LETO XLVIII, ŠT. 13 PTUJ, 30. marec 1995      CENA 80 tolarjev
PTUJ / NOVE SKRBI NOVIH OBČIN
Skupen
nastop ati
laplotništvo
Ko se na kateremkoli področju naenkrat pojavi več
gospodarjev, nastanejo težave in zastavi se
vprašanje, ali bodo novi gospodarji nadaljevali delo
prejšnjega, enega gospodarja ali bodo zavili vsak po svo-
ji poti. Pred podobnim preoblemom je slovenska država
z uvedbo lokalne samouprave. Odločanje na nižjem ni-
voju je morda res dobra zadeva, mnogokrat pa ljudi, se-
daj razdeljene na več novih občin, na nekaterih po-
dročjih le vežejo skupni interesi. Če bi se tudi pri nas
odločili za dvostopenjsko lokalno samoupravo, torej za
odločanje na pokrajinskem ali regijskem nivoju in nato
na občinskem nivoju, bi bilo na večji del vprašanja odgo-
vorjeno vnaprej. Danes pa imamo samo majhne občine z
veliko pristojnostmi in obveznostmi, pa brez kadrov-
skih, prostorskih, strokovnih in finančnih možnosti. Je
država tako dosegla svoj cilj v delitvi, ki daje večjo
možnost vladanja?
Slednje je politično
vprašanje, povsem strokov-
no pa na zadevo gledajo v
prejšnjih občinskih službah,
ki so se sedaj preimenovasle
v upravne enote. Tudi v
občinah se veliko razmišlja
in govori o potrebi obliko-
vanja skupnih služb, kar bi
bilo verjetno bolj racionalno
kot v vsaki občini razvijati
svoj administrativno-stro-
kovni aparat. Skupščina
prejšnje občine je v zadnjem
letu delovanja hitela s spre-
jemanjem pomembnih skle-
pov in dopolnitev odlokov
na področju prostorskega
planiranja. Zadeve so na tem
področju začasno dokaj ure-
jene, nove odločitve pa so že
v rokah občinskih svetov.
Ker pa bo za usklajeno ure-
ditev prostora vendarle po-
trebno usklajeno nastopanje
2 enega mesta, je nujen do-
govor med občinami in
Ustreznimi upravnimi eno-
tami, v čigar pristojnosti je
Ostalo izdajanje izvedbenih
aktov.
I^osebno odgovorna naloga
t^ovih občin je odločanje na
Področju gospodarske infra-
strukture. Cest je na zunaj-
^estnem območju nekdanje
občine Ptuj kar 90 odstotkov.
^ajve^jyj£oblemi pri oskrbi^
vodo, na področju telefonije
in drugih področjih gospo-
darske infrastrukture so zu-
naj mestne občine. S samos-
tojnim nastopanjem bodo
župani in občinski svetniki
težko kos zahtevnim nalo-
gam. Nekateri objekti so
neločljivo povezani. Vodo-
vod, denimo, je enoten ob-
jekt, potreb in želja v novih
občinah na tem področju pa je
zaenkrat še vedno več kot
možnosti. Kje in kako se bodo
ti različni interesi usklajeva-
li?
Na nedavnem posvetu v
Ptuju, ki ga je sklical vodja
oddelka za urejanje prostora,
varstvo okolja in gospodarsko
infrastrukturo Stane Napast,
je bila županom ponujena
roka upravne enote in direk-
cije, ki se je s temi zadevami
ukvarjala že doslej. Žogica je
sedaj na strani občin in tam-
kajšnji svetniki so pred po-
membno odločitvijo. Občani
lahko samo upamo, da se
majhne občine ne bodo obda-
jale s plotovi, urejale zadev po
svoje ter privoščljivo nagajale
sosedom. Potem bodo zadeve
zagotovo šle v neželeno smer,
recimo tako, kot hoče nekdo
na višjem, morda državnem
nivoju.
•0^ J. Bračič
V soboto, 25. marca, so se ribiči pridružili številnim aktivnostim ob eviopskem letu varstva narave in v vseh
društvih izvedli spomladansko čiščenje pod geslom Očistimo naše vode. V akcijo so se množično kot že dolgo
ne vključili tudi člani ribiških družin Ptuj, Ormož in Lešje Majšperk ter k čiščenju obrežij vodotokov povabili tudi
brodarsko društvo Ranča, podjetje Cisto mesto, komunalni podjetji iz Ormoža in Ptuja ter nekatera gasilska
društva. Do poznega popoldneva jih je nekaj sto ob obrežjih potokov, rek, ribnikov in jezer pobiralo odpadke,
čistili pa so tudi brežine, porasle z grmovjem, tako da bo vsaj letos dostop do vode prijetnejši in lažji.
Predsednik RD Ptuj Stane Žitnik, ki je v akciji sodeloval z zavihanimi rokavi, je dejanje ribičev posebej pohvalil
ter obenem namignil, da bi bilo veselje še večje, če bi bilo z njimi več mladih ribičev. Predvsem od teh pričaku-
jejo, da bodo nadaljevali varstvo vodotokov v vseh pogledih - onesnaževalcev je žal vedno dovolj.
Ker na nekaterih območjih čiščenja še niso povsem končali, bodo nadaljevali ta konec tedna. V Orešju se bodo
zbrali v nedeljo ob 8. uri.
Obrežja naših voda so po sobotni akciji slovenskih ribičev zagotovo bolj čista. Ali bodo iaka tudi ostala'?
•>M. Ozmec
SHIOEO WATANABE / POSLANICA OB MEPNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE, 2. APRILU
Knjige: naše skupno doživetje
V l€niixni€i sem nekoi opazil nosečo iensifo, bodočo mamito, lii /e slirbno izbirala slikani-
ce; vsa /e izžarevala srečno pričakovanje, "Zares ljubeča mati," sem pomislil, "ki pripove-
duje in poje svojemu še nerojenemu otroku ter mu celo bere pravljice." Predstavljal sem si
otročička, ki v varni toploti materinega trebuha že vneto brca in prisluškuje maminemu
glasu. Nekaj ganljivega je v tej povezanosti, ki se začne tkati med materjo in otrokom v
času, ko sta fizično še eno in ju nič ne ločuje.
Tudi jaz sem poslušal pe-
smi in uspavanke v nežnem
in toplem maminem naročju
in junaške pustolovske zgod-
be v objemu očetovih močnih
rok. Če sem si želel slišati
ljudsko pravljico, so mi željo
vedno izpolnili ljubeči stari
starši. V osnovni šoli pa sem
imel učitelja, ki nam je imel
ob deževnih dneh navadno
reči, naj zapremo ubčenike.
Nato je iz žepa potegnil knji-
go in nam bral nenavadne
pripovedke iz grške mitolo-
gije.
Zgodbe, ki smo jih slišali v
otroštvu, ostanejo z nami celo
življenje in so tesno povezane s
spominom na tiste, ki so nam jih
pripovedovali.
Meni samemu so zgodbe ved-
no veliko pomenile: pomirjale
so me, mi širile obzorje, me
učile prijaznosti in premago-
vanja samote, mi dajale moč, iz
katere sem črpal pogum in sa-
mozavest. Ko sem sam imel
družino, sva z ženo to čudovito
izkušnjo posredovala najinim
otrokom. Čas, ki smo ga skupaj
preživali ob branju zgodb, je bil
neizmerno srečen. Zgodbe smo
seveda vedno lahko našli v knji-
gah. Knjige smo brali skupaj, v
njih odkrivali skupne prijatelje,
si utirali pota v kraljestva
domišljije in s knjigami prepo-
tovali svet. Vsaka stran knjige,
ki smo jo prebrali starši skupaj z
otroki, požene korenine v naših
srcih, tam, kjer se prične naš du-
hovni razvoj. Vezi, ki nastanejo
med starši in otroki na tak
način, so močne in dolgotrajne.
Trdno verujem v moč knjige.
V knjigah se ohranjajo zgodbe
ljudi. Beremo jih lahko vedno in
povsod. Knjige omogočajo lju-
dem, da se njihova srca in duše
srečujejo in družijo. S knjigami
lahko premagujemo čas, pros-
tor, celo jezikovne in kulturne
pregrade. Branje je dejanje, ki je
samotno, hkrati pa te tudi pove-
zuje z ljudmi vsega sveta. Če bi
se vsi otroci lahko naučili brati
in če bi imel vsak človek vsaj
eno knjigo, bi to v bistveni meri
pripomoglo k zmanjševanju
vojn in sporov na svetu.
Vsak odrasel, ki se spominja
svojega otroštva, ve, kako je, če
te pustijo samega. In spomni^
da so bile knjige tiste, ki so ga
rešile tesnobnega občutka sa-
mote in mu dajale upanje. To
lahko jasno razberemo tudi iz
poročil iz begunskih taborišč, o
ljudeh, ki bežijo pred vojnim
uničenjem. Prav zgodbe iz knjig
so, če izvzamemo kruh, tisto,
kar najprej povrne smehljaj na
otroške obraze. Ti smehljaji
nam pripovedujejo jasno in ned-
voumno; dobre knjige za otroke
lahko pripomorejo k ureditvi
poti za mir.
2 - DOMA IN PO SVETU
30. MAREC 1995 - TEDNIK
PTUJ / ŽUPANI IN RAVNATELJI O PREVOZIH ŠOLARJEV
Certus ostalo
prevoznik?
Ptujska enota Mariborskega
prevozniškega podjetja Certus
je večinski izvajalec šolskih pre-
vozov na območju nekdanje
občine Ptuj, saj opravlja več kot
70 odstotkov šolskih prevozov
na tem območju. Na posvetu z
župani občin in ravnatelji
osnovnih šol na območju nek-
danje ptujske občine so se v
četrtek, 23. marca, dogovarjali o
nadaljnjem poteku financiranja
šolskih prevozov,saj se z 31.
marcem izteče aneks, ki ureja fi-
nanciranje na tem področju po
do sedaj ustaljeni praksi.
Udeleženci posveta so menili,
da razdelitev nekdanje ptujske
občine na devet novih občin nika-
kor ne sme vplivati na prometno
povezavo, še posebej ne na prevo-
ze šolarjev, ki so zaradi voženj še
dodatno obremenjeni. V Certusu
se zavedajo, da morajo s časom na-
prej. Vodja ptujske delovne enote
Janez Cafuta je izrazil željo in vso
pripravljenost tega kolektiva, da
bi Certus še naprej ostal večinski
šolski prevoznik na območju
večine od devetih novih občin.
Več kot 120 zaposlenih v ptujski
delovni enoti prevozi s svojimi av-
tobusi letno več kot 3,5 milijona
kilometrov. In čeprav je delež šol-
skih prevozov pri tem nizek, bodo
vložili vse svoje napore, da bi do
sedaj utečene linije šolskih prevo-
zov vsaj obdržali, če že ne razširili.
Ob tem je vsem novoizvoljenim
županom zaželel veliko dobre vol-
je in da bi uspeli realizirati čimveč
obljub, ki so jih dali ob izvolitvah.
Tudi glavni direktor Certusa
Mirko Majhenič je predlagal, da
poslovne vezi na ptujskem
območju še utrdijo, saj so na tem
območju Štajerske "doma že od
leta 1946". Njihovo delo je oboga-
teno s 70-letnimi izkušnjami in
kot najstarejša ter tudi dokaj
uspešna avtobusno-prevozniška
firma v tem delu Evrope so dovolj
prepričljiv garant za svoje storit-
ve. Se posebej v zadnjih 10 letih so
se v Certusu lotili velikih investi-
cij, za kar so namenili več kot 5
milijonov nemških mark. Poleg
največje - novega avtobusnega ko-
lodvora v Mariboru - so zgradili
ali obnovili avtobusna postaja-
lišča v Lenartu, Oplotnici in
Ormožu ter upravno zgradbo z
delavnicami v Ptuju. Sicer pa več
kot 800 zaposlenih skrbi za nad
300 različnih avtobusov, še pose-
bej pa so ponosni na ptujsko de-
lovno enoto, kjer imajo "veliko
pokazati." Tudi v Certusu so v
procesu lastninjenja in bodo kma-
lu postali delniška družba z več
kot 50-odstotno lastnino zaopos-
lenih. Svoje načrte kujejo opti-
mistično, saj so prepričani, da os-
taja avtobus eno od osnovnih pre-
voznih sredstev, kajti železnica v
hribe ne more.
Šolniki so s predstavniki Certu-
sa vedno našli skupni jezik, je
poudaril Slavko Fric v imenu ko-
misije za izbiro avtobusnih pre-
voznikov šolarjev pri dosedanji
občini Ptuj, in želijo, da bi bilo
tako tudi v bodoče. Poleg prevo-
zov v šolo in domov uporabljajo
avtobusne prevoze tudi za izlete,
razne naravoslovne, kulturne in
športne dneve, plavalne in druge
tečaje. Vse to je do sedaj šolam ozi-
roma učencem zagotavljala nek-
danja ptujska občina in pričakuje-
jo, da bo enak standard učencev
zagotavljalo tudi devet novih
občin na tem območju.
Vodja prometa v ptujski enoti
Certusa Ivan Hojnik je povedal,
da se pojavljajo nekatere težave
predvsem na tistih območjih, kjer
se učenci ene občine vozijo v šolo
na območje druge občine. Primer
za to so recimo otroci iz Biša,
Trnovske vasi in Vitomarcev, ki
se iz matične občine Destrnik -
Trnovska vas vozijo v šolo v ptuj-
sko Mladiko. Podobnih primerov
je še nekaj, vendar niso tako izra-
ziti; povsod tam se je treba o
načinu financiranja šolskih pre-
vozov čim prej dogovoriti.
Ptujska enota Certusa opravlja
70 odstotkov vseh šolskih prevo-
zov, 30 odstotkov pa si delijo Šta-
jertours in zasebniki. Štajertorus
opravlja šolske prevoze le na delu
občine Gorišnica v smeri proti
Cirkulanam. Na območju občine
Kidričevo opravlja šolske prevoze
zasebni avtoprevoznik Peršuh, v
občini Juršinci zasebnik Korošak,
v občini Hajdina pa zasebnik Ko-
zel.
Po zaključku posveta se je zbra-
nim pridružila tudi Kristina
Šamperl-Purg, vodja oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine Ptuj, in povedala, da se 31.
marca izteče aneks o sofinanciran-
ju šolskih prevozov ter da je zara-
di tega nujno urediti tudi na-
daljnje financiranje. Do sedaj so
vsako leto šolske prevoznike v po-
sameznih območjih izbirali na
podlagi javnega razpisa in naju-
godnejših ponudb. Tudi v bodoče
naj bi bilo tako. Ker pa je rok, da
bi prevoze dokočno uredili in do-
rekli, prekratek, je župan dornav-
ske občine Anton Velikonja pred-
lagal, da enostavno podaljšajo do-
sedanji aneks do konca tega leta.
Predlog je podprl župan občine
Kidričevo Alojz Šprah in predla-
gal da to storijo tudi druge občine.
Večina prisotnih je predlog
podprla s ploskanjem, iz česar je
sklepati, da bodo aneks podaljšali.
Bodo pa se morali še kar nekajkrat
sestati in nejasnosti podrobno do-
delati, kajti denarja ne bo na pre-
tek in predvsem ga bo treba pra-
vično razdeliti,
i M. Ozmec
Račune za opravljene prevo-
ze pošiljajo prevozniki že no-
vim občinam, podpisujejo jih
novi župani, plačujejo pa jih po
starem sistemu (nekdanje
ptujske občine). Po veljavnem
dogovoru je trenutna cena šol-
skega prevoza za 1 km 105 to-
larjev, vendar se dogovarjajo
za višjo ceno, saj so stroški go-
riva in amortizacije precej
višji. Učenci, ki se vozijo v
šolo, plačujejo za obojestran-
ski prevoz dnevno v povprečju
75.
TEDNIKye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovit Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
R4D/0-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo
Ciani. Majda Goznik. Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarfi).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Rit^rič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
n 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250
Ptui. p.p.95:v(062) 771-261, 779-371.
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino
8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek od prometa
ORMOŽ / KOLIKO DENARJA ZA LOKALNE VOLITVE
SIcFoinitost pf i
volilni kampanf|i
Že lep čas je minilo od lokalnih volitev, izvoljeni župani in svetniki so že pričeli
delati, volilce pa še vedno zaninna, koliko denarja so posannezniki in stranke
porabili v volilni kampaniji bodisi za župane bodisi svetnike.
Nekaj podatkov smo uspeli
dobiti, predvsem o denarju, ki
je bil iz proračuna podeljen
predlagateljem kandidatov za
župana, pa tudi o stroških volil-
ne kampanije za župana Vilija
Trofenika, Združene liste in
Slovenske ljudske stranke. O
drugih bomo pisali prihodnjič.
V zakonu o lokalnih volitvah
je med drugim zapisano, da sme-
jo občine kandidatom, ki na vo-
litvah dobijo določeno število
glasov, deloma povrniti stroške
volilne kampanje. V Ormožu so
se o povračilu stroškov pogovar-
jali in sklepali na seji predsedst-
va skupščine občine 28. novem-
bra in sprejeli sklep, da predlaga-
teljem kandidatov za župane -
političnim strankam in nestran-
karskim kandidatom - dodelijo
po 200.000 tolarjev. Te zneske so
nakazali Združeni listi social-
nih demokratov, samostojnemu
kandidatu Viliju Trofeniku in
občinskemu odboru Slovenske
ljudske stranke, ki je skupaj s
Slovenskimi krščanskimi demo-
krati in Zelenimi Ormoža imel
skupnega kandidata za župana.
Nestrankarskim kandidatom
za člane občinskega sveta in poli-
tičnim strankam, ki so vložile
kandidatne liste, pa so dodelili
po 13.000 tolarjev za posamezne-
ga kandidata. Tako so SKD in
Zeleni Slovenije prejeli za 26
kandidatov 338.000 tolarjev,
prav toliko denarja je bilo dodel-
jenega SLS za 26 kandidatov,
ZLSD za 25 kandidatov 325.000,
SDSS za 19 kandidatov 247.000
tolarjev. Liberalni demokraciji
Slovenije za 18 kandidatov
234.000 tolarjev in Demokra-
tični stranki upokojencev
299.000 tolarjev. Prav tako so po
13.000 tolarjev prejeli tudi ne-
strankarski kandidati za občin-
ske svetnike: Janez Gorgner
13.000 tolarjev. Vlado Kovačič
13.000 tolarjev, Vilijem
Dovečar za šest kandidatov
78.000 tolarjev, Jože Granduč za
sedem kandidatov 91.000 tolar-
jev in Ivan Hržič za šest kandi-
datov 78.000 tolarjev. Iz občin-
skega proračuna so tako pred vo-
litvami razdelili 2,654.000 tolar-
jev.
Mišo Krajnc, predsednik
občinskega odbora ZLSD, nam
je povedal, da so v stranki prima-
knili še nekaj svojega in za
stroške volilne kampanje porabi-
li 668.921 tolarjev, kar je malo
več, kot so predvideli.
Od predsednika SLS Ormož
Miroslava Hanželiča, ki je bil
tudi sam kandidat za župana,
smo izvedeli, da je stranka od
538.000 tolarjev, kolikor jih je
dobila iz blagajne, odstopila
100.000 tolarjev občinskemu od-
boru SKD in Zelenim, ki sta
podpirali istega kandidata za
župana. Tako so volilno kamp-
anjo peljali s 438 tisočaki ter pri-
maknili še svojih 24.000 tolarjev.
Od tega denarja so porabili za iz-
delavo plakatov 31.000 tolarjev,
z drugim denarjem pa plačali
stroške osmih srečanj z volilci,
pa še tu je veliko računov porav-
naval kandidat za župana iz svo-
jega žepa. Tudi potnih stroškov
si niso zaračunavali.
Podrobno poročilo o volilni
kampaniji smo dobili tudi od sa-
mostojnega kandidata za župana
Vilija Trofenika, ki je imel v
skladu z zakonom odprt poseben
račun. Prihodkov je bilo skupaj
332.500 tolarjev: 40.000 tolarjev
so prispevali sponzorji, 92.500 je
prispeval sam, iz občinskega pro-
računa pa je dobil 200.000 tolar-
jev. Največ je porabil za objave
po radiu in časopisih (230.197 to-
larjev), 52.155 tolarjev za propa-
gandni material in fotokopiran-
je, 27.000 tolarjev za poštnino,
21.110 tolarjev je stala najemni-
na prostorov za predvolilne sho-
de, 537,48 pa je bilo provizije.
Vsi odhodki so znašali
330.999,48 tolarjev. Ostanek
sredstev je v skladu z zakonom
Rdečemu križu Ormož.
Prihodnjič pa več o stroških
drugih strank in nestrankarskih
list.
Vida Topolovec
PTUJ / O FINANCIRANJU RAZVOJA
Ioni h razTOinih sredsf e\f
210 miliionov tofar jfev
v zadnjih štirih letih je bivša
ptujska občina namenila za
spodbujanje razvoja iz pro-
računa znatna sredstva in jih
oplemenitila tudi s pomočjo
bank. Gospodarske razmere v
občini niso bile ugodne, k temu
je prispevala tudi velika odvis-
nost od mariborskega gospodar-
skega bazena, to pa je imelo za
posledico veliko število neza-
poslenih.
Da bi na neki način le spodbudi-
la novo zaposlovanje in nov raz-
vojni ciklus, je občina Ptuj usta-
novila razvojni sklad. Vsako leto
je za perspektivne programe s po-
dročja obrti in podjetništva name-
nila okrog milijon nemških mark
v tolarski protivrednosti. V štirih
letih je bil s pomočjo razvojnih
sredstev spodbujen nastanek
okrog tisoč novih delovnih mest,
kar za obubožano in močno priza-
deto ptujsko gospodarstvo ni
malo.
Lani je pri kreditiranju progra-
mov za pospeševanje razvoja
občine Ptuj sodelovala po-
družnica Nove Ljubljanske ban-
ke. Kot je povedal direktor Franc
Visenjak, so se vključili na osnovi
povpraševanja občine Ptuj o po-
gojih kreditiranja. Na osnovi ve-
zave enote depozita so ponudili
dve enoti bančnih sredstev, reva-
lorizacijo kredita po rasti nemške
marke in 9-odstotno obrestno
mero. S svojo ponudbo so bili
konkurenčnejši od drugih in so z
občino podpisali pogodbo o sode-
lovanju. Nova banka na območju
bivše ptujske občine se je zavedala
cilja, ki si ga je zadala ob ustano-
vitvi oziroma odprtju pred dvema
letoma, da je njen osnovni cilj de-
lovanje v korist tega območja, s
svojo ponudbo pa je prispevala k
večji bančni konkurenčnosti v
prostoru, kjer doslej Ljubljanska
banka ni bila prisotna.
Na dveh javnih natečajih je bila
za financiranje razvoja občine
Ptuj na voljo skupaj 210 milijonov
tolarjev: na prvem 9. junija 150
milijonov in na drugem 22. de-
cembra 60 milijonov tolarjev. Po
prvem razpisu je pogoje natečaja
izpolnjevalo 28 prosilcev. Pre-
dračunska vrednost investicijskih
programov je znašala 842 milijo-
nov tolajrev, znesek kreditov pa
147. Glede na investicijske pro-
grame naj bi bilo odprtih 134 no-
vih delovnih mest. Zanimivo je,
da je bilo 80 odstotkov sredstev
prvega razpisa dodeljenih za pro-
grame s področja proizvodnje,
trgovina, gostinstvo in turizem so
udeleženi s 15 odstotki, storitve le
s petimi. Skupno je bilo obrtni-
kom in podjetnikom odobrenih
22 kreditov.
Po drugem razpisu oziroma
natečaju je formalne pogoje iz-
polnjevalo 41 prosilcev, vlog pa je
bilo več. Predračunska vrednost
programov je bila 673 milijonov
tolarjev, znesek kreditov v pre-
dračunskih vrednostih pa 195 mi-
lijonov tolarjev. Na novo naj bi se
zaposlilo 126 delavcev. Kredite je
prejelo dvajset prosilcev. Po
strukturi dejavnosti je bila proiz-
vodnja udeležena s 60 odstotki,
trgovina, gostinstvo in turizem s
27 in storitve s 13.
Franc Visenjak ocenjuje, da so
razvojni krediti pozitivno vplivali
na dogajanja v gospodarstvu nek-
danje ptujske občine, ki razvojno
zaostaja za drugimi območji Slo-
venije, zato so mu ta sredstva bila
več kot dobrodošla. Obrtniki in
podjetniki so za razvojne kredite
pokazali veliko zanimanje, zato
vsem vlogam glede na veliko pov-
praševanje in premalo sredstev
niso mogli ugoditi, četudi so bili
programi zanimivi. Podružnica je
o vseh investicijskih programih
izdelala oceno ekonomske upra-
vičenosti, kreditne sposobnosti
prosilcev in predlog za komisijo,
ki je glede na odlok o zagotavljan-
ju in uporabi sredstev, namenje-
nih za pospeševanje razvoja
občine Ptuj, odločala o dodelitvi
kreditov. Pri drugem razpisu ko-
misija ni bila več aktivna, zato so
pri dodelitvi kreditov upoštevali
dosedanje delo komisije, pravil-
nik in ekonomiko projekta ter
možnost zavarovanja kredita. V
podružnici Nove Ljubljanske
banke izdelave ekonomskih
mnenj niso zaračunavali, vlog
brez elaboratov pa niso mogli
upoštevati.
Denar za razvojne kredite ni iz-
gubljen denar, pri banki vezani
depoziti se bodo po odplačilu kre-
ditov sprostili in jih bo ponovno
mogoče uporabiti za razvoj.
Podružnica Nove Ljubljanske
banke Ptuj po dveh letih delovan-
ja s konkretnimi podatki daje od-
govor agenciji za sanacijo bank in
vsem tistim, ki so pred dvema le-
toma in več nasprotovali njenemu
odprtju. Direktor Franc Visenjak
je z velikim zadovoljstvom pove-
dal, da v celoti prokrivajo svoje
stroške.
Kako bo s krediti za financiran-
je razvoja v mestni občini Ptuj, v
tem trenutku še ni mogoče pove-
dati. Obrtniki in podjetniki si jih
zagotovo želijo, odgovor o tem naj
bi jim že kmalu dali ptujski svet-
niki, ko bodo odločali o letošnjem
proračunu.
»MG
BOSNA IN HERCEGOVINA
Bosanski Srbi po porazih na Majj
vici in Vlašiču v minulih dneh si
lovite obstreljujejo Mostaj
Goražde in Gračanico. V Tuzj
vlada izredno stanje. Vodja bosatj
skih Srbov Karadžič je zagrozlj
da bo muslimanska vojskj!
uničena in muslimani kaznova^
če takoj ne ustavijo ofenzive,
Zahteval je takojšen sestanek^
Izetbegovičem glede nadaljevanja
mirovnih pogajanj. Dezertcrjen
in vsem Srbom zunaj Republike
Srpske je zagrozil, naj se v petnaj.
stih dneh vrnejo v vojaške enote
sicer jim bodo zaplenili imetje in
jih ustrelili.
***
RUSIJA/ČEČENIJA: RuskaJ
vojska je sklenila obroč okolj
čečenskih upornikov, čeprav so t
še okrepili obrambne sile v Gii
dermesu in Šaliju, vzhodno in ju
govzhodno od Groznega. Ocenju
jejo, da je od decembra lani v boji]
padlo najmanj 1300 ruskih voja
kov, samo v Groznem pa umrlo2
tisoč civilistov.
i
MAKEDONIJA: V Skopju se je^
soboto končal dvodnevni ml
nistrski sestanek Srednjeevroj
ske pobude. Sodelovalo je des(
rednih članic ter štiri pridružen«
kot opazovalci pa predstavniki'
Mednarodne banke za obnovo in:
razvoj ter ekonomske komisiji
OZN. Zavzeli so se za izboljšanj
medsebojnih trgovinskih odnc
sov, sodelovanje in vzajemn
pomoč, med mednarodnimi prc
jekti pa izpostavili potrebo p
gradnji avtocest in posodobit\
železnic.
FRANCIJA: V nedeljo so n
območju t. i."Evrope brez meja'
ki za zdaj vključuje Francijo
Nemčijo, tri države Benelukss
Španijo in Portugalsko, Avstrii
pa bo polnopravna članica čez mi
sec dni, uveljavili načelo prosteg
prometa potnikov čez notranj
meje tega območja, kar ni sprožil
zgolj odobravanja, pač pa tu(
skepso nevladnih organizacij, i
opozarajajo na možnosti zlorab.
ALŽIRIJA: Alžirske vladne čet
so v spopadih blizu Ain Defle, ka
kih 70 kilometrov jugovzhodn
od Alžira, pobile več kot 300 ii
lamskih skrajnežev. Alžirska vli
da želi za vsako ceno obračunati
islamskimi fundamentalisti ter
tem nekoliko "normalizirat
položaj v državi pred letošnjin
predsedniškimi volirvami, pri ki
terih oblast trmasto vztraja, alži
ska opozicija pa jih odločno za
rača.
BURUNDI: V prestolnici Bi
jumburi so se v nedeljo vneli sp<
padi med Hutuji in Tutsiji, v kat
rih je umrlo 40 ljudi. Afrišl
državica Burundi je na pragu vo
ne, glavni krivec zanjo pa naj'
bile oborožene skupine Hutuji
nekdanjega notranjega minist
Leonarda Nyangoma.
ZDA: Pet svetovnih jedrskih v
lesil je OZN predstavilo osnuti
resolucije o jedrski varnosti
hkrati postavilo vprašanje, kaj
storila v primeru jedrske nevJ
nosti. V osnutku piše, naj
države pred podpisom sporazuH
o neširjenju jedrskega orožja i
bile zagotovila o varnosti v prifl
ru jedrskega napada ali resne je(
ske nevarnosti.
KITAJSKA: Bogate kitajske ž«
ske se ne zadovoljijo več z sal
italijanskimi čevlji, francoski
parfumom in nemškim avtomo'
lom. Zadnja leta so v modi tudi«
ropske oči, ožje ličnice in i
daljšane brade. Skratka, plasti^
kirurgija na Kitajskem je v p
nem razcvetu.
Pripravil:^
f EDNIK -30. MAREC 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
OBVOZNICA VZAVRCU DO POLLETJA
Pripravljalna dela za gradnjo obvoznice v Zavrču v dolžni okrog
dva kilometra je Cestno podjetje Maribor pričelo že lani. Zaradi
neugodnih vremenskih razmer je dela začasno prekinilo in jih bo na-
daljevalo v kratkem. Vodja operative cestnega podjetja Maribor Bo-
ris Korošec je prejšnji teden povedal, da imajo še nekaj težav pri pri-
dobivanju zemljišč, a jih bodo v kratkem rešili. Gradnjo obvoznice,
ki bo stala petdeset milijonov toalrjev, financira Direkcija za državne
ceste Republike Slovenije. Končana naj bi bila do poletja.
POZIV BIVŠIM DILAVCEM AGrSA
Območni svet Neodvisnih sindikatov Ptuj obvešča bivše delavce
Agisa, ki so bili določeni kot presežni delavci v letu 1 991 in so bili
prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje v maju in juniju leta 1 992, da
imajo možnost vložiti tožbo za izterjavo polovice neizplačanih od-
pravnin. Na sedežu Območnega sveta v Trstenjakovi ulici 9 jih
pričakujejo vsak ponedeljek in sredo od 1 3. do 1 5. ure.
V CADIZU PREDSTAVNIK OBCIKE PTUJ
VCadizu v Španiji je bil 1 6., 1 7. in 1 8. marca mednarodni forum
o sodelovanje javnega in zasebnega sektorja pri razvoju turizma.
Iz Slovenije so se ga udeležili štirje predstavniki: Nataša Pobega z Mi-
nistrstva za gospodarske dejavnosti, Mitja Logar, vodja Gospodar-
skega interesnega združenja bivše obalno-kraške turistične poslovne
skupnosti, Milan Razdevšek iz podjetja Mortur Maribor in Peter Ve-
senjak iz mestne občine Ptuj.
KONFERENCA O PROMOCIJI ZDRAVJA
Včeraj se je v Ljubljani pričela prva nacionalna konferenca o pro-
mociji zdravja v Sloveniji, ki jo bodo končali jutri s sprejemom
sklepov. O tej temi bodo govorili zdravstveni delavci, šolniki in poli-
tiki.
PRVI POSPEŠEVALCI V TURIZMU
VRogaški Slatini se se sredi prejšnjega meseca izobraževali
bodoči pospeševalci podjetništva v turizmu. Skupini 22 ude-
ležencev je predaval tudi Peter Vesenjak in bil tudi mentor štirim ude-
ležencem, ki so se ukvarjali z vprašanji organiziranosti turizma na lo-
kalni ravni in izdelave rnarketinškega načrta za razvoj turizma v kraju.
ZA 28 ODSTOTKOV VEC NOČITEV
Januarja in februarjo letos je Ptuj obiskalo skupaj 1 780 gostov, od
tega 639 tujih in ustvarili so 3892 nočitev. V primerjavi z enakim
obdobjem prejšnjega leta se je število nočitev povečalo za 28,2 od-
stotka, število obiskovalcev pa za 1 7,6. Tuji gostje so pri nas v pov-
prečju bivali dva in pol dneva, domači dva. Največ gostov je bilo iz
Hrvaške, sledijo Avstrija,.Nemčija, Italija.
MARJANA OLSTRAK -
PREDSEDNICA IZDAJATELJSKEGA SVETA
Na prvi seji izdajateljskega sveta ptujske revije Vivat Ptuj so potrdili
uredniški odbor in urednika, za predsednico pa imenovali Mar-
jano Olstrak iz Mercatorja Mipa Ptuj. Izdajateljski svet, ki bo bdel nad
uresničevanjem vsebinske zasnove revije, se bo sestajal vsaka dva
meseca oziroma po potrebi. Kot je povedal urednik revije Franc
Milošič, naj bi v šestih mesecih zbrali tisoč stalnih naročnikov, sicer
pa revijo prodajajo na več kot 60 prodajnih mestih v Ptuju in okolici,
tisoč izvodov vsake številke pa odkupi GIZ Poetovio Vivat. Vivat Ptuj
trenutno izhaja v nakladi dva tisoč izvodov.
