P' '"""...  ""'	*	"*". ' ^^1
Izhaia vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4’— poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 13.
V Ljubljani, dne 23. februarja 1912.
Leto VII.
Opozarjamo naše somišljenike - volilce v obrtno sodišče I. razreda (velika obrt), da gredo v nedeljo, dne 25. t. m. gotovo na volišče in oddajo glasovnice za kandidata krščansko socialnega delavstva.
Socialni demokrati v besedi in resnici.
Glavne zahteve socialne demokracije so: odprava monarhije, kapitalizma, vojske, indirektnih davkov in stanov. To so stvari, ki jih zna z neverjetno prepričevalnostjo razlagati vsak socialno demokraški agitator in so napisane v bukvicah vsakega socialnega demokrata. Ta teorija, program, farba za volitve, hrana za maso delavstva, trnjek, na katerega se love glasovi. V praksi, v dejanju pa dela socialna demokracija popolnoma drugače. Sname se republikanska zastava in natakne se monarhistična, sleče se jakobinski jopič in obleče se dvorni frak, mirovni klic utihne in oglasi se bojni rog..francoski sodrug g. Millerand je postal vmr minister ter tuhta cele noči, kako bi se da Gladiti zračno brodovje zrakoplovov; franc. Tifu ministru Jauresu so se zdeli kanoni, ki jih je predlagala vlada, premajhnega kalibra in jo zato predlagal večji kaliber, bivši ministrski predsednik sodrug Briand, ki je svoj čas prišel na idejo generalnega štrajka in učil, da je treba proti oblasti v boj, če ne drugače, s puško in bajonetom, pa je sam poslal proti štrajkujočim delavcem vojake in kanone. Socialna demokracija jih je seveda izključila iz svojih vrst in noče o njih ničesar več slišati; ampak to je silno komodna metoda in jako značilna za vso notranjo gnjilobo in neresnost socialne demokracije. Kdor pride na vrh, pa se prelevi, oziroma ga iz socialne demokracije vržejo. To samo dokazuje, da so najboljši in naj-vnetejši socialno demokraški vodje jako slabi sodrugi.
Krasen dokaz socialno demokraške nepoštenosti nam nudi laška socialna demokracija. Ko se je pričela laško-turška vojska v Tripoli-tuniji, je vsa evropska .socialna demokracija zagnala strašen krik, sodrugi so sklicevali protestne shode in v krvavih besedah slikali strmečemu svetu grozoto vojske in smrti in premetavali milijone, ki jih bo vojska požrla.
Kaj pa nravi k temu laška socialna demokracija? Nič! Bisolatti, vodja socialnih demokratov, je ves navdušen za vojsko in ravno te dni premišljuje, kako bi preprečil v parlamentu, ki se bo v kratkem sklical, nastop par svojih tovarišev, ki so proti vojski.
Naj lepše pa pride sedaj. Stari republikanski papež Bebei, glava nemške socialne demokracije v državnem zboru, revolucijonarec od pet do glave, najbolj ortodoksen socialni demokrat na evropski celini, ki je celih 72 let, kar živi, sanjal o prelepih časih socialne republike, la izraziti zastopnik ateizma, komunizma in republike, je pri pogajanjih o izvolitvi socialnega demokrata za podpredsednika v nemškem državnem zboru dejal, da nima socialna demokracija nič proti temu, ako se gre zastopnik socialne demokracije cesarju na dvor poklonit in če tudi v zbornici pri živio-klicu na cesarja sam vzklikne in cesarju ovacijo priredi.
Tako vidimo, da se vsaka laž prejalislej sama v jame. Socialni demokratje so sami svoje laži obsodili; vse skupaj je farbarija. Vojska ostane, monarhija ostane, davki ostanejo in reva bo na svetu tudi ostala, samo socialna demokracija bo težko ostala, ker se bo ljudstvo na vse zadnje vendar toliko zbrihtalo, da bo socialne demokrate v kot pognalo zato, ker samo ljudi slepe s praznimi obljubami!
Kdo draži sladkor v kranjski deželi?
Pretekli teden se je razvila v kranjskem deželnem zboru znamenita razprava, v kateri se je dokazalo, kako nekateri ljudje delavsko ljudstvo izžemajo. V seji kranjskega deželnega zbora je dr. Pegan razkril, na kak način hočejo nekateri rodoljubi izkoriščati za svoje žepe kranjsko delavstvo. Ustanovil se je v Ljubljani s pomočjo dveh bank sladkorni podkartel z namenom, dobiti v svojo pest vso trgovino s sladkorjem na Kranjskem. Baje deset trgovcev hoče na ta način na račun ljudstva »založiti« nad
500.000	K na leto. Nobeden trgovec in nobeden zasebnik ne more kupiti drugje sladkorja kot pri teh poštenjakih.
V	pretečenih mesecih se je sklenila namreč med nekaterimi večjimi ljubljanskimi trgovci na eni strani in pa med sladkornim kartelom
na Dunaju na drugi strani pogodba, vsled katere se je sladkorni kartel zavezal, da ne prodaja sladkorja na Kranjsko nikomur drugemu, kakor samo konzorciju desetih ljubljanskih trgovcev, ki so na ta način napravili nov kartel, po katerem naj se sladkor podraži za celo kranjsko deželo. Sladkor se od novega leta 1912 naprej prodaja iz tovaren po 91 K 50 h rneter-ski stot, v Ljubljani stane z ozirom na vožnjo 4 K 84 h več, vendar se od tega odbije popust po 50 h pri stotu pri večjem odjemu, tako, da bi iz tovaren naročen sladkor stal ljubljanske trgovec 95 K 84 h. Gori navedeni kartel in podkartel desetorice ljubljanskih trgovcev pa*dolo-ča za meterski stot ceno 101 K, torej prodaja sladkor z dobičkom 5 Iv 16 h pri meterskem stotu, to zaračunjeno na vagon da dobička 516 K.
