Glasnik S.E.D. 42/3 2002, stran 89
DRUŠTVENE STRANI
m
DOGAJALO Si H...
vroči društveni jeseni in zimi je sledilo nekoliko bolj umirjeno spomladansko obdobje. S polno paro je zasedal 10 SED, dogodili so se trije etnovečeri, uspešno je bil izpeljan posvet s strokovno ekskurzijo v Porabje.
Seje IO SED
H. seji lO SED (11. aprila) nas je naša predsednica dr. Breda ebulJ Sajko razveselila s podatkom, da je ministrstvo za kulturo "flohrilo SED sredstva za večino projektov v letu 2002, kar pomeni milijona tolarjev. Zavrnjeno je bilo financiranje Knjižnice Glasnika SED ter projekta evidentiranja in dokumentiranja etnoloških zbirk na slovenskem etničnem ozemlju, v zamejstvu in med izseljenci, ki jih hranijo zasebni zbiralci in društva. Prvo akcijo
bomo
prijavili na projektni razpis, o izvedbi druge še razmišljamo,
kajti očitno je, da na MK ni pravega posluha za projekt, ki bi ga v razmeroma kratkem času lahko izpeljali etnologi muzealci, povedni v delovni skupini za etnološko muzeologijo SED. v dobro s|roke, pa tudi prihodnjega registra premične kulturne dediščine. ^ Postopku je tudi popravljanje nekaterih členov statuta SED. nad cemer bedita dr. Ingrid Slavec Gradišnik in dr. Vito Hazler. Statut Je namreč treba prilagoditi oziroma spremeniti skladno z aktualnim delovanjem društva, kar se dotika zlasti celostne podobe druš-!va' Podrobnega naštevanja delovnih skupin v besedilu statuta, častnega razsodišča, funkcije blagajnika ... Prenovljeni statut bo ogled na spletni strani SED.
seji smo govorili še o pripravah na posvet o Slovencih v Porabju. ki uspešno potekajo, o morebitnem ponatisu 33. knjige iz serije Knjižnica GSED o fotografskem opusu dr. Vilka Novaka z naslo-Vo,n Podobe pokrajin 1956-1970, o načrtovanih rajžah v Celje in Alzacijo (ki so zaradi premajhnega zanimanja članov SED odpadle) ter o posvetu ali okrogli mizi o etnologiji kot visokošolskem študiju v Sloveniji, ki bo najverjetneje potekala v okviru jesenskega smipozija v Brežicah.
1 *) *
■ seja K) SED {9. maj) je bila namenjena informiranju o zadnjih Pripravah na posvet o Slovencih, ki živijo na Madžarskem (23. in . maj 2002), ter predvsem seznanitvi z okvirnim programom s«mpozija v Brežicah konec oktobra,
13. seji 10 SED (6. junij) smo se seznanili s poročilom o posvetu z ekskurzijo v Porabje r- Katarina Munda Hirnok) in z vsebino ter z organizacijo stro-ovno-znanstvenega simpozija »Brežice po Brežicah«: Etnologija regionalni razvoj, ki bo potekal v Posavskem muzeju Brežicc od ^"25.10, 2002.
Etnovečeri
Etnološki večer 4. aprila letos je bil namenjen predstavitvi knjige HS- Jerneje Ferlež, etnologinje in bibliolekarke (Univerzitetna 20fiiiCa Maribor>' Mariborska dvorišča - etnološki oris (Maribor ' ^ladinski kulturni center). Delo je za objavo prirejena magi-oh • ^ razPrava> ki nas z močjo analitičnega orodja in opazovalsko utljtvostjo popelje skozi mariborski mestni prostor. Pogled na ()nsča, njihovo nastajanje in rabo v zadnjih dveh stoletjih je etnološko »okno«, skoz katero sc bralcu in gledalcu razno-
vrstnega ilustrativnega gradiva živo izrisuje mestni ulrip. A ne le to - navsezadnje je imelo delo, ki ga avtorica tudi drugače rada predstavi zlasti Mariborčanom, povsem razviden uporaben namen: pokazati na sestavine značilnosti življenja v mestnem središču, ki jih omogočajo navadno očem skriti mestni prostori. Mag. Ferlcževa je knjigo živahno predstavila s komentiranjem diapozitivov. Čeprav občinstvo ni bilo množično, je sledila zanimiva razprava, ki jo je vodila dr. Maja Godina Golija. Delo namreč ni ne le zanimiva snov, ki je doslej v slovenski etnologiji ni še nihče obravnaval, temveč tudi imeniten model etnološke raziskave, ki hkrati uresniči zahtevo po temeljiti zgodovinski analizi in spretnem povezovanju z mariborskim »tukaj in zdaj«. S tem kar kliče po podobnih primerjalnih raziskavah v drugih slovenskih mestih in tudi na podeželju. Knjiga je bila navzočim na voljo po znižani prodajni ceni.
