na v. 133
V Trstu, v petek 16. mala 1919
letnik XIIV
I,- - i vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ri;tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — T»s > tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, po* let L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57*
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in odrini ;ov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izkijuč ;o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20.
Mirovna konferenco.
Svet četvorice.
PARIZ, 14. Svet četvorice načelnikov vlad je
danes razpravljal o gospodarskih vprašanjih in med drugimi tu:i o načrtu, ki ga je izdela! vrhovni gospodarski svet o ukrepih, ki bi ph bilo treba stvoriti v slučaju, če bi nemški pooblaščenci odklonili podpis mirovnih preliminarijev. Seji so prisostvovali razni gospodarski izvedenci.
Svet petorice.
PA«IZ, 14. Ministri za zunanje »stvari peterih velevlasti so imeli sejo popoldne na Orsayskem nabrežju. Na dnevnem redu je belo veliko stvari. Ministru Pichonu se je poverila naloga, da določi, kako naj pestopa komisija za proučevanje revizije pogofbe iz leta 1859., in da zasfcši belgijske in nizozemske odposlance. Glede ruskih ujetnikov v Nemčiji se je odobrilo načelo, da naj se odpošljejo v domovino, toda samo za ona ozeml-ja, za katera )e gotovo, da jim bo tamkaj zagotovljena prehrana. Vizdrževanj-e redu v Šlezviku za debo, ko se nemške čete umaknejo iz dežele, in za čas l;-t»:skega glasovanja se poveri angleški mornarici. Končno se je sprejela klavzula, v smislu katere se zavezujete Avstrija in Madžarska, da sprejmete ukrepe, ki jih ukrenejo zavezniki glede ga!;skesa ozemlja.
Glede jadralskega vpralasja ni še zlkake
ecHofUve.
PARIZ, 14. »Tcmps« piše: Svet četvorice je ime! danes razgovor z Leuch-nerjem, Mac Cornickom in Crespijem. Dasi nI — pravi »Temps« — storjen še nikak sklep glede jadranskega vprašanja, o katerem bodo popokirre nadaljevali raz4wavo, se vendar doz*.: e v a, da bi hotela trojica načelnikov vlad motriti ta problema z nekega drugega gledišča, nvažujoč, da je večina Peke italijanska. List pravi, da bo komisija, ki jo sestavljajo Mulner. Simon in Demartino imela nalog, da prouči italijanske zahteve kolonijalne vrste na podlagi londonskega pakta, ki določa za shičaj, ako Francija in Anglija povečate s\oje kolonijalne pesesti v Afriki, da Itcl ja dobi pravico <Jo kompenzacij v Eritreji, Somaliji, Libiji in v kolcni-jah, ki me,e s Francijo in Anglijo.
Finančne klavzule v pogodbi z Avstrijo.
PARIZ. 14. »Daily Mail« piše: Svet desetorice *e bavi sedaj, določivši meje Avstrije in Ogrske, s sestavljanjem finančnih klavzul, ki se imajo uvrstiti v pogodbo z Avstrijo. Gtede mej, ki se Imajo priznati Italiji, doznajemo, da ta dobi Tirolsko dc Brennerskega prelaza.
BROCKDOPFF-RANTZAU ODKLANJA MIROVNO POGODBO.
BASEL, 14. Iz~Berolina se poroča: Oficfjoznc poročilo iz Versaillesa pravi: Včeraj je v ho-telu des Reservcris grrf Brockdcrif-Rantzau .poveda! vsebino treh not, ki jih je izročil Clemenceauju. V svojem poročilu je rjavil grof Brockdorfi, da jc mirovna pogodba v svoji sedanji obliki nespre-Icmliiia In da ie Nemčija ne more podpisati. Ta pogodba, je dejal. >e ne-izvedljlva, in cdposlanstvc ne mere nrdpisati drugega, nego kar se namerava izvršiti. Ministrski predsednik, je dodejal .groJ BrocV^'orff, je v svciem govoru v naredni skup-ščlivi izpovedal isto stališče in odobril postopanje n.rr 'cega odposlanstva. Odposlanstvo si bo prizadejalo zboljšati pegodbo toliko, da bo podpis mogoč. Brockdorif je zaključil, rekoč, da računa m del. t . orno so.e!ovanje vseh članov odposlanstva. Tc Izjave so odobravali vsi navzcčL
Note nemške delegacije.
PARIZ, 14. Nemška tel-egaciia je izročila tri drirere note. ki so bolj splošnega značaja, nege prej inje. Ena teh not se bavi z učinkovanjem klav-z<i'i \ pegedbi na splošni gospodarski položaj Nemčije. Druga pretestuje, ker se ne uporabljajo WiJ-s^nova načela. Tretja pebij-a načelo vzpostav. vendar izjavlja, da je Nemčija pripravljena podpisati.
Avstrijski poblaščoocl di>speil v Salnt Germaln.
SA1NT GERMA IN, 14. Avstro-nemški delegatje so dospeli semkaj ob 5'55.
SAINT GERMAIN, 14. Prihodu avstrijskega odposlanstva j-e prisostvovalo vc*ko število časn:-karjev in totcgraifov. Vlak je dospel na postajo cb 5*50 popoldne. Prvi je stopil z \Iaka Renner, s smehljajočim «se obrazom. Okrajni predstojnik gc }t pozdravil v imenu vlade, rekoč, da ga sprejema z vljudnostjo, ki je francoska tradicija. Nato jc okra:ni predstojnik predstavil Re-nnerju poveljnika Bour.geoisa, ki bo imel nalogo vzdržavanja stikov med odposlanstvom in zaveznžmi vladami. Renner ]e obžaloval, da se ne more izražati pc francosko, in je dejal nato nemški: »Zahvaljujem se Vam za sprejem. Pr-ihaj^m prvič na Francosko; upam. da dovršim svojo nalogo s tako veselim srcem, kakor je prinašam med vas.« Pooblaščenci so nato stop-ili v a\tcir.cbi!e, ki so jih odpeJšali v vile, v katerih bodo stanovali in kamor so prispel brez neljubih degodkov.
Trdi mirovni pogoji za Nemško Avstrijo.
BASEL, 14. Z D'.Tna>a poročajo: Dunajski listi p:^ejo. da so mirovni pogoji, ki se stavljajo Nemili Avstriji taki, da so bile upravičene vse bojazni, s katerimi so se pričakovali ti pogoji, ter ča bo mir shčen omeou, ki ga narekujejo Nemčiji
PODLISTEK
l ikGltij Ivfifm.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Poslovenil M. A—č.
»Vrag ga vzemi... To je vendar že preveč ...« je pripomnil nekdo, ki je stal tik poleg
Sevirjova.
Naglo se je obrnil in zagledal dvoje mlacJih oči, ki so z zaničevanjem in ogorčenjem gledale v množico. Za njim je stala mlada ženska.
»In vendar je tako najboljše,« je trdil dijak, njen spremljevalec.
»Kaj pravite?«
»Ali naj bi bilo morda boljše, da bi ga fcili obesili?« je odvrnil dijak jezno in povesil pogled.
Sevirjov je opazoval natančneje mladega človeka; toda, ko je dijak to zapazil, je prijel deklico za roko in dejal:
»Pcjriva, Marušja ... Čemu se klativa tod
okrog?«
»Ca že nesejo,« se je naenkrat oglasilo v množici, ki se je pričela gibati in vse je tiščalo proti vratom.
Najprvo je bilo videti samo glave redarjev, j izmed katerih so se nekateri odkrili; za njimi 1
Bo to mrr zrušenja, ki bi ga Nemška Avstrija ne mogla podpisati.
Virtemberškl protest.
BASEL, 15. iz Stuttgarta se poroča: Virtem-berSka vlada je izdala proglas proti nasilneiftu miru, opozarjajoč na pogoje, po katerih je Nemčija prosila za premirje, in združujoč svoj glas z glasovi ostalih držav v protest proti mirovnim pogojem.
Amerikanski senat in Zveza narodov.
