Uredništvo
in upravništvo:
Kolodvorska ulioe štev. 16.
% urednikom bo »nore govoriti **ak dan od 11. do 12. ure
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Seatstopna petlt* vrgta 4 kr., pri večkratnem pobijanji daje *e popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
▼ upravnibtvu:
7.a celo leto 6 gld., /.a pol leta S gld., 7.a četrt lota 1 gld. 50 kr., na meseo r»o kr., pošiljatev na doni velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., »a pol leta 6 gld., /a četrt leta 2 gld. 60kr. in zajeden mesec 85 kr.
Štev. 220.
V Ljubljani v Četrtek, 20. novembra 1884.
Tečaj I.
Dobri nauki.
Od nas jih niso marali, gospodje radikalci, morebiti jim bodo bolje ugajali, če dohajajo s Češkega ter če jih je izustil politik, o katerem se celo državnikom najnaprednejšega slovenskega tednika niti ne sanja, da bi niogel biti podkupljen od preklicane vlade. In tak mož po božji volji, zgovoren kakor Cicero in nedotakljiv kakor Fabricij, tak uzor slovanskega politika bil je našim radikalnim krogom sigurno dr. Ed. Grčgr.
Spoštovani zastopnik mladočeski imel je namreč te dni shod svojih volilcev v Slanem. Bil je pred jednim letom v državni zbor izvoljen po hudem volilnem boji, v katerem je premagal prejšnjega zastopnika, somišljenika nekdanjega, Tonnerja. S svojo odlično zgovornostjo posrečilo se mu je kmalu, imd si pridobiti med svojimi tovariši v državnem zboru, in govorniška slava, katera ga je obsevala, je ob jednem pozlačevala vso stranko njegovo in njene nazore. Vrh tega je okraj njegov, pokrajine okolo gorovja Ripa, o katerem se toliko pripoveduje v češkem bajeslovji, najskrajnejši v narodnem oziru, pravo branišče uladočeske ideje. Ni čuda tedaj, da smo i mi, kakor ves političen svet, pričakovali, da bode Gr^gr v svojem govoru z žarnimi besedami grajal mlačno večino, na obtožno klop posadil ministerstvo ter v bengaličnem svitu svojemu udanemu občinstvu razkazoval skrivna lepo-tičja radikalne politike!
A nič vsoga tega! Jedno leto, ki ga je Gr6gr preživel na odločilnem mestu, jedno samo parlamentno zasedanje — in mladočeski Saulus prišel je k svojim volilcem kot spreobrnjen Paulus. Gledal je bil okolo sebe z odprtimi očmi, marsikaj je bil zapazil, česar prej ni znal, navadil se je, računati z realnimi veličinami ter slovo dati obrabljenim frazam, z jedno besedo, očistil je svoja politična načela, in svojim oččm nismo hoteli verovati, ko smo po listih čitali, kaj je
Listek.
Želodec.
(Berilo v ljubljanskem »literarno - zabavnem klubu*.
Cital prof. gospod Ivan Vrhovec.)
(Konec.)
Indijanci pak so uže nekoliko izbirljivejši. Njihova najboljša pečenka je bivolska. Ko bivola ustreli, plane ves indijanski roj nanj, trga in reže iz njega najboljše kose ter je z toliko slastjo, da so vsi okrvavljeni ne le po ^■votu in rokah, ampak tudi po vsem obrazu.* Atapaški Indijanci zalezujejo, zlasti po zimi, postrvi in ščuke, kojili oči so jim največja delikatesa, če pak teh ne dobč, zadovolijo se tudi ? mahom in lišajem, ki ga luščijo od drevja 'ii skal.** Tudi pasje meso jed<5, toda ne vselej, ampak le o posebnih prilikah. Živi pes {Je vžije pri njih sicer nič dobrega, a ko več ^že nima, je najbolj spoštovana žival.***
*	Wailz, ibitl II., 130.
** Helkvald, 1. c. I., 302.
*** Waitz, 1. c. UL, 87.
prorok mladočeski, dr. Ed. Grdgr, svojim pristašem bil poročal na slanskem volilnem shodu!
V	tem znamenitem govoru dejal je namreč volilcem, da mora klub poslancev često krat zatajevati samega sebe, da se mu je vaditi v potrpežljivosti, toda da ne pre ostaja drugega,nego podpiratiTaaffe-jevo vlado. In sicer, zakaj? Zato, ker nihče ne zna, katera vlada se potem prorine do krmila. Tudi to, kar je Grčgr bil dejal o strogi solidarnosti med raznimi strankami, iz katerih se sestavlja avtonomi stična večina in jako laskava ocena, kojo je privoščil vzglednemu kolegi grofu K 1 a m -Martinicu, vse to je bilo tako premišljeno, tako trezno-pametno, da se danes ne bi čisto nič obotavljali, v svoji uredniški sobici podpisati program, katerega je Gr6gr bil razvil ua mladočeskem shodu v Slane m.
A kaj poreko k tej spreobrnitvi toliko simpatičnega jim češkega zastopnika naši domači vročekrvneži, kako jim ugaja načelo njegovo, daje treba podpirati Taaffejevo vlado?
Uže leto dni se prizadevajo na vse kriplje, da bi sedanji sistemi spodbili moralno zaslombo med našim narodom. Sleherno sredstvo jim ugaja. V svojih novinah porabljajo in zlobno zavijajo vsako malenkost, zaletavajo se v vladna imenovanja, vedno ponavljajo — ker drugega ni — staro dolgočasno pesen o »zloglasnih šestih sto goldinarjih1*, neprestano napadajo prijatelje sedanje vlade ter s psovkami obsipajo prvega zastopnika državne ideje v deželi, zaupnega moža presvitle krone, deželnega predsednika Časi modrijujejo v uvodnih člankih in dopisih kar naravnost: čemu podpirati to vlado, od katere ničesar ni pričakovati! V političnih korporacijah, kjer je večina na njih strani, smešijo samega sebe s tem, da s tožbami grozč vladi, dasi je postopala po vsem pravilno; se v 6 da, dosihmal še nobene take grožnje izpeljali niso! In v vsakdanjem življenji, kjer se po osebni dotiki, z živo be-
Knkor zamorci ob zlatem obrežji, cenijo tudi Otomaki na pol gnjile ribe in ribja jajca.
