ŠTEVILKA 1* LETNIK 5* APRIL 1998 INFORMATOR OBČINE VIDEM IZ VSEBINE: * Županova beseda * Predstavljamo delo in člane občinske volilne komisije * Srečanje duhovnikov završke in ptujske dekanije z mariborskim škofom * Na Selih praznovali 25 let KD * Pred setvijo koruze * Drugi občni zbor Gasilske zveze Videm PRILOGA Uradne objave občine Videm NAŠ GLAS JE I VAŠ GLAS VELIK A NOG NAJ V VASE DOMOVE PRINESE MNOGO DOBREGA, ISKRENEGA IN PREDVSEM PRAZNIČNEGA, NAJ BODO MIZE POLNE DOBROT IN VELIKONOČNIH PIRHOV Foto: Martin OZMEC Želimo Vam blagoslovljene velikonočne praznike, obilo veselja, miru in razumevanja v Vaših družinah. vz Zupan z vodstvom občine Videm 2 TRETJEMU LETNIKU NA POT Ob pričetku tretjega (eta izhajanja Videmskega glasita Vas bo NAS GLAS obiskal praV V času pričakovanja Velike noči in upamo, da bomo takrat že dobili kaj pomladi na VrtoVe, na polja in V Vinograde. Včasih so Vendar rekli, da smejo otroci po Velikonočnih praznikih že bosi iz hiše. Tudi zato bo ta številka že praznično odišavljena, pa tudi je že slutiti čas, ko bomo čez nekaj mesecev praznovali s polno dušo občinski praznik pod streho noVe občinske hiše in pod noVo občinsko zastavo. V letu, ki smo mu že začeli odštevati mesece, se bo po novih lokalnih Volitvah zamenjat oziroma osvežit občinski svet, noVe krajevne skupnosti bodo zaživele, pa še župana bomo spet Voliti. NAŠ GLAS Vas bo o Vsem tem obveščal. V prvi letošnji številki smo Vam pripraviti Veliko zanimivega branja. Naj najprej spomnimo na letošnjega jubilanta gospoda Antona Sedtaška, Vnetega kulturnika in Videmskega prosvetnega delavca. Poročamo o številnih dejavnostih na področju planinstva, športa, kulture: za zgodovino smo ohraniti zapis in slikovno podobo pustovanja na Vidmu in V Lancovi Vasi; če še ne Veste, boste presenečeno prebrati, da se V našem edinem in Vedno boljšem pihalnem orkestru V Podlehniku s polnimi pljuči in še kako izkazuje kar petnajst muzikantov, ki nosijo priimek Feguš. Tudi gospodarske teme so navzoče, od kmetijstva do infrastrukture, o pomoči podeželju in dejavnosti kmečkih žena. Predstavljamo Vam novega župnika pri Sv. Andražu - Leskovcu, pa še imeniten intervju z našim škofom dr. Francem Krambergerjem smo za ta predvetikonočni čas uspeti pripraviti. In Vsi tisti, ki jih z branjem do konca ne bomo preVeč utrudili, se bodo lahko lotili še križanke. Splača se, saj je spet nagradna! Našim bratcem in kritikom in prijateljem želimo Vsi iz uredništva lepo praznovanje in Veliko optimizma še naprej! France, Tatjana, Nataša, Ivan ODMEV OBČINE Županova beseda Stopili smo v zadnje leto našega mandata, polni načrtov in idej tako, da bo delo v tem letu zelo razgibano. S proračunom smo zagotovili sredstva za del potreb in želja Vas, dragi občani, za vse pa seveda ni možno, vsi ki se vam potrebe ne bodo uresničile v tem mandatu, boste v programih v naslednjih letih. V tem letu se v večini realizirajo programi, ki so za uresničitev čakali že dalj časa. V tem letu bomo proslavili prvi občinski praznik in ob tej priložnosti predali namenu nove občinske prostore, razvili občinsko zastavo in grb. Praznik bo v sredini junija ob Vidovem. V tem letu bomo v občini predali namenu tudi več pomembnih projektov komunalne infrastrukture in drugega. Lokalna samouprava v tem obdobju doživlja določene spremembe, katere seveda prinaša nova dopolnjena zakonodaja, zato se tudi v naši občini pričakujejo določene spremembe: odcepitev naselja, ustanovitev novih občin in ustanavljanje novih KS, vse seveda v prid vašim željam, da boste lahko svoje potrebe čim lažje uresničevali. Prihajajo spomladanski dnevi, ko si vsak po svoje očisti okolico in bivalni prostor. Tu pa mnogokrat grešimo, ker svoje navlake odstranimo na tisto mesto, kjer to ni dovoljeno. Tudi letos bomo s podjetjem Cisto mesto organizirali spomladansko čiščenje in odvoz kosovnih odpadkov, zato jih do obvestila držite na svojih mestih in jih ne odvažajte na nedovoljena mesta. Odvoz odpadkov je urejen in je po odloku obvezno, da ima vsako gospodinjstvo kanto za smeti. Skupno se zavedajmo in skrbimo za čim lepši videz svojega bivalnega prostora - vasi in občine. Vsem občankam in občanom bi želel miru in veselja ob velikonočnih praznikih, bralcem NAŠEGA GLASILA pa seveda prijetnega branja. VAŠ ŽUPAN Ttovič&a, DANEPOBUDEZA TRI ALI ŠTIRI NOVE KS V občini Videm se je štirim krajevnim skupnostim na začetku letošnjega leta priključila še ena, peta KS Sela, občinskemu svetu pa so že dane pobude za ustanovitev še treh ali štirih novih krajevnih skupnosti. Že lani so želje po novi KS predstavili krajani Pobrežja, letos se jim s podobno pobudo pridružujejo še občani iz naselij Lancova vas, Tržeč in Jurovci. Župan občine Franc Kirbiš je za nedeljo, 29. marca sklical tudi zbore občanov, tam pa so pobude tudi podrobneje predstavili, povedali zakaj si želijo samostojno KS in pozneje bodo zahteve po ustanovitvi novih KS v občini predali še občinskemu svetu. Predstavljamo delo in člane občinske volilne komisije V OBČINI VOLILNI ROKI VEDNO ZAMUJAJO... Občinska volilna komisija je organ občine, ki jo na predlog komisije za volitve in imenovanja v občinskem svetu imenuje občinski svet za obdobje štirih let in vse to v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Komisijo sestavljajo predsednik in trije člani, vsak od njih pa ima tudi svojega namestnika. V občini Videm je predsednik občinske volilne komisije Marijan Furek, njegov namestnik je Vinko Mlakar, član Janez Krempl, namestnik Maks Pukšič, drugi član je Mijo Bračko, namestnik Vanja Ropič in tretji član Marija Drevenšek ter njen namestnik Boštjan Petrovič. Do danes je videmska občinska volilna komisija že izpeljala volitve v svete vseh petih krajevnih skupnosti, jeseni pa jo čakajo volitve novega župana in občinskega sveta, vendar za to komisija še nima nobenih navodil. Predsednik komisije Marijan FUREK Daje delo občinske volilne komisije v občini Videm in drugih občinah zahtevno, odgovorno in predvsem javno, pove tudi predsednik komisije Marijan Furek, ki ima na tem področju že večletne izkušnje, med drugim je tudi član v centralni volilni enoti na Ptuju. Pravi, da to delo marsikdaj ne predstavlja hvaležne funkcije, tudi ni kdo ve kako dobro plačana, kajti na ravni občine je potrebno tudi pri volitvah delati z majhnimi stroški. Sicer pa se delo volilne komisije v Sloveniji v zadnjih letih ni kaj dosti spremenilo, še danes je to delo