V	minolem letu se je na Kranjskem porabilo nad 700 vagonov sladkorja, vsled česar se lahko izračuni, da bo desetorica ljubljanskih trgovcev na račun malih konsumentov napravila v letu 1912 na neopravičen in postavno nedopusten način dobička nad 360.000 K. Toliko denarja naj tedaj izgine na račun večinoma ubogega prebivalstva naše dežele v žepe desetorice trgovcev, ki so na ta način proti postavi in brez sodelovanja državne oblasti pridobili na Kranjskem sladkorni monopol. To pa še ni vse. Dr. Pegan je s številkami dokazal, da dobe teh par ljudi samo od sladkorja nič manj kot
554.000	K dobička.
Če pomislimo nadalje, .da ima glavni kartel sladkorja v Avstriji samo od sladkorja na Kranjskem 875.000 K dobička, izžemo torej ti ljudje vsako leto iz žepov nagega ljudstva nič manj kot 1 milijon 400 tisoč kron profita. Ali ni to vnebovpijoče dejstvo. Država deli ljudem podpore, da bi lažje živeli; kaj pa pomaga vsa podpora ,ko pa kapitalisti ljudstvu na drugi strani desetkrat več vzamejo, ja stokrat več, kakor znese podpora.
Jako značilno je, da se ni upala socialno demokraška »Zarja« proti tem ljudem niti besedice ziniti, dočim ima proti S. L. S. za vsak nič celo kopo psovk pripravljenih. Ravno tako klaverno ulogo so igrali tudi liberalci. Naši poslanci so pa to priliko porabili, da so od vlade zahtevali, naj uvede prej ko mogoče nadzorstvo za take kartele, ki niso drugega kakor krvosesi našega ljudstva.
Hiša miru in sprave.
Spisal Kajtimar.
lam, kjer je naša ulica najožja in najtemnejša, stoji vsa žalostna in sramežljiva hiša »miru in sprave«. Tlak pred njo je razbit in solnce, ki opoldne pogleda nanj, se ne spominja, da bi kdaj ne bil polit z več ali manj smrdečo tekočino. Na desni strani masivno kamenitih vrat mahlja roč, ki ie edini še ostal od zvonca, ki je nekdaj služil starim ponočnjakom, ko so se pozno vračali domov, če jim ljubezniva ženka ni hotela izročiti hišnega ključa. Nad vrati stoj i pa star grb, ki ga vse vremenske nezgode 'n vsa iznajdlivost mlajšega zaroda ni mogla uničiti. Dolgo časa so se Kokotov Pepko, Mi-lanček in Ljuba Čof trudili z različnimi strelnimi pripravami razefejati to znamenje nekdanje aristokracije, Bregarjev Hanzl ga je poskusil celo kemično spraviti iz tega sveta, s tem, da je v velikih lokih pljuval nanj, kajti v tem oziru je bil resnično umetnik. Tako je trajala ta vojska z grbom nad vrati zelo dolgo, skoro kot nekdaj med slovenskimi strankami.
Takrat se je priselil v hišo mož, ne da. bi dejal, slaven in. imeniten, ampak v resnici je tul ta Zicei le mož, okoli katerega se suče vse
javno življenje v hiši in je za hišno zgodovino bolj važen kot Napoleon ali Aleksander. Ta genij je pridobil najprej v hiši simpatije vseh strank, in sicer na zelo enostaven način, ki ga preje ni nikdo uporabil. Hvalisal je vsem materini vrlino sinov in lepoto hčera, s sladkim jezikom razkrival slabosti sosed in sostanovalcev. Vedel je vse in nič ni ušlo bistrim očem njegovim. Če pa je prišlo do kakega spopada med prijateljicami, ki jih je z živo besedo hujskal, je mož vedno izginil in te so v vročini in navdušenosti med bitko pozabile na povzročitelja. Vsak boj se je začel kot v krvavih dramili na Ukrajini, z malenkostnim izzivanjem. Kokolova na primer pravi: »Ga že zopet ima.« Bregarjeva pa gotovo ne presliši teh nedolžnih besed. Takoj ji prične očitati lenobo, napuh in lakomnost, nakar jo poduči Kokotova o nečistosti, nevoščljivosti in drugih poglavitnih grehih. Tako pride do klofut, strganih oblek in razdejanih frizur. Pri takih prilikah postane čudovito tiho po celi hiši, na oknih in vratih se molče prikažejo postave, ki sapo zadržujejo in se na prste dvigajo. Pa kaj bi vam to pravil, vprašajte sodnijo, kjer vsakega, ki jim pride iz te hiše pod kremplje, zapro najmanj štirinajst dni. Sodnik Stržen, oni ljubki mali gospod,
vpraša pri takih prilikah prvo stranko: »Stranka M. M., ali se hočete z N. N. prijazno pobotati?« M. M., debela krošnjarica, vsa razžaljena v časti, začne jadikovati in pripovedovati, kaj vse ji je rekla nasprotnica. Toda sodnik jo kratko zavrne in stavi drugi stranki isto vprašanje. če se obe stranki izrečeta zoper poravnavo, odmeri obema kazen, kolikor mogoče visoko. Nato jok, jeza in škripanje z zobmi.
Imel sem čast seznaniti se s Cicorlom.
Obstal sem nekoč pred hišo in premišljeval, kaj pomeni zamazani listek, poln čudovitih liijerogrifov na vratih. Kar pristopi k meni mož, prijazno pozdravi in povpraša, če iščem stanovanja, on, da ima pripravno sobo in zelo ceno. Pri zadnjih besedah sem napel ušesa. Cicerle me je prijel za rokav in me vedel v oni »meblirani kabinet«, kot se je izrazil. Prišla sva v teman brlog, kamor je prihajala svetloba samo skozi vrata. Vsled tega v prvem trenotku nisem ničesar razločil in ta čas je spretno porabil moj vodnik, da mi je popisal zgodovino tega kraja.