_PTUJSKI TELEVIZIJSKI UTRIP
Prispevkov za ptujski televizijski utrip nikoli ne zmanjka, saj se do-
godki v Ptuju in okolici vrstijo kot po tekočem traku. Tinček Iva-
nuša bo v sobotni oddaji predstavil eno od uspešnejših ptujskih pod-
jetij - Perutnino, ki letos slavi 90-letnico, s kamero se je sprehodil po
Slovenskem trgu, kjer so znova bili uspešni arheologi, Mercator Mip
Ptuj je organiziral modno revijo, na kateri so se predstavile tudi naj-
bolj znane slovenske lepotice Vesna Dolenc, Janja Zupan in Metka
Albreht, upokojeni delavci policijskih postaj Ptuja in Ormoža so zbo-
rovali, na rokometnem igrišču Drava so se predstavili Slovenski so-
koli, za posladek pa bo zapela Helena Blagne.
..^___Pripravila: AiG
Izvedeli smo
COVORISE...
'.. DA hi lahko ptujska in-
dustrija, nekoč usmerjena v
izdelavo avtomohilskih re-
iervih delov, našla izhod iz
krize v preusmerit vi na
proizvodnjo posehne vrste
avtomohilov, prirejenih za
posehne vožnje pod podvo-
zi. Mesto Ptuj hi jih gotovo
kupilo nekaj, morda pa hi se
Zanje zanimala še druga,
^'ečkrat poplavljena tnesta.
••• DA je neki PtujČan v ne-
deljo grozil prvaku stranke,
ki je ustanovila uniformira-
no športno ekipo, Sašu, da
ga ho po priimku. Po ptuj-
sko rečeno po I^iPAH.
... DA se okoličani farme
prašičev nenehno pritožuje-
jo nad neznosnim smradom
in za to iščejo odgovorne v
KK. Njim velja jasno spo-
ročilo, da za to niso krivi v
Komhinatu, ampak neke
čisto druge svinje.
... DA so eksperti ugotovili,
da v zvezi s svinjsko farmo
sploh ne gre za smrad, kot
to trdijo nepoučeni. Tisto,
kar zaznavajo s svojim no-
som, je le neprijeten vonj.
BORZNI KOTIČEK
bomo
Padanje srednjega tečaja Banke Slovenije za nemško marko posta-
ja že dolgočasno. Daleč so časi, ko je bilo glavno opravilo po plači
iskanje trdih valut in nakup vsega, "preden kaj podražijo". Človeku
dobro dene ob misli, da se tolarji v žepu krepijo. Zelo slabo pa to
vpliva na trg vrednostnih papirjev, ker se del nakupnega bona št. 2
kljub začetnim znakom bolezni še ne da (-1-10,6%), "okužil" pa je
ves drugi trg, zato se ga investitorji izogibajo.
Tokrat je v ospredju delnica, za katero večina sploh
ne ve, da obstaja. Gradbeno podjetje Grosuplje
(4-12,5%) je pričelo kotirati prejšnje leto, promet z
delnico je majhen, ker čeprav primanjkuje delnic,
kupci ne planejo več po vsaki novi, ki pride na trg,
ampak se raje odločajo za preverjene, njim znane.
Tudi gradnja avtocest ji ni pomagala navzgor, zato je
la rast mogoče umetna ali pa je bil kakšen investitor
nestrpen in je hotel imeti to delnico za vsako ceno.
Tudi druga delnica je manj znana in precej sveža, to
e Hmezad banka (-1-6,9%). Mesto na pozitivnih
stopničkah ima še Finmedia (-1-3,9%), ki je navadno
na drugi strani - med izgubarji, tokrat pa toplo preseneča. Delnica Term
Čatež (-t-2,1%) je zanimiva, ker je kumulativna in bo letos izplačala divi-
dendo za dve leti. Cena se lahko krepko spremeni navzgor, še posebaj, če
bo ves drugi trg vsaj malo poskočil. Zadnja na tem bregu je Salus
(-f 1,8%).
Preširoka reka deli oba bregova, da bi bili investitorji zadovoljni, in še
zmeraj jih je preveč na negativni strani, da bi z zadovoljstvom pogledali
v borzno tečajnico.
Z zdraviliščem Rogaška (-16%) je bolj malo prometa, zato pogosti padci
in vzponi ne predstavljajo nekih pretresov na borzi, ker je delnica v lasti
relativno majhnega kroga ljudi, ki niso preveč zainteresirani za prodajo,
vsi pa čakajo, da se podjetje olastnini in prične izplačevati dividende. Ta-
krat bo to boom delnica. Delnica Komercialne banke Triglav (-6,1%) na
našem koncu ni preveč priljubljena, ker imajo prešibko mrežo poslovnih
enot, zato bo imel redko kdo orošeno čelo, mnogo več ji bo pri maribor-
skem Primofinu (-5,9%). Delnica je tipičen primer obračanja po vetru.
Zmeraj je zraven in zmeraj blizu vrha, a zelo redko v špici. Da ni samo v
Mariboru kriza, kaže delnica Blagovno-trgovinskega centra (-5,9%).
Vendar ima Štajerska še adute v rokavu: delnica Probanke (-4,3%) je bli-
zu, da slika gospodarstva tukaj le ne bi bila prelepa. Na koncu pa so glav-
ne delnice, ki so padle za najmanj, in to je edina ohrabrujoča vest na tej
strani brega: Dadas d.d. (-4,2%), Nika d.d. (-3,6%) in SKB banka (-3,2%).
PTUJ / ZA OBMOČNI DAVČNI URAD
Ifetivnosti se itoaaliuieio
Aktivnosti za območni davčni urad s sedežem v Ptuju, ki jih je
začel že prejšnji izvršni svet pod vodstvom Branka Brumna, se
stopnjujejo. Po torkovem sestanku župana občine Ptuj dr. Mi-
roslava Lucija z nekaterimi sodelavci na ministrstvu za finance
je znano le toliko, da "zadeva še ni dokončna", ve pa se, da odpade
varianta, da bi bila ptujska izpostava pod Mursko Soboto. Mi-
nistrstvo je sedaj prišlo do ugotovitve, daje bolje, če Ptuj uvrsti
pod Maribor. Ker pa se Ptujčani niso dali odpraviti, so znova
vrgli na mizo podatke iz zaključnih računov pravnih oseb iz leta
1993 in poročil izpostave uprave za javne prihodke, ki pa odgo-
vorne na ministrstvu silijo k ponovnemu razmišljanju. Ptuj na
primer prekaša Mursko Soboto v številu pravnih oseb, odprtih
žiro računov, zavezancev redne dejavnosti, postranske dejavnos-
ti in številu zaposlenih pri zasebnikih. Torej je najmanj, kar mu
lahko prizna, območni davčni urad.
Škoda, da si nova in prejšnja
ptujska oblast ne zaupata preveč,
potem bi Ptujčani v torek tudi ve-
deli, da je komisija državnega
sveta za regionalni razvoj na svoji
40. seji 20. febraurja obravnavala
pobudo državnega svetnika
Branka Brumna, da se ustanovi
območni davčni urad v Ptuju.
Komisija je njegovo pobudo
sprejela. "Vsebinsko bo pobuda
vključena v zakon o davčni
službi, ki je v zakonodajnem pos-
topku," je med drugim zapisano v
sklepu komisije za regionalni
razvoj pri državnem svetu Repu-
blike Slovenije, ki ga je podpisal
sekretar Primož Hainz. Državni
svetnik in bivši predsednik
izvršnega sveta občine Ptuj še
vedno sedi v isti stavbi, kot je se-
danja mestna oblast, zato bi glede
na svetniško funkcijo, ki jo ima,
in odgovornosti do tega območja
vendarle moral biti na neki način
vpet v zdajšnja dogajanja. Pred-
stavnik tega območja bo v držav-
nem svetu še do leta 1996.
ORMOŽ / ŠE DVA DNI ZA ODMERO DOHODNINE
Na ormoški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v Ormožu so nam povedali, da glavnino napo-
vedi za odmero dohodnine za leto 1 994 zavezanci vlagajo šele v zadnjih dneh. Do 22. marca so jih prejeli
le 2097, pričakujejo pa jih okoli 9000, zato je jasno, da je v teh dneh pri njih živahno.
Stanka Premuž, vodja
ormoške izpostave Republiške
uprave za javne prihodke, je po-
vedala, da je vložitev odmere
dohodnine postala že utečena, a
zavezanci z napovedmi odlašajo
do zadnjega, kar ustvarja nepo-
trebno gnečo in s tem tudi neza-
dovoljstvo zavezancev. Napove-
di so sprejemali tudi na sedežih
krajevnih uradov oziroma zu-
nanjih krajevnih skupnostih.
Da se zavezanci izognejo gneči
ter nepotrebni slabi volji, lahko
izpolnjeno napoved pošljejo
tudi po pošti na naslov: Repu-
bliška uprava za javne prihodke
- Izpostava Ormož, Ptujska c. 6,
Ormož, na zaprto kuverto pa
napišejo "dohodnina".
•> Vida Topolovec
4-PO NAŠIH KRA,11H
30. MAREC 1995- TEDNIK
Fatamorgana ptuislcega
gospodarstva
Kaj bi si mislili, če bi posodili prijatelju avto, on pa bi nato hotel, da mu zraven še plačate, namesto
da bi bil hvaležen in bi se skušal oddolžiti? Če pa se ukvarjate z izposojanjem avtomobilov in celo
živite od tega, bo najem istega avtomobila pač nekaj stal. Natančno toliko, kot je zapisano v ceniku,
razen če mu boste kot prijatelju pogledali skozi prste in mu, denimo, izpustili kakšen dan najema.
Vendar bo bencin in obrabo avtomobila seveda plačal. Mu bo prišlo na misel kaj drugega?
v današnjem poslovnem sve-
tu je vse mogoče. Kogarkoli na
Ptuju vprašaš po financah, kar
so seveda poslovne tajnosti, ti
pove, da je marsikomu kaj
dolžan že dalj časa, vendar bo
slej ko prej obveznosti porav-
nal. In v istem hipu je pripravl-
jen pokazati, kaj so drugi dolžni
njemu. Denar očitno zamuja,
kroži pa vendar. Nekatere to
bolj prizadeva, druge manj,
dejstvo pa je, da prav zaupati ne
moreš nikomur. Tudi zato se
sklepajo seveda pogodbe, potu-
jejo naročilnice in računi.
Včasih pa tudi to odpove. Tako
so se organizatorji pustnih prire-
ditev že v januarju pričeli dogo-
varjati za najem grajskih soban
ptujskega gradu za organizacijo
pustnega gala plesa. Kdo ve, kaj
so si mislili, ko so izvedeli, da bo
muzeju, ki z gradom upravlja, po-
trebno za to nekaj plačati. Kmalu
so se namreč pričele širiti govori-
ce, da bo gala ples v katerem od
okoliških gradov. Vendar so se
Marjeta Jeraj iz TlC-a in pred-
stavniki muzeja konec februarja
vseeno dogovorili, da bo Gospo-
darsko združenje Petovio Vivat
najelo viteško dvorano, kapelico,
romanski palacij, dva razstavna
prostora v pritličju, zgornje dvo-
rišče in arkade za tri dni. Muzej
jih je tudi pisno seznanil s pogoji
uporabe teh prostorov in ceno.
Kmalu je muzej dobil od TIC-
a naročilnico za najem, v muzeju
pa so poskrbeli, da je bil grad na
pustni petek pripravljen za "viso-
ke" goste, ki jih bo pripeljal TIC.
Gala ples "najvišjih" Ptujčanov in
gostov na gradu je potem dodo-
bra vznemiril občane, saj so si do-
gajanje lahko ogledali na nacio-
nalni slovenski televiziji v skoraj
enourni oddaji Ptuj, mesto stoterih
obrazov. Ker je splošno znano, da
se za kamerami dogaja seveda več
zanimivega kot pred njimi, je
bilo ogovarjanj na to temo kar se
da veliko.
Oddaja pa je dodobra razburila
tudi muzealce. Sredi marca so
namreč prejeli račun: Gospodar-
sko združenje Poetovio Vivat jim
je zaračunalo 400.000 tolarjev za
promocijske aktivnosti v televi-
zijski pustni oddaji. To pa je na-
tanko tolikšen znesek, kot je bil
dogovorjeni znesek tridnevnega
najema prostorov. Ravnatelj Bo-
ris Miočinovič je račun zavrnil,
hkrati pa se vprašal, ali so tudi
drugim akterjem poslali račune
za reklamiranje, ki ga niso
naročili. "To bi bila nesramnost
brez primere," je zapisal in pismo
poslal vsem članicam Poetovio
Vivata.
V okrilju tega gospodarskega
združenja sta namreč tako TIC
kot Pokrajinski muzej in tudi
vrsta drugih gospodarskih sub-
jektov, ki so sodelovali v pripravi
pustnih prireditev. A slab je oče,
čigar otroci so v svaji. Če v.d. di-
rektorja združenja Peter Vesen-
jak za pobiranje denarja za nena-
ročene reklame ne ve, je to nedo-
pustno, saj je torej pustovanje, ki
je osrednja ptujska turistična
prireditev, prepustil kot nekega
nebodigatreba pogodbeni sode-
lavki Marjeti Jeraj. Če pa ve, je
seveda veliko vprašanje, za koga
pa sploh pobira denar, saj je zna-
no, da je bila omenjena oddaja na
televiziji informativna in da zan-
jo ni bilo potrebno plačati niti to-
larja.
• ••
Res je zanimivo, da je tisti, ki
si je izposodil grad za to, da bi
lahko nekje izpeljal svojo prire-
ditev, zaračunal pojavljanje gra-
du na televiziji. Morda je
zaračunal tudi ptujskemu župa-
nu, ki ga je sicer kljub maski bilo
za prepoznati, da je reklamiral po
televiziji, denimo, politično
stranko, in morda je moral
plačati tudi gostilničar, da je
lahko goste nahranil in napojil.
Boris Miočinovič reklamo za mu-
zej potrebuje, vendar meni, da bi
jc zastavil drugače, če bi namenil
za to 400.000 tolarjev. Kot upra-
V telj gradu pa pač ne more nič
zato, če je snemalec posnel ob
plesu tudi prostor, v katerem so
plesali.
Ker je TIC dolžan Pokrajin-
skemu muzeju denar že od prej,
jih je Boris Miočinovič obvestil,
da ne morejo več pripeljati svojih
ti rističnih skupin na ogled mu-
zi jskih zbirk na naročilnico, am-
pak samo ob takojšnjem plačilu
na blagajni, kot je to med poslov-
nimi partnerji, ki imajo drug z
drugim slabe izkušnje, v navadi.
Spomnimo se, da je TIC dolgo-
val denar tudi Ptujskim vedu-
tam, da je imel lani nesporazume
v ptujski kleti, pa so jih letos na
srečo zgladili, bojda pa so se pri-
tožili že tudi gostilničarji, h kate-
rim pošilja TIC jest svoje goste.
Vprašamo se, kam bo TIC sploh
vodil "svoje" goste, če bo z vsemi
v svaji. Če se člani Gospodarske-
ga interesnega združenja med se-
boj tako težko sporazumevajo, je
vprašanje tudi, ali ni povezovanje
ptujskega gospodarstva zgolj le-
porečenje, njihovo Gospodarsko
interesno združenje, ki je bilo us-
tanovljeno zaradi medsebojnega
sodelovanja, pa fatamorgana - ne-
kaj, česar ni, čeprav bi bilo nujno
potrebno.
"^Milena Zupanič
PTUJ / KURENTOVANJE USPELO V VSEH POGLEDIH
Dodaten iiodiiželi
gospodai'^«
35. kurentovanje je uspelo v organizacijskem, vsebinskem in fi-
nančnem pogledu, so povedali v organizacijskem odboru. Z njegovo
organizacijo je bil omogočen dodaten zaslužek gospodarstva (gos-
tinstva, trgovine, turizma, predelovalne industrije, storitvene dejav-
nosti).
Konkretne številke uspešnosti prireditve so znane organizacijskemu
odboru, za javnost pa je po mnenju odbora in GIZ-a dovolj, če povedo,
da so s prihodki pokrili vse stroške. Z ostankom bo omogočeno po-
plačilo zaslužka zaposlenim, kar bo zagotovilo delovna mesta tako v
GIZ-u kot drugje in financiranje razvojno-promocijskih projektov
združenja.
Vršilec dolžnosti direktorja GIZ Poetovio Vivat Peter Vesenjak, ki
bo to funkcijo opravljal še do jutri, je povedal, da ocenjujejo, da se je po
zaslugi letošnjega kurentovanja v gospodarstvu ptujske občine dodatno
obrnilo sto m.ilijonov tolarjev, ki jih sicer ne bi bilo. To je dokaz več, da
lahko turistični projekti rešujejo predvsem gospodarske probleme. Več
kot 90 odstotkov sredstev za prireditev je bilo ustvarjenih z izvirnimi
prihodki, z veliko vloženega znanja in dela članov organizacijskega od-
bora. Mestna občina Ptuj je za letošnje kurentovanje prispevala manj
kot deset odstotkov vseh prihodkov, ki so bili zbrani za to prireditev.
^MG
PTUJ / PRED 4. SEJO MESTNEGA SVETA
Statut, favna
dela, naiemiiiii«
Na seji predsedstva sveta mestne
občine Ptuj prejšnji četrtek so
določili datum in dnevni red 4. seje
sveta: ta bo jutri ob 12. uri. Najpo-
membnejša točka dnevnega reda
bo gotovo razprava o osnutku sta-
tuta mestne občine in v tem okviru
o predlogu za praznik mestne
občine ter o teritorialni organizira-
nosti mestne občine.
Kot je zapisal predsednik komisije
za statut in poslovnik Tomaž Neu-
dauer, so o tem prejeli pripombe
predsednikov svetov večine krajev-
nih skupnosti v mestni občini.
Predvsem se nanašajo na ohranitev
krajevnih skupnosti v dosedanjem
obsegu in z dosedanjim statusom.
Komisija jih je obravnavala, ni pa
jih upoštevala. Osnutek statuta pri-
naša povsem nov koncept, ki naj bi
pomenil naravno povezanost lokal-
ne problematike z najvišjim orga-
nom odločanja v mestni občini Ptuj.
Zaradi zadovoljevanja nekaterih
skupnih potreb krajanov, naselij in
zaradi zadovoljevanja lokalnih in-
teresov se za področja volilnih enot
v mestni občini Ptuj kot organi
mestnega sveta ustanovijo krajevni
sveti. Za naselji Ptuj in Spuhlja naj
bi se ustanovil krajevni svet Ptuj,
naselja Grajena, Grajenščak,
Krčevina pri Vurbergu in Mestni
Vrh naj bi bila povezana v krajev-
nem svetu Grajena; Draženci,
Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slo-
venja vas, Spodnja Hajdina in
Zgornja Hajdina v krajevnem svetu
Hajdina; Markovci, Nova vas pri
Markovcih, Prvenci, Sobetinci,
Stojnci, Strelci in Zabovci v krajev-
nem svetu Markovci, krajevni svet
Rogoznica pa naj bi deloval za nasel-
ja Pacinje, Podvinci, Kicar in
Spodnji Velovlek. Za zadovoljevan-
je lokalnih interesov občanov in za
področje delovanja krajevnih svetov
naj bi ustanovili mestne četrti in
vaške skupnosti.
JURJEVO -
PRAZNIK
OBČINE PTUJ?
Doslej so bivše mestne krajevne
skupnosti praznovale svoj praznik
8. maja, bivša cela občina pa 8. av-
gusta. Kljub pozivu vsem strankam,
da pripravijo predloge o bodočem
prazniku mestne občine, se ni
odzvala nobena razen poslanska
skupina SKD, ki je predlagala 24
april - jurjevo. Zanj se je ogrela tudi
komisija in tudi že zaprosila za pj.
sno oceno primernosti datumaj
strokovnega vidika. Kot je znano,
bil sveti Jurij zaščitnik Ptuja.
V drugih točkah bo svet mestiit
občine Ptuj jutri sklepal o osemod.
stotnem povečanju najemnin zapoj.
lovne prostore, s katerimi razpolaga
mestna občina, izdaji dveh koncesij
za zasebno prakso na področju
splošne medicine Valeriji Saško.
Bočkaj in Branku Jerkoviču, o skle.
pu o določitvi javne infrastrukture
na področju kulture, ki je pripravi-
jen na osnovi zakona o uresničevan-
ju javnega interesa na področju kul-
ture, o projektih javnih del v letu
1995 ter o soglasju k imenovanju di-
rektorja Ljudske univerze Ptuj.
TRINAJST
PROJEKTOV
JAVNIH DEL
Javna dela so kot ena od oblik izva-
janja aktivne politike zaposlovanjav
Sloveniji že štiri leta instrument
države za blažitev socialnih posledic
odkrite brezposelnosti. Nekdanja
ptujska občina je bila na tem po-
dročju v prejšnjih letih za zgled dru-
gim v Sloveniji. V mestni občini
Ptuj naj bi letos izvajali trinajst pro-
jektov javnih del. Pet od teh naj bi
se, kot je povedala Silva Čerček z
oddelka za družbene dejavnosti, iz-
vajalo za območje cele bivše ptujske
občine, če bodo občine, na območju
katerih se bodo projekti izvajali, za-
gotovile predvidene deleže. To so
projekti pomoči na kmetijah, gospo-
dinjske pomoč, mladinskih delavni-
ce, ki naj bi se izvajale v vseh šolah,
selekcioniranja in sanacije odlaga-
lišč ter vzdrževanja melioraci'
Delež sofinanciranja projektov jav
nih del v mestni občini znaša okrog
deset milijonov tolarjev, v drugih na
Ptujskem bi morali zagotoviti se-
dem milijonov, največji delež, 75,5
milijonov tolarjev, pa bi moral zago-
toviti Zavod za zaposlovanje. S tem
zneskom bi pokrili nadomestila za
202 delavca, vključena v projekte,
zdravniške preglede zanje, prehra-
no, prevoze in potrebno uspo-
sabljanje, ki znaša po projektu sto
tisoč tolarjev.
MG
Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI
Kako do pravice
Slovenska ljudska
stranka in še nekatere
opozicijske stranke
zahtevajo odstavitev pra-
vosodne ministrice Mete
Zupančič. Uradna ute-
meljitev te zahteve nava-
ja kot povod za to
"kršenje zakona o nota-
riatu, ustave in deklaraci-
je o človekovih pravicah,
zlorabo položaja in zane-
marjanje dolžnosti". V
ozadju vseh teh obtožb je
seveda najprej zadeva
Majhen, hkrati pa so tudi
"nesporazumi" in "neja-
snosti" med pravosodnim
ministrstvom in vrhov-
nim sodiščem v zvezi z
(ne)veljavostjo zakono-
daje, ki se nanaša na go-
spodarske prestopke. V
javnosti so se pred časom
pojavile alarmantne in-
formacije, da sodišča za-
radi nekompletne nove
zakonodaje kar nekaj me-
secev ne bodo mogla
obravnavati in preganjati
gospodarskega krimina-
la, krivdo za to pa so pri-
pisali pravosodnemu mi-
nistrstvu. Ministrstvo je
sicer pozneje dokazova-
lo, da lahko sodišča delu-
jejo, dokler ni novih, po
starih zakonih, vendar pa
je ostal v javnosti vtis, da
se glede tega mnenja mi-
nistrstva in vrhovnega
sodišča razhajajo. Vseka-
kor pa so "dodatna poja-
snila" iz ministrstva tako
v tem primeru kot v zade-
vi Majhen prišla odločno
prepozno in šele potem,
ko je v javnosti že nastalo
izrazito negativno razpo-
loženje.
Že zaradi tega bi bilo
prav, če bi vlada in parla-
ment podrobneje preučila
metode dela v pravosod-
nem ministrstvu in nepos-
redno odgovornost mini-
strice za njegovo očitno
nenormalno funkcioni-
ranje ob najbolj delikatnih
vprašanjih. Ministrica se v
zadnjih dneh pojavlja z
različnimi dodatnimi po-
jasnili o tem, zakaj je mari-
borski odvetnik izpadel z
liste za notarje. Marsikaj,
kar pripoveduje zdaj, je res
obremeqilno za Majhna,
vendar pa ni jasno, zakaj
tega ni povedala že ob
prvem uradnem pojasnje-
vanju zapleta z Majhnom.
ZA VSE (M) KRI-
VA MINISTRICA
Ministrica za pravosod-
je Meta Zupančič je s svoj-
im ravnanjem povzročila
različne komentarje. Ne-
kateri v njej odkrivajo
zgolj oblastniško aroganco
in trmoglavost, ki ni spo-
sobna priznati "napake",
spet drugi pa ministrico
vidijo kot dosledno osebo,
ki se ne glede na "osamlje-
nost" in molk tistih, ki bi ji
lahko pomagali, tolče za
svoj prav.
Komentator Večera mi-
nistrici Zupančičevi naj-
bolj zameri to, "da ni
zmožna priznati zmote".
Večer piše, da tako kot od
drugih ministrov tudi od
pravosodne ministrice ne
kaže zahtevati nezmotlji-
vosti. Zmoto je mogoče ra-
zumeti in jo tudi tolerirati,
arogantnega vztrajanja pri
njej pa ne. Se posebej, ko
gre za zmoto, ki je sicer od
pravosodnega minisfrske-
ga resorja ne bi pričakova-
li, in tudi zato, ker sta mi-
nistrica in ministrstvo
imela dovolj časa za po-
novno pretehianje svojega
ravnanja in tudi za dovolj
elegantno popravo napake
... Ministrica je brez dvo-
ma od vsega začetka spora
vedela, da tvega spopad s
sodstvom ... Majhen je
iztržil prav za ministrico
najbolj bolečo točko: mi-
nistrica je zdaj "obsojena",
da je ob domači zakonoda-
ji kršila tudi mednarodni
pakt o človekovih in poli-
tičnih pravicah, kar je za
pravosodni ministrski
"tron" skrajno neugodna
zaušnica. Korak v tako
tveganje si je težko raz-
ložiti, razen z zaslepljeno
samozavestjo, ki Zu-
pančičevi na vprašanje, ali
bo odstopila, dovoli skraj-
no nonšalanten odgovor:
"Zakaj pa bi!" ... Treba je
ugotoviti, da ministrica
noče popustiti niti pod
težo sodne ugotovitve o
kršenju posameznikovih
ustavnih pravic, kar seve-
da prinaša vprašanje - kdo
bo naslednja ministričina
žrtev?"
Komentator Dnevnika
piše, da je ministrica Meta
Zupančič podvomila v
ustreznost kandidature
odvetnika Majhna za no-
tarje "zaradi domnevnih
denarnih nečednosti" v
odnosu do svojih klientov.
"Na tej točki postane lik
Mete Zupančičeve simpa-
tičen, ker je na vprašanje o
tem, kje se neha pravna
država in se začne diktatu-
ra prava, glasno povedala
svoj odgovor. Za nameček
in nehote pa ga je povedala
tudi v imenu tistih, ki o
liku in delu spornega od-
vetnika vedo veliko pove-
dati, pa molčijo.... Nekdo
je torej te stvari vendarle
moral povedati na glas."
Komentator Republike pa
ugotavlja, da je Meta Zu-
pančič "očitno žrtev pre-
pričanja, da se mora tudi v
tem primeru, ki ji sicer že
od začetka streže po mi-
nistrskem življenju, ves
čas obnašati vzvišeno ko-
rektno, zato javnosti ni
pravočasno postregla s po-
datki, ki najnovejšega gla-
dovalskega zmagovalca
postavljajo v čudno luč
glede njegovega poslovan-
ja s klienti."
GLADOVANJE-
(EDINA) UČINKO-
VITA POT?
Pretežno ukvarjanje z
"napakami" in "zaslugami"
ministrice Zupančičeve
potiska ob stran iskanje
pojasnil, zakaj se v Slove-
niji vse pogosteje "pravica"
išče (zgolj) s pomočjo gla-
dovnega stavkanja. Vseka-
kor bi bilo zanimivo vede-
ti, zakaj je Majhen kot
znan odvetnik presodil, da
je njegova stavka edino in
najbolj učinkovito ter
prvo sredstvo za pridobi-
tev dokazila, da se mu je
zgodila krivica. Kaj naj si
po takšnem dejanju prav-
nega strokovnjaka mislijo
o pravnem redu in o učin-
kovitosti pravne zaščite
drugi ljudje? Kako naj
verjamejo v učinkovitost
in zanesljivost normalnih
poti, če se jim je izognil
odvetnik Majhen, ki bi jih
moral najbolj spoštovati in
braniti? Glede tega bi bilo
zanimivo slišati mnenje
Sergija Majhna in odvet-.
niške zbornice. Prav tako
po nedavnih gladovnih
akcijah zdravnika dr. Ja-
neza Ruglja (tudi zato, da
bi razščistil nekatere ne-
sporazume in "krivice" s
svojimi kolegi) "navad-
nim" ljudem ostaja malo
upanja, da bi bili lahko
uspešni v "normalnih" kri-
tičnih soočanjih z zdrav-
niki.
Pred nekaj dnevi so v
zvezi s fenomenom gla-
dovnih stavk na Sloven-
skem Primorske novice
natisnile zanimivo, čeprav
dokaj osamljeno raz-
mišljanje: "V naši državi
smo izjemno razumeva-
joči do "gladovnih stavk"
posameznikov, ki v resnici
sploh niso ogroženi. A
močno dvomim, da bi
oblasti ravnale tako razu-
mevajoče na primer s sku-
pino stotih, dvestotih del-
avcev, ki jih vržejo na ces-
to in jim s tem kratijo te-
meljno pravico do dela in
dostojanstvenosti, da
pošteno preživljajo svoje
družine. Kaj bi storili
dežurni dušebrižniki za
zveneča imena, če bi taka
skupina sedla na tovar-
niško dvorišče in pričela
gladovno stavkati?! Bi
uspeli za stavkajoče izsiliti
nova delovna mesta z
državnim denarje, kot so
to uspeli zagotoviti za dr.
Ruglja? O tem bi morali
razmisliti tisti politiki, ki
nekritično podpirajo neo-
grožene gladovalce zve-
nečih imen, da jih ne bo
presenetilo trdo soočenje z
ljudmi, ki se ne ponašajo z
znanimi imeni in priimki,
živijo pa v resničnem bre-
zupu."
ZARADI PUSTA
BREZ PROCESIJE
Za zdaj še ni znano, ali
bo kdo zahteval v Aj-
dovščini in na kakšen
način, naj mu zagotovijo
pravico do velikonočne
procesije. Tudi to je nam-
reč ena izmed pravic, ki je
vernim in drugim ljudem
pač ni mogoče kar tako
vzeti. Kot poročajo, je pro-
cesijo za kazen zaradi
pustnega norčevanja iz
papeža in verskih simbo-
lov odpovedal tamkajšnji
župnik.
V Ajdovščini se je za
pusta pojavil namišljeni
papež Papa Jaka Prvi Pije
in razjezil ter vznemiril
poslanca Miroslava
Geržino in tamkajšnje cer-
kvene ljudi. Gržina je izja-
vil, da je prepričan, da po
tem dogodku Slovenija ni
več vredna obiska pravega
papeža. Ajdovski župnik
Ivan Alberth pa je v ozna-
nilu zapisal, "da pust ni
opravičilo za pijančevanje,
nekulturno govorjenje in
preklinjanje. /.../ Za pusto-
vanje se ne sme zlorabljati
verskih obredov in zna-
menj: zakramentov, križa.
blagoslovljene vode, po-
greba, molitve, bogos-
lužnih oblačil. /.../ Kultu-
ren človek tudi za pusta
spoštuje Boga in vse, kar je
Bogu posvečeno. Ne
norčuje se iz svojih
staršev, invalidov in priza-
detih ljudi./.../ Križ, kije
nasvetejše krščansko zna-
menje, je bil pustni okras.
Po ulicah so prepevali
sprevržene litanije. /.-■'
Nesramen cinizem j«
norčevanje iz papeža, ki
vodi 825 milijonov kato-
ličanov."
Seveda je o okusu i"
meri pustnih norčij moč
razpravljati, ajdovski žup-
nik ima vso pravico do kri-
tičnih opomb. Zelo nena-
vadno in problematične
pa je njegovo kaznovanji
kar vseh faranov z odpo
vedjo velikonočne proce
sije. Prav tako so nenavad
ne, prav grozljive njegoV
grožnje tistim, ki so s'
ciničnemu norčevanju^
papežem smejali in se za
bavali. "Bodite dosledn
ciniki," jim - kot poročaj«
Novice - sporoča. "Ko boS
te imeli smrt v družini al
ko boste sami umrli,
vodijo pogreb organiz^
torji letošnjega pusta. P"
kopal vas bo celo "papež
Vse pa naj popljuva nas
lokalna radijska postaj i'
doda še pustni kviz '
vašem življenju."
•*Jak Kopriv
TEDNIK -30. MAREC 1995
OD TOD IN TAM-5
DPD SVOBODA PTUJ / PLESNA ŠOLA TANGO
Uspeh ptitfskih plesnih
paroif M Budimpešti
Tri|e plesni pari plesne šole latigo pn ui U jvouoau bo inuu i / . in 20. nnar-
cenn sodelovali na mednarodnem plesnem turnirju v Budimpešti. V konku-
renci ekip iz poljskega Krakovva, Nitre in Košic iz Slovaške ter treh madžar-
skih ekip so ekipno osvojili prvo mesto in si tako priborili prvi pokal Koba-
nya, severovzhodnega mestnega predela Budimpešte.
Prvi dan je tekmovanje pote-
kalo v kombinaciji, se pravi v
standardnih in latinskoame-
riških plesih, kjer so ptujski tri-
je pari premočno zmagali. V ne-
deljo je potekalo tekmovanje po-
sameznih parov, Ptujčani pa so
bili znova odlični. V kategoriji
parov do 12 let je zmagal par
Jernej Brenholc - Maja Petek,
pri mlajših mladincih, do 14 let,
ki so tekmovali v standardnih
plesih, sta zmagala Bojan Ver-
lak - Hermina Žuran, pri mla-
dincih do 16 let pa sta bila Mat-
jaž Matjašič in Tina Štrafela
nekoliko slabše razpoložena in
sta osvojila četrto mesto. V tej
konkurenci je zmagal par iz
Poljske.
Seveda so mladi ptujski ple-
salci gostovanje v Budimpešti
izrabili tudi za ogled nekaterih
mestnih znamenitosti, v pone-
deljek pa so se utrujeni, a zado-
voljni vrnili domov med vsak-
dan je obveznosti, predvsem šolo
in trening.
DS    Ptujski plesalci so bili ekipno prvi v Budimpešti.
OBREZ / REGIJSKI KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO

Kviz A/l/od/ in kmetijstvo, ki ga tudi letos pripripravljajo po Sloveniji, so tokrat za
našo regijo pripravili v Obrežu pri Ormožu. V soboto so tekmovale ekipe iz Ptu-
ja, Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice in tri ekipe iz Maribora. Največ znanja
so ponovno pokazale tekmovalke iz Ormoža.
