Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768
[
C e n a : Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 4
Gorica - 23. februarja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Katoličani na braniku svobode
f
Današnja doba je svojstvena po tem, da velik del človeštva brezobzirno gazi svobodo in njene pravice. Danes doživljamo tragiko, da moderni"totali-tarizmi, ki trdijo, da hočejo človeka osrečiti, dopuščajo samo en rnzor ter branijo ljudem, da bi po svojem prepričanju svobodno živeli. Do kake skrajnosti lahko privede taka zmota, lepo vidimo iz knjige o »Duhu in obrazu boljševizma«, v kateri1 trdi neki Pokrovski, da pride še čas, ko bodo tudi voditelje za novega, brezosebnega človeka lahko umetno napravljali kot zdaj električne akumulatorje. Ta samopašmt trditev odločno zanika vsako osebo in osebno svobodo. Priznava le neko množično dušo. Komuni stični pesnik Bednij noje: osebna misel, svobodna volja, vse 10 je nič, je obsojeno na smrt. Danes vlada, vodi in misli >■ mili jononagi<, ki je eno telo, eno srce, en udar.
Katoličani so danes v velikem delu.-svetu'braniki iu-mu čenči človekovih osnovnih svoboščin, zlasti svobode vere, misli, prepričanja in svobode
j sploh. Svoboda je nekaj tako j velikega in nujno potrebnega, da smo dolžni celo katoličani,
' ki moramo širiti Kristusov nauk, vendar z nekim spoštovanjem zreti na vsako odkritosrčno prepričanje. Samo-ene svobode ne smemo nikomur dopustit)': da bi kdo drugim jemal upravičeno svobodo. Edino nasilje, ki je upravičeno, je na-| sil je nad neupravičenim na-| sil jem.
Bistvo človeške osebnosti je v razumnosti in svobodni volji, torej v njeni duhovnosti. Zato je tudi njen smoter duhovnega značaja. Kakšen je ta smoter? Na splošno: izoblikovati se, postajati čim popolnejši. Kako naj se človek duhovno izpopolnjuje? Da bo dober, učen, umetniško čuteč? Da, a to ni vse, ne najvišje. Najvišje je dobrota, ljubezen, ki se morata obračati predvsem do Boga. Ljubi Boga nad vse, to je prva evangeljska i?! naravna zapoved.
Človek pa ne živi sam, ampak -je član družbe, Vsi vemo, da bi otrok brez družinske nege ne mogel živeti in da človek, ki je iztrgan iz svoje narodne
skupnosti, pogreša najprimernejše okolje za svoj razvoj. Ker smo torej ki > družbena bitju nujno v stiku z drugimi ljudmi in ker je naš bližnji osebnost, kakor mi, prav tako nalašč u-stvarjena, da izpolni svojo posebno nalogo,- zato smo za Bogom dolžni naivec je spoštovanje in ljubezen svojemu bližnjemu. Dolžni smo mu tako ljubezen, kakor jo imamo do lastne osebe. Iz tega izhaja druga nai-večja zapoved, to je zapoved ljubezni do bližnjega.
Življenje okoli nas nam kaže, da dostojanstvo človekove osebe, svobodna volja, svoboda vere, misli in izražanja ter druge svoboščine niso prazne besede, marveč velike vrednote, za katere so pripravljeni najplemenitejši ljudje tudi trpeti. Proces proti kardinalu Mind-szentyju ni osamljen primer, kajti on ni n<.‘ prvi ne zadnji mučenec za svobodo vere In splošno človečansko svobodo. Če je dovoljeno majhne stvari primerjati-4z »velikimi, potem moramo vedeti, da gre za obrambo istih svoboščin tudi pri naših najbližjih bratih.
! navdušenim vzklikanjem mno-I žice povedal, da zločin, ki se je ; izvršil ob bregovih zelene Do-i nave, ne more biti brez odmeva i ob bregovih Tibere. K takemu | zločinu sv. Cerkev in papež ne i moreta molčati. Vračajo se v
totalitarnih državah časi Nerona. Mi obsojamo to krivico in protestiramo zoper njo, moramo pa predvsem moliti.
Ta papežev govor bo gotovo imel velik odmev po svetu.
Iz življenja Cerkve
Razgled po svetu
Tržaški guverner
Varnostni svet ie na zahtevo Sovjetske zveze ponovno razpravljal o imenovanju tržaškega guvernerja. Sovjetska vlada jc predložila za to mesto švicarskega polkovnika Flueckin-Rerja, ki ga je svoj čas predložila že Anglija. Zahodne velesile so nastopile proti predlogu, češ da nima več pomena, odkar so one 20. marca lanskega leta pozvale Sovjetsko zvezo, naj pristane na spremembo mirovne pogodbe z Italijo v tem smislu, da bi Svobodno tržaško ozemlje priključili Italiji. Kaj bo torej zdaj s Trstom? Tržaško vprašanje je še vedno na dnevnem redu .Varnostnega sveta. Ker se mirovne pogodbe ne morejo kar na lepem kršiti in spreminjati, bo pač ostalo vse Pri starem tako dolgo, dokler bo Varnostni svet ohranil sedanjo sestavo ter ureditev in dokler ne bodo dosegli o tem vprašanju kakega drugačnega soglasnega sklepa.
Avstrijska mirovna pogodba
V	Londonu so zastopniki štirih velesil obnovili razgovore sklenitev mirovne pogodbe 2 Avstrijo. Največja težava, zaradi katere se ne morejo sporazumeti, so gospodarske terjatve Sovjetske zveze od Avstrije ter jugoslovanske zahteve Po vojni odškodnini in južni Koroški in pa majhni popravki štajerski meji. Sovjetski zastopnik zaenkrat podpira Jugoslavijo, pa tudi zahodni zavez-
niki je nočejo popolnoma odbiti, čeprav na celr črti podpirajo Avstrijo. Po neuradnih govoricah bi bila baje Jugoslavija pripravljena popustiti in se zadovoljiti z manjšimi mejnimi popravki pod pogojem, da bi Avstrija dala Koroškim Slovencem avtonomijo, toda avstriji-ska vlada je tudi ta predlog odbila. Dne 18. februarja je angleški zunanji minister Devin sprejel jugoslovanskega zastopnika. To baje pomeni novo tipanje na sporazum.
Skandinavske države
ki se čutijo ogrožene zaradi sovjetske bližine, se zadnje čase posvetujejo, kaj bi ukrenile za dosego večic varnosti. Norveška bi najraje pristopila k atlantskemu paktu, Švedska pa se tega boji in hoče ostati nevtralna. Sovjetska zveza zelo pritiska na Norveško.^ naj ne stopi v atlantski pakt. Švedska jc pozvala druge skandinavske držaVe, naj bi sklenile posebno vojaško obrambno zvezo, ki se ne bi pridružila na vzhodnemu, ne zahodnemu bloku. Norveška se je temu uprla in kaj takega res ni! primerno, ker skandinavske države po drugi strani vendar uživajo popolno podporo Zahoda v obliki Marshallove pomoči in v raznih drugih oblikah ter so tudi sicer po vsem svojem življenjskem načinu in demokratični vladavini popolnoma naslonjene na Zahod. Ce hočejo te svoboščine ohraniti in jih uživati, morajo biti pripravljene tudi na žrtve zanje.
Gandijev morilec obsojen na smrt
Indijsko sodišče je obsodilo na smrt človeka, ki je pred letom dni ubil velikega indijskega narodnega voditelja, borca za neodvisnost in apostola miru.
Suženjsko delo v Sovj. zvezi
Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Willard Thorp je pred Gospodarskim in socialnim svetom Združenih narodov obtožil Sovjetsko zvezo, da ima osem do štirinajst milijonov suženjskih delavcev po raznih kazenskih	taboriščih.
Torej imamo sužnje tudi v sedanji moderni in napredni dobi in to v državi, ki trdi, da je ravno za delavce ustvarila raj na zemlji.
