GLAS SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK Za Koimti Delatrboa Ljumtva. Glas Svobode. 1 GLAS SVOBODE SLOVENTO WEEK T.-V D KV OTE D To Tim Interests Ov GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. I The Laboring Clahseo. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ ♦ "KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 6. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 7. febuarja 1908. SSIS’" Leto VII. Velikanska vdeležba de- lavskega shoda na Public Square v Cleveland, Ohio. GOVORNIKI SO RASTLI IZMED ZBRANE MNOŽICE KAKOR GOBE IZ VLAŽNIH TAL. Obhod po cestah do mestne hiše se ni vršil, župan in mestni očetje so se brezdelni armadi skrili. Delavsko ogorčenje. (Posebno poročilo. Amicus.) Cleveland, 3. februarja 1908. Kakor bueele iz panja, tako so se brezposelni usipali iz vseh strani na začrtamo točko v središče mesta. Slovenci smo skupno prikorakali od 9. ulice, kjer smo se zbrali, do sredine mesta na Public Square. Nad 1500 mož nas je bilo in nadkrilili smo vse druge korakajoče čete raznih narodnosti. Ko smo prišli na sredino glavnega zbirališča pričelo se je zborovanje nap rostem ravno tako kakor pred zadnji pomdeljek. Vrsto govorov je otvoril sodrug v angleškem jeziku ter s navdušenim govorom, in prepričevalnimi besedami slikal današnji žalostni položaj ter pokazal in slikal kapitalizem v vsej oderuški nagoti, kakoršen je in posebej še povdaril, da sedajni kapitalistični sistem je kriv sedajne krize. Čim dalje več brezposelnih je dohajalo na zbirališče. Predno je udarila ura tri je bila vsa obširna zahodna stran mesta zasedena. Kakor hi mignil nastopili so na enkrat trije govorniki na treh različnih mestih. Tu je govoril Čeh, tam Nemec in tam zopet Anglež, vsi pa so govorili v bratski slogi, vsi jedini v tem, da smo oropani dela in sredstev za življenje po sedanjem krivičnem-sistemu. Danes je bilo govorjeno tudi v slovenskem jeziku. To je bil prvi slovenski javni govor v Clevelandu v prilog delavstva. Saj jo bil pa tudi skrajni čas, da se enkrat zibuidimo in tudi mi slovenski delavci povzdignemo svoj glas v obrambo svojih življenskih pravic. “Brez boja ni zmage!” Če bodemo tiho. mirno in potrpežljivo prenašali udarce kapitala, bode isti z nami še slabše ravnal kot doslej. Slovenski delavec se mora zavedati svojih pravic, kakor se jih zaveda tisoče drugih narodnosti in roka v roki se bodemo vstanu vspešno braniti napadom kapitala. Pred [zborovanjem je centralni odbor prejel odgovor župana Johnson na peticijo, kojo mu je izročila deputacija treh mož pretečeni pondeljek dne 27. jami. t. 1. Odgovor je bil poln fraz in praznih^ obljub, ki ni vreden zavednega moža, ki se zvija na vse strani. Niti z besedo ne omenja istega kar se je zahtevalo v peticiji. V poniževalnem tonu nam je odgovoril, kakor da smo' beračili za delo. da beračimo za mestnimi možmi. Mi nismo beračili dela ampak ga zahtevamo! Ta odgovor se je po zasluiženju tudi ožigosal, ker govori, da mesto ničesar ne more ugoditi v prilog brezposelnih, predno solnčni žarki ne ogrejejo zemljo, da se delo odpre na prostem. Ti oholi mestni očetje z županom na čelu bodejo še občutili kaj se pravi norce briti iz brezposelnih delavcev, ki so oropani dela, obstanka in pravic, ki zahtevajo le delo, da se pošteno prežive in ki ne delajo doslej še nikake sile ir» se značajno vedejo. Bičalo se ej ob jednem tudi kapitalistično časopisje, ki‘se po. smehuje iz zborujočih brezposelnih delavcev in želi, da bi se prelivala kri, da bi kapitalisti, naši krvosesi imeli svoj ’špas’ in zabavo. kedar bi kapitalistični biriči bili po neoboroženih delavcih. Zapomnijo naj si, da tega veselja jim delavci ne bodejo napravili, pač pa bodemo jednostavno odklanjali vse kapitalistično časopisje vseh narodnosti. Preobširno bi bilo navesti vse posamezne govornike, zadostuje naj gori omenjeno. Ko so ravno govorniki priporočali ljudstvu, da naj bode mimo pri obhodu po mestu in da bodemo toliko časa mirno čakali pred mestno hišo, da se deputacija vrne s zadovoljnim poročilom, da se delavcem da dela, je došla vest: “ŽUPAN SE JE ODPELJAL IN MESTNI OČETJE SO SE RAZŠLI. ZASTONJ GRETE PRED MESTNO HIŠO. DANES NE ODPRAVITE NIČESAR!” Na to se je obhod po burni debati preložil na nedoločen čas. Zborovanje se ni prekinilo temveč nadaljevalo in Sklenilo se je, da se takoj pobirajo od navzočih podpisy, s kojimi se stopi pred župana, ter se od njega zahteva odpomoč tega žalostnega stanja. Kedaj se napra/vi in vprigori demonstrirajoči obhod po mestu se bode razglasilo po vsih delavskih listih in delalo se hode na to, da užugamo ošabni kapitalizem, ki nas hoče na mah vgonobiti. Bratje! Slovenci! Ste li videli koliko tisoč brezposelnih se je nabralo na poziv delavcev sotrpinov? Ste li videli med nebrojno množico katerega onih, kojemu ste nosili v dobrih časih svoje trdo prislužene novce? Vas li kedo sedaj pozna? NIHČE! Mi sami se moramo boriti, da ne poginemo gladu na sneženih ulicah. Zato pa rojaki, storimo tudi kaj samdi za se! Ne poslušajmo sladko donečih fraz, ki se nekatemikom cedijo iz ust, ki sede pri dobro obloženih mizah, obloženih s finimi likerji in razkošnimi jedili in ne občutijo hudega mraza in gladu. Pridimo še večkrat skupaj, da spoznamo svoje težnje in se organiziramo ter v slogi in organizaciji bojujemo proti našemu nasprotniku. PROTEST ORGANIZIRANIH RUDARJEV V ELY, MINN. Mi delavci in rudarji v železnem okrožju mesta Ely. v državi Minnesota smo dne 2. februarja 1908 na svojem rednem zborovanju Ely rusdarske Zveze št. 219 Western Federation of Miners (Zapadne Rudarske Zveze) s bratskim sočutjem in simpatijo do sotrpinov sklenili sledeči PROTEST proti fcrvoželjnim lastnikom rudnikov radi 'njihovega postopanja oapram našim 'bratom v Goldfieldu, Nev. 1. 5noglasno protest ujemo proti lastnikom rudnikov v Gold-field, Nev., ki poskušajo prisiliti naše brate v imenovani okolici premogarskega okrožja sprejeti namesto dobrega državnega denarja takozvane skrih® za njih težko delo, ki ga morajo opravljati dan za dnevom, da žive sebe in svojo družino; 2. Enoglasno izražamo svoje ogorčenje in protestiramo proti oziroma nad postopanjem imenovanih lastnikov in njih delovanju-m znižanje delavskih plač in prisiljenjem, da se rudarji zadovole s takozvanim “kand sistemom”, s katerim bi mogli prisiliti naše brate delavce v imenovanem okrožju s močjo prisege odstopiti .od delavske organizacije Zapadne Rudarske Zveze in jih pahniti v trpljenje sužen st va srednjega veka. 3. _ Ker vidimo, da je boj naših bratov delavcev pravičen in vzvišenega značaja in ker je ta boj za pravice in svobodo, izražamo jim tem potom svojo' simpatijo in naklonjenost. 4. Protestiramo pa enoglasno proti postopanju guvernatorja Sparks, ki je desna roka in orodje kapitalistov napram mirnim štrajkujočim rudarjem v Goldfield, Nev. Ravno ta guvernator je poslal na prošnjo kapitalistov vojake v Goldfield, da pomore s vojaštvom oskruniti našo delavsko organizacijo v imenovani okolici in prisili delavce opravljati svoja težka dela za ničvredne skribs in znižano plačo. Naši bratje v tej okolici producirajo najmanj 3 milijone dolarjev vsak mesec, dobili pa so komaj toliko, da so živeli in še od tega so jim hoteli visoke odstotke odtrgati. 5. Protestiramo tudi proti izjavi imenovanega guvernatorja države Nevada, v kateri je izjavil, da so jedna tretina rudarjev v imenovanem premogarskem okrožju anarhisti. Mi to zanikujemo, verujemo pa, da so naši bratje Goldfield Miners Unije št. 220 W. F. of M. dobri in pošteni državljani, ki se bore brez vsaeega nasilja toraj mirno za pravico delavskega stana. 6. Enoglasno in odločno' protestujemo proti hinavskemu delovanju guvernatorja Sparks in njegovem sklicanju posebnega državnega zborovanja, ki ima namen ovreči predsedniško povelje za odpotovanje zveznih vojakov iz imenovane okolice, da ohrani vojake s namenom, da delavce prisili s 'bajonetom na prsih sprejeti znižanje plač im iti delati pod “kart sistemom!”. 7. Ravno tako protestiramo proti vsim lažnivim izjavam lastnikov rudnikov, v katerih izjavljajo in trde, da je organizacija W. F. of M. anarhistična in v 'katerih prosijo državne uradnike, da preprečijo vsako Zborovanje naših bratov v W. F. of. M. v omenjeni državi. 8. Končno mi člani Ely Rudarske Zveze št. 219 W. F. of M. protestiramo proti vsemu delovanju nasproti delavski organizaciji in izražamo naše ogorčenje nad nasprotniki ih sovražniki naših goldfieldskih bratov, ki se častno bore za pravice in svobodo delavskega stanu. (Pečat.) Ely Miners Union No.. 219. Western Federation of Miners. Kam gremo v soboto večer? MOHOR MLADIČEV NOVO UREJENI IN NAJMODERNEJŠI SALON NA JUGOZAPADNI STRANI GREMO POGLEDATI! Rojak Mohor Mladič nas je počastil v naši pisarni in nam povedal, da v soboto odpre saloon na 576 Blue Island Ave. južno od 18. ulice, v katerem bo točil vedno- sveže Atlas pivo. Poleg tega bode imel na čepu pristno importirano pilzensko pivo. Vse potrebno je tudi vkrenil za dober prigrizek in bo za to najel dobre, ga kuha, ki bo skrbel za dober in čeden “lunch”. Rojakom, ki žele dobre postrežbe in fine pijače, priporočamo Mohor Mladičev saloon na Blue Island Ave., kateri ima vhod tudi iz Loomis ceste. ( Ženij chicaške policije. PORTUGALSKI K '¿ALJ CARLOS TN KRON PRINC LOUIS UMORJENA. Zadnje čase smo večkrat poročali o nemirih na Portugalskem iu nekoč celo, da so revolucijon-arci ujeli kralja Karola. Ljudstvo ni bilo zadovoljno s razkošnim vladarjem, samopašne-šem, sportom in tiranom in zahtevalo, da se kralja izžene v pregnanstvo. Kralj se je temu odločno protivil in še krutejše nastopal proti ljudstvu. Ministri so kralja svarili in ga prosili, da dá ljudstvu več pravic in si s tem reši svoje življenje, ki je že takrat bilo v nevarnosti, a kralj jih ni slušal dvignil je-svojo pest in vsakdo ,ki si je upal protiviti se njegovemu veličanstvu prišel je pod ključ. Kar je iskal to je našel. Našel je smrt od lastnih podanikov. Ko se je soboto, dne 1. feb. o-kolu pol šeste ure popoludne' vračal kralj' v spremstvu kraljice in obeh princov Luisa in Manuela v kočiji iz Villavicose v glavno mesto in ko je kočija dospela do vogala ulic Rué de Arsenal in Trado de Commereio skočili so atentatorji proti kraljevi kočiji in streljali s karabinarji na kralja in kraljevo družino. Kralj in kron princ Louis sta bila zadeta trikrat in sta vsled ran v boliš-nici kmalu umrla. Kraljica, ki je s lastnim telesom hotela obvarovati življenje kron ;princa ni bila ranjena; njeno žrtvovanje je bilo prekasno, ker kron princ je bil že smrtno ranjen. Dve krogli sta zadeli tudi princa Manuela, jedna v ramo in druiga v komolec. Rane niso nevarne. Oddelek kraljeve straže, ki je šel v bližini za kočijo ni v prvem hipu vedel kaj početi, in ko so že atentatorji storili svoj čin pričela je straža streljati in je usmrtila 3 napadovalee. Revolucijonarni duh je vel po ysem mestu, ko se je razširila novica o atentatu na kralja iu kron princa Louisa iu klic za proglas države za republiko je donel od vseh strani. , Takolj, po umoru kralja Carlos se je proglasil kron princ Manuel kraljem Portugalskega, ki se imenuje za Don Manuel II. Dr. B. REITMAN PROST. Dr. 