Organizatorja regijskega kvi-
za v Obrežu sta bila Kmetijska
svetovalna služba Ormož in
Društvo podeželske mladine
Ormož, ki zaslužita vse čestitke
za dobro organizacijo. Nekaj ne-
sporazumov je bilo le pri številu
tekmovalnih ekip, saj se zaradi
obstoječega pravilnika tekmo-
vanja nista mogli udeležiti dve
ekipi iz Ptuja.
Da bi se tekmovalne ekipe in
mentorji bolje spoznali, so organi-
zatorji pripravili družabno
srečanje in sprejem za vse že ob 14.
uri v Ormožu, jih popeljali po vin-
ski cesti v osrčju Ljutomersko-
ormoških goric in na vinotoč Hle-
bec na Kogu. Za vse obiskovalce
pa je bila pripravljena še pokušnja
najboljših vin: šipona, renskega
rizlinga, sauvignona in chardon-
nayja.
Tekmovalne ekipe so tudi to-
krat pokazale veliko znanja, brez
izgubljene točke pa so osvojile
prvo mesto srednješolke ptujske
Kmetijske šole iz Ormoža, zmago-
valke občinskega kviza v Podgor-
cih.
Ob koncu tekmovalnega dela so
Mateja Zalar iz Trgovišča, Mari-
ja Pauša iz Krčevine in Marija
Babic iz Loperšic z navdušenjem
Marija, Mateja In Marija gredo na državno tekmovanje Mla-\
di in kmetijstvo. I
povedale: "Za regijski del tekmo-
vanja smo se le malo pripravlja-
le, saj smo veliko znanja prines-
le z občinskega tekmovanja. So-
botni dopoldan smo namenile
ponavljanju obvezne literature,
prepričane pa smo, da smo imele
v Obrežu tudi precej sreče. Kon-
kurenca je bila zelo dobra, vse
ekipe so pokazale veliko znanja,
me pa smo izvlekle lažja
vprašanja in zmaga je bila ob
koncu naša."
Mateja in obe Mariji so sicer
sošolke in so se kviza Mladi in
kmetijstvo udeležile že v lanskem
letu, vendar pa si v Radljah ob
Dravi, kjer bo državno tekmovan-
je 1. aprila, želijo prvo mesto.
V Obrežu so pripravili še pester
kulturni program, v njem pa so
nastopili pevci pevskega zbora
Prosvetnega društva Miklavž pri
Ormožu, dekliški sekstet iz Koga,
mladi harmonikar, oktet Bolfenk
s Koga in vaški humorist.
Tekst in posnetek:
Tatjana Mohorko
PTUJ/GALERIJA FLORIJAN
Fotografije Bogomirja lugaričci
že 17. marca so v galeriji Florijan na Ptuju postavili na ogled fotografije 2 7-letnega galerista in foto-
grafa Bogomirja Lugariča. S fotografijo se intenzivno ukvarja tri leta, tokrat pa razstavlja prvič, in
sicer fotografije iz ciklusov Ekologija, Ptujske hiše in Pokrajine.
Marjeta Ciglenečki je v gale-    gariča, ki se v tej veji umetnosti
šele spoznava.
rijskem listu k razstavi zapisa-
la, da se je Ptuj ponašal z opaz-
nimi imeni v slikarstvu in foto-
grafiji. Med najbolj opaznimi je
omenila Aloisa Kasimirja in tri
mojstre iz ateljeja Winkler, v
današnjem času pa mojstra fo-
tografije Stojana Kerblerja. V
to družbo je med njen podmla-
dek uvrstila tudi Bogomirja Lu-
Marjeta Ciglenečki je z beseda-
mi izrazila videna občutenja na
fotografiji. Tako preberemo:
"Mrtva pokrajina v Kidričevem
je pritegnila že številne fotografe
in filmarje. Pokrajina se zdi kot
privid, povsem neresnična je sre-
di zasanjanega in mehkega
haloškega sveta. Estetika eko-
loške katastrofe še povečuje
grozljivost tega izumrlega sveta,
ki likovno občutljivemu opazo-
valcu ponuja ostre kontraste med
živo in mrtvo naravo, barvno
močne učinke in nenevadno za-
nimive strukture. Povsem dru-
gačna so občutja v skorajda ne-
okrnjenih lokah ob Dravi."
Razstava bo odprta tudi v apri-
lu. M. Zupanič
SAKUŠAK / Z OBISKA PRI 98-LETNI ANI HOLC
Slab sluh In oster vid
Ob materinskem dnevu so se v
občini Juršinci poleg prireditve,
ki je bila v krajevni dvorani,
spomnili tudi najstarejše prebi-
valke Ane Holc, rojene Padov-
nik, iz Sakušaka, stare 98 let. Na
njenem domu, med svojci, sta jo
obiskala župan Alojz Kaučič in
predsednik občinskega sveta Si-
mon Toplak.
Ana izhaja iz družine, v kateri je
bilo osem otrok. Sama je rodila
tri: Ano, Marijo in Franca, ki je
med drugo svetovno vojno, še v
otroški dobi, postal žrtev ročne
bombe. Že več kot 50 let je vdova,
domačijo ji je opustošil velik
požar....
V jeseni življenja ji je močno
opešal sluh, bere pa brez očal. "Vi-
dim kot mlada deklina," se rada
pošali. Pri prehrani ni izbirčna.
Juhe ji gredo bolj težko v grlo,
rada pa spije kozarček iz
domačega vinograda. Če jo kaj
Ana Holc med svojimi. Na desni je juršinski župan Alojz
Kaučič, na levi pa predsednik občinskega in član državne-
ga sveta Simon Toplak.
"začrviči", pravi, da je najboljši       Pa na svidenje čez dve leti ob
dohtar šilček žganja.  Seveda    stoletnici!
domačega, ki diši po slivah. Posnetek in besedilo: JOS
OB MATERINSKEM PRAZNIKU
Mcunam s spostovililiem in liubezni jo
BUDINA-BRSTJE # Od-
bor društva upokojencev Budina
- Brstje je za materinski dan pri-
pravil proslavo s kulturnim pro-
gramom. V priložnostnem govo-
ru sta predsednik društva Stan-
ko Čegran in predstavnik KS
Budina - Brstje Slavko Mahorič
materam čestitala za njihov
praznik in jim izročila cvetje. V
polni dvorani doma krajanov je
bilo veselo vse do zgodnjih ju-
tranjih ur. - MS
SELA # Člani Prosvetnega
društva Sela, mladi plesalci fol-
klorne skupine "Rožmarin" in
osnovnošolci so v nedeljo na Se-
lih pripravili prijetno urico kul-
turnega programa ob materin-
skem dnevu. Za vse mame so
peli, igrali in plesali osnov-
nošolci od male šole do četrtega
razreda. Pesem in ples pa sta bila
tudi osrednje vodilo mladih iz
folklorne skupine "Rožmarin",
ki so se tokrat predstavili v sple-
tu z naslovom Przs7a je ta ljuba
pomlad. Slišati je bilo, da bodo v
kraju in okolici ob pomemb-
nejših praznikih pripravili še
kakšno proslavo, saj je bila ne-
deljska dobro obiskana. (TM)
JURŠINCI • Slovesno je
bilo ob materinskem prazniku
tudi v občini Juršinci, kjer je
tamkajšnji občinski odbor Slo-
venskih krščanskih demokratov
v nedeljo dopoldan pripravil bo-
gat kulturni program. Kot je po-
vedala predsednica omenjenega
odbora Marta Toplak, je ob
letošnjem letu narave prazno-
vanje materinskega praznika v
Juršincih temeljilo na spošto-
vanju. V dobri uri kulturnega
programa so v pesmi in besedi
prikazali pomladne lepote nara-
ve, vse skupaj pa povezali s
spoštovanjem do narave in mate-
re. Prav o spoštovanju je na ne-
deljski proslavi govorila Božena
Čačkovič, sodelovala je še sku-
pina rogistov in ljudske pevke
iz Cirkovc, mami za praznik pa
so se predstavili še osnov-
nošolci. Letošnja proslava v
Juršincih je bila že četrta, Marta
Toplak pa je povedala, da so bili
veseli dobrega obiska in bodo
proslavo pripravili tudi v nas-
lednjem letu. (TM)
MARKOVCI • Sobotni po-
poldan v Markovcih je bil kul-
turno obarvan, saj so v za-
družnem domu pripravili kar
dve urici kulturnega programa
ob praznovanju materinskega
praznika. Slavnostni govornik je
bil dr. Drago Ocvirk z ljubljan-
ske Teološke fakultete, prvič
pa so se javnosti predstavili člani
moškega seksteta iz Zabovcev.
Osnovnošolci, njihovi učitelji in
"farani" Markovcev so za mate-
rin praznik pripravili dolg in
pester program, ki je privabil
mnogo krajanov, kot že dolgo
ne. (TM)
ORMOŽ / OB SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV
Invalidi -* cic^i velikem
"Svetovni dan invalidov je dan, ko invalidi vsega sveta z vso pravico in dolžnostjo opozorimo nase, da
smo del velike svetovne družbe, ki nam je z mnogimi mednarodnitrtilistinami priznala enakopravni
položaj. Mnogi ne vedo, da je naše poslanstvo v tem, da z dostojanstvenim premagovanjem težav
pokažemo, da je vsako življenje vredno živeti. Invalidi želimo, da bi družba, ki na neki način še vedno
malikuje telo, končno spoznala, da so duhovne, ustvarjalne in mnoge druge življenjske vrednote tisto, kar
človeka piše z veliko začetnico, "je v nagovoru na sobotni prireditvi povedal predsednik Društva invali-
dov Ormož Miran Krajnc.
Društvo invalidov Ormož je
bilo ustanovljeno pred dvajseti-
mi leti z namenom, da združi in-
valide in z njimi organizirano
deluje. V dvajsetih letih so razvi-
li številne dejavnosti, ki po in-
teresnih področjih razvijajo ho-
tenja članov, jih ob tem razvesel-
jujejo in plemenitijo. Tako so se
nekateri izkazali na področju
športa, drugim so blizu socialne
ali kulturne dejavnosti, vse pa
druži želja po trdnejših medse-
bojnih stikih.
Ormoško društvo invalidov želi
svoje aktivnosti vsebinsko oboga-
titi, vključevati nove člane, ki
bodo na ta način lažje reševali pre-
nekatere težave. Kot je poudaril
predsednik društva, v minulih
dvajsetih letih v Ormožu do nji-
hovih hotenj in želja ni bilo od-
klonilnega stališča. Ta vrednota je
sočasno temeljni kamen ure-
sničitev prvotnega poslanstva
društva invalidov.
V jubilejnem letu bodo opravili
vrsto promocijskih aktivnosti, s
katerimi želijo opozorili naj)ro-
bleme invalidov v občini. Širši
javnosti pa bodo na takšen način
predstavili večino društvenih dej-
avnosti, ki zaradi njihove skrom-
nosti potekajo brez večjih javnih
odmevov.
Sobotne svečanosti so se ude-
ležili številni gostje, prireditev pa
so polepšali še s kulturnim pro-
gramom harmonikarji pod vodst-
vom Jožeta Barina Turice ter
študentka igralske akademije
Barbara Krajnc. V štirih osnov-
nih šolah - v Ormožu, Središču ob
Dravi, na Kogu ter pri Svetem
Tomažu - pa so na temo invalid-
nosti pisali tudi spise. Osem, koli-
kor jih je prispelo na naslov
društva, so na sobotni prireditvi
prebrali avtorji sami.
Ob tej priložnosti so v spodnjih
prostorih ormoškega doma kultu-
re odprli razstavo ortopedskih
pripomočkov za invalide, ki je
bila na ogled do torka, 28. marca.
Vida Topolovec
Zahvala
oh skrhno pripravljeni proslavi oh materinskem dne-
vu 26. marca, ki jc ao zadnjega kotička napolnila dvo-
rano v Gorišnici, se zahvaljujem za nstope osnovnima
šolama Cirkulanc in Gorišnica, tamhurašem iz
Gorišnice in mlademu ansamhlu Bodi pripravljen.
Posehna zahvala velja vsem mentorjem nastopajočih
in glavnemu organizatorju SKD iz Gorišnice.
Takšnih in podohnih kulturnih prireditev si v hodoče le
želimo.
Zupan občine Gorišnica:
Slavko Visenjak
6 -NASI KRAJI IN LJUDJE
30. MAREC 1995- TEDNIK
PTUJ / SREČANJE MLADIH PEVCEV
lopeh 17 otroških zborov
Prejšnji četrtek je Zveza kul-
turnih organizacij pripravila v
dvorani ptujskega Narodnega
doma že 36. revijo otroških pev-
skih zborov, na kateri je v slabih
treh urah zapelo 17 otroških
pevskih zborov iz šestnajstih
šol nekdanje ptujske občine.
Prireditev si je ogledalo zelo ve-
liko obiskovalcev, povečini
starši nastopajočih otrok.
Pod vodstvom Grete Glatz so
najprej zapeli prvošolčki Mladi-
ke, ta zborovodkinja pa je pripra-
vila še en zbor otrok nižjih razre-
dov te osnovne šole. Pod vodst-
vom Ota Koiednika so zapeli
osnovnošolci iz Zetal, nato pa še
Podlehničani, Romana Pukšič je
vodila otroški zbor iz Grajene,
Irena Sabler skupni zbor osnov-
nošolcev iz Zavrča in Cirkulan,
Zlatko Verzelak je dirigiral zbo-
ru iz Cirkovc, Ida Potočnik le-
skovškemu zboru, Ladislav Pul-
Zapeliso otroški zbori.
ko osnovnošolcem iz Ljudskega
vrta, zborovodkinja Metka Za-
goršek je pripravila zbor dornav-
skih osnovnošolcev, Ksenija
Ličen juršinski zbor, Marija
Šteger otroški pevski zbor na
Destrniku, pod vodstvom Stan-
ke Erjavec so zapeli najmlajši iz
Ma)šperka, pod vodstvom Majde
Muhič osnovnošolci iz Ki-
dričevega, Sonja Vinkler je pri-
pravila videmski zbor, Slavica
Cvitanič zbor iz Gorišnice in
Magda Damiš zbor OŠ Olge Me-
glic.
•» M. Zupanič
ZGORNJA LOZNICA / PRAZNOVANJE MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA

Ljubiteljsko kulturno delovanje je tista žlahtno oblika človekovega duhovne-
ga življenja, kjer najde vsak posanneznik nekaj zase in za svoje duhovno
potešenje, še posebej v skupinah, ki so pisane vsakemu članu tako rekoč na
kožo. Nekaj podobnega bi lahko rekli za pevce moškega pevskega zbora
KUD Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice, ki letos praznujejo dvajsetletnico de-
lovanja in druženja.
Dvajsetletnice niso praznovali
sami; na jubilejni koncert minu-
lo soboto v nabito polni avli
ložniške osnovne šole so povabi-
li prijatelje, moški pevski zbor iz
Laporja, ki praznuje letos osem-
najstletnico, ter po stažu veliko
mlajši ženski nonet Vivere iz
Slovenske Bistrice. Jubilejni
koncert so posvetili vsem mate-
ram ob materinskem dnevu.
Kot je povedal predsednik zbora
Franc Lešnik, ima ljubiteljska
kultura na Zgornji Ložnici dolgo-
letno in bogato tradicijo, ki sega tja
v 19. stoletje. Ob številnih imenih
je potrebno omeniti vsaj nekatere:
ložniškega župnika in pesnika
Pankracija Gregorca, Lovra Ste-
pišnika, prvega knjižničarja v teh
krajih, kasneje je na ta kraj vezano
ime preporodovca dr. Josipa
Vošnjaka, kulturniški pečat kraju
pa je posebej vtisnila učiteljska
družina Povhovih, zlasti oče Ja-
nez in sin Stanko.
Na Zgornji Ložnici so že prej ob-
stajale pevske skupine, vendar je
1975. leta takratni predsednik
KUD Alojza Avžnerja Vili Strnad
začutil, da manjka v kraju pevski
zbor. Kaj kmalu so se zbrali pevci
in k sodelovanju povabili Venclja
Jereba, domačega cerkvenega or-
ganista ter zborovodjo. Prihodnje
leto so že nastopili na občinski re-
viji pevskih zborov, kar je še po-
globilo njihovo veselje do petja in
druženja. Ko jih je zapustil prvi
zborovodja, so morali iskati nove-
ga. Tako je prišel k njim Jernej Se-
negačnik in zbor vodil dve leti. Po
odhodu k vojakom ga je nadomes-
tila Mira Sela iz Laporja; za krajši
čas, dokler zbora zaradi preobre-
menjenosti ni zapustil, jih je po
prihodu od vojakov ponovno vodil
Jernej Senegačnik. Tako so bili
pevci pred novo preizkušnjo.
Rešitev se je pokazala s prihodom
Majde Stipančič, ki je zbor
uspešno izgrajevala štiri leta. Po
njenem odhodu pa je prišel k zbo-
ru pevski praktik in zborovodski
samouk Vinko Godec iz Sloven-
ske Bistrice. Ker je v zboru ostaja-
lo še vedno le majhno število pev-
cev, so se odločili za komorni ses-
tav, v katerem poje tudi umetniški
vodja Vinko Godec.
V zadnjih štirih letih je zbor, ki
se lahko pohvali z bogatim reper-
toarjem, pogosto nastopal. Tako so
1991. leta med drugim pripravili
božično-novoletni koncert v
ložniški cerkvi, več odmevnih nas-
Moški pevski zbor z Zgornje Ložnice na jubilejnem koncertu. Foto: VT
topov je bilo v letu 1992, med dru-
gim sodelovanje na Bistrškem ted-
nu, prav tako v letu 1993, še pose-
bej veliko so nastopali lani, ko so
ob številnih božično-novoletnih
koncertih sodelovali z drugimi
skupinami na ljudskem večeru v
bistriškem domu kulture. Zbor
sestavlja 12 pevcev: Anton Erja-
vec, Franc Lešnik, Vlado Sekol
(prvi tenor), Vinko Godec, Ivan
Ozimič, Milan Pirš (bariton),
Marjan Bogataj, Drago Brence,
Ivan Smogavec (drugi tenor),
Franc Justinek, Viktor Kobale in
Franc Kos (bas).
•*Vida Topolovec
_PTUJ / SLOVENSKI GLASBENI DNEVI - V TOREK, 4. APRILA
ktropoRtana nn podhi
Muzikološki simpozij Slovenski glasbeni dnevi, že deseti, se bo za en dan iz LJubljane preselil na Ptuj.
Na večernem koncertu 4. aprila bomo v viteški dvorani ptujskega gradu prisluhnili komornemu orke-
stru iz Bratislave CAPELLA ISTROPOLITANA. Izvajali bodo skladbe Vremšaka, Kreka, Goloba,
Šoštakoviča ter Janačka.
Glasbeni zgodovinarji iz raz-
nih evropskih dežel bodo letos že
desetič zapovrstjo zbrani v
Ljubljani na simpoziju Slovenski
glasbeni dnevi, ki bo od 3. do 7.
aprila v viteški dvorani Križank.
Letošnja tema mednarodnega
strokovnega srečanja nosi nas-
lov Glasba med obema vojnama in
Slavko Osterc. V štirih dnevih se
bo zvrstilo blizu štirideset refera-
tov, namenjenih znamenitim
osebnostim, sociološkim ter kul-
turnim podobam časa, ki je te-
meljito spreobrnil svet ter odprl
pot mnogim novim pogledom na
umetnost. Strokovno vodstvo
simpozija je tudi tokrat zaupano
prf. dr. Primožu Kuretu, organi-
zacijske skrbi pa Festivalu
Ljubljana.
Po običajnih in ustaljenih poteh
bodo simpozij spremljali koncerti
na dano temo v izvedbi domačih
ter tujih poustvarjalcev. Letošnja
programska shema z le redkimni
izjemami pokriva predvsem sklad-
be slovenskih avtorjev, s čimer bo
strokovnemu ter širšemu pos-
lušalstvu ponujena bogata paleta
skladb, ki jih sicer le poredkoma
slišimo ali pa sploh ne. Koncertni
večeri se bodo zvrstili v Ljubljani,
Mariboru ter Ptuju.
Glasbeni strokovnjaki so vablje-
ni tudi na Ptuj, kjer jih bo sprejel
ptujski župan, na gradu pa si bodo
ogledali zbirko glasbil ter koncert.
V viteški dvorani gradu bo ob pol
osmih večer z gosti Bratislave. Ko-
morni orkester Capella Istropoli-
tana ima vse reference uglednega
ansambla. Ustanovljen je bil pred
dvanajstimi leti, njegovi člani pa
izhajajo iz vrst Slovaške filharmo-
nije in mnogi med njimi so tudi
ugledni solisti. Ansambel, ki ima v
svojem repertoarju skladbe baro-
ka, klasicizma ter moderne, nasto-
pa sirom po Evropi. Slovaški mu-
ziki se lahko pohvalijo tudi z boga-
to diskografijo, saj so posneli že
več kot šestdeset CD plošč,
predvsem za založniško hišo Na-
xos.
Za koncert ob Slovenskih glasbe-
nih dnevih so izbrali dela sodobnih
slovenskih skladateljev ter dveh
velikanov časa med obema vojna-
ma, Šoštakoviča in Janačka. Prvi
del koncerta posvečajo Slovencem.
Prisluhnili bomo Sedmim minia-
turam Sama Vremšaka, Sonatini
za godala Uroša Kreka ter skladbi
Cool voices Janija Goloba. Za dru-
gi del so izmed bogatega opusa
enega največjih ruskih skladatel-
jev vseh časov Dmitrija Šoštako-
viča izbrali Komorno simfonijo
op. 110 v petih stavkih. Kot zadnja
bo na sporedu šeststavčna Suita za
godala Leoša Janačka, slovenske-
mu poslušalstvu najbolje poznane-
ga po opernih delih, tokrat pa
bomo imeli priložnost spoznati
tudi njegovo delo za komorni or-
kester.
Ansambel šestnajstih muzikan-
tov je kapela izbrancev, ki bo v
eminentnem prostoru zaigrala iz-
boren program.
Vabljeni!
Darja KOTER
PTUJ / SREČANJE LJUBITELJSKIH
GLEDALIŠČNIKOV
mm        m Hi!
Hostop stirih
Sieaciiisc
v soboto so se v ptujskem gledališču srečali lju-
biteljski gledališčniki štirih gledališč. Svoje
letošnje predstave so prikazala prosvetna
društva Vitomarci (Gosposka komedija S. Jer-
ka), Lovrenc na Dravskem polju (Dan oddiha K.
Tihonova) in Cirkulane (Burka o jezičnem
dohtarju) ter GS Holermus iz Ormoža (Moliero-
ve Scapinove zvijače).
Vse skupine so letos izbrale za
uprizoritev komedijo, s katero
so privabile v domačem kraju
obiskovalce množično, s pred-
stavami pa so nastopale tudi po
drugih krajih. Srečanje je tudi
letos pripravila Zveza kulturnih
organizacij.
•> M. Zupanič
ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ
Jutri
občni
člani Zgodovinskega društva
Ptuj se bodo jutri, 31. marca, ob
18. uri sestali v dijaškem domu
v Ptuju na občnem zboru. Na
podlagi poročil o delu in poslo-
vanju v letu 1994 bodo ocenili
minulo delo in sprejeli program
za leto 1995. Ker se letos izteka
dveletna mandatna doba orga-
nom društva, bodo opravili tudi
volitve.
Po volilnem občnem zboru bo
imel Vili Podgoršek poučno pre-
davanje, v katerem bo ob diapo-
zitivih predstavil Vietnam. Ob
koncu bo še običajni družabni
večer članov društva.
PREJELI SMO
Visoki C?
Ves teden pred četrtkom, 23. mar-
ca, ko je bil objavljen nastop za re-
vijo otroških pevskih zborov v Ptu-
ju, so me otroci z velikimi zvedavi-
mi očmi spraševali, kako je na ta-
kih nastopih, koliko je pevcev,
kakšna je komisija in koliko ljudi
jih bo poslušalo. Kako bo v veli-
kem Ptuju?
Kljub nekaterim slabim izkušnjam
iz preteklosti sem vsakemu zatrje-
val, da bo to lep dogodek, ki si ga
bodo zapomnili kot enega prvih
nastopov v svojem življenju, in da
naj se nikar nič ne bojijo. Umirileso
se male razkuštrane glavice in polne
lepih pričakovanj zlezle v avtobus.
Vesela pesem v njem in že je bil
Ptuj, ves lep, kot vedno, pred nami.
Izstopimo med gručo zbitih avto-
mobilov. Eden je stal točno pred
vrati, kjer smo oddali obleko, tako
tesno, da je mogel mimo le droben
otrok. Večina jih je ostala v vrsti na
ulici. Ni bilo prehladno, a otroci so
drhteli - malo od pričakovanja,
malo od treme, malo od začudenja
kako da čakajo na nastop na ulici.
Šofer j i so rili v prenatrpano ulico, se
vračali vzvratno, preklinjali in
žugali. Učitelji spremljevalci in
otroci, oboji so bili v stalni nevar-
nosti. Nato smo po nekih vijugastih
poteh stali pred trdo zaprtimi vrati
dvorane.
Stalno sikanje na hodniku: Tiho,
tiho. V dvorano ni mogoče. Do
zadnjega prostora je nabita. Ko se
vrata odpro, puhne steber sopare in
izgoretega zraka na hodnik. Kar za-
pre ti dušo in srce, oboje hkrati. To-
plotni udar deluje na male pevce
šokantno.
Ne mislijo na nevzdržno okolje,
marveč korajžno, samozavestno, s
polno začudenja v očeh korakajo po
ozki gazi do odra.
Zberejo se, vsi žarečih lic zapojejo.
Dobro, zelo dobro. Izredno se po-
trudijo, vse dajo od sebe, redko tako
dobro zapojejo. So na vrhuncu svo-
jega trenutnega pevskega znanja.
Veselo ploskanje. Ponos in radost v
očeh. Vidno si oddahnejo zopet na
ulici, kjer se trgajo za čaj in sendvič.
Avtomobili zopet hupajo in nekate-
ri preklinjajo, kdo da je znorel.
Do sem še nekako in morda bi še na
koncu človek prizanesljivo rekel:
Saj je bilo lepo, dobro so se odrezali
mali pevci.
A kaj tisti, ki so razmišljali in se
odločili, da bo ta pevska radost zo-
pet v Narodnem domu v enakih raz-
merah, kot so znane že dolga leta? V
razmerah, ki so pod vsakim nivo-
jem, ki so pod zdržljivostjo spošto-
vanja malega človeka. Mali človek
mora v tako kratkem času predihati
toliko šokov samo zato, da sme nas-
topiti in malo popestriti turoben
popoldan kakemu odraslemu sočlo-
veku. Nekemu velikemu človeku,
ki se mu v svojem purgarstvu ni
dalo dalje kot za sosednji vogal.
In sam nastop? Odpeti in oditi.
Mladi pevci si naberejo samo trpko
izkušnjo, da so nekomu za nekaj pač
zapeli, niso pa slišali ne enega dru-
gega zbora, niso ugotovili, kje je nji-
hovo petje. Nekoč jim bo gospod
učitelj samo povedal, da je neka ko-
misija rekla, da so bili taki in taki
pevci.
Če sem še hudo toleranten, je to gro-
bo sprenevedanje in ugajanje same-
mu sebi, veliki brat.
Otroci so imeli od tega nastopa, ki je
bil za njih samo zato, da je bil, tako
malo, da je za tak način nastopanja
zares škoda denarja. Če smo že šole
dale veliko denarja, da smo te nade-
budne pevce naučili nekaj pesmic,
ga imamo še toliko, da bi dostojno
zmogli in znali organizirati dosto-
jen pevski nastop, na katerem bi se
mladi pevci počutili počaščene in
pomembne. Nastop, na katerem bi
lahko slišali svoje sovrstnike, se pri-
merjali in se postavili na svoje pravo
mesto. Zmožni smo jim ponuditi
prijeten nastop, seveda ob drugačni
organizaciji.
Ni mi jasno, zakaj mora biti vse rav-
no v Ptuju. Je to purgarstvoali puhli
izgovori, da je to center? Menim, da
je trpljenje malih pevcev ovrglo vse.
Ni več nobenega smisla in ne potre-
be, da ravno ta pevska revija mora
biti v Ptuju. Ptuj ja nima primerne
dvorane ali sploh ne take dvorane,
da bi pevcem nudili vsaj osnovno
udobje in jim omogočili dostojno
predstavitev trdega dela. Ali se tako
malo cenimo, da v mizerijo pre-
natrpane, povsem neprimerne dvo-
rane za take nastope stlačimo male
pevce, da jih že na prvem nastopu
navdajamo z obupom?!
Pevske nastope je treba porazdeliti
na podeželje, kjer so krajani samo
poskrbeli za bolj funkcionalne dvo-
rane in kjer so jih pripravljeni spre-
jeti z ljubeznijo. Cisto konkretno.
Dvorana v Kidričevem je mnogo
primernejša, samo organizacija je
potrebna. Pa sem prepričan, da bi
bilo vse mnogo kulturnejše in lepše.
Dvorana v Cirkovcah s prostori šole
nudi vse udobje. Za vsak zbor je svoj
prostor, več kot 400 poslušalcev in
dostojen prihod na oder, kakor tudi
poslušanje drugih zborov po svojem
nastopu.
Nova telovadnica v Vidmu - idealno
mesto za naslednji kraj koncertov, v
še lepši in prijetnejši izvedbi ob slo-
venskih standardih.
Prepričan sem, da bi marsikatera od
šol s svojo organi:'.acijo znala mnogo
bolje organizirati ta pevski nastop.
V srednješolskem centru v Ptuju so
učenci včasih že nastopali, veliko
bolje je bilo, sedaj pa pravijo, da so
predragi in da ni terminov. Verja-
mem, da znajo biti v srednješol-
skem centru ekonomisti. Prav je
tako, vse ima svojo ceno. In še en-
krat trdim, da vse šole skupaj in vse
nove občine prav gotovo zmoremo
toliko, da bi kjerkoli dostojno pred-
stavili in poslušali svoje, naše otro-
ke. Denar ni problem, težava je v
nas samih.
Zakaj sem napisal to zgodbo, čeprav
mi ni všeč, da sem jo moral? Zato, da
zganem samemega sebe, tebe, nas
vse, da se ozremo v dušo malega člo-
veka, danes pevca, da dostojno po-
damo roko sočloveku in se zmore-
mo prikloniti tudi najmanjši umet-
nosti pravkar, porajajoči se, da ji
damo zagon in novih moči, ne pa da
jo dušimo v neki zatohli, malo večji
sobi. Tudi zato, da vidimo, da ni vse
samo lesti nekam v center, da zmo-
remo zunaj prijetneje pripraviti pri-
reditev, če le želimo in hočemo. Ni
nujno, da rinejo čisto vsi skupaj.
Lahko se porazdelimo po po-
dročjih, po dve ali tri nove občine
skupaj, pa bo povsod dovolj prosto-
ra. Lahko izberemo po področjih
najboljše in naj se še enkrat srečajo.
Če nam gre za kvaliteto, ne pa samo
za to, da paradiramo.
Eno pa je bilo v tem pevskem dejan-
ju lepo in dobro. Slišal sem nič koli-
ko prečudovito zapetih domačih pe-
smi, da ti duša poje ob teh mladih
glasovih in si ponosen, da si mali
Slovenec s tako velikimi lepotami,
ki jih ohranja mladi rod.
In pevovodje - globoko spoštovanje
vsem tistim, ki strokovno obvladajo
vse zborovstvo, še bolj pa občudo-
vanje tistim, ki z osebno zavzetostjo
in ljubeznijo hočejo in zmorejo vo-
diti pevski zbor, kar je ogrmno delo.
Vse občudujem, le boli me, ko vi-
dim, da prav na koncu razvrednoti-
mo lepo zamišljeno, sklepno dejan-
je.
Da bi se drugič z radostjo v srcu spo-
minjali pevskega nastopa
najmlajših pevcev!
Bogomir Jurtela
f EDNIK -30. MAREC 1995
OD TOD IN TAM -7
PTUJ / DRUŠTVO IZOBRAŽENCEV VIKTORINA PTUJSKEGA
Miliorifska cerkev \i^ftr«ii - danes « jiifri
Januarja letos je minilo 50 let od tragičnega dogodka, ko je kulturna dediščina mesta Ptuja
ostala brez enega svojih biserov - minoritske cerkve. Žalostna obletnica, o kateri se, po
naključju ali ne, sploh ni pisalo.
Društvo izobražencev Viktorina
ptujskega je v petek, 24. marca, vrni-
lo svoj dolg minoritski cerkvi. Da bi
se lahko zavedali velikosti izgube,
moramo vedeti, kaj smo sploh izgu-
bili. Ptujska minoritska cerkev, gra-
jena v 13. stoletju, je bila barokizira-
na ob koncu 17. stoletja. Z zgodnje-
baročno fasado in samostanskim
kompleksom je dajala žlahten pou-
darek pojavnosti ptujskega Minorit-
skega trga. Starejši Ptujčani se cer-
kve sv. Petra in Pavla sicer še spo-
minjajo, marsikdo pa sploh ne ve, da
je na mestu današnje socrealistične
pošte stala cerkev - prvovrsten kul-
turni spomenik.
Na Viktorinovem večeru smo z be-
sedo in sliko poskušali predstaviti
sakralno bogastvo, obnovitvena dela
na zgodnjegotskem prezbiteriju ter
želje in možnosti za ponovno posta-
vitev cerkve. O minoritski cerkvi
včeraj je govorila naša članica prof.
Marija Mirkovič iz Zagreba. Pater
Marjan Vogrin, član minoritske
skupnosti sv. Petra in Pavla na Ptuju
in član Društva izobražencev Vikto-
rina Ptujskega, je predstavil čas
porušitev cerkve in prizadevanje sa-
mostana, da bi cerkev obnovili. Uso-
do minoritske cerkve jutri pa je zari-
sala naša članica prof. Kristina
Samperl Purg. Slednja je bila štiri
leta odgovorna za kulturo pri IS
Občine Ptuj in je ves čas sodelovala
pri projektu za ponovno pozidavo
minoritske cerkve.
Prof Marija Mirkovič je profesori-
ca umetnostne zgodovine in stro-
kovna sodelavka Inštituta za zgodo-
vino umetnosti v Zagrebu. V Pokraj-
inskem muzeju na Ptuju je kot kus-
todinja delovala od 1965 do 1970 in
njena zamisel je osnovni koncept
postavitve kulturnozgodovinske
zbirke. Svoje sicer zelo obširno in
kvalitetno strokovno znanje in zani-
manje posveča predvsem baročnemu
stenskemu slikarstvu. Kot strokovn-
jakinja za mariološko ikonologijo so-
deluje na evropskih kongresih na to
temo. V svojem predavanju je pred-
stavila ikonologijo baročnih oltarjev
minoritske cerkve na Ptuju, torej ka-
teri svetniki so bili predstavljeni na
oltarjih in zakaj. Predavanje so
spremljali izredno zanimivi diapozi-
tivi, ki so bili izdelani s pomočjo
računalniške tehnike iz dragocenih
posnetkov prof Franceta Steleta iz
30. let. Tako smo spoznali dragotino,
izgubljeno leta 1945.
