GLAS SVOBODE hu)vknnki tkdnik 7.K KOMtOTI nil XHtm IJI'DMTTA. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVENIC WEEKLY Ditiitiii To Th i ]. "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stov. 10 l Chicago, III. 10. marca 1905 Leto IV Razgled po svetu. Rusija. Kar se je dozdevalo se pred desetimi leti v Pet rogradu nemogoče, se je dne 2. marca zvršilo. V ljudski palači je zboroval delavski zbor. Na shodu je bilo 250 delavcev, ki so zastopali 160 tvornic. Namen tega shoda je bil, da delavci izbero komite, broječ 50 mož, ki naj bi se vdeleželil mešane gospodarske .komisije, ki bi imela preiskati vzroke o sedanjih delavskih nemirih. Ali delavci so jednostavno izjavili, da se ne vdeleže razprave dne 3. marca, ako ne izpuste iz zaporov vseh, katere so dne jan. aretovali. Delavci niso več prosili ponižno kakor due 22. jan.,. ampak so zali tevali. To dokazuje jasno, da vsi listi lažejo, ki poročajo, da so delavci v Rusiji povsem mirni in da so zadovoljni s svojo usodo. Gosposka skuša zopet otvoriti univerzo v Pctrogradu, ker se je CiO dijakov — petoliznikov prijavilo, da hočejo prisostvovati poduku. Rektor je skušal pridobiti profesorje za jxxluk. A to namero je moral opustiti, ker so se mu vse mlajše moči vprle. Zadnje dni so vtihotapili mnogo ročnih bomb v Rusijo. Finančni stražniki, ki na meji pregledujejo blago, so v enem samem zaboju našli nad sto ročnih granat. Te bombe niso podobne bombam, ka-keršne rabijo navadno napadalci, ampak so ročne granate. Radi tega se splošno sodi, da bodo najbrže stavkujoči delavci rabili te granate napram vojaštvu. Na Rusko Poljskem stavka sedaj 250 tisoč premogarjev. Dunajski jioročevalec "Daily Mail" poroča, da je en eskadron dragoneev utekel v Galicijo. Le čast niki so še ostali v "sveti" Rusiji. Vlada je odklonila zahteve delavcev v Pctrogradu. Delavci so pa odogvorili s splošno stavko. Carski idiot Nikolaj št. 2 skuša vprizoriti ■ protirevolucijo. V ta namen je izdal nekak ukaz. Tajni jjolicaji, j Jo domače krvni psi v človeški koži razširjajo mej nevednimi kmeti letake, v katerih se poziv-lje kmete, naj pobijejo vse delavce in dijake kakor garjeve pse. V Moskvi je zopet znova zastav-kalo kakih 60,000 delavcev. V nekaterih predmestjih je prišlo do 1x> jev mej stavkujočimi delavci in garjevci. V Biclostoku je tudi zastavkalo 10 tisoč delavcev. V Pakti so zaprli vse šole, ker so zastavkali vsi učenci. Tudi v Kostovu ob Donu je prišlo do bojev mej vojaštvom in prebivalci. Dne 4. marca je izdal car zopet drugi ukaz, ki pojx>lnoma nasprotuje ukazu z dne 3. marca. V tem ukazu obljubuje batjuška nekak ljudski zastop. Najbrže je tudi ta ukaz besedolomnega carja le nekak neroden namen, s katerim hoče potolažiti liberalce in jih pridobiti za avtokracijo, zaiedno pa razkosati stranke, ki so sedaj edine v boju proti avtokraciji. Gotovo se mu bode ta |H>skus izjalovil. O policijskih brutalnostih v Lod-zu poroča delavska zaveza naslednje: V neki kavarni so brez jxnoda aretovali 38 delavcev. Najprvo so jih kozaki silno pretepli. V policijski stražnici so jih pa policaji — divje zveri f>ometali na tla, hodili po njih, jim odtrgali ušesa, jim izbili oči in zobe . . . Ali tem krvnikom še ni zadostovalo. Po noči so jih prepeljali v posebno sobo, kjer je bilo več ko-zakov, policajev in en zdravnik. "Vdrihajte po njih," je rekel "člo- vekoljubni*' zdravnik. In zveri v človeški koži so s Satanskim veseljem z vršile to zapoved. Vsacega, ki je vstopil, so slekl;. potem ga pa bili, dokler ni obležal v krvi. Neki delavec je izjavil: Ko so fne slekli, sem se pričel bra-niti. A podrli so me na tla. Štel sem udarce in naštel sem jih 26, potem*me je pa zapustila zavest. Sedaj sem poln ran. Ne morem sedeti, ne ležati. In tako se postopa z ljudmi? V Totnsku v zapadni Sibiriji «-o kozaki, policaji in vojaki grozno pretepali dijake vsled demonstracij na univerzi in tehnični šoli. dijakov je mrtvih. 28 pa težko ranjenih. V tvornkah 1'utilova je prišlo do resnih bojev. 22 osel je rinie-nili ali mrtvih. Stavkujoči delavci so razdejali dva parna kotla V Bialistoku je nekdo vitrei! policijskega načelnika Jelečitia, ko je zapovedal, naj ]x>lieaji lazžeuo zborujoče delavce, Iz rusko-japonskega bojišča. Skoro teden divja grozna 11 divja bitka okoli Mukdeua. Strašno je gromenje topov, Nad 100 ti*oč vojakov mrtvih ali ranjenih (»kri va Ixrjuo i>olje. Vasi okoli Muk-dena so jjorušene in požgane. To je rezultat divjega klanja IUij je bil grozovit. [a|>oiiei kakor Rusi so rabili j>o večkrat bajonete in ročne granate, da so odbili naskok ali pa zasedli sovražne jKisto-janke. Posebno grozno je divjal Imj okoli Osamelega griča, kjer so Japonci rabili težke to|x>ve in mož-narje. Grič je bil podoben pljuva-četnu vulkanu vsled bomb, granat in šrapnelov. ki so se razletavali nad njim. Po vročem boju so Ja|>onci vrgli desno in levo rusko krito nazaj in obkolili skoro vso rusko armado. Ruska armada je na l>egu proti l larbinu. Na levem krilu so se z nenavadno srčnostjo odlikovali japonski veterani, ki so se odlikovali pri naskokih na forte v Port Arthurju. Ogrsko. Iz Peste se i>oroča, da Ixxle prišlo do konflikta mej krono in ma-djarskim narodom, ker se nemore-jo zjediniti glede vojaških reform. Združena opozicija zahteva, da se uvede za ogrsko armado madjar-ski jezik, cesar pa trdi, da v to dovoliti ne more. Nemčija. Nemški Caligula, ki se briga za vse na svetu, je izdal poseben ukaz za 110Š0 na dvoru. Dame morajo nositi dolge in globoko izrezane obleke na prsih in svetle glace ro-kovice; gospodje v civilu pa nastopajo v gala, v hlačah do kolen, belih nogavicah in solnih; gospod-je-vojaki pa v gala uniformi in t rodovi 11a prsih. Mi [>a temu pristavljamo, da bi bilo umestilo,' ako bi nemški idiot na vsakem dvornem balu imel debel zlat obroč potegnen skozi no-., na glavi v laseh lepo zeleno pero, vsi gospodje in dame pa pa s j i np, tam kjer hrbet izgubi pošteno !me da bi lahko z mahanjem pasjega repa izkazovali svojd uda '.o»t cesarskemu norcu. Francija. V Franciji se je pričelo svitati mej delavci. Na zborovanju v Bonrgesli, katerega se je vdeležilo kakih 400 od^ioslancev raznih strokovnih društev, se je sklenilo, da se z dnem 1. nuja 1906 vpelje osem lavnik za vse stroke. Ali ne tako kakor si domišljamo. Morda s stavkami, protesti ali prošnjami. Ne! Francozki delavci so sklenili, da gre vsakdo na delo in ko je delal osem ttr, da gre vsakdo domov, ne da bi delodajalca vprašal, ako mu je vfcč osemurni delavnik. In to je tudi prav. Delavci ne potrebujejo jiosredovalcev mej sclioj in delodajalci, ampak lahko zvrše sami, kar jim ugaja. Španija. V Madridu so priredili stavkujoči delavci veliko demonstracijo. Policija, ki ni nikdar v zadregi — posebno" v Španiji — ako je treba zadaviti stavko, je segla jk> jako jednostavnem sredstvu. Njih tajni agenti so |>oložili pri palači markiza Puebla bonibo in zapalili uzi-galno vrvico. Cez nekaj časa — eno minuto kasneje je prišel drug naročen policaj, ki je našel bomlxj in ugasnil užigalno vrvico, Seve jc to že star jx)ltcijski "trik", ki pa še vedno vleče pri neumnih buržoazijcih, ki nese policajem mnogo denarja. Ker neumni in bedasti buržoazijci verjamejo, da policija skrbno čuva njih življenje, so ti klaverni junaki vprav radodarni napram jxjlicajetn. Z druge strani pa ima ta nerodni policijski manever zopet namen, da se spravi voditelje stavke v ječo, da se .»stavka sama konča s porazem delavcev. Turčija. Aab in Jerem v provinci Yemen so zasedli vstaši. \ ladne čete so popolnoma |>oražene. Švedska in Norveuijn. Zadnja poročila iz Norvegije se glase, da pride najbrže do vojne med Norvegijo in Švedsko. Nor-vegijci zahtevajo sainoupravo, in če je treba si jo b priborili z orožjem v roki. Ameriške vesti. Stavko v New Yorku. V New Yorku so zastavkali vsi vslužbenci pod in nadtilične železnice. Železniško vodstvo hoče vzdržati promet z garjevci. Glavne zahteve stavkujočih delavcev >0: Odstranite^ fizične preiskave. 1'peljava vožnje za poskuš-njo. gumi delavnik za vse vsluž-bence. Zvišanje plače za to odstotkov za vse vslužbence, izvzemši moto-rovodjev. Stavkujoči vslužbenci so j>osta-vili v obli/ju jiostaj svoje straže. Preakuje se, da prike stavke. Vsa plača znaša 20 tisoč tol. Torej 20 tisoč tol. ima državna oblast na razjjolago, ako se gre za enega samega kapitalista, ki je sani zakrivit stavko. Ti kapitalisti so v resnici jako draga bitja za kapitalistično državo. Mej tem ko kapitalisti izkoriščajo nesramno svoje-delavce, mora kapitalistična država skrbeti, da lahko odirajo brezskrbno produktivne sloje. Kapitalistična država mora skrbeti, da v interesu denarnega žaklja vojaki streljajo na delavce. Kapitalistična država brani kapitaliste, zajedno pa delavcem— modernim sužnjam odgovarja s krogljami in bajoneti, ako delavci niso zadovoljni s svojim položajem, ako zahtevajo človeških pra-v'c, skrajšanje delavnika ali višjo plačo. _ Slovesno kronanje končano. Ako primerjamo prosto iu navadno iilavguradio prVih predsednikov v Zilr. drž. z inavguracijo Roosevelta dne 4. marca t. 1. v Washingtonu, potem moramo reči, da je dne 4. marca bil v Washing-tonu velik maškeradni sprevod, ki nas vprav živo spominja na enake sprevode v Italiji, ki se navadno vrse v predpustnem času. I Vi tem sprevodu so sodelovali vojaki v raznih pisanih uniformah, stari indijanski jioglavarji, ki so v svoji mladosti trgali belokožcem kože raz glavo in ki sedaj žive kot IHMizionisti stric Sama. Filipinci, kravji pastirji, divji jezdeci in kakih 40 premogarjev iz Pennsylva-nije. Paradi je pa sledilo občno žretje in pijančevanje — končno pa ples, kjer so plutokratje in plu-tokratinje l»» šegi divjakov, bile kar posute z diamanti in zlatom. Ta divjaški nakit je gotovo repre-zentiral večjo urednost kakor enomesečni zaslužek vseli delavcev v Zdr. drž. Res, srečna dežela, ki lahko potrošiš za »maŠkeradne pohode tisočake, mej tem ko delavci žive v slabih stanovanjih ob slabi brani. Nesreča na poduiični železnici v New Yorku. Na postaji "Twenty-third Street Station" podulične železnice sta trčila dva vlaka skupaj. 35 oseb je ranjenih. To nesrečo ni nihče drugi zakrivil kakor družba sama, ki je vsled stavke najela garjevce, ki ni nimajo niti pojma o težavni železniški službi. Radovedni smo, če Iknlo voditelje tfe družin* utaknili jhkI ključ? Najbrže ne! Vrana vrani ne izkluje oči l Kreposten kutar? Revident < i. F. Cordova, župnik inetodistovske cerkve v South Ri-veru, N. V., ki jc pred letom zapustil svojo ženo in tri otroke iu pobegnil z gdč. Julijo Bow ne, je zopet iK>lx-gnil z nekim drugom dekletom. Prvi beg so mu njegova soproga in stariši zapeljanega dekleta velikodušno odpustili. No, sedaj je pa v drugič jwjskusil, ker. mu je šlo prvič po sreči. "Častitega" reverenda Cordova so prijeli v New Brutiswicku, N. J., od koder so njega in njegovo ljubico odpeljali v "špehkamro". Ako se IkmIc "častiti" kutar tudi polioljšal, kedar pride iz ječe je drugo pitanj. I Wen! Yeremos! Križarska vojna proti grehu. Vsaki dan se snide v kaki cerkvi v Philadelphia i približno 100—200 farjev, da molijo za spreobrnitev mestnega župana John Weavera, ki je dovolil, tla >«» se v Philadelphiji odprli samostani, v katerih se device prtxlajo za denar. Zagrozili so mu, ako se ne j>obolj-ša, da bodo z veliko armado žensk in otrok prišli pred mestno hišo in peli psalme, da se l>ode omehčalo njegovo grešno srce. Seve pametni ljudje se temu početju le smejejo. Prostitucija se ne da odstraniti, z molitvami in psahni. Za odstranitev prostitucije je treba že radikalnejših sredstev. Odstraniti je treba »bedo in siromaštvo, jspremeniti je treba današnjo roparsko človeško družbo v socialistično in |>adla bode tudi prostitucija. Za odstranitev bede, za spremenitev današnje človeške družbe v socialistično pa farji sami niso, ker bi potem šel tudi njih "kšeft" rakom žvižgat. Torej jc ta križarska vojna proti prostituciji zgolj hinavšči-na. Odlikovani Američani? je tako, potem že lahko idiot Viljem pošlje nekoliko svojih svetinjic v deželo vrlih in svobodnih mož. Mej odlikovanci je tudi Edward Pretorius, ki tako rad pripoveduje o svoji ustaški četi, v svojem listu "Westlichc Post", kako se je 1848 leta boril proti monarhiji. Kaj naj sedaj stori stari revolucionarec, ko mu je vnuk princa karteč podaril red rdečega orla? "Westliche Post" poroča, da je Pretorius zavrnil dar nemškega cesarja. Radovedni smo, če bodo temu dobremu zgledu sledili tudi drugi Američani? Najbrže nel Nemški klowu — Viljem II. je l>oslal 17 ameriškim državljanom— samim zaslužnim in uglednim možem, pisane trakove, na katerih so privezane svctinjce, ker so si za zadnjo raztavo v St. Louisu pridobili ogromnih zaslug (?). Naduti Viljem dandanes sodi o vseh dogodkih na svetu, on pošilja svoje redove Japoncem, Rusom, Amerikancetn, Angležem itd., kakor da bile svetin-jice iz llrezji, kojih se dobi 5 za en groš. Neki statistik v Nemčiji — čigar čas ni zlato — je izračunil, da jc v Prusiji 48(1 različnih odlikovanj katere "velikodušni" kralj pošilja navadnim umrljivim ljudem. Ako Sužnost na Jugu. VeČ delavcev, ki so delali pod |x)gcklbo na žagah v Grant okraju v Mississipiju, so se vrnili v India-najjolis, kjer so j>oročali,da se jih je pitonu držalo v sužnosti. Delavci, ki so se tam naselili s svojimi družinami, ne morejo ostaviti okraja, kjer jim primanjkuje sredstev. Po državnih zakonih v Mississipiju se kaznuje delavca, ki krši pogodbo z zajjorom. In res so zaprli nekatere delavce, ki so bili s pogodbo nezadovoljni. Sedaj so organizirani delavci najeli advokate, ki bodo odpotovali v Clarksdale, Miss., da rešijo mezdne sužnosti osleparjene delavci. Naši licemerci IkxIo pa še vedno trdili, da smo v veliki ameriški republiki sami svobodni ljudje. Zakon v obrambo opici Postavodajalni zastoji v državi Nebraska jc sprejel zakon, ki določa osemurni delavnik za opice, katere vodijo lajnarji s sabo. Kdor bode svojo opico dlje izkoriščal kakor osem ur 11a dan lxxle plačal visoko globo. Tableau! Mi smo radovedni, ako bodo sodniki tudi ta zakon priznali neustavnim. Ako bi bil ta zakon sprejet v korist delavcem, ki delajo v rudotopilnicah, premogo in rudokopih. takoj bi zagnali kapitalisti krik. da je zakon v protislovju z ameriško ustavo. Tako bode pa vse tiho, ker se gre za opice. Obesili nedolinegat V Allentownu so obesili nekega nedolžnega moža, ker je baje umoril neko žensko. Njegov brat, ki je delal 11a neki samotni 2agi, kamor niso dohajali časniki, je takoj pripoznal, da jc; 011 zvršil zločin, ko je zvedel za žaloigro, koje žrtev je bil njegov brat. Kaj sedaj?—Sodnik, h kateremu bodo pripeljali nesrečneža, bode na kratko izrekel svojo obsodbo. "Ako je zvršil umor," Ixxle modroval sodnik, "potem je logično, da se ga Obesi." Ali človeku, ki ima količkoj zdrav razum, ne gre v glavo, ako se je že j eden i>okoril za storjeno hudodelstvo, čemu je treba še druzih žrtev?? Zakaj bi se ne dala človeku prilika polioljšati se? Sploh bi pa moral ta,justični u-mor tako vplivati na postavodajalce, da bi odstranili za vedno smrtno kazen. Enkrat bi morali vendar že spoznati, da se mora odstraniti smrtna kazen, kazen, ki se ne da poravnati, ako je bila zvrsena nad nedolžnim človekom. Ze marsikak človek je umrl po nedolžnem na 'evalah t! GLAS SVOBODE Razmotrivanje proletarca. 