NEW YORK, 14. te Washingtona se poroča, da senatorov odsek za zunanje stvari, v katerem imajo republikanci večino, predloži senatu poročilo na izločitev Zveze narodov iz mirovne pogodbe, priporočujoč, da naj senat o obeh stvareh razpravlja ločeno. Večina republikanskih sena torjev je za korenito izpremembo pravil Zveze na rodov, o katerih naj bi s»e potem vršilo ljudsko glasovanje. Večina republikanskih senatorjev bi se potem ravnala po izidu ljudskega glasovanja.
Meje podonavskih dežela.
PARIZ 14. »Journal« piše, da se določbe zbora četvorice glede začrtanja meja med de želama bivše avstro-ogrske monarhije dajo približno tako-le izraziti:
»čehoslovaska bo zavzemala češko, Moravsko in velik del Šlezije (tješinski okraj). Radi zveze z Romunsko, se priklopi Čehoslovaški ogrski del Karpatov kjer stanuje 800 lisoč U krajine e v. Ta priklopite v da vzbuja živahen odpor pri Ukrajincih. Romunski se priklep" cela Bukovina s severnim, čisto ukrajinskim Meloni. Tudi Transilvanija pripade Rumunski. Ostanejo pač Ogrski madjarski kraji v dolini Tise. Nova romunsko-madžarska meja je naj boljše začrtana s črto Szatomar-Nemeti-De breczin-Veliki Varadin-Arad-Temesvar-Ver-sccz. Tako debi Romunska manje nego je'j je določal dogovor iz 1. 1916., ko je vstopila v voj no. Severnovzhodni del Banata od Temešva-ra je dovoljen Srbima, ki tako dobe torontal-ski komitat in Še nekaj več. Jugoslovanska država dobi razun tega Bosno in Hercegovino Hrvaško, Kranjsko, srbske kraje na južnem Ogrskem ter Bačko med Tiso in Donavo, severno od Drave. Plebiscit določi usodo južne Koroške in Štajerske v celovškem in mariborskem okraju. V bistvu se Avstrija omeji na del Koroške in Štajerske, na zgornje- in doljnje-avstrijske dežele in na Tirol. Znano jc, da je Tirol odločno izrazil svojo voljo, da razpolaga 3 svojo usodo, a Vorarlberg se je izjavil za pn-Idopitev k ŠvicL Ogrska se omeji na podonavsko ravnino.«	.
Vsi listi pišejo, da se jadransko vprašanje še pusti, a »Chicago Tribuna« misli, da se reško vprašanje reši izven pogodbe, ker se ne lice ne Avstrije ne Ogrske, temveč samo Italije in Jugoslavije. — »New York Herald« pa piše, da se tudi reško vprašanje reši v mirovni pogodbi z Avstrijo. — »Petit Parisien* poroča, Ja obnovlja belgrajski parlament zahteve SHS delegacije, namreč, naj Dalmacija sama odloči o%voji usodi. — »Temps-: analizira nove Sehoslovaške, avstrijske, jugoslovanske in ogrske meje, v kolikor so znane, ter ugotavlja,.da ze jadransko vprašanje ni približalo svoji '.ončni rešitvi. Gotovo je ena rešitev, pravi ist, že pripravljena, namreč izvršitev londonskega dogovora, toda ne Italijani ne Jugoslovani bi ne bili s tako rešitvijo zadovoljni: Italijani bi ne hoteli izgubiti Reke. a Jugoslovani bi ne hoteli prepustiti svojega nareda Italiji, Francija in Anglija bi se zavedali, da ste z izvršitvijo londonskega dogovora ustvarili kal nove vojne, a Združene države bi se ne hoteli pridružiti izvršitvi dogovora, ki ga -iso ne sklenile, ne podpisale in ne priznale. Začela bi se kriza med italijansko-amerikan-skimi odnošaji, pri kateri bi Italija trpela na svojih gospodarskih interesih, ki so ozko vezani z interesi zaveznikov, a ameriška vlada bi se nahajala v zelo kočljivem položaju: če bi popustila, si bi protislovila, a če bi poizkusila bodisikakšen pritisk, da doseže revizijo pakta, se bi zdelo, kakor da hoče diktirati zakone svojim zaveznikom. Obnovitev sveta in vzdr-žanje socijalnega reda so preveč težavna dela, a da bi jim se mogla nadodati še takšna kal novih konfliktov. — »Temps« priporoča, naj se najce način sprave ter pripominja, da ste dve zapreki, ki se morate prebroditi: nujnost, c'a se Jugoslovanom pripravi drugo pristanišče na hrvaški obali in nemožljivost, da se 3eka priklopi Italiji, dokler ni zg-ajena nova jugoslovanska luka, in dokler se narodnostno navdušenje ne poleže in dokler čas ne izbriše vprašanj samoljubja. — »Daily Mail« vidi rešitev tega vprašanja izven delokroga četvorice: V direktnem zbližanju med Italijani in Jugoslovani. Morala bi se ustvariti med tema dvema narodoma mirna atmosfera, brez naci-
se je prikazala perjanica orožnika. Nesli so nekaj, kar pa se ni videlo; pod belim platnenim ogrinjalom je bilo videti le dolge, temno-rujave lase, ki jih je veter nekoliko premikal, in ozek pas visokega, koščenega čela.
»In ljubezen! Žrtvovanje samega sebe! Usmiljenje!« je zadonel Sevirjovu razburjen Aladjev bas na uho in v njegovem obrazu se je bo-lestno zganilo.
Vsled množice, ki se je vrinila predenj, ni mogel več videti trupla. Samo to je videl, kako se je zelena streha mrtvaškega voza premaknila, ter nadaljevala pot, kakor bi se opotekala in kako se je njegov rdeči križ od časa do časa pokazal izza črne množice.
Polagoma se je ljudstvo razšlo. Ostale so le še posamezne male gruče. Pleskarski pomočnik je še vedno govoril, spremljajoč svoje besede z živahnim gibanjem. Ulica se je praznila, vozovi so drdrali mimo, ljudje so prihajali in odhajali obračajoč se z brezbrižnimi obrazi in pogledujoč na odprta vrata.
Sevirjov je globoko vzdihnil, zastala pa mu je sapa sredi vzdiha, vtaknil je roke v žep jopiča ter se s krepkimi koraki oddaljil. Kakor dolge niti so se vlekle skozi njegove možgane težke mislL
jonalnih zagrizenosti in sklona stvarnem in resnem presojevanju faktov. Italija da bi kakor »velika nacija« morala prevzeti inicijativo. Koristno bi bilo, pravi list, če bi Italija pripo-znala novo jugoslovansko državo v mejah, ki jih določi mirovna konferenca in £e bi osvobodila vojne ujetnike. — »Resto del Carlino« odgovarja na ta izvajanja med drugim tako-le: •Naši francoski zavezniki mislijo, da grozi italijanskemu »samoljubju« nevarnost da se potopi v morskem zrcala reškega zaliva, ter nam obljubljajo, da ga pomirijo. Hvala lepa! nam gre pač za drugo: nam gre zato, da se ne dovoli Jugoslovanom, Cehoslovakom, Avstrijcem in Grkom, da postavijo temelje donavsko-balkanski politiki, ki bi bila pogubna italijanskim interesom« Reko zahtevamo ne samo iz domoljubja, temveč radi tega, da ne postane stožer novega avstrijskega sistema.« Na nekem drugem mestu pa pravi isti list, dotično njegov poročevalec Coppola: »Končno smo z orožjem v roki štrli veliko vojaško silo, ki je pritiskala s severovzhodne strani naše življenje in motila našo svobodo. Moramo na vsak način preprečiti, da se ta sila, pod bodisikak-šno obliko, obnovi. Majhne, med seboj sovražne države, izšle iz nje prepada, morajo ostati majhne in med seboj sovražne. Slovanski in nemški svet, ki se je do včeraj na tem ozemlju mešaL mora ostati loČca in med seboj sovražen. Na noben način ae sme priti do podonavske konfederacije, in na noben način jej ne sme pristopiti Nemška Avstrija, ki naj se rajši združi z Nemčijo. — Nasprotno pa, nadaljuje list, hoče francoska politika: ona hoče ustvariti mogočen podonavski blok, protiutež Nemčiji in Italiji*
TRETJA INTERNACIJONALA.
