstva. Obžalovati je le, da je slabo vreme zadržalo napovedane tujce.
DOPISI:
— Razpis. Evang. cerkvena občina v Puconcih razpisuje zidarsko, tesarsko, stolarsko, kleparsko in ključavničarsko delo za zgradbo gospodarskega poslopja. Tozadevni pogoji, načrt in proračun je interesentom na razpolago od 7. marca naprej v žup-nem uradu. Pismene ponudbe je vložiti do 21. marca 1.1. pri evang. žup-nem uradu v Puconc h in sicer točno za vsako vrsto delo posebej. Odbor si pridrži pravico oddajo del ne glede na najnižjo ponudbo.
Naznanilo.
Prevzamem vsa stavbena dela. Izgotavljam potrebne načrte in proračune za izpeljavo stavbenih del po prvotnem in sedanjem najmodernejšem stavbarstvu.
Vsa dela bom solidno, strokovno in poceni izvrševal.
Maier, stavbenik 1	M. Sobota.
UGODNA PRILIKA
Proda se tvorniško nov motocikl „Triumf* 500 cm. Super Šport po znižani ceni. Samo resni kupci si ga lahko ogledajo ob nedeljah od 14.-15. ure. M. Sobota, Šolska 32.	2
Murska Sobota, 8. febr. 1937,
617/36-37.
Vabilo
rednemu občnemu zboru
ki bo v soboto, dne 27. februarja 1937. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi).
DNEVNI RED :
1.	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja;
2.)	Poročilo predsednika; 3.) Poročilo funkcionarjev kluba; 4) Poročilo revizorjev ;
5.)	Sklepanje o samostojnih predlogih;
6.)	Določitev pristopnine in članarine; 7.) Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča; 10 ) Slučajnosti.
Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih, Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
ODBOR.
Razpis. S. K. Mura v Murski Soboti priredi dne 7. marca 1937 s startom in ciljem na Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja propagandno cross-country tekmovanje: 1.) za juniorje C tek na 2500 m 2.) za seniorje tek na 5000 m. Prijave je poslati na naslov: TručiCiril, Murska Sobota, banovinska bolnica, najkasneje do 1. marca 1937. Prijav-nine ni. Tekmovanje se vrši popoldne ob 1. uri. Prvoplasirani prejmejo diplome. Tekmovanje se vrši deloma na tekališču dolgem 375 m, z dvema ne-dvignjenima zavojema, posutim ugaski deloma pa po travnikih in gozdu. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a.
SOKOL
Sokolsko društvo Beltinci.
Koncem januarja je naie društvo polagalo obračun o delu v i. 1936. Iz poročil vseh funkcionarjev je bilo razvidno, da se je upravni odbor v polni meri zavedal velike naloge, ki jo je sprejel z rasnimi funkcijami.
Dne 31. XII. 1936 je Itelo društvo 52 članov, 15 naraščaja in 40 dece. Telovadilo je 6 oddelkov, skupno je bilo 310 telovadnih ur, telo v. obisk 2523 telov. 1. XII. so nastopili telovadci na lepo uspeli akademiji.
It prosto, poročila je razvidno, da }e bilo: 42 nagovorov pred vrsto, 3 predavanja, 2 poslovilna tefiori, 2 predstave, 4 lutkovne igre, 2 svečane proslave, 1 akademija, I veselica, Miklavžev večer in „ko Žičnica."
Knjižnica čteje 540 knjig. Citateljev je bUo 70, pMčitaiiift knjig 78«.
Denarni promet znaša 35.029,20 Din. Vrednost premičnin in nepremičnin je 35.617,63 Din.
Članstvo je sprejelo poročila z vidnim zadovoljstvom in izbralo za leto 1937 ves stari upravni odbor.
Na občnem zboru je članstvo sestavilo za »Petrovo petletko" lep program, ki ga hoče z delom do podrobnosti izvesti.
Dne 7. II. 1937. je nastopila sokolska igralska družina iz M- Sobote s komedijo »Maks!*. Dvorana je bila nabito polna in se je občinstvo dodobra nasmejalo. Po igri se je razvila v zgornji lepo dekorirani dvorani prijetna zabava. Prav izredno zadovoljstvo vseh navzočih je vzbudil mladin ski »Jazz* Sokola Murska Sobota.
Igralcem in godbenikom iskrena bratska hvala.	Zdravo I
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Novo osnovano združenje izvoznikov živine v živem in zaklanem stanju kraljevine Jugoslavije.
Ministrstvo trgovine in industrije, notranjih del ter poljedelstva je potrdilo v teh dneh pravila novoosnovanega Združenja izvoznikov živine v živem in zaklanem stanju kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Na ta način je rešeno vprašanje organizacije izvoza živine med samimi izvozniki živine. V to novo osnovano Združenje se je prijavilo že nad 140 registriranih izvoznikov. Ravnotako lahko postanejo člani tega Združenja tudi ostali izvozniki živine, ki dokažejo, da so izvažali živino v inozemstvo v teku zadnjih let.
Ustanovitev tega združenja je za pozdraviti in hvalevredna, ker se smatra, da je s tem likvidiran boj ter vsi nesporazumi, kateri so vladali že leta med izvozniki živine, kar je pa povzročalo veliko škodo našemu izvozu. V novo upravo tega Združenja sta bila izvoljena od Slovencev gg. Josip Benko, industrijalec in nar. poslanec iz Murske Sobote, ter Janko Predovič, iz Ljubljane, kar nam je že v naprej v dokaz, da bo Slovenija in s tem tudi naše Prek-murje, dobro in strokovno zastopano v novem Združenju.