V nadaljevanju večera smo pripra-
vili drugo skupščino Društva izo-
bražencev Viktorina Ptujskega. Ob
ustanovitvi je nekdo dejal, da od
mladega drevesa ne smemo pričako-
vati velike sence. Naša senca ni vdiT
Marsikdo se ne zaveda, kaj je Ptuj izgubil ob bombardiranju 1945.
ka, upamo pa, da je prijetna za vse
ljubitelje izbranih trenutkov. Vikto-
rinovi večeri so v preteklih dveh le-
tih postali razpoznavni znak duhov-
nega in kulturnega utripa našega
mesta.
Po prvi skuščini marca 1994 smo
pripravili devet Viktorinovih
včerov. Predstavili smo doktorsko
disertacijo našega člana p. dr. Slavka
Krajnca, uživali ob izbranih bese-
dah dr. Antona Trstenjaka, pre-
mišljevali o krščanstvu in liberaliz-
mu O aktualni in izzivalni temi Cer-
kev v novi državi nas je seznanil dr.
Borut Košir, direktor Zavoda sv.
Stanislava v Šentvidu. Z velikim za-
nimanjem smo prisluhnili zakonce-
ma Heitzman iz Amerike o komuni-
kaciji v družini, bogoiskateljsko pot
pokojnega pisatelja Marjana
Rožanca je orisal p. Edi Kovač, o
smislu življenja pri mladih pa je pre-
davala psihologinja dr. Zdenka Div-
jak Zalokar. Ob kulturnem prazni-
ku smo gostili ambasadorje kulture,
zakonca Detela z Dunaja in dr. S.
Janežiča. Že drugič smo priredili
božični koncert, ki je napolnil refek-
torij minoritskega samostana. Zbor
sv. Viktorina pod vodstvom Sonje
Vinkler m sopranistka Sabira Haj-
darevič so navdušili občinstvo.
Tudi v bodoče želimo sooblikovati
duhovno in kulturno podobo našega
mesta.
Društvo izobražencev Viktori-
na Ptujskega je na drugi letni
skupščini društva, ki je bila po
večeru na temo Minoritska cerkev
na Ptuju včeraj - danes -jutri 24.
marca v refektoriju minoritskega
samostana ponovno izvolilo za
predsednika društva Petra Pri-
božiča, podpredsednika sta Mi-
ran Muhič in Nada Jurkovič,
tajnica pa Božena Čačkovič.
Društvo, ki šteje danes blizu 100
članov, vodi 20-članski upravni
odbor. Društvo bo kot doslej pri-
pravljalo večere, posvečene du-
hovnim vrednotam.        (MZ)
VITOMARCI / KRŠČANSKI DEMOKRATI PRIPRAVILI POGOVOR

Družina in njene naloge ter združitev strank SKD in SLS sta bili osrednji temi sre-
dinega pogovora v Vitomarcih, ki ga je pripravil občinski odbor stanke Sloven-
ski krščanski demokrati v občini Destrnik - Trnovska vas.
Srečanja se je poleg občanov in
gostov udeležil prvak stranke
Lojze Peterle.
Na pogovoru je bilo slišati, da je
družinska politika osrednja politi-
ka stranke SKD, predvsem pa naj
bi v prihodnje dali več pozornosti
družini in vzgoji mladih. O
dmžinski politiki je govorila Do-
rica Emeršič in med drugim deja-
la, da je družina zavetje za vse
člane; predvsem se v njej oblikuje-
jo smernice za življenje.
Božena Čačkovič je dejala, da
bo v novih občinah potrebno na-
meniti več časa skrbi za stare in
osamljene ljudi na kmetijah ter
rejništvu in rejniškim družinam.
Predvsem bodo v občinah vpeljali
službo javnih del, pomoč pa bo
namenjena tistim, ki so pomoči
najbolj potrebni.
"Naša stranka ima jasen program
in dober pogled v Evropo, s svojim de-
lom smo upravičili zaupanje naših
volilcev. Podpiram zamisel, da bi se
združili stranki SKD in SLS. Zdaj se
namreč dogaja, da je en del družine v
eni stranki, drugi del pa v drugi.
Združeni bi bili močnejši," je na na
srečanju v Vitomarcih dejal Lojze
Peterle. Po njegovem mnenju bi
bila združitev koristna za obe
stranki in za razvoj demokracije
nasploh. "Želel bi, da država zagoto-
vi take materialne razmere in možnos-
ti tistim, ki to želijo izrabiti. Država
naj pomaga tistim družinam, ki
imajo več otrok, kajti v demokra-
ciji naj bo to izbira. Pri SKD vemo,
da država lahko daje cekine, vendar
pa mora biti pri tem še veselje do živl-
jenja," je menil strankih prvak
Lojze Peterle. O Meti Zupančič,
pravosodni ministrici, je Peterle
dejal, da je v primeru Majhna s
svoje strani delovala dobronamer-
no, v skladu z zakonom pa proti
njemu. Po njegovem mnenju bi
bilo bolje, da bi ministrica odsto-
pila.
Sicer pa je Lojze Peterle v Vito-
marcih odgovoril na številna
vprašanja, ki so v tem času v od-
spredju slovenskega dogajanja.
Občinski odbor stranke SKD v Vi-
tomarcih je tokratno srečanje nas-
lovil s skupnim ciljem Biti skupaj,
vendar pa smo lahko ob tem slišali
nekatere pomisleke. Vitomarčani,
ki so vključeni v občino Destrnik -
Trnovska vas, namreč razmišljajo
o samostojni občini Sveti Andraž v
Slovenskih goricah. Kljub temu
pa je bilo srečanje v Vitomarcih
prijetno, saj so delček k temu do-
dali še člani pevskega zbora Jako-
ba Gomilška iz Trnovske vasi in
mladi tamburaši iz Vitomarcev.
•> Tatjana Mohorko
Pred petdesetimi leti
•> Franc Fideršek
3.
Celotno ozemlje Štajerske je bilo
tedaj povezano s kurirji TV postaj,
postajami VDV (vojska državne
varnosti), okrajnimi političnimi
centri, obveščevalnimi postajami
in ilegalnimi tiskarnami. Obdržali
so se lahko zato, ker so imeli pod-
poro pri ljudeh, saj je skoraj v vsa-
kem naselju ali v večji vasi deloval
odbor OF, mladinske in ženskeor-
ganizacije. Najvarnejše postojanke
so pogosto bile prav v tistih hišah,
'Z katerih so bili fantje v nemški
Vojski. Tudi ta dejstva so bila dos-
lej cesto zamolčana.
Vsa ta dobra organizirana mreža
'la terenu z majhnimi, izredno
Sibljivimi partizanskimi enotami
je zdela nemškemu okupatorju
'zredno nevarna, še zlasti če se bo
Znašla v neposrednem frontnem
zaledju. Zato so začeli to mrežo
'rgati, enote zasledovati in jih
Uničevati. Pri tem so se zlasti izka-
zale enote nemškega polkovnika
von Trecka. Te enote so imenovali
trekovci", ljudsko tudi "drekovci",
^0 pa predvsem zaradi tega, ker so
te enote posluževale domačih
z^slepljencev in zapeljancev. Ne-
J^^teri od teh so tudi v civilu ali kot
Partizani" vohljali za kurirji, te-
'^^nci in aktivisti. Podobnih metod
se je gestapo posluževal že prej na
drugih območjih Slovenije. Teh
domačih ljudi v službi gestapa se je
prijelo ime "raztrganci". Na našem
območju je znan spopad z
"raztrganci" marca 1945 v Prven-
cih, kjer so padli trije partizani.
ŠTEVILNE ŽRTVE
PRED KONCEM
VOJNE
Nevarnosti, ki so jih za pripadni-
ke narodnoosvobodilnega boja na
našem območju predstavljale
izkušene in pretkane gestapovske,
policijske in vojaške enote pod
vodstvo von Trecka, so se organi-
zatorji, aktivisti, kurirji in funk-
cionarji premalo zavedali. Bili so
večinoma mladi ljudje, prihajala je
pomlad in vse je kazalo na sko-
rajšnji konec vojne. Zato so bili
premalo previdni, premalo so
upoštevali pravila zalednega boje-
vanja in preveč zaupali ljudem.
Naj take primere z našega
območja naštejem kar po vrsti.
V noči na 4. februar 1945 je
prišlo v hišo Marije Toplak v
Gorišnici 13 partizanov in aktivis-
tov. V eno od sob so si nanosili
sena in polegli. Zjutraj so si pripra-
vili zajtrk, potem so čistili orožje
in se pogovarjali o nalogah. Pri-
pravili so si še kosilo. Okoli dveh
popoldne so zagledali skozi okno
orožnike. Vnel se je boj, štirje so
padli, med njimi komandant pete
relejne linije Anton Frlež-Jelen,
komandir 14 TV postaje Rudi Se-
ver-Vojko in sekretar okrajnega
komiteja KP Franc Belšak-Tone.
Drugi so se še nekaj časa upirali, a
ko jim je zmanjkalo streliva, so se
predali. Izmed ujetnikov so pozne-
je Nemci štiri še ustrelili kot talce.
Skupaj osem mrtvih.
Na kmečko domačijo Martina in
Marije Kovačec v Bratislavcih pri
Polenšaku je 9. februarja 1945 v
zgodnjih jutranjih urah prišlo 11
partizanov in aktivistov. Gospo-
dar in gospodinja sta zakurila v peč
in skupno so pripravili zajtrk.
Okoli 8. ure je gospodinja skozi
okno zagledala "vse polno Nem-
cev". Vnel se je boj, preboj je uspel
le enemu. Sedem jih je padlo - 4
partizani in 4 partizanke, med nji-
mi Mimica Legvart-Nataša, člani-
ca okrajnega odbora OF, in Kon-
rad Petrovič-Jurek, prav tako član
okrajnega odbora OF. Tri so ujeli,
gospodarja pa so pozneje ustrelili
kot talca. Tudi ob tem napadu je
umrlo osem ljudi.
Na Dednem vrhu pri Makolah v
hiši Marije Mesaric so v noči na 22.
februar 1945 kurirji 4. TV postaje
proslavljali uspešno akcijo, ki so jo
dan pred tem izpeljali v Makolah.
Proti jutru so jih obkolili številni
Nemci. Njihove krogle so pokosile
vseh 10 kurirjev. Če bi imeli zunaj
vsaj enega stražarja, takega popol-
nega presenečenja najbrž ne bi bilo
in prav gotovo bi ugasnilo manj
človeških življenj.
Zadnje dni v letu 1944 je prišla
na ptujsko območje 2. četa 1. batal-
jona Kozjanskega odreda. Znan je
spopad te čete na Jelovicah v Halo-
zah, kjer je padlo čez 10 nemških
policistov, partizani pa so izgubili
mitraljezca. To četo so Nemci po-
tem načrtno zasledovali. S tem so
močno ovirali glavno poslanstvo
čete - mobilizacijo fantov in mož
za NOV. Zato se je četa nameravala
vrniti nazaj na Kozjansko. V na-
selju Čermožiše pod Donačko
goro so uspešno odbili napad okoli
600 pripadnikov okupatorjevih sil.
Po tem spopadu se je četa s spretni-
mi manevri umaknila na Boč. V
četi je bilo takrat 60 oboroženih
borcev in 40 neoboroženih mobili-
zirancev. Na večer 8. marca 1945
so prispeli v zaselek Krastavec,
kjer so si pripravili večerjo, ki je
bila obenem tudi kosilo. Kraj se
jim ni zdel varen, zato so se po
večerji premaknili višje v hrib,
kjer je bila neka jama, primerna za
prenočevanje, in tudi neka lopa.
Med premikom je rahlo snežilo,
potem je prenehalo, a sledi so osta-
le. Utrujeni borci so legli k
počitku, budnih pa je ostalo nekaj
stražarjev. Ob jutranjem svitu 9.
marca je po njih od vseh strani za-
ropotalo, pravi curek krogel pa je
bil usmerjen prav tja, kjer je
počival komandni kader. Nastala
je prava zameda, neoboroženi no-
vinci so se razbežali na vse strani,
prav tako tudi borci, ki so skraja si-
cer poskušali z bojem izsiliti pre-
boj. Padlo je 7 borcev, med njimi
komandant Ivan Hernaus in poli-
tični komisar Karel Slovenc. Pre-
ostanek čete se je zbral pri razgled-
nem stolpu na Boču, od tam pa
krenil mimo zased in skozi hajke
nazaj na Kozjansko. Večina neo-
boroženih mobilizirancev se je po-
samično prebijala proti svojim
domačim krajem, nekatere so med
potjo Nemci ujeli in jih poslali v
taborišča.
Na veliki petek, 30. marca 1945,
zgodaj zjutraj so prišli v bunker v
Ragušnici, na meji med Stoperca-
mi in Sv. Florjanom pod Bočem,
utrujeni terenci in zaspali. Ob svi-
tu je enega izmed njih prebudil
neki sumljiv šum. Bili so obkoljeni
od številnih Nemcev. Trem se je
preboj posrečil, sicer ranjenim od
krogel in drobcev ročnih granat,
dva pa sta izgubila življenje. To sta
bila Jože Krašovec, znan kot Žetal-
ski Joža, na Boču tudi Žetalski
zmaj, član okrajnega odbora OF
Rogatec, sočasno pa za ptujski
okraj tudi mobilizacijski vojaški
referent ter vodja narodne zaščite.
Drugi je bil mladinski funkcionar
Marjan Drofenik.
V Srečah pri Makolah je bila v
hiši Ludvika Sagadina pomembna
postojanka OF, zasilna partizan-
ska bolnišnica z dvema zdravni-
kom in shajališče aktivistov
širšega območja. 12. aprila 1945 so
v hišo vdrli policisti. Verjetno je
bil njihov glavni cilj ujeti Zvonka
Sagadina - Tineta, oficirja Ozne
ter funkcionarja OF in KP. Prav
Zvonku se je zaradi prisebnosti in
tudi srečnega naključja uspelo pre-
biti se iz obkolitve. Bil je sicer ran-
jen, toda tudi sam je ustrelil
nemškega častnika. Nemci, bilo so
"trekovci", so ujeli Ludvika in Ma-
rijo Sagadin ter dr. Mileta Lavic-
kega, jih privezali ob podobje vrat
in hišo zažgali. Niso pa vedeli še za
štiri ljudi v bunkerju, namenje-
nem ranjencem. V njem so bili
Jože Sagadin - Očka, borec Pohor-
ske čete že leta 1941, njegov 17-let-
ni sin Miran, kurir, ter zdravnika
dr. Gojko in dr. Rožca Sagadin.
Vsi štirje so se pod pogoriščem
zadušili.
Poleg opisanih primerov je bilo
v zadnjih mesecih vojne na našem
območju še veliko drugih spopa-
dov, mrtvi in ranjeni so bili na
obeh straneh, pod streli iz zasede
so padali partizani, enako tudi
okupatorjevi uniformiranci. V
onemoglem besu je okupator na
mnogih mestih streljal talce v sku-
pinah do 10 ljudi.
GAJ PRI POLSKAVI / ŽALNA KOMEMORACIJA
i snmnui ustrellemiRi ioteni
Tik pred koncem druge vojne
na pragu svobode so Nemci 23.
marca 1945 v Gaju pri Zgornji
Polskavi ustrelili 30 talcev, ki
so jih ta dan peljali iz maribor-
skih zaporov proti Poljčanom.
Ker so jih na poti napadli zavez-
niški lovci, so talce, da ne bi
zbežali, v Gaju ustrelili.
Krajevna organizacija zveze
borcev Zgornja Polskava je ob
petdeseti obletnici dogodka pri-
pravila komemoracijo, ki so se je
poleg še živečih sorodnikov in
znancev ustreljenih udeležili šte-
vilni krajani Zgornje Polskave,
nesrečnim talcem pa so se poklo-
nili tudi vojaki iz slovenjebi-
striškega učnega centra sloven-
ske vojske. Po nagovoru predsed-
nika krajevnega odbora Zveze
borcev Zgornja Polskava Maksa
Vrečka je sledil kulturni pro-
Spomlnska slovesnost ob 50. obletnici smrti 30 talcev v Gaju pri
Zgornji Polskavi.
gram, ki so ga za to priložnost
pripravili učenci osnovne šole
Zgornja Polskava, pevci
moškega pevskega zbora Obrt-
Foto: VT
nik in pihalni orkester s Spodnje
Polskave.
Vida Topolovec
8 - OD TOD IN TAM
30. MAREC 1995 - TEDNIK
Proti nenormalnin cestninam zo traktorie
v četrtek, 23. marca, se je sestal odbor za gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in tu-
rizem občine Destrnik - Trnovska vos. Najprej se je konstituiral in za predsednika izvolil Janeza
Žompa ter za podpredsednico Marto Kavčič.
Pri razpravi o programu dela so
ugotovili, da je občinski svet usta-
novil odbore, ni pa določil njihovih
pristojnosti, kar lahko naredi s sta-
tutom oziroma statutarnim skle-
pom. Zato je odbor od občinskega
sveta zahteval dopolnitev statutar-
nega sklepa o pristojnostih in delo-
vanju občinskih odborov. Zaradi
obsežnosti in pomembnosti dela
odbora predlagajo, naj bo občinski
tajnik tudi sekretar odbora. Skrajni
čas je, da občina začne delovati,
zato mora župan na prvi seji predla-
gati občinskega tajnika, svet pa naj
ga imenuje.
Osnovne smernice programa dela
odbora so: promocija turizma, razvoj
malega gospodarstva, pridobitev
lahke industrije, ki naj temelji na
predelavi kmetijskih pridelkov,
kmetijska tržnica z domačimi kme-
tijskimi proizvodi, pridobitev in-
vestitorjev za gradnjo pomembnih
objektov, kot so bencinska črpalka
itd.
Obravnavali so tudi predlog o ne-
normalnem povišanju cestnin za
traktorske prikolice ter sklenili, da
se cestnina poviša za toliko, kolikor
so se povišale cene kmetijskim pri-
delkom. Govorili so še o problemati-
ki traktorskih prikolic KK Ptuj, ki
so registrirane v mestni občini Ptuj,
ceste pa uničujejo v občini Destrnik
- Trnovska vas.
-o Z.Š.
_LENART / V ZUNANJIH AMBULANTAH ŽELIJO ZDRAVNIKA VSAK DAN        ^
Podeželski zthw-
nik pomenf veliko
V lenarškem zdravstvenem domu je trenutno zaposlenih šest zdravnikov: specialist splošne me-
dicine, dva speciolizonta splošne medicine in trije zdravniki, ki delajo v splošni medicini. Od
1 7.500 zavarovancev v občini jih ima že izbranega splošnega zdravnika 1 2.850, je povedal
dr. Aleksander Sosterič, direktor Zdravstvenega centra v Lenartu. Zdravnikov bo dovolj le zq
pokrivanje potreb obstoječe zdravstvene mreže. Dvakrat tedensko imajo pogodbeno zaposle-
no ginekologa in želijo si, da bi že letos lahko zaposlili svojega. Imajo še specialista šolske me-
dicine in pediotra. Dvakrat tedensko prihaja še specialist za pliuča ter dvakrat mesečno okulist.
Redno sta zaposlena zobozdravnika, v njihovih prostorih po dela tudi zasebnik. Se vedno jim
primankuje zobozdravnikov, a to težavo trenutno rešujejo s pogodbenim delom. Z dobro orga-
niziranostjo in preudarnim naročanjem pacienti za specialne preglede ne čakajo bistveno dalj
časa kot drugod.
Iz lenarške občinske blagajne
so za zdravstvo v zadnjih letih na-
menili skromna sredstva. Pros-
tori zdravstvenega doma so sicer
novejši, vendar bi bilo potrebno
urediti urgentno ambulanto, ki
sedaj ni ločena in je zelo težko
dostopna reševalnim vozilom.
Nujno bi morali urediti in obno-
viti ambulanto medicine dela, ki
deluje v starih in neustreznih
poslovnih prostorih bivšega Kle-
mosa v industrijski coni.
Pod okriljem Zdravstvenega
doma delujejo tudi zdravstvene
ambulante pri Sveti Trojici, v Cer-
kvenjaku in pri Sveti Ani v Slo-
venskih goricah. Delajo trikrat na
teden, le k Sveti Ani prihaja zdrav-
nica dvakrat.
Ob našem obisku v cerkvenjaški
ambulanti je bil hodnik, ki je
sočasno čakalnica, nabito poln.
Pacienti so ponavljali, da je zdrav-
nik prijazen in hiter, vendar bi
moral delati vsak dan.
Dr. Franc Suta, ki dela v ambu-
lanti, je mnogo več kot zdravnik,
saj prihajajo ljudje k njemu z naj-
različnejšimi problemi; velikokrat
je tudi psiholog, socialni delavec,
saj ljudje potrebujejo le nekoga, ki
bo prisluhnil njihovim težavam.
Prebivalci se pritožujejo, saj so že
nekajkrat prosili za redno obrato-
vanje ambulante ter za ureditev zo-
bozdravstvene anbulante. Na vra-
tih ambulante pa si razburjeni pa-
cienti, ki čakajo več ur, lahko pre-
berejo odgovor Aleksandra Šeste-
rica, direktorja lenarškega
Zdravstvenega doma, ki med dru-
gim pravi, da je za širitev osnovne
zdravstvene službe, v katero spada
tudi ambulanta v Cerkvenjaku,
pristojna občina Lenart, ki obliku-
je zdravstveno mrežo na primarni
ravni. \' dkviru (ibsiciječc nircžc pa
Dr. Marjana Demšar, zdravnica
pri Sveti Ani in Sveti Trojici, kljub
težkemu delavniku najde čas za
strokovno izobraževanje.
Dr. Franc Suta: "Delam, dokler
so pacienti, včasih tudi po dve
uri čez delovni čas."
bi morali na račun širitve ordina-
cijskega časa v eni, njihovi ambu-
lanti skrčiti čas v drugih ambulan-
tah, saj imajo omejeno število
zdravnikov. Direktor ob koncu
dopisa še dodaja, da je povečan
obisk v vseh ambulantah in v Cer-
kvenjaku ne izstopa.
Dr. Marjana Demšar, ki dela
trikrat na teden v ambulanti pri
Sveti Trojici in dvakrat pri Sveti
Ani, pojasnjuje, da verjetno v zu-
nanjih ambulantah res ni večje fre-
kvence bolnikov, vendar nosi
zdravnik večjo odgovornost, saj je
povsod osamljen. Zraven tega pa
mora opravljati še farmacevtsko
službo, ker imajo tudi lekarno,
dežurstva v centralni ambulanti,
hišne obiske, manjše operativne
posege in druga dela. "Največkrat
mi manjka le strokovni posvet s
kolegi," dodaja Demšarjeva.
"Ljudje so me sprejeli za svoje-
ga, še posebej ker stanujem nad
ambulanto. Ker bolezen ne izbira
dnevov in ne ure, ko obratuje naša
ambulanta, velikokrat pridejo tudi
ponoči. Kljub temu da mogoče ni
tako nujno, jih ne morem odkloni-
ti."
Oba ponavljata, da nimata inter-
esa za spremenitev v zasebno am-
bulanto, saj se zavedata, koliko bi-
rokracije in drugih skrbi bi si na
kopala. Ob vsem tem bi jima
zmanjkalo časa za ljudi in strokov-
no izobraževanje. Zavedata se, da
je zdravnik na podeželju že v prete-
klosti imel drugačno vlogo kot v
urejenem urbanem okolju. Želita
si, da bi v prihodnje občina Lenart
in Zdravstveni dom našla soglasje
in bodo vrata ambulant pri Sveti
Trojici in v Cerkvenjaku odprta
vsak delovni dan.
M. Slodnjak
Ali bi radi pridobili fakultetno izobrazbo v domačem
kraju in pri tem sami izbirali čas, kraj in tempo svojega
študija?
To vam omogočata
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
in
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ,
ki začneta v študijskem letu 1995/96 izvajati študij na
daljavo
vi. LETNIKU PROGRAMA
ViS^OKE POSLOVNE ŠOLE
Vpišete se latiko, če ste opravili zaključni izpit ali
maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem
programu.
Za natančna pojasnila smo vam na voljo po telefonu
771-539 (771-361) ali osebno na Ljudski univerzi Ptuj,
Mestni trg 2, kjer boste dobili tudi informacijsko gradi-
vo in predprijave za študij. □
GOSTIŠČE "OTTO"
1'ostrcžemo vam lahko
predvsem z domačmi jedili
(telečja obara, ajdovi žgancij
krvavice s kislo repo in       \
zeljem, zabeljen fižol,        j
telečja in svinjska pečenka) j
Dnevno sveže ma ice in
Doslovna kosila. Nedeljska
cosila (dve vrsti mesa) po
650 SI I. Domači narezek, pripravljene jedi, jedi po naročilu,
jedi z žara, ribe in sladice.
Sprejemamo skupine do 50 gostov (v enem prostoru),
ter vam zagotavljamo, da vam bodo izbrane jedi teknile
in da se boste prijetno počutili.
Priporoča se Gostišče "OTTO" v Moškanjcih.
Vaš obisk lahko najavite na telefonsko številko 062 708-041.
TEDNIK -30. MAREC 1995
OD TOD IN TAM - 9
PTUJ / MODNA REVIJA POMLADANSKIH OBLAČIL
Z Mercaforfem Mipom v pomfad
Munni kostimi za vsako priložnost.
Mercatorjev ples v Ki-
dričevem prejšnjo soboto je bil
tradicionalno srečanje kupcev,
trgovcev in proizvajalcev, ki so
ga ob generalnih pokroviteljih
Krki Kozmetiki, Muri Europe-
an Fashion Design in poslov-
nem sistemu Mercator pomaga-
li izvesti nekateri donatorji in
številni sponzorji. Udeležen-
cem plesa sta nekaj besed name-
nila tudi predsednik poslovod-
nega odbora poslovnega siste-
ma Mercator Kazimir Živko
Pregl in generalni direktor
Mercatorja Mipa Ptuj Stanis-
lav Brodnjak. Za Ptujčane so
bile posebej spodbudne besede
Živka Pregla, ki je napovedal
Pletenine izAlmire v kolekciji IN LINE bodo tudi to pomlad m polet-
je osvajale. Foto: OM
nova vlaganja v tem delu Slove-
nije tudi po zaslugi uspešnega
podjetja, kakršno je Mercator
Mip Ptuj s svojo strokovno eki-
po.
Ob vsem dogajanju na sobot-
nem plesu je za javnost posebej
zanimiva modna revija, s katero
so Mipovci predstavili del svoje
ponudbe za pomlad in poletje.
Dodatna vaba za kupce naj bi {
bile slovenske lepotice, ki so ;
nastopile kot manekenke. Da ,
bo odločitev o izbiri novega
oblačila lažja, objavljamo nekaj ,
fotografij. j
.......................................-».MGJ
PTUJ / PTICARJI VSE USPEŠNEJŠI
\r Pf uiii tudi šampioni
člani ptujskega društva za varst-
vo in vzgojo ptic so na januarskem
občnem zboru aktivnosti v minuli
sezoni ugodno ocenili. Kot je po-
vedal njihov predsednik Alojz To-
vornik, so kljub zmanjšanemu šte-
vilu aktivnih rejcev tudi v lanskem
letu dosegli pomembne uspehe.
Poleg letnega ocenjevanja ptic v
Ptuju so se udeležili mednarodne-
ga regijskega tekmovanja v Murski
Soboti, kjer so vsi člani ptujskega
društva dobili priznanja. S šam-
pionom je posebej izstopal Janko
Čuš v kategoriji srednje velikih
papig.
V polnem številu so se udeležili
tudi državnega prvenstva konec
decembra v Trbovljah, kjer so
osvojili kar pet prvih mest: Kurež,
Gobec, Hren, Čuš in Pernek. V ka-
tegoriji papig standard pa je Janko
Čuš s papigami in nimfami postal
šampion leta 1994.
Ti rezultati so zagotovo nadpov-
prečni in kažejo na to, da je v Ptuju
reja malih živali na solidni ravni.
Poleg tega skrbijo za redno izo-
braževanje gojiteljev. Tako so si
med drugim lani ogledali svetovno
prvenstvo ptic v italijanskem Vid-
mu, kjer je bilo razstavljenih več
kot 15.000 raznovrstnih ptic.
V ptujskem društvu je trenutno
aktivnih le okoli 25 članov, ti pa se
sestajajo redno vsak mesec. Zal za-
radi pomanjkanja denarja v lan-
skem letu niso uspeli organizirati
letne razstave. Zato so si med prio-
ritetne naloge za letos zastavili iz-
vedbo društevne razstave, ki bo
predvidoma jeseni. V svojih vrstah
bi bili zelo veseli novih članov.
Starost pri tem ni pomembna, po-
membna je le ljubezen do pernatih
prijateljev.
-OM
Mestnemu
trgu večje
pezornest
PTUJ
Na osrednjem ptujskem mestnem trgu, ki se ponaša z ime-
nom Mestni trg, ni vse tako, kot bi moralo biti. Marsikateri
domačin in obiskovalec ima pripombe no njegovo (nejureje-
nost, predvsem pa no zatrponostz avtomobili. Mestni trg bi po
svoji urejenosti moral izstopati. Tako po ga po nepotrebnem
kaziio tudi tisti, ki so odgovorni za čistočo v mestu. Že nekaj
mesecev "prosi" za izpraznitev in prestavitev zabojnik za stekle-
nice. Bližnji najemniki lokoiovso pristojne že večkrat prosili, do
ga izprOznijo in prestavilo no primernejše mesto, po nič. V
bližini sto tako in tako dve posodi za odpadke. Potem ko ie
MercotorMipzoprl prodajalno Nama in io uredil v prodaioino
s tekstilom, po še bolj ne sodi no to prostor. Morda pa bo po-
trebno počakati no lepše vreme, do bo nekomu zoudorilo do-
voli blizu, do bo ukrepal. V zabojniku za steklo je na m reč vsega
drugega več kot steklovine. Akcija velikega čiščenia in po-
sprovlionja se pričenja, počistimo še no Mestnem trgu v Ptuju,
da bodo zadovoljni občani in obiskovalci.
.-^ ^     •> M.GjFoto:Kosi
10 - OD TOD IN TAM
30. MAREC 1995- TEDNIK
PTUJ / USTANOVITELJSTVO LEKARN SE NI REŠENO
Oliiimii (ebarne Maisperli
ndvtsno Qi ustmovitelistv«
Konec avgusta letos poteče zakonski rok za verifikacijo lekarn skladno z zako-
nom O lekarniški dejavnosti. Ptujska in kidričevska lekarna pogoje za verifikacijo
izpolnjujeta, ne pa tudi majšperška, ki ne izpolnjuje niti osnovnih.
v javnem zavodu Lekarne Ptuj
se, kot je povedal direktor Jože
Gorenc, na obnovo sicer pripravl-
jajo, vendar z načrti čakajo, ker še
ni rešeno vprašanje ustanoviteljst-
va zavoda. Do reforme lokalne sa-
mouprave je bila ustanoviteljica
lekarn nekdanja ptujska občina,
novoustanovljene občine pa se o
tem še niso dogovorile.
Ptujska lekarna sodi po opremi
med najsodobnejše v Sloveniji, že
nekaj časa uporablja tudi čitalce
kod. Težava pa je v tem, da vsa slo-
venska zdravila s kodami še niso
označena, še huje pa je pri
uvoženih, saj Slovenijo tuje farma-
cevtske tovarne oziroma distrib-
uterji zdravil še vedno uvrščajo
med nerazvite države. Novi zakon
o zdravilih, ki je pred drugo obrav-
navo, o kodah ničesar ne govori,
zato bi po mnenju direktorja Go-
renca to moral razrešiti podzakon-
ski akt, če ga ne bo zakon. Zanimi-
vo je, da je na to vprašanje pozabila
tudi naša največja tovarna zdravil
Krka, ki je v celoti prešla na novo
embalažo, ta pa je brez sleherne
kode.
V ptujskih lekarni poleg tega
opozarjajo na težave zaradi neregi-
striranih zdravil oziroma na zdra-
vila, ki so bila registrirane v bivši
državi in jih še naprej uvažamo,
čeprav jih ne bi smeli. Gre za živl-
jenjsko pomembna zdravila, brez
katerih naše lekarne ne bi smele
biti. Zakaj niso registrirana? Di-
rektor Gorenc odgovarja, da iz raz-
ličnih razlogov - strokovnih in
čisto komercialnih. Registracija
zdravil je zelo draga in jo mora
plačati firma, če ugotovi, da bo
promet v državo, kamor zdravilo
izvaža, majhen, se pač za registra-
cijo ne odloči. Dokler zdravilo ni v
lekarni, je trgovsko blago, ki se
prodaja po načelih zaslužka. V
ptujski lekarni so neregistrirana
zdravila prav tako "spravili" v
računalnik. Po izpisu 15. marca so
jih imeli na zalogi 44 vrst. Pri teh
zdravilih je potrebno opozoriti še
na dodatno težavo: zavarovalnica
jih verjetno ne bo plačala, v lekar-
nah, ne samo ptujski, pa jih kljub
temu izdajajo, ker so za nekatere
bolnike nujno potrebna, drugih pa
ni.
DOPOLNILO SESTAVKA / TEDNIK, 9. MARCA 1995
»Notarji bodo razbremenili delo sodišč«
V Tedniku je bil objavljen sestavek Notarji bodo razbremenili delo
sodišč. Pri odstavku "Po doslej znanih podatkih naj bi bila pred drugo sve--
tovno vojno v Ptuju dva notarja" prosim za dopolnitev:
Bili so trije notraji: poleg navedenih v Tedniku je bil še znani notar Anton
Carli in to od leta 1925 do leta 1934, ko je umrl. Imel je notarsko pisarno v Ii
nadstropju stare kasarne v sedanji Lackovi ulici, ki je bila med drugo svetov-l
no vojno med bombardiranjem uničena. Na tem mestu stoji sedaj stavba, kjer
je trgovina Merkur Tehnika. V Ptuju še živijo hčerka notarja Carlija Vida
Rojic, snaha Katica Carli, vnuki in pravnuki. (A.S.)