Važno pismo Italijanskega socijalista Turatija
permanentni komisiH fociiaflstčce konference v Bernu.
PARIZ, 14. »Humante« piše, da je nekaj dni pred sestankom permanentne komisije v Amsterdamu, imenovane od mednarodne <sccijalistične konference v Bsrmi, poslanec Turati poslal iz Rima Belgijcu Iiuysmansu pismo, ki pcda>e naziranie tesa starega govornika italijanskega socijall-zma o tretji internacijonali in o delovaniu mirovne konference. Turati piše: Dragi sodrug Huysmans! V tem trenutku sem prejel vašo brzojavko od 14. t. m. Vodstvo italijan-sk-e socijalistične stranke se je premestilo včeraj skoraj vse v Milan, kjer je prišlo do konfliktov, vsled, česar sem se mese! porazgovoriti le z dvema članoma, ostalima v Rimu. Ali, tudi brez ozira na to dejstvo, bi vam bil mogel odgovoriti, da se ne odpošlje nikaka delegacija v Amsterdam za dan 26. Vodstvo je raz-^asilo, da je prekinilo zveze z drugo intemacijo-n.uo in s centralnim uradom, pridruživši se k tretji..ki še ne obstoji, raz<un — v nadah. Ne bi vam moge; reči, da stranka brezpogojno prit rja temu sklepu. Razpravljajo o njem tudi s stališča zakonitosti, ker predmet spada v kompelenco kongresa. Ali, v trenutku stoje stvari tako, kakor sem vam rekeL Pravim vam tudi, da se ima vodstvo stranke v tem trenutku boriti s premnogimi notranjimi težavami in nima časa, da bi gledalo skozi okno. Jaz bi bil sicer jako želel, da bi se potrudilo, c'a vzdrži in ojači zveze z vsemi vna-n;Lm: socialističnimi strankami, da bi skupno izvajali silen prtsk na zaključke parške konference, k jej grozi popoln polom, ali italijanska večina •ma druTnčne nazore, ki K& morem obžalovati, a jih ne morem iz^remealtL Pismo Turatijevo ie datirano 17. aprila.
IZ DANSKE.
Za združeije Slezvlka z Dansko.
KODANJ, 14. Obe zbornici, združeni v tajno sejo, ste razpravljali o pcloža.Hi. kakor so ga ustvarili mirovni pogoji glode Slezvika. Odobrili ste predlog, ki pravi, da parlament ustvarja pri izjavah od 23. oktobra 191S in pri svojih zahtevah glejte pasov plebiscita v Slezvikn, kakor so jih prijavili zavezniškim in pridruženim vlastim delegacija parlamenta v Pariza, «astopajoča vse stranke, in pa zastopniki vseh udruženj volilcev v Šlezviku. Parlament je sle.koprej mnenja, da plebiscit na podlagi tega glasovaala poda najbolja jamstva za bodočnest
IZ ANGLIJE.
Pomorske In mllliarične operacijo proti Petro-gradu?
LONDON, 14. (Dolnja zbornica.) VaK?gwcod vprašuje vlado, je li obrnila svojo pozornost na ve-st. došlo iz Stcckholma, glasom katere pripravlja ent^nte pomorske in miiitarične operacije proti Petrcgradu, ki jim je bila podlaga v Helsing-forsu? Ima li ta vest kako podlago, je li angleška eskadra dobila kako povelje, naj se v sire r i proti Hels'ngforsu. ali se nameru.'ejo operacije v zvezi s Fin'andsko in s katerokoli drugo protire-voiucijonarno vlado. Bonar Law je odgovoril: Ta vest je izzvala vso mojo perzornost. Drugo vprašanje je, kakor mislim, pravilno, tretje pa netečno. Vadg"?.-oo je vprašal: Ali naj to tako razumemo.
Mislil je nato, kako takrat, ko so obesili ono žensko, ki jo je on ljubil, ali ko je ta ali eni znanec ali prijatelj moral umreti mučeni-ške smrti, ni nihče vzkliknil bolesti ali ogorčenja ; tudi svoje hiše ni nikdo zapustil. Ljudje se niso ustavljali pripovedujoč si žalostno novico. Pocestna železnica je vozila, kakor običajno, lepo oblečene dame so se izprehajale in solidni, skrbno pazljivi možje so držali za vajeti. Nikdo se ni brigal za strašno bolest, ki je mrcvarila srce, nikdo se ni brigal za brezglasen krik strahote in obupa, ki je divjal v njegovi duši...
Težke misli so ga popolnoma odločile od ostalega sveta. Vendar je razločevalo njegovo ostro uho posebne korake, ki so mu sledili neprestano.
Že v gnječi pred ono hišo, v kateri se je dogodila nočna tragedija, je začutil Sevirjov brezsrčne in grozovite poglede, ki so ga iskali. Ponovno se je obrnil, toda opazil ni ničesar. Povsod je videl samo enake radovedne, tuje obraze. Kljub temu pa je naraščal občutek strahu in njegovo 6xce je bilo neenakomerno in preplašeno.
(Dalje.)
>fa se angleška vlada pripravlja za pomorske in miiitarične operacije proti Petrogradu vkljub izjavam, podanih pred malo dnevi od ministrskega predsednika? Bonar Law je odgovoril: Dejstvo je, da je angleška eskadra na razpolago, ali se ni ukrenila nikaka odredba take naravi. Jasno je. da Če bi se pripravljalo kaj sličnega, ne bi mogli kaj povedati o tem. Vadgwood je vprašal še, ali je to razumeti tako, da se vlada ne udeleži napada proti Petrogradu s sodelovanjem Finlandske in generala Manerheima. ne da bi brla zbornica obveščena o takih operacijah? Bonar Law je odgovoril: Ne morem -dati take zagotovitve. Morem pa reči, da doslej se ni še upošteval noben poseben načrt te vrste.
Izgube eatente na trgovinskih ladjah.
LONDON, 14. Minister za pomorske transporte sporoča naslednje izgube trgovinskih Ladij, povzročenih po sovražniku: Angleška 2197 ladij s 7,638.020 temelatami. Ital:ia 230 ladij s 742.305 to-nelatami. Francoska 235 Ladij s G96.S45 tonelata-mi, Zedinjene države 80 ladij s 341.512 tonelatami. Japonska 29 ladij s 120.176 tonelatami. Dodati je še za Angleško 20 trgovinskih ladij, ki so bile v službi atdmiralata, s 95.292 tonelatami.
IZ RUSIJE.
Kako |e organizirana boljševiška propaganda.
PARIZ, 14. »Echo -de Pariš« prinaša poročilo iz Stockholma, v katerem opisule neki Rus, ki je prišel m Finsko, naravnost izvrstno organizacijo komesarijata za boljševiško propagamdo. Komisa-rijat je razdeljen v krajevne oddelke, kolonije in dežele ter razpolaga s pravo vojsko tajnikov, prevajalcev in strojepiscev. Tiskano je 2 milijona proglasov v vseh mogočih evropskih in azijskih jezikih. Listi poročajo naslednje podrobnosti o boljše viških zastopnikih v Zdiuženih državah: Finec Santeri Nuorte je prevzel vodstvo boljševiškega tiskovnega urada. Organizacijo so prevzeli: trgovski »attache« Geller, star bančni ravnatelj, Cisure-viteh, statistični vodja in končno profesor Loma-nostock, bivši Kereuskijev poverjenik za železniške zadeve. Lomanostock je naročil na mllilcnc obuvala za Rusijo. On vzdržuje zelo prisrčne zveze z ameriškim senatorom Johasonom. . . .
Ukrajinski boljševiku 'w
CURIH, 14. Poročijo Iz Kieva: Predsednik ukrajinskega Sveta, ki je boljševik, ie ukazal izgon en-tentinih Svetov.