V	Braziliji pak jed<5 celo Evropejci neke debele črve, ki se redč v bambusovih ceveh, in lepe Kreolinke pogostujejo se med seboj z gaščaricami, velikimi poljskimi mišimi in rumenimi drevesnimi stenicami, ki pak jih je treba poprej opražiti * Ob reki amaconski pak je geofagija zelo v navadi. Nek misijonar pripoveduje o mladi Indijanki, ki ji niso mogli ubraniti, da ne bi jedla neke rumenkaste, mastne zemlje, perišče za periščem. Revica je vsled tega postala pravi monstrum z neizrečeno velikim trebuhom in po polnem posušenimi rokami in nogami. Koža postala ji je rumena in pergamentu podobna. Geofagija je zlasti v Braziliji razširjena, pak se nahaja še tudi sicer po svetu.**
Taki so nazori o gnjusnosti in vžitnosti te in one stvari, toda reči moramo, da so zel6 relativni in gnjusnost mnogokrat neutemeljena. Nečednejše živali morda pač ni, kakor je svinja, in kako nam gre v slast, med tem
*	Waitz, 1.1., 383.
** Globus. XIII., 316.
sedo morda več še doseže, nego z okornim peresom? Tam jih poslušaj, te gostobesedne politike! Kakor vrabiči v prosu, tako ti čivkajo veselo svojo jednolično pesen, kateri dostavljajo okusni refrain: „V . . g naj vzame sedanjo vlado, Stremayrja nam dajte nazaj in Auersperga, pa bodemo zadovoljni!" To je državniška modrost one koterije, katera se hoče polastiti vrhovnega vodstva v naših pokrajinah.
In sedaj? Odlični češki poslanec imel je sicer v mislih zlasti svoje češke poslušalce, ali besede njegove veljajo neposredno tudi za naše slovenske razmere. Delati na to, da se dejanjsko izvrši Taaffejev program, ki se naslanja na pravična načela, da se v istini doseže od politikov obeh skrajnih strank tolikokrat zasmehovana in pred svetom osmešena „n ar o dna sprava", dja se ohrani sedanja vladna sistema — bašto ima biti prva skrb, glavna naloga zlasti onim rodoljubom, kateri se morajo vsled svojega poklica baviti z javnim življenjem. Skušeni, prebrisani Čehi so to dobro spoznali, celo najskrajnejši elementi, kakor Grčgr, se ne upirajo več takemu postopanju. In dobro vedo, zakaj. Vedno še nemška levica ni razpršena, navzlic marsikaterim nezgodam, ki so jo zadevale tekom zadnjih pet let, razpolaga tudi dandanes še s tolikim številom duševnih in denarnih sil, da je prav lahko mogoče, da se ji danes ali jutri zopet izročč državni vajeti. Če se pa to zgodi, potem smemo biti uver-jeni, da se avstrijski narodi ne bodo tako kmalu iznebili zopernega jarma nemško-libe-ralne hegemonije. Ali si morda kedo izmed radikalnih vedežev domišljuje, da se je prejšnja sistema zgrudila vsled slovanskega in kon-servativno-nemškega protivja? Ljuto se vara! Upor te zaslepljene stranke proti naši iztočni politiki, nepremišljena opozicija proti berolin-ski nagodbi, to so pravi vzroki bili njenemu propadu. Ako jo pa sedaj milostni naš gospodar, cesar avstrijski, zopet pozčve, da mu sestavi kabinet iz svoje sredine, kedo bode
ko se nam gabi meso najlepše, najponositejše domače živali — konja. Imel sem priliko, opazovati slovensko rodovino, ki so se ji dale v poskušnjo klobase iz konjskega mesa. Dišale so ji bolj ko domače, a ko se je ljudem povedalo, kaj tako hvali, jele so jih obhajati slabosti; kdor je držal še kos klobase v roci, položil jo je bled na mizo, in kdor je imel grižljej v ustih — odložil ga je. Zgolj predsodki nas zadržujejo od vživanja konjskega mesa, ki pak so se vč da uže od Mozesovih časov utemeljeni v verskih predsodkih. — In raki? O čem živi ta grda, pajku podobna žival ? Mrhovina in mrliči so ji najljubša hrana. Z koliko slastjo uživa naša gospfida ostudne školke ostrige — in ves srečen pobira ta in oni črve iz starega švicarskega sira. Gledč okusa v jedi se Evropejci čisto nič ue ločimo od narodov, na katere tako ošabno le od vrha doli gledamo. Tudi Mongolcu, ki ves koprni za smrdljivim mesom in na pol očiščenimi črevami, studi se marsikaj, kar Evropejci vži-vamo. Nekemu Mongolcu, ki je kazal Prže-valskemu pot do Kuku-Nora, hotel je želodec iz života uiti, ko je videl Prževalskega raco jesti. Kitajca obidejo vse mogoče slabosti, ako
potem dvojil, da bodo levičarji mnogo previdneje postopali v tako kočljivih vprašanjih, da se bodo omejili na notranje zadeve ter se akomodirali obstoječi vnanji politiki? In ker ima vladni aparat v vsaki državi več ali manj dejanjskega vpliva, ker ga ima zlasti pri maloštevilnem in malo izobraženem narodu, kakor je slovenski, bode se nam neprestano boriti proti ostrini onega meča, katerega smo sami v roke postisnili nemško-liberalnemu protivniku.