v tesni navezi z Zakonom o lokalni samoupravi in je določeno, da gre na lokalni ravni za volitve v svete krajevnih skupnosti, vaških in četrtnih skupnosti, za občinske svete in župana občine. Marijan Furek o delu in pristojnostih občinske volilne komisije pravi: "V občini volilna komisija prične z aktivnostmi, ko so razpisane neke volitve na ravni občine. Takrat se mora komisija nemudoma sestati. Najprej izdelamo pojasnila za izvedbo volitev, kijih potem pošljemo vsem političnim strankam in vsebujejo predvsem pojasnila o načinih kandidiranja, o tem, kaj mora vsebovati kandidatura... Že na prvi seji izdelamo t.i. rokovnik na podlagi Zakona o lokalni samoupravi; ta vsebuje datumski rok od razpisa volitev in do konca, določiti moramo tudi sedež in območje volišča, izvedeti, koliko občanov kje voli. Potem ko imamo prijavljene kandidate, za katere je bila kandidatura vložena v točno določnem roku pri občinski volilni komisiji, izdelamo razglas kot nekakšen seznam z imeni in vsemi podatki o kandidatih in to izobesimo na oglasne deske. Naša komisija pripravi tudi glasovnice, volilni imenik, določimo volišča, imenujemo tudi volilne odbore (dva člana in dva namestnika), ki vodijo glasovanja po voliščih in še to, daje delo v volilnih odborih častna funkcija. Skratka, naša volilna komisija pripravi ves potreben material za volitve, ob tem pa vedno opozarja, da mora naše delo teči po zakonski poti, kajti ničesar si ne moremo zamisliti po svoje. V času volitev vedno imenujemo tudi predčasni odbor, ki spremlja glasovanje po pošti in na zahtevo izpelje tudi glasovanje na domu, izid tega glasovanja pa se potem ugotavlja dan po volitvah. Ko pa je vse to pripravljeno, se pristopi k samim volitvam in na dan volitev komisija spremlja potek volitev, na sedežu občine ima svoj sedež tudi občinska volilna komisija, kjer sproti obdeluje izide volitev, izvaja kontrolo po voliščih, po zaprtju volišč pa ugotavlja rezultate glasovanja. Na koncu izdelamo še poročilo o izidu volitev in zanimiv je še ta podatek, da volilna komisija pet dni po volitvah poročilo o izidu daje tistemu, kije volitve razpisal, ponavadi je to župan, izide volitev pa izobesijo tudi na vse oglasne deske. Ker je delo občinske volilne komisije javno, ga lahko spremlja vsakdo, lahko so navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov, še posebej pa je to aktualno na dan volitev. Rekel bi, da je potek dela na voliščih po občini Videm dober, kajti do sedaj naša komisija ni dobila nobenih pritožb, čeprav same volitev na občinski ravni nimajo take teže. Seveda pa je demokracija prinesla veliko novega in že jeseni nas čakajo nove volitve župana in občinskega sveta, takrat pa bo komisija imela še več dela. Občinska volilna komisija seje v treh letih po sestavi nekoliko spremenila, in če bo kdo od naših članov jeseni kandidiral, ali bo predstavnik kandidata in njegov zaupnik, potem ne bo mogel biti več član komisije. In nazadnje še to, da četudi komisija delo dobro zastavi po rokovniku, se z roki v občini vedno kasni, ne moremo pa delati čudežev, kajti kot komisija le nimamo večjih pristojnosti." TM 'Ttovic&ci NOVI IMENI ZA NAŠI NASELJI Nedavno so na občino Videm dobili predlog za spremembo imena dveh naselij. Tako naj bi se naselje Trnovec po novem imenovalo Trnovec ob Polskavi in Gradišče naj bi bilo po novem Gradišče v Halozah. O obeh predlogih za spremembo imena dveh naselij v občini bo zagotovo odločal še občinski svet. Ob novem letu prva slovesnost v občinski zgradbi Čeprav se bodo vrata nove videmske občinske zgradbe uradno odprla junija letos, ko bo občina praznovala svoj 1. praznik, pa je bilo v novih prostorih pred iztekom leta že novoletno srečanje in zadnje zasedanje videmskega občinskega sveta v letu 1997. Svetniki, uslužbenci videmske občinske uprave in številni sodelavci občine bodo imeti ta skupinski posnetek kot spomin na prvo srečanje v novih občinskih prostorih. V enem od že urejenih prostorov v občinski zgradbi so se srečali svetniki občine, delavci občinske uprave, predsedniki krajevnih skupnosti in političnih strank ter sodelavci vodstva občine. Skupaj so pregledali dosežke minulega leta, ocenili, daje bilo leto 1997 uspešno za občino Videm, svečano pa so svetniki in uslužbenci občinske uprave na novoletnem slavju v trajno last prejeli značko z občinskim grbom. Župan Franc Kirbiš se je "okitil" z župansko ogrlico, ki postaja nekakšna modna muha slovenskih županov, slišali pa smo, dajo bo župan, kdorkoli že bo to v prihodnje, nosil ob porokah, občinskih praznikih, večjih občinskih svečanostih in na pomembnejših sprejemih gostov v občini. TM Župan Franc KIRBIŠ je župansko ogrlico prejel iz rok predsednika občinskega sveta Friderika BRAČIČA. AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI Sloj ko Sfcoiamic VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC TELEFON/TELEFAX 062/763-151 Prodaja novih in rabljenih avtomobilskih in traktorskih gum, rezervnih delov za avtomobile in servisiranje avtomobilov, ter montaža in centriranje gam VSfiKDfit1OD8.DOZ0.URE Vsem občanom, našim kupcem in bralcem občinskega glasila NAŠ GLAS želimo zdrave, blagoslovljene in zadovoljne velikonočne praznike. Klub Obzorje se predstavlja Prostore imamo na Potrčevi 34 v Ptuju, klub je odprt vsak delavnik od 8. do 17. ure. Delujemo že eno leto in sicer pod okriljem podjetja Animacija iz Ptuja in Republiškim zavodom za zaposlovanje. Klub je v prvi vrsti namenjen brezposelnim, dobrodošli pa ste tudi vsi ostali. Vedno so vam na razpolago trije mentorji, ki vas sprejmejo, na razpolago imate vse preglednice razpisanih delovnih mest, prav tako računalnik, kjer si lahko ob pomoči mentorjev napišete tudi prošnjo za zaposlitev. Si morda želite samo poklepetati ali prebrati dnevni časopis in revije? Tudi prav. Prav tako pripravljamo v klubu različne delavnice. Morda pa se želite vključiti v katero od teh aktivnosti? V našem klubu seje zvrstila že cela vrsta dejavnosti: od šaha do vrtnarstva in izdelovanja nakita in drugih okrasnih predmetov. Tukaj poteka učenje nemščine in angleščine za začetnike, za tiste s predznanjem tujih jezikov pa so na voljo računalniški programi. Sedaj se učimo še kvačkanja in klekljan)a, "osebnostna rast" pa že v naslovu pove, daje namenjena tistim, ki znajo razmišljati o sebi, ki želijo v svojem življenju kaj spremeniti, in predvsem nas usmerja k pozitivnemu gledanju na stvari in dogodke okoli