Ogorčenje
zaradi procesa in obsodbe kardinala Mindszentyja se še vedno ni poleglo. Po vsem svetu velike množice katoličanov in nekatoličanov • protestirajo proti tej sramotni kršitvi verske in splošne svobode. Zavzelo bi preveč prostora, če bi poročali
o	vseh izjavah vrhovnih predstavnikov najrazličnejših dr-1 žav, ki obsojajo to dejanje. Omenimo naj, da so oh tei priložnosti veleposlaniki 33 držav zaprosili za sprejem pri svetem očetu in v slovesni obliki protestirali proti temu nasilju. Devet držav latinske Amerike pa je sklenilo predložiti primer kardinala Mindszentyja pred Združene narode.
Dne 20. t. m. je imel sv. oče nagovor na člane Katoliške akcije in na Rimljane sploh, ki so napolnili Trg sv. Petra do zadnjega kotička. Sv. oče je med
Gobavci v Kongu
V	beljgijskem Kongu živi 58.830 gobavcev, kf so nastanjeni v 84 vasicah, ločeni daleč od vsega drugega sveta. Ker je gobavost nalezljiva bolezen, skrbijo oblasti, da bolniki ne pridejo v dotiko z zdravimi. Postrežbo med gobavci opravljajo skoro izključno redovniki in redovnice iz Evrope, ki imajo to srečo, da se jih gobava bolezen težje prime kakor zamorcev. Do sedaj so poskušali z zdravljenjem gobavosti na razne načine, a z zelo majhnim uspehom. Zadnje leto pa se zdi, da so odkrili novo zdravilo, ki kaže, da bo pravo, saj poročajo, da z novim zdravilom ozdravijo ali se vsaj znatno izboljša-j jo vsi gobavci, tudi najtežji.
Odmevi|
Obsodba kardinala Mind-
I	szentvja še vedno odmeva v svetovni javnosti in onstran železne pregraje. Onstran čutijo potrebo, da se opravičujejo pred svojimi ljudskimi množicami, ki strmijo in kar ne morejo razumeti, da gre svet tako narobe. Zato je Jožef Revai, urednik največjega kom. lista na Ogrskem Szabad - Nepa, skušal pojasniti Madžarom vso zadevo takole: Naša vlada je pravočasno poslala v Vatikan vse obtožbe zoper kardinala Mindszentyja in je tudi* ponudila, da ga hoče oprostiti in pustiti v inozemstvo pred procesom, če bi sv. Stolica zaprosila za njegovo izpustitev. Toda ta ni hotela o tem nič slišati in zato smo bili prisiljeni, kardinala obsoditi.
Tako nekako je govoril ta odlični časnikar, ki takrat ni pomislil, kako so se lagali njegovi predpostavljeni na procesu in pred njim. Čudna država, ki je pripravljena izpustiti svoje najhujše sovražnike, izdajalce in vohune, če bi zanje zaprosil drug njen velik sovražnik. S temi besedami je Jože pač potrdil, kar je povedal tudi sv. oče kardinalom, zbranim na tajnem izrednem konzistoriju: »V vsem tem je jasna samo ena stvar, to je, da je bil glavni namen tega procesa, ohro-mitr cerkev na Ogrskem...« Ker pa baje Vatikan kardinala ni iiotel sprejeti, je moral ta v desmrtno ječo. Namen je torej
dosežen: kardinal je odstranjen.
S tem upajo komunisti, da je Mindszentyjcva zadeva likvidirana. Toda motijo se. Zgodovina takih krivic ne pozabi, božia pravica tudi ne. Zato je dejal papež v istem govoru: »Ko obžalujemo ta silno žalostni primer in ga izročamo javnemu mnenju in zgodovini v presojo, delamo ne samo, kar zahtevajo kršene pravice sv. Cerkve, ampak tudi, kar zahteva čast človeške osebnosti«. Posebno pa je poudaril sv. oče, da ni res. kar so trdili pri procesu, da je vso stvar zakrivila sv. Stolica, ki je v želji po nadvladi sveta naročila, naj se ogrski verniki upirajo ogrski republiki in menim vladarjem. Cerkev priznava kakršnokoli obliko države, da le ta ni v sporu z božjimi in človeškimi pravicami.
Odpravili so verouk
V	škofiji Katovice na južnem Poljskem so po vseli cerkvah prebrali pastirsko pismo škofa msgr. Adamskcga, ki dolži vlado, da je odpravila potik krščanskega nauka ter odstranila križe iz pdslopij katoliških šol na južnem Poljskem. Škof nozi-va vernike, naj se temu ukazu uprejo, toda z mirnimi sredstvi. Več duhovnikov, ki so prebrali pastirsko pismo v cerkvi, so aretirali.
Dve maši na tiho nedeljo
Sv. oče je izrazil željo, naj ima na tiho nedeljo vsak duhovnik dve sv. maši, in sicer mora dnigo mašo opraviti po njegovem namenu za odpuščanje grehov in v zadoščenje božji pravici zaradi strašnih pregreh, ki se gode danes v svetu. Istočasno želi papež, naj tudi drugi verniki molijo na ta dan po njegovem namenu za odpuščanje grehov in naj se zlasti sv. maše udeležijo v ta namen.
Dolžnost nas vseh je, da poslušamo besede in želje sv. o-četa tem bolj, ker bo dan prej, 2. aprila, praznoval 50-letnico mašništva.
Širite naš list
Tržačani! Zahtevajte »Katoliški glas“ pri razprodajalcih časopisov
Začnimo z
TRETJA PRBDPOSTHA NEDELJI
Iz sv. evangelija po Luku.
Jezus je vzel dvanajstere ter j jim rekel: Glejte, v Jeruzalem gremo in spolnilo se bo vse, kar je pisano po prerokih o. Sinu človekovem.. Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in bičati in vanj pljuvali; in ko ga bodo bičali,.ga bodo umorili in tretji dan bo vstal. In oni niso nič tega umeli; tu beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kuj je govoril. — Ko se je pa bližal Jerihi, je neki slepec sedel kraj nota in vbogajme prosil. In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazaretu. In zavpil je: Jezus, sin Davidov, usmili se me! Spredaj gredoči so ga svari/H, naj utihne. On pa je še mnogo boli kričal: Sin Davidov, usmili se me! Jezus je torej obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu, Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da naj ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. In
j umevanja za Jezusovo poslan-' stvo na svetu. Podobna duhovna slepota je tudi dandanes še v premnogih ljudeh, ki menijo, da je bistvena naloga krščanske vere v tem, da osnuje po-zerneljsko in docela tostransko novo državo pravičnosti in ljubezni. Trdijo celo, da je katoli-; ška cerkev zgrešila svoj namen j in izdala Zveličarjev nauk; za-j to, pravijo, morajo zdai moderni učenci čistega materializma vzeti stvar v roke iti s silo j estvariti ideal tostranskih'ne-j
Namen prvih sobot
Velika želja Marijina je, da bi katoličani obhajali prve sobote kot praznike brezmadežnega Srca Marijinega. To bi bili predvsem dnevi zadošeeva-rtja za vse silne pregrehe sveta.
Pa naj bi biti tudi dnevi notra-1 vsi, stari in mladi naj bi se te, njega prerojenja. Zato Marija, Mariji tako Vpibe pobožnosti z zahteva sv. obhajilo, ki je vir; ljubeznijo oklenili, notranjega življenja. Zato zah- j tevu četrturno premišljevanje,
meditacijo, kt nas v veri, v pr e-	gre	za kako brezpo-
pričanju dela trdne, pripravlje- m embrio reč, gre za veliko, ve-
marcem	i Socialna šola
Skušajmo tudi letos napraviti Mariji veselje: Začnimo s prvo soboto v marcu obhajati vsi pobožnost petih prvih sobot. Sami se za to odločimo, drugim prigovarjajmo. Ne le otroci,
Gre za katoliški prerod
tele-
ne za boj še s tako besnim brezboštvom. Zato Marija zahteva molitev njej tako dragega, za ljudi tako rožnega venca.
liko stvar: za duhovni prerod naših src. Gre za katoliški pre-rod vse naše dežele. Ne sme je tolazlnvega prepjaviti materializem in brez-boštvo, Bog mora zavladati v njej	in Brezmadežna.	Za to
zmago pa hoče Marija naših V več župnijah na	Tržaškem	src.	Čista, verna, v	milosti
so lansko leto izpeljali pred-	božji	prerojena srca so	najvar-
vsem med otroki	pobožnost	nejši,	najtrdnejši obrambni zid
Lani na Tržaškem
bes. Zapletajo se pri tem v hudo protislovje in v praksi se jim delo kaj slabo sponaša, vendar so trdovratni v svoji slepoti prav kakor nekdanji j Judje.