'ReitmaU vodja «hicašikih birezjposelnih delavcev, katerega je “admiral” Shippi dal aretirati zaradi “zarote in hujskanja K izgredom in nemirom” je oufoš-čen. “Admiral” Shippi se je dobru blamiral h. cia si utoldži jezo je na njegovo povelji mestni p-os-kutor S-j-igman vložil peticijo za novo obi'a>xavo. Tožiti oa ono in isto stvar -!*«-krat se pravi: znati več, kol hruške peč! SOMIŠLJENIKI — V CHICAGI, POZOR! Slovenski socialistični klub “Svoboda” ima svojo redno mesečno sejo dne 23. februarja ob tretji uri popoludne vprostorih Ed. Pauch, 663 Blue Island ave. Vpisovanje novih članov, volitev odbora in druge važne, točke so na dnevnem redu.. Vsak rojak dobro došel! A. H. Skuo*:, tajnik. Rojak M. Pečnik nas je obiskal na potu iz Moyie, B. C. v staro domovino, kjer misli ostati par mesecev. Želimo mu srečno pot in pričakujemo, da se čil in zdrav, kmalu vrne v našo sredo. Socialistični delegati se zbero v Chicagi dne 10. maja 1908. Predsedniški kandidat socialistične stranke se bode imenoval na 'konvenci v Chicagi, 111. katera prične zborovati dne 10. maja, 1908.________________________________ DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kroc, za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.00 ............... 500 kron, za $ 204.00 .............. 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft; FRANK SAKSQR CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio iSod’ruiga Milana Glumac, urednika “Radničke Straže” glasila hrvaških soeijalistov v Ameriki je t.ukajšna policija aretirala radi tiskanja okrožnice oziroma povabila na delavski šhod na nudeč-kastem (pink) papirju. Te šleve so mislile, da je anarhist in zaradi tega so ga aretirali. Sod'rug Glumac pa je hitro dokazal kaki nerazsodni tepci so ti đe-beluharji in prišel je prost, ne k-ot anarhist ampak socijalist. Odbor Hrvaškega delavskega izobraževalnega in političnega društva v Chicagi vabi Slovence in Hrvate na javni shod brezposelnih delavcev v nedeljo, 9 februarja predpoludne v Narodni dvorani na vogalu Centre ulice Vf. 18. ceste. Kateri je pravi sin? Marijanski spisal K. 'Mikszath. Mati plane k njemu, objame ga, po-ljubuje, vzame njegovo glavo v roki, gladi in ureja mu svilna-to ran ene lase z veliko ljubeznijo. Opoldne je dobil Pavel že lep. še jabolko-. Pri južni je šel nož globotkeje v potico, ko je imel Pavel dobiti svoj del. Proti večeru se je ubila šipa v vrtni hišici, kjer sta se igrala dečka z žogo; dečka sta rekla: sama od sebe, ali mati je takoj uvidela, da je bilo to Ladislavovo delo, v resnici je bilo Pavlovo. In tako je šlo dan za dnevom. Gati je to. opazil. “Aj, aj, ženka, ženka!” “Kaj želiš, Lovrenc?.” “Smejati se ti moram, Barba, vse ste enake. Pritisnil sem na eno samo pero na tvojem srcu in takoj je skočila mačeha venkaj. Preskulšnija se ni posrečila!” “Kaka .preskuišnja?” “Z otrokoma. Namenil sem se, ti tistega zaznamovati kot tvojega sina, ki prvi stopi v soho.” “Pošast,” zakriči žena razkačena, “goljufal si me.” ‘.Mogoče. Ali pa nisi tudi ti mene Sumničila ? Od tedaj se ni u-pala več vprašati moža, kateri je njen pravi sim. Bilo bi itak brezuspešno. Tu je bila še upapolna prihođ-njost, dvajseto leto, potem izve resnico. Iu to leto je prihajalo v-edlno bližje. Listje lip na dvorišču je -odpadalo, takrat sta se odpravljala dečka v mestne šole, in ko so lipe, ne le zopet ozelenele, ampak tudi že cvetele, vrnila sta se domov. Tot je trajalo več let'. Potem1 je prišlo nekdaj letu, ko so lipe na dvorišču -zaman cvetele, otroka nista prišla. Iz šolskih klopi sta šla tja, kjer rože venejo, rdeče krvave rože na zeleno travo barvane. Profesor je prišel nekega dne v šolo -kot -drugekrat, pa z nenavadnim slovesnim -obrazom; slu-žanik pa, ki je častitljivemu gospodu navadno nosil knjige, prinesel je butaro- pušk, glasno saba-joč pod bremenom. “Otroci”, reče častitljivi gospodi, medtem ko stopi na oder, “spravite knjige, so same neumnosti motri. Sedaj imamo hude dneve. Poglejmo, kdo izmed vas zna nositi puško.” V težkihi dneh je puška lahka. Vsi so jo lahko dejali na ramo. Ves razred je odšel, tudi Gati-jeva otroka. Profesor jih je vodil. V vojski pade eden. Le Ladislav se je vrnil! , Takrat ni hilo nič posebnega, če je.kdo. -padel v boju; še zmenili se niso za to. Čudno je bilo le, če je -kateri zdrav ostal. Dotični se je tega skoraj, sramoval in se opravičeval. Doma so se veselili vmivšega. se junaka. Da je vsaj on ostal živ in zdrav. Bog je dal onega, .Bog ga je vzel. Tudi mati se je •pomirila, počasi. Ko bi bil ravno ta njen sin . . . Pa, oh, če pa ravno ta- ni! Gati ni izdal tudi sedaj- ničesar, četudi je že prišlo dvajseto leto. Konečno stopi nekega dne s slovesnim obrazom v ženino sobo. “Barba, danes je imeniten dan”. “Kakšen_dan?” ga vpraša malomarno. 'Šivala je perilo. “Danes je dvajseti rojstni dan našega drugega sina.1.” -Gospa Gati zatrepeta. Rdečica ji zalije obličje, potem -zopet o-bledi. “Kaj hočeš?” vpraša z zadušenim, tihim glasom. “Izpolniti hočem svojo- obljubo. Pravico ' imaš do tega. No, to-raj izvedi .sedaj, kateri j-e tvoj sin. ’ ’ Žena skoči pokoncu, kot blisk plane k njemu in mu pritisne roko. na usta. “Tiho!” zavpije. “Nobene besede! Nočem — nikdar nočem tega zvedeti.” Žalostno se pogladi z roko po čelu. ________ “Tako imam vsaj polovico sina.” Gati premišljuje. “Prav imaš, morebiti imaš prav Barba. Pa kaj naj počnem sedaj s temi dokumenit-i??” “Vrzi jih v ogenj, prosim te!” Ravno je gorel ogenj v peči. Gati vrže papirje v ogenj, plamen zaprasketa in jih požre. Plapolajoči ogenj pozlati obraz matere, kot bi ga razsvetlila neka glorija. “Nobeno pisanje ne bo sedaj več tega izdalo,” reče tiho, s slabim vzdihljajem, “sedaj veš samoti to -tajnost------— To se -pravi, tudi jaz, pisatelj, jo vem — pa če 'žena ne mara, potem- naj bo, ne povem je Vam tudi jaz ne. Konec OD NEKOD. (Izvirno) Cenjenb uredništvo “Gl. Sv.” Kot stari 'naročnik tega lista -zasledujem1 vse -dogodke in boje med našim edinim za pravice delavstva delujočim listom “Glas Svobode” in med — za zvišene i-d-eale (nit) socijalizma vnetim Zavrtnikovim glasilom??! — To .pa mi je toliko lažje storiti, ker ta list vže od njegovega poroda -brezplačno dobivam, okoravn • se nisem nikoli nanj naročil in sc tudi nikoli ne bodem. Slišal’sem tudi, da so “obar socijalisti” v Chicagi, ali vsaj hoče jo biti premožni-; v žep posežejo pa joj! — je prazen, zato raj naj le list brezplačno pošiljajo in svetujem jim, da s delnicami, ako jih še kaj imajo naj tudi tako store. To bode še le pravcata konkurenca in izdatna brca za “Glas Sv.” Imate li strah! ?! Po jdimo k* stvari! Kaj je to Zavrtni-ko/o glasilo? Kaj je njegova vsebina? Kaj namerava?? Kedo so svečeniki pri njem? Kdb je “inspiranu pri tem glasilu? Odgovor je jednostaveb. Njega namen že pri ustan >vi-tvi je bil, da se zatre "Glas Svobode” in ta krasna Jednotina stavba, katero si »c U i last ujejo Namen je bil torej hinavski, podel; nekatemiko v. toraj nika-ka stranka. Pridlobiii so / listom, da lahko par kozarcev pice spijejo, seveda na račun nerazsodnih, slovenskih delavcev, da lahko spuščajo svojo jezo čez nekatere osebe in da pri tem kaže'o svojo najemljemo, Rogato učenost! ? List je namenjen le za prepir iu za dobiček pol ducata kolovodij. Njega vse pa je dični Jože Zav-rtnik, drugi so pa njegovi ki-movci. — (Prepričan sem, da je ta list bu-sineško podjetje g. Zavrtnika pod krinko socialističnega kluba. Drugi se zadovoljujejo, če smejo Jožetu1 v obličje zreti; potem- mu pa še milostno kak ¡kozarec pive ali srnodko kupijo. Pač značaj i ? Misli j e si, da ako so ž njim v zvezi, da so mogočni slovenski bogovi — maliki, na katere vse slovenstvo s ponosom zre. Postavljajo se radi z ajdoviko v glavi. To je njih) jednako pravnost. — Socija-lizem. Jaz na Vašem mestu bi jih ignoriral. “Gcspod Zavrtnik odpusti, z-grešil sem pot, udam se in obljubim, da bodem- za naprej vsakega hinavca, in lažni-ka ubogal in storil, kar bode odi -mene zahteval. Nameraval si svoj čas S. N. P. Jednoto pokončati in u-metn-o- netiš še danes neslogo, škiliš pa tudi še vedno po “Glas Svobod-e”, a mi- smo trdni branitelji istega in ves tvoj-, trud je- zaman. Vemo kaj je “Glas Svobode” za u-stanovitev in razvoj S. N. P. Jed-n-o-te in svobodomiselnega slovenskega naroda v Ameriki v o-bče storil in da stoji ta krasna stavba na današnji vzvišeni stopnji in to v tern -kratkem času štirih let je največ pripomogel “Glas Svobode”. Ali jc -to dJelo morebiti kakega nasprotnega» lista ali kakega ši-ro/koustn-eža kot ste vi??? Pojdite se solit! Gabiti se mo- ra vsacemu resnicoljubu, ko čita tak izbruh- podlosti, zavisti nevoščljivosti, brezmejne ^značajnosti in .pohlepnosti po. vodstvu in nič druzega! ? — O svečeniki . . .... so gluhe Sohe! Ostanek pomanjkanje samotojnosti-. — da, ta pa ta ! G. Zavrtniku se dozdeva, da on in edino le on bode delavstvo odrešil, ali, da hi Zavrtnik vedel kak upliv ima med delavstvom sploh in v katero kategorijo ga jaz in tisoče dlru-gi-h prištevamo, bi pod krtino- zlezel in ne bi niti Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Tictor Volk & Co. izkušen krojač 838 IstSt., La Salle, lil. _________TEL, 645 R I________ Valetin Potisek ------ GOSTILNIČAR --- 1235—IstSt., La Salle, 111. Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna Jir ¡jj WISCONSIN PHONE 4 ji S LO° ^LO°* $EL 5 U> 9 Dvorana za društvene seje ¡¡5 * in veselice. Popotniki do- J * bro došli. Postrežba s sta- * * novanjem in brano. £ * * £ 24|Union Street. £ i KENOSHA, Wise, m vVf i v črhnil. Da pa ne tratim časa in črnila, ko vepdar gosp. Zavodnik tega vred-en ni, končam, kličem in a-peli-ram pa na vse zavedno slovensko delavstvo v Ameriki. “Na noge! Podpirajmo naš list “GL Svobode”, koji se bori za delavske pravice in jednakopravnest, koji je oral ledino m prodrl na svitlo vkljub vsem težavam in zaprekam. . Tebi vrli list pa kličem, vpoštevaj nas glas, pusti smeti na stran in -delaj kot dosedaj tako turili zanaprej, za občno korist nas vseh!” Ker imam naročnino že plačano, prilagam- svoto pet dolarjev v podporo listu. Živeli in Nazdar! Jos. — k Opomba: Svota 5 dolarjev prejeli in tudi v št. 4 ob javih. Hvala.! NA ZNANJE SLOVENCEM. Cenljemli dliiredtor Collins N. Y. Medical Instituta.! , Vi me vprašate za odgovor. — Jaz se Valm -zahvailljujem za Vaša zdraivil-a, Ibaiteira. so mi popolnoma ozdravila moje inio-ge. Jaz nisem še vseh zdlraiviil porabil, pa sem bil žie popio-buoana zdrav. -—-' Se Vam- še enkrat najtopleje zahvaljujoč ostajam Vann iskreni prijatelj. Tony Platinar Box 179 (Bessemer, Pa. Kako pride Vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar varno. točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Slovencem v Chicagi in okolici. Iz pnoisite roke,, z garancijo in pravimi -dobri pismi iseproda eno-nastropna hiša t. j. za dve družini v dobrem stanu in bližini slovenske farne cerkve sv. Štefana. Več •pove upraATništvio ali uredništvo “Glas Svobodte”, 665 Bine Island J m, Chicago, 111. KDO ZNA, kje je Marija Gornik rojena- Kramaric-h prej stanujoča v Mount Pleasant, West Moreland Co., Penna. Njen naslov bi rad dobil A. Kramarieh, 62 Fairmont ave., Newark, N. J. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelierjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n_ bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. y V vseh lekarnah, 25 in tT 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. „ MS Pearl St. New York. ANON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IU ROJAKOM. Potujočim in tukaj bivajočim, priporočava svoj lepo urejeni ==SALOON= Kjer točivo vedno sveže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točna, Za obilen poset se c. rojakom priporočava F. BLATNIK ) . A. PRESELNIK J lastnika 230 S. Union Ave. PUEBLO, COLO. ALOIS PAVLOVIČ prva hrvatsko-slo-venska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospode in deco. Popravila 623 So. Center ave., Chicago, Ul. TOM. KTTLICA UNIJSKl TESARSKI MOJSTER 1294 Trumbull Ave,, Chicago. Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. Tm~mT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 516 W. 19. St. Tel, Canal 6296 NAZDAR!!! -- ==SALOON= Kosićek Brata 590 S. Centre Ave. Chieago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, WisM 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 John O. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popiavijs 589-591 Centre^A venue Chicago, 111. , MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO ITALIJA EGIPT IN ADRIJA Postanek v Madeiri. Idealna zimska vožnja v gorke kraje Vam preskrbi stara izkušena CIJNAR1) LINE Ustanovljena 1. 1840 - 68 letni uspeh. Velikanski NOVI parnik s dverao vijakoma C A R O N 1 A 676 čevljev dolg odplaje iz NEW YORKA v torek, 18. februaija, r Madeiro, Gibraltar. Gonovo. Na-pelj in Alexandrijo. »Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo: ‘CARPATHIA’ 9 april in 28 maja “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA” 26 mar. in 14 maja “ULTONIA” 16. aprila in 4. junija Za natančneje poizvedbe obrnite se na CURD STEAMSHIP COMPAK? LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohicago. Josip Zalokar priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno- preskrbljeno gostilno na 899 Edison Rdi; N. E., kjer toči vedno svieže- pivo in likerje. Unijska smodke in prost pri gri-zek. Nadalje priporoča svoja fina vina, domačega izde-lka. i« sicer: Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošljam ta vina na kraje sev. Amerike. rudeče galon 50c. belo galon 60c. rumeno galon 55c. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči 899 Edison Road, N. E. JOSIP ZALOKAR gostilničar CLEVELAND, OHIO Trgovina z železnino, pečini, preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri V. Kobzina-tu 580-582 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. M. W. SIMONS. SOCIJALIZEM IN DELAVSKE ORGANIZACIJE. Poslovenil A. K Skubic. (Nadaljevanje.) Pravica vsrtopa v družbo se ni podedovala, ampak vsak, ki se je posveltiil kaiki olbrti je dobil pravico vfstoipia. Rokodelci so bili razdeljeni na učence in mojstre, včalsdb trnldi ma pdtiug'oče pomočni- ke. Predmo je učenec dobil moj-srtersko diplomo je moral določen čas delati pod' nadzorstvom1 kakega mojstira in ko je ta čas pretekel moral je napraviti mojstrsko delo (Master piece, Meisterstuck) in potem še le, če je mojstrska zbornica odobrila njegovo delio je imel pravico Vstopiti v mojstrski oddelek dražbe. Peto 1860 je Nemčija ovrgla društveno pravno priznanje. Vsakdo je lahko postal mojster in posledica je bila, da so mladi mojstri nevešči olbrbnije morali na zadevati. Vlada je to kmalu u-videla in zopet pripoznala delavsko strokovno zadrugo in njena pravila. In zopet delo kot u-čencc, tri letno blatenje od mojstra do mojstra in mojstersko delo so postali predpogoji za vstop v mojstrsko zadrugo. ¡Isto imamio tudi v Avstriji'. Revna Rusija je pevsod' stoletja v ozadju in tako je tudi v tem. V Rusiji se obrtniške -zadruge niso pojavile s socijalnim progresom ampak s silio zakona. V Rusiji te zadruge niso narodni zavodi in nimajo istega značaja kot one v Zapadni Evropi. Katarina Velika, ki je hotela vzbujati industrijo pio trgih in mestih blaže-se Rusije v osemnajLstem stoltju je s silo ustanovila nekoliko takih ,zadrug. 'The London Guilds ali Livery ■companies so je|đlne majstaTejih obrtniških in trgovskih zadrug v Evropi. !S prva so te zadruge imele skoraj tak pomen kakor danes podporna društva, ki podjpirajo svoje člane v bolezni starosti in slučaju smrti. In ravno v Londonu naletimo na važen dogodijaj, ki je povzročil, da sta se obrtniška in trgovska razcepili in potem zopet te zadruge razdelili na razne skupine talko, da smo imeli rokodelce ene stroke v jedni skupini, umetniki v dragi itd. itd. Dom ali zadruga je bila večji del domača tovarna, to je razne družine so izdelovale potrebne stvari za družino. iS zadružnim sislemon se je pričela “delitev delavstva" in rast izmenjavanja. Te rokodelske zadruge so obstojale večinoma iz malih mojstrov izdelovalcev ali tovarnarjev. Načelo zadtruge je bilo pred vsem osebna korist in izkoriščanje dragih. Y večih slučajih se je- pripetilo, da so take zadruge slabo ravnale, strogo postopale in tudi zaničevale vse one rokodelce, ki niso bili v njihovi zadrugi; tudi se je pripetilo, da je ena zađru-, ga prezirala drugo in to le radi lastnih koristi. Pravila, ki so predpisovala vodstvo vseh obrti so 'bila stroga in močna. Izdelovalca, ki bi izdeloval svoje blago v slab ji ali manj vredni meri se je strogo kaznova- lo. Točnost in'natančnost se je zahtevalo povsod, potem bodi si pri meri, vagi ali vestnem izdelovanju in vodenji knjig in vsak prestopek se je strogo kaznoval po zveznih pravilih ; s vsakterim žadružnikom pa, ki hi. izdal, pokazal ali obvestil kakega nečlana zadruge o kateri koli skrivnosti in načinu proizvajanja zadružnih izdelkov, so zadružniki snmarično postopali. Proizvajanje se je širilo in mojster je pričel najemati delavce; se ve, da sistematičnega najemanja delavcev takrat še niso imeli, ker isto se je vpeljalo šele koncem osemnajstega stoletja. V začetku so taki delavci spali in jeli doma in le sem in tja prišli pomagati mojstrom ali izdelovalcem, s časom pa je prišlo tako daleč, da si je ta mojster najel delavce, katerim je plačeval na mesec, ali teden in jim dajal hrano in stanovanje in včasih tudi potrebno obleko. Delodajalci so jih začeli izkoriščevati in ko je to delavec uvidel pričel se je družiti v skupino s drugimi dlelavci iste Stroke. Še v letu 1775 najdemo, da najeto delavstvo ni imelo ni-kakoršne stalne delavske zveze. Zadruge kot Vladajoča mioč v družabnem življenju so zgulbile svoj upliv za -časa vladanja Henrika Vni ali Edvarda VI toda ne popolnoma, ker njih moč opazimo še v začetku devetnajstega stoletja. V času vladanja Elizabete opazimo važno spremembo; namesto 'Zadružnega zakona prišla je v veljavo državna regulacija industrije. ¡Sedanjna obrtniška unija ima še nekaj točk, ki so v soglasju s onim starodavne zadruge. Zadruga je bila pozneje nekaka organizacija izdelovalcev, ki je lastovala vse orodje in materijal, s katerim so delali in so bili združeni, ne namenom, da si bi pridobili večji delež stvarij, katere so izdelovali, ker zadružniki so prejeli popolno kompenzacijo za svoje delo, ampak bili so združeni s namenom,* da regulirajo obrt in izdelovanje, kakovost >in množino blaga kakor tudi število delavcev iste stroke. ¡Obrtniška unija je zveza delavcev, ki nimajo lastnega orodja, strojev in materijala, ki prodajajo svojo delavsko moč in dobe za to samo mal delež od tega kar producirajo. Iz tega uvidimo, da prvih smer je bila zboljšati in razpečati svoje izdelke in dragih pa, da si pridobe večji delež svojega izdelka; ta zadnja zveza je neke vrste draž.ba proti izkoriščanju. Iz zgodovinskih podatkov povzemamo, da je bila prva obrtniška unija ustanovljena leta 1796. Ta unija, ki so jo ustanovili dela vei suknja v Leeds, je bila samo nekaka transdtivna driižba, kakor so bile tudi vse