nas. Pripravljamo študijski krožek o fotografiji, kreativnem pisanju, slikanju na steklo,... V našem klubu je poskrbljeno tudi za majhne otroke, zato to ne bi smela biti ovira za vse tiste starše, babice in dedke, ki bi nas želeli obiskati, pa nimajo varstva. Skušamo se prilagoditi željam in potrebam naših obiskovalcev. Treba je poudariti, daje obiskovanje kluba in vključevanje v aktivnosti brezplačno, kar je še razlog več, da nas obiščete. Delujemo namreč po principu: brezposelni pomagajo brezposelnim. Mentorj i: Danica, Ema in Igor Srečanje duhovnikov završke in ptujske dekanije z mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem V župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju je bilo letošnje delovno srečanje tridesetih duhovnikov završke in ptujske dekanije. Pripravljeno je bilo v duhu postnega časa in kot priložnost pogovora z mariborskim škofom dr. Francem Krambergejem. Duhovniki in škof so se pogovarjali o pripravah na leto 2000, o tem, kaj bo prinesla slovenska sinoda, kaj bo zanjo potrebno narediti po posameznih župnijah in tudi o največjem prazniku krščanstva -Veliki noči. Ponudila se je priložnost, da smo s škofom dr. Krambergerjem lahko posneli tudi pogovor za Naš glas, pogovarjala pa sva se o postnem času, o veličini praznika Velika noč, o pripravah katoliške cerkve na novo tisočletje... Mariborski škof dr. Franc KRAMBERGER Gospod škof, smo v postnem času in o tej temi v javnosti zadnje čase veliko slišimo. Kaj je po vašem mnenju smisel 40-dnevnegaposta in kakšen način postenja je za čas najbolj primeren ? Dr. Franc Kramberger: "Osrčje cerkvenega leta je Velika noč -Kristusovo vstajenje in Cerkev vedno pripravlja svoje vernike na obhajanje tega osrednjega dogodka, iz katerega živi. Glavni namen postnega časa je, da bi kristjan kot član Cerkve pogledal v svojo notranjost in uredil svoj notranji inventar, lestvico vrednot, se poglobil v svojo osebno vero in naravnal svoje življenje zopet na Evangelij. To je tisto stalno spreobrnjenje, ki ga mora opravljati vsak verni kristjan. V tem je tudi osrednja vsebina postnega časa, ki pa ga Cerkev ovsebinja s posebno molitvijo, z odpovedjo in z dobrimi deli. Naša slovenska navada je, da v tem času opravljamo Križev pot, to je tista postna molitev poleg drugih molitev, v miloščini in z dobrimi deli pa odigra vsako leto pomembno vlogo slovenska Karitas, da odpre človeku srce in roke za sočloveka. In potem tista osrednja poglobitev, notranja ureditev, kot na primer kmetje, ki na spomlad počistijo svoj travnik, sadovnjak, daje rast še bujnejša, nekaj podobnega naj bi naredil tudi kristjan." Kakšnega pomena imajo za verne kristjane trije veliki dnevi: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota? Dr. Franc Kramberger: " Veliki četrtek ima dva dogodka; najprej dopoldan je t.i. krizmenamaša, pri kateri so zbrani vsi duhovniki skupaj s svojim škofom in posvetijo olja, kijih duhovniki pozneje raznesejo po vseh župnijah. To dejanje nekako simbolizira škofijo kot enoto božjega ljudstva, daje ljudstvo s svetimi olji povezano pri vseh zakramentih. Drugi dogodek je zadnja večerja, to pa je tisti osrednji dogodek Velikega tedna, ustanovitev evharistije ali svetega rešnjega telesa, postavitev duhovniškega ali mašniškega posvečenja - vsega tega se spominjamo na ta veliki dan. Posebej simbolično pride v ospredje tudi umivanje nog, kjer je poudarjena tista ponižnost, iskrenost, ljubezen do sočloveka in hkrati v tem dejanju je izraženo notranje očiščenje. Veliki petek oznanjuje Kristusovo smrt na križu, zato je na ta dan v vsaki župnijski cerkvi križev pot in to je tisto dejanje, s katerim nas je Kristus odrešil. Na ta dan ni posebne liturgije, je edini dan, ko ni maše. Velikonočna sobota je sama po sebi dan, ko tudi ni liturgije, šele zvečer je prvo vstajensko liturgično dejanje. Na ta dan se spominjamo, daje bil Kristus v grobu, je pa to dan, ko blagoslovimo velikonočne jedi in ko se v cerkvi zbere mnogo več ljudi kot ponavadi; to je del tradicije in slovenski človek je to povezal s svojim običajem - z žegnjem. Velikonočna nedelja je nedelja vseh nedelj, je praznik vseh praznikov, ki jo obhajamo z velikonočnim vstajenjem, procesijo, ki pa jo je slovenski človek prav tako znal že po tradiciji obogatiti s folkloro." Kako pa gospod škof gledate na tiste, ki sicer v cerkev zahajajo le po tradiciji in so praktični kristjani, in vendarle bodo vsaj na zunaj sodelovali pri blagoslovu velikonočnih jedi? Dr. Franc Kramberger: "Cerkev kot taka nima kakšnih nezaželenih ljudi in otrok, vsi so na neki način njeni, tudi tisti, ki stojijo ob robu, zato tudi nanje kot škof in kot duhovnik gledam s spoštovanjem in skušam biti z osebnim življenjem in z oznanjevanjem evangelija živi nagovor tudi zanje ter ob prepustitvi popolne svobode. Nobeden izmed njih ni odpisan; ne v očeh Cerkve, ne v očeh Boga, vsak ima pač svoje razloge, zakaj ni čisto blizu Cerkve. Morda ljudje tudi napačno razumemo in napačno sodimo, morda niso tako blizu Cerkve, so pa kljub temu lahko blizu Boga. V tem primeru je vsak sodba ali obsodba neupravičena." Kaj bi ob Veliki noči sporočili našim vernikom, župljanom in vsem ljudem ? Dr. Franc Kramberger: "Glavno sporočilo bo tako, da moramo biti velikonočni kristjani, ne samo kristjani za Veliko noč ali ob Veliki noči, ampak skozi celo življenje, skozi vso cerkveno leto, da bomo lahko Veliko noč kot tako - skrivnost vstajenja znali zaživeti in živeti. V tem vidim tisto osrednjo misel vsakega kristjana, dane sme biti to samo obred, folklora, kajti Velika noč ni samo na koledarju, ne na mizi pri velikonočnem žegnu, ki ga uživamo doma, Velika noč je stvar človekove notranjosti in srca, pa skupaj poskrbimo, da bo tako tudi ob letošnjih praznikih." •M: V Anton Sedlašek je praznoval 70 let SLOVENSKA SINODA IN LETO SVETEGA DUHA Slovenska Cerkev je v tem času v velikih pripravah na slovensko sinodo, ki jo bomo praznovali leta 2000. Gospod škof, kaj pravzaprav pomeni beseda sinoda in kakšen je njen osnovni namen? Dr. Franc Kramberger: "Pri sinodi bi povedal, daje od koncila naprej vsako peto leto sinoda v Rimu, škofovska sinoda in po vzoru rimske sinode naj bi imela vsaka škofija od časa do časa svojo sinodo. Zato je tudi Cerkev na Slovenskem sklenila, da bo imela sinodo še pred letom 2000, da bo v tretje tisočletje stopila nekako prenovljena, bolj osveščena in v duhovnem pogledu bolj poglobljena. Glavni