Evangeljski slepec je spre- j gledal, ker je imel živo vero i v Jezusa. Apostoli so kasneje j pod vplivom Svetega Puha tudi j spregledali duhovno; začeli so umevati pravi pomen božjega j kraljestva na zemlji, ki ic delo 1 za zveličanje duše.
Prosimo tudi mi Kristusa
j prvih sobot. To prizadevanje \ proti prodirajočemu brezbošt-
so kronali s posvetitvijo otrok 'vu. V Bogu prerojena srca so brezmadežnemu Srcu Marijine- najuspešnejše orožje v boju za mu na Repentabm meseca sep- zmago dobrega, resničnega, tembra. Marija je bila tega go- božjega, tovo vesela.
Jezus mu je rekel: Spreglej, tvoja vera te je ozdravila. V i Kralja: Gospod, dat mi, da hipu je spregledal, šel za njim 1 spregledam. Razsvetli moj talil slavil Boga. In vse ljudstvo zimi, da bom pravilno umeval je dalo Bogu hvalo, ko je to Tvoj nauk Odpri mi oči, da videi0	;	bom mogel korake svoje pra-
 	,	:	vilno usmeriti k večnim ciljem.
Cerkev nas polagoma pri- j	^	„
ptavlia na velikonočne skrivno- j
sti;.na £«“s°vo trpHe«ie m postna postava za leto 1949
vstajenje. Tudi On sam je svoje; .	T	....
apostole pripravljal. V današnjem evangeliju jim je to dvo- j je napovedal. Zanimivo pa je,j da apostoli takrat niso mogli [
Tako v goriški kakor v tržaški škofiji bo veljala postna postava, kakor jo je določila
svetna, tostranska, materialistična. Bili so pač otroci svoje dobe in svojega judovskega o-kolja. Mesija naj bi bil po ti zamisli narodni voditelj, osvoboditelj svetovne judovske dr-j žave, ki bi seveda ne bila nič I boljša od rimske; razlika bi bila le v tem, da bi namesto Rima postal Jeruzalem središče politične moči in gospodarskega vpliva. Mi kristjani v sedanji dobi lahko umejemo, kako malo prida bi bila taka zamenjava, toda tedanji Judje so si domišljali velikanske reči o taki mesijanski bodočnosti.
Jezus pa pravi apostolom:
V Jeruzalemu bo Sin človekov aretiran, zasmehovan, mučen in umorjen, tretji dan pa bo vstal. Ni čudo, Če so apostoli ob teh besedah oči buljili in z glavami majali: te kakšen smisel in pomen naj bi imelo tako govorjenje? Narodni voditelj gre v Jeruzalem in namesto da bi prevzel vlado in začel z uporom, bo kar na hitro likvidiran?
Kaj še ostane potem od njegovega mesijanstva? Apostoli so Jezusa toliko poznali, da so razumeli, da ne govori v šalah in ne tako tjavdan. Zato jih ie ta čudna napoved zmedla tembolj: »Beseda jim je bila skrita iti niso vedeli, kaj je govoril«.
Sv. Luka koj za tem prizorom, naslika drugega: Slepca, ki tam ob poti sedi in vbogajme prosi- ko pa Jezus mamo pride, sc nanj obrne z glasno prošnjo za luč oči. Zveličar mu takoj pomaga: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila«.
Duhovno slepi so bili takrat še apostoli in vsa judovska množica. Niso imeli pravega
Cecižotca dcIv goee, srčno pogdcaolja te
eecGoica Gela, duša oesela I
sredo, veliki petek, na vigi-Hjo pred vnebovzetjem Marijinim ter pred božičem. Zdi*-žek mesnih jedi pa velja od prvega petka v postu vse petke v letu.
Zdržek morajo držati vsi kristjani od 7. leta naprej, post in zdržek pa verniki od 21. do 60. leta, če jih ne opravičuje veljaven vzrok.
Nedeljske sv. maše v Trstu
Prinašamo spored cerkva in ur, ob katerih je v Trstu dopoldanska služba božja za Slovence ob nedeljah in praznikih.
Ob 6. v Skednju.
Ob 7. pri N. Sv. Antonu, pri Sv. Vincencu, pri Sv. Ivanu in v Rojanu.
Ob 8. v Barkovljah,
Ob 9. pri Sv. Jakobu, v Rojanu in pri Sv. Ani.
Ob 10. v Skednju, pri Salezijancih in pri Sv. Ivanu.
Ob 10.15 v armenski cerkvi (ulica Giustinelli) za dijaško mladino.
Fatima in prve sobote
Zdravilni recept za bolno človeštvo
Fatima. Lurd 20. stoletja, j ima velik pomen za preporod duš v stoletju brezboštva, ki ie dušam smrt. Preprostih, nepokvarjenih pastirčkov se je Marija poslužila, da umirajočemu človeštvu pripravi novih moči. Preko nedolžnih otroških src nudi človeštvu zdravilni recept: molitev, pokora, zakramentalno življenje.
Izkoristi mlada leta
Da, mlada leta je treba izra-i biti! Toda ne tako. da popusti-J mo vajeti svojim nagonom; ampak tako, da — spoznamo važnost mladosti in s sveto resnobo gradimo moški značaj. Ce so tvoje	mladeniške sile
kakor napet lok, če vre v tebi mlada kri, tedaj na delo! Uporabi vso energijo za vestno izpopolnjevanje svojih stanovskih dolžnosti. Naj se razvija in zavlada naš najboljši del, naš duh, naše telesne želje pa naj se nauče odpovedi in poslušnosti.
—- Svoboden si! — ti pravijo. Svoboda«, »samostojnost« so za mladino omamne besede; bodi svoboden in samostojen, a poleg tega trezen in pameten. Kakor so v prirodi zakoni, tako tudi v nravnem svetu in nemogoče jih je pogaziti, vsai brez kazni ne. Če se povzpneš na visoko goro in prideš tam do ograje nevarne gorske poti, ali se boš —- četudi si svoboden in samostojen — zagnal vanjo: Zakaj mi ovira svobodo? bi če se kljub temu poženeš oreko nje, boš neusmiljeno treščil v strašno globočino. Prav take ograje so tudi zakoni o moralnem življenju, ki se ti morda v tvoji mladostni dobi zde neprijetni okovi, toda varujejo te, da ne trešči tvoj nravstveni razvoj v globino. Živi torej, toda ne tako, da gaziš moralne zakone! Bodi svoboden, toda s svojo svobodo izpolnjuj Stvarnikovo voljo.
»Toda zadušiti nagone, brzdati čutnost, uničevati naša nagnjenja je protinaravno!«
j k niče, da te kar ušesa bolijo, i Protinaravno? Tudi srednjeveški menihi so sekali pragozdove,
toda zato, da na njihovem mestu stvorijo civilizacijo.
»Uživaj! Veseli se!« slišiš od-, vseh strani. Prav! Tega Jezusa Kristusa tie brani. Tudi on ne uči, da se uniči, da se ne veseli. Samo nekaj zahteva: Veseli se, j uživaj, toda ne v blatu, ne pokvari se, ne hodi navzdol, temveč navzgor! Poglej rožo, ki se je še mlada »izživela« (vrtnar jo je zapustil in na njej poganjajo divje mladike); ali bo imela moči, da se razcvete? Nikoli! Ker je najdragocenejšo moč mladosti zapravila z divjimi mladikami. Sin moj, ti si odgovorni vrtnar za rožo svoje duše!