ZAKAJ JE V PTUJSKI LEKARNI GNEČA
Direktor mr. ph. Jože Gorenc odgovarja: "Da občasno prihaja v le-
karni Ptuj do gneče v več vrstah, je res. Zlasti je to občutljivo za tiste
paciente, ki so pred tem že več ur presedeli nekje v čakalnici
zdravstvenega doma ali bolnišnice, kar se jim je zdelo normalno, v
lekarni pa, kjer je poslovanje vsem na očeh, se zdi predolgo že 10-mi-
nutno čakanje, saj se je malo pacienov zaveda, kako pomembna je
strokovna kontrola v lekarni in da moramo mnogo zdravil po pred-
pisu sproti pripraviti.
Druge resnica pa je tudi ta, da je v lekarni premalo farmacevtskih ka-
drov in da smo v začetku leta 1994 predlagali izgradnjo še ene lekarne v
bližini Zdravstvenega doma Ptuj, pa nam ustanovitelj ni izdal soglasja.
V planu zaposliiev za leto 1994 smo imeli tri dipl. farmacevte, kar je bilo
v skladu z normativi, vendar ko smo zaposlili prvega od načrtovanih
treh, nam je ustanovitelj (da se razumemo: to je IS občine Ptuj, sekretar
za zdravstvo) poslal dopis "Vpliv zaposlitev na mrežo lekarniške dejav-
nosti", kjer nam prepoveduje zaposlitev dipl. farmacevtov, ker to vpliva
na zastavljene usmeritve. Tako na Ptuju, žal, še vedno močno presega-
mo povprečni republiški normativ glede števila uporabnikov na enega
farmacevta." ■■'-■i-:.-■■.'„.::■■■■
PTUJ / VEČ STO PODPISOV V PODPORO SPREJEMU TOBAČNEGA ZAKONA
Mea podpisniki tudi kadilci
Prejšnji četrtek so po vsej Slo-
veniji potekale akcije v podporo
sprejema ljudem prijaznega
tobačnega zakona, ki bo med dru-
gim v celoti prepovedal reklami-
ranje tobačnih izdelkov. Pripra-
vili so jih v vseh večjih mestih v
Sloveniji, kjer so enote Zavoda za
zdravstveno varstvo oziroma kjer
delujejo društva nekadilcev. V
Ptuju so podpise zbirali v
zdravstvenem domu v Cučkovi
ulici in na Potrčevi cesti. Kot je
povedala Verica Turk iz enote
Vzgoja za zdravje ptujskega
zdravstvenega doma, ki je najbolj
zaslužen za organizacijo akcije v
Ptuju, so jo ljudje v glavnem
podprli, med njimi je bilo tudi
veliko kadilcev.
Po eni od anket se kajenja želi
odvaditi 38 odstotkov slovenskih
kadilcev, potrebujejo pa podporo
okolja. V akciji so sodelovali tudi
učenci osnovnih šol Mladika in
Olge Meglic, medtem ko se
srednješolci, kjer je kajenje tre-
nutno najbolj problematično, va-
bilu za sodelovanje niso odzvali.
V slovenskem parlamentu
bodo prvo obravnavo zakona o
omejevanju uporabe tobačnih iz-
delkov pričeli na marčevski seji.
^MG
V Čučkovi stavbi sta podpise med drugim zbirala Sergej Plajnšek
in Boštjan Maroh iz OŠ Mladika, ki sta akcijo zelo pozitivno oceni-
la. Sta nekadilca in upata, da bosta tudi ostala. Foto: Kosi
ODMEV NA ČLANEK / TEDNIK, 9. MARCA 1 995

Na članek "Kabli so prinesli
množico programov, vendarki
smo ga objavili v deseti številki
Tednika, smo prejeli nekaj telefon-
skih klicev, vendar se bralci niso
želeli pojaviti v časopisu. Pač pa se
je oglasil v uredništvu upokojenec
Edvard Trop in povedal, da se ne
strinja z navedbami v članku. Pre-
pričan je, da je njegovo mnenje tudi
mnenje mnogih sosedov, televizij-
skih gledalcev. Povedal je, da je
svoja vprašanja že zastavil odboru
za kabelsko televizijo, a mu nanja
niso odgovorili.
Edvard Trop ni uspel izvedeti, koli-
ko stanovalcev je ob napeljavi dejan-
sko podpisalo pogodbo in ali sedaj
plačujejo naročnino tudi tisti, ki se
takrat niso uradno priključili. Čudi
se, da kabelski odbor v osmih letih,
odkar sistem deluje, ni niti enkrat
predložil obračuna soinvestitorjem,
torej solastnikom sistema. Tako se-
veda solastniki ne vedo, kaj so za nji-
hov denar kupili, v kaj ga vlagajo.
Vprašanje o lastništvu se mu zudi
nepotrebno, saj je povsem jasno, da
so lastniki sistema vsi tisti, ki so fi-
nancirali gradnjo sistema po pogod-
bi. Čeprav so pogodbeni zavezanci
takrat odboru dali posojilo, so dobili
vrnjen le zanemarljiv znesek (od
140.000 din le 3000).
Edvard Trop poudarja, da piše v po-
godbi, da bo sistem pripeljal televi-
zijski in radijski signal do vtičnice v
stanovanje udeleženca, to pa se ni
zgodilo, saj se je kabelsko omrežje
priključilo na že obstoječe omrežje
(na razdelilne omarice) na pod-
strešjih. Priključili so se tudi na blo-
kovsko električno omrežje. Kljub
temu da so stare antene brez pome-
na, še vedno krasijo strehe ptujskih
stavb, pa ni nihče nič ukrepal. Prav
tako se Edvard Trop sprašuje, ali
sprejemamo na črno programe, ki jih
ni potrebno plačevati, sicer se ne bi
občasno pojavljal napis, da kartica ni
več v veljavi.
fEDNIKl
30. MAREC 1995
OD TOD IN TAM-11
PTUJ / S PRVE JAVNE PREDSTAVITVE SLOVENSKIH SOKOLOV
»Slovenski sokoli vidi-
mo daleč v prlhorfnost
5L0VENSKI SOKOLI SO SE PREDSTAVILI V OLIVNO ZELENIH KOMBINE-
ZONIH Z USNJENIMI PASOVI, VISOKIMI ŠKORNJi, BERETKAMI S SOKO-
LOM IN ČRNIMI OČALI • S ŠPORTNO-REKREATIVNIMI DEJAVNOSTMI SE
gODO PREDSTAVILI MAJA
"Oživitev Sokola kot izrazito
športnega društva je zorela v naši
jtranki dobri dve leti. Lansko
pofnlad smo registrirali Sloven-
jjci sokol v nekaj občinah po Slo-
venijlj vsaj mislili smo tako. Zal
paša današnja oblast v sodelo-
vanju z bivšimi monopolisti
oblasti komunisti kot izkl-
jučnimi lastniki edine resnice še
dandanes deli praavico po naši
državi in se požvižga na pravno
državo. Te metode poznamo: kar
nekaj vlog za registracijo se je iz-
gubilo v postopku ali pa jih sploh
niso sprejeli. Slovenski sokoli vi-
dimo daleč v prihodnost, ker leti-
nio visoko. Naša trdna namera
je, da Sokol 19. stoletja, ki so ga
negovali naši dedje in očetje, po-
peljemo v prihajajoče 21. stolet-
je. To od nas zahtevata tradicija
inočetnjava, ki jo ljubimo nad
vsem v svetu," je na nedeljski prvi
javni predstavitvi Slovenskega so-
kola kot izrazito športno-rekrea-
tivne dejavnosti povedal predsed-
nik Slovenske nacionalne desnice
Sašo Lap. Na rokometnem igrišču
Drava Ptuj se je v oblačnem do-
poldnevu zbralo nekaj deset čla-
nov stranke, njihovih simpatizer-
jev in radovednežev, nekateri pa so
prišli po službeni dolžnosti. Med
gosti so bili kranjski župan Vito-
mirGros, Danijel Malenšek in
vodja poslanske skupine SND v
parlamentu Ivan Verzolak. Da bi
bila prva predstavitev uspešnejša,
je zaigral pihalni orkester s
Ceršaka, zapel pa mešani pevski
zbor iz Pobrežja.
V nedeljo se je v Ptuju predstavil
/epozdravni vod za slovesnosti v
olivno zelenih kombinezonih z
usnjenimi pasovi, ki niso vojaški,
ampak oblačilo, ki so si ga mladi
želeli. Trinajst mladcev je bilo
obutih v visoke čevlje, kakršni se
uporabljajo za hojo v planinah in
tudi niso vojaški. Na glavah so no-
sili črne baretke s svetlo modrim
sokolom na belem polju. Očala so
samo del uniforme - modni doda-
tek, je bilo slišati na tiskovni kon-
ferenci v gostilni Cebek.
Kot je povedal vodja športno-re-
kreativnega društva Slovenski so-
kol Anton Vidmar, bodo člani no-
sili športna oblačila, ko bodo tek-
movali. Nedeljsko slabo vreme jim
ie onemogočilo športno-rekreativ-
ni nastop, s tem pa se bodo zagoto-
\'o predstavili maja. Slovenski so-
Pozdravnl vod za slovesnosti
Slovenskega sokola na pred-
stavitvi v Ptuju.
Sašo Lap: "Let sokola bo vpli-
val na zdravo rast naroda kot
celote." Foto:OM
kol bo gojil zdrav duh v zdravem
telesu, prispeval k dvigu nacional-
ne zavesti in samozavesti, poguma
in bo skrbel za zdravo življenje.
Nacionalizem pa pojmujejo kot
ljubezen do svojega naroda.
Zastava, ki so jo v nedeljo prev-
zeli člani pozdravnega voda, je
belo-modra s svetlo modrim soko-
lom na belem polju v zgornjem le-
vem kotu in besedama Slovenski
sokol. Prejšnji Sokol je bil usta-
novljen kot narodnobuditeljsko
društvo, to pa je tudi bistvo
današnjega Sokola. Mladina težko
pride do opreme za vrhunski
šport, vse preveč je zaprta. Sokoli
pa jo želijo pridobiti za športno-re-
kreativno dejavnost na prostem, za
pohode v naravo, tekmovanje v
skavtskih veščinah, za rafting, za
izlete v nedostopne kraje in po-
dobno. Sokoli imajo v Ptuju že bli-
zu 50 članov, v vsej Sloveniji čez
dvesto. Da je bil Ptuj izbran za
prvo javno predstavitev najpro-
dornejšega dela Slovenske nacio-
nalne desnice, ni naključje: Ptuj je
znan po sokolski tradiciji, v Ptuju
je sedež enega najmočnejših odbo-
rov SND v Sloveniji, v Ptuju imajo
svojega predstavnika v mestnem
svetu. Predstavitev je potekala
brez uradnega žegna oblasti,
čeprav so pričakovali glede na za-
konska določila, da jim bo upravna
enota Ptuj na vlogo za predstavitev
odgovorila v 48 urah. Prvotno so jo
želeli opraviti v romanskem pala-
ciju ptujskega gradu, a so jim gos-
toljubje odrekli, ker omenjenega
prostora naj ne bi uporabljali za
delovanje strank in podobne sho-
de. Kot je povedal Sašo Lap, so to
vzeli na znanje, čeprav verjetno
trditev ne bo držala, saj je predvo-
lilni shod v teh prostorih imela Li-
beralna demokracija Slovenije.
Glede na tolmačenje notranjega
ministrstva pa naj bi oblast s tem,
ko v roku ni odgovorila, "tiho" pri-
volila, da se prireditev izpelja. Res
pa je, da so si mnogi prizadevali, da
predstavitve ne bi bilo. Hišna prei-
skava pri predsedniku mestnega
odbora SND Ptuj Darku Ljubecu,
za katero po Lapovi navedbi mi-
nistrstvo za notranje zadeve naj ne
bi ničesar vedelo, ni zgolj nakl-
jučje. Na koncu se je vse lepo
končalo, na predstavitev športno-
rekreativne dejavnosti Slovenske-
ga sokola pa bomo morali še
počakati, kot tudi na registracijo
Slovenskega sokola v nekaterih
občinah, kjer imajo njihove vloge.
Sašo Lap pravi, da bo država v 14
dneh morala odgovoriti, glede na
to da so razmere močno zaostrili.
•»MG
FRANKFURT / DELEGACIJA OBČINE PTUJ OBISKALA KUD SAVA
Vezi z domovinii se ohronia^
Delegacija mestne občine Ptuj, v kateri so bili župan dr. Miroslav Luci, vodja oddelka
za družbene dejavnosti Kristina Šamperl-Purg, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj
Janez Rižnar in vodja protokola mestne občine Franc Vreze, je pred štirinajstimi dnevi
obiskala kulturno-umetniško društvo Sava v Frankfurtu. Kot darilo društvu so pripelja-
li anasambel Komet, kije navdušil udeležence tradicionalne društvene prireditve, po-
svečene materinskemu dnevu, ki si jo je z navdušenjem ogledalo okrog tristo Slvoencev,
med njimi veliko mladih.
Nekdanja občina Ptuj je z
društvom Sava pričela sodelovati
že 1978. leta. V 17. letu sodelovan-
ja je to prešlo na mestno občino
Ptuj. Člani društva so ptujsko de-
legacijo izredno prisrčno sprejeli,
še posebej pa so bili zadovoljni, ker
jih je obiskal župan. Prvi dan obi-
ska so se Ptujčani sestali z vodst-
vom društva v novih prostorih.
Predsednik Janko Žemljic jih je
podrobno seznanil z vsebino in
načini dela društva. Predvsem jih
je zanimalo nadaljnje sodelovanje
s Ptujčani. Dosedanje je bilo izred-
no dobro, želijo si, da bi tako bilo
tudi v bodoče. Izmenjava otrok naj
bi potekala tudi v bodoče, sodelo-
vanje na kulturnem področju pa
naj bi izvajali ob društvenih
srečanjih, ki jih običajno organizi-
rajo dvakrat letno. Dane pa so bile
tudi pobude za sodelovanje na
podjetniškem področju, ki bi se
lahko udejanilo v okviru mešanih
družb. V okviru društva sedaj ak-
tivno delajo tri folklorne skupine,
ki so se v soboto tudi predstavile.
Zelo bi bili počaščeni, če bi lahko
nastopili tudi v domačem kraju.
Ponudbo je mestna občina Ptuj
sprejela. V okviru izmenjave šol-
skih otrok bodo letos učenci OS
Mladika obiskali vrstnike v
Frankfurtu. S tem jim vračajo lan-
ski obisk. Otroci bodo spali pri
družinah, mestna občina pa bo
plačala stroške prevoza. Sobotnega
srečanja oziroma prireditve v no-
vih društvenih prostorih se je ude-
ležila tudi predstavnica ZKO Slo-
venije in foklorni skupini, ki letos
praznuje peti jubilej, podelila pri-
ložnostno plaketo. Predstavnik
slovenskega veleposlaništva iz
Bonna konzul Branko Rakovec,
ki se je prav tako udeležil priredit-
ve, pa je ob tej priložnosti povedal,
da je kulturno-umetniško društvo
Sava eno od homogenejših sloven-
skih društev v Nemčiji, ki tudi
enotno nastopa. Zelo rad se ude-
ležuje njihovih prireditev, ki so
zelo dobro obiskane. Letos se je
zbralo blizu tristo Slovencev, med
njimi veliko mladih, ki so se vese-
lili še pozno v noč tudi po zaslugi
ansambla Komet.
Ptujčani so društvu podelili sli-
ko profesorja Jožeta Foltina, ki bo
poslej krasila društvene prostore, s
knjižnim darilom pa so se za kako-
vostno delo v slovenski šoli zahva-
lili učitelji Miri Turk Radikovič
in Tončki Obreht za delo na po-
dročju folklore in kulturnega so-
delovanja nasploh. Na prireditvi je
nastopilo 56 otrok, od male šole do
8. razreda, iz Frankfurta, Offenba-
cha in Darmstadta, ki izdajajo tudi
glasilo Prvo cvetje, v katerega zapi-
sujejo različne doživljaje.
Posebno pozornost so na sobotni
slovesnosti vzbudile beseda župa-
na mestne občine Ptuj dr. Miros-
lava Lucija, ki je povedal, da se
bodo vezi nadaljevale. V mestni
občini se zavedajo pomembnosti
delovanja društva Sava v tujini, ki
s svojimi dejavnostmi tudi promo-
vira slovensko kulturo, z vzgojo in
izobraževanjem pa pomaga ohran-
jati slovenski rod. Kljub temu da
mestna občina Ptuj ni med eko-
nomsko najbogatejšimi v Sloveni-
ji, bo prevzela del finančnih obvez-
nosti za to društvo, kar se bo
predvsem kazalo v izmenjavi otrok
in sodelovanju na kulturnih prire-
ditvah. Ptujski župan je tudi pou-
daril, da bi bilo zelo pomembno, če
bi se slovenska društva, ki sodelu-
jejo v Nemčiji, bolj povezala, da ne
bi bila zgolj zaprta vase, ker bi tako
lažje delovala in bila tudi
uspešnejša.
.*MG
PTUJ / DA BO POT V TUJINO UDOBNEJŠA

V ptujski enoti mariborskega
Certusa, ki je po besedah glav-
nega direktorja Mirka Majhe-
niča ena najuspešnejših, so v
četrtek, 23. marca, predstavili
javnosti svoj novi, najsodob-
nejši avtobus višjega razreda
Mercedes O 404. Zanj so odšteli
več kot 500.000 mark, v promet
pa ga bodo redno vključili to ne-
deljo, 2. aprila, na svoji drugi
mednarodni progi, ki bo dva-
krat na teden - ob četrtkih in
nedeljah - vozila naše rojake iz
Ormoža, Dornave, Ptuja in Ma-
ribora do Miinchna, Ulma in
Stuttgarta v Nemčiji ter nazaj.
Z novim avtobusom so se prvi
popeljali župani in ravnatelji
občin s ptujskega območja, ki jih
je Certus povabil na promocijsko
vožnjo do Ormoža, kjer so si og-
ledali v vinski kleti pokušali
odlična ormoška vina, zapele pa
so jim tudi pevke s Koga.
Novi Mercedes O 404 je pravi lepotec, njegovo udobje pa so
prvi čutili župani in ravnatelji novih občin s ptujskega območja.
Foto: M. Ozmec
Z novo avtobusno progo Cer-
tus uresničuje dolgoletne želje
Slovencev z območja seve-
rovzhodne Slovenije, ki so v naj-
večjem številu zaposleni prav na
območju pokrajin Badden -
Wiirtenberg, zato je zanimanje
za vožnjo že sedaj izredno veliko.
-OM
PTUJ / PREDAVANJE POPOTNIKA TOMA KRIZNARJA
^«1 sflilttolniii sledleli
ibfslraliie in Hove Zelaitdiie
^ v prejšnji številki Tednika smo
"Objavili daljši pogovor s sloven-
skim in svetovnim popotnikom
Tomom Križnarjem, katerega
Petkovo predavanje, ki ga je zaradi
Neljubega dogodka, ko se mu je ne-
minut pred začetkom po tleh
raztresel del pripravljenih diapo-
zitivov, začel z malenkostno za-
■^udo, o potovanju čez Avstralijo
Novo Zelandijo je gotovo nav-
dušilo marsikoga. Ne zgolj zaradi
I ''iegovih prepotovanih poti in pus-
I 'olovščin, ki jim ni konca in ki jih
'^Tomo z razlago ob čudovitih
diapozitivih tako živo orisal, pač
tudi zaradi njegovega čisto
^^ojstvenega pogleda na življenje,
^^""avo in stvari, ki nas obdajajo,
je obiskovalcem zagotovo dalo
P^^ej snovi v razmislek.
. Tudi knjiga Samotne sledi, ki je
'^^la pred kratkim in bila pred-
, ^^^vljena v petek ter se že povzpela
''^^rh najbolj prodajanih knjig v
Med petkovim predavanjem Toma Križnarja
Sloveniji, je lahko vir vtisov,
izkušenj, informacij in navdiha
vsem tistim, ki še iščejo smisel svo-
jega bivanja ter oblikujejo odnos
do sebe in okolja.
Tomo Križnar se bo brez dvoma
tudi v bodoče še znašel na kakšni
svojih poti v iskanju smisla in sa-
mega sebe. Kje je konec, če sploh je
kje, pravi, da še sam točno ne ve.
Energije in odprtih vprašanj je še
zmeraj dovolj.
•»DS
_PTUJ / PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA ZDRUŽENE LISTE
Le naloge, ki ph be
mei iireiniciti
Na programsko-volilni konferenci Združene liste socialnih demokratov območja Ptuj, ki
je bila 20. marca v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju, so ocenili delo stran-
ke na območju bivše ptujske občine v zadnjih štirih letih, izvolili novo vodstvo
območnega odbora, odslej ga bo vodil Dragi Stojadinovič, in sprejeli programska izho-
dišča. Konference se je udeležilo 30 članov stranke.
Dosedanja predsedni-
ca stranke Anka
Ostrman je kritično oce-
nila delo v minulem ob-
dobju in dejala, da si z re-
zultati ne moremo biti
zadovoljni. To trditev je
tudi podrobneje razčle-
nila. Kljub kritičnosti so
navzoči njeno poročilo
sprejeli s ploskanjem kot
priznanje za pošteno in
odkrito besedo. To je
potrdilo tudi poročilo
nadzornega odbora. V
razpravi so podrobneje
osvetlili probleme na po-
sameznih področjih, to je
delo poslanskega kluba,
pravice delavcev, last-
ninjenja, pridobivanje
članstva, prireditve ob
50. obletnici zmage in
podobno.
Seznanili so se tudi z
novo organiziranostjo
stranke ZLSD v državi,
kjer naj bi ustanovili 11
pokrajinskih odborov
stranke, za sedež ene od
teh pa se poteguje tudi
Ptuj. Območni odbor bo
deloval še naprej za
območje prejšnje ptujske
občine, znotraj tega pa
bodo ustanovili občinske
odbore stranke v vseh
novih občinah.
Zbor je soglašal z raz-
rešnico dosedanjega
vodstva stranke in se za-
hvalil dosedanji pred-
sednici Anki Ostrman,
dipl. soc, za njeno delo,
ki je bilo zlati
otežkočeno zaradi tega,
ker je kot državna sekre-
tarka v ministrstvu za
delo, socialno politiko in
družino bila polno
angažirana v Ljubljani.,
Z javnim glasovanjem so
soglasno izvolili novo
predsedstvo območnega
odbora stranke: za pred-
sednika Dragija Stojadi-
noviča, dipl. ing., doma
na Zg. Hajdini, za pod-
predsednico Radojko
Čeh, za člane pa Jožeta
Vidoviča, Vlada Kneza,
Slavo Šare, Borisa Gor-
nika in Vilka Pešca. Nad-
zorni odbor bo vodil Jože
Križančič.
12-ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
30. MAREC 1995- TEDNIK
Vesna Ribarič / ŠtIrInalstI tleh Z buggyiem po peščenih plažah. V Olindi - kolonialnem mestu.
-
Biaztli[ci • cii'iiŽDCt 1109^0-
ntetct, sctmbe iit itasprotij
Prav gotovo pa je delo zemeljskih rok Fortaleza, najina naslednja postaja. Ne morem
razumeti, kako je lahko mesto, ki je čisto nova betonska norišnica, turistično
čaščeno središče. Bo že držalo, da imamo ljudje različne predstave o počitnicah.
Medve jo kar se da hitro mahneva naprej proti jugi, v Natal.
Glavna atrakcija tukaj so divje
vožnje z buggyji po peščenih sipi-
nah in brezkončnih peščenih
plažah. Seveda si jo bova tudi
medve privoščili, saj zato sva
prišli v Natal. Kdor ima rad luna-
parke zaradi vznemirljivih
voženj z vlakci in vrtiljaki, pa se
tam zaradi gneče, luči in hrupa
počuti neudobno, bo prav gotovo
užival v vožnji z odprtim avtomo-
bilčkom po prostranih peščenih
poligonih. In povem vam, da so
njihovi šoferji pravi umetniki v
svojem početju. Pošteno se
držim kovinskega ogrodja in
vreščim s svojimi sopotniki, med
tem ko divjamo, se obračamo in
norimo po sipinah Genipabuja.
Pošteno utrujeni si po dveh ted-
nih potovanja zaželiva miru in
počitka. V želji, da bi čim več vide-
li in čim manj zamudili na poto-
vanju, se pomikava iz kraja v kraj
vsak drugi dan. Daljši oddih na
enem mestu pa bi se nama odlično
prilegel. Baia Formosa je ribiško
mestece, kot nalašč za to, kar v tis-
tem trenutku potrebujeva: mir,
spanec, prijazni ljudje, dobra mor-
ska hrana in tokrat res kilometri
peščene obale in le redki ljudje, ki
jih srečujeva med dolgimi spreho-
di. Počitek za telo in dušo.
Do kongresa v Salvadorju nama
je ostalo le še nekaj dni. Nimava
točnega naslova univerze, kjer bo
potekal, in da ne bi imeli preveli-
kih težav pri iskanju prijateljev v
dvomilijonskem mestu, kreneva
najprej proti Recifeju. Poklicali
Podoba vasi brazilskega severovzhodnega podeželja.
ZbuggYiem po peščenih sipinah Genipabuja.
bova tukajšnje študente in skušali
z njimi potovati na kongres. Toda
Recive je spet nekajmilijonsko ve-
lemesto, četrto največje mesto Bra-
zilije, zato se mu elegantno izogne-
va.
Le nekaj kilometrov od Recifija,
na hribu, ki nudi krasen razgled na
to prestolnico države Pernambu-
co, leži Olinda. Čudovita Olinda je
eno od največjih in najbolje ohran-
jenih brazilskih kolonialnih mest.
Med raziskovanjem tega mesteca,
ki nosi mnogo duha starih dni, se
ne pustiva preveč motiti niti dežju,
ki se z veliko vztrajnostjo pojavlja
prav vsakič, ko se odpravimo na
plažo. Moralo pa nama skoraj po-
bijejo nešteti turistični vodniki po
mestu: v vsaki ulici, za vsakim vo-
galom pritečeta za teboj vsaj dva
fantiča ter propagirata in ponujata
svoje poznavanje mesta in vod-
niške kvalifikacije, seveda proti
Del(li(a v Baia Formosi pripravlja
škampe.
ustreznemu plačilu. Nekajkrat
postanem prav obupana, potem pa
jih enostavno ignorirava. Človek
bi potreboval kaseto s posnetim
Nao, obrigada (ne, hvala) v ne-
skončnost. Vodniški sindikat pa si
je zagotovil zaslužek na prebrisan
način: prav vse cerkve so zaklenje-
ne in ogled je možen le z vodni-
kom. No, tudi medve sva prebrisa-
ni: izrabiva priložnost, ko so v cer-
kvah drugi turisti, in tudi medve
dodava svoj delež občudovanja
fno od mnogih cerkva, ki v Olindi govore o kolonialni preteklosti tega mesta.
krasnih stavb in fresk od znotraj.
Ko naposled obupava v bojevan-
ju z dežjem in vsiljivimi vodniki,
se zatečeva v prijetno notranjost
najinega penziona. Lastnica ima
hčerko, ki trenira v šoli sambe. Da
mesto vse leto živi s karnevalom in
za karneval, sva se prepričali že
med ogledom. Ob živo popleska-
nih podobah na fasadah hiš ti kar-
nevalsko dejanje kar vstane pred
očmi. Skupina deklet se že sedaj.
več kot pol leta pred pričetkom
pripravlja na karnevalske nastop
in prav nič nimajo proti temu,d<
hkrati nastopajo za nas goste. T
ljudje se rodijo z ritmom v zadnjic
in ušesih! Včasih jim kar zavidam
kakšni umetniki so v plesu. Čem
bo pot še kdaj odnesla v Brazilii
(in močno upam, da me bo), si \f
kakor želim doživeti karneval'
Olindi.
_PTUJSKA GORA / CERKEV DOBIVA SVOJO STARO PODOBO_.
Julija fri{e novi uranovi
P—^m^, -mm
tujsko Goro poznajo množice vernikov doma in po svetu. Najverjetneje pa mnogi ne vedo, da so že leta 1 926 v cerkveni
zvonik namestili štiri zvonove, a so bili trije uničeni med drugo svetovno vojno in na Gori že 50 let zvoni samo en zvon. In
prav z namenom, da bi bil glas zvonov močnejši in glasnejši, so se patri in farani ptujskogorske župnije odločili za nakup
treh novih zvonov. Seveda tega bremena ne bodo zmogli sami, zato so se v teh dneh s prošnjo in toplo besedo obrnili na
več strani. Trije novi zvonovi bodo v zvoniku postavljeni 2. julija.
V kratki zloženki, ki so jo pripra-
vili na župnijskem uradu Ptujska
Gora, so o zgodovini zapisali: "Cer-
kev na Ptujski Gori je bila postavl-
jena kot izrazito plemiška ustano-
va. Po zgodovinskih virih so jo dali
zidati ptujski gospodje z nemalo
podpore svojih prijateljev in sorod-
nikov, med katerimi so bili tudi
mogočni celjski grofje (Herman in
sinovi). Verjetno so prav oni na ta
hrib ob obronkih Haloz pripeljali
najboljše mojstre kiparstva, grad-
beništva in slikarstva takratne Ev-
rope. Gradnjo in opremo so končali
okrog leta 1400. Kljub turškim na-
padom leta 1471 in drugim nes-
rečam je cerkev ostala kot drago-
cen zaklad, ki še danes priča o lepo-
tah naše slovenske zemlje.
Po besedah prof. dr. Zadnikarja je
Ptujska Gora biser gotike na Slo-
venskem. Marsikateremu ni le lepa
umetnina, ki jo vsi občudujemo, pač
pa je veliko več in je že skozi stoletja
svetišče nebeške Matere. Veliko vas
je, ki prihajate k njej z molitvijo in
upanjem v srcu."
NOVI ZVONOVI
MARIJI V ČAST
župnik Jože Petek pravi, da ideja
o novih zvonovih na Ptujski Gori ni
nova, o tem so razmišljali že pred leti
in gotovo bodo novi zvonovi v ponos
cerkvi, kraju in celotni župniji. Vse
skupaj je pripeljajo do končnega
podpisa pogodbe in začeli so zbirati
denar; nekaj se ga je že nabralo, na
mnoge pa so se obrnili s pisno
prošnjo.
Poleg obstoječega zvona, ki je težak
1100 kilogramov in zveni v ES, bodo
stalno mesto dobili trije novi: prvi bo
težak 700 kiklogramov in bo zvenel
na ton G, drugi bo tehtal 400 kilogra-
mov in bo zvenel v B, tretji pa bo s
300 kilogrami najlažji, zvenel pa bo v
C. Vsi štirje zvonovi skupaj bodo
tako uglašeni na motiv pesmi "Salve
Pater Jože Petek, župnik na
Ptujski Gori
regina". Pater Jože pravi, da so bili
strokovnjaki, ki so si cerkev in zvo-
nik pogledali, enotnega mnenja, da
bodo novi zvonovi zelo podobni zvo-
novom izpred mnogih let, podobna
pa naj bi bila tudi njihova slišnost.
Vlili jih bodo pri Femerju v Pasauu
na Bavarskem, celotni stroški izde-
lave in postavitvi pa naj bi po prvih
izračunih znašali okrog 4 milijone
800 tisoč tolarjev.
Nove zvonove bo blagoslovil ma-
riborski škof dr. Franc Kramberger
2. julija popoldane, na praznik ptuj-
skogorske Matere Božje ali ob
"šentvoršci", kot na Ptujski Gori po
domače pravijo temu prazniku.
PTUJSKA GORA-
TURISTIČNO-ROMARSKO
SREDIŠČE
Ptujska Gora je po besedah patra
Jožeta znano romarsko svetišče in ni
nič manj pomembna tudi kot kultur-
no, zgodovinsko ter ob tem tudi tu-
ristično privlačna točka. Številne
župnije naokrog, predvsem iz Prle-
kije. Loč pri Poljčanah in Ptuja z
okolico, imajo zaobljubljena roman-
ja na Ptujsko Goro in to tradicijo tudi
nadaljujejo. "V zadnjem času je čuti-
ti, da je na Ptujski Gori vedno več
obiska. Pri nas pase radi oglasijo tudi
drugi verniki, predvsem upokojen-
ska društva, izletniki iz slovenskih
podjetij, številni šolarji, veseli pa
smo še vojakov iz ptujskega učnega
centra slovenske vojske. Ti nas red-
no obiskujejo; predvsem jim patri
radi povemo vse o Ptujski Gori in
njeni okolici. V zadnjem času nas
tudi presenečajo redni obiski voja-
kov iz učnega centra slovenske voj-
ske Cerklje na Dolenjskem. In ker je
znano, da so cerkev gradili mojstri iz
nemško govorečega prostora, je zna-
na daleč naokrog in vsako leto jo
obišče veliko vernikov tudi iz
Nemčije in Avstrije," pravi o romanj-
ih in obiskih na Ptujski Gori pater
Jože.
Vendar pa sama župnija Ptujska
Gora ne bi bila uspešna brez dobrega
sodelovanja s turističnim društvom,
gasilci in vsemi, ki tam živijo. Pater
Jože ob tem dodaja, da se na Ptujski
Gori vedno nekaj dogaja, morda pre-
malo v smeri turizma, vendar pa bo
potrebno v prihodnje tudi na tem po-
dročju marsikaj dopolniti in spreme-
nin. Po njegovih besedah bi na Ptuj-
ski Gori morali poskrbeti za boljšo
gostinsko ponudbo, saj sta dve gos-
tilni mnogo premajhni za velike
množice obiskovalcev, predvsem v
poletnih mesecih. V zadnjem času so
se utišale tudi ideje o hotelski ponud-
bi v kraju, saj se je gradnja hotela us-
tavila, slišati pa je, da je celotni hotel-
ski objekt naprodaj. Kljub temu pasi
vsi v kraju prizadevajo, da bi Ptujsko
Goro predstavili v najlepši luči ro-
marjem ter obiskovalcem in da bi se
ti v prihodnje radi vračali. Želijo si
namreč razvoj sodobne turistične
ponudbe v kraju, ki naj bi vključeva-
la tudi romanja na Ptujsko Goro.
Do konca letošnjega leta naj bi
končali zunanjo obnovo cerkve, ob-
novili bodo tudi zvonik, ob tem pa
potekajo še dela v župnišču. In ker je
ptujskogorska župnija ena manjših,
bo potrebovala veliko denarne
pomoči tudi od drugod. Patri so v
Na Ptujski Gori bo zopet slovesno na praznik ptujskogorske Matere Boij(
julija. Foto: Dušan Stef
prošnji za pomoč zapisali, da lahko
vse svoje darove darovalci pošljejo po
pošti, jih prinesejo na Ptujsko Goro,
dajo svojemu župniku ali pa tudi
kako drugače pomagajo. Denar
lahko nakažejo tudi na žiroračun
52400-621-2005   05   1270117-
13800/7. V teh dneh so na Ptuj!