22. krvavemu januarju v Rusiji je sledil 17. feburar. Stotisoči neoboroženih delavcev, žensk in otrok so korakali dne 22. januarja pod vodstvom svečenika Gapona proti carski palači, da bi carju izročili svojo napisano proš njo. Ali nakrat je zagrmelo iz stotin pušk! Vojaki, ki so stali okoli zimske palače so pričeli na povelje pošiljati smrtonosne kroglje mej ljudstvo. Na tisoče je bilo ranjenih in usmrtenih, dasi je na čelu ljudske množice nosil svečenik Gapon razpelo in carjevo sliko. Carjeva slika je bila prestreljena po carjevih vojakih. Te salve na ljudstvo so bile salve na carizem, te salve so zatrle zadnji čut udanosti v ruskem narodu do carja, batjuške. Kar so Nikolaj in njemu zvesti lopovi izvršili v Petrogradu, to je vestno zvršil tudi veliki knez Sergij tri dni kasneje v Moskvi. Nekaj dni preje so ga svarili, naj ne naslopi brutalno napram delavcem. A 011 se je temu svarilu rogal, kopal se je tudi 011 v človeški krvi. Po končanem klanju se je vrnil v Kremelj, ker se je v senci topov, pušk in bajonetov čutil varnega Prosti in navadni morilci — hijene v človeški koži — so bili še vedno strahopetneži. In napočil je 17. februar! Veliki knez Sergij je umrl v škornjili, doletela ga je osod.i, ki je navadno odmerjena krutim trinogom. Nekdo je vrgel bombo pod njegovo kočijo in naitrinožki knez iz tri-nožkega rodu Romanovov je preminul raztrgan na kosce. Sedaj divja po širni Rusiji ljudski vihar. Delavci, dijaki in najboljši ruski pisatelji so duše temu gibanju. Bojazen pred carizmom, kojega bode prej ali slej kanec je izginila. V mogočni Rusiji so se zbudili narodi iti zahtevajo svobodo. Veliki knez Sergij je bil umorjen zavratnol Ali sem morda prijatelj zavratne-ga umora? Ne I Sovražnik sem sploh vsakega umora, naj se zvrši zavrat-no, ali pa postavno. Tudi ruski rc-volucionarci so nasprotniki umorov. Ali kaj če to? Nas se ne vpošteva! Ali ni bil zavratni umor, tisoč-kratni zavratni umor, ko se je dne 22. jan. streljalo v Petrogradu na neoboroženo ljudstvo. Sergij in drugi jednaki krvniki so pa bili prireditelji tega zavratnega mnogo-umora, kojega žrtve so bili delavci, žene -in otroci. Rdeče je bil pobarvan sneg dne 22. jan. v Petrogradu, ljudska kri je tekla'j>o cestnem tlaku in cestnih jarkih. Ruski narod je to videl in sklenil je maščevati po nedolžnem prelito kri. Tinavci, ki sedaj pretakate grenke solze zavoljo napada 11a Sergija, ki prokl:njate napadalca. obžalujte žrtve, ki so padle dne 22. jan. v Petrogradu ; žalujte za najboljšimi sinovi ruskega naroda, koje je ruska avtokracija obsodila na vešala, ječe, v prognanstvo ali jih pa dala bičati do smrti, in jaz bodem z vami žaloval za Sergijem. Josip I.ogačan. Sle venci vChicagi pozor! Dno 18. inorcn zvečer so vrši v Narodni dvorani (mali dvoran i) 587 S. Centre Avo. komunistična slav-noflt. Na »Javnosti sodeluje tudi del. pevski zlx>r "Orel". Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina prosta. K najnbilnej-ši udeležbi vabi. Odbor. m ......... Kralj Matjaž Zgodovinska Vil. povest. Mm. -Jennie Dolenc, Calumet Ave., Chicago, III." go ttljndno prosi, da zdolaj podpisanemu do-posije njen natančen naslov, ker bo pisma pod zgoraj navedenim naslovom, podpisanemu nazaj prišla. DR. E. C. COLLINS M. I. 140 West 34th Sir. NE^V YORK, N. Y. — Bratje in sestre v Kristusu — j>os!ušajte me! Mogočno je zaoril ta glas po cer kvi iti vsi pogledi so se v trenotku obrnili na prižnico in vse je utihnilo, iz radovednosti ali iz začudenja Erazem se je le naglo ozrl po cerkvi pogledal je gori, kjer je bedela sod ni kova Anka potm pa začel mirno in pogumno govoriti. — Bratje in sestre v Kristusu Videl sem in slišal sem, kako ste ne voljni in srditi, da se danes ne iz vrši tisto cerkveno opravilo, ki je imenujete sv. mašo. Naučili so Vas In vtepli so Vam mnenje, da mašiia daritev že zaradi tega, ker se oprav Ija ali daruje, koristi ne le duhovniku, ki jo opravlja, marveč tudi vsem tistim, ki se je udeleže, celo tistim ki niso prisotni ali nanjo vsaj misli -jo in tistim, ki jo dajo po duhovniku Opraviti. Učili so Vas, da je masna daritev koristna ne le za telesno sre Čo in blagor, temveč tudi za odpuščanje grehov živih ljudi in za odrešenje duš iz vic. Tako so Vas naučili. faz pa vam pravim, bratjfi in sestre v Kristusu, da to ni resnično in nič Vam ni treba jeziti se, da je Vaš dušni pastir pozabil na današnjo mašo. Ko "e naš Zvcličar postavil sv. večerjo, ni jiostavil maše in ni postavil masne daritve. Tisti večer, ko je Jezusi Kristus postavi! sv. obhajilo, ni daroval svojega telesa in svoje krvi, temveč je le ukazal jesti in piti kruh in vino. Šele drugi dan, na Veliki petek je svoje resnje telo daroval za naše grehe 11a križu in tam prelil svojo rešnjo kri. Kristus nam je enkrat za vselej dobil večno odrešenje in s to edino daritvijo za vekomaj storil (xipolne vse tiste, ki vanj verujejo. Kristii« pojavljanju svete večerje tudi ni ukazal da naj kdo je njegovo telo in pije njegovo kri zase in za druge, temveč je ukazal, naj vsakdo sam zase oboje uživa. Kdo ima pravico preminjati ukaze Kristusove? Te pravice nima ne papež ne kak drugi duhovnik. In vendar si Vaš župnik lasti pravico, da za Vas opravlja daritev. Jezus Kristus je opravil spravno daritev na križu, Vaš duhovnik pa pravi, da Kristusova daritev nezadostujc, da bi se ž njo pridobilo odpuščanje grehov, nego da mora on to daritev božjega Sina spopolniti z mašo. Ali se Vam ne zdi, da je to žaljenje na šega Zveličarja. Kristus nam je v svojem testamentu z jasnimi bese dami razodel svojo voljo. In če se človeški testament, ako je oblastveno priznan, ne sme ovreči in mu ne sme nihče kaj pridejati, kako sfe mo rejo tunrljivi ljudje predrzniti, da spreminjajo čiste besede testamenta, ki ga je napravil sin lx>žj i ? Kristus je večna modrqst in resnica in zato se moramo držati samo tega, kar je on učil> ne pa tega, kar uče sedanji hrhovniki, Kristus ni ustanovil mašne daritve in zato maša ni božja naprava, nego človeška naprava, toliko bolj, ker je spravno daritev že izvršil Jezus Kristus na križu iti je nepotrebno, da bi to daritev še po-potnjcval kak grešen človek. Kristus je postavil v oni noči, ko je mel iti v smrt, samo sv. večerjo. U-kazal je jesti kruh in piti vino. A kaj seje godi dandanes? Preprostim kristijanom se daje le polovica sv. večerje, namreč kruh, blagoslovljenega vina v kelihu pa se jim ne da. Kristus ni postavil dvojne večerje, eno za ajwstelje in za cerkvene služabnike, drugo pa zve preproste kristjane. Ne, Kristus je postavil eno in isto obhajilo za vse kristjane brez razločka, da uživamo v kruhu njegovo telo in da pijemo v vinu njegovo kri, katero je za nas vse prelil. Kristus ni le kruha blagoslovil in rekel svojim učencem "jejte, to je moje telo", temveč blagoslovil je tudi kolih in dejal "pijte vsi iz njega. to je moja kri", kar so učenci tudi storili. In sv. Pavel nikakor ne pripušča, da bi samo duhovniki pili iz keliha, drugi kristjani pa ne, ter je pisal vsi občini in vsem krist- janom v Korintu, da morajo kadar se udeležujejo Kristusove večerje, ne le blagoslovljeni kruh jesti, temveč tudi piti iz keliha in pristavlja, da je ta nauk prejel od samega Kristusa. Krivo je torej, kar vas uči vaš duhovnik glede maše, in krivo, da vam daje le polovico Kristusove večerje. Krivo je tudi, da se tista ilovica sv. večerje, namreč blagoslovljeni kruh, zapira in ob določenih dnevih z veliko svečanostjo okoli nosi in od ljudi moli. Kakor je Kristus vzel kruh in, zahvalivši se, ga prelomil in rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo; kakor je tudi kelih vzel, se zahvalil in jim dal rekoč: pijte iz njega vsi, to je moja kri, tako iporamo delati tudi mi in nič drugače. Sv. večerje ne sme nihče deliti ali polovičiti, tudi ne pred njo na kolena padati Lti jo na ogled nositi, temveč jkj Kristusovem zgledu kruh lomiti in kelih blagoslavljati, jesti in piti. Kakor v starem testamentu niso smeli ničesar od velikonočnega jagnjeta ohraniti do drugega dne, tako ne smemo mi od sv. večerje ničesar hraniti, da bi to okoli nosili in molili, ker to nasprotuje Kristusovemu nauku. Kar se ne vjema s Kristusovimi besedami, je vse krivo in naj to uči tudi sto papežev. I z božje cerkve se mora to vse odstraniti in ohraniti le to, kar je Kristus sam zapovedal in postavil, saj le s tem bomo Kristusu pokorni, le tisti so njegove ov-čice, ki poslušajo njegov glas in ne gredo za tujcem, ki ni pastir, temveč le najemnik. To, bratje in sestre, sem Vam povedal, da spoznate zmote. katere vas uči vaš duhovnik, da spoznate čisti nauk Izvcličarjev in tla spoznate, zakaj vam ni treba žal biti, da danes ni bilo maše. Gosfxxl bodi z Vami na vseh Vaših potih.' Smrtna tišina je vladala v cerkvi. Ljudje so kar strmeli. Samo zdaj in zdaj je kdo malo pokitnal, kakor bi hotel Erazmovim besedam pritrditi, vsi pa so j>oslušali z napeto {xwor-tiostjo in vsi pogledi so viseli na Erazmu, tudi ko je zapustil prižnico in odšel i7. rerkve. Si'le ko ji- bil zunaj, so ljudje vstali in zdaj je tudi, zaštimelo' po cerkvi, kakor še nikdar prej. Sodnikova Anka pa je, obrnivši se z jasnimi očmi h gospe Angeli, vzkliknila: Ali ni bilo to le]K>? AH se Vam ni zdelo, kakor da je prišel sv. Duh v cerkev? Erazem se nikakor ni domišljal, da je s svojim govorom že dosegel kak uspeh. Rimski nauki so bili tekom stoletij prešli ljudstvu v kri in me.so. Ljudstvo ni o teh naukih nikdar premišljalo, niti o najvažnejših ni imelo jasnega pojma, kaj Še kako sodbo ali prepričanje. Erazem se je hotel s svojim izvorom, v katerem je v naglici skiciral nekaj tistih točk, po katerih se je protc-stantizem razločeval od katolicizma, samo vrata odpreti v hiše kmetskega ljudstva in med ljudmi vzbuditi željo, da se o Kristusovih naukih pouči iti jih spozna. In ta svoj namen je popolnoma dosegel: Vsako prosto uro je |>orabil Erazem, da je hodil po vaseh od hiše do hiše in ljudem razlagal evangelijske resnice ter jih o|>ozarjal na vse to, v čemer se je rimska cerkev oddaljila od Kristusovih naukov. Časih je izostal kar po več dni in tedaj so ljudje hodili vpraševat v grad, kdaj se vrne, tako težko so ga pogrešali. 1'olhovgraški župnik se za to versko gibanje ni dosti menil. Bilo mu je najljubše, da so mu ljudje plačevali, kar so bili dolžni dajati, sicer pa jim je pustil, naj verjamejo kar hočejo, in je bil zadovoljen, da so ga v miru puščali. Vrhniški župnik Juri Kozinapa tli bil tako malomaren, kakor njegov polhovgraški tovariš. Čim so se začele |>oja vi jati |>os!edice Erazmove n Magajnove agitacije, čim so ljudje nehali hoditi k maši, ali se branili >bhajila samo v eni obliki ter niso več hodili k spovedi, je začel vrhniški župnik borbo proti novemu gibanju In pomagali so mu pri tem menihi iz Bistre. Vsako nedeljo in vsak praznik je na vseh prižnicah grmelo in treskalo proti "krivover-ccm" in "sovražnikom Kristusovim", kakor so papisti imenovali pristaše Magajnove in Erazmove, a s tem se je ljudstvo samo vspod-bodlo, da je s toliko večjo vnemo začelo pretresati verska vprašanja in se čim tesneje oklepati te ali one stranke. Kmalu so bila verska nasprotja prikipela do viška in ogenj, ki se je širil po vsi Notranjski, je postal tak, da je celo patra Celestina v bistriškem samostanu spreletala groza, kadar ga je ugledal. Protestantsko gibanje na Kranj skem je bilo v tistem času v najbolj kritičnem stadiju. Dasi je bilo že staro skoro sedemdeset let, vendar doslej ni bilo zakonito priznano Začelo se je bilo že na kraju 16. stoletja. Kranjska je bila izza davnih časov v tesrii zvezi z Italijo in Nemčijo in vsak duševni pojav v teh de želah je našel na Kranjskem živahen odmev. "Krivoverstvo", kakor se je tedaj imenovalo vsako nasprotovanje rimski duhovščini, je na Kranjskem vedno cvetelo in komaj se je začelo v Nemčiji reformacijsko gibanje, že se je pojavilo tudi na Kranjskem. Prvotno je bilo to gi banje naperjeno samo proti takratnim nad vse gnilim in korumpiranim razmeram v cerkvi. Žkofje so duhovniške službe prodajali in duhovniki so ljudstvo odirali brez usmiljenja. Za denar so odpuščali grehe iti za denar dovoljevali celo različna hudodelstva. Sleparili so pri testamentih in pri pogodbah. Duhovniki so imeli svoje gostilne in svoje prodajalne in se bavili z vsem prej nego z dušnim pastirstvom. Živeli so do skrajnosti razuzdano, se pretepali med sel»oj in s kmetskimi fanti in sploh uganjali vse mogoče grdobije. Večinoma jih je ljudstvo tako sovražilo, da so se le oboroženi upali iz svojih domovanj. Marsikateri župnik je dal svojo župnijo v najem in je v kakem mestu užival svoje dohodke, Na Goriškem so bile različne župnije podeljene rimskim vlaču-gam, priležnicam papeža in kardinalov. Te vlačuge so dobivale vse župnijske dohodke, službe pa je namesto njih opravljal kak najemnik. Največja nevolja pa je med ljudstvom vladala zaradi nravne izprijenosti duhovščine. Vsak duhovnik je imel svojo prilcžnico, včasih pa jih je imel tudi po več. Vsled tega sc je zahtevalo, da mora vsaka ženska, ki prebiva v hiši kakega duhovnika. nositi nekak sramotni znak, kakor so morali nositi Židje rumen trak. Reformacijsko gibanje na Kranjskem je našlo svoje prve pristaše med mestjani in med poštenimi duhovniki. Razširjalo se je jako hitro. Že 1. 15J2. je Ferdinand I. strogo pre]>ovedal vse prepovedi v protestantskem zmislu in tudi tiskanje in prodajanje, čitanje in prq>isovanje protestantskih knjig. A to ni nič pomagalo. Prav duhovniki so najbolj delali za protestant i zem in mnogo redovnikov in redovnic je zapustilo samostane in stopilo v zakonski stan. Nasprotniki protestantskega gibanja so bili samo katoliški knezi, ki so se bili 1. 1524 v Regensburgu domenili, da zatro protestantizem v svojih deželah z vso silo. Dne 20. avgusta 1527. je Ferdinand izdal svoj patent proti novim naukom: kdor kaj uči, kar je v nasprotju z nauki rimske cerkve, je krivoverec in se kaznuje na telesu in 11a življenju, njegovo imetje zapade vladarju, dotičnik postane človek brez časti, ki ne more nobene službe opravljati, ne sme ne prodajati ne kupovati, ne sme izvrševati nobene obrti, nc tožiti, ne testirati, nc podedovati, njegova hiša se podere in njegovo truplo sc ne pokoplje v blagoslovljeni zemlji. Zdaj so hodile po deželi posebne komisije, ki so kaznovale "krivoverec", sežigali knjige, odstavljale duhovnike. ki so učili protestantske nauke in neusmiljeno preganjale vse, ki so se kdaj zagrešili proti rimski cerkvi in njenim služabnikom. In vendar ni to imelo drugega uspeha, kakor da se je sovraštvo proti papistom če poglobilo in se obrnilo tudi proti vladarjem. Ferdinand T. je bil primoran, izdati 3. septembra 1546. patent, s katerim je ukazal uničiti vse njega in njegovega brata Karola zasramujoče spise, s katerimi so bile vse dežele preplavljene in razširjevalce kaznovati. Reformacijsko gibanje je med tem že zadobilo določno versko obliko. Na državnem sboru v Avgs-burgit je bila 25. junija 1530, predložena cesarju spomenica, v kateri je bil označen razloček med rimsko vero iti med evangeljskimi nauki — takozvana avgsburška konfesija. Tudi zastopniki kranjske dežele na državnem sboru so se izrekli za avgsburško konfesijo in jo takore-koč v imenu kranjskega prebivalstva sprejeli za svojo. Že naslednje leto sta kanonika Primož Trubar in Pavel Wiener v Ljubljani oznanjala nauke avgsburške konfesije in začela deliti sv! obhalijo v obeh oblikah. Škof Tekstor, prijatelj Lpyo-lov, je dosegel, da so bili vsi glavni [KMnočtiiki Trubarjevi, duhovniki in posvetniki in posvetnjaki vrženi v ječo in Trubarju se je le slučajno posrečilo pobegniti, ali protestantizem na Kranjskem s tem še ni bil ubit. Truibar je pobegnil v Nemčijo, in tam položil temelj slovenski književnosti ter z literarnimi deli pospeševal protestantizem, doma pa so se našli novi možje, ki so nadaljevali njegovo delo. Kranjski deželni stanovi, ki nekaj časa niso nič kaj prijazno gledali reformacijskega gibanja, so naposled vendar sprevideli, da ima jako zdravo jedro in so je začeli krepko I>odpirati. Opozarjajoč vladarja, da nauki rimske cerkve dostikrat nasprotujejo Kristusovim naukom, so zahtevali versko svobodo za toliko časa, da splošen koncil poravna nastala nasprotja. Zahtevali so, naj se duhovniki nc vtikajo v posvetne zadeve, zahtevali so, naj verniki sami volijo svoje dušne pastirje, naj se odpravi celibat, naj sc pri delitvi zakramentov namesto latinskega je-z:ka rabi domaČi jezik, naj se odpravijo romanja, naj se nadzira gospodarstvo samostanov in naj se skrbi, rla IkxIo duhovniki spodobno živeli in vestno izpoljevali svoje verske dolžnosti. Dolgo časa so kranjski deželni stanovi upali, da se doseže med kristjani edinstvo in da prenehajo ver-ka nasprotja. 