namen sinode ni ne političen ne kakršenkoli ideološki, glavni namen sinode je verska, moralna prenova človekovega osebnega, družinskega in občestvenega življenja, in v to so usmerjeni vsi vsebinski sklopi naše slovenske sinode. Ljudje so že dobili v roke prvi priročnik, na katerega naj bi ljudje na terenu odgovorili, da ne bi bila sinoda sestavljanje nekega cerkvenega dokumenta, ampak da bi bila glas iz baze. Sinodo gledam kot dogodek ali kot dogajanje, v katerem naj bi Cerkev na Slovenskem pogledala svoj obraz in se spoznala. Hkrati bi odložila tisto, kar ji je zgodovina nadela, da bi se ob duhovni prenovi videla njena prava podoba; Cerkev kot kvas in sol zemlje, tudi slovenske zemlje." Papež Janez Pavel II je lansko leto razglasil za leto Jezusa Kristusa, letošnje pa za leto Svetega duha. Kaj pomeni to leto za verne Kristjane in kaj lansko in prihodnje? Dr. Franc Kramberger: "Zadnja tri leta pred 3. tisočletjem imenujemo neke vrste triletni advent, triletna priprava ali triletno pričakovanje novega tisočletja. Prvo leto je bilo posvečeno drugi božji osebi Jezusu Kristusu in glavni namen tega leta je bil, da bi spoznali Jezusa Kristusa kot edinega odrešenika včeraj, danes in vedno. Drugoje letošnje leto in posvečeno Svetemu Duhu. Namen tega leta je, da bi v tem času doživeli bolj tisto binkoštno dogajanje, prihod Svetega Duha na ta praznik; in v tem tisti simbolični pomen. Tretje leto pa bo posvečeno prvi božji osebi - Bogu Očetu. Nazadnje bo to leto medsebojne ljubezni, sprave, leto božjega usmiljenja, da bi šli kot spravljeni božji otroci v novo tisočletje." Gospodu škofu dr. Francu Krambergerju iskrena hvala za pogovor! TM BOGATO ŽIVLJENJE UČITELJA IN KULTURNIKA Antona Sedlaška, nekateri ga kličejo Tonček Sedlaškov, bralcem ni potrebno kdo ve kako posebej predstavljati. Nekateri ga poznate iz rodne vasice Majski Vrh, jlrugi kot dolgoletnega učitelja na OS Videm in nenazadnje marsikdo tudi po njegovem bogatem ljubiteljskem ustvarjanju v kulturi. Danes je že med upokojenci, zvest kulturnemu življenju pri PD France Prešeren Videm pri Ptuju, kjer bil predsednik celih 32 let in veliko ustvarjal, skrbno sestavlja tudi kroniko društva, nepogrešljiv je v ZKO Ptuj, njegova ljubezen so tudi male Živali in je uspešen gojitelj, na začetku letošnjega leta pa je dopolnil 70 let življenja. Takole na pni pogled mu ne bi pripisal toliko let, saj je še prava korenina, pa vendarle leta niso ovira pri Tončkovem delu, pa najsi bo to v družini ali v kulturnem društvu. Prav prijetno je z Antonom Sedlaškom tudi poklepetati, kajti šele takrat lahko iz njegovih ust izveš vso veličino in neprecenljivo bogastvo njegovega ustvarjanja v ljubiteljski kulturi. Spominjal se je, da se je njegova ljubezen do kulture rodila tistega leta, ko je bil pri vojakih v Beogradu, kjer je skupina vojakov, v kateri j e bil tudi sam, predstavila odrsko delo in tako seje tudi prič znašel na odrskih deskah. Leto dni po vrnitvi seje vključil v takratno PD v Vidmu pri Ptuju, kjer je takrat delovala zelo uspešna dramska skupina, režiserka iger pa je bila učitelj \ca Ančka Selak. Tonček je povedal, da je prvič zaigral v veseloigri Skupno stanovanje in že glavno vlogo, potem so se vloge v igrah kar vrstile in vendarle ga danes žalosti, da v kraju zadnjih nekaj let niso uspeli pripravili nobene premiere. Poleg igranja je prepeval tudi v mešanem pevskem zboru, ki gaje dolga leta vodil Maks Vaupotič, petje pa je njegova ljubezen še danes in dolga leta je bil predsednik zbora. Poleg vsakdanjega učiteljskega dela in skrbi v družini je vse to zmogel brez težav, kulturno življenje mu je pač dajalo novih moči in v tem je našel svoje veseljem kot še marsikdo drug v kraju. Pa je bil Tonček Sedlaškov še organizator številnih kulturnih prireditev v kraju, ki so jih največkrat obogatili kar z domačimi skupinami in k sodelovanju povabili še OŠ, pred leti pa se mu je porodila še ideja o pripravi srečanja ljudskih pevcev in godcev v KS Videm pri Ptuju in tudi pri tem j e bil uspešen. Že nekaj let prepeva v skupini ljudskih pevcev Vinogradniki (kjer so pevske moči združili Haložani in Polanci), prepevajo pa največ stare pesmi, ki opevajo vinsko trto, žlahtno kapljico in veselje ob delu v vinogradu. Poleg gledališča in petja je Tonček Sedlaškov "okusil" še igralstvo, ko je že pred mnogimi leti, v sicer v dokaj stranski vlogi sodeloval pri snemanju filma Svet na Kajiarju, v katerem je zaigrala tudi Mila Kačičeva. V domačem kraju so film lepo sprejeli, saj je bil predvajan tudi v domači dvorani, igralci so zraven še lepo zaslužili in Tonček je tako pridobil izkušnjo več v življenju. Pri omenjanju igralstva se je gospod Tonček seveda nasmejal, češ da to skoraj ni omembe vredno, pa čeprav mu je snemanje filma ostalo v prelepem spominu in kot izredno pomemben dogodek iz tistega obdobja življenja. Z gospodom Sedlaškom sva vmes govorila še o vseh tistih najbolj "plodnih" letih v kulturnem društvu, pa o vseh nastopih in gostovanjih, ki jih je imel videmski zbor, pa o tamburaški skupini, ki mu je še posebej pri srcu, pa o njegovi družini in o njegovih vnukinjah; Petri in Evi, ki mu večkrat delata družbo. O vsem tem, pa tudi o tistih dogodkih, ki se j ih tokrat nisva niti spomnila, bi lahko Tonček Sedlaškov napisal celo knjigo, pa o tem še ni razmišljal in kot pravi, bo zagotovo vse skupaj ostalo le pri kroniki, tam je tako zapisano najpomembnejše, kar se je zgodilo in se dogaja v kulturnem življenju v Vidmu pri Ptuju. Anton SEDLAŠEK Ob 70-letnici gospod Tonček ni imel posebno velikih želja, samo zdravja in kulturno bogatih let si je zaželel, vse drugo, pa je dejal, naj ostane tako kot doslej, potem bo sam najbolj zadovoljen. Zdravja in bogatega dela v ljubiteljski kulturi pa mu želimo tudi iz uredništva glasila Naš glas. TM ODMEV OBČINE Na Se//h praznovali 25 let kulturnega društva Nadvse svečano je bilo na Selih 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko so v vasi praznovali srebrni jubilej kulturnega društva in ob tej priložnosti oznanili tudi pričetek delovanja nove KS Sela. Ljubiteljski kulturniki so pripravili proslavo z mnogimi nastopajočimi skupinami, predstavili so 25-letno delovanje še pred letom prosvetnega društva, publikacijo z zgodovinskimi zapisi in predstavitvijo kraja, najzaslužnejšim družinam in članom pa so podelili tudi posebne jubilejne zahvale. Po dolgih letih so med nastopajočimi na odru prvič