Dobre nauke, pomenljive svete podaje dr. Gregr našim slovenskim radikalcem. Celo njemu postala je situacija jasna, celo on ne gleda več dejanjskih razmer v meglenem svitu jednostranskih nazorov, v umetnem clair-obsur razgrete strankarske domišljije. Bodo-li posnemali vzgled češkega politika? Bodo-li i oni krenili raz pogubnega pota, po katerem tirajo svoje pristaše, opustivši neplodno negacijo, smešno opozicijo nasproti prijazni vladi, s kojo sicer vladi jako malo škodujejo, tembolj pa zavirajo napredek lastnega naroda? Le skrajna nehvaležnost more zanikati, da se je položaj na Kranjskem pod Taaffejevo sistemo jako spremenil na korist narodnemu 'življu. Prejšnji pritisk od zgoraj je nehal, svobodno se razvija slovenska narodnost po naši deželi. Potrpimo nekoliko in razmere se bodo predrugačile tudi v sosednih pokrajinah v prid našim rojakom. Ako se pa nadaljuje sedanje brezumno hujskanje na Kranjskem, provzročeno po vrtoglavih četo-vodjih kranjskega radikalstva, potem tudi dunajska vlada nobenega povoda ne bode imela, na Koroškem, Primorskem in Štajerskem podpirati oni živelj, kateri ji toliko preglavice dela v vojvodini kranjski. Naj pomislijo merodajni krogi v „Nar. Tiskarni", da njih nespretna taktika dan za dnevom škoduje lastnim bratom ter da slovenske manjšine v sosednih deželah vedno bridkeje občutijo istinitost pesnikovega izreka: JJum delirant reges, plectuntur Achivi.
Dobro znamo, da so praški „Nar. Listy“ jako čislan list v „Nar. Tiskarni"; skoro bi trdili, da se voditelji domače skrajne stranke resno prizadevajo, v vsakem oziru posnemati mladočeski izvirnik. Zaradi tega jim priporočamo Grdgrov govor v Slanem — mogoče, da bodo dobri, koristni nauki glasovi-tega češkega govornika kaj izdali i na slovenskem ozemlji!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj zaključila je tudi ogerska delegacija svoje zasedanje, in tako je za letos ovršeno delovanje našega skupnega parlamenta. Proračun skupnega ministerstva bil je z neznatnimi spremembami od obeh delegacij sprejet, kar nam svedoči, da je skupno ministerstvo
vidi koga mleko piti, in prebivalec Sandwich-otokov, ki vživa lasten mrčes, bi se sklede, v kateri je utonila muha, niti ne dotaknil.* Po tem kratkem kulinaričnem popotovanji okolo sveta, jasno nam je pač, da ga večjega korenjaka ni ko želodec. Vsemu je kos, zato se mu pa skazuje tudi po vsem širokem svetu dolžna čast. Korpulenca je uže med nami znamenje dobrega življenja brez skrbi in težav, dostikrat tudi prilastek imenitnih gospodov. Pri marsikaterem narodu je debelost v veliki časti. Na lojalnih otokih je misijonarju, ki je živel ondi pred kacimi dvajsetimi leti, pripomogla njegova debelost do večjega spoštovanja, ko njegov sveti poklic. Tudi v Indiji spoštujejo se debeluhi. Ko je prišel nek sloveč nemšk popotnik predstavit se sultanu sijam-skemu, so najvišji dostojanstveniki pred njegovim dobro rejenim slugo od samega spoštovanja le kar na tla popadali, med tem ko se zanj nihče zmenil ni. Sicer se jim je razložilo, kdo je gospod in kdo sluga, a odmajevali so neverjetno z glavami — ker to je nemogoče, Ovambo v Afriki, kjer je sploh klasičen svet
*	Deutsche Rundschau, III,, p. 66.
stavilo v proračun le najpotrebnejše izdatke. Nada, izražena v prestolnem govoru, se je torej izpolnila: delegacije ozirale so se v jednaki meri na potrebščine države in na bremena davkoplačevalcev.
Dunajski listi javljajo, da je naučno ministerstvo izdalo naredbo vsem deželnim šolskim oblastim gledč poučevanja realij v ljudskih šolah. V tej naredbi se določuje, da se ima kot popolnjenje postoječih učnih črtežev v okrajnih učiteljskih konferencah določiti izbor in razdeljenje učnega gradiva iz realij za posamezne razrede šol dotičnega okraja. Zrno te naredbe sestoji se pač v tem, da se ima pri zgodovinskih predmetih opuščati vse, kar bi moglo žaliti verski čut šolske mladine ter udanost in ljubezen k skupni domovini.
Ogerski državni zbor sestal se bode dne 22. t. m. Proračun za leto 1885 predložil se bode koj v prvi seji. Generalna debata začela se bode 25. ali 26. novembra.
V	Bosni in Ercegovim vršile se bodo prihodnji teden vojaške premembe. Dosluženi vojaki pojdejo na dopust, a izvežbani novinci stopijo na njihovo mesto. Na dopust odide okolo 6000 mož. Vojni kor sarajevski brojil bode v prihodnje na okroglo 27 000 mož.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor, kateri je danes otvoril novo sesijo, sestoji sedaj, ko so ovr-šene dopolnilne volitve, iz teh-ie elementov: centrum broji 110 članov, Poljaki 16, konservativci 76, državna stranka 31, narodno-libe-ralna stranka 50, svobodomišljeniki 67, demokrati 7, socijalisti 24, Danci 1 in Alzačani 15 članov. Ta volilni rezultat ne daje državnemu kancelarju stalne večine, kajti konservativci, državna- in narodno-liberalna stranka brojijo skupaj le 157 glasov, a absolutna večina iznaša 199 glasov.
Angleška gorenja zbornica sprejela je tudi v drugem čitanji volilno reformo. Specijalna debata odložila se je za 14 dnij, da se dotle definitivno sklene kompromis med vlado iii večino gorenje zbornice. Skoro gotovo je, da se bode doseglo sporazumljenje ter da se bode volilna reforma sprejela potem tudi v tretjem čitanji.