Gori zbrali že dobro tretjino denai
vsem pa, ki boste pomagali po svo
močeh, se patri in farani Ptul-
Gore že v naprej zahvaljujejo.
Tatjana Moho'
TEDNIK -30. MAREC 1995
OD TOD IN TAM-13
TAMBURASI NA PTUJSKEM / TAMBURASKA ORKESTRA V VITOMARCIH
¥ein# mladi gi<idbeniki
Tretji med petimi tomburaškimi zbori v nekdanji ptujski občini, ki mu namenjamo tokratno pozornost, je vitomarški. Kot ve povedati predsednica tam-
kajšnjega Kulturno-prosvetnego društva Vido Toš, setomburoški zbor v Vitomorcih oglaša domala nepretrgano ves čas obstoja. O tem poročajo razni
pisni viri, še zlasti izčrpno po šolsko kronika.
Bilo je leta 1924, ko je takratni
šolski upravitelj Anton Zvonko
Predan zbral okoli sebe sedem
navdušencev, jim razdelil tambu-
raške instrumente in jih naučil
igrati. Po dveh letih rednih vaj je
nastala tamburaška skupina in s
programom narodnih pesmi in
lažjih skladbic nastopala ob raznih
priložnostih: najprej na vseh šol-
skih proslavah, nato ob vseh kra-
jevnih praznikih, proščenjih pa
tudi ob internih slavjih raznih
društev. Po ustnem izročilu - šol-
ska kronika tistega obdobja je
namreč uničena - naj bi leta 1934
vodstvo vitomarškega tambu-
raškega zbora prevzel mlad, glas-
beno nadarjen učitelj Franjo Hri-
bernik in ga vodil vse do druge
svetovne vojne. Koliko jih je ta-
krat igralo, kako so potekale vaje,
kakšen je bil program dela in re-
pertoar, kje vse so nastopali, gosto-
vali, danes ni znano. Z vdorom
okupatorja pa se je tudi v Vitomar-
cih vse končalo.
Po vojni je bilo potrebno postori-
ti vse na novo. A so kulturne dejav-
nosti v kraju kljub vsem težavam
razmeroma hitro zaživele. Tako
recimo šolska kronika iz leta 1946
že poroča o tamburaškem zboru
Prosvetnega odseka in njegovem
igranju na predvečer dneva OF, ob
praznovanju 1. maja in dnevu zma-
ge. Natp pa so njihovi nastopi, s
širšim repertoarjem seveda, iz leta
v leto pogostejši in češči, vendar ne
le doma, temveč redno v vseh so-
sednjih krajevnih skupnosti pa
tudi na Ptuju.
Leta 1969 prevzame vodstvo vi-
tomarškega tamburaškega zbora
učitelj Matija Pravdič, 1975. pa
pod vodstvom takrat še aktivne
učiteljice Vide Toš prvič zaigra
tamburaška skupina šolskih otrok.
Vadili so dva krat tedensko na sta-
rih Farkaševih instrumentih
(kupljenih leta 1933) in že nas-
lednje leto nastopili na reviji v
Apačah. Gospa Toš se spominja,
da skupina, ki je pravzaprav delo-
vala v okviru šolskih prostočasnih
dejavnosti, kakšnih večjih ambi-
cij, kot družiti se, igrati in občasno
nastopati, ni imela. Nastopov pa je
v tistem času spričo velikega števi-
la proslav v letu bilo kar obilo, tako
da so se imeli kje postaviti in poka-
zati, kaj znajo. Tudi vsakoletne
občinske revije tamburaških orke-
strov niso šle nikoli mimo njih. Ko
pa so naštudirali dovolj obsežen
program, pa so z njim pripravili
celo celovečerni koncert. Najprej
seveda doma, nato pa še v Trnov-
ski vasi in Juršincih, povsod s pol-
nimi dvoranami, zatem še v Destr-
niku, kjer pa z obiskom ni bilo kaj
prida.
Leta so tekla, z njimi pa se je ne-
nehno spreminjalo članstvo tam-
buraškega zbora. Eni so odhajali
zaradi nadaljnjega šolanja ali za-
poslovanja (večina zunaj kraja),
drugi pa prihajali, vendar vedno le
iz vrst osnovnošolskih otrok. In
tako je še danes! Leta 1990 je tam-
buraški zbor, vedno mladinski,
vedno mlad, ob 200-letnici šole
poslednjič nastopil pod vodstvom
Vide Toš, potem pa je taktirko pre-
dala svojemu nekdanjemu učencu
Mladenu Horvatu. Takrat, tik
pred upokojitvijo, je bila namreč
še vodja šole, silno obremenjena in
vsega strašno utrujena. Sedaj, po
treh letih premora, ko se je
odpočila šole, si opomogla, pa je
spet začela, vendar tokrat izkl-
jučno z osnovnošolskimi otroki.
Tako danes v Vitomarcih delujeta
kar dva tamburaška zbora: mla-
dinski, ki ga vodi Mladen Horvat,
in osnovnošolski, ki ga kot
podmladek vodi Vida Toš. In tako
je iz vsega doslej povedanega jasno
razvidno, da je vitomarška šola
pretežni čas svojega obstoja vedno
bila središče in gibalo kulturno-
prosvetnega dogajanja v kraju in
da to tradicijo starih dobrih šol še
danes nadaljuje!
Mladinski tamburaški zbor, pri-
poveduje sedanji mladi vodja, šteje
trinajst članov. Pri tem računajo,
da se bo to število v kratkem še
povečalo, saj je instrumentov,
čeprav zastarelih Farkaševih, še
dovolj na voljo (pred kratkim so
jih celo dokupili). Vaje pa so prob-
lem zase, nadaljuje Mladen Hor-
vat. Vsi člani zbora so namreč dija-
ki ptujskega srednješolskega cen-
tra, kjer pa, kot vemo, pouk poteka
v dveh izmenah. Zato so vaje
možne le ob sobotah, pa še takrat
se zgodi, da je udeležba bolj slaba.
Če pa že vadijo, potem je to v dvo-
rani - ali na odru ali v prostoru pod
njim, kjer je na splošno sedaj tudi
njihovo stalno shajališče.
Mladen Horvat, pred dvajsetimi
leti ga je tamburico naučila igrati
Vida Toš, želi z zahtevnejšimi
skladbami dvigniti skupino m
višjo glasbeno raven, čeprav se za-
veda, da je to docela mogoče storiti
le z novejšimi Jankovičevimi in-
strumenti. A kako priti do njih:
Prvič, dvomi, ali jih v Slovenij:
sploh kdo izdeluje, saj je celo pc
strune treba v Avstrijo, drugič, kj(
dobiti denar zanje?! Zato meni, di
bo raje poizkusil kaj več storit:
tudi s temi zastarelimi in letos k ž(
znanemu ustaljenemu repertoarji
prispevati vsaj še dve zahtevnejš
skladbi.
Besedilo in foto: /C
Tamburaška skupina osnovnošolcev, ki jih kot podmladek vodi Vida Toš.
Mladinski tamburaški zbt r Kulturno-prosvetnega društva Vitomarci. Vodi ga Mladen Horvat..!
BOJAN CEBUU - AVTOR BESEDIL, GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI REŽISER

Bojanu Čebulju, gledališkemu in
lutkovnemu režiserju ter avtorju
gledaliških besedil, ki je v gleda-
liščih sirom Slovenije preživel že
polnih 50 let, je Ptuj kar nekako
usojen. Že leta 1956 je podpisal po-
godbo za delo režiserja in umet-
niškega vodje takratnega poklicne-
ga ptujskega gledališča, vendar je
država tisto poletje ptujsko gleda-
lišče ukinila, Bojanu Čebulju pa so
na pot stopile Jesenice. Na Štajer-
sko se je ponovno vrnil pred 20 leti,
ko se je zaposlil kot gledališki
režiser v Slovenskem narodnem
gledališču Maribor, po enem letu
dela pa je pričel na noge postavljati
poklicno lutkovno gledališče v Ma-
riboru. Nastalo je iz dveh ljubi-
teljskih skupin, Bojan Čebulj pa ga
je nato vodil kot ravnatelj in umet-
niški vodja polnih 17 let do upokoj-
itve. Vse svoje življenje je posvetil
povečini ljubiteljskim odrom, nji-
hovim igralcem in otrokom.
Danes ga najdemo v Krčevini pri
Vurberku, kjer sije tik ob gozdu sre-
di slovenjegoriškega hribčka posta-
vil dom. Brez gledališča ne more in
letošnjo sezono smo ga našli v ptuj-
skem ljubiteljskem lutkovnem gle-
dališču. Ogledali smo si njegovo
predstavo Zgodba brez naslova, za
katero je sam napisal tudi besedilo.
Prisrčna predstava, kije navdušila
najmlajše ptujske gledalce - tipa so,
kot pravi Bojan Čebulj, najpo-
membnejši.
Bojan Čebulj: "Na Ptuju je sedaj
zelo živahno. Kolegica Branka dela z
mladimi, ponovno bo oživelo poklic-
no gledališče, pa še lutkarji smo tu.
Sem iz generacije, ki je bila vajena
vsega dela. Kot režiser sem poleg
tega, da sem pripravil predstavo,
tudi lepil plakate, prodajal vstopni-
ce, pri lutkah pa rezal, slikal, krojil.
Sedaj sem malo bolj zahteven.
Končno želim biti le režiser predsta-
ve."
TEDNIK: Mora umetnik v živl-
jenju sklepati kompromise, da
lahko ustvarja? Kakšne izkušnje
imate?
Bojan Čebulj: "Vsako delo je na
neki način politično delo. Kultura je
kultura tisti hip, ko sega dlje kot vsa-
kodnevna politika. Cankar je lepo
zapisal: "Kdor hodi spredaj, samo
temu leti kamenje v hrbet." Zdi se
mi, da je to bistvo kulture. Tisti hip,
ko si soglasen z vsem in z vsemi spo-
razumen, je s tvojim kulturnim pos-
lanstvom nekaj narobe. Kultura je
izziv družbi. Nikoli pa nisem menil,
da mora kultura biti tako revolucio-
narna, da postavlja vse na glavo. Na
eni strani biti pred časom, na drugi
pa vendar biti z vsem, kar je ta hip
prisotno, je največja preizkušnja v
kulturi."
TEDNIK: Kaj je v lutkovnem
življenju najpomembnejše?
Bojan Čebulj: "Najbolj bistveni so
otroci. Zanje je to prva priložnost, da
se seznanijo z gledališčem. Gleda-
lišče je vsestranska dejavnost z glas-
beno in likovno komponento, gibom
ter slovensko besedo. To, da se raz-
dajaš otrokom, se mi zdi eden naj-
bistvenejših in najžlahtnejših pos-
lov, ki jih lahko imaš. Pred priho-
dom v Maribor sem deloval v živem
gledališču, vendar me je otroški svet
vsako leto znova animiral. Zame je
največji užitek med predstavo sedeti
v dvorani in ne gledati predstave,
pač pa otroke. Lutkarji se včasih pre-
malo zavedamo, kaj vse otrokom
lahko damo. V kulturi je veliko
vprašanje, ali sem pomemben jaz, ki
kulturo dajem, ali je pomembnejši
tisti, ki mu je delo namenjeno. V lut-
kovnem gledališču je najpomemb-
nejši otrok."
TEDNIK: Vam je ostala katera
od predstav posebej v spominu?
Bojan Cebulj
Bojan Čebulj: "Preveč jih je, da bi
jih našteval. Morda je pomembneje,
katera je pustila za seboj slab
občutek, slabo vest. Teh je bilo sicer
malo, vendar so okoliščine včasih
pripomogle k temu, da ni bilo vse
ravno tako, kot bi bilo potrebno. Ne
zdi se mi prav, da me nekdo ceni, na-
gradi, pohvali za eno predstavo, s ka-
tero sem se predstavil na repu-
bliškem, zveznem srečanju, če pa vse
leto delam za otroke. Ena predstava
ne more biti merilo celovitega dela.
Tako smo popravljali v maribor-
skem obdobju svoje delo iz leta v
leto, ne pa od predstave do predsta-
ve."
TEDNIK: Menite, da mora pred-
stava otroka vzgajati, sprostiti, za-
bavati, osvoboditi strahov?
Bojan Čebulj: "Vse to in še mnogo
drugega. Včasih smo rekli, da je
predstava, sleherno umetniško de-
janje resnično tisti hip, ko zadovolji
vse gledalce od 5. do 105. leta. Ali je
to mo/no, je drug problem. V svetu
smo pnca liipcrproduišci)i raznih
umetniških del - slik, glasbe, gleda-
lišč ... Koliko pa jih v resnici ostane?
Imel sem srečo, da sem videl v enem
letu poleg slovenskega, jugoslovan-
skega in evropskega še svetovni lut-
karski repertoar. Čez 250 predstav.
Zgrozil sem se ob spoznanju, da so
ostale resnično v meni le tri ali mor-
da štiri predstave, vse drugo je bilo
neko dogajanje, ki sem ga pač
spremljal..."
TEDNIK: Kakšno je v tej hiper-
produkciji razmerje med umet-
niško vrednimi in trivialnimi deli?
Prav slednja so na pohodu,
predvsem s pomočjo avdiovizual-
nih medijev...
Bojan Čebulj: "Vse, kar življenje
omogoča, ima svoj smisel in svojo
veljavo. Kdo pa je tisti, ki lahko to do
kraja ovrednoti? Samo čas, pa še ta ni
čisto do kraja objektiven. Kup stvari
ostane skritih za zmeraj. Najbrž je v
naravi kulture in umetnosti, da se
mora nagrmaditi, da izberemo tisto,
kar je več vredno. Kot v naravi tako
tudi v kulturi razvojna pot najprej
zasiti množice, da se lahko dvigne na
višjo raven, in obrnjeno: ko postane
prezahtevna, previsoka, namenjena
le ozkim skupinam ljudi, se mora
spustiti."
TEDNIK: Ali je danes umetnost
preveč oddaljena od ljudi, se je pre-
več obrnila sama vase?
Bojan Čebulj: "Vrhovi - resnični,
domnevni, umišljeni ali umetni - so
se vedno odmikali od širokega kro-
ga. Narava pa se tudi poigrava. Neki
generaciji daje več občutenja, drugi
manj. Pustiti je potrebno, da so vse
stvari sproščene. Same pridejo do
viška in nato same sebe ukinjajo."
TEDNIK: Ali veliko pišete?
Bojan Čebulj: "Nikoli nisem imel
časa, da bi se bolj posvetil pisanju,
čeprav si to želim. V pisanje so me
prisiljevale okoliščine: ko nisem
imel primernega besedila za reperto-
ar, sem pač nekaj napisal. Moje prvo
delo je bilo Janko in Metka za živo
gledališče. To igro smo pred 30 leti
veliko igrali. Nato sem seveda še ve-
liko pisal."
TEDNIK: Kako napišete gleda-
liški tekst? Piše otrok v pisatelju, ki
ima nekaj povedati, ali je to odra-
sel, ki točno ve, kaj mora povedati,
da bo kar najbolie učinkovalo na
otroka, ali so to spomini m
otroštvo...?
Bojan Čebulj: "Vse se prepleta
Najbrž povedo vsi besedni ustvarjal
ci enako: da ne vedo natančno, kak(
do zgodbe pride. Ko začneš pisati, t<
tekst sam spreminja, besedilo nasta
ja spontano, a je istočasno tudi po
rodniška muka. Najbrž bi težk(
našel besednega ustvarjalca, ki bi re
kel, da je sam s seboj zadovoljen
Vsako delo je izziv za naslednje, dru
gačno. Če pišeš za otroke, je še pose
bej zapleteno. Upoštevati moraš nji
hovo dojemljivost, dovzetnost. Ved
no je zraven tudi nekaj vzgojnosti."
TEDNIK: V Ptuju ste ^
letošnjem gledališkem letu delal
predvsem z Valerijo Ivanuša ii
Dušanom Sterletom...
Bojan Čebulj: "Na Ptuju sem ko
nekdanji selektor lutkovnega doga
Janja vedno našel krog dobrih lut
karjev. Zadovoljen sem, da sem iz
bral prav ta dva igralca, ki v neken
smislu nadgrajujeta moj tekst in ga
svojim osebnostnim gledanjem do
polnjujeta. Največja želja avtorja je
da to doseže."
TEDNIK: Kdaj bo premiera dru
ge lutkovne predstave, ki jo pri
pravljate na Ptuju?
Bojan Čebulj: "Ja, pripravljam«
lutkovno predstavo Francka Rudol
fa Kuža laja mjav, mjav, mjav. Ima
mo neke tehnične težave, venda
upam, da jo bomo še v tej sezoni pos
tavili na oder. Ob tej priložnosti po
zivam vse mlade, ki jih lutkarstvi
veseli, naj se oglasijo na ZKO ali pr
meni, da se dogovorimo za sodelo
vanje."
Milena Zupani
14-NASVETI
30. MAREC 1995- TEDNIK
Kubctrski nasveti
Danes bomo govorili o gratiniranju in kaj vse lahko gratiniranno.
Francoska beseda gratiner po-
meni, da gotovo jed posipamo s
sirom, potem pa v pečici pečemo,
da dobi rjavo skorjo. Tem jedem
pravimo prepečene. Prepečene
jedi pa so tako priljubljene, da se
je za ploske pekače s čim večjo
možno površino za čim več skorje
uveljavila oznaka pekači za grati-
niranje.
Značilne zelenjavne gratinirane
jedi pripravimo iz cvetače ali go-
mol jnic in korenovk, kot sta repa in
korenček. Kuhano zelenjavo poli-
jemo s sirovo ali bešamel omako,
primerna je tudi paradižnikova
omaka, in jo posipamo z naribanim
sirom, drobtinami ali sesekljanimi
orehi. Gratinirano jed damo v
pečico tako dolgo, da se prevleče z
zlatorjavo skorjo. Če želimo, da os-
tane zgornja plast gladka in toplji-
va, gratinirane jedi ne potresemo s
sirom.
Prepečemo lahko tudi zelenjavo,
kise kuha nekoliko več časa, na pri-
mer krompir in zimske bučke.
Takšne vrste zelenjavo v slani vodi
vedno najprej do polovice skuha-
mo.
Za granitiranje je priporočljivo
uporabiti pekače, ki imajo gladko
dno, da jed po končanem postopku
lažje vzamemo iz pekača.
Najpogostejša jed, ki jo granitira-
mo, je prepečen krompir s smeta-
no, z malo česna in posipan s sirom.
V pečici jed granitiramo največ
dvajset minut pri temperaturi
200C. Po desetih minutah tempa-
raturo zmanjšamo na 180C in
pečemo še preostalih deset minut.
Za bolj trde vrste zelenjave je
značilno, da jih gratiniramo neko-
liko več časa ali pa jih skuhamo čez
polovico. Če zelenjavo zalijemo z
omako, ki je rahlo kisla, kot je na
primer paradižnikova, je za grati-
niranje prav tako potrebno več
^.časa._ ...,.........................._________
Graatinirane jedi lahko ponudi-
mo za začetne, a tudi za glavne. Pre-
prosto pripravljeneomakeza grati-
niran je se odlično podajo tudi k te-
let ini,svinjini in perutnini, nekoli-
ko manj pa h govedini in divjačini.
Poletnih buč in špinače ne preliva-
mo s prelivi oziroma omakami; to
je zelenjava, ki vsebuje veliko vode
in jo preprosto posujemo z drobti-
nami, na katere damo nekaj kosov
surovega masla, ali jo pokapljamo z
olivnim oljem. Pri gratiniranju v
pečici nastane prav tako zlatoru-
mena skorja.
Najpogosteje pa gratiniramo s
pomočjo omake. Pripravimo jo
tako, da v ponvi raztalimo maslo
(za pet oseb vzamemo približno
dve deki masla), dodamo 4 dag
moke in zalijemo s hladnim mle-
kom, še preden moka spremeni
barvo. Zalijemo z deci in pol do dva
decilitra mleka in kuhamo tako
dolgo, da dobimo gosto omako.
Začimbe so: sol, poper in muškatni
oreh. Ko se omaka delno shladi,
dodamo rumenjake, tik preden pa
jed postavimo v pečico, pa dodamo
še trd sneg beljakov. Če pripravlja-
te granitirane telečje zrezke ali gra-
nitiran purnji file in podobne jedi,
pripravite bolj trdo bešamel oma-
ko; to pomeni, da jo manj zalijete.
Mesne jedi vedno pripravljamo
tako, da meso z obeh strani
zapečemo, kot če pripravljamo na-
ravne zrezke, potem pa prelijemo
meso s pripravljeno omako in gra-
nitiramo v pečici. Bešamel omaki
lahko dodamo na male kocke nare-
zan pršut, slanino in podobna živi-
la. S tem dobimo šepolnejši okus in
polepšamo videz.
Glede na to, da sta meso in zelen-
java ena izmed najpogostejših živil
našega vsakdanjika, vam pripo-
ročam, da si pripravite tudi kakšno
gratinirano jed.
GRATINIRAN
PURANJI FILE
Potrebujemo (za 5 oseb):
- 5 puranjih filejev (težkih 7 dag - za
porcijo ponudimo dva)
- sol, poper, maščobo za peko
Bešamel omaka: (za 10 oseb)
- 2 dag masla ali margarine
- 4 dag moke (gladke)
-1,5-2 del tiladnega mleka
- sol, poper, muškatni oreti
- 2 dag prekajene slanine
1 dag margarine za pekač
Iz puranjih prsi narežemo fileje
(podolgovate rezine mesa), jih na-
rahlo potolčemo, solimo in popo-
pramo ter na vroči maščobi
opečemo z obeh strani (na hitro).
Posebaj v ponvi pripravimo oma-
ko. Segrejemo maslo; ko se raztali,
dodamo moko, jo na hitro pre-
pražimo, in še preden spremeni
barvo, zalijemo z mlekom. Temel-
jito mešamo, da nenastanejo grudi-
ce, in kuhamo tako dolgo, da nasta-
ne zelo gosta omaka. Dodamo
začimbe in do mlačnega ohladimo.
Mlačni omaki dodamo rumenjake,
hladni pa trd sneg beljakov. Omaka
mora biti gosto tekoča. Dodamo še
na majhnekockenarezano slanino.
S pomočjo žlice nadevamo na zrez-
ke omako, že prej pa smo jih dali v
pekač, ki ga narahlo namažemo z
margarino. Pečemo pri temperatu-
ri 200C dvajset minut. Ko jed dobi
zlatorumeno barvo, temperaturo
zmanjšamo na 180C.
•» Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -Xii.
Psihosomatske mofii/e
Nadaljevanje
Psihosomatska obolenja
so:
- na področju prebavne-
ga trakta: gastritis, čir na
želodcu, čir na dvanajstni-
ku, peptični ulkus, mukoz-
ni kolitis, spastični kolitis,
ulcerozni kolitis, zlata žila;
- na področju obtočil: hi-
pertonija, hipotonija in
managerska bolezen;
- na področju dihalnega
sistema: vazomotorični ri-
nitis, spastični bronhitis,
bronhialna astma, tuber-
kuloza;
- na področju urogenital-
nega sistema: adneksitis,
vaginalni fluor in prostati-
tis;
- na področju endokrine-
ga sistema: hipertieroza,
anoreksi ja nervoza, adipoz-
nost, bruhanje nosečnic in
sladkorna bolezen;
- na področju kože: pso-
riaza, urtikarija, nevroder-
mitisinekcem;
- na področju okostja,
mišic in sklepov: revmati-
zem, lumbago in spondila-
troze;
- na področju oči: psiho-
somatski glavkom in blefa-
ritis.
Da lažje razumemo psi-
hološke in socialne priti-
ske, si oglejmo kot primer
dvoje situacij: prenaselje-
nost in nemoč človeka, da
bi logično obvladal in razu-
mel splet socialnih odno-
sov, ki vladajo v svetu okoli
njega.
O zvezi med številom psi-
hosomatskih bolezni,zlasti
povišanim krvnim tlakom,
in gostoto prebivalstva na
nekem področju ni nobene-
ga dvoma več. V velemestih
je pogostost psihosomat-
skih obolenj desetkrat
večja kot na deželi. Zaradi
skokovitega naraščanja
prebivalstva se bližamo na
svetu situaciji, ko bo vedno
več ljudi prisiljenih živeti
pod mejo "kritične distan-
ce", to je največje gostote
ljudi na nekem prostoru, ki
jo posameznik za dalj časa
še kolikor toliko preneseob
dosedanjem načinu živl-
jenja.
Podobno jez zapletenost-
jo odnosov v današnjem
svetu, pri čemer prav tako
ugotavljamo, da se psiho-
somatske motnje in bolez-
ni pojavijo, ko posameznik
ni več zmožen obvladati si-
tuacije in presoditi posle-
dic svojega vedenja bodisi
zaradi lastne, seveda
privzgojene nesposobnosti
bodisi da je socialna situa-
cija, v kateri živi, v resnici
tako nestalna, nejasna, za-
pletena ali anarhična.
Še nekaj o tej temi pa
bomo povedali naslednjič.
Mag. Bojan Sinko
KRVODAJALCI
14. MAREC - Jože Pernek, Velika
Varnica 18, Les; Marinka Lampret,
.Minoritski trg 4, Ptuj; Martin Brec,
Volkmerjeva 7, Ptuj; Slane Cafuta,
Prešernova 17, Ptuj; Majda Vilčnik,
Muretinci 20, Gorišnica; Milena Stop-
fer, Pobrežje 32/a, Videm pri Ptuju;
Marjana Rozman, Pobrežje 47, Videm
pri Ptuju; Marijia Vodušek, Zupečja
vas 6/a; Srečko Cuš, Dolič 35, Destr-
nik; Radivoj Dovečar, Strjanci 33,
Podgorci; Leonida Ozimek, Anželova
11, Ptuj; Peter Liber, Lovrečan 19,
Cestica; Edvard Jurgec, Lancova vas
68, Videm pri Ptuju; Bruno Krajnc,
Nova vas 75, Ptuj; Boris Spindler,
Krempljeva 6, Ptuj; Peter Vugrinec,
Kajuhova 3, Ptuj; Sonja Plečko, Bre-
zulja 58, Race; Rudolf Petrovič, Pacin-
je 28, Dornava; Stanko Božičko, Dole-
na 36/a, Ptujska Gora; Stanislav
Emeršič, Mczgovci 3, Dornava; Zlatko
Strucl, Dravinjski Vrh 2/b, Videm;
Adolf Janžekovič, Polenšak 40; Mar-
jetka Vindiš, Pleterje 33, Lovrenc;
Jožica Starčič, Markovci 26/a; Feliks
Hvaleč, Gabrnik 48, Juršinci; Neža Er-
javec, Vičava 66, Ptuj; Milan Fras, Pla-
car 24/a, Destrnik; Daniel Šibil^, Ul.
Jožefe Lacko 45, Ptuj; Renata Sirec,
Slape 14, Ptujska Gora; Martin Cvet-
ko, Gradiščak 8, Juršinci; Franc Ci-
glar, Arbajterjeva 8, Ptuj; Dušan Ci-
zerl, Janežovski Vrh 14/b, Destrnik;
Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Stanis-
lav Molnar, Krčevina 83, Ptuj; Milan
Zajšek, Dobrina 69, Žetale; Stanko
Polič, Vintarovci 76; Edvard Štegar,
Orešje 162; Ivan Kukovič,Suhaveja7,
Ptuj.
15. MAREC - Zlatko Vertič, Grad
l72/f. Grad; Janko Stanek, Gradniko-
va 121, Radovljica; Boris Dogar, Trnje
81, Črenšovci; Dušan Frajnkovič, Se-
verova 4, Ptuj; Dejan Miklič, Nad mli-
ni 41, Novo mesto; Velibor Nikolič,
Ul. 1. maja 16, Postojna; Zdravko Ku-
kec, Muretinci 5, Gorišnica; Jože
Leščak, Grajska 7, Slov. Bistrica;
Boštjan Novak, Velesovo 17, Cerklje;
Fredi Strašek, Kristan Vrh 63/a, Pod-
plat; Sašo Premru, Ptujska 16, Ljublja-
na; Ljubinko Goričanec, Gradac U;
Andrej Sopčič, Prešernova 18, Črno-
melj; Srečko Mohorič, Čekovnik 10,
Idrija; Andrej Pintarič,Ul. 28. maja75,
Ljubljana; Janez Jezovšek, Pri jatel jeva
16, Sentilj;Pomen Saje, Potrčeva 4,
Ljubljana; Štefan Lazar, Žitkovci 48,
Dobrovnica; Sandi Petrovčič, Panon-
ska 36, Gornja Radgona; Miran Wein-
gerl, Stanetinci 9, Cerkvenjak; Alek-
sander Volaj, Vitan 15, Kog; Maksi-
miljan Poličnik, Sp. Kraše 8; Ferdo
Šumnik, Stražišče 34, Prevalje; Marko
Hočevar, Goriška 13, Ajdovščina; De-
jan Bencik, Tešenovci 7/c, Martjanci;
Sašo Raosavac, Kardeljev trg ll, Ve-
lenje; Danilo Sivka, Kompole 132;
Jože Stajan, Sp. Kaplja 5; Bojan Kitek,
Smarška 23, Velenje; Primož Trebeč,
Kresniške Poljane 90; Milja Lah,
Mota 26, Ljutomer; Danijel Sa-
mardžič. Vilharjeva J9, Pivka; Stanis-
lav Piniar, Vrh 3 l/a, Šmarje pri Jelšah;
Vojko Ocepek, Podgorje 31, Velenje;
Dejan Maric, Plečnikova 76, Murska
Sobota; Samo Koščak, Rožna 27, Pos-
tojna; Andrej Lazar, Litmerk 35,
Ormož; Peter Klun, Rakitnica 65; An-
drej Starič, Topolšica 119; Boštjan
Vrabič, Martjanci 59; Tadej Porenia,
Hrenova 9/a, Ljubljana; Franc Zu-
pane, Gore 36, Dol pri Hrastniku; Aleš
Verlič, Nova vas 96/a, Ptuj; Stanislav
Štern, Bukovec 122, Zg. Polskava; Aleš
Steinfelser, Gabrnik 34; Denis Mevec,
Pot na Malence 11, Borovnica; Janez
Novak, Sp. Pirniče 21/f, Medvedce;
Damjan Bratuž, Rutarjeva 10, Nova
Gorica; Tadej Rajh, Studenice 30,
Poljčane; Andrej Kotlušek, Mala vas
37, Grosuplje; Janez Senekovič,
Dražen Vrh 61, Sveta Ana; Marko Rav-
nikar;, Kamnitnik 8, Škofja Loka; Da-
nilo Cucek, Biš 11, Trnovska vas; Do-
men Strgar, Partizanska pol 15, Slo-
venj Gradec; Mitja Pilih, Hrenova 35,
Nova Cerkev; Robert Rak, Mali breg 7,
Loče; Drago Selinšek, Starše 76; Rok
Razboršek,^re2Je 80, Radovljica; Sto-
jan Lozej, Škrbina 41; Darko Mišak,
Počehova 35, Maribor; Robert Šlemer,
Kovačevci 38, Grad; Zoran Petkoski,
Štuki 6/h, Ptuj; Simon Škraban, Dolga
ul. 77, Moravske Toplice; Gorazd
Strmšek, Glinškova pl. 8, Ljubljana;
Marko Zemljak, C. 4. maja 70/a, Cer-
knica; Tomaž Maček, Zgornja Rečica
47, Lešje; David Manfreda, Tolminski
Lom 11/b; Jože Malačič, Andrejci 45;
Marko Mužan, Triglavska 14, Bled;
Jože Ajd, Zg. Bistrica 47; Tomislav
Novak, Most je 104; Martin Močnik,
Ponikva 13/č; Andrej Užmah, Biličan-
ska 4, Ljubljana; Franc Krajnc,
Rošpoh - del 208, Kamnica; Davorin
Kidrič, Pavlovci 6, Ormož; Sebastjan
Novak, Jakčeva ul. 16, Ljubljana; Da-
niel Makari, Motovilci 38/b; Drago
Kovač, Sidišnice 40, Tišina; Matej
Levstek, Reboljeva 11, Ljubljana; De-
jan Krajnik, Cankarjeva 58, Nova Go-
rica; Igor Telkeš, Ižakovci 116/a, Bel-
tinci; Tomaž Gašparič, Knifičeva 43,
Ruše; Aleš Pelcar, Stožice 37, Ljublja-
na; Borut Šturm, Tržaška c. 396, Bre-
zovci; Roman Sagadin, Makole 31; Ja-
nez Šturm, Miklavčeva 16, Borovnica;
Sebastjan Urbanija, Jelovškova 7,
Kamnik; Dejan Merilno, Prešernova
2, Nova Gorica.
16. MAREC - Mirko Šeruga, Nova
vas pri Ptuju 80; Janko Zorko, Vinta-
rovci 70, Destrnik; Dragica Prhač, Pla-
car 14, Destrnik; Bojan Berialanič, K
brodu 27, Zrkovci; Ivan Rola, Selce 59,
Voličina; Štefan Durkin, Žmavčeva
4/a, Maribor; Alojz Lukner, Zavrh
61/a, Voličina; Franc Kozel, Zg.
Gruškovje 32, Podlehnik; Branko
Matjašič, Stojnci 51, Markovci; Matjaž
Hanžel, Tomšičeva 13, Slovenska Bi-
strica.
V vrtu
UPORABA
KAMNINSKE
MOKE
V VRTU
človek si za svojo blaginjo
in obstoj podreja ves narav-
ni sistem. To izrabljanje
žive in nežive narave se naj-
bolj kaže pri vse intenziv-
nejšem pridelovanju hrane,
za katerega je glavni vir
zemlja. V njej pridelujemo
rastlinje, ki ima mnogo večji
pomen kot pa samo
prehrambenega, saj je rast-
linje most med glavnim vi-
rom energije - soncem,
neživo in živo naravo, člove-
kom in živalmi.
Z enostranskim gnojenjem
ali opuščanjem vsakega gno-
jenja, še posebej z organskimi
gnojili, neupoštevanjem ko-
lobarjanja, pretirano uporabo
kemikalij ter nepravilno
uporabo drugih tehničnih
sredstev zemlja postaja utru-
jena, zakisana, nestrukturna
in nerodovitna. Takšno stan-
je se prične najprej dogajati v
tleh, ki jih najintenzivneje iz-
rabljamo, to pa so tla v vrtnar-
ski rabi.