»Gospod,« mi je dejal, »sobo je imela pred kratkim neka branjevka, ki je imela hudo napako »klopctomanijo«. Vse dneve in noči je premikala svoj jeziček na jezo vseh sosedov
Kako zastopajo socialni demokrati koristi tobačnega delavstva?
Komu ni znano, da se smatrajo socialni demokratje za edino silo, ki je vstanu delavske koristi zastopati. Vsi drugi ljudje so kajpa delavski izdajalci, sploh tepci in ničvredni ljudje. Na shodih se seveda talce čvekarije silno lepo slišijo, kadar je pa treba v resnici na merodajnih mestih odločno nastopiti za delavske koristi, takrat pa igrajo socialni demokratje naravnost žalostno in obžalovanja vredno ulogo.
En tak slučaj, ki je naravnost škandal za vso socialno demokracijo v Avstriji, obenem pa dokaz za duševno uboštvo ljudij, ki tje tišijo, se je zgodil pred kratkem na Dunaju in sicer v c. kr. tobačnj tovarni.
Dne 7. februarja se je vršila seja bolniškega odbora c. kr. tobačne tovarne na Dunaju. Krščanski socijalci so predlagali, da se dovoli zdravniško pomoč tudi za družine delavcev. Bolniška blagajna bi zato ne imela nobenih stroškov, ker se ne zahteva zdravil, temveč le zdravnika, za katerega večje zahteve ima skrbeti ravnateljstvo, fcroti temu so nastopili socialni demokratje, češ, da preveč zahteva. »So-drug« Pečka je celo izjavil: Na ta način bi se od generalne direkcije celo trinadstropna hiša lahko zahtevala! Torej se po mnenju tega so-druga od generalne direkcije ne sme za delavstvo ničesar zahtevati. Pri glasovanju je bil predlog kršč. soc. odklonjen z dvanajstimi soc. demokratičnimi glasovi proti desetim kršč. socialnim. Tako so se postavili socialni demokratje naravnost v nasprotje z delavstvom.
Ali ni ta nastop članov bolniškega odbora naravnost škandalozen. Direktor tovarne kakor tudi .zdravniki sami so bili za to, da se ta sklep sprejme in niso imeli ničesar ugovarjati, le socialni demokratje, ki zastopajo delavske družine, niso imeli toliko smisla in pameti, da bi se zato potegnili. To se pravi iz delavstva naravnost norce briti. Če ima delavstvo v dunajski tobačni tovarni količkaj možgan v glavi, mora iz tega posledice izvajati in korporativno iz socialno demokraške organizacije izstopiti. Če morejo člani socialne demokraške tobačne organizacije kaj takega, za kar se delavstvo že lota in leta poteguje, molče prenesti in ne pokliče teh ljudi na odgovor, potem ni sploh vredno imena zavednega delavstva, to so samo hlapci in sužnji v okovih in verigah socialno demokraške demagogije.
Ljubljanski člani socialno demokraške tobačne organizacije pa naj se uče iz tega slučaja, kako nespametno je biti član te organizacije. Zadnjič se je zvišala s 1. januarjem plača, oziroma doklada na prošnjo naše organizacije, danes pa zopet ta škandal! Delavstvo ven iz socialne demokracije!
5 milijonov stavkajočih radarjev.
Kongres angleških rudarjev je sklenil, prirediti stavko. Ta stavka, ki se je bo udeležilo okoli en milijon premogarjev, bo prizadela hud udarec vsem industrijskim strokam, ki so odvisne od premoga. Vse plinarne, elektrarne in transportne družbe in vsi drugi veliki tvorniški obrati mrzlično hite s preskrbo velike zaloge premoga, ki naj bi vsaj zadostoval prve dni. Bati se je, da bodo med stavko cene premogu izredno poskočile. V slučaju, ako bodo premog uvažali s kontingenta na Angleško, se bodo transportni delavci branili, izkladati premog. Listi poživljajo angleški parlament, naj hitro intervenira, ker more stavka, ki se ie udeležu-
in sosed. Ker niso prijazni opomini nič izdali, se je razlila včasih na njeno glavo iz neznanih višav mrzla tekočina, drugič je našla, ko je prišla domov, vrata z dolgimi žeblji zabita, tretjič je padla v temi čez poleno pred pragom, ki je bilo, kdo ve, od koga nastavljeno in tako je šla naprej, dokler se ni odločila zapustiti svojega stanovanja. Take odhodnice, gospod, še ni imel nikdo nikjer in nikoli. Ko je nesla zadnjo cunjo iz hiše, so visele iz oknov na dvorišče zastave iz papirja ali tudi rdečih in modrih predpasnikov. Bele robce so vihtele roke nevidnih oseb. Iz Čofove kuhinje, ki je bila na stežaj odprta, pa se je zaslišal »Radeckimarš«. Proizvajal ga je na harmonikah papa Čof, njegovi sinovi so ga pa spremljevali na kuhinjso orodje. Branjevka je bila rdeča kot rak in morala je pljuniti pred kuhinjo, drugače bi jo zadela kap. Potem,« je nadaljeval Circele, toda poslušal ga že nisem več, ker so se mi oči že navadile teme in sem občudoval sobo. Stene so bile pokrite z originalnimi risbami s svinčnikom, ogljem ali rdečo opeko. Na zahodni strani je bila velika slika, ki je predstavljala boj med modernimi Amaconkami z dolgimi nosovi in kodrastimi lasmi. Vse slike pa so bile deloma pokrite s solitarjem, skozi katere so se svetile ka-
je milijon ljudi, prizjadeti občinstvu največjo škodo. Ako pride do štrajka, bo 5 milijonov delavcev brez dela. Štrajk bi se pričel že s 1. marcem; premogarji imajo na razpolago 2 milijona funtov šterlingov, to je 50 milijonov kron. Ta vsota bi podprla štrajkovce za štiri tedne. Angleški delavci zahtevajo od lastnikov premogovnikov predvsem določitev najmanjše plače, ki jo sme imeti rudar. 1. marec 1912 je kritičen dan prve vrste.