Iz srednje Azije dohajajo poročila, da Rusija namerava tam osvojiti novo pokrajino, in sicer kanat Chiva. Khan ueče izpolniti pogojev ugovora sklenjenega leta 1873 med generalom Kaufmanom in Chivo, vsled tega bode Rusija zasela njegovo ozemlje. Potem bode pač tudi kmalu konec samostojnosti ostalih tamošnjih pokrajin, in tako se Rusija čem dalje tem bolj približava mejam indijskega cesarstva.
za debele tolste vladarje, izvolijo si za kralja le tacega, ki obeta, da bo meril čez trebuh kedaj več, ko kak drug, navaden človek. Ker se dajo kralji afrikanski prav tako pitati, kakor pri nas goved ali perutnina, izrede se tam potem eksemplarji, kakor tisti kralj, ki je naletel Galton nanj. Le-ta moral je na prostem prenočevati, ker se ni mogel več v svojo kočo splaziti. Pri Matatele (zamorcih) je debelost kraljevsk privilegij, zato se smatra državljanu debelost za crimen laesae majestatis ter se tudi tako kaznuje. Vagogom se zdi debelost celo nekaj božjega, zato pripisujejo debeluhar-jem božje lastnosti. V afrikanskem kraljestvu Karagvč je ženski lepoti, zlasti kraljičini, debelost neizogibno potrebna. Uže od prve mladosti pitajo princezinje prav sistematično z nečim mlečnim močnikom ali pa s strdenim mlekom. Ker pa tudi njihov želodec ni brez dna, se jim piča naposled upre, a pretepajo jih toliko časa, da začno zopet jesti. O Maurih pripoveduje Mungo Park, da jim je le tista ženska lepa, ki tehta toliko, ko dober velblod. Tem podobni nazori veljajo tudi na otokih Havval'. Indom zapoveduje uže Manu, verska knjiga, naj pazi Indec, izbirajoč si nevesto, na
Dopisi.
Iz Novega Mesta, 19. novembra. (Izv. dop.) Kar smo težko pogrešali dolgih desot let, narodno središče v dolenjski metropoli, jo uresničeno. »Prvi narodni dom“ je v tolikem dognan, da je uže naš nov odvetnik dr. Sla-nec se naselil v drugem nadstropji ter svojo pisarno otvoril v prvem. Sedaj je delniško društvo, kateremu je namen, izvršiti zgradbo, prejelo vladno potrjenje svojih pravil. Delničarjev se Je oglasilo več nego smo pričakovali, posebna hvala za ta vspeh gre spoštovanemu našemu županu in ljubljanskemu rodoljubu g. R. Skrbeti bode treba, da se veliki dvorani omisli dostojna notranja oprava. Tudi za to bodemo morali še apelirati na požrtvovalno radodarnost novomeških meščanov in na domoljubno podporo vnanjih narodnjakov. Nadejamo se, da se bodo tudi te zbirke ugodno obnesle.
V	pritličnih prostorih »Narodnega doma“ je sedaj nastanjena dvorazredna dekliška šola. Šolske sobe so jako lepe, velike in svelle ter po polnem zadostujejo številu učenk. Krčme ni nobene v »Nar. domu“ ter je tudi ne bode. Leža sredi mesta in mirna okolica sta kakor navlašč za šole, in ker je tudi najemnina raz-merno nizka, bode^flienda vender le kazalo, da se vsaj za sedaj ne sili več mesta v novo, jako drago šolsko zgradbo. Postava nalaga šolskim občinam le dolžnost, da preskrbč šolam primerne prostore, bodi-si z zidanjem šolskih poslopij, bodi-si v najetih, za to sposobnih lokalih. Postavnega zadržka tedaj ni nobenega, da bi se dekliška šola ne bi smela puščati v „Nar. domu.“ Pričakujemo tedaj od velesi, deželnega šolskega sv6ta, da se bode oziral na spremenjeni položaj, zlasti pa na denarno bedo mestne občine ter uam ne nalagal višjih šolskih bremen nego je treba.
Da zapuščena Dolenjska le slabo napreduje, znano Vam je, g. urednik! Vender se tudi pri nas počasi nekoliko boljša, zlasti odkar nam gospodari narodni občinski zastop. Tlak na pr. v stranskih ulicah, kateri je prej prave muke prouzročil nesrečnim pešcem, se je lepo popravil, in tudi stopnice, katere z Brega držč proti krškemu mostu, so sedaj v čisto drugačem stanu nego prej. Sicer pa so številke letnega proračuna in računskega sklepa najboljši kriterij za dobro ali slabo gospodarstvo, in če te ogledamo, videli bodemo, da je sedanji, jako varčni mestni zastop tekom jednega leta občinski blagajnici prigospodaril izdatno svoto pet tisoč goldinarjev! Čast za to, komur čast gre.	L.
Razne vesti.
—	(Velika nesreča na železnici) V novejšem času so strahovito množo veliko nesreče. Komaj je preteklo par dni po železniški nesreči v
to, da bode njena hoja gracijozna, kakor ona mladega slona. Celo Arabci, ki so sami suhi ko trske, zahtevajo od lepih žensk debelost. Njihovi nazori so se z koranom vred razširili po vseh mohamedanskih deželah. Uže o Mohamedovem času veljalo je to. Njegova favorita Al'ša bila je tako debela, da ste je dve Bližnjici komaj opirali, zato pa je dejala ponosno o sebi, da se šibi pod težo svojih ledij kakor pod težkim bremenom upogibajoči se človek. Tudi popis njene sinahe, tudi Aiše, slavi njene polne ude v posameznem, naposled pa njeno debelost v obče, ki se je razodevala v mikavnih jamicah. Celo krasno pa je bilo, da je gnala ta debela lepota pri premikanji male valčeke, kakor pretresujeno strdeno mleko.*
Na turških gomilah.
Mogočno so doneli velikonočni zvonovi po tihi dolini ter oznanjali revnim trpinom veselo v6st,, da je Izveličar premagal smrt. Aleluja, aleluja! Povsodi je kraljevalo veselje !