(Toth - Jarc)
4. Družina in vzgoja.
Otrok ima pravico do snega, duševnega, moralnega in verskega razvijanja in napredovanja. Za ta razvoj mora- j jo skrbeti starši, katere mora družba pri izpolnjevanju njihove dolžnosti ščititi. Če starši opuščajo ali zanemarjajo vsestransko vzgojo otrok, hudo grešijo proti svojim otrokom in proti človeški družbi sploh. Taki starši kršijo pravice otrok, ki so tem bolj svete, ker jih otroci sami še ne morejo uveljavljati. Zato je nujno potrebno, da državni zakoni ščitijo pravice otrok proti nesposobnim, brezbrižnim ali zločinskim staršem, kakor tudi proti vsem tretjim' osebam, ki bi zavirale staršem uspešno izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Po veliki večini starši ne morejo sami v polni meri skrbeti za vzgojo in izobrazbo svojih otrok. To nalogo prevzame šola, ki dopolnjuje vzgojno delo staršev ter otroke izobražuje, v kolikor je to potrebno. V tem pogledu je torej učitelj v pravem pomenu pooblaščenec staršev in si zato pri vzgoji ne more prisvajati pravic, ki bi nasprotovale pravicam staršev.
Pravice staršev in učiteljev kot njihovih pooblaščencev pa vendar niso neomejene, ampak se morajo skladati s pravicami cerkve in države.
Cerkvi je dal njen ustanovitelj posebne pravice, ko je re-kei: »Pojdite in učite vse narode... učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal« (Mat. 28,19-20). Cerkev ima torej izključno pravico učiti vse j verske resnice, dejansko _ pa j ima tudi pravico učiti filozofijo,
• zgodovino in socialni nauk, v kolikor se nanašajo na vero in moralo.
Kar zadeva druge učne pred-i mete, ima cerkev enake nravl-ce kakor vsak drug posameznik ali 'vsaka druga družba — to je i posredovati drugim znanje ter resnico in v ta namen ustanavljati svoje šole vseh vrst od osnovnih do srednjih šol in vseučilišč ali univerz.
Cerkev pa ima še prav poseben razlog, ki ji daje pravico za ustanavljanje in vzdrževanji šol vseh vrst. Ta pravica izhaja iz posebne povezanosti med poukom posvetnih predmetov ter veroukom, med poukom v strogem pomenu besede in med nravno ter versko vzgojo mladine. Vsaka država mora to pravico priznati s svojo zakonodajo. verniki pa naj pri tem cerkev podpirajo in ji pomagajo vzdrževati katoliške šole ter zlasti katoliške univerze, kakor tudi s tem, da pošiljajo svoje otroke v njene šole.
(Dalje)
Koledar za prihodnji teden
Tretja
Ga«
27. februarja. NEDELJ A. predpostna ali petdesetnica. brijel Žalostne M. B.
28. PONEDELJEK. Roman, opat. Antonija Florcnška.
/, marca. TOREK. Albin (Zori« slav, Zorko), škof. — Zadnji dan pred postom ali pust.
2. SREDA. Pepelnica/začetek šti« rjdesetdnevnega posta. 1 a dan je zapovedan post in zdržek od mesnih jedi.
3. ČETRTEK. Kunigunda, cesarica.
4. PETEK. Kazimir, spoznavalec. On je svetnik Ijtavskega naroda iz knežje rodovine Jagjclov, ki je
kraljevala v veliki poljdki državi, s katero je bila Litva združena. Mlademu Kazimirju je bilo bolj mar božjega kraljestva kot posvetne vlade. Umrl je v starosti 25 let in je vzor mladini, ki ljubi čisto živ« Ijenje. — Lucij, papež. — Prvi pe« tek v mesecu. — Odslej je spet zapovedan za vsak petek zdržek od mesnih jedi.
5. SOBOTA. Prva sobota v mesecu, posvečena Srcu Marijinemu.
DAROVI
Marijina družba iz Občin 600: suabirka pri Sv. Antonu N. v Trstu 3364; tržaška družbenica za katoliški tisk 2000; prvi dar: g. Orel Marija iz Gorice 1000; iz Trsta (štiri številke) 12.014.— lir.
Srčna hvala t
(JVoslaoe stoletnice
^Vešemooe smeti
Slovenci so proslavili svoj kul-tunti praznik v vseh delih sveta, kjer žive.
Stoletnica smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna je bil za vse Slovence resnično kulturni in zgodovinski praznik. Ta sin preproste kmečke slovenske matere ie pel tako resnično, tako toplo in iskreno, da so iz njegovih verzov govorila vsa slovenska srca. Izpovedal je tiste osnovne človeške in narodne ideale in pravice, ki so kričale na dnu srca vsakega zavednega Slovenca v njegovem času. Zato ie pesnik tako naš, tako slovenski in tako človeku blizu. Zato je tudi še danes tako moderen in tako sodoben, kot je bil v prvi polovici devetnajstega stoletja. Zato ga danes prebiramo. zato vzame knjižico njegovih poezij Slovenec s seboj, ko gre po svetu, zato so ga brali ljudje po taboriščih med vojno in ga bero danes, ko so spet raztepeni .po vsem svetu. Zato ni čudno, da smo vsi Slovenci čutili kot svojo notranjo potrebo, da slovesno proslavimo 100 letnico smrti tega velikega našega pevca.
PROSLAVA V TRSTU
Brez dvoma je bila najlepša in najdostojnejša proslava tržaška. V'elitni dvorani hotela E.vcelsčor se je zbrala velika množica tržaških Slovencev. Prišlo je tudi več zastopnikov oblasti. Med odličnimi gosti je bil. tržaški škof mousignor San-tin. Njegova navzočnost je naredila na demokratske Slovence zelo lep vtis. Razen gospoda škofa ie bila zastopana tudi tukajšnja pravoslavna občina; višji šolski nadzornik je določil za svojega zastopnika inšpektorja Mizerita. Razen verskih in kulturnih ustanov pa so počastila proslavo tudi nekatera diplomatska zastopstva. S tem so demokratski Slovenci tudi gostom predstavili velikega glasnika slovenske misli in besede in pomeni brez dvoma ta Prireditev za slovenstvo v Trstu pomemben poudarek.
Akademija sama je zelo lepo Uspela. Ni bila dolga in vse točke so izvajali brez najmanjših fiupak. Težko je reči. katera točka je bila lepša. Recitacije So bile doživete in izvajane z vsem smislom pesmi. Govor Prof. Beličiča je pravilno osveži lik pesnika Prešerna in poudaril predvsem njegovo sloven-*■*•< misel. Zelo dobre pa so bi-^ tudi pevske točke. Med nji-
mi je žel val priznanja prof. Marijan Kos. Njegovi točki sta bili gotovo _ višek prireditve. Tudi gospa Čekutova in moški zbor Jadran sta z veliko dovršenostjo zapela svoje točke.
Tako je naredila velika prireditev ob 100 letnici Prešernove smrti na vse tržaške Slovence najlepši vtis. Nihče je ni izrabil v kake politične namene, kakor to navadno delajo komunisti. To je bila res narodna in kulturna prireditev. Zato je edini napad, ki si ga ie privoščil stari junak Prim. dnevnik, smešen. Ni našel prav nobenega odmeva. Način njegovega pisanja je za kulturni svet nesprejemljiv. Posebno pa odklanjamo neokusni napad na tržaškega škofa, ki se je udeležil proslave. ČudimtLse, da ne čutijo še uredniki F. d., da je tako pisanje, kot so si ga privoščili v zlati dobi svoje samopa-šnosti, tedaj, ko so bili vsi okrašeni s pavjim perjem, da je tako pisanje danes popoln anahronizem.
OSTALE PROSLAVE NA
TRŽAŠKEM
T udi po manjših krajih je bilo več Prešernovih proslav.