IZ OGRSKE.
Nova protirevohiciionarna vlada.
REKA, 14. Osiješki »Jug« je prejel iz Temešva-ra: Pod predsedst.om grofa Julija Karclyia se je ustanovila nova vlada, sledeče sestavljena: dr. Barabas, nauk; Pavel Barta, notranje -stvari; dr. Bornemissa. vnanje stvari; dr. Varsanya, javna oskrb; dr. Bela Fulep, promet; Hermann, narodnost; Tibor, poljedelstvo; Palenyi, prehrana Ludo vik Szemnica, finance; Zoltan Szabo, vojna; Lu-dovik Varsanyi. trgovina. Nova vlada je objavila svoj program. Začasni sedež nove vlade ie v Sze-gedu. Ententa je bila obveščena o ustanovitvi te nove vlade in storjeni so že potrebni koraki, ida se vzpostavijo odnošaji z entento. Nova vlaida bo organizirala ljudsko vojsko, ki bo korakala proti Budimpešti. Minister Fulep je izjavil nekemu časnikarju, da pogajanja z entento je vodil grof Pal-lavicini. Zahteval je, naj se zopet pokliče Mabs-buržan. Pogajanja niso dovedla do nikakega uspeha. (Verujemo. Prip. ured.) Skliče se parlament in ljudstvo odloči, ali hoče republiko, ali monarhijo? Monarhist! rre ve>do še, ali bi Karel hotel zasesti piestol. (Hotel... h^lel bo že! Ne bi pa hotel, če bi videl, da bi bil prestol na slabih nogah, ki bi ga ne mog!e držati. Prip. ured.)
Pc'"?a! n'stov se je utrdil zopet •
CURIM, 11 7. Dunaja poročajo: Zdi se, da se ?e pozicija !""Tiur!s'?v zopet utrdila vsled neuspeha romunsVih. srbsk'h in čeških ofenziv. Zdi se. dr Bela K'Jhn Izgubila kontrolo nad svojimi pristaši tor da oblast preuaja postopno v roke skrajne-než.
Boj! s CchcslovakL
CURTH. 14. Iz Budimpešte se poroča: Uradno
spcročiio pravi: Madžarska pešpolka 46 in 101 ter budimpeštanski lovski polk št. 53 so, podpirani po topništvu. n-L-Ja!j2v.iIi napad severno Salgo Tarja-na, zasledujoč sovražnika. Zavzeli so Fiilek in stare postojanke med Fiilekom in Szeczenyem. Severno F.g-era (Erhn) so se naše čete pred pritiskom češke premoči umeknile v nove postojanke.
hčerjo in spremstvom gost italfonskesa kralja. Delajo se priprave za slovesen sprejem.
IZ ITALIJE. Novi potojl med »arditi« in karabinjerji ▼ Neapetin.
NeAPELJ 14. Včeraj ponoči so bili novi poboji med »arditi« in karabinjerji, toda niso povzročili tako hudih posledic kakor prejšnjo soboto. Ckoli polnoči so prišli nekateri vojaki še precej vinjeni iz neke krčme na Largo di Antignana. Pred krčmo so se začeli kregati, nakar so se vmešali nekateri karabinjerji, ki so hoteli odpeljati 2 »ardita« v zapor. Toda nato sta se obe stranki kregajočih se vojakov združile in začele streljati na karabinjerje. Karabinjerji so pa bili v večini in so aretirali 2 ardita, nakar so drtrgi zbežali. Ponoči pa je bil en karabinjer v neki postranski ulici težko ranjen. Peljali so ga v bolnišnico, kjer je povedal, da so streljali nanj vojaki.
Na Dunaju so odklonili izročitev raznih doku-men to v.
BASEL, 14. Z Dunaja poročajo: Listi poročajo, da se je včeraj dr. Genela predstavil v dvorni knjižnici, zahtevajoč naj mu izroče 14 dragocenih rokopisov in 30 najdragocenejših dokumentov najstarejša tiska, naglašujoč, da so ti poprej pripadal Trentinu. To zahtevo je ravnatelj knjižnice o:klonil. Dr. Genela je izjavil, da pride zopet. Glasom informacij, ki so jih dobili listi z Incmo-sta, je talijanska komisija za premirje stavila razne zahteve slede zbirk v Inomostu.
Italijanski protest proti odnašanju zlata Avstro-ogrske banke.
CURIH, 14. Dunajski dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« brzojavlja, -da je politični komisar italijanske premirne komisije na Dunaju poslal ministrstvu zunanjh stvari protestno noto proti odnašanju zlata iz Avstro-ogrske banke. Isti dopisnik javlja, da je neka nevtralna država ponudila Nemški Avstriji zuaten kredit z dolgoročno zapadlostjo.
Predsednik brazilske republike v Rimu.
RIM, 15. Predsednik brazilske republike prispe v nedeljo iz Pariza v Rim in bo s svojo soprego,
IZ DALMACIJE.
Italijanski listi pišejo 11. t. m.: Hrvaška pro-vizorična splitska vlada je proglasila v mestu obsedno stanje. Pričakujejo se veliki dogodki nacijonalnega in političnega značaja. Pripravljajo se že liste za preganjanje in interniranje Italijanov, ki so zahtevali priklopitev Splita k Italiji. Veliko beguncev iz Dalmacije se je za* teklo v Split, kjer so ustanovili odbor. — Pred kratkim so v neki seji razpravljali o načinih organizacije narodne vstaje na zasedenm o* zemlju, v svrho, da se pripravijo zapreke itali« janski vojski v slučaju vojaških operacij. Neki Italijan, ki je prisostvoval pri razpravi, poroča: »Sedanje prilike zahtevajo pomnožitev propagande v Dalmaciji, zasedeni po Italijanih. Treba na vsak način iskat stika s šibeniškimi in zadrskimi prijatelji radi skupnega delovanja ter ustanoviti v Splitu centralen delaven odbor Predvsem se moramo oslanjati na kmete in delavce, ki tvorijo večino prebivalstva. Treba je da pošljemo svoje zaupnike, ki stopijo v zvezo z delavci v siveričskih in velusičskih ru-dokopih. Ti ljudje bodo lahko pripravili velike težave Italijanom, če bi leti hoteli napasti Jugoslavijo. Delavci bi se morali pobuniti, čim bi Italija hotela napredovat proti Splitu ali bodisikje čez premirno črto.«
2enska volilna pravica na Nizozemskem.
PARIZ, 14. Iz Haaga se brzojavlja, da je zbornlt ca sprejela s S4 proti 10 glasovom predlog v prilog ženski volilni pravici.
ft vprašanju nnSega tr$ou!n:R2ša Mula,
VpraSanje trgovinskega brodovja je za naše Primorje gotovo življenjske važnosti, in zato tudi ni nič čudnega, da se nekaj dni sem, odkar se je doznalo, da misli ententa zaseči vse bivše avstro-ogrsko trgovinsko brodovje in si je v pokritje svojih izgub v svetovni vojni porazdeliti med seboj, bavi vsa primorska javnost s tem vprašanjem. Bavil se je s stvarjo tudi že naš list ponovno, posnemajoč glasove tržaškega italijanskega časopisja, predvsem pa »Lavoratora«, ki odločno zahteva, da naj bivše avstro-ogrsko trgovinsko brodovje ostane domač'm pristaniščem, utc neljujoč to zahtevo zlasti z delavskega stališča.
Odkod naj ima delavec v pomorskih mestih svoj zaslužek, če se odvzame tem mestom domača pomorska trgovina, ki pa je zopet mo-geča edino le na podlagi domačega trgovinskega brodovja. Naša obmorska mesta, naša pristanišča gotovo ne ostanejo brez pomorske trgovine, četudi izgube vse svoje trgovinsko brodovje, kajti ladje bi enako prihajale, skladale in nakladale ter odhajale, toda te tuje ladje bi zaposlovale tudi le tuje nameščence, velik del opravkov, zvezanih s skladanjem in nakladanjem, bi prešel tudi v tuje roke, sploh trgovina bi polagoma prehajala iz rok domačinov v roke tujcem, za domačega človeka bi kmalu ne bilo na njegovih domačih tleh ne dela ne zaslužka. Presojajoč vprašanje s tega stališča, se tudi mi popolnoma strinjamo z zahtevo, da naj domaČe trgovinsko brodovje ostane domačim pristaniščem.