*	Deutsche Rundschau, III.
Hanau-u na Nemškem, vslod katere je zgubilo 12 ljudij živenje, dvajsot pa jo hudo ranjonih, uže poroča brzojav o novi strašni katastrofi, ki je zadela amerikansko železnico v Tesasu. Ko je poštni vlak drdral čez reko Brazos, skočila je lokomotiva iz tira in potegnila vozove za seboj. Dvajset po-tovalcev je mrtvih, petnajst nevarno ranjenih. Pre-iskavanje je pokazalo, da je nek odpuščen delavec se hotol maščevati nad društvom [in za to je šine odvil.
— (Tisoč sedem sto divjih koz.) Dunajski lovski časopis poroča, da je v letošnji lovski sezoni grof Meranski vstrelil na svojem posestvu „Brandhof“ na Štajerskem uže 1700. divjo kozo!
— (Čudno razmere.) Beligrajski list „Videlo" poroča, da so albanske roparske čete v vasi Papražišče, okr. Veleso, požgali 60 hiš, 18 žensk oakrunili, 2 deklici odpeljali, 5 dečkov sežgali; ravno tako so v vasi Oražje 40 hiš sežgali tor doprinašali jednaka zlodejstva kakor zgoraj.
— (V letu 2 00 0.) Načelnik statističnega bureaua v Švici, g. Kumer, je zračunil, da bode prebivalstvo v raznih deželah, čo se bode tako kakor zdaj množilo, naslednje: Italija bode štela 56142968 prebivalcev, Francija 64180400, Velika Britanska 142 789145, Nemčija 164 678076 in Avstro-Ogerska 70090 508.
Domače stvari.
— (K novemu knezoškofu ljubljanske m u,) dr. J a k o b u M i s i j i, podala se je, kakor poroča „Slov.“, prošlo nedeljo dopoludne v Gradci izborna družba duhovnov kot zastopnikov Sekovske škofije, da mu po dovršeni prekonizaciji sporoči na slovesen način čestitko graške škofije. Deputa-cijo vodil je nisgnr. Ivan Karlo n, kateri je novega knezoškofa tudi nagovoril s krepkim govorom, poudarjajoč vez vroče ljubezni, s katero je bil prevzvišeni zmerom zvezan z vso duhovščino Sekovske škofijo, izražajoč veselje nad njegovo povzdigo na škofijski sedež ljubljanski, izrekajoč željo, naj bi vez ljubozni med Sekovsko duhovščino in oddaljenim novim knezoškolom vedno trajala in kot vidno znamenje te nepretrgane zveze naj blagovoli prečastiti gospod vzprejeti, kar mu podari ljubav domače duhovščine: zlato verižico, križ, prstan in mitro. — Dr. Stary je potem prečital zloženo adreso, katera slavi visoke zasluge, novega vladike v njegovem dozdanjem delokrogu. Na to se je zahvalil novi knezoškof za mnogobrojno mu izkazano ljubezen.
— (Porotniki) za četrto porotno zasedanje, katero se prične z decembrom, so naslednji gospodje: Aleš Lovro, posestnik v Šmartinem pod Šmarij no goro; Perdan Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Mali Ivan, usnjar v Eadovljici; Kos Henrik, hišni posestnik v Idriji; Rudolf Anton, hranilnični uradnik v Ljubljani; Žitko Jakob, posestnik v Vrdu; Razinger Mihael, posestnik Pod Korenom; Lindtner Anton, hišni posestnik in trgo-
In veselih zvonov glasovi ter radostni vzkliki bednih zemskih trpinov dohajali so tudi v malo, borno mojo sobico v tretje nadstropje. Žalostna pa je bila tedaj moja duša in niso je mogli razvedriti srečnih sosedov radostni pojavi, saj sem bil sam, tako sam, zapuščen od vsega sveta, brez ljubezni, brez ljubezni . . . Strašne, obupne misli so mi polnile glavo, samega sebe me je bilo groza. Tedaj pa sem bežal iz ozke svoje sobice, taval sem okolo po ulicah kakor blazen, bežal sem iz mesta ven na grič, kjer so, kakor pripoveduje pravljica, pokopani trije turški dostojanstveniki, v zlati, sreberni in bakreni krsti. Tam sem se vsedel na mišičasto klo-pieo, podprl vročo svojo glavo v koščeno roko ter zrl v mraku zavito mesto pred seboj.
„Sam sem, sam! Umreti bodem moral, umreti, in segnil bodem kakor segnije hrastov list sredi poljan, nihče ne bode obiskal groba mojega, nihče ne bode potočil solze za menoj! Sam sem; ni je na svetu duše, ki bi me ljubila. Sam, sam! . . .“
Tako sem dolgo slonel, ter mislil o neplodnem življenji svojem . . . Nenadno pa
vec v Kranji; Mallner Ivan, hotelier v Zagoricah; Lozar Josip, trgovec, Pran Fortuna, trgovec, Gttnzler Makso, agent, vsi v Ljubljani; Gabrijelčič Janez, posestnik in gostilničar v Brozji; Bar-telj Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Hladnik Matija, posestnik v Cerkovski Vasi; Domladiš Josip, mlinar v Bistrici; Spalek Anton, knjigovodja v Ljubljani; Ločnikar Tomaž, tovarnar na Viči; Schobor Jakob, trgovec in hišni posestnik; Črne Josip, hišni posestnik in mesar; Luckmann Anton, trgovec; Leben Fran, hišni posestnik, vsi v Ljubljani; Veber Urban, posostnik in trgovoc v Zalem Logu; Pok Josip, hišni posestnik v Ljubljani ; Lovec Ivan, posestnik r Dolu; Muhleisen Emil, trgovec z lesom v Ljubljani; Marinšek Fran, trgovec v Škofji Loki; Goričnik Fran, trgovec; Mathian Ivan, trgovec s pohišjem; Schantel Fran, hišni posestnik, vsi v Ljubljani; Pollak Ludovik, posestnik in tovarnar v Tržiči; Rojakovič Fran, hranilnični uradnik v Ljubljani; Stare Julij, posestnik in trgovec v Kamniku; Likovič Fran, posestnik in gostilničar v Sneberji; Paichel Anton, hišni posestnik, in Rijssmann Matej, hišni posestnik, oba v Ljubljani. Namestniki so: Karinger Karol, trgovec; Lasetzky Josip, krojač; Jeuniker Fran, trgovec; Slovša Fran, hišni posestnik; Wagner Moric, trgovski pomočnik; Papež Ivan, sodar; Iber Ivan, trgovoc; Schumi Luka, krojač in Dogan Ivan, mizar, vsi v Ljubljani.