V	predmestju, v Skednju so na skupni akademiji nastopili člani tukajšnjega slovenskega gledališča in Komorni zbor. Potem so bile proslave na Kontovelu in drugod. Seveda so bile vse te proslave bolj v znamenju merjenja sil:	ali bodo »vida-
lijevci« pustili »babičevcem« proslaviti Prešerna ali obratno. Zdi se, da takih proslav ne bi mogel biti Prešeren posebno vesel.
Tudi v Slivnem in na Nabrežini sta bili proslavi. Tudi ti nista bila politično izrabljeni.
PROSLAVA V GORICI
Čeprav^ so pripravljali proslavo v Gorici ljudje iz drugačnega političnega tabora, moramo vendar najostreje obsoditi tiste Italijane, ki so proslavo v Gorici onemogočili. Pa je bila prireditev resno zasnovana, je znak tudi to, da so se udeležili italijanski predstavniki. Nasilje italijanskih ljudi ni niti demokratsko niti znak kulturne ravni naroda. S tem delajo taki razbijači slabe usluge tudi Italiji, saj vendar takega početja ni mogoče zagovarjati pred kulturnim svetom.
DRUGOD
Med ostalimi proslavami moramo omeniti predvsem prire-
'^IBRRE LERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
župnik sc skoraj nekoliko vzne« Vo)>i:
•“Ah, da nima človek niti pol ure "»/.rega miru!«
n ni bil tisto nič upravičen tako Kcvoriiti, saj je minila že debela Ura. kar je začel s tatkim ognjem Pospravljati. Mislil je. da je kak ^dnik, ker so župljami in posebno '(' iupljatvke dobro vedeli, da žup* sprcjeima samo popoldan, pa Ti®i bo še toliko ljudi.
"Naprej!« zakliče z nevljudnim ^som.
';r*ta se odpro »n nastane takle
prizor: v pisarni stoji na podlože* nem stolu župnik in v rokah komaj drži debele knjige. Spodaj v vratih pa stoji lepa, odlična mlada žena, ki se začne opravičevati; oblečena je v belo, na glavi ima lahek klo* buk, v rokah pa bel svilnat sončnik z ročajem iz izrezljane slonovine. Zares je izredno lopa in elegantna, da bi jo človek imel v istem trenut* ku i za nadvojvodi njo j za ženo kakega bogatega industrijca.
»Kako je vendar mogel ta ne« umni Švicar1 reči taki gospe, da sem doma!« pomisli župnik sam pri sebi. »Pa sem mu že tolikokrat zabičil, da v tem času nikogar ne sprejmem!«
No, da nekako razreši ta ncprjjet* ni položaj, se — četudi je bil ves prašen — prav ljubeznivo na* smehne:
»Oprostite, gospa, silno težko in mučno mi je, da vas moram spre*
ditev v Celovcu. Tudi v Bagno-li, kjer čakajo demokratski Slovenci na odhod v tujino, so se spomnili Prešernove stoletnice. Po pismih, iz Kanade in Argentine pa sklepamo, da so tudi povsod tam, kjer žive strnjeno Slovenci, priredili proslave.
Dopisi
iz Trsta in Gorice
Iz tržaških učiteljskih krogov
Vsaka doba ima svoje zgodovinske značilnosti. Naše stoletje, prepojeno s političnimi dogodki, se zdi važnejše od preteklih. Doživljamo nekaj novega. Novosti te dobe občuti vsak po svoje, a gorje človeštvu, če krene na napačno pot.
Prebivalci STO-ja doživljamo novo dobo mogoče intenzivneje od vsakega drugega naroda. Vemo tudi, kako se moramo zadržati, če hočemo ostati — svobodni državljani.
Naše stoletje zahteva boljšega človeka. Kdo ga bo izoblikoval, če ne tisti, ki so poklicani, da vzgajajo mladino?
Učiteljstvo STO-ja se svoje naloge predobro zaveda in ve tudi, da mora biti kaži-pot v boljšo bodočnost. In boljše bodočnosti ne bo, če ne bomo imeli vzornega učiteljstva. Ta zavest je dala pogon, da si je katoliško učiteljstvo ustanovilo svojo organizacijo.
Ustanovni občni zbor se je vršil preteklo leto na dan sv. Justa. Namen društva slovenskih katoliških učiteljev je idealen. Svoj . program izvaja v pclni meri. Naj naveden le to, da ima Društvo svoje redne sestanke, ki so združeni s pomembnimi in zanimivimi predavanji. Pri prvem sestanku nas je vzpodbudilo lepo predavanje:	Pot	slovenske	besede.
Nato nam je prof. Suhodolc Jože podal svoje, nad vse zanimive »vtise iz Anglije«. Posebno važni ideološki predavanji sta bili: o »Osebi in osebnosti« ter o »Svetovnem nazoru«. Na prihodnjem sestanku bomo slišali predavanje o »Ruskem pisatelju Jesenije«.
Napovedana so tudi predavanja o socialnem vprašanju.
Slišali bomo tudi predavanja namenjena stanovskemu izpopolnjevanju našega učiteljstva. Govorile bodo izkušene osebnosti iz učiteljskega stanu.
Posebne važnosti- so skripta. Učiteljstvo se menda predobro zaveda, da se zamore stanovsko izpopolnjevati le ob pomožnih učbenkih. DSKU si je postavilo to važno nalogo, da ga
jeti v takem!«
Gospa pa ni videti čisto nič pre* senečena ali užaljena. Z jasnim očesom prijazno pogleda župnika in s skoraj pojočim glasom vljudno reče:
»Prečastiti, nikar se ne opravi* čujte! Meni bi moralo biti bolj ne* prijetno, da vas motim v takem času, saj vidim, da vas gotovo mo* tim! Pisarno urejujete, kajne? Do* bro bi bilo, ko bi prišli tudi mojo nekoliko urediti!«
»Taka je že bila, da ni bilo moči niti stopiti vanjo.«
»Saj vem. kako je!«
»Imate veliko dela?«
»Oh, dela pa, dela!«
»Imate dosti otrok?«
»Samo enega, toda ta mi da toli* ko dela, kot bi jih bilo dvanajst!«
župnik jo začudeno gleda.
»Prav radi njega sem danes tudi
v tem oziru polnomočno podpira, zato se trudi, da skripta čimprej izidejo.
Društveni odbor deluje z vso živahnostjo, a pričakuje odmev tudi s strani učiteljstva, zato vabi. da se zglasi čim več novih članov, ki naj bi se mnogoštevilno udeleževali vseh predavanj, kajti sleherni vzorni učitelj je trden kamen pri graditvi boljšega človeka.
M. G.
Prireditev Vincencijeve konference v Trstu
V soboto, 5. februarja, je prire* djla slovenska Vincencijeva konfe* renca dobrodelno prireditev v dvo* rani pri sv, Antonu Novem. Glavni namen prireditve je bil srečolov, s katerim so hotele požrtvovalne akademiearke dobiti nekaj sredstev za svoje karitativno delo. Podpirajo namreč več siromašnih slovenskih družin in revne dijake. Zas rečolov so nabrale nad 500 dobitkov. Pou* darjti je treba, da so našle skoro povsod odprta vrata, kjer so potr* kale za darila. Akademski kipar Fra.nce Gorše je poklonil dva dra* goeena kipa: Misleca jn Dekliško glavo. —. Poleg srečolova je bila na sporedu tudj veseloigra Gostilna pri zlati goski. Igro -so dvakrat obču* teno in jako dobro podala barkov* Ijanska dekleta. Med odmori so igrale tri harmonike, žejo pa je preganjal bar. ki je bil obložen z različnimi dobrotami.
Čeprav je bilo le malo propagan* de, vendar je prišlo toliko ljudi, da je bila dvorana od 5h do 9h po* poldne nabito polna in marsikdo ni dobil prostora, čeprav so sc obi* skovalci stalno menjavali. Pridno so segali po srečkah in z zanimanjem sledili j.gri na odru. Vsi so odha* jali z željo, da bi se podobne pri* reditve večkrat vršile.