zapele tudi ljudske pevke iz Sel, pridružili pa so se jim še: pihalni orkester in moški sekstet KD Podlehnik, FD Rožmarin Dolena, FD Lancova vas, učenci OS Sela in gostje -tamburaši PD Gorišnica. Ob 25-letnem jubileju društva j e že prav kaj napisati, so si dejali člani KD Sela, zato so se tudi v dveh mesecih lotili zbiranja materiala in fotografij, obiskali so nekatere ustanovne in nekdaj aktivne člane društva, zaključek vsega pa je danes kratka publikacija KD. Srebrni jubilej ljubiteljskega združenja se je Selanom, Barislovčanom in Trnovčanom zdel izredno bogat in pomemben, nekateri mlajši člani pa so poskrbeli, da vsaj dosedanjih 25 let KD ne bo utonilo v pozabo.V publikaciji, lahko bi jo imenovali kar majhna brošura, je zbrano le tisto, kar se je izvedelo iz sicer skromne kronike in po pripovedovanju članov, tudi nekatere fotografije imajo zgodovinsko vrednost in so še kako lep dokaz nekdaj tako delovnega in uspešnega ljubiteljskega društva. Predsednik KD Sela Srečko TOMINC NEKDAJ USPEŠNO LJUBITELJSKO DRUŠTVO SE PREBUJA Na kratko iz publikacije 25 let KD Sela: "Kronika PD Sela je začela nastajati leta 1972, ko seje društvo pričelo ustanavljati, ko je zelo aktivno delala mladinska gledališka skupina pod vodstvom Rudolfa Pala iz Barislovcev. Pal je bil tudi pobudnik za ustanovitev društva, ki je združevalo napredne ljubiteljske kulturnike treh vasi: Sel, Barislovcev in Trnovca. Leta 1975 je bil za predsednika izvoljen Franc Tominc, danes že časni predsednik društva, leto pozneje pa so na Selih že imenovali veččlanski gradbeni odbor, ki je pripravil vse potrebno za pričetek gradnje novega kulturnega doma sredi vasi. Prva delovna akcija je stekla leta 1977 in še istega leta je bil dom pod streho, dokončali pa so ga šele leta 1985, ko so bile društvene dejavnosti že v precejšnjem zatišju. Nekdaj tako aktivna gledališka skupina je prenehala z delom, prav tako mešani pevski zbor in ljudske pevke, vmes se je zamenjalo tudi vodstvo društva - sedaj je predsednik Srečko Tominc. Nekajkrat je z delom poskušala še gledališka skupina, ki ni bila kdo ve kako uspešna pri svojem delu, člani društva pa so vsako leto pripravili nekaj dobro obiskanih kulturnih prireditev in bili gostitelji mnogih srečanj ljudskih pevcev, muzikantov in folklornih skupin..." Vendarle seje v zadnjem času marsikaj spremenilo v KD Sela, ki je z novim statutom dobilo tudi novo ime, obudilo se je žensko ljudsko petje na vasi, društvu so se pridružile še članice Aktiva podeželskih žensk in zadnja jubilejna proslava je pokazala, da je tisto malo bogastva o ljubiteljski kulturi še ostalo med ljudmi. Sedanji predsednik KD Srečko Tominc pravi, da bi radi na kulturnem področju obogatili društveno dejavnost, redno skrbeli za kulturno dvorano, ki je tudi največja v videmski občini, ta prostor pa naj bi še naprej ostal osrednje mesto združevanja ljudi vseh okoliških vasi in naj bi še naprej živel s kulturnimi prireditvami. Prvič so zapele ljudske pevke iz Sel Zahvale ob jubileju KD Sela so prejeli: družine Tominc, Veselič, Emeršič, Žlahtič, Martin in Frančka Beranič, Avgust in Tomo Svenšek, Avgust Mohorko, Anton Vindiš, Rudolf in Anton Pal, Francka Petrovič, Jurček Lamot, ZKO Ptuj^Dušan Kozar, FD Lancova vas, FD "Rožmarin" Dolena, OS Sela, občina Videm in KZ Dravsko polje. TM 4 > Irm e\ # /iirth # Goran ti 4 M ze. Leskovec &4 Tel.: €€2-703-11C Vesele, blagoslovljene velikonočne praznike 8 Ženitovanjski običaji v našem kraju nekoč Učenci OŠ Leskovec, videmske podružnice, so letos svoj projekt poimenovali Ženitovanjski običaji v našem kraju nekoč. Projekt so predstavili domačinom, ki so pokazali veliko zanimanje. Z njim so zaželeli mlajšim generacijam pokazati vsaj delček kulturne dediščine, starejšim pa obuditi spomine. Uspelo jim je pripraviti tudi zanimivo razstavo poročnih jedi, starih poročnih fotografij in listin ter ženitovanjskih oblek. Ob zaključku projekta so pripravili tudi predstavitev poročnega običaja, pri tem pa so jim pomagale članice aktiva žensk iz Turističnega društva Leskovec, ki so spekle in pripravile dobrote, ter domači gasilci in upokojenci, ki so jim ponudili društvene prostore. Učenci in učitelji so v projekt vložili veliko truda. Pri delu jih je vodil učitelj slovenskega jezika Anton Roškar, pomagali so mu tudi sodelavci. Najprej so obiskali starejše občane na domu in jih anketirali. Nekatere pogovore so tudi snemali. Vse zbrane odgovore pa so nato pregledali, tako da so dobili prve podatke. Nekateri sojih obiskali v šoli in jim svetovali kaj koristnega. Na obisku pri Katarini Gašperič so se naučili izdelovati tudi šopke za svate, za ženina in nevesto ter venček za nevesto. Starše, stare starše in druge sorodnike so poprosili za stare poročne slike, obleke in druge stvari, katere so uporabili pri razstavi. Ko so odkrivali drobne zanimivosti, so spoznali, da iz njih veje močna navezanost preprostega haloškega človeka na svojo ilovnato zemljo. Iskali so tudi stare izraze, tako da so nekatere posamezne dogodke iz gostije v živo predstavili v pristni domači leskovški govorici. Prikazani so tudi stari običaji, npr. pri oblačenju nevesta stoji na podkvi, kar naj bi ji prineslo srečo v zakonu; ko prihaja mož, ga gleda skozi prstan, tako ji bo vedno zvest... Zapeli so svatovske pesmi, prebrali ženitovanjske govore in se skupaj odpravili na poroko v cerkev. Ob tej priložnosti so izdali bilten, v katerem so predstavili potek projekta. Ob koncu je vsem, ki so sodelovali pri projektu, čestitala ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc in jim zaželela še vnaprej veliko uspehov. NZ IZ KRAJA V KRAJ Pri župniku Edvardu Vajdi v župniji sv. Andraža DOMAČINI SO MU POMAGALI... Sončno, sobotno dopoldan smo izkoristili za obisk leskovške župnije. Prijazen in nasmejan nas je sprejel gospod župnik, Edvard Vajda, kije pet let služboval v Beltincih v Prekmurju, od prvega avgusta lanskega leta pa je nastopil v Leskovcu, kjer so farani bili skoraj pol leta brez duhovnika. Sicer se za novo službo ni pripravljal kaj posebej, saj je izvedel mesec dni prej, a seje kljub temu takoj znašel. Kot nam je povedal, so ga ljudje lepo sprejeli in da ni bilo problemov, glede na to, da se ljudje v Halozah dlje časa navajajo na novosti. Takoj je navezal stike z vsemi. Vsi so mu bili pripravljeni pomagati in mu še pomagajo, od društev do posameznikov, saj jim ni vseeno, kakšen je kraj. Kako pa človek naveže