Izkušnje so pokazale, da je
vzdrževanje rodovitnosti
zemlje in popravljanje
poškodb, ki smo jih
povzročili z nepravilno izra-
bo zemlje, mogoče le z narav-
nimi sredstvi in zelo pre-
mišljenimi agrotehničnimi
ukrepi. Med takšna naravna
sredstva uvrščamo v praksi še
vse premalo znano in upo-
rabljano kamninsko moko
biotop.
Kamninska moka je pov-
sem naravno gnojilo in je še
posebej pomembna pri nar-
avnem ali biološkem vrtnar-
jenju. Pridobivajo jo iz
površinskega kopa rude an-
dezitnega tufa v Zaloški Go-
rici pri Žalcu. Vsebuje alu-
mosilikatno kamnino, ki jo
sestavlja zeolit. Zmleta je v
fin prah, kar poveča njeno
učinkovitost. Alumosilikati
vežejo razne elemente iz tal
ali iz talne rastopine, kar iz-
boljšuje prehrano rastlin.
Ker kamninska moka vse-
buje magnezij in kalcijev kar-
bonat, jo prvenstveno upo-
rabljamo za zmanjšanje kis-
losti tal. Vsi naši tipi tal se ob
intenzivni rabi radi zakisajo.
Že po nekaj letih se zlasti na
zasenčenih travnih
površinah v sadnih vrtovih
prične pojavljati mah, kar je
znak, da so se tla pričela kisa-
ti. Zakisajo se tudi pri razkro-
ju rastlinske snovi, z izpiran-
jem, pa tudi s črpanjem rast-
linske hrane. Tako izgubljajo
grudičasto strukturo in po-
trebne elemente hrane. Če
potrosimo kamninsko moko,
tla razkisamo in postopoma
omogočimo boljšo rodovit-
nost.
Kaminska moka biotop pa
poleg razkisanja tla oskrbuje
z mikroelementi in veže
težke kovine ter strupene
snovi, ki so zlasti vse pogos-
tejše ob večjih prometnicah
in blizu industrijskih objek-
tov z umazano tehnologijo.
Kamninska moka iz-
boljšuje strukturo tal, to pa
omogoča boljše gospodarjen-
je s talno vlago, saj težja tla
postanejo rahlejša, takšna pa
bolje zadržujejo vodo. V
zadnjih letih, ko so vse pogos-
tejša vroča in sušna obdobja,
namakanje v vrtu ni več tako
učinkovito, ker se z uporabo
veliko vode izredno kvari
struktura tal. Poskrbimo raje
za stalno vzdrževanje ugodne
strukture, to pa dosežemo z
uporabo organskih gnojil ob
souporabi kamninske moke.
Kamninska moka je tudi
odlično naravno zaščitno
sredstvo pred škodljivci v
vrtu, še zlasti polži, mramorji
in ušmi. Po gredah, kjer leze-
jo polži in objedajo rastline,
posipamo v 5 do 10 cm širo-
kih in za dober milimeter vi-
sokih trakovih vzdolž ali
okoli rastlin kamninsko
moko, ki občutljivo polževo
povrhnjico razžira, tako da
končno odmre. Pri pogos-
tejših padavinah trosimo
proti polžem kamninsko
moko tedensko, s čimer tla iz-
boljšujemo, polže pa zatira-
mo.
Mah, ki se pojavlja na trav-
nih površinah in okoli stavb,
ob garažah ali tlakovanih ste-
zicah, zatiramo z večkratnim
posipavanjem kamninske
moke, posebno ob vlažnem
vremenu.
Pri oblikovanju kompost-
nega kupa kamninsko moko
trosimo v plasteh. Pri tvorbi
kompostnice moka
zmanjšuje kislost kompostne
mase, ki nastaja zaradi kisle
reakcije ob razpadu. Kam-
ninska moka tudi veže nase
pline, ki nastajajo ob razpadu
organske snovi in neugodno
vplivajo na okolje, ter
zmanjšuje izgube plinskega
dušika. Na 1 m^ kompostne-
ga kupa potrosimo 5 do 10 kg
kamninske moke.
Kaminsko moko trosimo
po površini, po prekopani
vrtni zemlji spomladi. Nato
pregrabimo in jo plitvo zagre-
bemo vzemljo.Na 1 ar enako-
merno raztrosimo od 10 do 20
kg kamninske moke, kar je
odvisno od aktivnosti tal.
Trosimo jo praviloma le v
mirnem vremenu. Dobro je,
da so tla vlažna, tako se začne
takojšnje delovanje in veter
moke ne more odnašati s suhe
površine tal. Če ostajajo
drobni prašni delci dalj časa v
zraku ali če nam piha veter
nasproti, nam lahko poško-
duje dihala, zato se ustrezno
zavarujemo tako, da si čez nos
in usta zavežemo robec.
(***)
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
kijih pridelujemo zaradi lista,
od 29. do 31. marca in od 1. do
5. aprila, plodov od 1. do 3.
aprila, korenike 27. marca ter 4.
in 6. aprila ter cveta in zdravil-
na zelišča 27. in 28. marca ter
od 6. do 8. aprila.
•> Miran Glušič, ing. agr.
f EDNIK -BO.MAREC 1995
ŠPORT -15
JUDO
Drava in Gorišnka itspeino
4. mednarodnem judo pokolu Murska Soboto '95 je sodelovalo čez 200 tekmovalcev iz 1 8 klubov Slo-
venije, Hrvaške in Madžarske. Tekmovanje je potekalo v treh starostnih kategorijah: mlajši dečki, starejši
dečki in mladinci.
Ekipa Gorišnice je bila zelo
uspešna tudi na tem tekmovanju,
pri mlajših dečkih je v kategoriji
do 30 kg Dani Rus dosegel 3. i;ies-
to. Pri starejših dečkih je v katego-
riji do 46 Deni Rus dosegel 1. mes-
to, v kategoriji do 50 kg je bil Do-
nald Rus prvi, Boštjan Vinkovič
tretji, Damjan Ivančič in Milan
Kokot pa peta. V kategoriji do 65
leg pa je 1. mesto dosegel Filip Žni-
darič.
Tekmovalci Judo kluba DravA
Ptuj pa so se iz Murske Sobote
vrnili s petimi odličji in nekaj vid-
nimi uvrstitvami. Med mlajšimi
dečki je Dani Kmetec (v kat. do 30
kg) po treh zmagah v borbi za 3.
mesto za las izgubil medaljo in na
koncu osvojil odlično 5. mesto. V
isti kategoriji se je izkazal Jure
Šmigoc z osvojenim 7. mestom. V
kat. do 34 kg je blestel Aleš
Krajnc, ki je zlahka opravil z vse-
mi nasprotniki in osvojil 1. mesto,
v kat. do 38 kg je Emin Muratovič
dosegel 7. mesto, v kat. do 50 kg pa
jeFrajnkovič v odločilnem dvobo-
ju za medaljo žal izgubil in na kon-
cu zasedel 5. mesto.
Med starejšimi dečki je v kat. do
38 kg Sašo Brmež kot že na nekaj
turnirjih zaporedoma osvojil 1.
mesto, kar kaže velik napredek in
kvaliteto tega mladega športnika.
Egon Predikaka dokazuje premoč
v kat. do 46 kg, saj je do končnice
tekmovanja gladko premagal vse
masprotnike, le v finalni borbi je
tesno izgubil in osvojil odlično 2.
mesto. Nikola Seničič, državni
prvak v kat. do 71 kg, ponavlja
uspehe z velikih tekmovanj. Svoj
nastop jeponovnookronal zzlatim
odličjem. V kat. nad 71 kg se je po-
novno izkazal Miha Prime, ki je v
borbi za 3. mesto tesno izgubil z
nasprotnikom iz Hrvaške in zase-
del odlično 5. mesto.
V mladinski konkurenci je nas-
topal Sebastjan Kolednik v kat.
do 60 kg. V dvoboju s Koširjem,
članom članske državne reprezen-
tance, je tesno izgubil, vendar je
kasneje v borbi za 3. mesto zlahka
opravil z nasprotnikom iz Madžar-
ske in tako osvojil bronasto medal-
jo.
Mlada selekcija JK Drava z re-
zultati dokazuje, da sodijo v sam
vrh v slovenski in tudi mednarod-
ni konkurenci. Sicer pa se brez od-
diha pripravljajo na veliko medna-
rodno tekmovanje.
Judo klub Drava Ptuj je namreč
organizator tradicionalnega med-
narodnega prvenstva v judu za
mlajše starostne kategorije. Tek-
ma v konkurenci ml. mladincev
šteje tudi za slovenski pokal med
posamezniki in ekipami. Organi-
zator pričakuje udeležbo več kot
150 tekmovalcev iz štirih držav.
Tekmovanje bo v soboto, 1. aprila,
ob 9.30. Finalne borbe bodo na
sporedu predvidoma ob 14. uri.
Vljudno vabljeni.
Simon Starček
Starejši pionirji Judo kluba Drava.
ŠPOMKIi NOVICE
MOTOKROS • DRŽAVNO
PRVENSTVO V OSEKU
V nedeljo so si številni gledalci
ogledali uvodno dirko v moto-
krosu za državno prvenstvo v raz-
redih do 125ccmin250ccm.Med
14 tekmovalci v četrlitrskem raz-
redu slovenski šampion Jani Sitar
na hondi ni imel konkurenta in je
v obeh vožnjah zmagal. Rezultati
do 125 ccm (1. in 2. vožnja): 1.
Sašo Kragelj (Banex, SI. Konjice)
37 točk, 2.Roman Jelen (Mototu-
rist Lenart) 37, 3. Siegrid Kitz
(Goričko) 28 točk. Rezultati do
250 ccm:l. Jani Sitar ( Sitar
Team) 40,2. Janez Juhant (Husky
motopark) 32, 3.Bogomir Gajser
(Orehova vas) 28.
MS
KOLESARSTVO • ŠE
ZMERAJ PO ITALIJI
Starejši mladinci Kolesarskega
kluba Perutnina so se 26. marca
pomerili na 110-kilometrski
krožni progi v italijanskem Pol-
cenigu (Pordenone). Prevozili so
šest krogov. Na zadnjem klancu je
pobegnila trojka slovenskih re-
prezentantov Kelner (Perutni-
na), Derganc in Valjevec. Med
spustom je Mirana Kelnerja za-
neslo iz ovinka in je izgubil stik z
ubežnikoma. Ujela ga je skupina
15 zasledovalcev. V ciljnem sprit-
nu skupinice je bil 3., kar je skup-
no zadostovalo za 5. mesto. V
točkovanju gorskih ciljev je bil
tretji.
V nedeljo čaka starejše mladin-
ce in člane zelo zahtevna preiz-
kušnja v Opatiji, kjer bo prisotnih
mnogo tujih reprezentanc, mlajši
mladinci pa bodo tekmovali v
Trstu.
Sergej Kaučevič
ŠAH  • NA REGIONAL-
NEM PRVENSTVU ZMAGAL
RADO BRGLEZ
Od 13. do 22. marca je bilo v
Mariboru regionalno šahovsko
prvenstvo. Med 56 igralci so sode-
lovali tudi trije mojstri FIDE in
12 mojstrskih kandidatov. V de-
vetih kolih je zmagovalec Rado
Brglez le trikrat remiziral in si
priigral 7,5 točk. K uspehom
ptujskega šahovskega društva je
prispeval tudi četrtouvrščeni
Darko Supančič s 6,5 točkami,
Zlatko Roškar je dosegel 27. mes-
to in Aleksander Podkrižnik 38.
MS
NAMIZNI TENIS • TOP 12
TOKRATVPTUJU
Najboljše mladinke Slovenije v
namiznem tenisu so se v soboto v
ptujski športni dvorani Mladika
pomerile na drugem tekmovanju
za tako imenovani TOP 12. V prvi
skupini je zmagala Dermastija iz
ekipe Hirija Meditrade,
domačinki Safranova in Mojsilo-
vičeva pa sta osvojili osmo oziro-
ma deveto mesto.
l.k.
BOKS • PTUJČANI V BE-
NETKAH
V ponedeljek je slovenska bok-
sarska reprezentanca odpotovala
na mednarodni turnir v Benetke.
V njej so tudi trije Ptujčani: No-
Armand Krajnc - največji up
ptujskega boksarskega kluba.
vak, Krajnc in Zavec. Novak je
imel prvo borbo v ponedeljek
zvečer, Krajnc v torek in Zavec v
sredo.
KEGLJANJE • DRAVA NA
ODLIČNEM 5. MESTU
Na kegljišču ptujske Drave je
bila v soboto in nedeljo regijsko
tekmovanje, na katerem je nasto-
pilo 12 ekip, v ekipi Konstruktor-
ja pa je nastopil tudi svetovni
prvak Franc Kirbiš. S petimi
keglji prednosti je zmagala ekipa
Prepolj (676 kegljev), 2. Konstr.
ml. 667,3. Miklavž 662,4. Loko-
motiva 2 650, na odličnem 5. mes-
to pa so se uvrstili domači kegljači
s 648 keglji.
Minimalne razlike kažejo na iz-
redno izenačenost in tako so tudi
rezultati v skupnem seštevku po
treh nastopih izredno tesni: 1.
Prepolje 2073; 2. Konstr. ml.
2061; 3. Miklavž 2024; 4. Loko-
motiva HI. 1983; 5. Drava Ptuj
1930,6. Lokomotiva L 1912 itd.
Silva Razlag
ŠPORT MLADIH • MALI
NOGOMET
V torek so se štirje naju-
spešnejši osnovnošolski pred-
stavniki skupin Savinjska IL, Ob-
dravska L, Posavje in Šaleška L v
malem nogometu v Rdeči dvora-
ni v Velenju borili za prvi dve
mesti, ki vodita na republiški pol-
finale v aprilu. Rezultati: OŠ Sev-
nica-OŠ Ljudski vrt 0:5, OŠ
Dramlje-OŠ Gorica (Velenje) 1:1,
OŠ Sevnica-OŠ Dramlje 5:2, OŠ
Ljudski vrt-OŠ Gorica 9:1, OŠ
Gorica-OŠ Sevnica 4:4, OŠ Ljud-
ski vrl-OŠ Dramlje 2:3.
Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2.
OŠ Sevnica, 3. OŠ Dramlje, 4. OŠ
Gorica.
Najboljši posamezniki: strelec
Matej Hvaleč (osem zadetkov),
igralec Čeh in vratar Serdinšek
(vsi OŠ Ljudski vrt).
Zmagovalna ekipa: Serdinšek,
Čeh, Hvaleč, Korez, Lah, Ribič,
Kramberper, Arnuš, Modric; tre-
ner IvanCuš.
Ivo Kornik
PLANINSKI KOTIČEK
Napovedni ko-
ledar za april
Planinsko
društvo Ptuj je za
april pripravilo tele
pohode:
1.4. # Maribor - Ptuj - vodi
Boštjan Hedl
8.4. # izlet v neznano - vodi-
ta Vlado Fridl in Franc Kor-
par
15. 4. # Štampetov most -
vodita Franc Kodela in Uroš
Vidovič
30.4. # Menina - vodi Vlado
Fridl
30. 4. do 1. 5. • Areh - Slo-
venj Gradec - vodi Franc Ko-
dela
V aprilu - turni smuk - vodi
Sandi Kelnerič.
Odbor za informiranje in
propagando PD Ptuj
TENIŠKE VESTI
# Maribor / Malečnik
Ajda Brumeni je odigrala prvi tur-
nir po nerodni poškodbi v januarju.
Kljub pomanjkanju trening iger se je
odlično znašla. Izgubila je v finalu
proti Mojci Mileta (Br-MB) 9/2.
# Ljubljana
Tjaša Kovač in Rok Galun sta se
uvrstila na masters (8 oz. 16 naj-
boljših) zimske serije turnirjev B-B,
oba v kategoriji do 12 let. Tjaša se je
uvrstila v polfinale in zasedla 3.-4.
mesto. Rok pa je zaigral v četrfinalu
in zasedel 7.-8. mesto.
# Kranj
Odprtega prvenstva Kranja do 16
let se je iz TK Ptuj udeležila Alenka
Gojčič. Uvrstila se je med 16 naj-
boljših. To je za 13-letno Alenko lep
uspeh in točke za jakostno lestvico
TZS.
# Murska Sobota
V tenis centru Mešič sta se na član-
skem turnirju odlično izkazala igral-
ca TK Ptuj Rok Ploh in Boštjan
Kreutz.
Rok je izgubil šele v finalu, Boštjan
pa v polfinalu. Oba je premagal
domačin Peter Škraban.
TK
KARATE/DRŽAVNO PRVENSTVO
Lidija osvojila
bron
Na državnem prvenstvu za člane in čla-
nice, ki je bilo 19. marca v dvorani Tabor
v Mariboru, sta nastopila člana KK Poe-
tovio Lidija Vogrinec in Gorazd Grula.
Lidija je v srednji kategoriji osvojila
odlično 3. mesto, v absolutni kategoriji pa
je v I. kolu s tesnim rezultatom 3:2 izgubila
z Darjo Kramar Iz Ljubljane. Lidija, vi-
cep(vakinja Slovenije iz leta 1993, se je po
letu dni premora znova vmila na tatami in
že uspešno nastopila na mednarodnili
tekmovanjih za pokal Valencie in pokal
Štajerske.
Gorazd je nastopal v posrednji kategoriji.
VII. kolu je izgubil s kasnejšim prvakom te
kategorije Klemnom Stanovnika iz Ljublja-
ne, ki je na svetovnem prvenstvu v Malezi-
ji decembra 94 osvojil bronasto medaljo.
V repasažu za 3. mesto je Gorazd zaradi
poškodbe izgubil s Tomisiavom Podlo-
garjem (Šiška Lj.), čeprav je pn/o polovi-
co borbe vodil s 4:1.
Na DP je bilo opaziti znaten vzpon v kvali-
teti prikazanih borb in kat. Slovenski kara-
te še nikoli v 40 letih ni bil na tako visokem
nivoju, kar dokazujejo tudi medalje z EP in
SP. (Silvo Vogrinec)
_ROKOMET_
Drciva - Inles 26s20 I14s1<ll
Ptuj - športna dvorana Center, gledalcev okoli 600, sodnika Kalin in Korič iz Ljubljane.!
Drava: Valenko, Osterc 2, Terbuc,
Hmjadovič4,Belšak 7, A. Potočnjak 2,
N. Potočnjak 4j Vugrinec 5, Mlakar, Pi-
sar 2, Mešl in Zuran.
Rokometaši ptujske Drave so v
letošnjem državnem prvenstvu odi-
grali zadnjih 60 minut na svojem
igrišču. V zelo pomembnem srečanj u
z Inlesom iz Ribnice so dosegli zma-
go in s tem podaljšali možnosti za ob-
stanek v družbi najboljših.
Začetek srečanja je bil zelo trd.
Gostje so sicer povedli, nato pa so va-
jeti v svoje roke vzeli domači rokome-
taši. Vodstvo domačih je bilo od dveh
do treh zadetkov, ob koncu prvega
polčasa pa so dosegli prednost štirih
zadetkov.
V začetku drugega dela je bila igra
enakovredna. Obe ekipi sta naredile
veliko napak. Ob nekaj dobrih
obrambah domačega vratarja Mla-
karja so v zadnjih desetih minutah
domači le prišli do mirne končnice in
zanesljivo ugnali goste iz Ribnice. Ti
so s porazom izgubili tudi teoretične
možnosti za obstanek v prvoligaški
konkurenci.
Skupina gostujočih navijačev je
bila preveč napeta in je na igrišče
odvrgla tri petarde. Se sreča, da ni
prišlo do kakšne poškodbe. Kljub
zmagi in trenutno (pred zadnjim ko-
lom) prvemu mestu v skupini čaka
rokometaše Drave še zelo težko gos-
tovanje v Ajdovščini. Z morebitno
točko bi tudi teoretično ostali v slo-
venski rokometni ligi. Težko je nam-
reč verjeti, da bodo igralci Inlesa iz
Ribnice lahko premagali ekipo
Inženiringa iz Litije. Seveda bodo
ljubitelji športa in predvsem roko-
meta stiskali pesti za Ptujčane na
zadnjem srečanju te sezone v Aj-
dovščini.
D.K.
TRI TOČKE V DRUGI LIGI
v vzhodni drugi rokometni moški
ligi je Velika Nedelja v gosteh s 24:20
premagala Dol Hrastnik,Ormožpa je
igral 23:23 s Celjem. Oboji imajo vse
možnosti, da se uvrstijo v končnico
osmih moštev.
l.k.
TIHI PROTEST
Nevsakdanje je, da športniki
izražajo protest pred občinsko zgrad-
bo v Ptuju. Toda tudi to se je zgodilo.
Pred vhodom v Mestno hišo se je
zbralo enajst igralk RK Drava, starši,
nekaj znancev in predstavniki RK
Mladika. S to gesto so želeli opozoriti
na nevdržne razmere v ženskem ro-
kometu. Pri tem je bilo omenjeno:
slaba organizacija v klubu, vadba
brez trenerjev, premalo denarja iz
sredstev, namenjenih za ženski roko-
met, in tako dalje. Da so igralke in
ljudje okoli njih ostali sami priča,
tudi dejstvo, da ni bilo nobenega
predstavnika občine Ptuj, Športne
zveze in Športnega zavoda.
O tej problematiki več v naslednji
številki. (D.K.)
Veselje po sobotni znnagi proti Inlesu v Ptuju. Bo tako tudi pri-i
hod njo sredo v Ajdovščini? Foto: L. Kotar'
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Dravinja - Drava 0:3 (0:2)
Stadion Dravinje v Slovenski)
Konjicah, gledalcev blizu 500, sod
nikKo$(Prevalje).
Strelca: 0:1 Boškovič(13),0:2Mi
lan Emeršič (20), 0:3 Milan Emerši
(60);
DRA VA: Brodnjak, Koren (Kralj)
Čeh, Žolek (Hotko), Ramiak, Lončani
Korber, Krajnc, Baškovič, Milai
Emeršič, Vesenjak.
Po nedeljskih tekmah 19. kroga ■
drugi državni nogometni ligi je že ja
sno, da ima ptujska Drava še vs
možnosti, da se uvrsti v bodočo drugi
ligo. Iz sedanje bo namreč zarad
zmanjšanja prve lige izpadla skora
polovica moštev.
Tekma v Slovenskih Konjicah j
potrdila zelo dobro pripravljenos
moštva, ki so ga nekateri pred nadalje
van jem prvenstva že odpisali. Moštvi
krasi zelo zavzeta in borbena igra vsel
90 minut, s pokrivanjem že na na
sprotni polovici pa nekoliko slabšin
moštvom jemlje skoraj vse možnost
za uspeh. To so v nedeljo pred veliki
navijači iz Ptuja doživeli tudi igrale
Dravinje, ki so bili do tega kroga prei
Dravo. Ptujčani so nastopili bre
Tomaža Emeršiča (dva rumena kano
na), vendar so s prej opisanim pristo
pom to nadoknadili. Zraven treh za
detkov so si z odvzemanjem žog na na
sprotni polovici priigrali še nekaj zre
lih priložnosti in med drugim zadel
vratnico (Milan Emeršič). Sredi dru
gega polčasa jim je v obrambi sicer ne
koliko padla koncentracija in so s
domači priigrali nekaj priložnosti
vendar so se dokaj hitro "pobrali" i)
ohranili visoko prednost.
Z zavzetim delom in stopnjevan jen
pripravljenosti se za obstanek ni bati
saj je Drava sedaj že osma, priložnos
za utrditev v zgornjem delu pa bo že
nedeljo, 2. aprila, ko se bo v Ptuju po
merila s Turniščem (RCS Gramatex;
Tekmo bodo začeli ob 16.30.    (Lk]
3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 16. kroga: Drave
grad - Aluminij 1:1, Starše - KOI
Ford O: O, Pohorje - Pobrežje 4:1, Šeni
jur - Renkovci 5:0, Bakovci - Slo ver
Gradec 3:0, Bistrica in Kovinar st
bila prosta.
I.ŠENTJUR...........................15 10 2 3 43:15
2.ALUMiNIJ..........................14 10 2 2 33:19
3. BAKOVCI...........................14 8 4 2 36:11
4. DRAVOGRAD.....................15 8 4 3 23:22
5.K0BF0RD.........................15 7 3 5 35:21
6.P0H0RJE..........................14 5 6 3 23:19
/.BISTRICA...........................13 6 3 4 23:19
8.0MVSTARŠE.....................15 5 3 7 15:17
9. RENKOVCI.........................15 5 3 7 17:21
10. KOVINAR.........................-2 5 4 5 13:16
11. SVOBODA........................ 12 2 2 8 15:32
12. SLOVENJ GRADEC...........15 1  3 11 11:34
13. POBREŽJE.......................15 1  1  13 13:54
DRAVOGRAD - ALUMINIJ 1:1
Nogometaši Aluminija so gostoval
v Dravogradu in v derbiju kola rezi
mirali z domačim moštvom
Domačini so povedli, Kidričanom p
je le uspelo rezidtat izenačiti. Tako ji
je na prvenstveni razpredelnici dohi
tela ekipa Šentjurja, ki ima enako št<
vilo točk, venda srečanje več. V nas
ledn jem kolu nogometaši Aluminija
Kidričevem gostijo ekipo Starš.(DK
Razpored tekem 17. kroga: sobo
ta, 2. aprila, ob 16.30: Aluminii
Starše, Kovinar - Bistrica, KOB For
- Šentjur, Renkovci - Bakovci, Slover
Gradec - Pohorje. Dravograd in Pc
brežje sta prosta.
1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 12. kroga: Videm
Bukovci 2:0, Rogoznica - Žog
Stojnci 0:0, Dornava - Boč 2:1, MT
Markovci - Pragersko 5:2, Hajdina
Središče 3:1, Slovenja vas - Gerečj
vas 2:2.
1.Ž0GAST0JNCI..................12 7 4 1  23:14
2.VIDEM...............................12 8 O 4 26:14
S.GEREČAVAS....................12 5 6 1  23:12
4.HAJDINA...........................12 7 O 5 32:24
5.D0RNAVA.........................12 5 4 3 21:17
6.SREDIŠ(!e..........................12 5 3 4 42:19
Z.BOt...................................12 4 5 3 20:16
8. PRAGERSKO......................12 3 5 4 28:33
9.R0G0ZNICA......................12 ) 6 5 11:18
10.i«TF MARKOVCI -1..........12 4 1  7 21:30
11. SLOVENJA VAS................12 1  4 7 15:40
12. BUKOVCI.........................12 2 2 8 9:34
Razpored tekem 13. kroga: nedel
ja, 2. aprila, ob 10.30: Slovenja vas
Dornava, Gerečja vas - Rogoznici
Žoga Stojnci - Hajdina, Bukovci
MTFMarkovci; ob 16.30: Pragersko
Boč, Središče-Videm.
2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Lestvica jesenskega dela:
1.GORIŠNICA........................9  7 1   1 27:14
2.APA(E...............................9  7 O 2 20:13
3. PODVINCI-1 ....................9  5  1  3 28:18
4.MLADINEC.........................9  5 O 4 17:20
5.GRAJENA-1.....................9 5 O 4 26:17
6.TRŽEC................................9 3 3 3 19:18
7.HAJD0ŠE...........................9 3 1  5 23:17
B.PAGOLESKOVEC-1..........9 2 2 5 22:22
9.SK0RBA.............................9  1  2 6 13:28
10.SP.POLSKAVA................9  1  2 6 9:39
Razpored tekem 10. kroga: sobe
ta, 1. aprila, ob 16.30; Sp. Polskava
Podvinci, Tržeč - Pago Leskovec; m
delja, 2. aprila, ob 10.30: Gorišnica
Skorba, Grajena - Hajdoše; ob 16.3C
Apače-Mladinec.
16-ZA RAZVEDRILO
30. MAREC 1995 - TEDNIK

TEDNIK -30. MAREC 1995
ZA KRATEK CAS-19
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali ste uganili, kateri pevec/pev-
ka je na sliki? Izrežite kupon
(rešitve brez kupona ne veljajo!),
vpišite njegovo/njeno ime, in če
vara bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika Emo-
ne Merkurja Ptuj podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Michael Jackson. Nagrajen-
ki sta Irena Šimenko, Zabovci 62,
Markovci, in Simona Sagadin,
Bukovci 177 a.
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite(ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 6. aprila.
Reševalec:
Naslov:
Ime pevca na sliki:
Zima je odšla in prepustila
svojo mesto pomladi, ki s se-
boj prinaša prebujanje nara-
ve, hrepenenje ljudi in glas-
bo za človeško dušo in srce.
Pomlad je tudi čas, ko pos-
taja topleje in glasbeniki se
odpravljajo na velike svetov-
ne koncertne turneje. V pri-
hodnjih mesecih boste lahko
odšli in uživali na kpncertih:
1. april: Munchen - JANET
JACKSON: 6. april: Dunaj -
MEGADEATH; 9. april: Du-
naj - SIMPLE MINDS; 15.
april: Dunaj - TAKE THAT;
27. april: Munchen - ERIC
CLAPTON; 17. maj: Mun-
chen - WET WET WET; 25.
maj: Dunaj - ELTON JOHN;
5. junij: Munchen - EAST 17;
17. junij: Zeltweg (Avstrija) -
VAN HALEN & BON JOVI.
Za vroče poletje pa omenjam
še dva spektakla: 5. julija -
Dunaj: R.E.M. & THE
CRANBERRIES & BELLY;
1. avgusta: Zeltweg - THE
ROLLING STONES. Dodat-
ne informacije o koncertnem
dogajanju vam nudi Turis-
tična agencija Anka!
tVtV^
Ponudba novih skladb za
pretekli teden je sila pov-
prečna, izbral sem nekaj
boljših, med njimi pa so le
redka znana imena. :
Spremljevalna skupina
pevca Princa, ki se imenuje
NEW POWER GENERA-
TION, je naredila solo ko-
mad GETWILD. (***)
Britanska skupina LEFT-
PIELD je znana po svojih
eksperimentih, najnovejši je
orientalsko obarvan komad
ORIGINAL.
Lomilec src britanskih
najstnic je gotovo SEANMA-
GUIRE, ki se je na glasbeni
sceni prvič predstavil s
skladbo Someone to love.
SEAN goji dobri stari "štanc"
ritem s skladbo SUDDEN-
LY. (***)
Nova soul pevka ALISHA
Warren prepeva in raz-
mišlja o zanimivi primerjavi z
naslovom I THOUGHT I
MEAN THE WORLD TO
YOU. (***)
V ZDA pravladuje rhythm
3nd bltips stil. iz katerega iz-
hajajo tudi novinci SUBWAY
z debitansko poučno balado
THIS LIL GAME WE PLAY.
MASSIVE ATTACK so po
solidnih skladbah Spy in pro-
tection izdali še eno, tokrat
bledo pop pesem KARMA-
COMA. (**)
Italijanska pevka SPAN-
GA je ob koncu 80. slovela s
komadom Call me, sedaj pa
poje pesem o ljudeh, kot smo
mi, z naslovom GENTE
COMO NOI. (***)
Iz Italije skočimo še v so-
sednjo Avstrijo, od koder pri-
haja duo PAPER MGON.
Trenutno velik hit Avstrijcev
je prijetna akustična pesem
CAT^CHME. (***)
TALEESA je Španska dis-
ko pevka, ki je lani odpela
glavne vokale v plesni
uspšnici Because the night
skupine Co.ro. TALEESA os-
taja pri "dance" glasbi s ko-
madom LET ME BE. (***)
Nova zvezda plesne glasbe
je CB MILTIN, ki je po stilu
zelo podoben Haddawayu.
Lahki italo-pop pevca CB
MILTONA si utira pot na ev-
ropskih plesiščih, komad pa
nosi naslov IT'S A LOVING
THING. (****)
TAKE THAT imajo ponov-
no lepo počasno pesem
BACK FOR GOOD
i^^^^^, v kateri je glavni
vokalist Gary Barlow, fantje
pa prepevajo o vrnitvi punce!
David Breznik
POPULARNIH 10
/. Old Pop in an Oak - Rednex
2. No more "Ilove you 's" - Annie
Lennox
3. Love can builda bridge -
Cher& Chrissie Hynde & Neneh
Cherry&EricClapton
4. Holdme, thrillme, kiss me I
Everlasting love - Gloria Estefan
5. Somedayrilbe Saturday
Night-Bon Jovi
6. Murder Incorporated - Bruce
Springsteen
7.LetitRain-East17
8. An Angel - The Kelly Family
9. Tears don 't lie - Mark 'Oh
10. Strong enough - Sheiyl Crow
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek \
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro.)_
Mladi dopisniki
POMLAD
Zvonček pokuka na plan,
še ves zaspan.
Vijolica ga vidi,
k njemu pohiti.
Pokliče še trobentico,
ta kmalu prihiti.
Pridruži se marjetica
bela kakor sneg.
Vsi pokličejo še sonce,
ta jim da nasmeh.
TejaPintarič,2.r.
OŠ Breg
VZEMITE SI KNJIGO -
VZEMITE SI ZNANJE
Vsako srce potrebuje nekoga Vsaka
knjiga potrebuje prijatelja Nekateri
ljudje raje živijo brez prijateljev -
sami. Pačtakoživijo. Knjige pa potre-
bujejo prijatelje. Ne morejo ostati
same na polici le zato, dajo krasijo.
Knjiga potrebuje več kot prijazno
roko, potrebuje prijaznega bralca ki
jopreberein rečešedrugim: "Preberi
t o k n j i go, n ek aj poseb n ega j e!" Vzem i -
te si knjigo, vzemite si znanje, ki vam
ga ponuja. Čisto vsaka vas bo nekaj
naučila, nekaj zanimivega lepega, ne-
kaj, kar vam prinaša življenje.
Čebi vsi ljudje pazljivobrali knjige in
če bi veliko brali, verjetno ne bi bilo
več toliko težav, kajti bi našli tistopo-
membno, tisto, kar najdejo le redki.
Veliko odraslih ne bere knjig, ker ni-
majo časa. Hitijo in iščejo le material-
nedobrine. Kaj ti pomagačesi prido-
biš cel svet, kopanimašduševnegabo-
gastva, duševne sreče.
Knjigaoživi.kopridevčloveškeroke.
Kerpostaneživaselahko pogov arj a z
ljudmi. Na poseben način ti pripove-
duje tisto, kar piše v njej, in potem os-
tane živa če bralcu, ko jo prebere, ne-
kaj pove, ga nekaj nauči.