'HkIu koncil v Tri-dentu ni izpolnil teh nadej, marveč je pokazal, da je rimska cerkev postala nesposobna za vsako zdravo reformo, ker bi jo vsaka reforma uničila. Tedaj pa so se deželni sta-nervi odločili, da bodo po svojih močeh delali na to, da sc rimska cerkev na Kranjskem zatre, kajti bili so prepričani, da je rimska cerkev in rimska duhovščina v kulturnem, v gospodarskem in v nravnem oziru nesreča za prebivalstvo. Edina ovira temu namenu je bila vlada, ki je s silo ščitila rimsko cerkev. Dne 20. februvarja 1554. je izdal Ferdinand mandat, da mora vsakdo vsaj enkrat na leto iti k spovedi in prejeti obhajilo po rimskem običaju. Ta mandat je bil izdan, ker so se rimski duhovniki pritožili, da skoraj nikogar več ni k spovedi in da sc ljudje še na smrtni postelji branijo obhajila po rimskem običaju. Deležni stanovi so protestirali proti temu ukazu, a Ferdinand se ni vdal nego se je postavil na stališče, da morajo njegovi podaniki biti tiste vere, ki jo 011 določi. (Daljo prlhotlnJIG.) . V Conemaugh, Pa. in okolici jo pooblaščen pobirati naročnino za "Gl. Svobode 'g. John Pajk. Mi ga toplo priporočamo vsem cenjenim rojakom. Nad 30 lot so jo obnašal Dr. RICHTERJEV 8VKTOVNI, PRHNOVIJHNI A« SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatično ncprilike. SAnOj 2let. ia »Oct. * TMk lekarnah ali prt ii Richter L 218 P**rt Str««t, Now York. Poziv na skupno djelovanje Slovena-ca i Hrvata za socijatnu agitacij« u Americt. Pod gornjim naslovom izašao je članak u Glasu Svobode br. 4. od 27 .sicčnja. Pisac članka dao mi je priliku da sc oglasim i po moguč-nosti njcšto doprinesem razbistrenju sociajlnog pitanja medju brv. radni ci u ovoj zemlji. Pisac ponajprije spomin je prošle prodsjedniške izbore, kod kojih je socijaličtina stranica polučila nena-dani uspjeh i pokročila napried na svili linija. Pratilt smo 1 mi pripreme za te izbore, kao i konačnu borbti. Za pobjedu otimale su se dvie kapitali-stičkc stranke: demokratska i repu blikanska. Danomice smo culi nova dobra svojstva ovih stranaka. Oba-dvije obečavale su narodu sreču i blagostanje. Kod te izborne borbe sudjelovala je vcoma živahno, kao nikada prije, i socijalistična stranka. Nu za tu stranku i njezino živahno sudjelovanje kod izbora malo je Hrvata znalo; massa našega naroda 0 svemu tomu ništa znala nije. I tu mi se namiče pitanje: Kako je to da hrv. radnici neznadu ništa o tome, da je i jedna radnička stranka živahno sudjelovala u izbornoi borbi? Zar smo mi hrv. radnici još uvjek u onoj tmini, iz koje su se drugi več odavna izvukli? Zašto smo tako zaostali? Na ta pitanja lahko je odgovoriti Mi Hrvati neimamo radničkog lista, koji bi Strukovno jx>litički i inače na obra/avao hrv. radni narod u Amc-rici. Neimamo lista, koji bi radno-mu narodu j>okazivao put, koji vodi oslobodjenju rad noga naroda izpod kapi tal ističnoga jarma. Neimamo lista, koji bi širio više i plemeniti je ljudske ideale, koji bi nam dao poleta i nade u bolju budučnost i dizao nam vegetirajuču dušu i tielo iz šuma tvorničkih kotača i zaduši j i va zraka podzemnih rovova Mi imamo novina u Americi, koje aH izdavaju bankiri i poj)ovi kao špekulanti. Jedni se ravnaju po burzi na Wall streetu u New Yorku a drug. j H) burz. Ha vatikanti u Rimu. Ovo sc novinstvo medjusobno psuje i nateže u osobnostima radi osobne koristi, ali u jednomu su složni: svi se trude zadržati narotl u tmini i neznanju, jer dobro znadu, čim bi narotl progledao, neb; ga oni mogli više izrabljivati u svoju svr-hu. A ovako, dok je narod u tmii.. 1 neznanju, mogu ga oni lahko varati sa sladkima riečima i od njega kor.st crpiti. Kada sc ali radnik počme sam dizati, ouda oni svi složno stadu jc napadati i složno udara-ju proti njemu. Tako smo mi u Allegheny, Pa., ustrojili prije godinu i pol jedan ju-goslavcnski politički klub sa čitao-nicom. Svrha klubu je bila ta: da se sa čitaonicami i knjižnicami podi-že naobrazba hrv, radnika u ovoj zemlji; da se u klubovima drže predavanja o ekonomoji i politici i upu-civati narod na stažu, kojom koraca napredno radn čtvo cieloga prosviet-ljenoga svieta. Pa što je na to reklo naše rodoljubno novinstvo? Proglasilo nas je lopovima, razbojnicima, zmijama, i kugom koja če okužiti cieli hrv. narod. Naš program, rekli su, da je učinio čifut Masale, a po tom se vidi, da su oni nešto culi o Marx i Lasalle, a ujedno se po tome vidi, kako su ti ljudje upučeni u radnički jKjkret i njegovu literaturu. Mi žalibože nismo imali svoga lista u kojemu bi ovoj gospodi odgovoriti mogli, tek smo izdali po koji mali proglas i prikazali narodu zamazana diela naših protivnika, i kako sa narodom tjeraju trgovinu, sa narodom, koji pošteno služi svoj hljeb. Ovu činjcnicu navedoh zato, da hrv. radničtvo vidi kako mu je od potrebe jedan radnički list, koji bi branio radni narod i zastupao radni-' čke interese. Po pisanju druga P .. . č u Glasu Svobode, najbolj je, da se za sada združimo sa slovenskimi drugovi za skupno dielovanje, jer samo tako doči čemo do našega cilja. ' Kako vidimo, naši slovenski dru- govi mnogo su napredniji od nas, jer iniadu ne samo svoju novinu nego su več počeli i sa izdavanjeni knjjga i brošura i time počeli obrad-jivati i literarno f>olje. Sve to se ima pripisati žilavosti i ustrajnosti slovenskih radnika drugova. Slovenski nam drugovi pružaju svoju pomoč, ustupljuju nam sttrpce svoga lista 11 komu možemo pisati u svom materinskom jeziku, te tako možetno doči do sporazumljcnja i skorog skupnog dielovanja. Toga radi pozivam sve osviešte-no hrvatsko radničtvo u ovoj zemlji, da iznese svoje mnenje čim prije u ovom bratskom listu. Za izdavanje hrv. rad. lista, sla žem se sa slovenskim drugom P.—< da neka bi naš list izlazio 11 Chicagu jer je Chicago zbilja sjedište industrije, jjolitike i radničkog pokreta S j edin jenih država. Polag toga bila bi nam velika j>olakšica uz dru-gave Slovence. Sto se tiče načina, kako bi se ustroj io hrv. rad, list. mislim, da bi se to postiglo sa ustrpjenjem jednog dioničkog druzfva. Trebao b. se ustrojiti odbor, koji bi lu stvar uzco 11 svoje ruke i stupiu u svezu sa svi-mi osvieštenimi hrv. radnici. Zato bračo i drugovi na posaol \emojte otezati, več na posao i j>o-kažimo da smo sviestni svoga zvan-ja. Ugletlajmo sc u napredne narode, nedajnio.se i nadalje držati u tmini. Kadimo da dojdemo do svoga glasila, koje če braniti radničke interese i prava I Uz geslo: Bratstvo, jednakost i sloboda! Allegheny, Pa. B~n. Svarilu iz Colorado, Dasi zadnje dni ne prihajajo poročila o grozovladi kapitalistov iz Colorade tako pogosto, vendar se nam dozdeva, da je grozovlada le spremenila svoje lice, vse drugo je pa ostalo pri starem. Iz svarila, katerega je izdala delavska zaveza v Coloradi, posnemamo, da so kapitalisti skoro popolnoma uničili svobodo govora. Dandanes se ne kaznuje delavce s tem, ki govore proti izkoriščanju, da bi jih zapirali v hleve za bike, kakor je bilo pred nekaj meseci še v navadi, ampak zapiše se j h v črno listino, da ne dobe nikjer dela. Svarilo samo, ki ga je izdala delavska zaveza se glasi: "Pred dvemi leti, nekoliko pred inavguracijo našega modernega Ne-rota, James H. Peabody-a za guvernerja države Colorado, so korj>ora-cije, "Citizens Alliance" in druge enake organizacije sestavile načrt za imčenje delavskih organizacij in ncizvršitev vseh zakonov, ki so v prilog delavcem. Brezvestna uprava je na temu načrtu pritrdila. Vsled ljudskega glasovanja so bili jx>stavodaja!ci prisiljeni izdelati zakon za omejitev delavnika. Posestnik: rudo in premogokopov zvezi 2 železniškimi družbami so pa preprečili izvršitev tega zakona s tem, da so sc jjolastili vlade. Brutalno postopanje z delavci, nasilni odgoni in druge korist., ki so bile tekom grozovlade na dnevnem redu so toliko vplivale na svobodo-umno ljudstvo, da jc hotelo mirnim (»tom — z volilnim listkom spremeniti nezdrave razmere — odstraniti korupcijo, v kateri so se valjali državni uradn.ki. Ljudstvu se je to [Kjnesrečilo, ker so kapitalisti vpeljali črne listine. Ker imajo sedaj korporacije politično oblast v svojih rokah, zalezujejo in preganjajo vsakega, kdor se zoperstavlja njihovim roparskim mahinacijam. Ukradle so delavcem svobodo govora, ustavno zajamčene pravice so pa bile poteptane v blato. Na tisoče ameriških državljanov je raje obrnilo državi hrbet, kakor da bi se bilo podvrglo tem sramotnim razmeram. Drugi pa zopet čakajo prilike, da bi odšli v druge kraje. Korporacije skušajo sedaj dobiti delavcev potom posredovalnic. Hočejo tudi uvesti kitajske kulije, da bi tem ložje znižali delavske plače, delavni čas pa povišali. Vsled t#ga jc delavska zaveza v Coloradi prisiljena obelodaniti svarilo, da se delavci seznanijo z razmerami v državi. Mi prosimo vse delavske liste, da priobčijo to svarilo, zajedno pa svetujemo vsem delavcem, ki bi se hoteli naseliti v Co- lorado, da to opuste. ' Svarilo sta [»odpisala predsednik John E. Sullivan in tajnik Harry B. Waters, ki ga priporpočamo vsem slovenskim delavcem v prevdarek. Pobirati unročnlno za "(Has Svobode" so pooblaščeni: ^ Še nekaj koledarjev Ima upravulštvo ^ "GLAS SVOBODE" T* & ^ ' naprodaj, Cena koledarju jo 2oo. jj^ D. Badovinatz, LaSalle, 111. Paul Shaltz, Calumet, Miah. Frank Yevnr, Lorain, Ohio. Jacob Hočevar, Cleveland, (i. F. M. Shlatidor, Pittsburg, Pa. Job. Mat ko, CIaridge, Pa. Kick S tarnat nič. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Loadville, Colo. .Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Falotic, Indianapolis, Ind. Anton Križe, Oat Mill, Calif. Frank Lovoo, Yale, Kans. Ignao Žlembergitr, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: Frank Dermotn, Federal, Pa. Jos. Matko, Olaridge, Pa. Frank Vevar. Lorain, Ohio. .MnxMalieh 18it N. Pa. Ave., Denver, Colo. Jsiek Stnrasinloir, HOL S. Santa Fe, Pueblo, Colo. Jos. Fallotich, 725 Wurman Str. Indiaimpolis, Ind. Anton Starl?, 2'1'A N. St h Str. Sheboygan, Wis. Frank Levee, Yale, Kana. Anton Golobar Lndysmith.B. C. John Thome, Leekmne, l'a. •Mat h Petsehuik, Taylor, Wash. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozorl Vso rojake v CresUnl Butte in o- j koliei opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas Svobode" zal loto 1905 g. Marku oodia-tu, ki, prodaja tudi nas Koledar. Upravniitoo "Glas Sto bo de" Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel in pohištvo pri X0o>'- NAS -toll 11 eon in trpe/.en »tmlilnik, katerega predočuje slika, lako kupite za «? 1 ti. Kurite lahko st mehkim ali trdim premogom. Prihranite si tudi denar, ako kupite svetilnice, preprogo in drugo pohištvo pi'i lias. Jas. Vas 11111 pjuir, '__na voglu IS in Paulina ul. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI, in Loom i s St. novourejeni Saloon, is Poleg lega imam prostorne dvorano za obdrževanje sej in zabav, oglasito ho pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanje 111 JOSEPH POLACKK, <583 LooiuiH, eor. 18 PI. Chicago, III. 1 t to e 43 43 43 43 43 43 43 R 43 43 4? 43 4? 43 43 43 43 43 43- 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 t 43 43 « malo premislite!! Bolezni v jetrih in ledvicah niso nekaj čudovitega, če tudi zdravniki včasih tako mislijo. Ledvice prevzamejo nepotreben izvleček iz krvi ter ga odoravijo z vodo iz tele Sb Ako so pa led vice-bol ne in ne prevzemajo krvnega izvlečka, tedaj se isti nabira, zastrupuje sestav in povzroča bolečine v križu, riganjc v želodcu, bruhanje in druge obteži. Zato le malo premislite 1 Ako so vaše ledvice in jetra v neredu in se otrovuje vas sestav, tedaj uživajte S E V E R O lek za jetra .... . K v in ledvice, Najstarejši češko-siovanski lekarnar v Ameriki. VNETJE PRSNE MREN1CE je skoni tako zlo kot vnetju pljuo ali pljučnica. Nikakor ne kaže so »ulitiniti z jod ni m niti z drugim. Pravočasen korak vam bo obranil bolnika. Dajajte mu Severov balzam za pljuča ki hitro olajša in ozdravi prizadete cevi in žleze ter pomaga ledvicam odstranjevati vodno kislino. «n ter prilagajte tudi Nererov Jj lečilnl obli ž (fbijSter), da ne odstrani bolečina. 43 ________ jj MEHURJI. Hude ini'huruate bolečin« in druge bolesti na koži hitro olajša in kmalu ozdravi 4i 43 43 43 43 43 « Severovo olje sv. (iotharda. To močno protignilobno mazilo ozdravi rane, pran ko, ^ opekline, oparnine, lipah-njenja, tr«le členke in rey« matično bolesti, t-ena 50e. "Trpel sem vsled bolečin v ledvicah in vsled kamna ter občutil grozne boločine. Poskusil sem več zdravil, a mi ni nič odleglo. Slednjič sem kupil Severov lek za jetra in ledvice ter sem že koj ob pri-četku rabi j en j a občutil olajšanje. Porabivši le jetlno steklenico sem bil poi>olnoma okreval, Vaš Frank Bureš, St. Paul, Nebr." Severov lek za jetra in ledvice je neprecenljiv v slučajih Brightove bolezni, vnetja ledvic, kamnu in drugih neprilikah v mehurju, žolčnosti, zlatenici itd. Cena 75c in $1.25, BOLESTI ZEN. Žene in dekleta ho vedno f/.poHt ivljene velikemu Kto-vi 111 obte/ij, imenovano žen-flkeslabostt in lenskobolesni Severov ženski regulator od Htrani vho bolečine, okrepi vse organe, privadi »entav k pravilnemu dolov sni u in stori žene srečne v vsakem ozi-ru. Cena ^1.00. REVMATIZEM. Olajšajte si vnetje in umi rite si bolečino s tem, da se drgnete s Severovlm oljem f*v. (iotharda, Sčistite si kri z rabo Severovetta krlčlstllcu. PreJenite vodno kislino iz sestava z rabo Severovega leka zoper revmatlzem. 5 h* > » b* » V* S M-^ * i* » to Severov* idravlU so i«pn>d«J v vseli Itkinili. Zdravalski auvell lasloaj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 99 "Glas Svobode [The voice of Liberty] WEEKLY Published by Ttio G'Iub Svobodo Co 683 Lootnis St. Chicag, III. Eutereil »t lh« l'. »t Offlo« at Chicago, III., Hiioouil Clait Matter. Subscription »1.50 per year. Advert Uometiu on agreement. "Glas Svobodo" Ixlde vsaki potok la velja za AMERIKO: xa celo leto ..........i.....$1£0 ca pol leta .................75c ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 , u pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list za slovenski ^ narod v Amerik'. Naslov za dopiso in pošiljutve je sledeči: 'Glas Svobode1 088 Loom 18 St. Chicago, III. Dopisi. Conemaugh, Pa. 27. febr. 1905. Tukaj delo le počasi napreduje. A upamo, tla se kmalu obrne na boljše. Društvo sv. Alojzija lepo napreduje. Sedaj si gradi svoj lasten dom z veliko dvorano, ki bode posebno v korist tukajšnim društvom, jKJsebtio za zal>ave in društvene seje. Imeli smo tukaj dve poroki. Rojak Alojzij Zupančič se je poročil z gospodično Amerikanko, Vinko Sadar pa s Slovenko, gospodično Josipi no Potoka rje vo. Novo poročenim obilo sreče, "Gl. Svobodu" ki stoji na braniku zatiranih slojev, pa obilo naročnikov. Opazovalec. Iz Bučke, okraj Krško. 9. febr. 1905. Našega dičuega "gaspuda" silno jezi, ker sta v občinskem odboru dva odbornika nad večino več, ki ne trobita v farški rog. Ali če kdo misli, da je naš Nacek obupal se silno moti. On se že sedaj pripravlja po znanem jezuitskem receptu: namen posvečuje sredstva za prihodnje volitve. Takoj je naročil vsem dolžnikom, da mu vrnejo denar. Seve, 011 je najprvo ta denar izsesal iz faranov, potem jim ga posodil proti obrestim, tako da mu je neslo dvakrat v nje-govo nenasitno bisago. Ako bi bili naši farani pametni, bi temu nadutemu popu uže zdavna pokazali pot iz župnišča. A naši farani bodo še v prihodnje pomagali polniti njegovo malho, saj so pred leti podpisali list. na katerim je bilo zapisano, da se prepuščajo dohodki javnih sejmov njegovemu žepu. Isti znašajo 3000 kron na leto. Toliko za danes o našem Naceku Kutuarju, župniku s kosmato vestjo. Šepridcm. (jriblje, Kranjsko. 