drage unije v isti dobi, in udje te unije so se zbirali samo takrat, kedar - je bilo kaj važnega na programu in ko hitro se je stvar rešila so se razšli. To je pa bilo one čase neobhodno potrebno, ker druženje delavcev je bilo takrat skoro nemogoče. Ekonomisti s svojim rezervnim skladom za boj proti združenju delavcev so vsako združenje in zvezo delavcev onemogočili in je niso hoteli priznati, ravno tako pa so prisilili delavca, da je prodajal svojo delavsko moč za vsako svo to, ki so mu jo hoteli dobre volje dati. To vidimo zopet v letu 1824 ko je angleška vlada in tudi nekatere druge, ponovila in poostrila takozvani Combination law (zakon o združevanju delavcev) in pod takim neugodnimi zakoni za delavce je bilo nemogoče ustanovite stalno, permanentno unijo ali delavsko zvezo. Vseeno pa v teku- tega časa in veljave zakona o združevanju delavcev snovale so se delavske u-nije, imenovane podporna društva. Tako na primer opazimo u-stanovitev društva knjigovezov v letu 1792, .potem stavcev v letu 1801, livarjev v letu 1809 in razne odseke inženirske obrti v letih 1823 in 1824. V letu 1824 pa se je poleg ponovitve in povstrenja združevalnega zakona pripetila še bolj zanimivejša zgodovinske točka. Trade Unionism (obrtniški unio-nižem) je zagledal beli dan na Angleškem. Seveda ta obrtniški unionizem je bil skrivna stvar de- lavcev in je le slabo uspeval svojih 30 let od začetka, ker zakon in šiba delodajalcev sta mu ovirala napredek in rast. Ta unionizem ni imel v tem- času nika-korlšnih ođ vlade priznanih pravil niti ustave in ni imel nobene državne protekcije. Leta 1850 opazimo nov korak starega unionizma. V tem letu združile so se vse inženirske unije v jedno skupino, zvezo, njih rezervni skladi prišli so v jeden sklad, podpora se je sistematizirala in ustava se je proglasila. Ta čin obrtniškega unionizma je postal od takrat naprej velik faktor na industrijel-nem polju. Ta zveza porabljala pa je svoj sedaj združeni sklad za sledeče: (!) pogrebne stroške za umrlega člana unije ali njegove soproge; (2) bolniško pod(poro, (to se je upeljalo kasneje) (3) doskižne podpore (4) podporo v nesreči. Ta podpora 'se ni izplačevala v vseh strokah, ampak samo pri nevarnejših in (5) podporo v brez-delici. Obrtniške unije v tem času so bile neke vrste prostovolne družbe za mejsebojno pomoč in protekcijo, tudi stare zadruge šo bile v začetku prostovoljne, ampak s časoma postajale so vedno bolj in bolj omejujoče v njih poslovanju in samohotnejše v syojih metodah. Trava smer obrtniškega unionizma je vzdržavanje in razvoji industrij alinih interesov svojih članov. Prigodi se, da marsikateri obrtniški unionist noče priznati razredbe borbe in jo zanikuje iz raznih ozirov, ki pa nimajo mikakoršne prave podlage povdarjamo pa, da ravno obstoj obrtniškega unionizma najlepše dokazuje to razredno borbo. Statistika in zgodovina nam jasno 'kažete razredno borbo in to najlepše vidimo v tem, da so obrtniški unionisti naperili svojo smer proti nekaterim važnejšim točkam. V prvi vrsti je vsak m nionist gledal na zbolšanje svoje plače oziroma zahteval najvišjo stopnjo v plači, ki jo je mogla industrija prenašati. V tem oziru je vsaka unija nastopala neodvisno boreča se samo za svoje člane ne da bi se zmenila /a druge stroke. V dragi vrsti skušali so preprečiti čez urno delo če prav se jim je še posebej plačalo za čezumi čas. V tretji vrsti, niso odobravali dela od kosa (piece work) in to radi več vzrokov, najglasnejši vzrok tega je bila nadprodukcija, zgotovljenje dela v precej manjšem času, kot sicer, ker cena takemu delu je majhna in da more delavec kaj pri lem zaslužiti, je moral hiteti, kakor sicer ne bi rabil. Kedar delaš od kosa, pomni, da svojega brata delavca in sebe poganjaš na cesto, njegovi dbužini in tudi sebi samemu vsakdajni kruh kratiš in da enkrat ti ga bo tudi zmanjkalo Našteti bi se dalo več dokazov, da obstanek obrtniškega unionizma je jasna priča razrednega boja in ne samo to, da vsak unionist je tudi socijalist, potem če hoče to priznati 'ali ne. Vendar pa o tem na dragem mestu. (Dalje prih.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Cenj. dopisatelje, katerih dopisov nismo danes priobčili, grozimo potrpljenja. Prihodnjič pride vse na vrsto. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Opozarjamo rojake, da se glede Jednotinih) zadev obračajo na glavnega tajnika gosp. Frank Kr-že, 34 Gilpin Plače, Chicago, 111. ¡Nekateri naročniki niso dobili zadnje številke prosimo jih, da nam naznanijo njih naslov, da jim dotično številko dopošljemo. Listu v podporo. J. Susman 25c; A. Wid'eck 50c; J. Krušelič 25c; Jos. Slogar 25c; A. Ocepek in Rudolf Perdan nabrala $2.30 Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avetrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP ^Giniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrte Glavni zastop na 19 State St. New Y MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopniKza na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, lu, Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Slovenci pozor! f Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove —.. ^=po= J> najnovejši modi in nizki ceni. j JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, lil. i £Jemu pustiš od nevednih zobo-, zdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 RLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. M. A. WEISSKOPF, M. D. —--- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in NAS “m Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAGER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na yse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti « mi te bodemo zadovoljili. “Glas Svobode” [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Grl. Svobode Co 665 Blue Island Ave. Chicago, 111 Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. frvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik* *. “Glas Svobode” izide vsaki petek n velja za AMERIKO: ca celo leto ............$1.60 «a pol leta .............76c ZA EVROPO: n celo leto ..........kron 10 za pol leta ..........kren 6 Naslov za dopise in pošiljatve je Grlas Svobode Co. 665 Blue Island A. Chicago, III. Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov. Pr. Omega je 'zgubil oljkovo vejico mirni in sprave in lavorov venec smo uuu položili na njegovo tiho gomilo. * # * McParland, Onehard in Zahrbtnih, se že za nedolžne proglašajo. Aber nit! # * * “Neumnost in neveda sta bisera. Bedaki se jima uklanjajo.” Dr. Preobširen. # * * “Z mojo povzdigo, povzdignete šemi — socijalizem — poglavar mora povsod biti.” * # # Videl sem muho, ko se je v plug vprežen emu volu na rog vsela in vskliknila. “Jezde orjemo!” — Johu Kositar. * * * l“Der groesste Sehuft im gan-zen Land ist und bleibt der De numziant,” se je nekoč izrazil Victor M. # «= # “Bil sem predsednik; se Jožeta bal, po noči sem kimal po dnevi pa spal. A. P' * * * Moje bombe so napolnjene s klobasami po iznajbi Dr (a). S. Kar. Iz njih eksplodira le smrad in radi tega niso nevarne. - Prerokovalce. # * * Orctiard je prihodnji kandidat za predsedniško nominacijo na republikanskem! listju. — Dobri govorniki se iščejo. Plača: 3 dolarje namro. —• * * * Slovenci volilci, v Chicago! Prihodnjo soboto se vrše primarne volitve za mestni zastop. Ne pozabite socijalistične — delavske — svoje stranke! * # # Unele Samovega konja jahati je nečastno, na republikanskem slonu) iz odra govoriti v prilog kapitalizmu pa častno. — Dragonec. * * * Zahrbtaiku so zopet ščetine pognale. ‘Za zimo pride spomlad, tudi Zahrbtnik je vrgel kapo v kot, in si omislil cilinder. Ca-pito. * # # Slovanski Mrko in semisocija-liatični Joe verujeta v eno in isto geslo: “Kdor pred nama ne trepeta, mora v Sibirijo.” Vladarja sta oba. # * * Čudodelne kaplice so na prodaj pri “Sosedovih”. Po zavžitku ene steklenice vsakdo pred soci-jalističnem poglavarjem z repom miga. — Alpha, drugist. * * * “Fej!” pravi Jože Zavernik v odgovor na naša vprašanja. No in mi smo vedeli, da od Jožeta Za' vertnik se ne dobi poštene besede. Za to Jože le še enkrat “fej” in “fej“” za Vaš dični republikanski govor. Nagrado $10.00 ponudimo sedaj Jožetu, ako nam dokažev on ali kdo drugi, da smo mi kedaj kako pismo v Washington, D. C. na tretjega glavnega poštnega upravitelja g. Madeua ali na koga dru-zega pisali. • * # Da Jože Zavertnik ne zna pametno kritizirati niti polemizirati smo vedeli, vedeli smo pa tudi da nam nebo odgovoril resnice. — Resnica oči kolje in ista je pri njem deveta briga. Lajaj in grizi, kolikor moreš resnice pa nikdar ne povej. * * « “Glas Svobode mora propasti, tako tudi Jedhota, pa makar je hudič. — No iu Jože je že padel — “Glas Svobode,, in S. N. P. Jeduota pa še nista! Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade! . * # # Darwin pravi: Človek je postni iz opice/’ Jaz temu ugovarjam. “Kdor je najprvo “demokratično socija-len”, potem zopet “liberalen”, pozneje republikalen in iz tega ultra anarhialen je v možganih “kalen”, postane opica iz človeka in ne človek iz opice. — (lota) — Omega. # * # Ljudi blatiti in jim zagovor odtegniti je “Svoboda”. Ljudi terorizirati se imenuje “Enakost.” Ljudi oropati in sirote v sirotišnici izkoriščati se imenuje “Bratstvo”. Svoje otroke namesto v šolo na trg poslati se imenuje “odprava tuposlo vanj a o-trok. ” , !Oni, ki k temu redu bojazlivo prikimuje, se imenuje “chicaški socijalist”, kdor ga pa zvršuje se imenuje “socijalističen car” na republikanskem slonu. # * # Glejte si no! Jože Zavertnik je pripravljen zagovarjati se pred razsodiščem' Jugosl. sne. zveze v Ameriki! Vaša navihanost je stara. — Zakaj se pa ne bi zagovarjali pred nepristranskem razsodiščem kake druge zveze, sicer pa ne bo dolgo, ko se bodejo tudi vašim pristašem oči odprle in takrat se bodete lahko zagovarjali pred razsodiščem Julgosl. soc. zveze v Ameriki. Tako je in nič drugače. Vse kar Vam preostaja je kes in potem bo mirna Bosj- na. Vi svojo pot mi pa našo! • # • Vprašanja, ki smo Vam jih stavili v zadnjih številkah še niso odgovorjena, zato sle pa zvijačna posegli po satiri in zavijanju. Pač efijaltovski značaji!. Vi ne poznate polemike — ampak “bratstvo enakost in ljubezen do bliž-nega” v prenešenem pomenu besede in za to v prihodnje vsako polemiziranje s vami opustimo, nikakor pa si ne mislite, da smo se Vas s tem' ustrašili. One! Čas je drag in da bi istega tratili nad individualnimi osebami, takega sloja kot ste Vi je nesmiselnost. Če pa želite na vsak način, da še boj skonča potem pa le nabrusite svoje pero! Au revoir! * # * Der groesste Sehuftt im gan-zen -Land, ist und bleibt der De-nunziant. Tako poje Zahrbnik v svojem zadnjem “bleibt”- žurnalu, na pomoč si je poklical pa še zloglasne, ga pinkertonca McPar-landa in strahopetca Oreharda.