Vsakaknjigaimazadnjostran in koje
ta prebrana sezimo po novi knjigi in
spet preberi moprvostran. Skoraj vse-
ga bo enkrat zmanjkalo, vendar knjig
nikoli, ker besedna umetnost nima
meja. Vednosebodonašli pisatelji, ki
bodo ustvarjali, porodile se jim bodo
nove ideje zanovegeneracije.
Tanja Medved, 7.a
OS Kidričevo
KO SEM SI ZLOMILA ROKO
Letos 11. marca sva se s sošolko Anjo
m al ce popelj al i n aok rog i n zav i I i prot i
šoli. Tam sobili fantje, ki soimeli tre-
ningzakošarko. Rekli sonama,dabi
jih šli gledat, vendar nisva hoteli.
Ker je bilo že pozno, sva se odpravili
domov. Doma si je brat Bojan po-
spravljal sobo. Tudi jaz sem hotela
imeti pospravljenosoboin sem seloti-
ladela Kersem hotelapospraviti tudi
na vrhu police, sem stopila na mizo in
pospravila Ko pa sem končala sem
hotela stopiti na stol, vendar se mi je
stol zamajal in sem padla na tla Ta-
krat sta takoj bila ob meni Bojan in
mamica. Vprašala sta me, ali me kaj
boli. Odgovorila sem jima dameboli
desna roka Hitro sta ugotovila da
semsijozlomila
Ker ni bilo doma atija je mamica po-
klicala mojo teto. Teta je hitro prišla
in me odpeljala k zdravniku. Tam so
mi rokoobvezali in me poslali nakir-
urgijo. Tam somi rokosiikali in pove-
dali, da sem si zlomi la zapestje. Mora-
la sem počakati do devete ure. Koje
bila ura devet, so me poklicali in mi
dali narkozo. Takrat nisem vedela, kaj
seje dogajalo z mano. Čeu nekaj časa
sem sevsaomotičnazbudilain naroki
zagledala mavec. Ko pa sem si čez ne-
kaj časa opomogla smošli domov.
Naslednji dan somesošolci in sošolke
v šoli vsi začudeno pogledali in me
vprašali, kaj sejezgodilo. In potem so
se že vsi hoteli podpisati na mavec. Po
nekaj dneh sem odšla napregled. Ker
se še kost ni zacelila se dobila drugi
mavec. In drugi dan so se mi že zopet
vsi podpisali.
Takojeminil mesec. 11. aprilasem zo-
pet odšla napregled. Kersem prav tis-
ti dan imela rojstni dan, je moje naj-
lepše darilo bilo to, da nisem dobila
več drugega mavca
Kosem imelamavec, nisem moglanič
pisati in jebilozelosuper. Vendar so
me učitelji spraševali, da sem imela
ocene. Sesedaj me včasih pika v roki
insespomnim,kakomijebilotakratz
mavcem lepo.
Barbara Vrtič, 6. a
OŠ Dornava
IMELI SMO ŠPORTNI DAN
Včctrlck,9. Icbruarja, smo imeli sort-
ni dan. Nekateri učenci smo šli
smučat, drugi pasošli plavat.
Tisti, ki smo šli na smučanje, smo se
zbrali pred šolo ob 6.45. Svoje stvari
smozložili v prtljažnik in seveseli od-
peljali proti Rogii.Tjasmoprispeli ob
8.45.
Razdelili smosev štiri skupine in vsa-
ki jebil dodeljen en učitelj. Vnašisku-
pinismobilesamepunce,našvodjapa
jebil učitelj telovadbe. Naročil nam je,
da se moramo voziti skupaj najmanj
trije, ker če se komu kaj zgodi, lahko
eden ostanepri ranjencu, drugi pagre
po pomoč. Nasrečose nikomur ni nič
zgodilo. Bilo je lepo vreme in imeli
smosesuper!!!
Učenci, ki smošli plavat, sobili raz-
deljeni v tri skupine. Skupinesoseod-
peljale v ptujske toplice, Banovce in
mariborski Pristan. Bilasem v skupi-
ni, ki je šla v Maribor. Spremljali so
nas tudi učitelji. V kopališču smobiji
ob 14. uri. Voda je bila zelo ugodna,
lahkosmotudi skakali. Pokončanem
kopanju smo pojedli malico in se od-
peljali proti domu. Na poti smo se še
ustavili na Ptuju, kjer smo imeli čas za
sprehod po mestu. Bilo nam je zelo
lepo.
KarinLah, 7. h
Suzana Lah, 7. a
novinarski krožek OŠ Velika Nedelja
ČE BI BIL JAZ MOJ OČE
Moj oče ni strog, ampak si kdaj pa k daj
zaželim, da bi bil jaz na njegovem in
on na mojem mestu.
Čebi bil jaz moj oče, bi bil vednoure-
jen in obrit. Vednobi bil dobrevolje,
še posebej prijazen bi bil s svoji m otro-
kom. Nikoli mu nebi prepovedal gle-
dati televizije. Tudi zvečer bi pustil,
daje pokonci, dokler mu ustreza. Zju-
traj bi ga pustil, da se lepo naspi. Nič
hudega če bi zamudil pouk. To je
mogoče vse nadoknaditi. Tudi pri
domačih nalogah bi mu pogledal sko-
zi vse prste. Ubogi otrok sevendar že v
šoli preveč utrudi. Vsak dan bi smel v
trgovino po čokolado in žvečilne gu-
mije. Potem si bo seveda moral umiti
zobe. Ampak vsak dan je pa tudi pre-
več. Tudi vsakodnevno tuširanje
odvzame ogromno časa. Enkrat nate-
den, to je ravno prav. Da čc bi bil jaz
moj oče, bi bilo življenje čudovito.
Moj otrok bi bil zeiozadovoljen.
Ampak vseeno .sem sc zamislil. Čebi
bil tak oče, moj otrok nebi nikoli zras-
tel v pridnega in odgovornega očeta
Prav ničneškoduje,čemi kdaj pakdaj
naloži kazen. Vseeno je moj oče dober
in radgaimam.
TomažKokol,5.b
OS Hajdina
20-POSLOVNA SPOROČILA IN PISM4 BRALCEV
30. MAREC 1995- TEDNIR
PREJELI SMO
ODPRTO PISMO ŽUPANU PTUJSKE
OBČINE G. LUCIJU, GOSPE
ČERČKOVI IN GOSPE ŠAMPERLOVi
V Tedniku smo 9. marca 1995 v član-
ku o širitvi osnovnošolskega prostora
lahko prebrali, da OŠ dr. Ljudevita
Pivka ni v programu širitve.
OŠ dr. Ljudevita Pivka vključuje:
osemletko s prilagojenim programom,
dva oddelka otrok s kombiniranimi
motnjami v telesnem in duševnem raz-
voju (OKMO) in oddelke L, II. in III.
za delovno usposabljanje (ODU)
otrok, ki so srednje ali težko duševno
prizadeti.
Najmlajši od teh programov je pro-
gram OKMO. Starši smo pred petimi
leti navdušeno sprejeli odločitev ptuj-
ske občine, da se bodo v ta program
lahko vključili tudi otroci na vozičkih.
Tako je bilo našim otrokom prihranje-
no šolanje v oddaljeni Vipavi ali Kam-
niku, šolanje daleč od doma in
domačih. Takrat smo z razumevanjem
sprejeli pojasnilo, da so nekatere po-
manjkljivosti začasne. Toda po petih
letih našim otrokom še vedno ni zago-
tovljeno to, kar jim po zakonu pripada
in kar je ŽIVLJENJSKEGA pomena
za njihov nadaljnji razvoj: logoped, fi-
zioterapevt in primerno opremljeni
prostori.
Logopedsko obravnavo si moramo
starši poiskati v Dornavi, Mariboru,
celo v Slovenski Bistrici. Fizioterapija
v Zdravstvenem domu je že kdaj posta-
la pretesna, saj pokriva potrebe tako
predšolskih kot šolskih otrok. Našim
otrokom je potrebna VSAKODNEV-
NA fizioterapija, sedaj pa so jo deležni
le enkrat na teden ali celo na štirinajst
dni. Samo požrtvovalnosti obeh fizio-
terapevtk in dr. Potočnikovi se imamo
zahvaliti, da vse skupaj ni še slabše.
Gospa Slekovec, ravnateljica šole, je
pred dvema letoma šoli komaj uspela
"priboriti" delovnega terapevta, toda
terapija poteka v šolskem stranišču(!)
Učilnici sta dve, pa še to je ena pre-
hodna. Tudi naši otroci imajo po-
daljšano bivanje. Takrat naj bi sedenje
zamenjalo gibanje, kakršnega so pač
sposobni (plezanje po tleh, sedenje na
tleh, čepenje, stoja v stojkah ...). V
prostoru, kjer se učijo, malicajo in ho-
dijo ljudje obuti, to ni izvedljivo niti
prostorsko, da o higienskih in drugih
razlogih ne govorimo. Poleg tega naši
otroci prizadete motorike potrebujejo:
- pisalne stroje (edino tako se lahko
opismenijo),
- računalniško opremo (njim primer-
ne programe za osvajanje osnovnih in
drugih matematičnih operacij;
mogoče jim bo prav delo z računalni-
kom kasneje edini možni način zapos-
litve),
- ortopedsko prilagojene mize in sto-
le.
Vse našteto pa ni več samo stvar
šolstva, pač pa tudi zdravstva.
Za ilustracijo naj navedemo podatek,
da se v ptujski občini VSAKO leto ro-
diji trije otroci (natančneje dve promi-
li) z možgansko okvaro. Takšni otroci
so že med nami in na žalost jih bo še
več. To je dejstvo, pred katerim si ne
moremo in ne smemo zatiskati oči. Ali
bodo morali ob vsesplošnem ukinjanju
izmenskega pouka na OŠ dr. Ljudevita
Pivka šele uvesti to obliko pouka?
Dejstvo je tudi, da naši otroci ne mo-
rejo uporabljati javnega prevoznega
sredstva. Stisko je pred tremi leti rešil
nakup kombija, ko sta Društvo za
duševno prizadete in Društvo za cere-
bralno paralizo organizirali dobrodel-
ni koncert in so se prijazno odzvale šte-
vilne delovne organizacije, mnogi za-
sebniki in posamezniki.
Toda starši smo pred kratkim
začudeni izvedeli, da bo s kombijem
upravljal zavod v Dornavi. Vzrok je
menda denar.
Zelo preprosta matematika da pov-
sem jasen izračun: za vso družbo je ve-
liko ceneje, če so naši otroci v
domačem krajcu, v domačem družin-
skem okolju. Ce preračunate, koliko
stane bivanje otroka v Vipavi, Kamni-
ku ali Dornavi, boste ugotovili, da je
izpolnitev naših zahtev veliko cenejša.
Zakaj? Ker so ljubezen, skrb in toplina
staršev zastonj.
Starši učencev OKMO in ODU OŠ
dr. Ljudevita Pivka
OB MATERINSKEM DNEVU
Minil je že, toda ob njem sem raz-
mišljal ...
V"nekem zgodovinskem obdobju, še
ne dolgo tega, je nastopila doba huma-
nizma. V ospredju ni več Bog, marveč
Človek! K temu lahko dodam le to: ko
bi le bil v ospredju človek, ki našel je-
dro samega sebe! Potem ne bi bil več v
skrbeh za pravo razmerje človek do
človeka, do božjega, do svetega. Toda
človek se je izgubil v samem sebi. S tem
podrtim razmerjem do Svetega je člo-
vek porušil tudi razmerje do človeka.
Ob materinskem dnevu (25. marec)
mislim konkretno na razmerje do ma-
tere, ob dnevu žena (8. marec) pa na
razmerje do žene (ženskosti).
Človek je v sodobnem svetu, ko se je
"osamosvojil", postal manipulator, saj
oblada "vse". Tudi drugega človeka.
Tukaj pa smo v jedru problema.
Še vedno smo polnih ust in ušes bese-
de emancipacija. Verjetno ne bi nikoli
o njej razmišljali, če bi bi bila moški in
ženska pojmovana kot človeka. Znan
je zgodovinski dogodek: 8. marec 1910
- ameriške socialistke manifestirajo za
enakopravnost. Žene so torej morale
same opozoriti, da so ljudje, in dan jim
je bil tolažilni socialistični ("socialni")
praznik.
Z radovednostjo sem prisluškoval
kakšni javni ali zasebni čestitki ob tem
dnevu žena. Igra lepo zvenečih besed,
igra "tržnih" potegavščin in igra inter-
vjujev, ki naj bi bili v službi poli-
tičnega položaja. Lepo je zapisal J.
Bračič v ptujskem Tedniku v članku
Od Valentinovega do materinskega
dne (9. marec '95, št. 10. str. 1), da gre v
bistvu za "puhlost nenehnega sprene-
vedanja".
Ali lahko dopustimo, da ODGO-
VORNI uredniki takšnih ali dru-
gačnih medijev z nami manipulirajo?
Na istem ekranu, isti valovni dolžini in
na enaki strani časopisa lahko vse leto
razbiramo degradacijo žene na skoraj
živalsko raven in enkrat (dvakrat) na
leto veličastno "hvalnico" ženi.
Ne zanima me konkurenčnost med
8. marcem in 25. marcem. Vsekakor pa
sem na strani dajanja pravega dosto-
janstva ženi. Krščanski etos ni dvo-
ličen, ki bi v isti sapi dajal dostojanstvo
in obenem degradiral ženo (ženskost)
na "prodajno blago" (reklamo), kakor
to dela (moška?) medijska mašinerija z
marketinško strategijo. Vem tudi to,
da si časopisi katoliških uredništev ne
pridobivajo bralcev s "porno zvezda-
mi".
Morda bo kdo ugovarjal z demokra-
cijo! Menim, da ima DOSLEDNOST
tudi v demokraciji vsaj kakšno veljavo.
Ne morem odgovoriti drugače kakor
zgolj tako, da vprašanja etike in vred-
not ne moremo reševati s kroglicami in
stržnostjo.
Upam si tudi meniti, da - ameriška -
super pevska in porno zvezda Madona
(ki je verjetno pozabila na ameriško
leto 1910) nima otrok in vozi v
otroškem vozišku v enem od svojih
spotov psička zato, ker se boji otrok, ki
bi se morda nekoč sramovali svoje ma-
tere. Ne verjamem samo v kompenza-
cijo (živalskega) materinstva, čeprav je
tudi v tem primeru to psihološki pojav.
Nekje sem prebral, ne vem, ali je re-
snično, vsekakor pa se mi zdi zanimi-
vo: V eni modernih severnoameriških
restavracij za mlade. Dve dekleti. (No,
da je tudi bitje ob oknu dekle, odkriješ
šele po njenem glasu ...) "ko se z Boris-
om poročiva, bova imela tri..." (glavica
se hrepeneče nagne na desno, pogled
nekam gor v neznano),"... tri... morda
štiri... psičke. Tako rada imava živali
V lanskem letu družine smo lahko v
ptujski papirnici videli tako tisto, kar
nas je spominjalo na družino, kakor
tudi sliko "originalne" Madone. Obda-
ja nas torej "tržni panteon", kjer imajo
mesto vsi bogovi (takšne ali drugačne
"vrednote"). Znajdemo se pred odločit-
vijo: jih sprejmemo ali jih zavrnemo.
Od kakršnegakoli propagiranja praz-
nika pričakujem le etično doslednost.
Tako od 8. mraca (dan žena - ženskosti)
kakor od 25. marca (materinskega dne-
va)!
Konkretno vprašanje torej: ali spre-
jemam žensko dostojanstvo in dan, ko
se spomnimo žena (za ODGOVORNE
- propagiram po medijih) dosledno in
ali sprejemam svojo mater (ker si druge
ne morem kupiti) kot spoštovanja
vredno osebnost ali pa se iz njene žen-
skosti norčujem.
S svojo vestjo in demokracijo v roki
smo torej na potezi!
fr. Danilo Holc
TEDNIK -30. MAREC 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 21
TEDNIK -30. MAREC 1995
OGLASI IN OB.IAVE- 23
PTUJ-/ GASILCE SKRBI REORGANIZACIJA OBČIN

Tudi gasilce skrbi, icako bo z organiziranostjo, koordinacijo in financiranjem gasilskih
društev po uvedbi novih občin, zato so se v četrtek, 23. marca, v ptujskem gasilskem
domu o tem pogovarjali z župani novoustanovljenih občin. Nekaj ur trajajoča in
občasno vroča razprava je pokazala, da je na tem področju še veliko nedorečenega,
kajti tudi v gasilstvu se kljub poudarku na prostovoljni dejavnosti vse začne in konča
pri denarju.
Predstavniki Zveze gasil-
skih društev Ptuj so po-
drobneje predstavili dose-
danjo organiziranost gasilstva,
kije med najstarejšimi in nau-
spešnejšimi v državi. Na
območju nekdanje ptujske
občine deluje 63 prostovoljnih
gasilskih društev s 5057 člani,
ki so organizirani v 10 gasilskih
centrih. Predlagali so, da bi ods-
lej imeli v vsaki občini svoj ga-
silski center in poveljstvo, torej
da bi imeli devet centrov. Ti naj
bi ostali povezani v Zvezo ga-
silskih društev Ptuj, ta pa bi
bila povezana v Gasilsko zvezo
Slovenije.
Ob tem so kar nekajkrat pouda-
rili, da je gasilska organizacija po-
polnoma samostojna, čeprav sodi v
ministrstvo za obrambo.
Zaskrbljeni so opozorili na novo
gasilsko zakonodajo, predvsem na
zakona o gasilstvu in požarnem
varstvu, ki sta bila sprejeta že pred
letom dni, pa ju v praksi še ne izva-
jajo, čeprav njuna določila v mar-
sičem urejajo izredno pomembne
gasilske probleme.
Največ besed so namenili iskan-
ju najugodnejših možnosti za novo
organiziranost in predvsem iskan-
ju čim bolj primernega sistema fi-
nanciranja gasilske dejavnosti v
devetih občinah. Gasilcem najbolj
primerno varianto, ki sloni na do-
sedanjem sistemu organiziranja in
financiranja te dejavnosti (kar so v
največ primerih storili tudi v dru-
gih območjih Slovenije), je zbra-
nim predstavil Emest E6ry, pred-
sednik Gasilske zveze Slovenije.
Glede na to, da se nekateri župani s
Zupani in gasilci za skupno mizo - vsekakor bo še veliko
takšnih srečanj. Foto: M. Ozmec
tako rešitvijo niso strinjali, neka-
teri pa ne popolnoma, bo potrebno
še veliko tovrstnih pogovorov in
usklajevanj, saj je glavni problem v
zbiranju in delitvi sredstev, ki jih
bodo odslej sicer zbirali iz devetih
občinskih proračunov, vendar
izračuni že sedaj kažejo, da bo de-
narja za prostovoljno gasilsko dej-
avnost še naprej primanjkovalo.
V Zvezi gasilskih društev občine
Ptuj je zaposlenih sedem ljudi, ki
so si denar zagotavljali iz občin-
skega proračuna in dejavnosti svo-
je delavnice. V blagajno naj bi se v
lanskem letu steklo 61 milijonov
tolarjev. Največji del sredstev so
namenili za sofinanciranje nabave ;
gasilskih vozil v posameznih
društvih po "prioritetnem vrstnem
redu", preostali del denarja pa so
porabili za vzdrževanja gasilskega
doma Ptuj, ki še vedno nima last-
nika, za vzgojo gasilskih kadrov,
za društveno dejavnost in seveda
za plače redno zaposlenih.
Zbrana sredstva so bojda komaj-
da zadostovala za gasilska društva
na terenu, ki so si poleg tega denar
morala zagotavljati še iz najraz-
ličnejših lastnih virov (veselice,
srečolovi, akcije). In ker upra-
vičeno pričakujejo, da po novem
ne bo kaj bolje, so menili, da bo po-
trebno povsod zategniti pasove in
racionalizirati tudi vse "skupne
službe" oziroma dosedanjo Zvezo
gasilskih društev občine Ptuj ter
Zavod za gasilsko in reševalno dej-
avnost, na najbolj optimalno, ga-
silcem na terenu še koristno (in če
se bo pokazalo sploh potrebno) va-
rianto.
Ob tem pa se prav tako upra-
vičeno poraja vprašanje, ali bo ga-
silska pogača uspela potešiti vse
(za nekatere prevelike) apetite.
Kakorkoli, vendarle je potrebno
upoštevati tudi osnovno dejstvo,
da je gasilstvo pri nas popolnoma
prostovoljno, torej neplačano in
pohvale vredno humano delo.
•* M. Ozmec
^KiiiKni plesi srediiiesiiicev
Se trenutek in vstopili bodo v
svet odraslih. Ena zadnjih
"preizkušenj" ob koncu
srednje šole je maturantski ples,
za katerega se tako fantje kot
dekleta potrudijo, da so videti
čim bolj podobni tistim, ki so že
vključeni v "boj za preživetje".
Na fotografiji je 4. a razred po-
klicne elektro in strojne šole, ki
so prvi v Ptuju končali program
3 plus 2, kar pomeni, da so naj-
prej obiskovali poklicno, nato
pa v dveh letih dokončali še
srednjo šolo. Bodoči strojni teh-
niki, ki jih vodi razrednik
Franc Veselic, so zaplesali v
ormoškem hotelu z dekleti iz
ptujske upravne šole.
Sicer pa so maturantski plesi se-
daj v polnem teku. Ptujski
srednješolci plešejo v glavnem v
Kidričevem, eno usmeritev pa je
zaneslo celo v mariborsko Slavijo.
Žal v Ptuju za tovrstne prireditve
ni nobenega primernega prostora.
M. Zupanič
Elektro in strojna šola: 4. a na plesu i
PTUJ / LOKACIJSKO DOVOLJENJE ZA ZABAVIŠČNI PARK PRAVNOMOČNO
Um dvciliclistiii straneh
fV •
Mrve dni marca je lokacijsko dovoljenje za ptujski Gardaland, ki sedaj nosi še delovno ime "Kurent-
r land", postalo pravnomočno.
V upravni enoti Ptuj smo izvedeli, da
so ga izdali 7. februarja, vročeno pa je
bilo 15. februarja. Pravnomočno je
postalo v petnajstih dneh po tem da-
tumu, ker ni bilo pritožbe. Investitor
- firma Croos International - je vložil
zahtevek za izdajo lokacijskega dov-
oljenja, ki je neke vrste zazidalni
načrt, 8. julija lani.
Če drugo ne, lahko povemo, da je loka-
cijsko dovoljenje eno najobsežnejših,
če že ne največje, ki so ga izdali doslej
v Ptuju - napisano je na dvanajstih
straneh. Pred potencialne investitorje
postavlja nekatere dodatne zahteve,
zlasti še po izdelavi študije o varovan-
ju podtalnice in študije o negativnih
vplivih na okolje ter ukrepih za njiho-
vo preprečevanje, ki mora biti prav
tako izdelana pred izdajo gradbenega
dovoljenja. Za kulturnike in naravo-
varstvenike pa je zlasti občutljivo
vprašanje o vsebini kompleksa, ki je
nezdružljiva z avtentičnim likom ku-
renta in drugimi etnografskimi liki.
Zaradi arheološkega območja v samem
kompleksu je potrebno pred pričet-
kom del opraviti sistematična arheo-
loška izkopavanja glede na domnevo,
da je tod šla nekoč rimska cesta. Kate-
re dodatne pogoje bodo prinesle študi-
je in jih bo treba še izpolnili za izdajo
gradbenega dovoljenja, pa je sedaj
težko govoriti. Po najbolj optimistični
napovedi, in če bo izpolnjevanje pogo-
jev za izdajo gradbeno dovoljenja po-
tekalo brez posebnih težav, je
vprašanje, ali se bo gradnja lahko
pričela še letos. Tisti, ki si od projekta,
ki naj bi zrasel na območju betonarne
in separacije Gradbenega podjetja Ptuj
na Hajdini, obetajo velik posel, si seve-
da želijo, da bi se gradnja pričela čim
prej in da bi bila čim prej končana. Po
neki oceni gre za projekt, ki je vreden
več kot petdeset milijonov nemških
mark in ki se bo etapno izgrajeval.
Od Boža Janžekoviča v upravni enoti
Ptuj smo tudi izvedeli, da je mogoče
lokacijsko dovoljenje na zahtevo in-
vestitorja večkrat podaljšati, vendar
vsakokrat največ za eno leto, skupaj
največ za dve leti, računajoč od prete-
ka enega leta po pravnomočnosti loka-
cijskega dovoljenja. Ptujski "Garda-
land" naj bi sestavljalo 33 objektov.
•♦MG
Kulturni križem
kražem
PTUJ # Danes bo v ptujskem
gledališču gostovalo gledališče
Demaro z Dunaja. Pod vodst-
vom Tamare Deu bo predpremi-
erno uprizorilo transsocricum
DRI A? DA! po motivih trans-
cendentne burke DRI ADA Gre-
gorja Strniše. Predstava bo v slo-
venskem jeziku, in sicer ob 16.
uri za mladinski abonma in ob
19.30 za izven.
CIRKULANE • V petek, 31.
marca, bo ob 18. uri srečanje
otroških folklornih skupin, ki ga
bo pripravila Zveza kulturnih
organizacij.
PTUJ • V petek, 31. marca, bo v
organizaciji KID-a ob 21. uri v
Dravski (Muršičevi) ulici mod-
na revija oblačil za mlade, ki jih
kreira Vanja Meško. Po modni
reviji, ob 22.30, bo koncert
ljubljanske skupine BABY CAN
DANCE.
CIRKULANE • V soboto, 1.
aprila, bo ob 20. uri v večnamen-
ski dvorani zadnja ponovitev
Burka o jezičnem dohtarju
domače dramske skupine.
STOPERCE • V soboto, 1.
aprila, bo ob 20. uri v Stopercah
nastopilo PD Lovrenc s komedi-
jo Dan oddiha.
LESKOVEC # V nedeljo, 2.
aprila,boob 15. uri gostovalo PD
Cirkulane z Burko o jezičnem
dohtarju v gasilskem domu v Le-
skovcu.
LOVRENC NA DR. POLJU •
V soboto, 1. aprila, se bo ob 20.
uri predstavilo Gledališče Za-
kajtak iz Zaloga s komedijo Ko
gre telefonistka na WC. Predsta-
va ni primerna za otroke!
SKORBA # V nedeljo, 2. aprila,
boob 19.30vdomukrajanovgos-
tovalo PD Cirkulane z Burko o
jezičnem dohtarju.
LOVRENC NA DR. POLJU •
V nedeljo, 2. aprila, bo v tam-
kajšnji dvorani srečanje narod-
nozabavnih ansamblov. Priredi-
tev se bo pričela ob 14. uri.
SVETA ANA V SLOV. GORI-
CAH # V nedeljo, 2. aprila, ob
15. uri bo v kulturnem domu
Sveta Ana prireditev Otroški glas
slovenskih goric.
PTUJ # Mladinski oddelek
Knjižnice Ivana Potrča pri-
pravlja razstavo Zemlja je naš
dom, ki se navezuje na medna-
rodni knjižni kviz. V Malem gra-
du bo na ogled ves april.
PTUJ • V četrtek, 6. aprila, bo
ob 19. uri ponovitev koncerta Pi-
halnega orkestra Ptuj in Velike-
ga plesnega orkestra Ptuj pod
vodstvom prof. Antona Horvata.
RAVNE NA KOR. # Gleda-
liški studio Stopinjice DPD Svo-
boda Ptuj se bo 6. aprila udeležil
območnega srečanja otroških
gledaliških skupin s produkcijo
Solata, ki jo je za srečanje izbral
selektor.
PTUJ # Pravljične ure za
predšolske otroke na mladin-
skem oddelku Knjižnice Ivana
Potrča v četrtek, 6. aprila, ne bo,
pač pa bo namesto tega v četrtek,
13. aprila, ob 17. uri.
PTUJ # V Miheličevi galeriji je
še na ogled razstava Žoharjevih
slik in kipov.
PTUJ # V galeriji Florijan so na
ogled fotografije Bogomirja Lu-
gariča.
KINO PTUJ: Ta teden je ob 18.
in 20. uri na sporedu film Raz-
kritje.
ČRNA KRONIKA
KOLESAR UMRL V
BOLNIŠNICI
V 11. številki Tednika smo
poročali o prometni nesreči v Lov-
rencu na Dravskem polju, ko je 8.
marca kolesar s stranske ceste
pripeljal pred avto, ki je vozil po re-
gionalni cesti. Kolesarje bil hudo
ranjen, zato so ga pozneje prepel-
jali v mariborsko bolnišnico. Ven-
dar so bile poškodbe tako hude,
da mu zdravniki niso mogli poma-
gati. V ponedeljek, 20. marca, je
74-letni danez P. iz Apač v mari-
borski bolnišnici umrl.
Z AVTOM ZDRSNIL V
JAREK
Na regionalni cesti v naselju
Obrez pri Središču ob Dravi je v
ponedeljek, 20. marca, nekaj pred
6. uro vozil osebni avto Dražen V.
iz Grab. Med vožnjo skozi levi ovi-
nek je zdrsnil v tri metre globok ja-
rek. Pri tem se je voznik hudo ranil.
TRČILA OSEBNA
AVTOMOBILA
V ponedeljek, 20. marca, ob
16.20 sta na regionalni cesti v
Cvetkovcih, občina Ormož, trčila
osebna avtomobila, ki sta ju vozila
Božidar H. iz Gornje Radgone in
Jože K. iz Veličan. V trčenju se je
Božidar H. hudo ranil, sopotnica v
drugem vozilu Angela K. iz Veličan
pa se je lažje poškodovala.
Z AVTOM V KOLESARJA
V sredo, 22. marca, ob 19.25 je
po lokalni cesti skozi naselje
Lešnica, občina Ormož, vozil
osebni avto Andrej P. iz Obreza.
Med vožnjo je zapeljal na nasprot-
ni vozni pas in tam zadel v 1 /-let-
nega kolesarja M. P. Fanta je vrglo
čez pokrov motorja in na vetro-
bransko steklo. Padel je na ces-
tišče in obležal hudo ranjen.
OSEBNI AVTO V
MOPEDISTA
Na Selški cesti v Ptuju se je v
četrtek, 23. marca, okoli 22. ure
hudo ranil voznik kolesa z motor-
jem Valter K. iz Pobrežja, občina
Videm pri Ptuju. Ko je z mopedom
zavijal v levo, je vanj trčil osebni
avto, ki ga je vozil Dušan H. z
Zgornje Pristave.
Z AVTOM V VRTNO
OGRAJO
v soboto, 25. marca, ob 14.45 je
po lokalni cesti od Laporja proti
Križnemu Vrhu v občini Slovenska
Bistrica vozil osebni avto domačin
Rado K. Pri hiši Križni Vrh 59 je za-
peljal na gramozno bankino, po-
tam pa zavil levo čez cestišče in
trčil v vrtno ograjo. Pri tem je bil
hudo ranjen sopotnik Boštjan A.
TRČIL V BETONSKI
FRIPUST
Po magistralni cesti od Benedik-
ta proti Lenartu v Slovenskih gori-
cah je v nedeljo, 26. marca, nekaj
pred 7. uro vozil osebni avto Leo-
pold S. iz Drvanje. Pri Zgornjem
Porčiču je v blagem levem ovinku
zapeljal s ceste in po 30 metrih
vožnje trčil v betonski prepust. V
nezgodi je bil voznik lažje poško-
dovan, njegov sopotnik Ferdinand
B. iz Benedikta pa je bil hudo ran-
jen.
OTROK STEKEL PRED
AVTO
v nedeljo, 26. marca, okoli 18.
ure je po lokalni cesti skozi naselje
Runeč v ormoški občini vozil
osebni avto Zvonko G. iz Gornjih
Ključarovcev. Izza parkiranega
osebnega avtomobila je nenado-
ma stekel čez cesto petletni deček
N.Č. Kljub zaviranju je voznik
osebnega avtomobila zadel dečka
in ga zbil po cestišču. Fantič je bil
v nezgodi hudo ranjen.
Z AVTOM PRED
POTNIŠKI VLAK
Po lokalni cesti skozi naselje
Žerovinci je v nedeljo, 26. marca,
ob ro.30 vozil osebni avto Peter K.
iz Desnjaka. Pri tem ni bil previden
in je zapeljal na prehod čez želez-
niški tir prav pred potniški vlak. Ta
je trčil v avto in ga zbil na travnik.
Voznik je bil pri tem hudo ranjen.
§3?^ j^^^ ^^^^^
ZRUŠIL SE JE STROP
V naselju Osek pri Sveti Trojici v
Slovenskih goricah se je v četrtek,
23. marca, okoli 18. ure zrušil
strop stanovanja nad hlevom in
pokopal pod sabo 24-letno Verico
P. ter jo hudo poškodoval. Prepel-
jali so jo v mariborsko bolnišnico.
Pristojni organi so ugotovili, da se
je strop zrušil zaradi dotrajanosti
in nestrokovne obnove stanovanja
nad hlevom.
-♦FF
OSEBNA KIIOMK.4
RODILE SO - CESTI-
TAMO: Andrejka Kris-
tovič, Prvenci 12, Mar-
kovci - dečka; Jožica
Šilak, Dornavska 8/a,
Ptuj - Saro; Nadja Brez-
nik, Tomaž 1/e, Tomaž -
Kristino; Suzana Kla-
neček, Ptujska Gora
20/a, Ptujska Gora -
Leo; Lidija Vinkler,
Majšperk 3.5, Majšperk -
dečka; Fatima Lcci,
Gregorčičev drevored 3,
Ptuj - Ariano; Vanja
Horvat, Maistrova 55,
Ptuj - deklico; Romana
Kosi, Žerovinci 26,
Ivanjkovci - Davida;
Jožica Lampret, Dežno
27, Stopcrcc - Marcela.
POROKE - PTUJ: Vin-
ko Haložan in Ana
Jamšek, UI. 5. preko-
morske 6, Ptuj; Marko
Neumulier, Letonjeva
ul. 6, Maribor, in Dani-
ca Bizjak, Prešernova
ul. 22, Maribor.
UMRLI SO: Janez
FridI, Ločki Vrh 23, ^i^
1934 -t 17. marca 1995;
Janez Kuhar, Spuhlja 8,
1913 - t 18. marca
1995; Terezija Arnuš,
rojena Horvat, Spuhlja
24, 1910 -118. marca
1995; Zora Macun, Ob
Grajeni 3, Ptuj, 'A' 1920 -
t 30. marca 1995; Vida
Zavec, rojena Stupar,
Ul. 25. maja 10, Ptuj, ^i'
1938 - 1 19. marca 1995;
Mirko Podpečan,
Seliškarjeva ul. 5, Ptuj,
1944 - t 23. marca
1995; Mila Lušicky, ro-
jena Milic, Potrčeva c.
38, Ptuj, '\- 1908 - 1 22.
marca 1995.