Iz Doberdoba
Pretekli teden je prešel v znamo* r.ju slovesnih obletnic. V torek je bila proslava spomina smrti pesni* ka Prešerna in smo se ga tudi v Doberdobu spominjali z majhno akademijo, ki pa je bila prav zares majhna, premajhna po programu in po številu udeležencev. Veliki slo* venski pesnik Prešeren zasluži neko* liko večji in lepši spomin posebno v obmejnih krajih slovenstva, kjer je treba vedno znova in znova po* živijatj slovensko zavest in vzbujati v ljudeh ponos na svoje velike može, tvorce lepe, bogate sloveske kulture.
V soboto sta slovesno praznovala svojo zlato poroko Janez in Jožefa Lakovič. Slovesnost v cerkvi in na domu je bila lepa; zato se je pa tudi udeležila slovesnosti vsa v6s, vsaj z rodovednostjo. Stara mati je s šopkom rdečih nageljnov bila kakor kaka mlada rdečelična neve* sta in stari oče se je ob njej poču= til znova kakor t. ženin. Bog ju spremljaj in blagoslavljaj š? mnogo
prišla k vam.
Švicar mi je sicer rekel, da spre* jemate samo do poldan, toda do poldan ni z menoj nič. Zato sem si mislila, da boste pač tako dobri in enkrat napravili izjemo ter dovo* lili vstop ubogi materi.«
»Ampak v takšnih okoliščinah!«
»Nič ne de! Kadar govorim o svojem malčku, ne gledam na nobc* no stvar in misljun sama nanj.«
»Kako pa je ime temu vašemu malčku?«
»Dominik!«
»Zelo lepo ime.«
»Kajne? Pa je res kakor angel* ček. Tega ne govorim le zato, ker sem njegova mati, ampak ker je zares tak. V Gozdu5 se vsi obračajo za njim in ga občudujejo... In tako nežno in rahločutno duSco ima! Da bi ga videli, kako pogleda svojo mamico, ko ji zvečer ovije obe roki
srečnih let.
I.epe dneve naši ljudje pridno izrabljajo pri kmečkih opravi!#: pripravljajo drva, vozijo gnt>j irt orjejo.
Novice
Župnik Josip Kosovel umrl
Bil je najstarejši slovenski duhovnik goriške škofije, star 90 let. Kot kaplan je služil v Devinu, od tu se je preselil za par let kot župnik v Batuje, nato v Standrež, kjer je preživel skoro 60 let svojega življenja, nazadnje kot upokojenec. Bil je izvenredno zvest in točen dušni pastir. V Standrežu je postavil novo veličastno cerkev in jo po prvi svetovni vojni zopet obnovil. Mož je bil v mladosti zelo šibkega zdravja, pa je z rednim življenjem in Knajpovo kuro po božji volji dosegel izredno starost. Njegov pogreb je pokazal, kako so ga Štan-drežci ljubili in spoštovali. Bog mu daj večni mir! Umrl je 20. 2. 1949.
Župnik Josip Godnič umrl
Kdo ni poznal dornberškega gospoda župnika? Danes ga ni več med živimi. Umrl je v Dorn-bergu dne 19. t. m. Rodil se je v Komnu. Njegov stric Josip Godnič, ki je umrl v visoki starosti pred desetimi leti, je bil kurat v Grgarju. Dva njegova nečaka sta duhovnika v go-riški škofiji. Gospod Dornber-ški je bil zelo znana osebnost med goriško duhovščino. Služboval je v Volčah in Ravnici: med prvo svetovno vojno je bil vojaški kurat, nato je prišel slučajno v Dornberg, kjer se je z vso gorečnostjo lotil dušnega pastirstva. Zlasti je vzorno vodil Marijino družbo. Ob otvoritvi goriškega Malega semenišča je poslal kar 15 svojih učencev v zavod. Vse sodobne pridobitve za uspešno dušno pastirstvo je znal uporabiti. Zadnja leta je zelo opešal in bil živčno precej izčrpan. Bog mu bodi obilen plačnik!
Poroka
Dne 20. t. m. sta se poročila v Trstu gdč. Mihajla Bitežnik in g. prof. Habjan iz Trsta. Nevesta je hčerka g. dr. Josipa Bitežnika.	Naše	iskrene	ča-
stike!
Iz Argentine
Gospod	Štefan	Tonkli,	ki	'
nas je zapustil lansko jesen ter se izselil v Argentino, se nahaja v mestu Buenos Aires. Z novim letom je stopil v konzorcij, kateri izdaja nabožni mesečnik »Duhovno življenje«.
Gospod	Anton	Žagar,	ki
okoli vratu, preden ga učiteljica od* vede spat!«
»Koliko pa je star?«
»Devet let.! Sicer ga boste kmalu 'ideli, ker ga bom pripeljala k vam, da ga zapišete h krščanskemu nau* ku. Samo še to bi vas prosila, da ga ne denete med kakšne paglavce, zlasti ne med take, ki niso zdravi! Ko bi vi videli, kako skrbno ga čuvam, da se ne naleze kakšne bo« iezni! Na sprehod hodi samo z mano ali z gospodično; nikdar se ne vozi v najetem avtomobilu, najmanj pa nc v podzemeljski železnici; če se že kam pelje, se samo v mojem avtomobilu.«
»Potem mora biti vedno bolan?«
»Vedno ni, toda pogostokrat. Za* kaj pa to pravite?«
»Opazil sem, da se dosti sinov edincev, kr jih preveč negujejo, fa* kc. pomehkuži in razvadi —«
nas je zapustil iansko pomlad, je sedaj nastavljen za duhovnika v mestu Acuman.
»Duhovno življenje"
Letos je izšel ta nabožni mesečnik naših izseljencev ves prenovljen in z bogatejšo vsebino. Želimo, da bi ga naši izseljenci v Ameriki s pridom čitali. Vsak drugi mesec ima ilustrirano prilogo:	»Katoliški
misijoni«.
Novi doktor
Na univerzi Srca Jezusovega v Milanu je te dni postal doktor duhovnik goriške škofije dr. Fabbro Hektor, ki je sedai nastavljen kot profesor ital. in latinskega jezika na liceju soriškega Malega semenišča. Novi doktor je napisal in branil doktorsko tezo o »Verskih igrah čedajske cerkvc«. V njej je obdelal in pojasnil nekaj častitljivih ostankov iz^ zgodovine o-glejske cerkve. Čestitamo!
Pavlinski misijon v Gorici
V	Gorici bo od 31. marca do 10. aprila ljudski misijon, ki ga bodo imeli misijonarji pavlinci, kakor so ga imeli leta 1947 v Trstu in lani v Tržiču. Goriški nadškof je zaukazal kot pripravo na misijon javne molitve pri vseh blagoslovih z Najsvetejšim. _________________
Gospodarski listek
Zimski ribolov
Po zaslugi načrta misije U-prave za gospodarsko .sodelovanje, ki se bo zdaj pričel izvajati, bodo tržaški ribiči lahko ribarili tudi pozimi ter bodo tako jadranske ribe, ki jih štejejo mnogi sladokusci med najboljše v Evropi, na razpolago tudi v zimskih mesecih za izvoz v Švico in Avstrijo.
Po vojni je zimsko ribarjenje tržaških ribiških čolnov padlo na eno petino poletnega lova, v glavnem zaradi tega, ker nimajo	tukajšnji	ribiči visoko-
morskih ribiških čolnov, s katerimi bi lahko sledili ribam na odprto morje. Rezultat tega je pomanjkanje rib na krajevnem trgu,	sezonska	brezposelnost
ribičev ter težave v osvojitvi tujih	tržišč, ki	jih je Trst
oskrboval pred vojno.
Pri sedanjem stanju stvari bi bilo v mesecih od decembra do
marca mogoče pritegniti ribiče iz italijanske zahodno-jadran-ske obale na tržaško tržišče le s povečanimi cenami, kar bi pa bilo težko za potrošnike, ker je pač riba stalna hrana tržaškega prebivalstva.