— Gliha pač vkup štirba Da je Zahrbnik junak smo vedeli že poprej, da pa postane ravno sedaj v prestopnem letu tak Denunziant, no tega pač nismo pričakovali. Prestopil je s letom in pozabil na batine preteklih let. In te golide gnajuiee, ki jo sedaj izliva v sivojem glasilu iu podaje Slovenskim delavcem v Ameriki v dušno brano, je še veliko bolj smrdeča, kakor je bila gnojnica Ljubljanskega “Slovenca” na prireditelje Prešernoviga sporne-' nika. Tak podlež, ki je zc dav-1 na zgubil vsako plemenitejše en-! vstvo, nima niti «toliko poguma vi sebi, da bi, ko je uvidel, da je zgrešil in osramotil slovenski narod v tujini, priznal svojo pregreho in se je skesal. Kaj še!? Kot tat, ki je bil zasačen in ki beži kričeč: “Ujemite, primite tatu”, tako upije sedaj tudi Zahrbnik, da bi odvrnil od sebe pozornost in osleparil javnost, da bi ne opazila njegoviga podlega dejanja. Zahrbtnikova snov je naj-breztidhejše smradilo njegovega lista. Zahrbnik, kar nogo privzdigne nad vsakogar, kdor koli si upa stopiti na njegovo pot — sam se dela pa zopet nedolžnega, farizejsko zavija oči in zvrača krivdo na druge. Ti hrabri junak! Fej, takim hinavcem in s-trahopetnikom! Toda gospod se motijo, ako mislijo, da jim bo pomagala laž in da jim ne bo strgana hinavska krinka s hipokrat skega obraza. Narod bode spregledal in vam dal zasluženo plačilo za izdajalsko vaše delo! STRANKA. SLOVENCI—SOMIŠLJENIKI POZOR! Dandanes se vse erganizuje. Kapitalisti organ izlijejo svoje kluibe ih truste, isti kapitalisti i-rnajo svoje politične stranke : republikansko in demokratsko, in razne druge manj važne stranke, ki pa niše ude bolje kot prvi dve. Tako vidimo na primer Hearstovo lastn«o stranko : Independent Lea-gue, ki ima ista načela kakor demokratska stranka, z izjemo, da pri demokratski miolijo vsezgo-vomega Bryana kot svojega političnega boiga in pri Independent League molijo pa kapitalista W. R. Hearst. Vse to stranke pa delujejo za kapital iu proti delavcu.. Tudli delavec se zaveda. Uvidev-ši, da ga kapital izkoriščuje in ’ m«ori, združil se je v veliko skupi-i no delavcev, osnoval delavske or-ganizaeije in z združeno mioejo, edinostjo in lojalnostjo do svojega stanu odbija napade, ki se vale iz kapitalistovškega (tabora. Delavec je uvidel tudi, da mera pričeti boj s kapitalom ne samo pri delu ampak tudi pri volitvi, ker tako dolgo, dokler je vlada pod kontrolo' kapitala delavcev boj proti kapitalu ne mere prinesti popolne zmiage nad sovragom. Zato se je delavec ustvaril lastno stranko, stranko delacev. Naša! delavska, socijalističma stranka je še mlada. Njen prvi pojav v Ameriki opazimo v letu 1888. Pri takratnih predsedniških volitvah je bilo komaj dva tisoč glasov 'oddanih. Zadnje predsedniške volitve v letu 1904 opazimo monstrozmi napredek; nič manj kot 440.000 to je približno pol mil j o n,a glasov je bilo oddanih na socijalističnem volilnem' listku. Kako visoko pride kazalec prihodnje predsedniške volitve se ne more kignštaitirati, ker socijalistič-na stranka z vsakim dnem vidno raste. In zakaj ne bi? Delavci se zavedajo. — 'To najbo kratek odgovor. Da «bode zmaga čim‘slavnejša se moramo že sedaj pripravljati zb usodepolni trenotek. Čitatelji se mogoče še dobro spominjajo izza šolskih let n hrabrem nastopu1 grškega vojskovodje Leonida s maloštevilnimi četami Spartancev proti Xeroxo-vi armadi pri Thermopilah, tudi se spominjajo' vzgoje Spartancev in Grkov v obče. Mal narod po-vspel se je na vrhunec svoje slave. Edinost, sloiga in navdušenje za svobodo je povzdignilo starodavne Grke na vrhunec drugih narodov. Edinost, sloga in navdušenje za svobode bo povzdignila delavce nai vrhunec vlade. Vešči opazovalci socialističnega gibanja prerokujejo zmago socijalizma. Čas se spreminja in s časom se obračamo tudi mi. Sedanji kapitalistični sistem se je nagnil proti' večeru in 'ž njim vred tudi kapitalistična politične stranke. Nov stadij mora priti in (Dalje nai 8. strani.) FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Grreenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesijivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj x*ojals:i, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: TUrEEE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE MO West 34. Str. NEW YORK. N. Y. I Poročila iz delavskih naselbin. ! tt4»4‘4‘4‘4‘4»4‘4»4‘4»4‘4‘4»4‘4‘4»4*Vf*4»4»4*4*4*4*3i Dillon, Mont. Tukaj v Dillon Mont. ni tovarn niti rudlnikov; ljudstvo se peča večji del s poljedelstvom ali ovča. rijo. Sedaj na farmah ni toliko dela kot po letu in večji del pritiskamo gorko peč, čitamo knjige in se včasih tudi če se nam zlubi igramo s kartami in tako preganjamo dlolge .zimske večere. Lansko leto smo imeli delavci Se precej dolbro plačo; 45 do 60 dolarjev na mesec in hrano, sedaj po zimi so nas pa pristrigli in nam plačujejo po 35 do 45 dol. na mesec. in hrano. Jaz sem že tukaj sedem let in sem sdini Slovenec v tej okolici. Nekateri ljudje, so me imeli že za mrtvega, pa kakor vidite sem Se živ in zdrav. Predno sem prišel delal sem v Pueblo, Colo., ker pa nisem bil tam vspešen in zaradli domačih razmer sem sklenil, da se Slovencem1 odtujim in ker mislim, da so moji sorodniki v starem kraju radi mene v skrbeh jim naznan-jami moj naslov. S pozdravom Anton Videck c. o. Ruby Sheep Co. Dillon, Mont. Pueblo, Colo., jan. 1908. Cenjeni urednik “Glas Svobode ”. Rad' bi vendar vedel kedo je ta Zavertnikov Jože ali je to tisti Zavrt.nik, ki je nekaj časa pred zborovanjem S. N. P. Jed-note v La Salle, III., vpil po gostilnah: “Biiil se borna, kaj? Perrr majdluiulš!” Če je to tisti človek potem vemo, da list “Glas Svobode” nima opraviti s socijalistom ampak s capo — torn d el le marionette in marionetami, ker socijalist se1 ne mibre tako “bamibinolike” izražati, če je le količkaj poučen o socijalizmu, o pardon, Jože razume socijalizem pač pa ga tolmači popolnoma v drugi “sofistični” meri. I Ta sofist je najbrže na duhu bolan in temu v dokaz naj služi fakt, da trdi, da je njegovo glasilo “prvi delavski in prvi socialistični” list v Ameriki, med tem-, ko je pozabil, da je bil nekoč sam urednik lista “Glas Svobode” in ne le samo- enkrat zapisal v predalih istega: “Glas Svobode’ glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki,” nadalje “Glas Svobode” za korist delavskega ljudstva” in “kdor ne misli svobodno se ne more boriti za svobodo.” Ta sofist sedaj pluje na to, kar je sam storil in ne bo dolgo, ko bo pluval ž epleni cigenj maščevanja na svoje lastno glasilo, ker to mu je že ta- čudna ..narava za njegovo rojstno darilo pri rojstvu podarila. ¡Vseeno pa g. Zavr-tnik ne more zanikati, da ni “Glas Svobode” ■odpiral oči Slovenskim trpinom v Ameriki ko še nismo sanjali o Zavrtniku in njegovem glasilu. In takov izdajalec socialistične stranke si še upa nazivati se Socijalist? Brrrnr. Kj e se je Jože Za-vrtnik napasel te dušne hrane, ki je 'sedaj meče okoli v podobi smrtonosnih bomb, bi tudi jaz rad vedel, ker to je že nekaka bolj zvišena doktrina kot pa socijalizem, ali republikanizem. O Jože, Jožer go way back and' sit down and listen to the mocking birds! Kedo je pa ta Petričev Janko? Aha mi že diši. Človeče je reven .proletarec s pogumom v srcu, ki deluje za db-bro stvar. On je glavna marioneta v Zavrtnikovean “Schauspieltt.” Ta igralec na vrvici Capo delle marionette piše na pueblske socijaliste in jih prosi, da bi ustanovili socijalistični klub ali podružnico “Caaperl teatra” in da bi se pridružili nekam med tiste Ohicaške svečenike Jožetove vrste. Janko ras nas je veliko socijaliste v trn v Pueblo, menda več kot v Ohicagi, ali pomisliti morate, da mi smo neodvisni igralci in ne marionete, zaradi tega bomo ustanovili soeijalističen klub, ne pa filialo kakega “Casperl teatra”, in bomo imeli svoje lastno glasilo. Vi morate pomisliti, da mi nismo socijalisti vašega ali g. Zavetnikovega kalibra. Mi se oklepamo onega socijalizma, ki nas uči, da se moramo med seboj ljubiti in ne kavsati in* biti okolu sebe, kakor to delate Vi in g. Zavrt-ni'k. : Ko pa opustite Vaš terorizem in samodlržtvo in se podučite o -pravem: socijalizmu potem smo pripravljeni ugoditi Vašim prošnjam, popred pa ne. To Vam povem in poročam v imenu tukaj š-nih socijalist o v, ki Vas prosijo, da nas pustite s svojimi nadležnimi prošnjami pri miru, ker mi nismo tako slepi, da bi se dali zapeljati na vaše limanice in se sramujemo vašega socijalizma, ki ga širite v vašem* glasilu. Mi smo za “Glas Svobode” in ostanemo pri njem. Pa brez zamere ljubi rokovnjači! Pueblski Socijalist. Biwabik, Minn., v mesecu jan. V prilogi pošiljam money order za naročnino na list. Istega pošiljajte tudi mojemu sinu v stari kraj. Tukajšne delavske razmere so zelo gmotne. Za denar smo tukaj sedaj prav revni in vsa prilika kaže, da bo tako- ostalo še kake tri mesece. Po malih rovih j*e vse ¡mrtvo, kramp, lopata, sveder in kladivo* počivajo, kakor navadfao ob* času eksportirania ali pa naši centi, ki smo jih za nekoliko dela in za silo bi že šio, ko nam ne bi ravno sedaj zima gobec* pokazala in ravno ko to pišem razsaja burja in sneg, da je groza. (S pozdravom J. Delak. iSkidmore, Kas., 3. feb. 1908. Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”. Nimam sicer posebnih novic za poročati* vend'a.r me pa sedajnc razmere silijo, da spregovorim par besedi. Do tega *m-e je prignalo čitanje kritike glasila S. N. P. Jednote. Kako j*e vendar to. da v Ohicagi so člani IS. N. P. Jednote* 'dobili glasilo, med temi, ko ga tu nismo. Te se* mi zdi povsem čudno. Ali so mogoče ehicaški člani več kot mi, ali pa naši* centi, ki omo jih z*a glasilo že plačali niso dober denar. Tega* si ne morem* tolmačiti sam, rad bi pa zvedel pravi vz- rok. P0 mojem skromnem mnenju. bi moral vsak član -S. N. P. J. dobivati to glasilo, ker vsak član je moral tudi plačati zanj. Uredniška kritika “Glas Svobode” mi daje povod sumničenju da glasilo ni to kar bi moglo biti in dla* največ radi tega ga niso naši* društveniki tudi -dobili. Ali je društvo “Prijatelj” manj kot druga društva? Se enkrat po-vdarjam, da glasila v tem kraju še videli nismo in smo zelo radovedni zakaj je glasilo namenjeno, kaj se v njem čita in kolikokrat: iizh-aja na mesce ali leto. Mogoče pa je tudi, da se jaz motim, in da glasilo, najbrž dobivajo* samo* uradniki Jednote. Ce je pa* Stvar taka, pa naj bi uradniki sarmi glasilo zalagali in ne pa mi elani Jednote. Če mi izdamo samo en cent za kako stvar hočemo tudi vedeti, kaka je ta stvar. Pomisliti morate, da nam morate dlati za vsak e-ent, ki ga vam damo tudi ekvivalent za istega potem bodi si kar hoče in tak je tudi z glasilom. Po {nojem mnenju bilo bi najboljše. da bi imel “Glas Svobode’ te reči kakor poprej. “Glas Svobodic” to vsakdo* ve, se ;e trudil in -pomagal ustanovite Jednote, je prinašal za časa starega tajnika. ki se je vedno skazal kos* svoji nalogi, razne jedhotne vesti, ime- nik dkuštev itd. in je pokazal, da je kos svoji nalogi kot glasilo. In koliko je to Jednoto v primeri s sedaj nim glasilom stalo? Skoro bi rekel NIČ. Koliko* pa stane lastno glasilo sedaj? Najmanj 30 dolarjev vsak mesec, če je le količkaj večje vsebine, kot navad' ni letak. Tu se je pokazalo “umno gospodarstvo” nekaternikov. Ako vsak član ne dobiva glasila, potem ga tudi ni treba in bolje bi bilo, ko se bi* Jetični denar, ki se je nabral za lastno glasilo, raje dal “Glas ISvobode,” katerega že itak vsak zaveden slovenski delavce in član S. N. P. Jednote čita, in bi vsaj dobivali natančna poročila o* J-ednotinem delovanju, stanju itd. in druge društvene* vesti vsak teden, med tem ko jih* sedaj* sploh ne dobivamo, vkljub* temu, 'dla. glasilo najmanj štirikrat več Jednoto stane, k*ot je prej* ko je bil še “Glas Svobode” Jednotino glasilo. Toraj kaj je z glasilom, čas je da dobimo že drugo ali tretjo številko*. K Glavnega tajnika pa opozarjam, da pri -prihodnji po-šiljatvi lista ne izpusti “Prijatelja” in se zamisli tudi na nas njegove drulštvenike! — Koncem tega dopisa pa naj še omenim, da so, tukajšne delavske razmere zelo slabe. Finančna in gospodarska kriza sta nam pokazali svoje'ostre zobe. Po rovih se malo dela, nekatere delajo samo po dva do tri dni v tednu. Zima je ostra pa. suha, snega nimamo*. S bratskim pozdravom vsem ela nora S. N. P. Jednote. John ' Zakrajšek. Morristcwn, Mo., 2. feb. 1908. Cenjeno uredništvo. Veliko se čita po časnikih ¡o* sedajni gospodarski krizi- in slabih delavskih razmerah, katere počutijo delavci po tovarnah in rudnikih. Delavec na farmah te krize 'toliko ne počutk ker na farmah ne poznamo nadprodukcije in, nikoli toliko ne pridelamo, da bi bilo preveč Naši rojaki, ki so vajeni poljedelstvu že izza mladih* let, bi se lahko naselili na kmetije in postali neodvisni možje. , Tu v Mis-souri je še dovolj lepe zemlje za kmetije in bo tudi kmalu* pošla, ker skoro s vsakim dnem si kedo farmo kupi in zida gospodarska poslopja, *Č*e se ne motim* g. Gram, 576 W. 21. St., Chicago, Ul., ki oglašuje v tem listu* ima tudi lep svet za- kmetije na prodaj Jaz živim* kot ptič n,a prostem in Če se nič slabega, ne pripeti bom imel le*p penzion na stara leta. Na farmah, ko si enkrat poplačamo dolgove smo neodvisni in se ne brigamo, če par špekulantov napravi krizo, mi bodemo še vedno toliko pridelali, da ne, b.omo stradali. —* Prihodnjič kaj več. Pozdrav. (A. M'UŽina. Rojaki, Slovenci v Chicagi se opozarjajo, da sodrug Lewis, jeden najboljših socijalističnih go. vomikov v Chicagi, predava vsako nedeljo dopoludne ob 11 uri tečno v Garrick gledališču. Njegovi govori so zanimivi in vsakdo ga lahko razume. Vstopnina je prosta. Nota. Za vsebino oglasov v “Glas Svo->de” *n*i odgovorno niti uiredni-vo*'niti upravništvo. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drv god po zapadu, koder ima West era Federation of Miners svoje lokalne unije. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Dnevni kurz. — 100 krom pošljem v staro* domovino za $20.40 am. veljave, pri tem je poštnina že všteta. J. J. Pollak, 534 W. 18. Str., Chicago. ‘TRIGLAV’ Zdravilna Grenka Vinska Tonika “BAN JELAČIČ” želodečna ^/CAL V« ° Grenčica Svoji k svojemu! Kupujte naše blago! 1648 West 22nd Street, Chicago, 111. Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Pozor! Slovenci. Pozor! “Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Tri najboljša zimska zdravila. Improved Laxative Quinine Tablets ozdravijo prehiajenje v glavi v 12. uiah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za liud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za. jeeno ure če potrebno. . Cena 25c. Hermanekov balzam za kašelj je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sulico iii hiipo. Cena 25c iu 50c Hermanek-ovo, električno olje, je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glav6bol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c Izdeluje in prodaja J. C. HERMANEK, LEKARNAR Chicago, 111. 585 Centre Ave. 62^626Su/£/slamd /// C/H I CAC o RO JAKI ČITATELJI Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke. Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. : stseirti « i i*i.c 1500 ROJAKOV SE JE UDELEŽILO VELIKEGA SHODA i, BREZPOSELNIH V KNA-" USOVI DVORANI V ti CLEVELANDU, O. SLOVENSKI GOVORNIKI GO-.. VORILI. Novi Domovini” in Glas Svo-bode” so brezposelni cleve s landski delavci izrazili na- :» klonjenost. i ________ ^Posebno poročilo. Cleveland, 2. februarja 1908. 'kotiček velike Knausove dvorane. Gospodu Jakobu Grdina naj bo de izrečena prisrčna zahvala, da je prepustil dvorano za zborovanje popolnoma brezplačno in poleg tega tudi dal navzočim brezplačno par sočkov pive in vina v okrepčilo. , Sklicateljem pa kličemo: “Le tako naprej v boji za delavske pra vice, da si iste priborimo z geslom Jednakost, bratstvo in svoboda.” Amicus. Shod 'brezposelnih rojakov v Clevelandu se je nad vse pričakovanje dobro obnesel pri polnoštevilni vdeležbi naših rojakov in bratov Hrvatov. ¡Na mali poziv sklicateljev: Žele-ta, Boštjančiča, Perdan-a, in J. Hočevarja se je odzvalo vabilu nad 1500 brezposelnih Slovencev v Knausovi dvorani točno ob dveh popoiudne zadnjo soboto. Sila kola lomi; in sila je tudi nas privedla vse na jeden prostori kjer se je razpravljalo o delavskem stališču, o tedanji krizi, o samopomoči in druigih važnih pre dmetih. Vsi jednih misli, vsi za jednim1 ciljem smo prišli skupaj. Vsi oropani dela; sredi zime, ko razsaja stroga burja in meče sne, žinke v naše mrzle obraze postavljeni na skeleči mnajz, smo čutili potrebo, da storimo tudi kaj za blagostanje nas in naših družin. Spoznali smo, da ravno od te strani smo najslabše zavarovani in da nam je potreba organizacije, da bodemo stopili v delavski krog in se skupno s drugimi organiziranimi narodi borili za svoje-delav-ske pravice. J Vseh pet govornikov je povdar. jalo osobito jedno točko, namreč da nam je živo potrebno organizacije. Prav je vskliknil govornik, rekoč: ‘‘Sedaj Vas je privedla, dragi bratje, sila, da ste pohi teli na shod, in ko bode kriza končana, tovarne zopet v polnem tiru, takrat bodete pozabili na vse hudo, ki Vam ga zadaja kapitalizem in ta današnji sistem, in nikomur ne bode mar, da bi v dobrih časih skrbel za zopetno krizo, ki se bode gotovo ponovila in če se ne bedemo požurili, da jo sami preprečimo redno ponavljajočo se krizo, takrat bodejo vsi trdni sklepi, vse svete obljube, da skrbimo sami za se in ne za kapitaliste, da skrbimo za našo — delavsko — dobrobit bode pozabljeno.” ‘‘Ako pa se zavedamo, da smo tega zla in stoterih krivic, ki se sedaj nad nami gode, sami krivi, potem se v delavskem smislu organiziramo. Škrbino v prvi vrsti, da ne bomo golo orodje v rokah kapitala pač pa svobodni državljani, deležni vsih pravic, ki nam gredo po umu in postavi.” Veliko se je govorilo, ne brez vspelm. iste besede bodo, rodile stoteren sad. Saj zadnji čas je bil. da smo se rojaki zbudili iz dolzega sipanja in kimanja, da s tem pripomoremo, da zavlada med nami drugi duh, nego je vel doslej. Z izrekom: ‘‘Kdor nas pozna., tega bomo tudi mi poznali” se je z zadovoljstvom' vzelo na znanje, da je/‘Nova Domovina” vabila rojake na vse pričakovanje dobro vspeli shod in ‘‘Glas Svobode” pa na glavni shod .in pohod na Public Square, ter se jim hoče na klonjenost vračati po možnosti, ter pričakujemo, da se delavski list tudi v .bodoče vedno poteguje za uboge delavce in nam pripomore do naših pravic. Koneč-no se je rojake pozivalo, da se' n-deleže glavnega shoda dne 3. februarja in'da nihče ne manjka, da s tem pokažemo, da se zavedamo našega položaja in terjamo oropane pravice nazaj. V kratkem se bode sklical zopet podoben shod, ki se bode pravočasno razglasil po delavskih časopisih. Vsi slovenski delavci se vabijo, da se udeleže istega tako . polnoštevilno kakor zadnjega in napolnijo tudi prihodnje zadnji Rojaki, kam bodete šli na starost? . “Na kmetijo!” odgovor popolnoma kratek in velikega, pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in k olio kr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiea raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Mis&ouriju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Go. ali pa od bank potrjene. Tekom prihodnjih deset letij se bode štela naselbina v južnem Missouri ju jednim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkr^no, da celo sto-, icratoo podražal. Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v' gotovo, in varno zemljišče. Še nekaj! Slovenci, Pozor! Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trtje in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sledeče tvrdke in sicer: Stark Bros. jedna naj večjih drevesnic na svetu, potem Herman’s Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdke in vsa tozadevna naročila so dobrodošla. V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov. Trtje cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koloraba, 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene. Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega. F. GRAM 576 W. 21st St., Chicago. 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co. Občudovanja vredne nizke cene. Oblek, Pokrival in obuče za moške, gospe in otroke. Spodaj omenjeno blago je vse zimsko blago, od katerega smo naredili vže inventorij. Previdni kupovalci bodejo kaj hitro posegli po teh predmetih predno jih ne spravimo nazajl v zimsko zalogo in radi tega, če vas interisira pridite in oglejte si te predmete če tudi jih ne nameravate kupiti. ■ .. Posebno nizke cene * vsakem oddelku prodajalne ^ PRIDITE IN OGLEJTE SI TE PREDMETE V NAŠI PRODAJALNI V PRVEM NADSTROPJU (2ud floor.) Velika izber oblek za dečke s kratkim hlačami v vredhosti do $5 in raznovrstnega kroja... $ .75 Kratke hlače do kolen za dečke, velikost 6-14, 48e vrednos po- 29 c Moške obleke, srednje teže, dobrega' kroja in šiva, temnate barve. v -vrednosti do $15 za .. $9.75 Velika izber oblek za mladeniče raznega modnega kroja in barve, prava vrednost $6.98 dobite za $3.79 Moški črni svrbniki (over coat) dobro siti, velikost od 36-40 samo, navadne vrednosti $12. dobite za $6.95 Moške volnene, pletene čepice, nekatere malo pomazane, različnih barv, prava vrednost 25c za <%C Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani. Zaprto vsako nedeljo celi dan. Kadar prideš v prodajalno povprašaj po zastopniku Frank Slonich Moške hlače, težke in srednje teže, vrednosti do $2.25 za.... $1.39 Lepa izber zimskih sukenj za deklice od 6-14 let, najvejiše mode in barve, v vrednosti do $9.50 dobite za ................... $3.98 Pine suknje in jopiči za gosp:, katere smo prodajali po $18.50 dobite sedaj samo za ........ $9.75 Moške box Calf čižme, po.... $1.98 Ženske čižme s snurčarni ali gumbi, vici kid ali patent usnje, $1.89 Čižme za dečke, Satin Calf, močno usnje, v velikosti odB%do 13/4 98c, one v velikosti 1-5/4 za.. . $1.25 Težki Beaver robci ('Shawls) v vrednosti do $3.50 za....... $1.69 Ženski jopici (Waists) — novi pomladanski staji, lepo izdelani, s čipkami okrašeni, v vrednosti do $3.00 ta prodaj za........ $1.59 SVARILO! Delavci stran od Goldfield, Nev. Tam je štrajk. Bosi so odtrgali de. lavcem $1.00 na dan. Samo skabi in garjevci delajo pod varstvom nabitih pušk. Unijski možje zahtevajo, da se jim plača po sklenjeni mezdni lestvici. Bosi tega nočejo storiti. Varujte se agentov, ki nabirajo delavce za Nevado so-sebno Goldfield. Unija bo izdala oficijelno naznanilo kadar se stvar poravna med delavci in bosi. 559,561,563^565 ßlUE ISLAND ÂNE. ^ 0 V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno. Zinanja naročila se spremejo. M. Sikyta, trgovec s raznimi domači mi vini in likerji. 582 S. Centre Ave. Chicago, 111. ©g^g^gS»)gSa)s^fi^fi^>® Im 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za raožke aliženske 18k SOLIDGOLD filledz lepo dkrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idelavcem na železnicah. AMČENA ZA|Olet. Za prihodnjih Ijt dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisllpa, da lahko plačaS *35.00 za ravno takSno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privesek darujemo z v»ako uro, EXCELSIOR WATCH CO., S05 CENTRAL BANK BLDG., CHICAGO, ILL! Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. I zdeluje društvene anake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Aye. Chicago, 111. MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbolje izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta. ' • ^Izkušen fotografe 391—393 Blue Island Ave. ESTABLISH 1883 vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. phone Canal 287 Imejte doma zbirko Severovih družinskih zdravil, ki so naj boljši prijatelj bolnikov in močna bramba proti boleznim Ne zaboravite kašlja! Poskusite ga odsraniti predno se isti vkorenini. Severov Balzam za Pljuča .. . miridihalnik, omehči grlo in prinese hitro pomcž zoper vsak nersd “Severov Balzam za pijača se je izkazal kot dobro zdravilo. Moja žena je trpela na hudem kašlja; po rabljenjn tega leka se je počutila veliko bolje; kašelj je izginil in o-na je postala popolnoma zdrava.’’ Peter Hodakowski, 102 South St. Lowell, Mass. Severov Balzam za pljuča se dobi za 25 in 50c steklenica. Pneumonia. Croup, «IMcvR arH»^ ____ pn/cKfOjCENts ¡L tf.F.sfima gei. Odi teh je dobmivolj-no štirajkialo 153.688 oseb, dtočim jf Ibdlo 13.098 «Mavcev prisil ¡jenih praznovati. Največ štnajkovcev je pripadla®» mndlairistviu, niatmreč 25.2 odlstatflaotv vseh' Štnajkovcev, potem tekstilni indluislttriji(18.7%) tevtatrtnlatan za predelovanje) kovin1 (10.7%) in stavbeni stroki (10%) Štrajkovskoi gibanje je trajalo v štrajtoav) 1 dioi 10 im povprečno v vseh štrajkah) 16.9 dini. "Vzroki šitrajkovskegia gibam ja so bili kakor ¡navadimo mieztidlcKVioljnoisIti z mezdo, ozirclma dlefliavni čas, pritisk dielaveev ¡ki tlom, izrabljam je «Mavcev ini dlragin jia živil. Železniško postajo dobi Slivnica pod Mariborom. Deželni glavar na Kranjskem hoče postati -— dr. Šušteršič. Ta. ko se širi vest iz Ljubljane Dosedanji glavar pl. Detela se v-makne iz političnega življenja. Novi hrvatski ban baron Rauch se je pripeljal v Zagreb. Na kolodvoru so ga sprejeli dostojanstveniki, pa tudi demonstrant j e, katerih je bila velikanska množica. Demonstrant je so kričali, peli “o dir lieber Auigustin” in kamnje je letelo na vozove. Ban se je moral peljati v zaprti kočiji na svoj dom. Demonstracija se je nadaljevala v mestu, kar je novega bana skrajno ozlovoljilo. Vojaška vest. Čuje se, da namerava vojaška oblast porazdeliti 97. pešpolk, ki je nastanjen v Trstu po bataljonih po Krasu, in sicer pridejo v poštev Sežana, Razdrto, Postojna, kjer bi bilo tudi nadomestilno poveljstvo. Ako se ta govorica uresniči, je vseka-ko ta pridobitev vojaštva za Postojno vitalnega pomena. Od Postojne se v prvi vrsti zahteva zdrava, pitna voda in to imamo sedlaj po zatrdilu strokovnjakov. Toraj tudi v tem oziru bi ne bilo nikakih ¡zaprek in pomislekov. V soboto, dne 23. t. m. se je vršila seja občinskega odbora postojnskega. Na dnvnem redu je več jako važnih točk. Split 26. jiamuarja. Uslužbenci parobrodne družbe “Dalmatin” so stopili v stavko, ker jim ravnateljstvo ni dovolilo zvišanja prejemkov. Električna železnica Matulji-Volosko - Opatija - Ika _ Lovran. Delo okoli te železnice je skoraj dogotovljeno in se že tudi osebje pridno vadi v vožnji. Če pojde vse dobro od rok, vozilo se bo že v teku 1 dbi pred poklicano komisijo, nakar se preda železnica javnemu prometu. Hrvatjle v Pulju. — “ Istarska posojilnica” v Pulju je kupila ve. lik kompleks za “Narodnim domom ”; to je 1200 sežnjev zemljišča in več hiš za ceno okoli 200, 000 K. Tam se postavijo razne zgradbe t udi šole. Hrvatske šole. Na ljudski šoli v Djakovem se prišli abc-strelei z nožmi in revolverji (!) v šolo, da b-i pobili učitelja. Orožniki so morali otroke premagati. Palica, brezovka, na Hrvatskem te pač špara j o! Srbi na Ogrskem. Novosadska “Zastava” je prinesla statistiko o številu Srbov na Ogrskem od leta 18-70. do 1900. Glasom te statistike so se Srbi pomnožili v 30. letih, in sicer v bački eparhiji za 13.061, v temišvarski za 961, v vršački za 8114 duš, dočim so v budimski eparhiji nazadovo li za 1013 dhtš. ¡Skupno so se po-temtakelm pomnožili za 21.123. V budimski eparhiji s-o Srbi popolnoma izginili v 44 občinah. Skupno so se pomnožili Srbi v celi O-grski v 134, nazadovali v 147, popolnoma pa izginili v 54 občinah. Seveda jih statistika ne šteje po narodnosti, temvuič po veri. t Predkoncesija. Železniško ministrstvo je konsorci -u za zgradbo lokalne železnice z Vrhnike v I-drijo v Ljubljani izdalo dovoljenje za tehnična preddela za nor-malnotimo lokalno železnico od postaje Sv. Lucija Tolmin progo Jesenice-Tret drž železnic do kranjske meje pri Spodnji Idriji. Dovoljenje velja za eno leto. RAZNO IN DRUGO. Drozd pomiloščen. Bivši načelnik vaclavske hranilnice prelat Drozd, ki je bil ¡zaradi znanih, velikanskih sleparij obsojen v mnogoletno ječo, je sedaj pomiloščen Presedel je v ječi štiri leta in dva meseca ter je hudo bolan. Mesto Rio Pinto na Portugalskem se podira. Pogreznilo se je 6 hiš. Nevarnost je, da se pogrezne celo mesto. Sodi iz papirja. Pred nedav-aim časom so v Nemčiji prišli v rabo sodi iz papirja. Kakor kažejo poizkusi, ’se ravno tako obnesejo kakor leseni. Neki prodajalec časnikov si je blotel kupiti konjička, da bi t njim' lahko svoje liste hitro na železnico vozil. Šel je k Židu Natanu in le-ta mu je priporočal tudi takoj starejšega šimelička. Miož kupi šimeljna. Čež 3 dni pa prileti razburjen nazaj in zavpije nad Natanom: “Kakšnega konja ste mi prodali?” — “Kaj? Ali ni dober? •—- “Dober? Sirnelj je slep na obeh očesih! — “No”, je odgovoril Natan prijazno, “saj vam nisem šimeljha zato prodal, da bi vam cajttumge bral” . . . “Komunistični manifest” je pravkar izšel v založbi časopisa “Naprej!” v Idriji. -—Dobi se v vseh knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju, v upravi “Rdečega Praporja” in v založbi časopisa “Naprej” v Idriji. Izdelovalec umetnih dijamantov. Nedavno je -zbudila veliko senzacijo vest, da je inženir Le Moine iznašel način, kako je mogoče izdelati dijamante, ki se prav nič ne razlikujejo od pristnih. Prvi mu je sedel na limanice znani last nik zlatih rudnikov Wemher, kateremu je svojo izmaljibo demonstriral, pri temi pa spretno spustil v električno peč pristni dijamant kd ga je potem izvlekel kot svoj izdelek. Wemher mu je izdajal 1,600.000 frankov. Poiskal pa si je žrtev tudi drugje, tako v New jorku, Hamburgu, Berolinu itd. Baje je prisleparil na ta način 5 do 6 milijonov. Sedaj so sleparja zaprli. Dota na obleki. V ¡Bretaniji imajo čuden običaj. Ob posebnih svečanostih nastopajo mlade dame v crnih oblekah, obrobljenih z belimi našivi. Število teh na-šivov znači doto, ki jo misli oče dati svoji hčeri. Vsak bel našiv. ki predstavlja srebro, označuje 100 frankov, vsak žolti -pa predstavlja zlato in znači 1000 frankov. Vsak mladenič torej, ki mu ugaja kako dekličino lice, takoj na prvi pogled lahko spozna, koliko dote bo dobilo dekle: Kaj misli sin o svojem očetu? V dtesetemi letu svoje starosti misli, da njegov oče ¡mnogo zna- v petnajstem, da on toliko zna kolikor njegov oče; v dvajsetem, da ve še enkrat toliko kot oče; v tridesetem, da morebiti lahko vpraša^ svojega očeta tudi- za svet : v štiridesetem, da njegov oče vendar morda nekoliko več ve od njega; v petdesetem- začne iskati o-eetovih naukov, v šestdesetem pa če. je oče umrl, misli, da je bil pokojnik najmodrejši človek, kolikor jih je kdaj živelo. Miljone steklenic se porabi vsako leto za Ank-or Pain Expeller, zdravilo za revmatizem in nevralgijo. To- dejstva je najboljša priča pristnosti.. 