Kakor se glase dosedanje vesti, naj bi so okoli 600.000 tonelat vsebujoče bivše avstro-oorsko trgovinsko brodovje tako porazdelilo med zaveznike, da bi ga dobila Italija okoli 370.000 tonelat, vse ostalo naše brodovje pa naj bi prišlo v last Amerike, Angleške in Francoske. Če upoštevamo še dejstvo, da je v tr-žiškem pomorskem registru oz. istrskih vpisanih 381.000 tonelat te^a brodovja, v reškem 115.000 in v vseh ostalih bivših avstrijskih pristaniščih okoli 100.000, potem bi nekako brodovje, vpisano v tržaškem in istrskih pomorskih registrih, odgovarjalo oni množini tonelat, katere naj bi dobila Italija kot nadomestilo za svoje izgube, znašajoče 742.000 tonelat. Tu pa sedaj nastaja vprašanje: Kaj stori Italija s tržaškim trgovinskim brodovjem, ako ji pripade v smislu zgoraj omenjene porazdelitve? Ako ostane tržaško brodovje tržaškemu pristanišču, nima Italija s čim pokriti svoje izgube 742.000 tonelat, kar ni majhna stvar, ako pa Italija uporabi tržaško brodovje za delno pokritje svojih izgub, potem ostane Trst brez brodovja in potemtakem pristanišče brez lastnega življenja, v katerem mora domači ži-velj v najkrajšem času ostati brez dela in zaslužka. Tržaško brodovje, porazdeljeno med razna italijanska pristanišča, bi pa na drugi strani popolnoma izločilo tržaško pristanišče iz konkurence ter mu ravno tako popolnoma onemogočilo lastno gospodarsko življenje. Trst brez svojega brodovja je mrtev. Da se torej ohrani življenje Trstu, mora Italija žrtvovati vse nadomestilo za izgubo svojega trgovinskega brodovja, katero ji je bilo določeno itak samo v izmeri 45 odstotkov. Kam in kako se odloČi italijanska vlada, še ni znano, vendar pa se kažejo nekako znamenja, da ne misli žrtvovati Trsta, vsaj popolnoma ne. In v Trstu se dela s polnim parom, da bi se rešilo za Trst, kar se še da rešiti.
Kakor posnemamo iz vceiajšnjega »Lavoratora«, je bilo za snoči sklicano veliko soci-jalnodcmokratsko javno zborovanje na Dona-donijevem trgu, iz nacijonalnega italijanskega časopisja pa je razvidno, da je povabila »As-sociazione Nazionale Trento-T-ieste« v Trst župane iz Primorja, da bi protestirali proti zasedi bivšega avstro-ogrskega trgovinskega brodovja s strani entente. Okoli 150 županov da so pričakovali včeraf. Kakor je napovedovalo omenjeno časopisje, je bilo zborovar.je županov snoči v mestni zborovalnici. Ker nismo bili vabljeni, ne moremo o tem zborovanju poročati nič izvirnega in smo navezani le na ono, kar bomo mogli posneti iz drugih listov.
Stran fL
»EDINOST« Ste*. 133.
V Trato« dat 16. maj« I9l9,
Kako se stvar presoja v zunanjem svetu, kaže naslednje poročilo »Secolu« iz Pariza:
Delo za dogotovitev finančnih in gospodarskih klavzul pogodbe napreduje — kar se tiče Italije — dovolj hitro. Znano vam je, kako je bilo po mnogih težavah slednjič pripuščeno načelo solidarnosti upnikov nasproti dolžnikom in naobratno. Znano vam je, da je bilo glede Avstrije priznano načelo, da morajo vsa ozemlja, ki so tvorila bivšo monarhijo (vštev-ši naše) prispevati k plačilu odškodnin zaveznikom. Te dve načeli sta se — kakor poročajo danes — prvič uporabili pri rešitvi problema trgovinske mornarice. V tem pog'edu so se pred časom pričela pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Če bi bila ta penjanja zadobila sankcijo, bi bila zagotovila Italiji tri četrtinke, a Jugoslaviji eno četrtinko avstrijskega trgovinskega brodovja, obsegajočega 600 tisoč to-nelat in vrb« lega ladje, ki se šele grade. Ker se je pa odklonila metoda zasebnih in direktnih pogajanj, se je porazdelitev izvršila po načelih, tu gori razloženih. Ali je bilo dobro tako? Pustimo to! Brodovje je bilo torej stavljeno v skupnost z drugimi sovražnimi bro-dovji, tako, da so se na podlagi pretrpljenih izgub, in porabivši sistem aritmetične proporcije, določili odstotki, ki gredo raznim zaveznikom.
Italija bo deležna na porazdelitvi s 45%,
kar se pravi, prevedeno v številke, da za osem-stotisoč terelat, izgubljenih med vojno, dobi Italija 370.000. Ce sedaj upoštevamo, da je bilo avstrijsko brodovje porazdeljeno tako-le: 3S1.C00 v tržaškem pristanišču, 115.000 v reškem, 100.000 v raznih pristaniščih, ki padejo v roke Jugoslavije, rešimo mi tržaško brodovje in ostane nepokrita vsa tonelaža (300.000), kar smo io izgubili mi (Italija). Tako »Secolo«.
Kot zaključek noj navedemo končno še naslednje dejstvo, ki kaže že najodločnejši dejanski ccpor proti sklepom zaveznikov. Kakor je znano, so določili zavezniki, da morajo vse bivše avstro-ogrske trgovinske ladje pluti pod t-koimenovano mednarodno, ozirema medza-vezniško zastavo — belo-modro-belo — raz-o^ešeno na zadnjem delu ladje, dočim naj bi bila na prvem jamboru razobešena narodna fdržavnal zastava. V včerajšnjih tržaških italijanskih listih pa čitamo, da je paroplovna družba »Istria« odredila sedaj, da njeni paro-b-odi plovejo le pod narodno, torej italijansko rrstavo. Družba »lstria« je potemtakem sama zase že rešila vprašanje pripadnosti svojih ladij, ne da bi čakala odločitve iz Rima. še manje pa iz Pariza.	_
LjutfsKo štetje o Trstu,
Gubemijska oblast, sklicujoč se na potrebo
revizije seznama prebivalstva tržaške občine, katero da se je po letu 1015- močno izpremi-rjJr. ir. na tozadevni sklep mestne delegacije od 4. aprila t. !., je izdala naslednjo naredbo:
Tržaški občini se nalaga, da izvede ljudsko štetje po stenju 1. julija 1919.
Vsi lastniki, oskrbniki, prisilni upravitelji hiš ali ke o drug zanje, v mestu in okolici, morajo v hišnih polah, sestavljenih po stanju 1. junija 1919., zabeležiti vse osebe, ki stalno ali začasno prebivajo v njihovih hišah.
Lastniki in upravitelji hotelov, prenočišč, javnih spalnic, bolnišnic, zavetišč itd. so tudi delžni zabeležiti osebe, ki prebivajo v teh hišah, in sicer po stanju, kakor bo opolnoči od 31. majnika na 1. junija 1919.
Izvzeti od zabeležbe so samo vojaki, pripadajoči kr. armadi ali kr. mornarici, nastanjeni v Trstu.