Slcoro vse vesti iz Angleške poročajo, da je le malo upanja, da bi se dala preprečiti stavka v angleških premogovnikih, ki jo je označil angleški državnik sir Grey za nacionalno katastrofo Angleške. Bogati lastniki premogovnikov odklanjajo vsako intervencijo vlade, tako da bomo doživeli eno največjih stavk na svetu, ako se razmere nenadoma ne izpremene. Posledice stavke bi bile naravnost strašne. 20.000 lokomotiv m 700.000 železniških voz bi moralo počivati in okoli milijon delavnic in tovaren bi moralo zapreti svoja vrata. To ni nobena izmišljena trditev, temveč resničen opis tega, kar mora nastopiti, ako bi trajala taka stavka dalje kot en teden dni. Kajti vse naše moderno življenje je odvisno od premoga. Po štirinajstih dnevih bi morale vse železnice na Angleškem ustaviti svoj obrat, ako bi ne dobivale premoga za naravnost pretirane cene iz Amerike ali pa morebiti iz Nemčije. Angleška admiraliteta pokupuje že sedaj vse zaloge premoga, ki jih more dobiti, kajti v normalnih razmerah zadostujejo zaloge mornarice komaj za 14 dni. Ako bo trajala stavka premogarjev dalje časa, bo čez nekaj tednov 16 milijonov ljudi, moških in ženskih, brez kruha. Rudarji sami bi izgubili vsak teden na zaslužku 30 milijonov kron in delavci drugih obratov, ki bi morali počivati zaradi pomanjkanja premoga, bi po kratkem času tudi toliko izgubili na zaslužku, da bi se moglo računati -40 milijonov kron skupno na teden. Angleška zveza rudarjev šteje okoli
800.000	članov, premoženje zveze in stavkarske-ga fonda znaša 30 milijonov kron. Celo, ako bi zveza vsakemu stavkujočemu članu izplačala na teden samo 10 šilingov (okoli 11 kron), bi znašalo to na teden vsoto okoli 8 in pol milijona kron. A v dragih življenskih razmerah je življenje ob 30 šilingih na teden že umetnost. Upajmo, da se bodo premogovni baroni spametovali v zadnji uri ter tako preprečili velikansko socialno bedo.
. M '•	^
Prometna zveza.
Odbor ljubljanske skupine je odstopil in je centrala naprošena, da pripravi za dan 10. marca t. 1. zvečer v Rokodelskem domu izvanreden občni zbor. Članarino za tekoči mesec poberejo odstopivši voljeni odborniki. Člani se opozorijo, da bodo pri poravnanju prispevkov, točni, da bode mogoče podati novemub odboru jasen računski zaključek.
Umrli so: Matija Weissenberger v Welsu; Ivan Sclivveiger, ■ Miirzzuschlag; Kristijan Akerman, Gornji Plank; Josip Hubaček, Fran Daber, Dunaj in Terezija Medved, Zatičina. Torej 7 smrtnih slučajev po 5 vinarjev s članarino vred, skupaj 1 K 5 vin.
Delavsko gibanje.
Društvo »Abstinent« naznanja delavskim društvom in strokovnim organizacijam, da je njega odbornik Lavoslav Puhar, pripravljen prirejati vsako nedeljo in praznik protialkoholna predavanja, pojasnjevana s skioptičnimi slikami. Kdor bi želel tako predavanje prirediti, naj
kor steklo, pajčevine so jih na drugih krajih pokrivale kot zastori in cele kepe bacilov jetike, kuge in lakote so viseli med posameznimi umetnijami.«
»Kje je vendar mestno higijenično nadzorstvo?« sem vzkliknil v prvem iznenadenju, toda Cicerle me jo potolažil, češ, komisija je kar na pragu obstala, ker jim je tako zadehtelo iz veže in potrdila vsa stanovanja. 2e sem se hotel podati počasi naprej, toda prodno sem se prav zavedel, sem že prevzel stanovanje, ker mojemu novemu gospodarju bi ne utekel nihče.
In tako sem tu. Čeravno ima soba nekatere prednosti, na primer, da mi ure ni potreba, ker po življenju in kriku v hiši vam lahko vsako minuto povem pravi srednjeevropski čas. Tudi nekateri dnevi v tednu so mirkatno označeni na obrazih mojih sosedov, v nedeljo pijano smehljajoči ali jokajoči, v ponedeljek pa mačkasto kisli. Kljub temu sem se vendar odločil za velikodušen korak. V sobotnih številkah dnevnikov sem anonciral:	Meblirana soba se
odda zastonj v Piškurjevih ulicah št. 9, vrata 4.
V	nedeljo zjutraj sem sedel na svojem kovčegu in čakal prosilcev, izmed katerih sem si hotel izbrati svojega naslednika. Kmalu nek-
se obrne naravnost na naslov: Lavoslav Puhar, linotypist, Ljubljana.
Kako vpoštevajo soc. demokrati delavski stan.
Dunajska občina je kupila neki rudnik; pri kupčiji je baje mešetaril neki Muller, ki je pomožni pisač. Nad tem se zgraža »Arbeiter Zeitung« in piše: »Pisarniški pomožni delavec, ki je v porabi na račun cestne železnice kot posredovalec pri milijonski kupčiji občine, kot pravi in vspešni posredovalec. Kaj takega še ni bilo in nadkriljuje daleč vse, kar se je do sedaj zvedelo o občinski upravi.« — Toraj po mnenju »Arbeiter Zeitung« je za bolja posredovanja sposoben le kapitalist ali židovski advokat. Kako more spraviti v soglasje tako pisavo in zaničevanje delavstva list, ki hoče zastopati koristi delavcev in nosi celo ime delavskega glasila, {z takih izbruhov se vidi, da ie soc. demokraciji delavec pravzaprav »luft«. Bo treba pač velikih očal, da bodo nekateri mogli videti resnico.