Za obnovo tržaškega ribištva so določili' iz lirskega proti-vrednostnega fonda nad 360 milijonov lir (okoli 600.000 dolarjev). Denar bodo uporabili za zgradnjo 12 čolnov po 60 do 80 ton ter za nakup mrež in druge opreme. Čolne bodo dodelili tržaški zadrugi ribičev. Pričakovati je, da bo s tem dobilo zaposlitev okrog 1200 ljudi ter da se bo celoletni ribolov povečal za približno 3000 ton rib. S temi fondi so že kupili 4 čolne, ki so bili na razpolago v Trstu, dočim bodo ostalih 8 zgradile manjše ladjedelnice Svobodnega tržaškega ozemlja. Posebno pazijo na to, da bo vseh 12 čolnov imelo enako obliko in karakteristike, ker bodo vsi sestavljali eno brpdovje.
Fonde ECA bodo tudi uporabili za gradnjo doka na suhem za tržaške ribiške ladje ter za zgradnjo velike! hladilnice. Presežek rib bodo dobavili krajevni konzervni industriji, katere obnova je tudi v načrtu evropskega obnovitvenega programa.
Sake sem poteval
(Jože Gregor C. M. piše iz Amerike)
Ubogi ljudje. Zato je bilo pa to=> liko bolnih. Tam sem videl ljudi dobesedno jokati, ko so dobivali spominske podobice za Božič na ladij.
Dnevi pred Božičem so minuli hitro. Saj tudi vidite, da smo se v pripovedovanju kar naenkrat znašli v Božiču.
Na božično vigilijo je bilo precej spovedovanja. Še veliko več bi ga bilo, da ni »morska bolezen« 'večino ljudi držala po kabinah.
Nekaj zanimivosti iz teh dni. V živahnem razpoloženju smo se raz* govarjali na sveti dan na krovu 1. razreda. (Jaz sem se povsod klatil, j Nihče mi ni ničesar rekel, jaz pa tu* di nisem nikomur ničesar hotel. Gledal sem, da nisem nič polomil, pa je bilo prav). Na naslonjaču je sedel neki amerikanski jud in zra* ven neka nemška gospodična. Jaz pogledam malo v stran, ker je šel ; mimo neki oficir s Tržačan. Ko se spet »zrem, ni bilo tam nikogar več. Ko je zazibalo, sta se znašla oba za ograjo ladje.
Na sveti večer sem spovedoval. Zibalo je le precej. Kar naenkrat sredi spovedi ni bilo nikogar pri spovednici. Ko pogledam, kako in kaj, se je pobirala spovedanka s tal, ka* mor jo je vrglo.
Na sveti dan. Ljudje ležijo na na* slonjačih po krovu, z očividnim griusom jedo pomaranče, ker druge* ga za ta Božič ne bo. Hodim sem iti tja, se ustavim malo tu, malo tam, se* posmejem malo, povem kako smeš« nico, da tako malo pozabijo na bole« zen. »A vam r ni nič!« mi pravi neka gospa, v-s-jPfiieda kot bi pljuč* nico prebolela. »Nič!« odgovorim.
»Lahko vam, ko ste zmeraj na mo* rju!« »Kako to, zmeraj na morju?« »Saj ste Indijski kaplan!«
Kolikor pač znam, sem v kapeli igral naše božične pesmi. Kar pri* stopi neka gospa: »O, gospod, vi ste pa Slovenec, ko naše pesmi igrate.« »Kako pak, da sem, in vi??« »Jaz pa Štolfa iz Tomaževice!« To je bila edina potnica * Slovenka, ki sem jo našel.
Pri polnočnici je bilo čez sto sve* tih obhajil.
Ko sem na Božič vstal, sem po* gledal na uro, katera mi je kazala še tržaški čas. Sedaj*le - to je bila moja misel — bo v Rojanu sloven* ska sveta maša.
CIKLON Po kosilu na Božič smo šli pa vsi na božični in Štefanov ples.
Kako to?
Že med svetimi mašami smo sli* šali med morn^-ji besedo ciklon in opazili smo tudi, da ladjir.a hitrost pojema, veča se pa zibanje. Potni* kov na krovu je bilo vedno manj. Tla na krovu so postajala vedno bolj mokra, ker je nosilo vodo čez krov. Z g. kaplanom ladje sva šla v salon, oziroma bar 1. razreda, pod poveljniškim mostom. Spila sva e* no kavo in gledala, kako je ladja bu* tala v valove in kako nam je od ča* sa do časa prineslo vode prav na o* kna. Ne čudite sc, da sem obul za to priliko »gojzerje«, »škarpone«. la* ko sem najbolj trdno stal na nogah in voda na krovu mi ni prišla blizu, pač pa je bilo bolj nerodno, da jc bila suknja mokra in roke vse slane. A bili so prizori na vodi, ki jih je škoda zamuditi:	naenkrat velikan*
ska dolina pred nami	in	ladja	se je
nagnila naprej,	nato	je	zopet	stala
z rilcem navzgor, nagnilo jo je na stran. Vihar je tulil svojo mogočno melodijo.
Hitel sem v kabino po aparat, da bi ujel vsaj eno sliko. Grem proti zadnjemu delu ladje in čakam. Ne* nadoma me oblije poštena prha, da sem moral iti	takoj	v	kabino sna*
žit aparat, ker	slana	voda ni	dobra
za optične aparate in njih kovinske dele.
Šel sem skozi salon II. razreda. Našel sem tam skupino gospodi* čep, ki o držale robce na usta in slonele blizu vrat. »No, kako bo pa s plesom nocoj?« vprašam za šalo. »Lei e cattivo...« mi reče ena. »Pa Bog je dober« sem rekel, »zakaj bi /,a praznike plesale samo ve in vaši prijatelji, tako plešemo vsi, ali ni to bolj pravično?«
Sedaj me res malo vest peče, da sem se malo preveč norca delal iz tistih, ki jim jc želodec odpovedal. Vgdno sem pa še tega prepričanja, da morska bolezen ni tako huda, kot pa bolezen.ki pride od pomanj* kanja zraka po kabinah. Svež zrak pa korajža, to jc več kot vsi praski proti morski bolezni.
(Se nadaljuje)
Športni teden
Nedeljsko kolo v italijanskem
nogometnem prvenstvu je dalo na* slednje izide:
Pro Patria * Atalanta 0*0, Modena * Bologna 0*1, Livorno * Fiorentina 1*1 Bari* Inter 1*2, Milan * Lucchese 4*0, Padova * Torino 4*4, Lazio* Palermo 5*1, G en o a * Roma 1*0, Iuventus * Sampdoria 5*1, Novara * Triestina 3*0.
»Beli« z Padove so zavohali mož* nost remija in jadrno izkoristili pri* liko, da so velikemu nasprotniku Turinu iztrgali dragoceno točko. Ostala tekmovanja so dala zmage favoritov. Nekoliko preseneča par močno izraženih rezultatov, ki niso običajni.
Tretji razred je razdeljen na štiri skupine, v katerih tekmiuje skupaj 80 parov moštev. Vse tekme so se odigrale tudi v tem razredu.
»Pro Gorizia« je prinesla iz Pa* lazzolo (0*0) sv§fo točko ter zaseda sedaj drugo mesto v razpredelnici druge skupine.
Prihodnjo nedeljo v Genovi: Ita* lija* Portugalska.
X2X21X11111X
loterija
Bne 19. H. 1949. izžrebane številke:
Genova Milan Rim . .
Bari . .
Palermo Turin .
Firence .
Neapelj Cagliari
13	60	17	38	41
15	31	65	38	27
76	75	46	63	39
52	33	15	4	65
3	6,4	75	17	27
32	72	69	43	58
26	5	22	19	25
32	14	60	37	39
22	90	81	58	72
Odgovorni urednik :	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Za naše ugankarje
REŠITEV UGANK V 2. ŠTEVILKI
1. Novoporočenea sta: umetnik in mlekarica.
2. Pet prstov.
3. Morska bolezen.
Dobili smo veliko število pisem z rešitvijo naših ugank. To nas zelo veseli, ker kaže zanimanje za naš list. Žalostno je pri vsem samo to, da nobeden ni poslal prave rešitve za sve tri gornje uganke. Nagrada še vedno čaka na učenega rešitelja.