Obrazci imenovanih hišnih pol, ki si jih je treba preskrbeti takoj, se dobivajo v naslednjih krajih:
1.	zi. okraja Sv. Vid in Staro mesto v Verdijevem gledališču;
2.	za okraje Novo mesto. Nova mitnica. Greto in Škorkljo, Barko vije in Rojan v šoli v ulici Ruggero Mama;
3.	za okraje Staro mitnico, Kjadin, Lonjer, Rccol, Vrc'elo in Kolon jo v šoli v ul. Parini;
4.	za okraje Sv. Jakob, Sv. M. Magd. Zg. in sped., Čarbolo in Skedenj v šoli v ul. del-1'Istria;
5.	za vso zgornjo okclico, v občinski šoli na
Opfišnah.
Hišne pole si morajo preskrbeti hišni lastniki, upravitelji itd. sami ter jih morajo pravilno izpolnjene zopet izročiti istotam, kjer so jih i'oMli, do vštetega 10. junija t. 1.
Če je poslopje prazno, se mora to zabeležiti v hišni poli.
Obrazci se dobivajo brezplačno.
Prdrobre določbe flede izpolnitve so tiskane na posameznih pelah.
Opozarja se, da se bodo izpustitve ali napačne navedbe najemnikov, podnajemnikov, obratovalcev itd. ter preko 10. junija t. 1. za-kasnjena izročitev pol kaznovale z globo od do 40 L v prid mestni ubožnici, izpremenljivo v osebni zapor, če za posamezne slučaje ne bo potrebna višja kazen v smislu kazenskega zakonika.
Končno se pripominja, da te prijave ne iz-preminjajo veljavnih določeb, v smislu katerih se mora vsaka izprememba najemnikov ali podnajemnikov itd. kakor tudi prihod tujcev v zasebne hiše, sprejem služabništva prijaviti občinskemu statistično-anagrafičnemu uradu vsakikrat tekem 24 ur po izpremembi stanovanja.
Trst, 15. majnika 1919.
Gubernator: PctittL
več za eno krono kakor se kupi danes, povprečno rečeno, za 5 lir. Gotovo pa je, da ni uradnika*, ki bi ime! danes petkrat večjo pLačo nego jo ie imel pred vojno. Naj" se torej stvar obrača, kakor se hoče, ostaje popolnoma jasno, da sedanje plače niti z lirami izenačene ne morejo zadostovati. Toliko vemo mi. ki kupujemo na drobno. Poznana mi je družina 6 glav, ki prejema danes okoli 100 lir mesečno (K 250). Skoraj sleherni mesec potroši na obuvalu 50 lir. 20 lir pa plača za revno stanovanj. Ostane ji okoli 30 lir za hrđno in obleko!! Je !i mogoče živeti danes 6 osebam s 30 lirami na mesec?! In takih družjn ie v Trstu zelo veliko. Treba je torei zadevo urediti tako. da se odpravijo -slične nesreče. Trgovcem in obrtnikom naj se prizna nu:no potrebno višanje cen. ako je res nui-no potrebno, a uradnikom in delavcem se mora:o zagotoviti plače da bodo mogli živeli, četudi bolj skromno!
Ce slepe! govore o barvah...! Če kdo hoče podati karakteristiko o slovenskem ljudstvu, in risati niegov značai. njegov temperament, njegovo du-ševnost, stopnjo njegove kulture, njegovo narodno čustvovanje in politično zrelost, ter prihaja do zaključka, da je to le neka topa ma<sa. ne le brez kulture, ampak tudi nedostopna kulturi brez odporne sile, da Jo more asimilirati vsakdo, ki ie} prihaja blizu: Če kdo tako sodi o našem ljU-Stvu. potem, imamo slučaj, ko izreka sodbo o barvali slepec, nevednež, ignorant; če potem kdo, prispo-dabljajoč Slovence s Hrvati, prihaja do zaključka, da so ti poslednji že vse kaj drugega, ljudje odpora, ker so bližji Srbom po vsej svoji ićuševno-sti, a to zato, ker so Hrvatje pravoslavni, dočim so Slovenci bigotni katoliki, je pa tak sodnik sto: kraten slepec in izgnorant. In če se dostavlja da se Slovenci in Hrvati absolutno ne razumejo medsebojno, naj sa inr beži do tistih, pri katerih je b'l v šoli, -in naj zahteva od rjih, naj mu povrnejo troške šolanja, zavržene tato nesrečno. In pove naj jim. naj se sramujejo, ker vzgajajo take ne-vedneže in ignerante! — Te dni smo se uverili, da je še takih slepcev, ki sodijo o barvah in se bla-
nuraio..,.
Doimale vest".
Kako naj živi? Iz uradniških krogov smo pre-
leli: Krize, kakor vlada danes med delodajalci in delojemalci, menda ni bilo še! Delojemalci ne morejo izhajati s 40% plačo v lirah, a delodajalci ne morejo plačevati lire za krono! Koliko je resnice na trditvah delodajalcev, ne bemo preiskovali, ker smo premalo poučcui v stvari; \emo pa. da nekaterim ne gre preveč debro. Kar pa se tiče delojemalcev trdimo z vso gotovostjo, da jim je naravnost nemogoče živeti s 40% plaCo. Uradnik, ki je ime! 200 krcn mesečno, je težko životaril, ako je bil sani — z družino pa tudi 400 ni bilo dovolj niti za revno kmetsko ž;\Ijcn'e! Kako naj bi ca-nes izhajal z £0 ozlr. 1C0 lirami? Tudi ako se sed-n-je plače in dok!;>:?e izplača'o al p^ri — ne bo ne urnen k in na c-j im.l rrin e ' ej prihraniti.	naj se, da se je prcJ vojno kupilo
starejšo žensko, ki se ga je tako napila, da je bila kakor mrtva. Zdravnik rešilne postaje jej je dal prvo pomoč.
Zdravnik, ki fe postal karabinjer. Včeraj so telefoniral: zdravniški postaji iz ulice Conti, kjer sta se dva in-dividua najprej skregala, a potem začela pretepati. Zdravnik je prihitel, toda pretepača sta ga tako prijazno sprejela, da je smatral za najboljše, če se hitro odpelje. Šele potem se je izkazalo, da so telefonirali po pomoti rešilni namesto kara-binjerski postaji.
Samomor. Jetnik v zaporu v nI. Coroneo, Karel Bonaza, je izpil strup. Zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč.
Padel je s kolesa. Franc Klipa je včeraj padel s kolesa, ko se je hotel izogniti nekemu avtomobilu. Dobil le razne poškodbe po telesu in si je bržkone pretresel možgane. Sprejeli so ca v IV. oddelek mestne bolnišnice.
Kaj bo s kopališčem pri svetilniku? S tem vprašanjem se bavi »Lavoratore«: Bliža se doba vročine in žajo doba kopanja. Morska kopel nam ni
samo v naslado, ampak služi tudi zdravju mnogih. Naše mesto sicer ni mesto kopališč, vendar je dana prilika vsakomur za kopanje. Zdi se pa. da bo ta možnost izgubljena za tiste, ki se morajo zadovoljevati z ljudskimi kopališči. Barkov1\ansko kopališče čaka sezone v izbornem stanju. Ali nekoliko oddaljeno je. Kopališče pri svetilniku je bližic. Toia. kako je tam? Ce se bližate, ne čujete šumenja morja ob obali, marveč čučete rezgetan e
konj____Kopališče je izpremenjeno v konjski hlev.
Tako je v moškem oddelku. Ženski oddelek pa je izpremenjen v ^garažo« za av-tovozila. Mreža, ki je precej označala določeno površino vede, ločuje sedaj — prerezana na kese — konja cd konja. Kabine In del lope so pokurili. Gnoj in slama tvorita pot. kjer so poprej hoadile bose noge. V oddelku za ženske, ki je, kakor rečeno, izpremenjen v park za avtomobilna vozila, je vsak kot napo-jen z maščobo in duh, ki vlada tod, ni od morske soli. Tudi val, ki bije ob obal, ni sin sinjega morja. Je črnikasta tekočina, pokvarjena od tisoč oseb in plin. V kakem tednu bi se morala naznaniti otvoritev kopališč. AH stanje pri svetilniku ie tako. da bi bilo treba tudi ob najboljši volji par mesecev za popravo. In vendar ne gre — kakor naglaša »Lavoratore« povsem resnično — le za zabavo in udobnost, ampak tudi za zdravje mnogih!