— (Odlikovanje.) Znani gorenjski čobelar Mihael Ambrožič v Mojstrani dobil je pri razstavi v Velesu za razstavljene panje in stroj za čistenje medli sreberno državno medalijo.
— (C. kr. kmetijska družba kranjska) razpisuje službo vrtarja na svojem poskuševal-nem vrtu v Ljubljani. Prošnjik mora izkazati teoretične in praktične vednosti v kmetijstvu sploh ter osebito v sadjarstvu. Prošnje naj se vložijo do 15. decembra t. 1. pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Ob novem letu bode novi vrtar uže nastopil službo; plačilo znaša 400 gld. s prostim stanovanjem.
— (Pri stolni cerkvi) sv. Nikolaja pričeli so uže tudi na strani proti semeniškemu poslopju polagati kamenen tlak.
— (Ljubljanski „Sokol") priredi v sa-boto zvečer dn6 22. t. m. v restavraciji ljubljanske Čitalnice sokolski večer.
— (Ljubljanska Čitalnica) priredi v nedeljo dne 23. t. m. v društvenih prostorih Besedo in ples s sledečim sporedom: 1.) Schantel-Vilhar: Ouvertura in spevoigre „Jamska Ivanka", igra vojaška godba; 2.) Nedvod: „ Slovo", moški zbor s tenor-samospevom; solist g. Ant. Razinger; 3.) Donizetti: Introdukcija in kavatina iz opore „Belisar", igra vojaška godba; 4.) Foerster: „Njej“, čvoterospev; poj6 gg. Pribil, Štamcar, Stegnar in Dečman; 5.) MilllOcker: Potpourri iz operete „Bettelstudent“, igra vojaška godba; 6.) Eisenhut Gj.: „Na Sari“, moški zbor. — Ples.— Pri plesu igra oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstop je dovoljen izključljivo le čč. gg. udom čitalničnim. — Odbor.
ugledam pred seboj mlado, kot zora krasno dekle, oblečeno v belo obleko. Prestrašila se me je in hotela zbežati, jaz pa sem jo prijel za roko ter dejal, da jej hočem biti prijatelj; in ni mi odtegnila roke, sela sva na klopico in pripovedavala mi je Valeska, da pride iz dalnjih krajev, od tam, kamor solnce zahaja, iz dalnjih krajev v tuje dežele na prošnjo očetovo.
„Oče moj pa lež6 bolni, smrtno bolni v borni koči na trdem ležišči. Mnogo nočij sem prečula uže pri njih posteljici jokala vroče solze in molila, iskreno molila! Vender nebo neče uslišati prošnje moje. Zdaj pa sem prišla sim, da na griči tam molim in vzamem potem s seboj domov nekaj prsti, ker želč tako oča moj. Tu pokopana je moja mati in oče menijo, da bode moja molitev na tem kraji izprosila jim zdravja, in poljubili bi še radi z groba svoje žene zemljo. Poljubili bi še radi zemljo iz rodnega svojega kraja, saj jim je tu tekla zibel. Kmalu po mojem porodu umrla je mati za nevarno, kužno boleznijo. Tedaj pa niso oblastva dovolila, da bi bili pokopali mater mojo ua vaškem pokopališči tam doli,
— (Povozil) je dne 16. t. m. hlapec gosp. P. s Starega trga šest in polletno deklico v Šelen-burgovih ulicah; deklica so hitremu vozu ni mogla ogniti; poškodba ni nevarna.
— (Roparski napadalec,) kateri je dnd 5. t. m. napal in oropal v „Velikem Gozdu" pri Polhovem Gradci kmeta L. Bogatijo, se ne imenuje Matej Kržišnik, marveč Janez Peternel, po domače Škalarjev iz Podraž, obč. Trata pri Poljanah.
— (Psa ustrelil) je dne 17. t. m. po-poludne posestnik A. G. v Krakovem kar na ulici. To je sosede zelo preplašilo.
(Pod kolesi.) Iz Brežic se poroča o tej nesreči: Pri g. župniku Antonu Dvoržaku v Planini služeči hlapec Mihael Šeško peljal je z vinom naložen voz iz vinske kleti gospoda župnika na okrajni cesti t Ješevec. Ker je v tem kraji napajališče za živino, spregel je hlapec dva vola in konja, da bi jih napojil. Šeško pa, kateri je bil nekolike pijan, je pozabil zavreti voz, in ker je napajališče na višini, jel se je pomikati nazaj. Šeško to opazivši, skoči k zadnji strani vozu, da bi ga vstavil, a preneznatne so bile njegove moči, voz drdral jo dalje nazaj, zavozil v cestni jarek, zvrnil se je in sodovi pali so na hlapca. Šeško je takoj mrtev obležal.
— (Starinske najdbe.) Poroča se nam: Gosp. Franjo Kotnik iz Vrda pri Vrhniki izkopal je lepo število starega in srebernega denarja na svojem posestvu; te zanimive in dragocene novce podaril je kranjskemu deželnemu muzeju. — Mod Vrhniko in Vrdom preiskavah so zadnje tedne strugo Ljubljanice in našli starih mečev, sulic in nekaj žaric, žalibog da uže razbitih. Vse se je oddalo muzeju. — Tudi izkopavanja, ki se vrše za muzej na Drnovom (okrajno glavarstvo krško), so se jako dobro obnesla. Izkopali so do zdaj blizo 80 žaric iz prvotne dobe rimljanske. — Vse te zbirke dobi muzej.