stike, je odvisno od posameznika. Za kraj pravi, daje čudovit. Všeč so mu haloški hribi. Želi urediti okolico župnišča, nasaditi rože, okrasna grmičevja ... Na vprašanje, s čim seje najprej poprijel v župniji, seje nasmejal in rekel: " Z lopato!" Povedal je, da so ljudje že pred njegovim prihodom veliko obnovili, sam je potem nadaljeval z delom. V načrtuje obnavljanje sv. Avguština in sv. Magdalene. Predvsem sta obnove zelo potrebni strehi, pa tudi okna in vrata so dotrajana. Tako kot drugje pa j e tudi tukaj vse povezano s financami. V obnovo sv. Avguština bo potrebno vložiti veliko truda. Želja pa je tudi po obnovi gospodarskega poslopja, kjer naj bi uredili učilnice za ure verouka, kajti sedaj imajo verouk v zgradbi zraven cerkve. Z gospodom ravnateljem sta skupaj naredila urnik in z obiskom verouka je zadovoljen. Sedaj se pripravljajo na sv. obhajilo in na sv. birmo, ki bo 7. junija, ob sobotah organizira tudi mladinska srečanja, kijih obiskuje približno petnajst mladih. V župniji obiskuje sveto mašo 30-40 odstotkov faranov, to pa je včasih odvisno tudi od vremena, pravi župnik Vajda. Tudi sama farna cerkev sv. Andraža je potrebna obnove, sicer sta zunanjost in okolica lepi, potrebno bi bilo obnoviti tla, oltar, kipce... Župnik Vajda je dejal tudi, da obdelujejo približno 1500 trsov župnijskega vinograda, ki je dotrajan in bi bil potreben korenite obnove, prav tako pokopališče. Urediti bi morali poti, poskrbeti za reden odvoz smeti ...in še marsikaj drugega. Lepo j e urejena mrliška vežica. Pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, pravi, da se posebej pripravlja na sv. maše, da več moli, dela dobra dela, ob nedeljah ima križev pot in blagoslov pri križih. O sebi je povedal le to, da se morajo ljudje prilagajati drug drugemu, potrebna je solidarnost, strpnost, medsebojna pomoč, vsak mora biti pripravljen pomagati nekomu, ki ga komaj poznaš, saj prijateljem vedno pomagaš; glede vere pa se ni možno prilagajati. Želi si, da bi s skupnimi močmi naredili nekaj dobrega za kraj, saj je urejena okolica ponos krajanov, župnišča pa tudi celotne občine, kjer živimo.Pred koncem našega druženja nam je razkazal župnišče in nam zaupal še kakšno idejo, katerih v fari sv. Andraža resnično ne manjka. Vsem občanom naše občine je zaželel blagoslovljene in vesele velikonočne praznike. Župnik Edvard VAJDA NZ Letošnje aktivnosti odbora za komunalno infrastrukturo S sprejetjem občinskega proračuna za letošnje leto bomo v odboru za komunalno infrastrukturo skupaj z občinskim svetom v naši občini lahko uresničili še nekatere želje občanov iz posameznih zaselkov, predvsem tistih, ki so bili v preteklih treh letih deležni manj pomoči v razvoju komunalne infrastrukture. Želja in potreb naših občanov v razvoju je bilo v preteklih letih mnogo, vendar nam občinski proračun ni omogočal uresničiti vseh predlogov in pobud iz KS. V letošnjem letu bomo zaključili z izgradnjo vodovodnega sistema Majski Vrh - Podlehnik, v vseh od petih KS bomo modernizirali nekaj sto metrov krajevnih cest, nekaj od teh bo potrebno tudi preplastiti, v poseljenih naseljih pa bi radi uredili še cestno razsvetljavo. Takoj ko bo odprta nova gramoznica v Tržcu, bomo imeli v naši občini večje možnosti gramoziranja številnih cest v Halozah in tudi nekaterih cest v ravninskem predelu občine. Za vse programe izgradnje infrastrukture imamo v letošnjem letu v novem proračunu na razpolago okrog 70 milijonov tolarjev, zraven tega pa v občini za posamezne programe občani po pogodbah zbirajo tudi deleže sredstev. Potrebno je povedati, da bi brez omenjenih sredstev občanov bilo v občini težko izpeljati določne programe na področju infrastrukture. Stanko Simonič predsednik odbora za kom. infrastrukturo Letna konferenca 00 SDS Videm OO SDS Videm je v mesecu januarju izvedel svojo redno letno konferenco. Osrednja točka konference je bila priprava na letošnje občinske volitve. Naša stranka je bila namreč ustanovljena po zadnjih lokalnih volitvah, zato se moramo za te naše prve volitve na lokalni ravni še posebej pripraviti. Evidentirali smo že listo možnih kandidatov za volitve v svet občine in svete KS. Sklep konference je bil tudi ta, da naša stranka nastopa z lastnim kandidatom za župana občine Videm, bili pa smo enotnega mnenja, da naj bil kandidat naše stranke za župana Branko Marinič iz Pobrežja. Ob Veliki noči pa OO SDS Videm želi vsem občanom vesele in blagoslovljene praznike ter obilo notranjega miru. Stanko Simonič predsednik OO SDS V KS Podlehnik dajemo prednost vodovodu in cestam Pri sestavi programa v KS Podlehnik za leto 1998 smo dali prednost najbolj perečim problemom na področju komunalne infrastrukture, to je vodovodu in cestam. Prioriteta se je sestavila po vrsti prispelih vlog oz. želja krajanov in oceni najbolj kritičnih odsekov. Prioritetni red in delovni program za leto 1998 je naslednji in ga želim predstaviti kraj anom, da bodo z njim v celoti in pravilno seznanj eni. Prioritetni red izgradnje komunalne infrastrukture na območju KS Podlehnik: 1. CESTE 1. Znižanje klanca v Sedlašku (Frmiju) med lastnikoma zemljišč Staneta Pernata in JožetaDanjko. 2. Asfaltiranje ceste (klanca na cesti Kozminci - Strajna, na odseku od Jakoba Konečnika do JožetaKonečnika v dolžini cca200 m. 3. Asfaltiranje ceste Zakl - Strajna (Goli vrh - Stekli vrh) v dolžini cca 1 km. 4. Asfaltiranje ceste v Podlehniku od magistralne ceste Ml 1 do domačije Merc v dolžini cca 600 m. 5. Asfaltiranje ceste klancev Zakl - Jablovec od Bigeca do Podgorška in Večeriča v dolžini cca 200 m. 6. Asfaltiranje nekaterih odsekov ceste v Sedlašku (Frmije in Mlakarjeva graba) 7. Asfaltiranje ceste Gorca - Dežno od Ivana Hrena do hiš na nasprotnem bregu. 8. Preplastitev mostu na Dravinji ter asfaltiranje ceste Popovci-Gorca do Stanka Vaupotiča, Gorca 61/a. 9. Asfaltiranje ceste Stanošina -Zg. Gruškovje (Milko Šega) oziroma ceste "Smič" v dolžini cca450 m. 10. Asfaltiranje ceste v Zaklu od križišča pri Janezu Hlišu do JožetaZagorščaka vdolžinicca450m. 11. Asfaltiranj e ceste Podlehnik - Sedlašek (mimo cerkve Sv. Antona v Podlehniku) v dolžini cca 150 m. 12. Ureditev zemeljskih del na cesti v Sedlašku od Kuharičevega hriba do križiščaRepa/Tekmec/Vinko. 13. Asfaltiranj e ceste v Kozmincih od Zajška, Kozminci l/a v smeri proti Strajni v dolžini cca 250 m. 14. Asfaltiranje ceste v Zaklu od Branka Svenška do Viktorja S venška v obsegu 360 m2. 