25e in 50c. Iščem- pojsojiila nia ¡prvo hipoltle-ko $1000—$1200. Več piorve ured. all uprav. “Glas Svobodic ”, 665 Blue Isllaimdi ¡ave., Chicago, Ul. DOPIS. '(Izviren -dopis.) Pullmam, IlL, 1.-26, 1908. Ker smo v tem listu, namreč v štev. 3. hi., medi dopisom M. V. Komdajta čitali članek. Itičdč se društva “Delavec” št. 8 S. N. P. J., zatcgadel hočem-o tudi mi, k»t njegovi dlani, pojasniti .nekoliko njegovih, zadev. Ker se je splošno razširila govorica, da je omenjeno društvo izlkluičemo iz Jedinote, moramo mi to no vico zanikati, ker nam san im še ni (ta zadeva .za gotovo naznanjena; dlobili pač smo nekakov list, 'baje iz glavnega urada Jednoté. tičoe se te zadeve, ter je bil tudi opremljen z podpisi, a Iker pa ni bilo na njemi nikaikega sledu o Jedmotnem pečatu zatega del tudi njegova viselbina ni bila uradno vzeta na znanje. Ako je ipa glavni odbor imel resničen namen društvo; črtati, naj Ibi 'bil malo bolj premislil vso stvar in vzroke, zakaj celo društvo ¡črtati niso pp naših mislih majhne stvari. Vsa ta zadeva je bila tudi zelo ue-premišlena in ne-postavna, ker se niste ravnali po pravilih z leta 1905, a ker pa gotovo niste dloibro znani z istimi jpravilli, vam tu predočimo kaj stoji tam v poglavju IV.člen 1. oddelku 3. 5.točke : Ako kaika podružnica ne plača svojega asses menta v enem mesecu tedaj se ji pošlje svarilo, ako- ne plača dva meseca .razglasi se za suspendova-no od bolniških podpor, ako ne ¡plača tri mefseee je proglašena z e izobčeno, odvzamiejio; se ji vse pravice, (njen ustanovni list se prekliče ter se ji tudi odvzame vsa. lastnina 'katera spada k Jedno1 ti. Zaltega-del Vas prosimo gospoda uradniki na podlagi tega členka pravil pojasnila,, kedaj ste Vi v tem oziru poslali kakšen opomin obvestilo na omenjeno društvo'? — razum prej omenjenega dopisa, pri katerem ste se. pa pokazali za1 popolnoma nevešče v svojih uradih, ker dan-danes zna že “Pavliha z Centre” da mera biti na vsakem pismu ¡znamka, in na uradnih jeduotnih listih-pe-čat. !Za svetovati Vam je tudi, da ste bolj odkritosrčni uaipraim svojim bratom; kjer ¡kakor smo se namreč prepričali iz “ Jednotnega glasila” vodite vi Jednotne stvari po nekakih skrivnih potih, ker drugače bi bila gotovo pojasnili zakaj ste društvo z številko 8 izpustili iz društvenega imenika tako da si sedaj nekatera c. društva mislijo da je dotično društvo propadlo, ko vendar kar najbolje napreduje. Zakaj niste v “Jed-notnem glasilu’1’ objavili stvari tičoče se društev in Jedlnote - me vemo —pač pa verno, da bi bilo to bolj potrebno, kot pa isti program, v katerem opisujete s čim se 'bo vse listi havil namreč : za reklamne svrhe raznim zemljiškim agentom, z vojaškimi zadevami z zdravniškimi nasveti i.t.d. (posledne itaik satmi potrebujete) ko vendar vse te stvari čisto nič ne spadajo v list te vrste. Zakaj ni društvo plačalo svojih aissesmentov na Jednoto ? Y prvi vršiti zato ker ni vedelo kdo so “Jednofai uradniki, kot še sedaj ne vé in nebode dokler ne bodo sodniško potrjeni, dalje kjer ni društvo dobilo nobenega -obvestila koliko ima za plačati in tudi sploh nobene druge tiskovine, razum vsakovrstne okrožnice z raznimi obljubami in ker tudi Yi niste izplačali naših bolniških pa-kaznic. Te navedbe mislimo da so radosten vzrok za dotično pra-šanje; društven denar se'pa tudi memiore kar v endan razpošiljati. Kar se tiče bolnikov veste lahko sami da ne morejo živeti samo od obljub ampak rabijo za svoje o-Zdravljenje denar, na katerega bi ga gotovo še sedaj čakali zaman, ako jilm nebi društvo priskočilo na pomoč. Med raznimi bolniki katere še sedaij imamo je tudi jeden talk kateri pričakuje usmrtni-. ne; kaj bo z istim? V bližno jezero se ga' gotovo ne more vreči. Pri vsem tem je tudi neovrgii-vo dejstvo, da pri vseh teh žialost-nih razmerah ne more jednota napredovati posebno še z uradniki takšnimi kot je glavni zapisnikar z svojim, novoslovničenem pi^ivo-pisjem, ter jo končnega nazad-naštva ne reši celo njem diktartor Toliko za danes v pojasnilo v-setm eenjenim dmštvam zategadel ker ni bilo v glasilu zapisane nobene besede o našem društvu. Mogoče drugi krat več. Z bratskim pozdravom William Russ; John Levstik; Fr. Hodnik, Frank Bernik; Frank Košič; Jožef Kuhelj; D. Gabriel; Jakob Tisol; in Jakob Puc. * • Nadaljevanje iz 4. strani. ta je socijalizem. Nič ga ne more ovreči niti ovirati. Zato pa delavci, vaša dolžnost je, da se ga oklepate. Kapitalistične stranke vidijo svoj pogin in bodejo udarile z vso močjo in bes nosijo, da se še nekoliko padaljša doba njih življenja. Tudi mi delavci moramo liki Spartancem udariti na miljone pijavk in sužnjev kapitala, Organizirati se moramo, vstopiti v vrste mož poleg moža in zasesti sotesko1, ki vodi proti Beli hiši. Organizirajmo se v močne klube in delujemo, pripravljamo in vežbajmo se za vsak napad od! sovražne sile! V organizaciji je moč in sluga, in kjer je sloga in meč tam je sijajna zmaga. Na delo tora j! ¡Organizirajte soeijalistične klube kjer koli je pet ali šest zavednih mož. Navodila za organiziranje socialističnih klubov, tiskana v slovenskem jeziku dobite od narodnega tajnika soeijalistične stranke, če pišete na sledeči naslov: National Secretary, Socialist Party, 269 Dearborn Str., Chicago, Ul.j ali pa na Glas Svobode, 665 Blue Island ave., Chicago, 111. • Pred dvema tednoma zbralo se nas je tu v Chicagu osem zavednih Slovencev in ustanovili smo Slovenski socijalistieni klub ‘Svoboda’. Prošnjo za sprejem v socialistično stranko smo takoj vložili in smo dobili že charter (privilegij). Pri izvanredni seji se je sklenilo, da vsak član Huba prispeva mesečno1 20 centov, od katerih gre 5 c. za Cook County, 5 c. za državno, 5 e. za narodno soc. stranko' in pet centov cstane pa v blagajni klulba. So drug Albin H. Skubic j,e bil imenovan za začasnega zapisnikarja. Prihodnjo nedeljo to je 23. t. m. od' 3 uri popoludne se vrši redna mesečna seja, pri kateri se bodejo sprejemali novi in pristopli člani in volil ¡se odbor za prihodnje tri mesece. Vsakdo, ki se ¡zanima za stvar in ki se zaveda svoje delavske dolžnosti se vabi k tej seji. Na dnevnem redu bodejo važne točke. Zbrali se bodemo pri Ed. Paueh, 663 Blue Is.and ave, me 1 20. in 21'. cesto. Glasilo teiga kluba je “Glas Svobode. ’ ’ ISoicijalistični klub “Svoboda” želi, d® se rojaki širom Amerike organizujejo v klube. “Svoboda” jim stoji na strani i'n bode storila za nj;e vse potrebne korake. Ravno tako bo ta klub s pomočjo1 lista “Glas Svobode” in njega pristašev storil vse potrebno za dobro organizacijo klubov v Z jed. državah. lesa, postane isti mrzel in koneč-no utrpne, umre. Kri je kurivo sistema in hrana je kurivo 'krvi. To dokazuje, zakaj je tauo važno, da vživamo v veliki men hranilne snovi. Ce se pripeti, da sistem ne more ali noče .prejemati in prebavljati jedila, je potrebno, da takoj rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo učini takojšno cirkulacijo krvi po vseh delih telesa, Vam da toploto in slast in povzroči dobro prebavo jedil. Trinerjevo a-meriško1 zdravilno grenko vino čisti kri, ojača mišice in nerve, Ohrani' zdravje in utrjuje telo proti vsakemu napadu okužnih bolezni. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616— 622 So. Ashland Ave.,Chicago, 111. “Glas Svobode” ni edini slovenski časopis v Ameriki. Če či-taš druge, čitaj tudi “Glas Svobode. ” Edward Paucli ---- gostilničar -- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 Ysem onim ki imajo barvo, potem bodisi otroh dama ali gospodična in če hočejo dobite lepo rudečo barvo in kri naj rabijo E. Rimsov Maltoferochin (maitovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev, Ce trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite EDWARD RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKO Pišite po cenike za ta rnaltoyana grenka vina! Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene. Ed, RimSove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici'50c, Za dobiti po vseh lekarnah. EDWARD RIMSA, lekarnar, 606 South Centre Avenue Chicago, 111. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Elina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil,, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da fOflEPH TBINEE'3 "v- * JUGlgT.ERE» Toplota v hiši. [Segrevanje hiš s centralno toploto se ljudstvu vedno ¡bolj in bolj priknpuje in je že dandanes tudi zelo udomačena in to radi tega, ker ista je na ta način enakomernejša po vseh hišnih prostorih. Tako sredstvo ogrevanja hišnih prostorov je podobno sren v človeški! telesu1. Isto je ravn0 tako centralni organ razpošiljanja krvi po celem sistemu in ga na ta način greje in napravi zadovoljnega. Če se cirkulacija krvi ne prepreči na katerem koli dletu te- Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsakd najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsakomevar-nost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 616 So. &shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.