Migljaj našim bravcem
sal Njegova visokost Jožef knez Rohan iz Schottwien: „Presenetljivo učinkovanje Elza-fluida preseda resnično vse pričakovanje in objaviti morete, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elza-fluid in Elza-krog-ljice prav izvrstno služile pri raznovrstnih boleznih, kakor pri glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, pri bolečinah v križu, kašlju, želodčnih boleznih, slabostih itd., zlasti pa krepi Elza-fluid pri oslabelem vidu oči. Zato kar najtopleje priporočam to zdravilo, ki naj ga ne pogrešajo v nobeni hiši.“ Naši bravci, ki bi hoteli poizkusiti ta preparat (to zdravilo, morejo dobiti Fellerjev fluid z v. zn. „Elsa“ za 5 K franko, ako pišejo naravnost na E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza-trg 204 na Hrvaškem.
Idrijski socialni demokrati v pravi Inči.
Kadar io voditelji naših soc. demokratov zafurajo, takrat so rudarji naše stranko dobri, da jih iz zagate izvlečejo. Ravnokar so se združili, da bi zopet nazaj dobili žito in drva in če se to res doseže, bodo pa psovali naše rudarje in se bahali v svojih listih, da edino le soc. demokracija ima sočutje do delavca, klerikalci so stavkokazi in nasprotniki. Glej »Zarjo«, 13. decembra 1911, ki trdi, da se je pod rdečo zastavo iz-vojeval boj za zvišano plačo, a klerikalci so takrat le nagajali. Vsakdo ve, da so takrat voditelji soc. demokratov s svojim hujskanjem prignali tako daleč, da je rudar sklenil stavko. Tega so se ustrašili, ker so znali, kak nepovoljen sad bi iz tega nastal ter se poldrugo uro pred začetkom stavke izrekli, da ni denarja v centralni blagajni, naj se štrajk odpove. In tekali so po mestu in okolici rudarje klicat naj gredo na delo. Oni, ki jih je do tega pripravil, je na glas jokal po ulici, češ naj bodo sedaj oni res odpuščeni od dela, kateri danes izostanejo, pa me zapode iz Idrije in kaj bo z mojo obilno družino? Zato so drugi dan šli v grad prosit, naj se ne kaznuje rudarja, ki ni prišel na delo in z enako prošnjo so se podali na Dunaj! Tako so jo takrat podelali soc. demokrati in sedaj se ustijo, češ, edino me smo dosegli. Kaj so takrat naši rudarji delali? Imeli so shode, na katerih se je zgodovinsko dokazalo, da s štrajkom ne bomo nič dosegli. Kako so prav imeli, kaže sklep soc. demokraške večine, ki je 29. decembra 1911 v Parizu sklenila, da se stavkujočih železničarjev ne sprejme več v službo in delavski minister Augagner je pristavil, da se ne sme trpeti, da bi državni uslužbenci delo ustavili. Mala Idrija naj bi klubovala celi državi? Sklenilo se je pa, prositi 30 krajcarejv zvišane plače in isti predlog je stavil rudar Leopold Lapajne. Pozneje šele so se te vsote prijeli soc. demokra-
do potrka in polizana glava mladega človeka se prikaže in vpraša, če je prav prišel. Nekaj časa se ogleduje okoli, nato pa naenkrat začne s silno hitrico:
»Iva-a-a-aj, taka roparska jama za civiliziranca, take sobe bi ne nobeden Culukafer ne maral za smetišče, z njo v primeri je dihurjev brlog blagodišeč raj. Vsaka krava bi do rog za-rudela, če bi ji predlagali, naj tu spi.’ Ste se hoteli pač malo ponorčevati iz ljudij, pa ste naleteli ravno pravega. Še danes vas bom tožil radi razžaljenja časti, vi ... «
Naprej ni mogel govoriti, ker z imenitnim prijemom sem ga vrgel skozi zaprta vrata.
Nisem se še popolnoma oddahnil, ko vstopi drug kandidat, na prvi pogled velik pretkanec. Z zapletenimi povestmi in zavratnimi vpraša-nji je hotel po vsi sili izvleči iz mene kakšno kupčijo hočem napraviti s svojim čudnim in-seratom, da bi potem sam na isti način goljufal. Toda, ko je po mojih priprostih odgovorih spoznal, da ne mislim na goljufijo, se je zelo zjezil in predno sem se zmislil, mi je oteklo levo lice in okoli ušes zabrenčalo pet rojev čebel, tako, da sem skoro preslišal besede »nora reva«, ki se je z njimi poslovil.
Začel sem premišljevati, kako* resnično uči
Imate li bolečine? Revmatiškc, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poskusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta je res dober. To ni samo reklama! Dvanajstorica za posltušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg 2(>4 (Ilrvatslco).
ti. Naši rudarji so naprosili dr. Šušteršiča, da je po precej trdem boju to res izvojeval, ko je z veljavo svojega kluba toliko časa pritiskal na ministrstvo, da se je udalo. Soc. demokratični voditelji so jo takrat zafurali daleč pod cesto, in spravil je voz na pravo pot brez škode, edino le dr. Šušteršič in njegov klub.