Pozor izvozniki!
Opozarjajo se vsi trgovci izvozniki, da je Narodna banka kraljevine Jugoslavije izdala v zvezi z izvozom v klirinške države sledeče rešenje:
»Izvoz robe u klirinške zemlje može Se vršiti samo frančo ju-goslavenska granita, te da za suvozem podvoz izvan naše gra-nice tma plačati inosfrani kupac.
U poedinim spornim i oprav-danim slučajevima, izuzetna ovla-štenja mimo ovog rešenja može dati sem Ministarstva finansija samo Narodna banka.
Izuzetno od propisa či. 7. dev. pravilnika krajni rok u kome se mogu realizovati prodajom na domačim berzama primljeni klir. čekovi na RM, -- produžuju na 30 dana od dana izdanja čeka."
Vabimo p. n. članstvo, da blagovoli vzeti gornje na znanje, ter se v smislu gornjega rešenja Narodne banke ravna.
„Putnikovw koledar za avtokar izlete 1937.
28. februarja do 7. marca: Leipzig, Praga, Wien obisk velikih mednarodnih velesejmov. Din 1000 —.
13. do 14. marca: Planica, dan smuških poletov (prenoč. na Bledu). Din 250 - x
7. do 9. marca: Wien, mednaroden velesejem. Din 240 —.
25. marec do 3. aprila: Velika noč v Rimu (obisk večnega mesta preko Trsta, Benetk, Rimini, Pisa. Florence, Padova, Boiogna itd.) Din 2400 —,x
27. do 30. marca: Velika noč v Benetkah. Din 900 — x
10. do 21. aprila.- Italjanska in francoska Riviera: Venezia, Milano, Genova, Monte Carlo, San Remo, Monaco, Niče, Lego di Garda, Verona, Bolzano, Cortina dAmpezzo, Dolomiti itd. Din 2 800 —x
27. aprila do 11. maja: V Pariš na svetovno razstavo (preko Trieste, Padova, Milano, Genua, San Remo, Monte Carlo, Niče, Toulon, Marseille, Lyon, nazaj preko Strassbourg, Basei, Zflrich, Konstanz, Innsbruck, Brenner, Dolomiti itd.) Din 3900 —.x
2. do 6. maja.- Budimpešta (mednaroden velesejem, preko letovališč ob Blatnem jezeru) Din 500—.
x — cena je upoštevana z aranž-manom.
Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih, hitrih in v zimskem času kurjenih avtokarih. Sedeži so numerirani. Vse informacije in prijave pri ,Putnik", Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Zasigurajte si mesta čim preje ! Uporabite svoj dopust za potovanje s »Putnikovimi« avtokari.
OglaSajte
v MURSKI KRAJINI
Službo dobi trg o o sli i pomočnik
dober prodajalec kuhinjskih in hišnih predmetov, z znanjem državnega, nemškega in madjarskega jezika, vojaščine prost in z prakso v sorodnih večjih trgovinah in mestih. Ponudbe z fotografijo in prepisom spričeval je treba poslati na firmo :
Niševlč Sava, Novi Sad. Na nnnrlai i o b"zu Tumišča miin z
UU |ll UUuj JD vsemi pripadajočimi deli kakor cilindri, kamni in valji ter 14 oralov travnika. Ogleda se lahko vsak ponedeljek in torek pri RAJ JOŽEF posestniku in mlinarju, Turnišče.
Posi. št. J. 643/36 -7.
Draibeni oklic
Dne 18. marca 1937 ob 8 uri bo pri tem sodišču v sobi it. 18 dražba nepremičnin: njive, travnikov. Zemljiška knjiga: 5/2136 vi. št. 75; 1/4 vi. št. 114 k. o. Kupšinci. Cenilna vrednost: 3261 Din 50 p. Najmanjši ponudek : 2174 D 33 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe 60 priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbe-ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
SfbsIu sidiiči v Murski Soboti,
odd. IV., dne 8. II. 1937.
Razglas.
Evangeljska verska občina izda svojo gostilno v Bodoncih v najem na 6 let s pripadajočim zemljiščem 2 orala in inventarjem, iz proste roke.
Reflektanti naj vložijo pismene ponudbe v zapečatenem ovoju v župnijskem uradu v Bodoncih, najkasnej do 12. ure dne 28. II. 1937.
Prodam Čebele!
Prodam 10 družin čebel z panji po ugodni ceni. Krog štev. 24.
Na marofu v Polancih (Krajna) se sprejme
honuencijstii gulaš. več se PoiZve
pri grofici BATTHYANTI, Polanci.

DvM#la »A Prav poceni hiša z W W SO električno razsvetljavo z vrtom in pol orala funduša. Več se poizve v Murski Soboti, Mata kaniža št. 23.
Potor gasilci I
Osebni a u t o „FIAT" 501 6 sedežni v dobrem stanju, malo rabljen se proda po nizki ceni. Priporoča se aa gasile«. Več se poizve pri FRANC GORIZEK-u Vržej p. Križevci pri Ljutomeru.
Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke
Naibeliši NtfJeleflantitejSI
jpADLER"
Najbolj ekonomilen Najsotidneiši
iitfftjate*): foftfc* Josip K M. &•»•«.
urednik: kia*}Mefc itefa*, prtv. itttfeik t M. Sobo*.
v M. Svi^ti.