8. febr. 1905. Tudi z Jožetom Ramenom, jxxlze-meljskim župnikom imamo svoj križ, ker je baje podvržen vplivu lune. Včasih se ta vzor nebeškega agenta tudi malce zlaže. Pa saj to nič ne de. Njemu bode že bog grehe odpustil, ko je vendar ž njim vsaki dan v direktni zvezi. Kakšen prijatelj resnice je župnik Jože Romen, dokazuje to, da laže, da nima organista in da ol>Čina ne plačuje zanj. Saj je vendar on pred štirimi leti vzel nadučjtelju or-glanje. Torej naj samega sebe prime za nos. Žu]Hiika jxxljura pri izkoriščanju težakov njegova sestra Kati. Po dnevi regija kakor žaba nad njimi, zvečer morajo pa do 11. ure pri luči delati, kakor da bi živeli na Kranjskem še v dobi tlake. Deklo, ki jc služila sedem let pri njemu je nagovarjal, naj si nikar ne poroči. Ko jc uvidel, da njegovo besedičenje" nič ne pomaga, jo pa ni hotel |x>ročiti. Ko je odšla v bljiž-no faro k jx>roki, je pa še tje stegnil svoj nos, da bi zabranil poroko, kar se mu ni posrečilo. Sestra njegova je jako "pobožna". Vsako soboto gre k spoved . Tako vsaj trdijo tercijalke. Jaz pa menim, da ima zelo črno dušo, ker je tolikrat odveze potrebna in ker njen jezik ne pusti nikogar v miru. Tako se nam godi v Krajini. Na eni strani plačujemo visoke davke, z druge strani nas pa odirajo župniki kakor Jožef Romen. Daj, pa daj, dokler imaš kej., Ko bodeš pa čisto oskubljen, pa pojdi v Ameriko umirat v rudnike, rudotopilnice in druge peklu podobna podjetja. Resnicoljub. Frontenac, Kans. 28. febr. 1905. Prosim vas, sodr. urednik, da mi dovolite nekoliko prostora v vašem listu, da opišem afero, katero sem doživel z "Novo Domovino". Jaz bi te zadeve ne spravljal v javnost. A primoran sam zvršiti, to,, ker mi upravitelj katoliškega lista ni odgovoril na moja pisma. V minolem letu, v mesecu aprilu sem naročil "Novo Domovino" in tudi poslal $2. Ali čez nekaj dni so me zopet tirjali. Pisal sem jim, če so v upravništvu prijeli denar. Odpisali so mi: ne! Poslal sem zopet $2.50, ki je pa komaj zopet zadostovalo za en mesec. Preselil sem se namreč v drugi kraj. Pisal sem trikrat naj prena-redc naslov. Zaman I Ostalo je pri starem. Po preteku enega meseca sem se vrnil zopet na staro mesto. Mislil sem, da dobivam list na stari naslov. A zopet nisem dobil nič. Pisal sem znova upravništvu. Vse zastonj! Cpravništvo je imelo denar, jaz sem pa brez lista. Obelodanil sem to afero, da zve širša javnost kako upravnišfvo "N. Domovine" postopa z naročniki, ki so storili napram listu svojo dolžnost. Pisma ne pomagajo, torej naj pa sodi javnost o moji aferi. John Gregorčič. Glas Iz Jolleta. Čudno, pred vsem čudno se mi zdi, da ni glasu več iz naše katoliške naselbine v naš priljubljeni list "Glas Svoobde", ki je včasih, sem intje prinesel kaj pikantnega izza kulis našega zveriženega župnišča. Človek se nehote vpraša ]x> vzrokih te čudne molčečnosti; posebno sedaj, ko vendar ni vseeno: se li govori ali ne, ko se v naši fari vendar gradi |K>s1opje božjega hrama, ki bo krasilo, v jx>gledu vznožja ali vrha to pri lično industrijsko mestece v vsa-cem oziru dokaj dftstojno. Ta božji hram Ixxle res veličastno |x>slopje, na katero ne 1x> ]xmosno le beraško ljudstvo v Jolietu, ampak vsak odličen meščan, ki se zaveda svojih vrednostnih papirjev, katere ima naložene na zaupnem zavodu denarne shranitve. To vam 1k> stavba, ki bo slala to skrbno faro nad $250.000 predno Ixxle zabit zadnji žrebelj na prižnici ali oltar i u. Da, to bo prva cerkev, katere župnik se je drznil tako daleč, da si upa izmolsti iz ljudi njegove fare toliko krviivih centov za blesteči lišp in nakit te velike stavbe. Zakaj je bilo potreba te stavbe, ki se tako veličastno vzdi-gttje nad Jolietom pač ni umevno nobenemu teh faranov. S strani faranov se cclo trdi, da je nečimurnost in prevzetnost župniko-va, da 011 na račun trdo zasluženih novcev špekulira, tla bi zadobil pri cerkveni upravi kakšno višjo službo, škofa ali kardinala. Tujec, ki bi se prvič mudil v Jolietu, bi jxjleg te stavbe sodil, da so farmani te cerkve sami miljnoraji. A pritem bi se prav krvavo varal. V Jolietu, ki živi povprečno do (jooo Slovencev se nenahaja niti eden, ki bi premogel nad 50,000, razun fajmoš'ra, o kte-rem trdijo, tla premore od 40—50 tisoč dolarjev, za katere pa gotovo ni prodajat ne soli ne |xjmaranč, niti enkrat za nje jxrtocl ene kapljice znoja. Če odštejemo vse tvrdke, ki se |>e-čajo največ s "salooni" in en par "grocerij' od onih 6000 ljudi, dobimo okrog 40—50 "buzenesma-nov", kar znaša procentno približno 0.825. Iz tega »ledi torej, da o kakem intelektuelnem ali špektilativ-nem "buzenesn" ni govora, ker so ostali zgolj delavci, ki delajo v "čmelcah" in "dratovnah" in ki zaslužijo povprečno $2 na dan. Na kakšen način je prišel Sušteršič torej s takim predlogom na dan mora izključno le on najbolje vedeti. Saj nam je znano tudi, da stara cerkev ni bila razun božičnih' dni nikdar pilita. Čudno se enim pač ni zdelo kako to, da je vse tako prišlo. Posebno se pa tistim ni videlo nič "neumnega", koji pozna stebre tega zavrženega cerk. odbora. Če bi se od tistega bedastega in zabitega tepca Nemaniča, ki čuje plot žvižgati pričakovalo kdaj kaj pametnega, po t etri bi moral človek sploh najprvo zno-reti, potem bi bil šele s[>osol)en sprejeti, njegove črezvse neumne in surove stvari. Tako zabitega človeka Joliet sploh nepremore kot je ta butica. Pač žalostno, da se puste Jolietski rojaki takim tepcem skubsti. Zato bi bilo kaj pametno, da bi rojaki naredili enkrat za vselej konec temu prosjačenju za lišp in nečimurnost ne[H)trebne stavbe, ki bo Slovencem v Jolietu še marsikak krvavi cent požrla v. svoje nenasitno žrelo in žrelo nenasitnih in oholih vampežev. Zatorej rojaki zavedajte se in pokažite ob vsaki priliki tem lenuhom — zobe! Obilo vspeha želeč Vam, urednik "Gl. Sv.", vsem rojakom pa, ki niso tako bedasti, da se tlajo farjem skubiti, presrčen pozdrav 1 Prazični Jolictčan. Olencoe, Ohio. 5. marca 1905. Tudi pri nas čitamo "Gl. Nar"., list, ki se ])o krivici nazivlje "List slovenskih delavcev v Ameriki". Na ta list so naročeni nekateri gospodarji, ki imajo i>o več delavcev na stanovanju, in tako zvemo, kaj g, Sakser in njegovi uredniki podajajo slovenskemu narodu v Ameriki kot duševno, hrano. Človek, bi ne verjel, ako bi sam ne čital, da se g. Sakser iz nas kar očitno norčuje. Nekoč sem čital, tla je g. Sakser, odpotoval v Hot Springs, Ark., tla si okrepča svoje zdravje. Notica je bila tako prikrojena, kakor da bi g, Sakser pričakoval, naj mu slovenski ameriški delavci izkažejo svojo udanost s tem, da bi mu morda želeli vesele in srečne dnove v kopališču. Gotovo mene ne briga, ako g. Sakser trosi svoj denar v New Yorku, ali Hot Springs ali pa v stari domovini.. AU eno me briga! Slovenski delavci, ki smo pripomogli g. Sakser ju do blagostanja, nekdanjemu "radikalnemu" Sak-serju, ki je stal na strani delavcev, dokler je bila njegova denarna mošnja še ntršava in suha, nismo pričakovali, da se Ixxle ta človek ke-daj iz nas javno norčeval. Jaz, "gospod" Sakser, tla se izrazim po "Gl. Nar." jovialni gos|xid Sakser, |x>jdem v toplice, odpotujem v staro domovino, da si okrepčam svoje zdravje. To se istotako glasi, če bi kdo rekel: "Jaz imam denar, katerega so mri ti slovenski delavec znosil v moj žep. Za ta denar se jaz lahko zabavam, ker sem bolj pameten kakor ti. Seve, ti pa le vmiraj v rudokopih, rtulo-topilnicah in druzih ameriških jn-k- Jih." G. Sakser zabavlja kot "Vseslo-van" proti Madžarom in "čifutoin". Drugi dan pa jH>roč«t tla je v družbi pristnega zida Brauna in predsednika Roosevclta jedel golaž. () rusko-japonski vojni |>oroča dan za dnevom, tla so Japonci te-peni. Po njegovih izročilih bi morali Rusi zasesti že vso Japonsko. V resnici je pa nasprotno. Rusi -o bili ]x>raženi na morju, Port Arthur je padel in Japonci stoje že preti Mnkdenoui v Manzuriji. Gotovo sem kot socijalist nasprotnik vsake vojne, v.sacega krvo-litja. Iu tako m sli vsaki človek, ki ima količkaj človekoljubja v sebi. Vsacemu takemu človeku se ne gre, kdo bode zmagal, ampak želi konec vojne. Povsem drugače jc g. Sakser. Po njegovih nazorih ne sme biti vojni preje konec, tlokler Rusi ne bodo zasedli Tokio in magari če se pokolje na milijone ljudi. In to imenuje g. Sakser kulturno delo Slovanov??? G. Sakser psuje v svojem listu ruske rezerviste, ki imajo ženo in otroke, in ki niso tako neumni, da bi šli v klavnico na Daljni Vztok. On jih imenuje strahopetneže 1 Neverno zakaj pogumni g. Sakser z vsemi svojimi uredniki ne odide na Daljni Vztok, da bi prelil svojo srčno kri za ruskega avtokrata in morilca svojega ' lastnega naroda, Nikolaja H, Jaz vem, da gosjxxl Sakser kaj sličnega ne Ixxle zvršil, kajti on se ravna po izreku : "Sladko jc za domovino umreti, a še slajše je na svetu živeti." Drugim bodemo rekli, da so strahopetci, sami se pa tudi ne bodemo pokazali, da smo junaki." (i. Sakser hvali ruskega carja, njegovi uredniki celo napivajo carju, morilcu, ki je dne 22. jan. t. 1. spustil svoje divje zveri — kozake na ruski narod, na žene in otroke. Za ruske delavce, dijake in kmete, ki se bore za svobodo ruskega naroda, pa ima ta gos|xid le grajalne besede. Tak je gosjxxl Sakser v pravi jxxlobi. Povedal bi lahko še marsikaj, a postal bi preobširen, ako bi hotel vsa protislovja navesti, katera najdemo v Sakserjevem ku]>-čijskem listu. A eno mu vendar svetujem. Sedaj je g. Sakser povečal svoj list. A v naši naselbini smo se pa prepričali, da so večinoma vsa poročila pisana v prid mogotcem, zatiralcem in izkoriščevalcem delavcev. Do sedaj smo rabili Sakserjev list za neki gotovi kulturni namen. Ali sedaj ga bodemo rabili za zavijanje smodnika pri raztreljevanju premoga v jami. Y ta namen mu pa svetujemo: "Mesto glasilo slovenskih delavcev, naj zapiše na glavi "zavijanje resnice. jx» slovenskih frakarjih v A mer i ki". Za list naj vzame 1>oljši papir, ker ta je preslab za zavijanje smodnika. Na papir mu pa razen gesla ni treba tiskati nijedne besede." Toliko g. Sakser ju 111 njegovemu listu. Slovenskim zavednim delavcem pa kličem: "Podpirajmo "Glas Svolxxlc", da Ixxle krhal u pričel izhajati kot dnevnik, da Ixvle lahko dan za dnevom jx>bijal laži, katere prinašajo umazani kapitalistični listi. Xace Žtčihb&rfaK ♦'Novi Domovini" v potolažilo. Na noto, izvirajoča baje iz Sheboygan, Wis., glede kakovosti in lastnosti jednot v Ameriki, bomo ob času, ko se odpre javna disku-zija za. drugo gen. zborovanje S. N. I'. J. temeljito odgovorili. Celi bandi, ki težko vitli novo jednoto brez "K" titulacijc, bomo tako posvetili. tla ji lx> pošla vsaka volja dt) zabavljanja napram tej jedtioti. Istodobno se zna zgoditi, tla bo imela ta črka od tedaj čisto normalno lastnost tudi v najbolj katoliškem abecedniku. V dosego tega se bodemo — opirajoč na ustavo in zakone ameriške — poslužili tacih sredstev, o kterih smo prepričani, tla pridemo tej golazni do živega. To naj si. zapišejo vsi "K" alfa-betje za svoja dolga ušesa. Nebeškemu agentu v Shebovga-nu pa svetujemo, naj 11c hodi preveč na sobice, ker ima preveč masla na glavi. Kako lepa bi bila njegova slika, ako bi jo pokazali slovenskemu "narodu v popolm nagoti. Mi nismo prijatelji osebnega boja. Ali ce ktlo vtika svoje umazane prste v ogenj, ki ga ne peče, potem je treba takemu vsiljencu potegniti krinko raz obraz. Mi ne prosimo ,za vstop v našo jednoto jk> hišah. Zavedni rojaki vstopajo v našo jednoto, ker vidijo, tla s<> v naši jedtioti, njih koristi dobro zavarovane. Naša jednota še leto dni ni stara, a že šteje nad 700 članov. In to je naša najboljša reklama, najboljši dokaz, da so ameriški Slovenci pričeli uvidevati, tla svoja društva lahko sami vodijo, ne tla bi kntarji imeli kaj govoriti pri tem. Resnicoljub. Radi enega hleba kruha sto dni v prisilil« delavnico. Kako trti in neizprosen je zakon napram vbogini. dokazuje naslednja dogodbica, ki se glasi kakor kaka pravljica. Te dni so poslali livarja Priča Krapjrtiianna sto dni v prisilno delavnico, ker je z voza ukradel lile-l>ec kruha, kojega je hotel nesti svoji lačni ženi in svojim 6 glatl-nirn otročičem. Že oil božiča sem je bil brez dela. A nekega dne je videl na ccsti stati i-ciz naložen s kruhom. Sponpil ^ je svoje gladne družine in vzel je z voza hlebec kruha. Ali takoj ga je zapazilo oko "pravice", ki |x>sebno strogo čuva male tatove— siromake. / Krappmanua so zaprlL^" sodnik — o ironija — ga je obsodil na $50 glolx:. Ker Krappmann ni mogel plačati globe," so ga poslali za 100 dni v prisilno delavnico. Pravica je zojiet enkrat slavila svojo zmago. Po iiazorih vseh hinavcev in farizejev je zaslužena kazen zo]x;t dosegla zločinca. Človek, ki je ukradel predmet za 5c vrednosti,, mora za sto dni v ječo. Njegova bolna žena in otročici pa doma umirajo gladu, človek je v resnici lahko vesel, da živi na tem svetu, na svetu bratoljublja, pravice in reda. Somišljeniki naročujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". LIEBICH Slovenski fotograf poznat moj Slovenci žo mnogo let izdeluje najlepše velike in malo slike po .najnižjih conah. 80—8G Euclid Ave. CLEVELAND, 0. P, J. SKALA & CO. 820—322 18. ulica (' EN KO-SLO V ANN K A BAN K A. Pošiljanje denarja, izmenjevanjo tujih denarjev, izterjat o v denarja in vrednostnih stvari j po celem svetu, sesobno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: branilke, hnm-burške, nntverpške, rotterdamsko in francosko prekomorsko—vožno črte. V Now Yorku in ostalih ev-ropejskib pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V Blučaji zadršku oziroma zaprek potnikov, obrnite so na nas. POZOR! Puebličan i! Zima je tu! V zimskem času so človek fad pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi." Dobra pijača dela dobro voljo in veselje knr pomeni za delavca mnogo kije redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take krajo, kjer so to dobi. Pri meni no manjka niti ene stvari, s katero bi no mogel v tem oziru [xmtreoi vsakemu. Pritlito in prepričali bo bodeto Bani i: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinich jfta)'" f>04 rt. Santa fo Saloon, GROVVE, PUEBtO. f^QQ mož potrebuje za Rainer- jovopivo in Bourbon Wis-ky piti, finoBiuodkc kaditi in bo veseliti. ANTON KRIZE, O AT II ILL, NAPA CO. CA L. SLOVANSKA TOBACKA TOH1CA. Mi kupujemo in , prodajamo na debelo pravi bosanski in turški to-bnk, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, smodko in tobak kakor vsaktera ameriška I vomica. 5 škalljic najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 5stnino V pismo zapišite Vaš natančen naslov, pismo pa naslovite 11a: Croatian Tobacco Co 43 Jefferson Ntr. NEW YORK PITY. Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonkh, 551* S! Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 5PJ Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, (»t?-l Loomie St,., Chicago, III. Pon>. tajnik: Frank Petrič, .08H LoomiB Str., Chicago, I|I, Blagajuik: FbAnk KLobučab, 0017 Ewing Ave., South. Chiengb, III. „ . I Dan, Badovinac, P. 0. Box 193 La Sallo, 111. Nadzor- 1 j0HN Verščaj, (574 W. 21 Bt PI.. Chicago, III. niki: I Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, III. . t Jos, Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. lorotni ) Martin Potokar, 504 S. Centre Ave., Chicago, 111. odbor: I Mohor Mladic, <517 S. Centre Ave., Chicago, 111. D , .... I John Verščaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111. Bo niaki 1 JoB i>i;LLEHt 7 Walker Str., Jamesville, Wis. odbor: f Anxon Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. »T. ima vsaki tretji četrtek Bvojo mino mesečno se-jo. Opozarja bo vso člane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopoaljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovolo društveni znBtopniki pošiljati na I. tajnika Martin Komla; denarne,pošlijatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Novo društvo "Triglav" St. 19 v Stone City, Kana.: Ivan Kovač Št. <»70; Prank Straus 8t. 671; Ivan Hrovat St. 072; Andrej Hrovat št. 073; Andrej Domevšek št. 074; Jakob Mlakar at. 075; Ivan Zupančič at. 076' 1'ongnie Jurše »t. 077; Alojs Mandelj št. 078; Anton Brunovič št. 679' Ivan Špruk št. 080; Ivan Speiser št. 081; Frank Domevšek štS 082; Ivan M lek us št. 083; Anton Pernat št. 684; Ivan fninlah št. 085; Ivan Novak št. OSti; Andreas Koschitz št. <>87; Ignac Cerne št. 088; Alojs Kovač št. 089; Ivan Zingel st. 090; Frank Speiser št. 691. Društvo štejo 22 udov. Novo društvo "Sokol" št. 20 y Ely, Minn.: JosipSeliškar št. 650; Ivan Teran st. <557; Ivan Somrak št. 658; Frank Gimpel št. 659; Jakob Butala št. 000, Frak Hribar št. 001; Louis Furlan št. <162; Josip Pregel št. 063; Androj Potrio št. 064; Josip Hubat št. 665; Andrej Jereb št. 660; Martin Slebir št. 007; Ivan Koščak št. 668; Mihael Galjot št. 009. Društvo šteje 14 udov. MARTIN V. KONDA, I. r. tajnik. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" bt. 1. S. N. P. J. v Chicago, III., lina evojo redne me-seCno seje vsako drugo nedeljo v me-s ecu v Narodni dvorani na 5S7 3. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 26th 8t., Chicago, 111. Bratsko društvo "THa'tv" it. 2. "3. N. P. J " v La Salle. 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, v jxrostorlh M. Kumpa. V društvo vatopl lahko vHak aiovan ne glede na vero-lzpovetlanjo I11 politično prepričanje. D. Badovlnatz, tajnik. Društvo "Adrlja" št. 3. "8. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na. 725 Uroad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-mt-njeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo št. 4 "81. N. P. J." v ateel, O., Ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata. K. Dernača. Odbor. Društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. v Clevelandu Ima svoje redne mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 8t. Clair 8tr., Cleveland, O. Društvo "Bratitvo" St. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br Pr. Mkklaučlča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Društvo "Zarja" St. 15 "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svojo redno mesečne seje v .-.ak<» zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. P. Ludovlk-a v Ravensdale, Wa.h. Odbor. Društvo "Delavec" št. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, 111., ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsoia, 9049 Green bay Ave. Slovensko narodno bratsko podpor-mc) društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. N. P. J.", v Yale, Kans.. ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl, K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo vabi najuljudueje Odbor. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg. Kans Društvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa. Ima svoje redne mesečne seje v: ako prvo nedoljo v me-mesecu v dvorani nemške 7>veze ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo v društvo. W. Sitter, tajnik. Iiratsko društvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Koslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vti&ko prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan .Malenšek-u. Za vstop v društvo se vabijo vsi Slovani v Itoslynu In oknliol Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne sejo vsako prvo sredo v m ose-cu ob 8 uri zvečer v Murray Uper House. M. Žugel, tajnik. P. O. Hox 127 Murray, Utah Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., ima svoje redno mesečno seje vsako zadnjo ne-del jo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj-nem vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. Društvo "Sloga" št. 14. "81. N. P. J." v Wankogan, 111., Ima svojo redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Maslo, tajnik. Društvo "Trdnjava" št. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Društvenlkl naj se vdeložujejo sej redno In točno, ob enim pozivljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno i čilo društvo. Ivan Lebor, tajnik. 4 _1 __ Društvo "'Sloga" št. 16. "8. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svojo mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbauerja 13C Reed St. Fran Budna, tajnik. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P. J." v Lorain O., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selcbnitzer, tajnik. 578—lOth Ave., U>raln, O Društvo "Trialav" št. 19 "S. N. P. ,1." v Slone City, KaiiH.. Ima «vojo phI-ne nn sečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Drufitvenlki naj se vdetežu-JeJo redno In točno, ob enim |k>7,IvIJo-mo rojake, da prlntopljo mnogoštevilno v čilo društvo. Ignac Pečnlk, tajnllk. Ilrat.sk«« društvo "Sokol" št. 20 "8. N. P. J," v Ely, Minn., Ima svoje redne mosečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar Ja. 7,a vstop v čilo društvo vabijo se vsi Slovani. Ivan Somrak, tajnik, IJox f>2 Ely. Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo. Colo.t ima redne mesečne soje vsako prvo nedeljo. In vnako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-ja 1217 Eller Ave. Društvo vabi vse rojake, ki še niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo društo. Odbir. Jfazdar rojaki! Slovencem- in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo n rojen i ?'SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristno drugo pijače. Iiaznovrstno fine arnodko na ruzpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priix>roea MARTIN POTOKAlt, 504 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev, 1721 Morgan. Rojaki, no i>ozubite staiega prostora, John Koši* le k a. X__X ^ MATIJA ERKLAVEC, ££ 3*-—W # 43:i W. 17th St. Chicago, III. g edini slov. krojač v Chicagi, Be priporoča rojakom v izde- tt lovanje nove in popr&vljanje $ tt Btaro obleko, katera bo izglo-tjt dala kakor nova. Vso po %ft zmerno nizkih cenah, ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZORI Podpisani si usojam naznanjati si. občinstvu da sem otvoril nn 10. Ave., East of Oak wood Sir. novo-urejeni % ^ ^ "SALOON", kjer točim najboljšo pijače in prodajam izvrstne mnodke. Moje geslo je: ne vrjeti, ne tla bi so človek sam prepričal! — K mnogobrojnemu prepričevali-ju tega, sevseni najtoplejo priporočam : FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E.ofOakvvood Str. LORAIN. OHIO. POZOR NA NOVOST! Pomlad bo bliža. Zato sem so pripravil tn pskrbel za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za dame, tako imam tudi za gospode raz-novrstna obuvala, vsako od teh je delano po najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečko, deklice in baby's imam« trpežno in lično blago. Vsakemu lahko ustreženi po okusu, naj si l>odo da hoče kdo čevlje iz kalcšnegakolf usnja ali platna: l>elega, rdečega, rjavega, črnega, rmenega in gladkega. Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti cisto sveže in času primerno blapo. Vse to blago prodajam po primirni coni. Pridite in preprečnli bo bodote! M. KARA, 700 ju/. Halsted ni. med 19 nI in 10 1']. Chicago, lil. Pazite, da bode želodec v redu, in ni sevam treba bati zn vaše zdravje. Želofiec jo središče, vir zdravja in je tudi vir vseh bolezni. Bolni želodec pro vzroči: Izpuhu slasti do jedil, hel jezik, težko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krc, zgago, slabo spanje tn zapečenost. Nedirektno iz želodcu pa izvira: Pege na koži, zlatenica, zabasanost, driska, diseuterija, živčne bolezni, bolezni na ledvicah hi mehurju, bolezni ua jetrali in nečista kri. iermaneta Angeljski" balzam je najboljše zdravilo za želodec. Po jedi naj se ga spije eno ali dve polni žliei in vspeh jo zagotovljen. Cena 75c, po*pošti 85c. Izdeluje in prodaja | r\ n 1 lekarnar, 685 S Centre Avenue ^ tieilliaiiek, Chicago, 111. PRODAJA zaostalega in razložba spomladen- skega blaga. Popolna razprodaja zimskega blaga. Mi potrebujemo prostora za spomladansko blago in radi tega prodajamo vse po najnižjih cenah. Te cene so veljavne le za ta teden. 38 palcev Široko "Mohair" blago sko modre, rjave ali črne barve stane jd. le...................... 48c Volneno blago — panama, "serge" ali sicili- j an s ko "mohait" blago v najrozličnejših « x barvah. Stane jd. le...................J7L 45 palcev široko blago za obleke — sama volna, posebno uporabno za srajce in _ „ obleke v vseh barvah. Slane jd. le.... 1 Svila ali volneni krep iz kitajske —44 palcev šiv. v najrazličnejših vzorcih. ^ ^ ^— Sedaj stane jd. le...................4) I . Z J Odeje. Imamo 25 ducatov odej, katere moramo prodati, v'elikost odej; 2 ^ x2^. Vsaka—q vredna a sedaj jih prodajamo po.....JOl Fino blago za bluze, jako podobno svili, fino tkano in raznih vzorcev.. l*rodojalo se je , q po S t jd; JSudaj stane jd. le............4-OC Preproga Iz oljnatege blaga najnovejših vzor ccv. .Id. vredun byc, sedaj prodajamo ^^ stirjaŠki jd. po.......................^VC Ženske obleke za sprehod iz finega siciiijan. skega "Mohaira" v raznih barvah, ^ * ^^ Vsako obleka vredna 5.s,ki itane sedaj 4) J * 7 O Ruske obleke za deike iz sivega Sevijota.okra šene z tnedenoinl gumbi. Mera: 2j., do 8 let. Ale dve obleki iz istega blaga za dečktf v starosti od 8 do 14 let, se prodati tC A O vsaka po........................ Ovratnice iz črne avile, Široke ali ozke. Vredna vsaka 15c, prodajamo sedaj P« ............................... 5c Prodajalec STONICH, vprašujte po štev 22. 559.56/. 563 ^565 BLUE /5LAND AVE. _ *ter YT* Trinerjevo zdravilno grenko vino Triuerjovo zdravilno grenko vino — FarŠka bisaga na delu. — U-bogo naše ljudstvo! ledva še zmore bremena, ki mu jih nalagajo država, dežela in občina, na robu gospodarskega propada je že, a vendar je naši duhovni gospodje, ki se izigravajo za edine prijatelje slovenskega ljudstva, neusmiljeno izžemajo, pi-jo mu kri in mozeg in mu hočejo iz-prešati iz žepa zadnji belič. 2e tukaj v Ljubljani, kjer za popovsko bisaga® menda ne cvete baš preveč bujno pšenica, si razni pobožni berači ta-korekoč kar vrata jx>dajajo. A kaj šele na deželi? Tu pa ne pride skoro teden, da bi kinetič nq imel na vratu kakega 4capucina, frančiškana, salezijanca in kakor se že zovejo ti razni menihi l>erači, ki prihajajo od blizu in daleč na našega kmeta, da mu izpraznijo mošnjiček. Tem beračem so se v novejšem času pridružile razne cerkvene družbe, ki so si postavile za cilj, da z denarjem, izprešanim iz najrevnejših slojev našega ljudstva, grade naj razkošnejše cerkvene palače. Tako so si zgradili frančiškani cerkev na Brezjah in v Mariboru. Za cerkev v Mariboru so kutarji n. pr. iztisniti iz slovenskega kmeta nad en milijon kron. Kom&i so "očetje" frančiškani malo nohehali guliti naše ljudstvo, že si je fajmošter v Rajhenburgu Jožef Ccrjak izmislil, da bi ne bilo napačno na tuje stroške zidati novo cerkev. Osnoval je cerkveno stavbno družbo, ki je sedaj s tisoči in tisoči "hrulacijami"' preplavila slovenski svet. "Vabilo" za vstop v to cerkveno družbo se glasi: Če plačaš i j kron, boš deležen teh in teh dobrot: brale se l>odo zate maše, opravljale se bodo zate molitve in, če umrješ, pa še za teboj zapoje "libere", da prav gotovo prideš še gorak v sveta nebesa, pd seveda samo pod pogojem, ako plačaš. Če ni to simonija, ostudno barantanje z vero, potem ne vemo, kaj bi imenovali s tem imenom ! In da bi čim več neumnih kalinov izvabili v svoje mreže, jhn obljubljajo v nasprotju z drugimi enakimi družbami — vethie maše. Kakor bi bile te najboljše plačilo I Kdaj bo že naš narod uvidel, da mu take maše ne morejo pomagati, najsi že duša gori v peklu ali se raduje v nebesih? No, ža-libog pa bo še to dolgo trajalo, da se ljudstvu odpro oči I Cerjak je v kratkem času nabral za naše razmere ogromno vsoto 45.000 K, a še ni zadovoljen, še hoče naprej guliti in odirati našo nerazsodno narodno maso. Nabcro se ogromne vsote, a nikdar se ne ve koliko, in ako se zgradi cerkev, ni nobenih računov, vse izgine v — farovški bisagi. — Slovenski narod kedaj se bodeš spametoval in dal oderuhom toliko zasluženo brco? Da, kedaj ? -- Na ribniški zemlji eveto kle-rikalizemna vso mož lei>o in kadar duhovniki žanjejo, imajo kašče do vrha polne. Ljudstvo imajo nkoro popolnoma v rokah in zato zani-miv vsak slučaj, ki kaže, kuke sadove redi verekonravnn vzgoja teh duhovnikov. Uprav klasičen je slučaj, ki ga je zabeležil neki kleri-kalni list. Tam eitamo med dopi-Bi "z ribniške zemlje": "Nečloveški Bin je imel svojega 861etnega o. četa zaprtega v svinjaku, ki se je nahajal v živinskoni hlevu. šele bližajoči orožniki bo rešili očeta iz tega nedostojnega bivališča," — "Spoštuj očfcta iu mater" veleva božja zapoved, tako zvani Kristusovi namestniki pa tako dobro vzgajajo preprosto ljudstvo, da delajo katoliški sinovi h svojimi Btarsi grje kokor z živino. — Škofovi zavodi v Št. Vidu. Škof Anton Bonuventura jo moj-ster v oženianju tiste ubogo pare, ki se imenuje kranjski kmet. Tone je videlo posebno v prvih časih nabiranja za škofove zavode. Todii BČasoma so se ljudje tega večnega odiranja vendar naveličali. Tudi trdni klerikalci so bo začeli upirati in zdaj je škof že vesel, če izpreša 400 K VBako četrtletje. Čim manj dobi od kmetov, toliko bolj pritiska na duhovščino. Vpeljal je po- sebno tukho, ki mu jo mora plačati vsak kranjski duhovnik, 60 dobi kako služIjo. Iti ta taksa je prav znathn. Fajmošter v Naklem pri Kranju bi vedel o tem nekaj prav zanimivega povedati. Pa tudi drugi duhovniki, Tako jo neki kato-het V Itlriji moral škofu plačati za zavode 200 K takse, ker jo dobil katehetsko službo. Ali ne smrdi to nekoliko po simoniji? Prav radovedni smo', kje bo dobival škof donar za vzdrževanje svojih zavodov, ko niti denarja za h t aV'o no more skupaj spraviti. Odri bodo vbogi slovenski narod za zadnji V i nur. ■ — Krščanska mati Nekdaj sta živela zakonska Franca in Tono S v Ugojni pri Vrhniki v najlepši zakonski sreči Znlibog-je gmotno »atitfijo prva kača v ljubezenskem paradižu. Materijalne razmero so bile vzrok, daje naš Tone Šel v A-meriko. Zimo je pustil doma. Pobožna ženica, pobožna posluŠutel-jica božjih namestnikov, bo jo lo malo časa držala dolžno zvestobe. Zgodila so je nesreča. V blago-slovijenem stanju je Franca premišljevala, ktiko se reši zadrego. Neko ji vilami prijateljica ji jo tui-svetovula sledečo: Ti otroka, ko bo porodi, lepo v bato zavij, daj ga v škatljico in to iioloži ob cesto, kjer mnogo ljudi gre, ter napeljuj šolske otroko, ki ob isti eesti v šolo gredo, naj pazijo, da kako škutlji-eo najdejo, iu vse bo potem dobro. Tako bo jo tudi zgodilo. Pobožna ženica jo, ko jo otroka povila, storila kakor ji je pobožna kača na-šepetala in zgodilo bo jo vse tako, kakor je bilo preje naslikano, biiiiio z razliko, da je ta zgled krščanski' matere — izginil in sicer brez slo-du. "Slavna" žaiularmeri ju se trudi ta original krščansko matere najti, du ga dotični oblasti predstavi, ki ga bodepotl6ia v pravil materinski ljubezni, — Prijazen fajmošter. Nekje na Kranjskem jc fajmošter, ki jc lia svečnico prav presrčno moledoval, naj ljudstvo veliko priticse k ofru. To se je tudi zgodilo. Le žal, da se je.fajmošter opoldan oil veselja tako napil, da je bi! za vsako delo nesposoben. Popoldan bi moral pokopati nekega kovača, a tega na noben način ni hotel storiti. Pijan jc vpil: "Jaz ga ne bom pokopal, za takega cigana ne bom molil. ' Ker se je |x>kop torej brez duhovna končal, vložili so neutolaieni sorodniki pritožbo in zahtevajo, da se rajni prekopljc in še enkrat s cerkvenimi ceremonijami pokoplje. — Nesreča. Delavec Ivan Korošec jc padel pri delu na Jesenicah z visočine sedmih metrov in si pri padcu tako polomil rebra, da je malo upanja, da bi okreval. Prepeljali so ga z južnega kolodvora z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Vlaka sta se obdrgnila 11a tržaški progi južne železnice. Pri tem sta se strojevodja Andrej Fine na glavi, kurjač Ant. Rozman pa na nogi tako ]K>škodovaIa, da so ju morali v kupe ju prepeljati na tukajšnji južni kolodvor, od toil pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Lakota v Srbiji. Iz raznih srbskih (»okrajin iz okolice Timoka prihajajo vesti o lakoti. Vlada je nakupila na Turškem več vagonov koruze, da jo razdeli med stradajoče. — Tatvina na |>ošti. Za narodno banko v Belgradu se je odposlalo iz Kremenicc na Ogrskem 144 zabojčkov srebrnega denarja. V Kis Ktirosu so pa konštatirali, da enega zaboja s 50 kilogrami manjka. Preiskava jc uvedena. Ukradenega denarja jc bilo okoli 10.000 K. KJE JE Gregor Tomšič, po domačo Oslakov Gregor iz Luže, doma iz doberniške fare na Dolenjskem. V Ameriko jo prišel pred enim lotom. Kdor v6 za njegov naslov, naj ga naznani Josipu Plavcu, Taylor, King Co, Washington. Naznanilo. Vso elauo društva "Triglav" št. 2 v La Sallo, 111. S N P J, so naj-uljudnejo obvešča toni .potom, da po sklopu društvene soje z dno 5. febr. t. 1. vplačajo vsi člani po ">0c v rezervni Bklad. Ta svotu naj se vplača v dveh obrokih po 25c in sicer z mesečnim doneskom marca in aprila. Ta sklad jo namenjen za društveno potrebščino. Odbor, Napoleon in njegov zdravnik. Napoleon se je jako bal mrtvou-dn. Nekega dno jo vprašal svojega zdravnika Corvisarta o karaktoru te bolezni. > 1 "Mrtvoud jo vedno nevaren," odgo-voril jo Oorvisart, "vendar bo pa pojavi, ki ga naznanjajo. Red kod a j pa zadene svojo žrtov brez naznan-jujočih pojavov. Prvi napad jo malenkosten — da rabim pravilno frazo — jo poziv brez troškov, drugi je poziv h troški, tretji jo pa obsodba v zapor." Ako pomislimo, da jo Corvisurt sam umrl po tretjem napadu, lo dokazuje, tla jo bil sam malomaren. Mi ne mislimo 11a prve pojave vsnktore bolezni — pomanjkanje slasti do .jedil, telesno slabosti aH glavobol, dasi vemo, da Triuerjovo, zdravilno, grenko vino v taeih slučajih hitro pomaga. Ako imate to domače zdravilo doma, rabite ga vselej, kedar vam prihaja slabo. Ena sama doza vus ozdravi. Ta lok lahko rabijo otroci kakor odra-šeeni, ker nima v sobi otrova, no omot ni h tvarin. V boleznih, ki izvirajo iz želodca, živcev in krvi, pomaga sigurno. Ako hočete oja-oiti iu »čistili svojo kri. ta pripomoček vam bode to zvršil. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111. Edina vinarnu, ki toči najboljšo kalifornijska 111 importlraha vina. Kdor pijo našo vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! S Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja noj si nabavi ravnokar izišli Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških be-Bedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. » CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. » Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov 9 I V. J. K11 lie I k a, P. 0. Box 744 | Z New York V. Y. J Trinerjev brinjevec ozdravi vao bolezni 11a jetrah in žolču, Pridelujo bo iz kranjskega brinja. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni bo, ki iuhko delajo iu kojitn jed diši. Akti hočete ohraniti Bi 1110c in zdravje, rabito £ £ To vino jo naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega viiia in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek dolnjo direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včiukuje tudi 11a črevn, da se završi prebavni proces popoloina. VSA HRANA, ki so jo prebavilu pravilno, se spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in življenski moči JOS. TRINER 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111, ozdravi vse želodčno bolezni, vse nepravilnosti v črevah, vso nepravilnosti na jetrah, yse krvne iu kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako so počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogoče, žensko in otroci smejo rabiti to vino, ker jo naravno in zdravilno. . Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. GLAS SVOBODE 7 Emil Bachman Največja slovenska trrdka, Izdeluje dnaCtvenfl znake, * gnmbs in zastave,. Cene ruliftns po naroči k Za vsako delo ss jamči. Fiiiite slovenki po brezplačni ccnik. 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. Naronijte svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču 772 So. Halsted St. na vogalu W, 10th Pl. ki čisti in popravlja tudi ionsko in možke obleko. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas ^ ^ ^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lnliko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodoto vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate Časa-priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CD. « . & Blue Island Ave. ' NOTARSKA pisarna, Izdelujejo se vsa notarska dela Vollmaeht). kupna, dolžna pisma, prošnjo rad i "vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobo pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za lic. znamko za odgovor., William Sitter Claridge, Pa. Joseph H. Miller 50 Seelye Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana sniodko in rnuovrstni fini tobak. *«« Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največjo veletrgovine J. it S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino 310-212 Ontario Nt.Cloveland,0 NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovce— saloonnrjo in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sani najbolji hrtnjeyec! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne t roške Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ea piti, naj se obrne na John Kracker-ja 111»» St. Clair Str. CLEVELAND, O. 2 # # Poskusile najboljše linijsko A—B, X— Lent in Criterion sinodke katero izdeluje H. F. Aring l S 91(5 Payno Ave. Cleveland, O. ji j Postrežba točna. Cene nizke. £ - POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZA3IORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I., Borite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: popolnoma »rlrav. Zato in Vnm »rfno juhvuljul'in za Vala sdruvila in otLaiiein do gruba NvHlfJ.ru Valu Ukani prijatelj. O Ki)ROB tTIIKRNTK. llrownllcld, Pa. Ilrairl Rotpod profesor! Kar »t* lUV »upeha uleile podanih nlravll Vam naznanjam, cm peni |x> uflvanlu intllt |»>|iolinimi« ozdriivll od kaSlJa tu t»>denja t prsih hi telndeu. Sam.....i« »leklenleo, v kterl )«> zdravilo proti upadau. Ju 1h*. rabim In kakor vidim. a dobrim utjiehom, ker »o ml la»Jo rci preMhall Upadali tu sem prepričan, da zopet zraitejo. Spoštovanjem . . Vam uda nI vincehc hUsTAH. r. O. Ilo* UH, Moon ltun, Pa. Spoštovani rotpod pmfetor! .Tat iip.nl«J p nlka. Veliki) zdravnikov »i tn poakufctla tukuj v meatu I......... u nlje- din ml nI nnniel pomatratl. Nekieri zdravniki »o ml rekli, da ml nI ulf.a kako more vendar zdravflovek Iskati zdravila lu troiltl denar, fe mu nI nli. VI. pa nit nltte tako rvkli, iimptk »te me v »voji veliki 2alo»tl lepo iipraJall o mojej te*kej bolezni lu mi |«»lall zdravila, lai ku rili m'tu takoj 1 utila olajšanje v plju«lb In prtih. a podrufflC |«>»Ia-tdh zdravilih tem —hvala llofu I Vam - popolnoma ozdravi la, tako date čutliu »tirava kot poprej. Nadalje zahvalim urednlltvom ■luvontklh fatopltov, ktera to prlobtll* v »volh ll»tlli lega UvralMgA zdravnika in nat tako u pozor tla na najboljšega zdravnika. S tem konbun plimo — Vam do ittoha hvaležna. ANA GORSK. 4IT1 Hush St., Pueblo, Colo. Čaitltl gospod J . Naznaulain Vam, da »o mo VaJu zdravila prav dohro pozdravile. le T dveh dtu-h tem bil veliko la.lJJl In ko tem [X.rubll vte, tem bil P. O. Uox M, Cumberland, \\ jo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da bc ozdravijo nali bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on. a I a L I 1 ^cr on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in n7rlrQV| l/Op hfl P7ni radi tega ozdravi vse možke in Ženske bolezni bodisi ULUIUiI 100 UUlULIlIj akutne ali pa zastarele f kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vBch bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bo- Cenjenl irr>«pod ? Vam iiezuanlm, da »em prejel Vab' plimo, v hterem me »pral ate kako i..- kaj pnfutlm. Sedaj tem |H>polnoma zdrav In »•• oravdolirn |m»-fiitliu. Zato mi Valil trfno zahvalim. ker »te 1110 .izdravlll v tako kratkem iatu. Pozdravljam Vaa udauo In ottajain t »poslovanjem tiKKtiOlt SKKUAII, samega sebe, Šumenje in tok iz uSes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luBke ali prh na glavi, srbenje, liSaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiSčenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje iu zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, o/dravi vse tajne možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim bo ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj sc takoj obrnejo na Dr. E. C. CollillN-OV zdravniški zavod. Zatorej, rojuld Slovenci, mi vnm priporočamo Naino in odino lo nlavuega in IzkuHeacga Dr. jE. O. COLLINS, M. X. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je va5a bolezen zastarala ah kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poilite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, IVT. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno duio prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. RAZNO. Kulturonosci med divjaki. — V Parizu so zaprli dva uradnika, Cauda in Torqueta, ki sta službovala v francoski koloniji Kongo v Afriki, a sta bila zadnji čas doma na dopustu. Dol že ju nezaslišanih surovosti. Tako je Torquet lansko I>o!etje v družbi z drugimi uradniki nekega domačima zvezal ter mu vtaknil v usta dinamitno patrono, ki je reveža na grozovit način u-.smrtila. Nadalje ga dolže, da je nekemu zamorcu odsekal glavo, ki jo jci skuhal ter to juho poslal rodbini umorjenega. Taki so kultoronosci v službi kapitalistov! Menda bo treba, da pricno divjaki kultivirati cv-ropejske narode. — Kaplan — morilec, V Sedlci na Češkem je kaplan Anton Stolba streljal na sodnega pristva dr. Kob-larja ter ga smrtno ranil. Tudi na sodnika Novaka jc streljal, a ga le neznatno zadel. Potem se je kaplan sam ustrelil. Morilec jc žrtva propadle sv. vaelavske posojilnice, kjer je izgubil svoje premoženje Gooo kron. Od takrat je postal melanholičen, dokler se mu ni omračil duh. — Kakor Čez 4000 let. V Madridu so obsodili urednika lista "Pais" zaradi razžaljenja nadškofa valcn-cijskega v triletno ječo, štiriletno pregnanstvo in 3000 pezet globe. — Dolgo spanje. Sloveči pisatelj Aleksander Dumas ml. je bil nele v svojih spisih, tetnuč tudi v ustnem občevanju nagel satirik. Neki večer jc sedel s pisateljem Sou-metoin v gledališču, ko sc je prvič igrala neka Soumetova igra, Dumas je zapazil nekega obiskovalca, ki je trdno spal ter rekel svojemu sosedu : "Vidite, tak jc vpliv vaše igre!" Drugi večer so igrali neko Diunaso-vo igro, in Soumet sc jc skrbno oziral j jo celem gledališču, da bi sc maščevat, dokler res ne opazil, da je nekega obiskovalca premagal spanec. Brž je potrkal Dumasa po rami rekoč: "Prosim, ljubi Dumas, prepričajte se, da pri vaši igri lahko ljudje ravno tako pokojno spe, kakor pri moji.' — "'Kako to," je naglo odgovoril Dumas, "to je vendar najin znanec od sinoči, sploh se še prebudil ni 1" — Maksim Gorki. Svojemu za-lagatelju je poslal Maksim Gorki na zahtevo naj niu pošlje svoj ži-votopiHto-lo: (torki, pravzaprav se imenuje Aleksej Maksimovič Pješ-kov, jo bil rojen 11. marca 1. 1SI12 v Nižnem Novgoroclu. L. 1H78. je bil čevljarski vajenec, 1. 187t>. jo bil slikarski učenec;!. 1880. kuharski učenec na nekem parniku; 1. 1884. jo bil drvar in težak; 1.1885 je služil v pokariji:leta 188<>. jo bil koriHt v neki operni družbi; lota 1887. je bil prodajalec jabolk; leta 1888 jepoiBkušal satnoumor; leta 1889. jo bil železniški ču vaj ;1.1890, postojni nadzornik in odvetniški pisač;leta 1891. delavec v salinah; I. 1902. je spisal svojo prvo povest ".Mitkar Čudra"; 1. 1903. bo je proslavil kot popisovalec proletareev in od takrat naprej jo sloveč sve-tovnoznani pisatelj in pesniki — Mož j to volji klerikalcev, sijajna zvezda na črnem rimskem obnebju, ljubijcncc Ivovskega in dunajskega nadškofa, odlikovanec s papeškim redom, dr. vitez Orlow-«Ui je bil t»red malo dnevi zavoljo goljufije obsojen na 4 leta v težko ječo in zraven izgubi plemstvo. Rimski pa|)ež nima sreče s svojo nezmotljivostjo, odlikuje razne klerikalne pustolovce in lopove, ki so zreli za kriminal. Tako je odlikoval Orlowskega, papeškega monsi-njora Drozda, Kolina je' imenoval nadškofom in potem mu je moral odvzeti to čast, ko je delal rimski cerkvi sramoto. Zdi sc, da si ne-beška previdnost ne želi tako domišljavih ljudi, ki se že v življenju razglašujejo svete in nezmotljive, ter jih kaznuje v njih izvolencih. Eno pa jc vendar pri vsem tem gotovo: kadar koga rimski oapež odlikuje za njegove zasluge, tisti je večkrat v nevarnosti, da pride za svoje "zasluge" in sleparije v ječo. Klerikalna obrt ne cveti enako vsem. — Dobra gospodinja. Na Du- naju je umrla gostilničarka Marija HaiiTinerl, ki je zapustila svoji dve hiši, vredni 300.000 K svojima dvema deklama Mariji in Kozi Rinner. — Velika eksplozija se jc pripetila v 1 lakti na ladji, ki je bila otovorjena z nafto. Nad dvajset oseb je bilo usmrčenih. V Podporo atavkujočim klesarjom in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: Ker so me izborili voditelji vodili v gledališče oc. Od veselja, tla me niso peljali radi katastrof 10c. Ker sta vodja in zastopnik bezljaln in si predstavljali ljudi za grmovje, hišo pa za drevje 10c. Ker jo njiju pomočnik zaostal 5c. Ker sem zaostal in mi jo bil voz poulične železnico na razpolago 20e. Ker je bil pogovor pred odhodom nekaka obravnava, katero vodja bodem jaz, ki bolj nemško znam: Icli pod oknom Btehen, Miha kommen ich gloioh po glavi udarjen 25e. Skupaj 76c. Za sokolski dom v Clevelandu. John Pajk...............$1.00 Vsem cenjenim rojakom v Willoek Pn. priporočamo g. Fr. Miklavco, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svobode". Slovenski delavci v Chicagi pozor! Slovenski socin In i [ k liili ima^v nedeljo dne 12. marca ob 2 uri i*>-polttdne svojo »ejo v "Narodni dvorani" na 587 So.Centre Ave.**; Na dnevnem redu so važno točke, torej je nujno potrebno, da so vsi člani polnoštevilno vdefežeto seje. Tudi nečlanom je dovoljen vstop. Odbor. Delo dobi krojaški pomočnik, ki zna izdelovati hlače in telovnike Delo stalno. Ponudbo naj se pošiljajo John Teranu Box 1061 Ely, Minn. Jugoslovanski delavci v Chicagi pozor! Od šestega pa do 12. marca IkhIo obdrzavali češki socialisti v "Narodni dvorani" 587 so. Centre Ave. semenj v prilog češkemu socialističnemu dnevniku. V sredo, dno 8, marca poje slov. del. pevski zbor '•Orel". Vstopnico so dol>o brezplačno pri upravnistvu "Gl. Svobode". ODBOR. Pozor rojaki širom Amerike! Slovenski "Sokol" v Clevelandu ImmIo zgradil svoj lastni dom. A kei je nemogoče, da bi velike stroške za to stavbo prikrili leolani'So-kola" bo obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev in Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli do zgradbe sokolHkega domu. Mi niiHlinio, da nam ni potreba se posebej povdarjati, da sokolskn ali telovadna društva v Ameriki ne slone na šovinističnih frazah, am-da stojo na temelja pravice za vso narode in razrede v gospodarskem in ]K)litičiiein oziru, V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katero lahko vsakdo tlobi, kdor bo zglasi pri tajniku, Načeto Rotarjn 20Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi nprnvnistvo "GlaB Svobode" sprejema darove za sokolaki dom v Clevelandu. Imena darovalcev bodo prijavljena v listu. ^ 1 UrcdnUfro "Gl. Sv" KJE JE Prnnk Trček, doma iz Ročice pri Mozirju na Štajerskem po poklicu mesar. Iz Milwaukee je prišel v Chicago in tod je odšel ne da bi komu povedal kam. Za njegov naalov bi rati zvedel Martin Potokar 5tJ4 So. Centre Avo., Chicago, lil. .„ . ak ..... .. . t . Š&iik Vesti iz — Farška bisaga na delu. — U-bogo naše ljudstvo! Tedva še zmore bremena, ki mu jih nalagajo država, dežela in občina, na robu gospodarskega propada je že, a velidar je naši duhovni gospodje, ki se izigravajo za edine prijatelje slovenskega ljudstva, neusmiljeno izžemajo, pi-jo mu kri in mozeg in mu hočejo iz-prešati iz žq>a zadnji belič. Že tukaj v Ljubljani, kjer za popovsko bisa-go menda ne cvete baš preveč bujno pšenica, si razni pobožni berači ta-korekoč kar vrata jiodajajo. A kaj šele na deželi ? Tu pa ne pride sko^ ro teden, da bi kmetic ne imel na vratu kakega kapucina, frančiškana, salezijauca in kakor se že zovejo ti razni menihi berači, ki prihajajo od blizn in daleč na našega kmeta, da mu izpraznijo mošnjiček. Tem beračem so se v novejšem času pridružile razne ctrkvene družbe, ki so si postavile za cilj, da z denarjem, izprešanim iz najrevnejših slojev našega ljudstva, grade naj razkošnejše cerkvene palače. Tako so si zgradili frančiškani ccrkev na Brezjah in v Mariboru. Za cerkev v Mariboru so kutarji n. pr. iztisnili iz slovenskega kmeta nad en milijon kron. Komaj so "očetje" frančiškani malo nonehali guliti naše ljudstvo, že si je fajmošter v Rajhenburgu ložef Ccrjak izmislil, da bi nc bilo napačno na tuje stroške zidati novo cerkev. Osnoval je ccr-kveno stavbno družbo, ki je sedaj s tisoči in tisoči "lirulacijami" preplavila slovenski svet. "Vabilo" za vstop v to cerkveno družbo se glasi: Če plačaš 12 kron, boš deležen teh in teh dobrot: brale se bodo zate maše, opravljale se bodo zate molitve in, če umrješ, pa še za teboj zapoje "libere", da prav gotovo prideš še gorak v sveta nebesa, p.i seveda samo pod pogojem, ako plačaš. Če ni to simonija, ostudno barantanje z vero, potem ne vemo, kaj bi imenovali s tem imenom I In da bi čim več neumnih kalinov izvabili v svoje mreže, jim obljubljajo v nasprotju z drugimi enakimi družbami — vet-ne maše. Kakor bi bile te najboljše plačilo! Kdaj bo že naš narod uvldel, da mu take maše ne morejo pomagati, najsi že duša gori v^ peklu ali se raduje v nebesih? No, ža-libog pa bo še to dolgo trajalo, da se ljudstvu odpro oči! Ccrjak jc v kratkem času nabral za naše razmere ogromno vsoto 45 000 K, a še ni zadovoljen, še hoče naprej guliti in odirati našo nerazsodno narodno maso. Nabcro se ogromne vsote, a nikdar se no ve koliko, in ako se zgradi cerkev, ni nobenih računov, vse izgine v — farovški bisagi. — Slovenski narod kedaj se bodeš spametoval in dal oderuhom toliko zasluženo brco? Da, kedaj ? — Na ribniški zemlji Cvete kle-rikalizem na vso moč lupo in kadar duhovniki Žanjejo, imajo košče do vrha polne. Ljudstvo imajo skoro popolnoma v rokah iu zato j'i zanimiv vsak slučaj, ki kaže, kake sa-dove rodi