Politični ogied. Avstrijske dežele. Nj. veličaastvo svitli cesar je bil v poaedeljek dae 23. aprila prišel v Iaomost, ter je pozdravil na kolodvora kraljico Aaglije, Viktorijo, ko se je le-ta iz Italije v Berolia peljala. — V drž. zboru se aadaljuje razprava o proracuau posamezaili miaisterstev. Bilo je že dokaj trušča, eakrat, ko je bilo premalo glasov za aeko svoto, ki je na razpolagaaje miaisterstvu, ali po naključji, dragikrat pa, ko je govoril pravicoljubi Nemec dr. Lueger. Njemu sta segla v besedo ultraaemški Korošec Gboa pa mladočeski dr. Gregr, oba malo dostojao. — Odsek poslaacev, ki ima v rokah aačrt postave vsled katere se smejo reservisti poklicati v orožje, da-si ni vojske, nasvetuje, naj se jim šteje čas, ki bi ga v orožji dostali, za vojaške vaje, h katerim bi se bili sicer jemali. Nasvet je dober, toda težko, če bode minister volje, sprejeti ga v postavo. — V Gradci je preiskava zoper aecega dijaka aa c. kr. vseučilišči, češ, da je kriv razžaljenja časti uda ces. rodbiae. Sedmero drugib pa je izgubilo čast c. kr. oficirja, ker aiso zabraaili, ko so drugi dijaki pri neci veselici odaesli kip cesarja ia cesarice iz sobe, v kateri je bila veselica. To so v resnici zanimive reči od mladih ljudi na visocib šolah! — Koroški ,,baaerabuad" je pokazal, čegavo da je dete, kajti izrekel je, da ,,kmetje" aiso za versko šolo. Ali mar oaib tisoč ia tisoč kmetov, ki so se podpisali aa prošaji za versko slov. šolo, niso vec kmetje? — V obč. zastop v Prevaljah bodo k malu volitve ia se slov. kmetje pridao pripravljajo za-nje. Upaaje je, da bode zmaga aa ajih straai. — Ljubljaasko barje ali raočvirje izsušuje se že vec let, toda ae gre jim aič kaj po volji. Sedaj se pripravlja aov aačrt za izsušeaje ia želiaio mu, da bode sreeaejši, kakor doslenji. — Volitve v mestai zastop ,,bele" Ljubljane vrši se mirao ia pridejo iz vseh razredov samo slov. aiožje aa novo v zastop. — V Gorici je aeka služabaica nastrelila ces. kr. oficirja čez okao, ko je le-ta že mirao spal. Raaila ga je v roko ter rau več žil aa njej prestrelila. Roko mu bodo meada odvzeli, blazaa žeaska pa je bojda skočila v Sočo. — Kako da je domoljubje v Trstu, kaže pač to, da išee c. kr. namestnija 1(JO laškib mladeuičev, ki so jo potegaili iz Trsta — iz strahii pred vojaško sukajo avstrijsko. To se poaavlja vsako leto. — Cesta iz Trsta v Miramar, ces. graščiao, razsvitljuje se sedaj v noii tje do Barkovelj. Razsvitljava staae aa leto 1600 gld. — Nemški listi, izlasti Graška rTagespost" so razglasili, da bode po Istri to poletje več slov. taborov, a čudao, tam ne ve živa duša o kakem taboru! Vse je gola pa budobaa izmišljava teb ,,resnico ljubnib listov". — Meseca juaija bode v Trstu razstava rastlia ia viaarske oprave, ob eaem bode pa tudi viaski trg. — V Zagrebu živi več Sloveacev a madjarski vladi aiso kaj po volji ter jim je hitro za hrbtom, če izustijo kako, ki ai ljuba vladi. Te dni sta v preiakavi dva odličaa Sloveaca, češ, da sta po krivem sunmjičila neko gospodo pri dež. zaklada. — Delegaciji začaete svoje delo letos v Budiinpešti, toda še le v drugem tedau meseca juaija. Vlada bode zahtevala od ajiji aekaj izredaih stroškov za vojaške aauieae a ai še gotovo, koliko. Viinanje države. Sv. 05e vzprejemajo še vedno romarje a zadajo aedeljo je bil pri ajih švedski kralj, ki je lutrovske vere, razgovor je trpel celo uro ia se sodi, da je imel kralj imeaitnih reči, o katerih bi se rad sporazumel z vidaim poglavarjem kat. cerkve. — Trgoviaska pogodba med Italijo in Fraacijo še ai gotova ia je podoba, da se seda.j kuja fraacoska repablika. — Miaister Crispi aamerava izdati prepoved, vsled katere se ae dovoli poslc-j nobeaa procesija veo zaaaj cerkve ia to po celi Ttaliji. Se vo, da bode freiaiaurerjem v oči vsaka taka procesija, ker jim kaže, da stoji kat. cerkev — naa skali". — Francosko miaisterstvo, aa čegar čelu stoji Floqaet, prizadeva si geueralu Boulaagerju izpodbiti tla, toda strauka geaerala ima veliko podporo v ljudstva. To mu je znaao ia zato skuša Ijadstvo našeuti zoper ajega ali težko, če se mu posreči. — Nemški cesar še živi ia zatrjuje se, da še ai tako aevarao za njegovo življenje. Njegova tašra, aaglijska kraljica biva sedaj v Cliarlotteaburgu pri svoji hčeri, nemški cesarici in gotovo se plete sedaj, ali aaj dobode priac Aleksaader Batteaberški, svoje dai kaez bolgarski, drugo hčer za žeao ali ae. Hismarcku ta možitev, kakor je zaaao. ae kaže prav, cesarica pa je za ajo. Morebiti, da odloči sedaj ,,stara mati". — Rusija vedao premeščuje svoje vojake, vidao pa se godi to tako, da jih pribaja več aa zapadae meje, proti Nemčiji in Avstriji. Do 300.000 jib je bojda že oadi. — V Rumuaiji še trpe aaprej aemiri, veadar pa jib vdašuje vojažka sila. Iz političaili uzrokov pa bojda aiso ti aemiri nastali, ampak vsled velikib stisk, v katerib je oadi kmetijstvo. — V Bolgariji je vse staro, to se pravi, uibče ne zna, kaj priaese aiorebiti že drugi dea. Ob mejali klati se veliko čet ^roparjev*1, ali morebiti le ljudi, ki čakajo, da vdarijo čez mejo aa sedaajo bolgarsko vlado. Ubogo Ijudstvo! — Turčija dobi aovo miaisterstvo. toda večje koristi bi ji bile aove, polae kase. Za Bolgarijo seae izaieai Turčija aič več. — Srbija ae mara prodajati bojda več tobaka po Avstriji, proda ga bojda lehko doma ia obdrži tedaj tudi deaar doma. Pripravlja se že postava, ki vredi prodajo tobaka aa Skodo Avstrije. —¦ V Ateaab aa Grškem so zajeli drž. blagajnika v tem, da je hotel državo spraviti ob 6 railij. ter jib pospraviti v svoje žepe. Ni se ma torej posrečilo. — Spaajska kraljica-udova Kristina je zbolela, veadar pa ai bolezen nevaraa. Na otoku Palmas-Caaaria, blizu afriških obalov so domačiai vdrli v pisarao špaajskega trgovca ter so aekaj Ijudi pobili. Sedaj iiaajo tamošaji Špaajci atrab, če ai to kje vsled zarote, ki meri tudi na-aje.