— (Bolo vino v tržaški okolici) prodaje se letos, kakor poroča „Edinost“, po 20 do 30 novčičev, črno pa pride najbrže do 85 novčičev liter na debelo.
— (V tržaških kriminalnih zaporih) pokazale so so kozo; nastopila je ta bolezen tako opasiio, da se govori, da se bodo morali prostori izprazniti.
— (Ti pa znajol) Iz Trsta so poroča, da se je v ponedeljek sprehajal po Starem mestu po Riborgu nokov trgovsk pomočnik Fr. J., kateri je ravnokar došel v Trst; nevadno nastane okolo njega na sicer slabo obiskanem prostoru gnječa; ko se je rešil gnječe ter prišel zopet na prosto, zapazil je, da mu je v gnječi zmanjkalo zlate ure z verižico v vrednosti nad 100 gld. Tržaški dolgo-prsteži nmejo svoj posel!
Železniški vožnji urad v Ljubljani.
(Izv. dop.)
V	svoji 209. številki so prinesli „Ljub. List" in ž njim vred tudi drugi ljubljanski listi novico, da jo c. kr. glavno ravnateljstvo državnih železnic
ker so se bali bolezni, pokopali so jo tu sim.
Bog jej daj večni mir---------------Potem pa se
je kmalu unela kmetska vojska in oča moj zapleten je bil v neko zaroto, bežati je moral z menoj v naročaji iz dežele v dalnje kraje, kjer životariva zdaj sama, ločena od sveta v leseni koči, v gladu in mrazu. Usmiljeni Bog!" Pokleknila je na zemljo in goreče molila! Jaz pa sem jo občudoval, to krasno žensko, v srce vračalo se mi je zopet veselje do življenja in v duši unela se mi je ljubezen do Valeske.
„Valeska, draga Valeska, jaz te ljubimi"
Razprostrl sem roke, hotel sem objeti to krasno bitje, povedati jej, da grem z njo, da jej bodem prijatelj, varuh, služabnik izliti sem jej hotel na cvetoča ustna ves žar
vroče svoje ljubezni   tedaj pa začujem za
seboj korake, ozrem se Stara postrež-
nica Maruša prinesla mi je v sobo osnažene moje zakrpane črevlje, ter jih vrgla osorno na tla k postelji: ,, Tukaj le so!" In zijalasto je odprla široka svoja usta.
To so bile čudne sanje!
SUvatms,
dovolilo v Ljubljani železniški vožnji urad za državno železniško progo v obsegu c. kr. deželne vlade za Kranjsko. Ta vest je bila različno tolmačena in v obče se je to smatralo za čisto novo pridobitev ter se je z neke strani tudi nekoliko poudarjalo, čegava da je zasluga te pridobitve. Na podlagi natančnih informacij moram vender izjaviti, da smo imeli ta vožnji urad uže dve leti, če tudi se o njem ni kaj posebnega pisalo ali drugače govorilo, in da ta urad nima niti v narodnem, niti v političnem oziru nobenega pomena, ampak da služi jedino le za notranje železniško službovanjo.
C. kr. železniški vožnji urad za Ljubljano je bil uže 1. 1882. ustanovljen, takoj potem, ko je trgovinski minister z ukazom z dne 2ti. februvarija 1. 1882, št. 295, bil objavil provizorični statut za železnice, katero jo bila država prevzela v svojo oskrb, in bil mu je po posebnem ukazu z dnd 19. junija istega leta odkazan njegov delokrog.
Kakor je znano, razglašen je bil z ukazom trgovinskega ministerstva z dnd 28. junija t. 1,, št. 1136, definitivni statut o organizaciji državno železniške uprave, ki je stopil v veljavo s 1. avgustom. Na podlagi tega statuta se je vožnji urad, ki je bil doslej provizoričen, razglasil definitivno kot tak, njegov delokrog pa ostane isti, kakeršen je bil doslej. VožDji uradi so prav za prav lo železniške postaje, katere imajo večjo važnost: delokrog tukajšnjega pa obsega le postaje med Ljubljano in Javornikom; ostale postaje Rudolfove želoznice, kar jih je na Kranjskem, pod-redjene so železniškomu vožnjemu uradu v Trbiži. Glavna naloga vsakemu železniškemu vožnjomu uradu je, da pazi in nadzoruje pravilni in redni promet na svoji progi in da nastale nerodnosti v vožnji, kolikor more, samo odstrani ali višjemu oblastvu o njih poroča. Isto tako ima nadzorovati telegrafno službovanje v svojem področji in o nastalih nerodnostih ali napakah, katerih samo no more odstraniti, poročati višjemu vožnjemu uradu. V izrednih slučajih izbore ga višji vožnji urad tudi, da poizvedava o napakah in večjih ovirah v prometu. Za občinstvo pomena vredna jo jedino lo pravica železniškega urada, da sme v slučajih, ako se je za blago, ki se je na prOgi, njemu pod-rodjeni, oddalo ali pa tjži dospelo, napačno bila zaračunila prevelika voznina, dotični stranki izplačati preveč zaračunjeni znesek, ako ta v vsakem slučaji ne preseza svote 25 gld.
Kakor je iz povedanega razvidno, je delokrog takega vožnjega urada zel6 omejen in tako malo obsežen, da še za Ljubljano ni bilo potrebno niti jednega uradnika več nastaviti, kakor jih je bilo poprej.
Iz tega se pa tudi vidi, da je glorija, katero je nek list zaradi železniškega vožnjega urada zapel nekemu mestnemu odborniku, brez vse potrebe in dejanjske podstave.