verskonravna vzgoja teh duhovnikov. Uprav klasičen jo slučaj, ki ga jo zabeležil neki klerikalni liBt. Tam čitumo med dopisi "z ribniške zemlje": "Nečloveški sin jo imel svojega HSletnega o-Četa zaprtega v svinjaku, ki se je nahajal v živinskem hlovu. Šele bližajoči orožniki so rešili očeta iz tega nedostojnega bivališču," — "Spoštuj oč*'ta in mater" veleva božja zapoved, tako zvani Kristusovi namestniki pa tako dobro vzgajajo preprosto ljudstvo, da delajo katoliški sinovi s svojimi starši grjo kokor z živino. — škofovi zavodi v Št. Vidu. Škof Anton Hopaventuru jo mojster v ožemanju tisto ubogo pare, ki se imonujo kranjski kmet. To se jo vidolo posebno v prvih časih nabiranja za škofove zavodu. Toda sčasoma so so ljudje tega večnega odiranja vendar naveličali. Tudi trdni klerikalci so so začeli upirati in zdaj je škof že vesel, če izpreša 400 K vsako četrtletje. Cim manj dobi od kmetov, toliko bolj pritisku nu duhovščino. Vpeljal je po- sebno takso, ki mu jo mora plačati vsak kranjski duhovnik, čo dobi kako službo. I11 ta taksa jo prav znatha. Fajmošter v Naklem pri Kranju bi vedel o t«m nekaj prav zanimivega povedati. Pa tudi drugi duhovniki, Tako jo neki kato-hot v Idriji moral škofu plačati za zavode 200 K tuksd, ker jo dobil kutehetskoslužbo. Ali 110 smrdi to nekoliko po simoniji? Prav rn-dovedni smo, kje bot^pbival škof denar za vzdrževanje Bvojili zavodov, ko niti denarja za stavbo no moro skupaj spraviti. Odri bodo vlioyi slovoitbki narod za zadnji vihar. — Krščanska mati Nekdaj stu živela zakonska Franca in Tono S v Ligo j ni pri Vrhniki v najlepši zakonski sreči Žulibog je gmotno stanjo prva kača v ljubezenskem puradifU. Mutorijulno razmere so bile vzrok, daje naš Tono šel v A-meriko. Zono jo pustil doma. Pobožna ženica, pobožna poslušutol-jica božjih namestnikov, se je le malo časa držala dolžno zvestobe. Zgodila se je nesreča. V blagoslovljenem stanju jo Franca premišljevala, kako so reši zadrege. Neka ji vdana prijateljica ji ji? na* svetovala sledeče: Ti otroka, ko se porodi, lepo v buto zavij, daj ga v škatljico in to položi ob cesto, kjer mnogo ljudi gro, ter napeljuj šolsko otroke, ki ob isti cesti v šolo gredo, nnj pazijo, da kako šknt Iji-co najdejo, in vse bo potem dobro. Tako se je tudi zgodilo. Pobožna ženica je, ko je otroka povila, storila kukor ji jo pobožna kača na* šepetala in zgodilo sojo vse tako, kakor je bilo preje naslikano, samo z razliko, da je to zgled krščanske matere izginil in sicer brez sledu. ''Slavna" ža udar morijo se trudi ta original krščanske matere najti, da ga dotični oblasti predstavi, ki go bodepoučia v pravil materinski ljubezni, — Prijazen fajmošter. Nekje na Kranjskem je fajmošter, ki je na sveČnico prav presrčno moledoval, tiaj ljudstvo veliko prinese k ofru. To se je tudi zgodilo. Le žal, da se jc.fajmošter opoldan od veselja tako napil, da jc bil za vsako delo nesposoben. .Popoldan bi moral pokopati nekega kovača, a tega na noben način ni hotel storiti. Pijan je vpil: "Jaz ga ne bom pokopal, za takega cigana ne bom molil.' Ker se je pokop torej brez duhovna končal, vložili so neutolaženi sorodniki pritožbo in zahtevajo, da se rajni prekopljc in še enkrat s cerkvenimi ceremonijami pokoplje. — Nesreča. Delavec Ivan Korošec je padel pri delu na Jesenicah z visočinc sedmih metrov in si pri padcu tako polomil rebra, da jc malo upanja, da bi okreval. Prepeljali so ga z južnega kolodvora rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Vlaka sta se obdrgnila na tržaški progi južne železnice. Pri tem sta se strojevodja Andrej Fine 11a glavi, kurjač Ant. Rozman pa na, nogi tako [»škodovala, da so ju morali v kitpeju prepeljati na tukajšnji južni kolodvor, od tod pa rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Lakota v Srbiji. Iz raznih srbskih [»okrajin iz okolice Tinioka prihajajo vesti o lakoti. Vlada je nakupila na Turškem več vagonov koruze, da jo razdeli med stradajoče. — Tatvina na pošti. Za. narodno banko v Bel gradu se je odpo-slalo iz Krcmcnice na Ogrskem 144 zabojčkov srebrnega denarja. V Kis Korosu so pa konštatirali, da enega zaboja s 50 kilogrami manjka. Preiskava jc uvedena. Ukradenega denarja je bilo okoli 10.000 K. KJE JE Gregor Tomšič, po domače Oslakov (iregor iz Luže, doma iz dobemiške furo na Dolenjskem. V Ameriko jo prišel proti enim letom. Kdor vč za njegov naslov, naj ga naznani Josipu Plavcu. Taylor, King Co, Washington. Naznanilo. Vso Člano društva "Triglav" št. 2 v La Sallo, 111. S N P J, se naj-uljudnojo obvešča tem potom, da po sklepu društvoue Bojo z dno 5. febr. t. I. vplačajo vsi člani po 50o v rezervni sklati. Ta svoto naj so vplača v dveh obrokih po 25c in sicer z mesečnim doneskom marca in aprilu. Tu sklad jo namenjen za društveno potrebščini. Odbor. Napoleon in njegov zdravnik. Napoleon bo jo jako bulmrtvou. da. Nekega dno ^e vprašal svojega zdravnika Corvisarta o korukteru to bolezni. "Mrtvoud jo vedno nevaren,"odgovoril jo Corvisurt, ^Vendor ho pa pojavi, ki ga naznanjajo. Rcdkodaj po zadene svojo žrtev brez naznanjajoči h pojavov, Prvi nopod jc malenkosten — da rabim pravilno frazo jo poziv brez troškoVfdru-gi jo poziv h trofiki, tretji jo pa obsodba v Zupor." Ako pomislimo, da je Corvisurt Kinu umrl po tretjem napadu, lo dokazuje, tla jo bil sam malomaren. Mi ne mislimo nu prve j »o ju ve vsuktore bolezni pomanjkanje slasti do jedil, telesno slalnisti ali glavobol, duši vemo, tla Trinerjevo, zdravilno, grenko vino v tacih slučajih hitro potnugu. Ako imute t<> domačo zdravilo doma, rabite gu vselej, kodar vam prihaja slabo. Ena sama doza vus ozdravi. Ta lek lahko rabijo otroci kukor odra-ščeui, ker nima v sebi otrova, no omotnih tvarin. V boleznih, ki izvirajo iz žolodcn, živcev in krvi, pomaga sigurno. Ako hočete oju-čiti in ščistiti svojo kri. ta pripomoček vam bodo to zvršil. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Edina vinoma, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pijo nnšo vino, trdi. tla še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Kdor se želi učiti in naučiti | angleSko brez učitelja "■ f naj si nabavi ravnokar izišll £ Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških l>e-secli nahaja bo pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico jo žepno, toroj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. K11 belka, P. 0. Box 744 New York V. Y. ! Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti Srečni so, ki luiiko delajo in kojim joti diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, robito Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino jo naravni pridelek. Izdeluje se iz mirovnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek dolu jo direktno 11a želodec s tem, tla ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včinkuje tudi nu črevo, tla se završi prebavni proces popolouia. VSA HRANA, ki se jo prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti iu življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, yse nepravilnosti v fcrevah, vse nepravilnosti na jetrah, yne krvne I11 kožne bolezni, ▼Ne živčne bolezni, nenpei'iiost. Ako so počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogočo, ženBke in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdruvilno. Se dobiva v lekurnuh iti dobrih gostilnuh. JOS. TRINER 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Triuerjev brinjevec ozilravi vse Ixdezni na jetrah in žolču. Prideluje bo iz kranjskega brinja. i JiS*i ki 12874400 Emil Bachman Najvetja slovenska India, Itdthje iniim znake, gumbe in zastave. Cene ntliine po naroti In. Za vsako delo se jamči. Piiiito slovenki po brez-plafini ccnii. 580 So, Centre Aye. Chicago, 111. Naročate svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu unijskemu krojaču 111 So. Halsted St. na vogalu W, IU Pl. ki čisti in popravlja tudi ženske in možke obleke, Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega iu trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas NOTARSKA pisarna. Izdelujejo so vsa notarska dela Vollniacht), kupna, dolžna pisma, prošnje radi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobepismenn pojasnila brezplačno, ako prilože za 2e, znamko za odgovor. William Sitter Claridge, Pa. Joseph H. Miller 56 Seelve Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana Hinodko in ranovrstni fini tobak. « * * Zajedno prodajani tudi kot zastopnik največjo veletrgovino J. & S. J. FIRTH, najboljšo žganje, likerje iu vino 210-212 Ontario 81.Cleveland,O NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarjo in tudi drugo p. 11. ob-činstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najboiji brinjovec! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo satu plačati prevozne t roške Kdor hoče dobro kapljico brinjov-ca piti, naj se obrne na John Krarker-ja 1P.I1) St. Clair Str. ^ CLEVELAND, a <451 ^ ^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a našo izborilo pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodeto vselej delali dobro kupčijo« Kadar nimate časa priti osebno do nos, pišite ali telefonirajte nam, na kar Ixxloto dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstn0 vlezauo pivo (Lager-Boer) v steklenicah. T«l. Caudt 967 ATLAS BREWING CI. * 6t Blue island Ave. S # # Poskusite najboljšo linijsko A—B, X—Lent in Criterion sniodko katero izdeluje H. F. Aring I Hiti Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. 1., Borit© nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: popolnoma idrnv. Zato M Vam »rčno inhvnlliijcm za ValartravlU In uiUuem do gruba hvaleivu Vam Ukanij(f;jK Spoftovnn! |p»»pod profonor! Ju ■ n Mia] |»Kli.l»«no »o Vam »ehvftllm »a Val trod tn in Vato nfp.ut »dravltonje. Vwmu natviiiu narodu p..«-!.'] Ameriki »poročam, sif VIpravi Iu j»Hlln zdravnik. kterl lamorcoidrawtl «ake>ia bolnika. Vrllko *d ravnikov s. m i-Mkufuln tukaj v meitu I'ju'blo. u nlj<- nil rekli. da ml nI nlf. a kako mor.- vendar xdmv človek UkaU »dravll* In troJttl dotiar. te mu nI nič. VI. pa ml nlile tako rekli, arapAk »i« me v »vojl veliki . . .. I I . - 1 ti ____1..1 i...ll„.l ... .Kili lil lili ljik1.il idrnv !k IMI ialo.ll lepo lipraiall n mole) l«ikej U>l*xnt iu liti pwlall »dravlla. no klerlh »etn takoj tutllu olatfanje v plJuJlh In prilh. » |mdruirl« |«>»l>i-nil. zdravilih »eni —l.vala ll«.K1. i Vam - popolnoma otdraveia, da »e čutim idrava kol poprej. N dalje pO« I ..................... tako /niivi.tim undnlltvom »loveniklUiaaop^TvrktVra ii prlnbtlia v »volhllillli tmra Umlnegu idravnlku tu nai tako o |Miz.«|»lia glede poslanih tdravll Van. naznanjam, tla tem p« utiranju Utlh popolnoma ozdravil od kaJIJa In l*>denja v pr- .11. iT. I..I.J,,., v...........1....1..,, v L-t.'pi In ailruviln Itntll l/ltmlllll* U.ITBIIJ14 1..1.J |I..|«.|I|.||1II. ..r«....!!".. ..." '.)'. -......., ' kili in telodcu. Ba.no i.....iieklente«. v kterl Jo »dravllo proti Unadau. Ju las. »e rabim In kak»r vidim. * dobrim u»prhom, k< r to ml la laijo JU 111», pr lliiillll iu »I..II.I. — .................••<-1" .......i - - — rt-* pronahall Izpadal I Iu »«•... proprlčau, da »opet *ra»u>Jo. Bpoitovanjem^ ^^ VINCKNO SUSTAR. P, O. Mol 118, Moon Hun, Ta. Conjpnl (rn*po<1 I Vam neznan t am iieciianlm. da »eni prejel VaJe plimo, v kterem me vpra» ale kako »e ka) počutim. Sedaj »on popolnoma *drnv In m« prav dobro po-čutim Zato »>■ Vam »rfno zahvalim, knr »le m« jzdravill v tako krat- ctlllllt. > ;iiii »n ir. fci.ni .»iini. i.-. ..............' - kem času. Pozdravljam V a* udu no lu oitujam h »pn>U>\jinJein (•UKGOK SRFBAB, P. O. Box M, Cumberland, VVjo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo na5i bolni rojaki najzanesljivejše na j?? zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,<&S8f? ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponaSati b tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. "L - a L I ■ kcr jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in fl7ffrsilll UQP nn P?ni radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi UlUIQTI Vuu IIUIUl.llIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za po. polno ozdravljenje vseh l.oleznij, kakor: bolezni na pijučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju kakor tudi vseh bolezni v trebuSni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervožnost, živčne bolezni prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kaSelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vrofiino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revinatizcm, giht. trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto 111 pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, boŽjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz uSes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, USaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastičju glavobol neredno mesečno čiSčenje, beli tok, bolezni na maternici ild., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. l)r. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tuj no možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkirn bc ni treba sramovati ter naj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trp6 na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-of zdravniški zavod. Zatong, rojaki Slovenci, ml vam priporočamo m Min o in od i II <> lo wlaviiega in izkušenega Dr. E. O. COLLI^H, M. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je va5a bolezen zastarala ali kronična vsled neuspeSnega zdravljenja neizkuSenih zdravnikov,opiSite natančno vaSo bolezem navedite starost in čas, kako dolgo ste Že bolni ter poSlite pismo na ta-Ie naslov: DR. E. C. COTJJNS, IVI. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mimo dušo prepričani da bodete »agotovo in poponoma ozdravili. RAZNO. — Kulturonosci med divjaki. — V Parizu so zaprli dva Uradnika, lauda in Torqueta, ki sta službovala v francoski koloniji Kongo »v Afriki, a sta bila zadnji Čas doma na dopustu. Dolže ju nezaslišanih urovosti. Tako jc Torquet lansko l>oletje v družbi z drugimi uradniki nekega domačima zvezal ter mu vtaknil v usta dinamitno patrono, ki je reveža na grozovit način u-smrtila. Nadalje ga dolže, da jc nekemu zamorcu odsekal glavo, ki jo je skuhal tef to juho poslal rodbini umorjenega. Taki so kultoronosci v shižbi kapitalistov! Menda bo treba, da prično divjaki kultivirati cv-ropejske narode. — Kaplan — morilec. V Scdlci na Češkem je kaplan Anton Stolba streljal na sodnega pristva dr. Kob-larja ter ga smrtno ranil. Tudi na sodnika Novaka je streljal, a ga le neznatno zadel. Potem se jc kaplan sam ustrelil. Morilec je žrtva propadle sv. vaelavske posojilnice, kjer je izgubil svoje premoženje 6000 kron. Od takrat je j>ostal melanholičen, dokler sc mu ni orfnračil duh. — Kakor čczv^« l/t. V Madridu so ol>sodili urednika lista "Pais" zaradi razžaljen j a nadškofa valen-cijskega v triletno ječo, štiriletno prognaustvo in 3000 pezet globe. — Dolgo spanje. Sloveči pisatelj Aleksander Dumas ml. je bil nele v svojih spisih, temuč tudi v ustnem občevanju nagel satirik. Neki večer jc sedel s pisateljem Sou-metom v gledališču, ko sc je prvič igrala neka Soumetova igra, Dumas je zapazil nekega obiskovalca, ki je trdno spal ter rekel svojemu sosedu: "Vidite, tak je vpliv vaše igre I" Drugi večer so igrali neko Dumaso-vo igro, in Soumct se je skrbno oziral po celem glco rami rekoč: "Prosim, ljubi Dumas, prepričajte se, da pri vaši igri lahko ljudje ravno tako pokojno spe, kakor pri moji.' — "'Kako to," je naglo odgovoril Dumas, "to je vendar najin znanec od sinoči, sploh se še prebudil ni 1" — Maksim Gorki. Svojemu za lagatelju je poslal Maksim Gorki na zahtevo naj mu pošlje svoj ž i votopisto-lo: Gorki, pravzaprav si' imenujo Aloksej Muksimovič Pješ-kov, jo bil rojon 11. marca 1. 1H(>2 v Nižnom Novgorodu. L. 1H7H. jo bil čevljarski vajenec, 1. 1871L jo bil slikarski učenec;!. 1880. kuharski učenec 1111 nekem parnikn; 1. 1884. jo bil drvar in težak; 1.1885 je služil v pokarijisleta 188(5. jo bil korist v neki oporni družbi ; lota 1887. jo bil prodajalec jabolk; Jeta 1888 jopoiskusal Banioumor; lota 1880. je bil železniški čuvaj ;1.18U0, postajni nadzornik in odvetniški pisac; lota 18U1. delavec v salinah 1. Mlini, jo spisal svojo prvo povest u.Makar Čiulra"; 1. 