UGANKA
1.
Beseda prva moško ime ti znači, ki znano je v družini že domači, in v drugi pa dobiš ime moža, kateri v tužni Istri je doma.
Če pa obe besedi v eno združiš, ti pesnika veljaka imenuje, katerega Slovenec vsak spoštuje.
2.	ZA PESNIKE (Dopolnite rime!)
Našemu mestu se pravi Gorica.
V	mesto je prišla kovačeva... v gostilni je ukazala pol litra ... ko ga je spila, zvita ...
jo je odkurila rdeča v ... ne da bi plačala, kar je...
Pa jo je zgrabila močna . .. vrgla jo v luknjo, zvano.., kjer se še danes žalostna ...
Kdor bo rešil vse uganke pravilno ter bo izžreban, prejme v dar knji'. go, katero smo obljubili že v številki.
Zanimivosti
Revizija Kristusovega procesa
Pravosodno ministrstvo nove ži*> dovske države Izrael je sporočilo, da mu je neki nizozemski pravnik poslal dolgo1 pravno utemeljeno zahtevo, naj nova država Izrael re* vidira sodno razpravo, ki jo je v o* dilo stro židovsko sodišče pred sko* ro 2000 leti proti Jezusu Kristusu in ga obsodilo na smrt na križu. Omenjena zahteva pravi, da sanhe* drinsko osdišče, obstoječe iz 71 čla* nov, ni bilo kvalicirano za sodno razpravo in da tudi Poncij Pilat ni imel pravice potrditi smrtne obsod* be, zato naj sodišče nove židovske države, ki je zakonita naslednica stare židovske države, opere to kri* vico in vrne Kristusu čast, ki mu je bila odvzeta z obsodbo na sramotno smrt na križu. To je vsekakor zanimiv predlog, kateri kaže, da nekatere Žide peče vest zaradi greha, ki so ga storili njihovi očetje nad .nedolžno krvjo Sina božjega. Toda novi pro* ces bi vrnil Kristusu čast le pred Židi, ki mu še vedno odrekajo, da je bil obljubljeni Odrešenik in od* klanjajo njegovo vero. On sam }e dokazal svojo nedolžnost in svojo božjo naravo s častitljivim vstaje* njem ter živi v svoji Cerkvi, ki že skoro 2000 let kljubuje vsem vihar* jem in preganjanjem ter bo ostala do konca sveta, ker ji je dal njen božji ustanovitelj poroštvo, da je peklenska vrata ne hudo i Lahko jo uničijo v tej ali oni dr* j žavi, na. tem ali onem delu sveta, toda popolnoma je ne bodo mogli ! nikdar uničiti.
Za smeh in zabavo
Iv. Baloh
Dobro je zglihal
Kmet pride v mesto, da bi si ku* pil nove škornje. Pride v trgovin« in tam vidi škornje, ki so mu jako všeč.
»Koliko hočete?«
»Dvajset goldinarjev,«’ pravi tr* go v ec.
»Zglihajva za polovico.«
»Dobro«, pravi trgovec, odnese škornje v skladišče, tam lepo zavije v škatlo in kmetu prinese. Kmet plača in vesel odide. Ko pride do« mov, zagleda prod hišo svojo dobro ženko in vesel zakliče: »Liza. nove škornje sem si ku^il!«
»Ali res?« pravi Liza. »Pokaži no, kakšni so, to se boš postavil«. Oba gresta v izbo, tam odvijeta škatlo in izvlečeta ven — en sam škorenj-
Tako je zglihal za polovico.
»Pomehkuži!«
»Govorim na splošno, tako po* n.ehkuži in razvadi, qa so za delo r.esposobnejši od drugih, imeti ho* čejo pa mnogo več ko drugi. Go* spa, moja mati je bila najmlajša izmed dvanajsterih otrok!«
»Prečastiti, dvanajst otrok!«
»Med veroukom bo sedel Domi* nik poleg enajstega otroka neke moje najboljše župljankc.«
»Gospod župnik, navdajate me s strahom!«
»Niti najmanj ne! Za sedaj me še vi mene plašite. Imate samo er.ega otroka in zdi se mi, da. ste ga vzgajali precej tako, kakor cve* tlice, ki rastejo pod steklenimi po* krovi.«
»No, -saj ga boste kmalu sami vi* deli. Ne sodite prezgodaj.«
»Lahko vam kar naprej povem, da imam glede vzgoje precej trdne
nazore. Najbolj se bojim razvaje* nih otrok.«
»Gospod župnik!«
»Nič •gospod župnik! Seveda ne smemo biti tu neprevidni in kar na slepo počenjati razne poskuse. Lepo počasi moramo graditi v otroku lep značaj,* resno, a vendar na prime* ren način mu moramo' pokazati ne* varnosti, ki ga ne čakajo morda Šele čez dvajset let, temveč v naj* bližji bodočnosti, predvsem pa mu moramo dobro vzgojiti vest... Če je slaboten, ga moramo utrditi... Če je utrjen, ga moramo poplemeniti. In nato mu rečemo: Pojdi v božjem rmenu v bodočnost in bodi koristen član človeške družbe!«
»Prečastiti, tudi jaz popolnoma enako mislim. Vendar mi boste pri* trdili, da je bolje za Dominika, ki ima šele devet let, če to utrjeva* nje značaja nekoliko odložimo. Oh,
ubogi revček! Pomislite, da sc je skoraj šele včeraj rodil!«
»Recimo, da se je pred včeraj* šnjimJ Ali ima še očeta?«
»Ne, oče mu je umrl,«
»Že dolgo1 tega?«
»Bo že precej let.«
»Bo?«
Kakor dvoje skrivnostnih vpra* šanj sta se srečala s pogledi.
»Veste, moj soprog je bil v kolo* nijah. No, to bi bila predolga in nevesela zgodba, če bi vam jo ho* tela pripovedovati. Zato tudi tako ljubim svojega sinčka!«
Odločno prežene žalosten spomin, ki sc ji je nenadoma vzbudil v du* ši in povešene oči sc ji radostno nasmejejo:
»Še enkrat vam rečem... boste ze videli mojega fantka in ga vzlju* bili... Naredite jz njega človeka!«’ »Gospa, niste mogla končati naji*
nega pogovora z drugo besedo, ki bi me bila bolj vzradostila. Skušal bom napraviti jz njega človeka in kristjana.«
»Toda najprej človeka!«
»Zakaj pa ne oboje skupaj, bo stavba trdnejša!«
»Sicer pa vam ga popolnoma zaupam.«
Veselo mu poda desnico — nosila je bele rokavice — ga pogleda naravnost v oči in ponovi one bese* de, ki so razodevale vso njeno no* tranjost:
»Boste že videli, kakšen jc moj malček!«
»Dobro, dobro, kar pripeljite ga«, odvrne župnik z nasmeškom, ki je razodeval vso notranjost pariškega duhovnika.
»Na skorajšnje svidenje!«
»Čimprej mogoče, gospa!«
DRUGO POGLAVJE
Ko je gospa odšla, je bilo v mp” nikovi pisarni še vedno vse y ne* redu in prahu, le da je nad teni prahom in neredom nalahno plavat neki nedoločen, vendar prijeten in močan vonj, ki sc je še nekaj dni potem čutil v sobi.
Posledica tega obiska je iifla, d-< je župnik Firmin z neko radovedno« st.io pričakoval tega slovečega in čudovitega dečka, za katerim s<> se ozirali ljudje in kateremu se je mo' gel primerjati le malo kateri otrok-
Na dan, ko se je pričel verouk se je prikazal Dominik. Ker j£’ začela šola zjutraj ob devetih, jc prišla z otrokom vzgojiteljica, spodična«, kakor so jo navadno imenovali.
(Nadaljevan]v)