Betriehsamt — kako slovenski? Po mojih mislih prometni urad, ali še bolje vožnji urad; toda zadnje čase je začel naš Metuzalem pisati c.el6 obratni urad od obrniti, obračati, umkehren, umwenden (primerjaj: z obratno pošto, mit Pozitiven-dimg); ako pritegnemo temu listu, potem bi bil obratni urad Umlcelmingsamt ali Lhmvcndungsamt, kar pa, vsaj jaz mislim, da ni!	Radovedni	stavec.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Madrid 20. novembra. Včeraj zvečer so se vršile dijaške demonstracije. Dijaki hodili so po ulicah ter upili: »Živela svoboda v pouku!” Policija je morala poseči med neumneže; zaprla je štiri osebe. Dijaki so zahtevali, naj se zaprti osvobodijo, prefekt pa je dejal, da jih bode izročil sodniji.
Dunaj, 19. novembra. V pravdi zaradi žaljenja časti Schonerer proti Iliigelu (Vor-stadt - Zeitung) je bil slednji obsojen v štiri tedenski zapor in zgubo kavcije 60 gld.
Budimpešta, 19. novembra. Ogerska delegacija se je zatvorila.
Budimpešta, 19. novembra. Povo dom Najvišjega godovnega dueva Nj. veličan stva cesarice bila je danes dopoludnč po vseh cerkvah slovesna božja služba. Sv. maše v
garnizijski cerkvi udeležili so se vsi tukaj navzoči ministri, dostojanstveniki civilnih in vojaških oblastev. Na mnozih javnih in zasebnih hišah plapolajo zastave.
B u d i m p e š t a; 19. novembra. V četrtek bode pod cesarjevim predsedstvom skupno ministersko posvetovanje; Taaffe, Dunajewski in Welser8heimb dojdejo jutri sim. Včeraj je bila pri ministru Trefortu konferenca, katera se je posvetovala o zopetni ustanovitvi Jozefi-nišCa. Sklenilo se ni nič. Minister sklical bode enkfeto veščakov, da se posvetujejo o nje sestavljenih vprašanjih.
B e r o 1 i n , 19. novembra. V Kongo-konferenci predložila je Nemčija črtež o ukrepih. Črtež se je izročil komisiji, katera sestoji iz Nemčije, Francije, Anglije, Zjedinjenih držav, Španije, Belgije iu Portugalske. Francoski poslanik je prvomestnik v tej komisiji, katera bode imela določiti meje raznih Kongo-pokrajin ter formulirati zahteve strank.
London, 19. novembra. Gorenja zbornica je vzprejela brez glasovanja po polurni debati v drugem čitanji reformno billo.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 20. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..............81 ■ 35
»	»	»	» srebru ........	82‘60
Zlata renta.................................103'90
5% avstr, renta................................96-55
Delnice n&rodne banke....................... 870" —
Kreditne delnice............................ 294 30
London 10 lir sterling......................122'85
20 frankovec.................................. 9‘725
Cekini c. kr................................... 5	78
100 drž. mark................................. 60-05
Tiijo!.
Dn6 18. novembra.
Pri Maliči: Franki, Kozlek, Meschel, Hochtalek, Lupini, Stober, trgovci, z Dunaja. — Platzer, trgovec, iz Gradca. — Svetina, trgovski polovalec, iz Trsta.
— Mammer, polkovnikova soproga s hčerko, iz Zadra.
— Podboj, mesar, iz Ribnice.
Pri Slonu: Ricke, trgovski potovalec, iz Brunova. — Uhli, z Dunaja. — Stockhammer, železnični uradnik, iz Knittelfelda. — Korner, železnični uradnik iz Knittelfelda. — Milier, c. kr. kapelnik, z Reke. — Jasche, zasebnik, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Venezian, potovalec, iz Trsta.
— Endlicher, zasebnik, iz Topolovaca.
Pri Avstr, carji: Schielder, zavarovalni uradnik, iz Gradca. — Tiran, orgljar, iz Litije.
Umrli so:
V civilni b61nici:
Dnš 19. novembra. Marjeta Dolgan, delavka, 28 1., tuberkuloza.
Tržne cene.
V Ljubljani, 19. nov.: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 21 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 5 gld. 28 kr.; rež 4 gld. 55 kr.; ajda 5 gld. 37 kr.; proso 5 gld. 68 kr.; turšica 5 gld. 85 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. — kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 72 kr., Špeh po 56 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 82 kr., jajce 3 kr.; liter 'mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 56 kr., drobniško po 34 kr,
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 89 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Čaa
opazovanja
Stanje barometra v ram |
Tempo-
ratura
T
Votrovi
7. zjutraj 2. pop.
I 735-87 ( 735-88
9. zvečer [736-90 — 2-6 | vzh. sl,
-j- 0' 4 | vzh. sl. -f- 3-6 jszpd. sl,
Nebo
obl. s. js. zvd.
Mo-krina v mm i
o-oo
Kovač
kateri ima tudi skušnjo v podkovanji konj, išče se za nek kraj na Notranjskem. Kovačnica leži ob okrajnej cesti. Oženjeni imajo prednost.
Kje? pov6 uredništvo tega lista. (127) 3—3
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK.
Veliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V NeAv-York — Odliod iz Trsta.
Parnik „Surrey“ 4200 ton okolu 30. novembra.
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld.
Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent zn prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst.
Zaradi naklada pri fimilianu d’Ant. Poglayen-ti, glavnem agenlu.	(115) 10—8
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Z_ij-a.Tolja.ni
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Abeoednlk slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, 1. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; 11. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovih, Kraljevič Marko u narodnih pjesmali. 90 kr.
J&nežld A., Slovensko-nemški »lovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, 1., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 00 kr.
Knjižnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	»	Peter	rokodelčič,	36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Z>avtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Blajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag; J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Slomiek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. mid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr,, eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hii deželnega glavnega mesta ljub' Ijanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Znidarilč J., Nauk o desetnih (decimalnih) razločkih pri računih z novo mero in vago. 60 kr-
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mftčK
(8° velike) po 25 kr.	,
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovo
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleininayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.