Leta 1907. je na prošnjo naših rudarjev deloval poslanec Gostinčar. Ko se je zvedelo, da nekaj zboljšanja zna priti, je naglo Kristan sklical sodruge, grmel, kako po pasje skrbi država za svojega delavca, naj se upre zoper njo, ako mu ne zviša plače. Nabirajo nai se kronce, da bomo za štrajk pripravljeni, ko je došlo zboljšanje se pa kronce niso dale nazaj onim, ki so jih zložili, temveč porabile za demokratični tiskovni sklad, bahalo se je pa, vidite, kako se nas boje. Samo zarožljali smo, pa so se omehčali. Delavec pojdi v organizacijo, pa boš komandiral. —- In vendar vsak ve, da so se še le takrat zganili soc. demokrati, ko so zapazili, da bode delovanje naših nekaj vspelia imelo.
Sedaj se hoče žito in drva ohraniti, katera so zopet voditelji naše soc. demokracije rudarju odvzeli. Na znanem shodu, kjer naj bi se rudar izrazil ali hoče vso plačo le v denarju ali tudi v naturalijah, še ni ti do sklepa ni prišlo. Soc. dem. govornik je predlagal:	žito naj se od-
pravi, nekaj godrnanja med poslušalci se je slišalo, da niso s tem zadovoljni. Sprevideli so, mi prepademo z nasvetom, zato ni prišlo do glasovanja; rudar sam ni smel skupno očitno se izreči za žito in drva. Ko je pozneje uradnik iz Dunaja vprašal, kaj se je sklenilo, se mu je odgovorilo: sklenilo se ni nič, ker ni bilo nobenega glasovanja, ne sklepanja, temveč le od vsake stranke je eden govoril. Le katoliška stranka je za žito in drva, liberalna in soc. demokraška pa le za plačo v denarju. In res so na novo vspreje-tim žito in drva odvzeli. Voditelji soc. demokratov pa niso mirovali, temveč zahtevali na svojih shodih le denar in zabavljali čez žito. Jim je bilo že tako ukazano od stranke iz Dunaja. Drugače si pač ne moremo razlagati postopanja našega župana in voditelja demokratov, če -še celo pri enketi zoper draginjo ne sprevidi, da delavec, ki dobi žito in drva zastonj, ne pozna, kaj je draginja pri najbolj potrebnih živilih in vpričo vladnega zastopnika pobija predlog na-Sega zastopnika, nai se žito in drva dajo vsem rudarjem zastonj. Sedaj pa menda pri »združeni delavski organizaciji« deluje na to, naj bi žito ostalo. To je seve možato prepričanje. Ko bi rudar res se strinjal samo za delavske stvari, bi pričakovali kaj vspelia. A voditelji soc. demokratov ne smejo delati, da bo delavec zadovoljen, ker potem jim bo hrbet obrnil in od česa naj potem oni žive. Njim se gre za to, da je delavec nezadovoljen in v neki obupni nadi, da bode kdaj bolje, plačuje doneske v organizacijo in glasuje pri volitvah. Glej soc. demokrate na Nemškem, saj so bili proti vsaki postavi, ki bi bila v blagor nižjim slojem; oglej si jih na Francoskem, obljubovali so milijone delavcem, če bodo samostane odpravili in prodali. Prodali so res, a od obljubljenih 1000 milijonov ni delavec dobil niti vinarja, pač pa sleparji pri komisijah.
Ganglijada.
Redkokdaj kak članek tako v živo zadene, kakor se je zgodilo nedavno, ko so naši listi pri-
pregovor »dobrota je sirota«, ko vstopi mož brez
klobuka s črnimi očali, sandale na bosih nogah,
vrat ovit z volneno ruto, iz ušes in nosu pa mu
gleda bombaž. Povpraša, kje imam sobo »zastonj«.	J
"1 i osim, kar vstopite, na mestu ste,« odvrnem.
Ko je snel mož očala in si ogledal okoli, se je postavil v kot, da je imel hrbet zavarovan in je mirno začel: »Gospod, jaz sem abstinent in vegeterijanec, hranim si zdravje z vsemi dose-daj znanimi mehaničnimi, kemičnimi in električnimi sredstvi. Vi, gospod, pa ste me zvabili sem, da bi me udušili s smradom, zastrupili z bacili, oslepili s temo, — pa ne udam se! Jaz ali vi!«
Bliskoma potegne iz hlačnega žepa samokres in sproži. Le ta moja gibčnost, s katero sem skočil čez prag, mi je rešila življenje. Krog-lja mi je prodrla levo hlačnico in stegno, vendar sem v divjem diru dirjal iz nesrečnega kraja.
V	leni trenotku sem že popolnoma zdrav, le sanj se bojim, ki me včasih prineso v bližino hiše miru in sprave, če se mi bo kaj takega se trikrat sanjalo, bom popolnoma siv v najlepših letih.