Slovanska Čitalnica vabi člane na pogovor o sestavi novega odbora, ureditvi članarine i. dr., ki se bo vršil danes, v petek, ob 7 zvečer. Občni zbor bo 23. t. m. ob isti uri.
Slovensko gledališče. Jutri, v soboto, dne 17. t. m. ob 8 zvečer se vprizori prvič v sezoni I ven Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini Sentflor-jaaski«. Prosimo občinstvo, da otrok ne privede, oziroma ne pusti k tej predstavi. Prodaja vstopnic med 9—12 in 3—6, na dan predstave tudi eno uro pred pričetkem. — V noc'eljo sta dve predstavi. Popoldne ob po! treh se vprizori tretjič narodna igra s petjem »Rokovnjači«, zvečer ob S je prva repriza »Pohujšanja v dolini Sentflorjan-ski«. Pripravlja se Etbin Kristanova drama »Samosvoj« in Schnohcrr?eva »Zena vrag«. — Kot II. benefična predstava angažiranega ansambla se vprlzore koncepr sezone I. Cankarjevi »Hlapci«, ki se vprizore tako prvič na slovenskem cdru.
Vrtna veselica pri Tirolcu (Gospodarsko društvo pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji št. 77) -se vrši neprekljicljivo v nedel o, ene 18. t. m., ob 4 popoldne. Na sporedu je -petje in godba, ki jo proizvaja »Godbeno društvo od Sv. Jakoba«.
Slabe posledice. Prejeli smo: Prejšnja leta so državne oblasti izdajale naredbe o uničenju bub na borovcih. Uničevalo se je precej, dasi ne vse. Vendar se :e s tem uničevalo milijone gosenic. Minulo jesen in zimo se ni oblastno zapovedalo uničevanje in zato je sedaj opazovati na borovcih precejšnje ogoljenie. Letos je pa še druga nesreča; las ta vic ni toliko kakor prejšnja leta in turi radi tega >e in bo več mrčesa. O lastavicah mi je neki tukajšnji zdravnik pravil, da jih je pomorila ku?na bolezen. Reve imajo menda tudi one »španjolsko*. ako jih niso pokončali neusmiljeni ljudje, da si napolnijo gladne želodce!
Deskle. Dne 25. majnika priredi deskelska mladina veselico v prostorih g. R. Zimica, s sledečim sporedom: R. Silvester: Narcbe svet. deklamacija. P. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, i ženski zbor. A. Hfidrih: Po^ '-'tt— — i I. Laharnar: Svarilo, mešani zbor. Dr. I Cesnfk:
Pogo.ba, burka s pe;.eiii v	—..........-
: ta: Te ženske... kuplet. Po ve&ekci javeu pies. Znčetek točno ob 3 popoldne. K obilni udeleibi vljudno vabi mladina.
Kmetska zadruga sklicuje v nedeljo, 18. t. m., ob 4 popcldne pri Društvu v Lcnerju sestanek za Kmetsko zadrugo. — Pripravljalni cčbor.
Književnost In umetnost-
•Njiva«. Kulturni vestnik. Izšla je 2. številka »Njive« z naslednjo vsebino: Dr. Ivo Sorli: Pogovori: Srečanje na »rficL Milan Skrbinšek: Os-vald Alving (Konec). Marija Kmetova: Golobovi. Dr. Josip Agneletto: Svetovna vojna in gospodarski razvoj. (Konec). Dr. Lavo Cermelj: O silah. Ferdo KIeinmayer: Otrok naj vzljubi prirodo. Pregled: Glasbeni, umetniški, naravoslovni. — »Njiva« izhaja vsak četrtek. Naročnina: četrtletna 7 L, poluletna in celoletna sorazmerno. Posamezna številka 60 stot. Uredništvo in upravništvo: Trst, ulica Madoimina 15 It Izdaja jo »Kulturni svet«, tiska tiskarna »Edinosti« v Trstu.
Z radostjo smo pozdravili uorod tega kulturnega vestnika, ki ga izdaja »Višji kulturni svet« za slovenski proletarijat v Trstu, in to še tembolj ker }e »Njiv«* sa-aj edini slovenski list te vrste v zasedenem ozemlju, prava pravcata življenjska potreba našega naroda. Želimo le, da bi se list razvijal čim najlepše in da bi nudil našemu kulture željnemu ljudstvu Čim največ dobre, tečne duševne hrane. Govoreč odkrito, kakor je pač že v naši naravi in gotovo tudi le edino pošteno, moramo reči. da nas prvi dve številki ne zadovclju-jete v polni meri. Naše mnenje je namreč, da zlasti za proletarijat, ki ni imel prilike, da bi bil zajemal temeljltejšo izobrazbo v šoli in mu <ežke življenjske razmere ne dovoljujejo, da bi si sam izpopolnil svoje^znanje, niti najboljše ni dovolj dobro. Verjamemo, da je izbira težka, posebno izpočetka, ko je še treba računati z majhnim številom sotrudnikov in ni na razpolago gradiva, izmed katerega bi se lahko izbiralo ravno najboljše in najprimernejše. Tako naj bi predvsem iizosta-jalo v »Njivi« vse, kar se ne strinja z dobrim okusom, kakor n. pr. stavek: »Kakor jaz, ko vržem še par čokov v peč, kadar kakih dedcev ne morem drugače spraviti Iz biše; kadar jih začne peči pod guzico. se že spravijo.« Stvar se ne čuje lepo niti v domačem pogovoru, kaj pa šele v lepi knjigi, katera po takih stvareh edino le izgublja. Bodimo odkriti: vojna nikakor ni dvignila našega ljudstva v njegovem čustvovanju, vedenju in «o-vorjenju, pač pa ga posirovila, in menimo, da je stvar kulturnega vestnika, da v tem pogledu hodi zgledno pot, ne pa da bi se še pokvarjalo, kar je ostalo zdravega. Povedali smo to z najboljšim namenom. v trdni veri. da bo uredništvo smatraio to pripombo za najblagohotnejši nasvet, ki more edino le koristiti stvari, za katero se tudi mi zavzemamo z vso vnemo, želeč. da bi »Njiva« postala kar v najkrajšem Času res ona njiva, v kateri naj bi kalilo le najklenejše zrnje, ter rastlo in rodilo najboljši sad našemu ljudstvu, zlasti pa delavskemu.
Culi smo nekje na tostvarno pripombo odgovor, češ, treba je take in podobne pisave, ker bi je drugače naše delavsko ljudstvo ne razumelo. Mi pa rjavimo, da je to mnenj« popolnoma napačno. Naše preprosto ljudstvo, naš delavec v svoji izobrazbi prav nič ne zaostaja za svojim tGvar'šein italijanske narodnosti, marsikje ga še celo n*;đkr:-Ijuje. in ne vemo. kako naj bi potem kdo šc trdil, da je za »delavca dobro vse«. Kakor <mo že rekli, niti najboljše ni dovolj dobro zani, in na.š delavec bo tudi znal pošteno razlikovati mc-i slabim, dobrim in najboljšim. Isto pa velja tudi za našega kmetskega človeka, kateremu ie gotovo »Njiva« namenjena prav tako kakor našenm delavcu. Cim boljši bo list. tem lepši in gotovejš: bodo njegovi vspehi v našem ljudstvu.
Upravništvo »Njive« se v svoji drugI številki obrača na čitateljstvo z naslednjo željo: »V svrho da se naš vestnik čimbolj razširi med ljudstvo, bi želeli imeti v vsaki večji vasi naše pokrisirn,; poverjenika, ki bi nabiral naročnike, sprejemal in oddajal doposlane izvode »Njive«. Naš namen je tako solnčnočist, da bi se takemu delovairu ne smel odtegniti nihče, ki razpolaga s časom in vplivom. Dobrovoljne osebe naj blagovole sporočiti nam v tem smislu na gorenji naslov. Apeliramo osobito na naše učiteljstvo. posebno ono s Krasa in iz Istre.«
Posnemamo ta poziv t željo, da bi našel v našem ljiKlst\u čim največ odziva, le priporočajoč, da bi se razširila »Njiva« tja do zadnje naše zagorske vasice in postala tako res pravi kulturni vestnik vsemu našemu narodu. Naj bi le bila njena setev čim najboljša, da bi ji sledila čim najbogatejša žetev!	—r-
Borzna poročila.