15. Razširitev in asfaltiranje ceste v Dežnem od Trafela do ribnika v dolžini cca 300m. 16. Asfaltiranje ceste Jablovec (Gabrovec - Fric - Vrečar.) 2. VODOVOD 1. Vodovodni priključki v naselju Sedlašek za gospodinjstva Ferčec, Podgoršek, Kramar, Ljerke Ferčec, Korez, Cafuta in Malinger so bili izvedeni v letu 1997. Občina Videm naj bi na račun KS Podlehnik zagotovila za te priključke sredstva zaizkope in zasipejarkov položenih vodovodnih cevi. (že realizirano konec leta 1997). 2. Izgradnja vodovodnega omrežja po osnovnem projektu Majski vrh-Podlehnik- Sp. Gruškovje. 3. Izgradnja vodovodnih priključkov v naselju Podlehnik (zgornji) za gospodinjstva Štrucl,... in v naselju Sp. Gruškovje okrog hišne številke 20 (Hmec), ki niso bila zajeta v osnovnem projektu. 4. Izgradnja vodovodnih priključkov v naselju Dežno za gospodinjstva Štrucl, Filipaja, Huzjan in Grabrovec. 5. Izgradnj a vodovodnega omrežj a v Kozmincih - smer Žetale. 6. Izgradnja vodovodnih priključkov v naselju Zg. Gruškovje za gospodinjstva Krulc, Zagoranski, Jakob Ovčar, Marija Ovčar, Angela Ovčar, Cvetko Drevenšek inNedeljko Ovčar. 7. Izgradnja vodovodnega omrežja Gorca - Rodni vrh z odcepi za Dežno, Jablovec in Strajna. 3. KANALIZACIJA 1. Izgradnja kanalizacijev stmjenih zaselkih naselja Podlehnik. Glede prioritete pa j e treba povedati, da le ta ni fiksna. Če slučaj no kateri odsek pri cestah ali vodovodu izpade, ker s strani krajanov ali iz drugega vira ni mogoče pridobiti potrebnih sredstev, se vrstni red pomakne naprej, in žeje na vrsti naslednja prioriteta pod naslednjo točko. AlojzNovak, predsednik sveta KS Podlehnik 1 f Pred setvijo koruze IZBERITE PIONEER Vodilna svetovna firma v proizvodnji kvalitetnih semenskih priprav koruze j e prav gotovo Pioneer, kije zastopan v 110 državah sveta in med drugim ima svoje predstavništvo tudi v Sloveniji, in sicer v Murski Soboti. Že več let na šestih lokacijah po Sloveniji poskušajo sorte na poljih večjih kmetovalcev, peto leto zapored pa pri teh poskusih sodeluje tudi kmetovalec Anton Zemljak iz Dravinjskega Vrha. Zemljak je lani jeseni postal še uradni predstavnik, promotor in svetovalec Pioneera na območju Štajerske, njegova naloga pa je kupcem in porabnikom čim bolj približati proizvode, strokovno svetovanje pri izbiri hibridov in obveščanje o novostih v Poneerju. Anton Zemljak sicer sodi med najuspešnejše pridelovalce koruze Pioneer, letos bo v poskusih sodeloval petič in jeseni lahko na njegovi njivi znova pričakujemo Dan polja. In kaj je po njegovem najpomembnejše, da je pridelek dober in da je setev pravilna. "Zelo pomembna je izbira pravega hibrida, dobra priprava njive, primerno gnojenje in setev ob pravem času in v zadnji dekadi aprila, seveda pa pravilna globina, zemlja pa mora biti tudi dobro zaščitena pred travnim plevelom. Če bodo kmetovalci vse to upoštevali, za nasvet se lahko obrnejo tudi name kot promotorja Pioneera, potem bo pridelek zagotovo dober in kvaliteten. Sam svetujem to, kar sem na svojem polju že preizkusil in dobil željene rezultate." Torej, spoštovani kmetovalci! Če se odločate, kakšen koruzni hibrid boste sejali, se vam vse podobne informacije ponujajo pri Antonu Zemljaku iz Dravijskega Vrha 10, tel.: 062 764-080, ki vas bo tudi obiskal na kmetiji in svetoval pri izbiri primerne sorte koruze za vašo zemljo (za zrnje ali silažo). Poleg tega so vam proizvodi Pioneera na voljo tudi v naši občini, v kmetijskih zadrugah: Videm, Lovrenc, Leskovec, Podlehnik, zraven se dobijo še strokovna navodila za setev. Pioneer pa poleg svoje tehnologije, za katero strokovnjaki pravijo, da daje več, že razvija koruzo novejše tehnologije. OBVESTILO VAŠČANOM POBREŽJA! V POBREŽJU SE VESELIMO NOVE KS Vaški odbor Pobrežje dobiva neprestano vprašanja svojih vaščanov: Kaj je z našo KS Pobrežje, ki smo si jo na zboru na občanov pred letom dni izglasovali? Danes že lahko svoj im krajanom sporočimo veselo novica, da bomo v Pobrežju v začetku novembra, ko bodo lokalne volitve lahko volili v svet svoje KS Pobrežje. Na seji občinskega sveta v februarju je bil namreč sprejet sklep, da se vsem vasem omogoči, ki seveda to želijo, dapostanejoKS. Vaški odbor Pobrežje ODMEV OBČINE Premalo denarja za kmetijstvo Občina Videm je podeželska občina, katero pokrivajo večinoma obdelovalne kmetijske površine. Kmetije so v nižinskem delu usmerjene v živinorejo in poljedelstvo, v Haloškem delu pa se kmetje ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Zaradi preseljevanja ljudi, zaradi boljšega zaslužka v industriji in negospodarskih dejavnostih je velik del kmetijskih obdelovalnih površin neobdelan. Vzpodbujanje razvoja primarne gospodarske dejavnosti - kmetijstva bi moral biti cilj podeželske občine, kamor spada občina Videm. Vzpodbujanje kmetijske panoge ne pomeni samo povečanje kmetijske proizvodnje in pridelava kakovostnejših proizvodov, ampak se obdelovanje kmetijskih površin odraža v naseljenem in urejenem podeželju. Kljub temu, da država ne daje namenskega denarja, razen denarja od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, v občinski proračun, bi se morali zavedati vsi, ki odločamo o razporejanju le tega, da so to dolgoročne naložbe v razvoj kmetijstva in ohranjanja poseljenosti krajine, še zlasti hribovskega dela naše občine. V lanskem letu smo v odboru za gospodarstvo, kamor spada tudi kmetijstvo, razpolagali z 2.000.000,00 SIT, za namene kmetijstva. Namenili smo jih za regresiranje trsnih cepljenk, sadnih sadik, plemenske črede v prašičereji, preventivo v prašičereji in govedoreji, za izobraževanje kmetov in kmetic ter sponzorstava pri raznih razstavah in tekmovanjih. Ob sprejetju proračuna smo z sklepi dobili zagotovila, da bomo za kmetijstvo še pridobili dodaten denar z rebalansom, ki bi ga namenili za subvencioniranje obrestne mere kreditov kmetom. A kljub temu razen namenskega denarja od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki pa se mora namensko uporabiti za manjše nižinske agromelioracije, svet ni odobril dodatnih sredstev. V odboru za gospodarstvo menimo, da je potrebno na področju kmetijstva v občini Videm z ugodnimi krediti vspodbujati živinorejo, obnovo vinogradov in sadovnjakov in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ida Vindiš-Belšak ing. agr. LESKOVŠKE PEVKE IZDAJAJO KASETO Skupino ljudskih pevk K TD Leskovec smo v naši prejšnji številki že predstavili in takrat smo tudi zapisali, da z gospodom