nesli dr. Peganovo izjavo o Kobalovi kleti in dr. Lampetovo opazko o liberalnih uradnikih, podobnih napihnjenemu mehurju. V Idriji se je vse smejalo in pritrjevalo odkritosrčnim in resničnim besedam, češ, sedaj so jih pa pošteno po zobeh lopnili! In prav je tako! Preteklo nedeljo pa smo imeli zopet svojo zabavo, ko smo čitali dosloven Ganglov govor. Preveč bi porabili prostora, ako bi hoteli vse budalosti kritikovati, ki jih kar mrgoli v tej govoranci; nam se le čudno zdi, kako je mogoče v deželni zbornici pred poslanci cele Kranjske tako otročje govoriti. Evo nekaj primer. Gangl pravi, da Idrija 70.000 I\ na leto deželi plačuje, ne da bi kaj od nje imela. To trditev je Gangl od nas pobral, kajti ravno »Slovenec« je svoj čas vedno liberalni deželnozborski večini to očital, ki je imela z dr. Tavčarjem na čelu v mestu Idriji najzvestejšo oporo, pa ni za mesto niti mezinca dvignila. Danes pa pričakujejo naši liberalci, naj jim S. L. S. streže v zahvalo, ker ji Idrija leto za letom v obraz pljuje. In kljub temu naša stranka res za Idrijo dela; zavzela se je za podržavljenje realke, podržavljen j e ceste Kalce-Idrija in bo izgotovila cesto po Kanomlju, ki bo tudi največ Idriji koristila. In da hodijo liberalci in socialni demokratje, kadar se tiče kake beračije, le okoli naših mož, ne okoli Gan-glna, je tudi znano, kakor je tudi res, da jim naši zaupniki v svoii nezaslišani vljudnosti, kolikor je le mogoče, postrežejo, mesto da bi jih pred vrata postavili. Druga trditev o realčni telovadnici j še bolj neumna. Gangl je gotovo velik šolnik in vedeti bi moral, da je po šolskem zakonu prepovedano rabiti šolske prostore za druge namene kakor za šolski pouk. Ako je torej telovadba prepovedapa, je to zakonito pravilno, velja za vso Kranjsko, za Orle in Sokole, in opazke o delavskih žuljih in sinovih so navadna oslarija. Na vrsto je prišel tudi gerent, ki liberalcem najbolj v želodcu leži, ker jim deželni odbor ni mogel splesti boljše leskovke kakor je bilo gerentstvo. O tem ne izgubljajmo besedi, samo obžalovati moramo, da nismo svoj čas priobčili zanimivih podatkov o razmerah, ki jili je gerentstvo razkrilo; zgodi.se pa lahko, da to napako še o priliki popravimo. — Trditev da se je v hiši št. 509 nameraval napraviti splošni ljudski dom je — milo rečeno — neresnična, in neizvedljiva. Liberalci sami so v privatni družbi namigavali, da je to le pretveza, s katero bi si radi na občinske stroške čitalnico in knjižnico nabavili, zato o tem nobene besede več. — Še večja brezmisel je trditev, da je deželni odbor tri dacarje odslovil. Kako je bilo z zakupom preje in kako je sedaj, ve vse mesto; preje je bil zakup privaten in dacarji bi bili lahko vstopili v deželno službo, ako bi bili hoteli upogniti volji deželnega odbora. Ker se pa to ni zgodilo, tudi dežela ni obvezana zanje skrbeti, ker niso bili v njeni službi in ima dežela svojih zanesljivih ljudi dovolj. Dacarji so sami vedeli, da zasebni zakup ne bo trajal večne čase in je trditev, da jih dežela z družinami vred na cesto vrgla, trapasta. O Kobalovi kleti je pa dal najboljši odgovor Kobal sam in pa dr. Pegan, ki je Ko-balovo pismo prebral. Vsak resnomisleči človek je rad pozdravil energijo, s katero je deželni odbor v zadevo posegel, želeti je le, da se tudi v bodoče tako dela, kajti ravno brezpri-merni zanikernosti, brezbrižnosti in nevednosti javnih organov se imamo zahvaliti, da je čez polovico stavb protipostavno zgrajenih, ker sta deželna vlada in deželni odbor pustila, da se je delalo kakor se je ljudem ljubilo. O Kobalovi kleti bi ne bilo polovico toliko besedi, ako bi zabavljanje ne bilo na skrivnem podpiralo naše liberalno uradništvo. — Nespametno, je tudi zabavljati proti cesti Kaleč—Idrija, češ, češ, da je bila pod upravo cestnega odbora boljša kakor je sedaj. Mi samo to povemo: cestni odbor se je za Zalo tako imenitno brigal, da še tega niso vedeli, katero škarpe jim je podjetnik popravil in koliko je zanje dobil. Navskrižja je bilo pri obračunu okroglih 63.000 K, zato pa le lepo tiho bodite! Erar res ni dve leti posebno dobro za cesto skrbel, kčr še ni bila formalno prevzeta, zato bo pa letos zanjo 180.000 K žrtvoval in na 18 krajih cesto razširil in škarpe uredil. — Opazka o poštnih zvezah in naših grabljah je enako otročja .Ako bi se poštne zveze tako poceni delale, kakor se delajo Ganglnovi verzi, bi jo že zdavnaj celo v Čekovnik imeli in ako bi se dale grablje tako lahko preložiti, kakor preklada Gangl litre vina, bi jih tudi že davno več ne imeli; ker pa tako delo stotisoče stane, katerih seveda Gangl ne bo plačal, gre pa bolj počasi. Mi smo deželni pisarni hvaležni, ako se zavzame za telefon, poštno zvezo Logatec—Sv. Lucija in za grablje, toda poročilo naj bo stvarno in
od strokovnjaka z resnimi podatki oporto in sestavljeno, da bo na Dunaju pri poklicanih krogih napravilo dober vtis, ne pa vzbudilo zadovoljen posmeh, kakršnega vzbujajo Ganglno-ve govorance.
Občni zbor skupine J. S. Z.
Na Vrhniki se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. občni zbor skupine Jugoslovanske strokovne zveze, na katerem ie govoril poslanec Gostinčar o pomenu in potrebi delavske organizacije.
Na bohinjski progi.