Trst. dne 15.	majnika 1919.
Današnje vest! iz Pariza so učinkovale pomirjujoče na razvoj borze. Po nekaterih vrednostih se >e ob nekoliko višjih cenah živahno povpraševalo. Sicer je bil trg miren.
Tendenca boljša.
Tečaji:
Cosulich (Amtroamericaaa)	700— 740
Dalmatia (Parobr. drj	39(>- 400
Gerolimicb	1710- 1780
Lloyd	1150- 1225
Lussino	. 1710- 1780
Martinolich	£2°— 560
Navigazione Llbera Trfcstiaa	17IO— 1/80
Oceania	55a~ 600
Prcmuda	625— 660
Tripcovich	«»- _640
Assicurazioni Generali	16900—1<200
Riunione Adrlatica	B350— 34č0
Ampelea ^	470
Cement Dalmatia ^	2™— 32°
Cement Spalato	380— 400
Krka '	« 390 Ladjedelnica v Tržiča (Cantiere
Moirfalcone)	'«" 390— 400
Tržaški Tramway	225— 245
Poslano*)
Podpisani pošilja pozdrav t slovo prijateljem in znancem, ker se
ni mogel posloviti* JERNEJ STARE podnradnik repentabor. postaje.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
URADNIK išče sobo pri boljši družini in če mogoče tudi hrano. Ponudbe na inser. odd. Edinosti pod »Ceh«.	3669
URADNIKA sprejme v službo denarni zavod. Informacije: Torre bianca 19. I.	3657
SENO prve vrste po 26 L q se dobi v ul. Raffine-ria 7 (ne zamenjat z bivšim skladiščem »Ste-fano« št. 2.)
3656
KOLO se proda. Naslov pove inseratni oddelek »Edinosti«.	(P 87)
SKLADIŠČE se da v najem. Ulica Torre bianca 19, L	3636
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. de!!e Poste št 10. Gorica. Corso št 36 na dvorišču. P 1233
GOSPODIČNA poučuje srpsko-hrvatski. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	3660
SLUŽKINJE, kuharice ali postrežnice, katere želijo dobiti službo, naj se zglase pri inserat-nem oddelku našega lista. Ulica S. Francesco d'Assisi 20, pritličje, ali na} pošljejo svoj naslov.	P 109
POSTREŽNICO išče majhna družina za popoldanske ure. Zglasiti se je v uL Commerciale št. 9 (čez dvorišče) IIL nad., vr. št 37. - B 102
Proda it i Tišin v
položaju
sKd ča
1 peinastropna hiša, nova (vsa stanovanja 50 odd na), tik nje enonadstropna hiša s pritličjem in majhna hiša ; okoli obširno zemljišče za slavbo. — Cena ugodna.
Natančna pojasnila daje <3 WEISSMRNN, ul Rivottella št. 63, I. nadst.
ven ples
se priredi v Šmarjah pri Sežani dne 25. mafnika. Svira godba s Prošeka. — K obilni udeležbi vabi mladina.
B j Zaloga vSrta
Trst, uL Holollca šle«. 17.
Na urodu] Je veEa mnoZlua
tstrsKe
Italijanska beli in črna t* ina.
se dobi pri Antonu Miklavecu. Sv. Klanja M^alena Spodnja it. 95, Sv. fina.
ZLATARIIICA G. P!UQf TRST
se na?^a'a na Fov-u št. 15 (HvTa zalarnica G. Z ^OVITZ & rij.l.)
Vrlika ijb<ra »rebrnih in cat b ui. uharO *. verižic itd.
1 UMETNI ZOBJE
z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VIS J IN TUSCHER SSS
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserraat 13, Ordin ra od 9 predp. do tt zvečer.
KREDITNI ZAVOD
za trgDvino in obrt
Piszzfl Mm 2 - mi-Phzia HuovaZ
Oba\!ja vs3 v bančno stro!«o spadajoče posle. Dije v najem varn stise jeklen? ce Ice (Snfe) v svojec oklop-nem zakladu pod najboljš ml pogoji.
Uradne ure za blagajno ni 9 do 13 Za varnos ne c lice ort 9-13 «n od 15-17.
lilllC UBI.
GIUSTO H1RSCH
— CPT.K —
Trst, uI'cb G. Hozzial 34 (:x Huova)
!! ZA BIRMO!!
Velika izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril.
Alojzu Povb. Trst, Trg G. Gariioldl it 3
(prej *lrg Barr era vicchia.
Kisova kiselina
v velik h in navadnih steklenicah se prodaja v skladisču
RUGGERO GAMBiL Trst ul. Pier Luigi da Palestrina 2
vogal uL Coroneo. — Ttlefon 21-U3.
NfilKANILO.
Podpisam si štejem v čast naznaniti, da bo od sobote rapiej dprta moja zaloga
ii
11
Vina prve vrsLe, ki jih imam na razpolago, bodo zadovoljevala vse, ki se zanje ?animrtjo. Cene so takšne, da je konkurenca nemogoča. Pripričan sem, da s svojimi vini zadovoljim pre šnje in nove odjemalce.
Priporočam se
CARLO SKRira
zaloga vina
ul S. Glacomo in Koale 7, Trsi.
Vino po L 2 liter. — Kis po L l.£0 1 ter. — Žganje, konjak, rum, Janežeiec 50 stop. pci L 8 liter. Šp'rit po L 15 liier
prodaja
MU muni Trst. 111. Datleri št. 13.
Dr. FRANZUTTI
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gim-chino Rossini 17. vogal ul dclK: Po>te. :: Izd ranjc zobov brez bo'ećlfi :: PLCMIiiRANJA. :: UMETNI ZOBJE
Fi'WW>ll IIIIIIMIIIIP
ts£££a
ZOBOZDRAVNIK
»Sladko vlnce piti, to io veseli....« Včeraj so pripeljali v lekarno Suttliia, na Corsu, neko že
•) Za Članke pod tem naslovom odgovarja ured-riSlvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
D*. HRACESC TRST
Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Brcztttto iztftenje zrt, plen'/irsflie ia umetni zolii?.
IMIKa zalogo vin, iilerjev In fplrlla
Tki, iil. Haisims (i'Szeiiiia l
Zalega je preskrb »«na z vsakovrstnim vinom v steklenicah )<"» na liter, posebiovrstna sirupi, maiinovec, ta-marinda, pomaranč^vec s pristnim sladkorjem in sedjem. Cene po absolutni konkurenci. ===== Postrežba tudi na dom. =====
I JADRANSKA BANKA
Dela. glav. K 3 >, *> M>K), Res-rve K iJ,0,)).0JJ Cttntrzliz TRST
fla tassa đi Rispanih 5 - Via S. Ukor) 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub ljana, Metković, Opatija Split. Šibeni.t. Zadar Ekspozitura: Kranj.
Ob.rvlja vse v b nčno stroko sp.idije.e posle
Sprejema vloge v Lirah
na hranl'ne knjižice proti	lanim ohre"
stint v b.mcog ro- prometu proti 3/o letnim o* brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po nnjugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slućaja do slučaja
Cajs v itfjaa pulila (Sa!j dajuti;;).
Blagajna posluje od 9 do 13.
J
Velika zaloga
GUGLIELMOWElSS,Trsf,ul. Va!dirivo23. Tel. 29-78
Izurslno belo In črn d «i.io dalmatinsko In IlclUasKo. It:Iiiar.sko po L 2.40 in ueč. - DalMlnsKo po L 2.40 in ue?.
Samo na debelo.	farona debelo,
ff^nr^PTrg^i" -'g. " 'v