Etnološki večer 10. aprila jc bil posvečen oblikovanju poklicnega etičnega kodeksa etnologov, o katerem je nazadnje tekla razprava na posvelu v Novi Gorici jeseni 2000, že prej pa je bilo o tem objavljenih nekaj prispevkov. Referentke večera so bile doc. dr. Mojca Ramšak (ISN ZRC SAZU), Zvezdana Koželj (Urad za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo) ter kustosinji Magda Peršič (Notranjski muzej Postojna) in Tita Poienta (Tržiški muzej Tržič). V prvem deluje dr. Ramšakova predstavila namene in vsebino splošnega kodeksa, torej tistega, ki naj bi veljal za vse etnologe, Koželjeva je govorila o etičnih načelih kodeksa v konservatorski praksi, M. Peršič in T. Porenta pa z vidika dela v muzejih. Muzealci imajo sicer svoj mednarodni leomov kodeks in kako muzealsko načelo bi kazalo upoštevati v splošnem etnološkem kodeksu. Ključno je. da kodeks povzame odgovornost raziskovalcev do »predmeta« raziskovanja (ljudi in kulturnih fenomenov), odgovornost do drugih raziskovalcev in listih, ki podpirajo raziskovanje. Navzoči - predavalnica v SEM je bila polna študentk in študentov etnologije - so dobili tudi seznam poglavitne literature. Postavljena vprašanja so pokazala, da takšen kodeks res potrebujemo. Z urednico Glasnika SED je dogovorjeno, da je po potrebi v Glasniku na voljo »etični kotiček«, v katerem se zbirajo vprašanja iz prakse in odgovori o poklicnoeličncm ravnanju. Sklep večera je bil, da referentke čim prej pripravijo osnutek kodeksa, ki bi ga za širšo razpravo objavili v Glasniku in na društveni spletni strani, na podlagi pripomb pa čistopis, ki bi ga sprejeli na prihodnjem občnem zboru SED. Kodeks bi bil eden dokumentov SED, v pomoč pri presojah častnega razsodišča SED in obvezujoče besedilo za etnologe, ki bi ga prejeli ob prevzemu diplome. Vsekakor pa mora biti poklicna etika tudi sestavina, na katero sc misli v procesu poklicne socializacije in v delovni praksi.
Štirinajstega maja je bila predstavitev nnve knjige plodne raziskovalke Tržaškega Vesne Guštin - Grilanc Ogenj na kamnu: življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju (Trst 2002, ZTT). Avtorica, ki jo poznamo tudi kot oskrbnico Kraške hiše v Repnu, je predavanje pospremila z diapozitivi. Prepričljivo jc orisala življenje ob ognjiščih, ko so še imela osrednjo vlogo v življenju prebivalstva na Krasu in na tržaškem podeželju, ter opozorila na bistvene etnološke strokovne vidike obravnavanega kulturnega elementa. Andrej Furlan kot predstavnik Založbe tržaškega tiska, ki jc knjigo izdala, je ob tej priložnosti predstavil še druge njihove etnološke publikacije. Obilna bera zadnjih let uvršča založbo med stebre današnjega etnološkega raziskovanja v tržaškem zamejstvu.
(pripravili Bojana Rogelj Škafar in dr. Ingrid Slavec Gradišnik)