Prav od zanesljive strani smo zvedeli, da se je o dotičnem delovodji, katerega je »N. M.« nekoliko posvarila, neki dopis skrpucal, ki ga je Jugoslovanski Železničar prinesel. V tem dopisu je toLko laži, kolikor je besedi. Dopisnik piše, da je samo laž in obrekovanje, kar je »Naša Moč« o njem poročala. Mi ga vprašamo, ali on pozna kakega delovodjo pri državni železnici, da bi bilo v štirih mesecih 19 delavcev pri njem delo popustilo, kakor jih je ravno pri njem. Sedaj pa tarna in jadikuje, češ, drugi delovodje lahko delajo, ker imajo stare delavce in vedno dosti, jaz jih imam pa polovico premalo. Roke na srce, pa premisli, kdo je tega kriv, da so šli stran in kaj so govorili, ko so šli. Še celo osel je rekel, enkrat ste me bosega na led speljali, pa sedaj me ne boste več. Dragi čitatelji, tukaj je dokaz, kdo laže, on ali »Naša Moč«. Zato ga pa vprašamo, kaj je njemu do-tični železničar naredil hudega, ker ga imenuje s »ta črni hudič«. Če so pa »ta črni« res tako grdi, zakaj pa ravno v »ta črnega« hiši stanuješ. Nadalje pa še g. prožnega' mojstra poživlja, da bo z delavcem bolj ojstro postopal. Delavci, tukaj imate očiten dokaz, kaki prijatelji so Jugoslovani. Prožnega mojstra pa prosimo, ker vemo, da je večji delavski prijatelj kakor pa delovodja, da bi se te razmere nekoliko predrugačile, ako hoče, da ne bo nekega lepega dne delovodja res sam ostal. Naposled pa še piše, kako da on vestno svojo službo opravlja. Pa kje? Na to mu pa za enkrat še ne odgovorim, ako prav imam že prav dosti gradiva. Ako ga bodo pa še kaj prsti srbeli, zna pa tukaj odgovor dobiti. Nekdo je pa rekel. On je za šibo prestar, za besedo pa še premlad, in ta bo tudi najbrž resnična.
Iz Kranja.
Postajenačelnik Kokalj se je zaletel v »Slovenskem Narodu« v Vaclava Hlebceta. Res je to, da je agitacija vsakemu prosta; zapomni si pa naj postajenačelnik, da med državnim in privatnim uslužbencem je pa precej velik razloček. Naj le postajenačelnik vživa spoštovanje med svojimi poduradniki in delavci, saj to bi bilo res lepo, še bolj pa potrebno. Toda, kakor se v marsičem, tako se tudi v tem oziru načelnik bridko vara. Naj le gre poslušat zvečer, ko se vračajo delavci s postaje proti , domu in se bo lahko sam prepričal, kakšno spoštovanje uživa. Na ta način se lahko načelnik prepriča, da pokloni in spoštovanje od podložnih je večinoma le navidezno in prisiljeno, posebno od časa, ko je oblekla »Jamnica« načelnikove hlače, kakor je »Dan« poročal svoje dni. Za sedaj odložimo pero, v katerem tiči še marsikaka skrivnost; vzeli bomo zopet našo metlo v roke, da bomo ž njo pometali, če bo še treba.
^Kateri
• kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega!
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
; pri
s kavinim mlinčkom
od tega zadostuje :manjša: množina; on povzroči naj lepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo!
, ipgimjsa prilika za Mm\ -s
Denarni promet
1.1910 čez 83 milijonov K.
Stanje vlog čez 21 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■
reptr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miklošičeva cesta8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih	m. f /	Q/	brez
obrestuje	gjL /7	/rj	kakega
po	I* 1w odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4a50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot nntov denar, m tla bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest.. in blag. „Ljudske posojil.1*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
H
((
č&aljtiAč 'tv trfim&riko "Materi telijo -čtvbrv. po cvni in -jtusnetsl/itH?-potovali ruT/ sts obrnc/o
cSunon^MrictelZa
v JSLjubljujii Zttbločvorske ulico20. "S&oAl mrsfruj C/\yci snila da/o se bmpilačnt).
mo z
Maček&Komp.
Franca Josipa cesta št. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice.
♦ Solidna postrežba!
Znižane cene! ♦ ♦
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
P Mpršnl LJUBLJANA
1. lUCliSUl, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
I
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Gričar £ Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I. VECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, flija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
Incin V riman tovarna mikov, Ljuorana mn moi m si. JOSIP V IK — Stari tra St. 4. — Prešernova ulica St.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Iv. Bu$M,
.
>1 tr£°
Ljubljana
Pred škofijo 19
I
Lekarno „Pri Kroni" Mr. PD. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v
Posipami prašek, proti ognjivanju otrok m proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribte olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v
,,Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni (i0 v, in 4 krone 80 v.
cveiljični salon p.Irančo z, vrtnarita Iržašha c.34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin In cvetljlc.
obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
n
□
n
a
n
n
D
H. Zibert. Ljubljana
Prešernova ulica
priporoča svojo
D
D
□
□
□
D
D
□ veliko zalogo čevljev D
jj ::	domačega	izdelka :: |j
□uuauaaanciaauuaanaD
agitirajte za naše časopisje, po-1 sebno za del. list »Našo Moč
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pti znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri Česniku) LJUBUHI1H Lingarfeua ulica - Sfritarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
aaaanannananaananana
Dežnike in § solnčnike §•
domačega izdelka
najboljšo kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
tovarna dežnikov, LjuMana Pred Škof jo St. 19.
4.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
Samo 6 dni!
Havre
New-York
francoska prekc morska družba
Veljavne vožne liste (Slfkarte) za francosko linijo Cez Havre, ter liste za povratek Iz Amerike v domovino in brezplačna
dnj°eiasS"mo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši ^Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri «Figovcu».
n
n
13
□nnnnoannnnnnnannnnnnanaannanananann
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko e fl fin V Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih »UUUV« njegovo stroko spada-joča dela po najnižjih cenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogod-kih ^Slovenske Straže 1“ =
TE®P. K@RN
Dokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANtKH CESTA 8.
priporoča se za Izvrševanje vsakrSnlli kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškm, francoskim in tuzemskim skriljem z asDest-ce-mentnim skriljem (Eternlt) patent Hatschek z IzboCno in ploSčnalo opeko, lesno-cementno In streSno opeko. Via stavblnsKa in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Ivan Jax in sin USB
priporočata suoio bogato zalogo raznourstnih
voznih koles in šiualnih stroieu
*>m> za rodbino in obrt.
Izdajptslj in cdfovorri urednik Mhaol Mošherc.
Tisk Katoliške Tiskarne.