Ivom Cianijem snemajo skladbe za radio Ptuj. Pred časom pa so se leskovške ljudske pevke z vodstvom kulturnega društva in KS odločile izdati tudi svojo samostojno kaseto z nekaj znanimi skladbami s tega konca Haloz. Konec marca bi moral kaseta že biti zunaj, izšla naj bi v nakladi 500 izvodov, najprej pajo bo mogoče kupiti Leskovcu. ________________________________ _ Pomoč svetovalne službe na podeželju je zmeraj dobrodošla SVETOVALKA V NAŠI OBČINI JE SLAVICA STRELEC S svetovanjem, pripravo tečajev in predavanj, strokovnih ekskurzij in pripravo programov dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se na območju občine Videm že nekaj časa ukvarja Slavica Strelec, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, iz Svetovalne službe Ptuj, ki ima sicer svoj sedež v OZVŽ Ptuj, na Ormoški cesti. Kot svetovalka ljudem na podeželju pomaga domala pri vsem, kar zadeva dodatno izobraževanje, pomoč pri pridobivanju sredstev in projektne dokumentacije za ureditev vinotočev in turističnih kmetij, svoje delo navezuje tudi na projekt Vinske turistične ceste v Halozah. Zraven je tudi pri pripravi tekmovanja in ocenjevanja za najlepše urejen dom v občini Videm (letos julija bo že tretje ocenjevanje) in pri vrsti zanimiv razstav kmečkih dobrot, želi pa si tudi srečanja vseh žensk s podeželja v občini Videm. Slavica Strelec seje s svojo preprostostjo in prilagodljivostjo znašla po vseh krajih naše občine, brez nje ne mine skoraj več nobena ura izobraževanja po aktivih in društvih podeželskih žena. V zimskem času z ženskami poskrbi za potek tečajev in predavanj, v poletno - jesenskem času pa za strokovne ekskurzije, ponavadi povezane z obiski kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi po Sloveniji, v načrtu pa imajo tudi ekskurzijo v tujino. Dosti bolj aktivne so ženske v Halozah, v Leskovcu in Podlehniku, pravi Strelčeva, manj v Doleni in Vidmu, kjer bodo v prihodnje delovale združeno, na Selih pa je aktiv žensk ustanovljen šele nekaj mesecev in delo dobro teče. Pravi, daje danes še kako pomembno preživeti na kmetiji, pa se to le stežka da z osnovno dejavnostjo, zato je potrebno širiti dopolnilne dejavnosti in na območju občine Videm je takih možnosti več kot dovolj. In kaj morajo storiti tisti, ki jih taka oblika dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zanima? Slavica Strelec med drugim pravi: "Najprej se je seveda potrebno obrniti na našo Svetovalno službo, kjer bomo zainteresiranemu dali vse potrebne napotke, pomagali mu bomo pri pripravi dokumentacije, sami namreč pripravimo tudi investicijski program za pridobivanje sredstev, ki so ponavadi glavno breme kmetovalcev. V tem trenutku bi dejala, da se ljudje Slavica STRELEC najlažje odločijo za vinotoč ali turistično kmetijo, kajti vse drugo še ni zakonsko opredeljeno, in na območju videmske občine se to dvoje že pripravlja, seveda je še vprašanje, kdaj bo kateri od objektov tudi uradno odprt. Ljudi ponavadi tudi zanima, kaj vse mora imeti turistična kmetija in kaj na taki kmetiji ponuditi. Rekla bi, da mora biti v prvi vrsti za tako dejavnost na razpolago primeren prostor z urejenimi sanitarijami vred, potem se mora na taki kmetiji poskrbeti za pripravo kvalitetne hrane; od narezkov domačih mesnin, do domačega kruha, gibanice, toplih jedi - značilnih za te kraje in nenazadnje se mora ponuditi tudi doma pridelano vino. Ljudje na to marsikdaj pozabljajo in svetovalci na terenu imamo občutek, da se preveč izogibajo preprostim - kmečkim jedem in ponujajo vsemogoče modeme jedi, to pa nikakor ni sprejemljivo na turistični kmetiji. Tudi okolica take kmetije mora biti lepo urejena v domačnosti in pristnosti, da ima obiskovalec občutek, daje prišel na podeželje, kajti prebivalci iz mesta danes iščejo zmeraj več take ponudbe, ljudje pa se vseeno bojijo iti v tako dejavnost. Nikakor ob tem ne smemo pozabiti tudi na vinsko turistično cesto, ob kateri se danes ponuja zelo malo, rekla bi skoraj nič, čeprav so možnosti za to še kako velike, pa jih ljudje na podeželju ne znajo izkoristiti. Svetovalci na terenu jim lahko le pomagamo in dajemo strokovne nasvete, za kaj več pa morajo poskrbeti sami in to mora biti v interesu lokalne skupnosti." Zaključek izobraževanja za ženske na podeželju Svetovalna služba Ptuj je tudi letos v petih krajevnih skupnostih občine Videm pripravila vrsto tečajev in predavanj za ženske, ki so vključene v aktive in društva. Na območju naše občine je takih združenj že pet, ure dodatnega izobraževanja in dmženja pa so izredno dobro obiskane, sicer pa finančno pomaga to obliko izobraževanja peljati videmska občina. Sredi marca je bil zaključek izobraževalne sezone, ko so se po aktivih in društvih ženske s kmetijskimi svetovalci že dogovorile tudi o programu aktivnosti za prihodnjo sezono, eno večjih srečanj ob zaključku izobraževanja pa je bilo 24. marca dopoldne v lovskem domu v Podlehniku. V Podlehniku so se tretje leto zapored ob materinskem prazniku srečale žene s podeželja, ko so poslušale predavanje Verice Turk, višje medicinske sestre iz ZD Ptuj o zdravi prehrani in kvalitetnejšem načinu življenja. Predavanje o zdravi prehrani je Verica Turk naslovila Zdravje nastaja v kuhinji in ne v lekarni, ob tem pa poudarila, daje še kako pomembno, kaj damo v lonec, kaj na mizo, kaj pojemo, kajti potem vse to še kako vpliva na naše zdravje. Hrana je vir življenja, zdravja, lepote, dobrega počutja in vir mnogih bolezni, je dejala Turkova, ob tem pa še posebej poudarila, da sta naše zdravje in bolezen neločljivo povezani, prav zaradi hrane pa je tudi v Sloveniji vse več bolezni srca in ožilja. Verica Turk je podlehniškim ženskam govorila o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Udeleženkam predavanja pa je na srce položila, naj doma poskrbijo, da bodo obroki za celo družino raznoliki, sestavljeni predvsem iz beljakovin, da bo hrana "zdravo" pripravljena in, da bodo družinski člani jedli večkrat na dan, še največ pa zjutraj in v času kosila. TM TM MLADI DOPISNIKI w %m%ad/. JW/MV m&/ zW UMjsnA?- &Z'CX1VC$L 's A/lfV OrhOsfUcl' kV jh# /XV /?KWW^M> jfcsCU' jHj&C^yGA£MS<>^ T kV fflyt>*yru>- a/VvLO. 4^ 'Co-. ‘Myv /ump du&glA "\y cWxftx/Kk. ruV MkioTxA. \y^ ftM, , Axvn rv^olijvro^o- ka, ^IUA/NuO. ^vA ^ VV*j/>-. VKoM- UVlVP- 'L V Ardu. ^Ax vrv hu /Ao.diio- /fAiaimio- acvSčo-':.^. Jio.x, : nu( / /haOH2:7 AM z^tvcki _______ i/n^Ao-pv Mui-Tjj' /dhkamii, at nmmteycii idi/zn mvl i hu