1U03. bo je pro slavil kot popisovalec prolotarcov iu od takrat naprej je sloveč sve tovnoznani pisatelj in pesniki — Mož j>o volji klerikalcev, si jajna zvezda 11a črnem rimskem obtiebju, ljubljenec lvovskega in dunajskega nadškofa, odlikovancc s pa|>eškim redom, dr. vitez Orlow ski je bil nred malo dnevi zavoljo goljufije obsojen na 4 leta v težko ječo in zraven izgubi plemstvo, Rimski papež nima sreče s svojo nezmotljivostjo, odlikuje razne kle rikalne pustolovce in lopove, ki so zreli za kriminal. Tako je odlikoval Orlowskcga, papeškega monsi njora Drozda, Kolina je imenoval nadškofom in potem mu je moral odvzeti to čast, ko je delal ritnsk cerkvi sramoto. Zdi se, da si ne beška previdnost ne želi tako domišljavih ljudi, ki sc ze v življenju razglašlijejo svete in nezmotljive ter jih "kaznuje v njih izvolencih' Eno pa je vendar pri vkem tem gotovo: kadar koga rimski napež odlikuje za. njegove zasluge, tisti jc večkrat v nevarnosti, da pride za svoje "zasluge" in sleparije v ječo Klerikalna obrt ne cveti enako vsem. — Dobra gospodinja. Na Du- naju jc umrla gostiluičarka Marija Hammer!, ki je zapustila svoji dve hiši, vredni 300,000 K svojima dvema deklama Mariji iu Rozi Rinncr. — Velika eksplozija se je pripetila v Baku na ladji, ki je bila otovorjena z nafto. Nad dvajset oseb jc bilo usmrčenih. ^^- V Podporo stavkajočim k lesarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: Korsomo izborili voditelji vodili v gledališču 00. Od veselja, da me niso peljali radi katastrof 10c. Ker sta vodja in zastopnik bczljnln in si predstavljala ljudi za grmovje, hišo i« za drevje l()c. Ker jo njiju pomočnik zaostal 5c, Ker sem zn-ostul in mi jo bil voz poulično železnico na razpolago 2()c. Ivor jo bil pogovor preti odhodom nekaka obravnava, katero vodja bodem jaz, ki bolj nemško znam: Ich pod oknom stehen, Miha kommon ich gleich po glavi udarjen 2oe. Skupuj 75c, Za sokolskidom v Clevelandu. John 1'ajk...............$1.00 \rBeui cenjenim rojakom v Willock Pa. priporočamo g. Fr. Mi klavca, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svobode". Slovenski delavci v Chicagl pozor I Slovenski socialni [klub iuin j.v nedeljo čTtio 12. m ure a ob 2 uri jio-polndnu svojo sejo v "Narodni dvorani11 na 587 So. Centre Avc.^SJ Na dnevnem redu so vaino toč-ke, torej jc nujno potrebno, da Be vsi člani polnoštevilno vdeiežete soje. Tudi nečlanom jo dovoljen vstop. Odbor. Delo dobi krojaški pomočnik, ki zna izdelovati hlače in telovnike Delo stalno. Ponudbi? noj so pošiljajo John Teranu Hox 1061 Ely, Minn. Jugoslovanski delavci v Chicagi pozor! Od šestega pa do 12. marca bodo obdržavali čoBki socialisti v "Narodni dvorani" 587 ho. Centre Ave. semenj v prilog češkemu socialističnemu dnevniku. V Bredo, dno 8, marca poje slov. del. pevski zbor '-Orel". Vstopnico so dobo brezplačno pri upravništvu "Gl. Svobode". ODBOR. Pozor rojaki širom Amerike! Slovenski "Sokol" v Clevelandu IkmIo zgradil svoj lastni dom. A kei jo nemogoče, da bi velike stroške za to stavbo pokrili loclani'So-kola" se obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev iu Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli do zgradbo sokolskega doma. Mi mislimo, da nam ni potreba še posebej povdarjati, da sokolska ali telovadna društva v Ameriki 110 slone 11:1 šovinističnih frazah, am-da Btoje 1111 temelju pravico za vso narode in razrede v gosjiodarskem iu političnem oziru, V ta namen jo izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vsak-do dobi, kdor Be zglasi pri tajniku, Nacetu lioturju 20Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravništvo "Glas Svobodo" sprejema darove za sokolski dom v Clevelandu. Imena darovalcev bodo prijavljena v listu. Uredništvo "Gl. Sv." KJE JE Prank. Trč«k, doma iz Ročice pri Mozirju na štajerskem po poklicu mesar. Iz Milwaukee je prišel v Chicago in tod jo odšel ne da bi komu povedal kam. Za njegov naslov bi rail zvedel Martin Potokar 5t»4 So. Centre Ave., Chicago, 111. Peto strankarsko zborovanje demokratov v Ljubljani. Raznoterosti. Kopač Josip (Trst) priporoča gmotno in moralno jxxlpiranjc velike stavke nabrežmskih ktesarjev. (Odobravanje). Rinaldo Pran (Trbovlje) predlaga Ljubljano za mesto prihodnjega zbora, Kopač Josip predlaga Trst. ' Mihcvc Na&e^pa Gorico. Zbor določi za prihodnji kongres Trst. Kristan Etbin (Dunaj) predlaga, naj sc določi za prihodnji zbor 3 dnevna razprava. Sprejeto. Mlakar (Trliovlje) predlaga takojšno kolekto za stavku joče klesar-je v Nabrežini. Predlog se sprejme in zborovalci naberejo 27 K 85 h. Gruden Feliks (Nabrežina) se zahvaljuje v imenu stavkujočih kle-sarjev, Tokan Jan (Ljubljana) predlaga, naj se izda brožura, katera naj ob-seže organizacijski statut, sklepe in imenik zbora. Razvije se debata, v kateri zahteva Rinaldo (Trbovlje) ponatis iz strankarskega lista; Mlinar, Jcrnejčič, Linhart in E. Kristan se izjavijo proti Tokano-vointi predlogu. Zbor izroči končno stvar novi eksekutivi. S tem je delo petega kongresa iz-gotovljeno. Predsednik zaključi zbor z navdušenim klicom: Naj živi socialna demokracija! Delcgatje pa zapojejo stoje 3 kitice "Pesni o delu". Zboru so dosli tudi razni pismeni in brzojavni »ozdravi, izmed katerih naj omenimo: 1. "K vašemu zlxmi srečo in zmago! Živeli!" — Nabrežinski železničarji. 2. "Zadržan pozdravljam shod."— Dr. Turna, —Gorica. 3. "Pozdrav kongresistom jitgo-slov. soc, demokracije." — Tržaški zidarji. "Naprej! Svobodno misliti, svobodno živeti! Pozdrav kongre-sistovi" — Organizirani j>eki v Trstu. 5. "K vašemu (»svetovanju najboljši uspeh!" — Svobodomiselni Kras (Sv. Peter). 6. "Nepredvidjene zapreke nemo-gu doči . Iskren pozdrav" Henč— Zagreb. 7. "Zadržan pošiljam |x>zrave zbo ru". Dr. Slanec — Rudolfovo. "Chicago, i<> nov. i4- Cenjeni sodrugi! Vsled širnega oceana je nemogoče, da se udeležimo va šega zborovanja v prospeh delavstva. današnje parijc. Dasi nas loči morje, vendar v enem smo si edini, — v vpropastenju današnje korum-pirane družbe, ki potiska produktivne sloje na nivo suženstva. Mi želimo vašemu zboru najboljši uspeh, posebno pa edinstvo glede časopisja, da se poveča kmalu vas tednik v dnevnik. 1'osebno vam želimo obilnegauspe ha, ker so jugoslovanski proletarci ki se naseljujejo v Ameriki, najboljši izkoriščcvalni predmet za ameriške kapitaliste. Pa saj ni čuda! Xa eni strani sleparijo farji z bolšim živ 1 j en jem na drugem svetu, na drugi strani pa Šovinistični frazerji z razni mi "šlagerji" Od vas, sodrugi, oil va še agitacije jc odvisno, kedaj se bode raztrgalo omrežje laži in l>ode premagan sovražnik jugoslov. pro-Ietarijata v kuti in fraku. Radi tega vam priporočamo: Bodite edini v socialističnih načelih, nc ozirajte se na malenkostne stvari, ki nimajo s socializmom ničesar opraviti. Postopajte po geslu, ki stoji na čelu "Rd, Prapora": "Kdor nc zna Svobodno misliti, se nc more boriti za svobodoo!" In zmaga bode naša. Živela socialna revolucija! Doli z gnilo kapitalistično družbo! — Za "Slovenski socialistični klub v Chicagi" A. Poravne, predsednik, Fred Peče, tajnik". Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Zdravilo, katero rabijo že deset-letja vsi civilizirani narodi, je gotovo izborno. Po vsem širnem svetu se hvali "Anker Pain Fxpel-ler" kot najboljši pripomoček zoper revmatizem, protin, bolečino v mišicah in iivcih itd. Le 25c ali 50c stane stekleničica. Na denar je papež toliko bolj gledal, ker so se njegovi dohodki čedalje bolj krčili. Narodi so bili že močno izsesani. Veliki državnik, kardinal Xiinencs je celo papeževega nuncija spodil iz Španske, da bi narotl obvaroval pred papeževimi pijavkami. To je papeža napotilo, da se je z vso silo vrgel na prodajanje odpustkov. Za nekatere kraje je dal odpuščanje grehov kar v najem proti primernemu plačilu. Prizaneslo se ni nikomur, niti največjim revežem, da, niti mrličem. Papeževa blagajna se je hitro polnila in obogateli so tudi drugi ljudje, posebno tisti, katerim je bil dal papež od puščanje grehov v zakup, tako kakor sc tla dandanes v zakup jjobira nje užitnine. Prišlo jo tako daleč, da se je razlx>jnikom dovolilo, da smejo svobodno ropati, če izroče en del naropanega denarja ali blaga papeževim komisarjem. Posebno različni menihi so sc z navdušenjem lotili te kupčije. Ljudem so posebno zabičevali, da bolje lakote umreti, kakor da se ne poslužijo prilike zagotoviti si izveličanje s tem, da kupijo odpuščanje nc Ic tistih grehov, ki so jih že storili, nego tudi tistih, ki jih txxlo šele. storili. Kar se je tedaj počenjalo, je presegalo že vse meje. Ljudstvo je bilo sicer zabito, ali končno so fe tudi najnižji sloji začeli upirati temu brezvestnemu početju in tedaj se jc oglasil Martin Luther. Naslednik Leona X. je bil dne 9. jauuvarja 1522 izvoljeni papež Ha-drijan VI., eden najbolj poštenih mož, kar jih je kdaj nosilo papeško krono. Hadrijah je bil bela vrana med kardinali. V dobi splošne pokvarjenosti med duhovščino jc bil on vzor krepostnega, vernega duhovnika, kar je tudi ostal kot papež. Rimljane jc bilo dolgoletno du -bovško gosjMxlstvo tako tlcmolazira-lo in (»okvarilo, da so bili z izvolitvijo poštenega in dostojnega papeža skrajno nezadovoljni. Iz konklava odhajajoče kardinale so Rimljani kar na cesti psovali, zakaj so izvolili Hadrijana za papeža. Želeli so si |>apeža, ki bi bil živel kakor kak |x> ganski cesar in razsipal denar, tako da bi Rimljani lahko živeli veselo in brez skrbi. Že to je bilo značilno, tla je Ha-drijan tudi kot papež obdržal svoje ime in si ni, kakor je navada papežev, izbral kako novo ime. Iladri-jan se je silno mnogo trudil, tla bi pokončal v cerkvi vladajočo res velikansko pokvarjenost ali trudil se je zaman. Plevel se je tako ukore-ninil in razrasel, da ga ni bilo več mogoče iztrebiti. Papež jc spoznal, da je vera postala farjem samo molzna krava, da je treba v cerkvi korenitih in gloljokosežnih reform, če se naj razmere izboljšajo. Spoznal je pač, da sta imela Luther in Me-lanhton prav in zato jc hotel papež v njihovem smislu izvršiti različne reforme. Razodel je svojim kardinalom, da namerava odpotovati v Nemčijo in se natančnejše seznati z Lutrovimi nauki; njegov cilj jc bil, očistiti cerkev in vero. Toda papež je med farji naletel na najhujši odpor. Gniloba, ki je vladala v cerkvi, je dajala tem farjem toliko dobička, da so kar zdivjali, čuvši, tla se hoče tem sramotnim razmeram "narediti konec. Hipoma je bil sledeči sklep gotov: Papež ne sme na noben način izvesti nameravan'h reform. In farji so svoj sklep tudi kaj hitro izvršili in na priprosti način, na ta način namreč, tla so pa-|>eža zastrupili. Pomagal jim je papežev zdravnik. V zahvalo so mu ti božji namestniki, tned tem, ko se je pa|>ež 1)oril s smrtjo, ovenčali vrata v njegovo stanovanje in ga proglasili za rešitelja kristjanstva. Naslednji papež, Klemen VII., je spoznal veliko nevarnost, ki je pretila rimski cerkvi vsled protestantskega gibanja, in skušal na vse načine, izlepa in izgrda. doseči združenje protestantov s katoličani, ali brez uspeha. Klemen VII. je ismrl 25. septembra 1534. Za njegovega naslednika je bil izvoljen Pavel III., kateri se je prej imenoval Aleksander Feme's A Novi papež je bil skrajno razuzdan in nezmeren človek. Nezmeren je bil tudi v jedi in pijači. Dostikrat se je zgodilo, da je med takim obedom vzel sredstvo, da je bljuvat, potem pa spet nadaljeval z žretjem. Navadno je imel po 10 in še več ljubic. Med njimi je bila tudi njegova lastna liči Konstancija. Tudi s svojo lastno sestro Giulio je imel papež svojčas, ko je (bil še kardinal, krvosramno razmerje, potem pa jo je prepustil papežu Aleksandru VI. Papež Pavel je imel s svojo hčerjo Konstanco' sina,., katerega je v nežni starosti 14 let imenoval za kardinala. V ostalem pa se jc papež brigal le bolj za to, da se je vedno dobro zabaval in se ni dosti menil za politiko. Tudi nastop Kalvina ga ni dosti vznemirjal, kakor se sploh ni posebno, brigal za versko gibanje. In vendar je imel to gibanje že znamenit političen značaj. Mnogo vladarjev je bilo že stopilo na stran protestantov in s tem jc protestantizem zadobil tudi materi-jalno zaslombo za slučaj, če bi bili katoliški vladarji hoteli protestantizem s silo zadušiti. V obrambo papestva in njegovih posvetnih namenov jc pa v tem času nastala nova corkVcna družba, ki jc provzročila neizmerno gorja in silnega prelivanja krvi, družba, ki je šc dandanes nositcljica klerikalnih in ultramontanskih idej v rimski cerkvi — družba jezuitov. Prav tako demoralizan in propadel človek, kakor papež Pavel 111. je bil tudi njegov naslednik papež Julij lil. (1550—1555.) Že kot kardinal je ta mož imel jako veliko premoženje, kajti različni bogati duhovniki so ga kar obsipali z znatnimi darili in mu pomagali tlo posebnih bencficij. Zastonj sc to seveda m godilo. Kot papež se ni prav nič več že-niral. Ljubil je lei>c ženske in Icjk: dečke ter imel takorekoč javno razmerje z neko lahkoživko. Slovesnosti, ki so se sedaj vršile v Vatikanu, so imele ixJtx>lnoma značaj starorimskih saturnallj. Primerili so se pa tudi večkrat slučaji, tla so sc papež in kardinali ter vsi ]x>vamljeni gostje — moški in ženske — |>opolnoma slekli ter plesali v vatikanskem vrtu. Pri neki taki orgiji je papež enega svojih pa-žev, Inocencija, s katerim je imel sodomitsko razmerje, imenoval za— kardinala. To se jc še kardinalom, ki so bili vse prej kakor vzorni možje, zdelo prebedasto in protestirali so proti temu imenovanju. A naleteli so slal>o. Pa|>cž jim je rekel, da kardinali niso nič boljši kakor Ber-tuccio in pri tem je ostalo. " Po papežu Marcelu II. ki je le nekaj dni nosil papeško krono, je l>ostal Pavel VI. papež. Pavel je bil iz razvpite rOtlovine Caraffa. Njegovo geslo je bilo, da jc bolje pokončati ves človeški roti, kakor pustiti le enemu krivovercu življenje. In trudil se jc na vso 1110Č, da to svoje strašno načelo uresniči. Bab! j i so imeli toliko dela, kakor nikdar poprej in povsod, kamor je segla oblast tega krvoločnega papeža, so z ognjem in močem preganjali krivovercc. (Pride £e.) N Ali želite postati neodvisen, ali želite Imeti svoj lasten dom f mi Vam ponujamo oboje v jugOYshodnem Missouriju, kjer je zdravo podnbbjo, kratka, mila zima, dolgo in ne prevročo poletje, kjer na gorski planeti v črni zemlji dozori najlepše žito in raste najbolj sočnata trava, kjer živinoreja Bkor nič ne stane, nese pa velikansko dohodko, kjer raste izlx rno sadje, sočivje in druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v denar, kjer so čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadli ali severa za m o raj o vspevati slovenske naselbine boljšo kakor tukaj, kjer lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in liogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišito za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 315 Dearborn St., rooinS 17-223 Chicago, III. Slovensko - angleški— reč ni k jo izšel. Cena GOc, Denarno šil jat ve po nioney-orderju na V. J. Kubelka, Box 711 New York, N.Y, R- Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. 1'nijsko smotlko nn razpolago. V Baconi u v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. z_y Obleke, površniki, zimske siiknje. Najmodernejšo, nnjtrpežnejše jesenske in zimsko obleke za delavnik in praznik, površniki in zimsko suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam so: 85.00-8 22.00 a ii zim. suknjam 8 4.00-- $ 23.00 Naša zalogu jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečko in otroko. Najstarejša linijska tvrdka. Telefon —Canal 1198 Dr. M, A, Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B -0 Uradne ure: do 9, zjutraj od 1. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © SLIKA PREDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi bo jamčeni za 20 let. Ko-lesovje ima lo kanionov in je najboljšega sistema "Springfield 111. Movement" 10 size. Vsled znižano cene stane sedaj lo $14.50 Ako ielite dobro in trj>ežno uro po nizki coni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovje so jamči za tri leta. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, III. ftemu pustiš od nevednih zol>o-zdravnikov izdirati svoje, mogočo še popolnoma zdravo zolie? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simoiiek Zobozdravnik. 544- HU E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. _ ______ __ 00301468