POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NAS DOM llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll LIST ZA LJUDSKO PROSVETO LETNIK XIX AVGUST 1Q27 SEPTEMB »Naš dom« izhaja /. v mesecu. Naročnina za vse leio 20 Din (za naročnike Slov. Gospodarja /5 Din), za Ilalijo 16 lir, za Avstrijo 3% S. CIRILOVA KNJIGARNA JE NAJLEPŠA IN NAJBOGATEJŠA V MARIBORU. Kaj kupujete svojim dragim za god? — Kupite jim kaj lepega in trajnega: dobro knjigo! Z dobro knjigo nagradite pridnega otro* ka! Tudi sami sebi kupite lepo knjigo, kadar premorete le 10 D! Lepe povesti človeka razvedrujejo, da pozabi bridkosti življenja. Marsikdo ne bi bil tako malodušen v življenju in tolikokrat obupan, če bi čital vzpodbudne knjige. Kako lepo je, če ima fant ali dekle svojo knjiž* nico! Ali Vas res nič ne miče? Čitamo lepo povest in niti ne čutimo, koliko smo se iz nje naučili. Včasih so naši fantje in dekleta naročevali mnogo knjig; zdaj porabijo skromne denarje rajši za druge reči. Kaj bi bilo, če se bi naši fantje in dekleta odločili, da si kupijo vsako leto kako novo knjigo?! — Seveda, bi že, pa si ne znajo izbrati; kaj ne? No, vidite! Vi, ki prihajate pogosto v Maribor, stopite v Cirilovo knjigarno na Koroški cesti ali pa pri frančiškanski cerkvi; tam Vam bodo gospodične rade pomagale, da si izberete krasne knjige za prav dober kup. Če imate le 10 Din v žepu, si boste lahko kupili lepo knjigo. — Vi pa, ki ne morete v Maribor, pišite dopisnico na Tis* karno sv. Cirila v Mariboru in jo prosite, da Vam pošlje brezplačno seznam svojih knjig. Sicer pa mora imeti itak vsako društ* vo tak seznam; če ga nima naj si ga takoj naroči! Potem pa stopite h g. kaplanu ali h g. župniku in ga vprašajte, katero knjigo si bi naro* Čili. Lepa knjiga je naš najboljši prijatelj! Ko ho vsak naročnik »Našega doma« dobil 5 novih, »Naš dom« ne bo več tako majhen, temveč bo na 40 straneh in barvane slike bo imel, povrh tega pa bo veljal /5 Din na leto, za naročnike »Slov. Gospodarja« pa 10 Din. iiiuuMiimimmmii iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiminiiii illlllllllillPM 1vHJ1z.LVHU.jI. HiUHHI lllllllllllltlllUlll Itifflffltfflillltlltlittliffltil »Dinamit in antidinamit«. Župnik Mrkun je napisal knjižico o dinamitu = alkoholu in antidinamitu = abstinenci: 58 ugovorov zoper abstinenco je nabral in jih pobil. Knjižica človeka hočeš nočeš prepriča. Nudi krasno snov za predavanja. Naročajte jo pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Velja po pošti 10.50 Din. Prosvetna zveza želi, da bi bila vsa društva naročena na »N. d.«, ki bi bil osrednje društveno glasilo, v katerem bi PZ objavljala svoje okrožnice in društvom dajala vsa navodila ter pojasnila. Dobiček bi bil obojestranski, PZ bi si napram društvom prihranila mnoge izdane poštnine, društva pa bi bila po prosvetnem glasilu z Zvezo v stalnem stiku. Od 1 70 pri PZ včlanjenih društev, je naročenih na »N. d.« le komaj 74 društev. Nobenemu prosvetnemu društvu ne sme biti prosvetni list »N. d.« nepoznan. Tiskovni sklad. Hočemo prihodnje leto mesto 2400 — 10.000 naročnikov! Potem bomo imeli vsak mesec 32 strani. — Vič. g. Fr. Hrastelj, podravnatelj, 100 Din; vlč. g. Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu, 1 10 Din. Bog povrni! --------------------------------------------4----------------------------------------------------------- NAŠ DOM Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. Slomšek. O NARODNI NOŠI V PTUJSKI OKOLICI. Dr. Fr. Kotnik. Sezimo zopet nazaj v leto 1811. in poglejmo, če hrani zapuščina nadvojvode Ivana kaj gradiva! V zbirki je slika (št. 3) pod naslovom: »Untersteier«, ki predstavlja moža in ženo, ki nosita vodo. Mož nosi bele brgeše, ki segajo čez kolena do polovice meč, čez nje ima srajco, segajočo skoraj do kolen, ki je prepasana s širokim, rjavim pasom. Njegovi lasje se spuščajo na tilnik. Žena nosi pečo in dolgo belo obleko, ki sega do gležnjev. Prepa* sana je z ozkim rjavim trakom. Razen tega ji visi ob strani beloblc s tacoj zabil grabi In mustače si masti. P od cesarjem Deoklecjem Tam je bia on soldat. Pa to pravo sveto vero Bi on moral zatajit. Tega svetnika, mantrnika. Damo Vam za varuha; Da bi Vas obvarval ognja, Tu in onkraj, večnega. Oče, vzemte od. kleli ključ. Vi pa mati vzemte luč. Dekla pa naj po jajca gre, Te bom' jedli mi cvrtje. Mi bomo vzeli, kuj le dali. Naj so jajca al’ meso. Če nam polno kiblo daste. Pa še večji darek bo. Tak’ ostante, srečni hod’le V imenu Jezusa, Jožefa in Marije In od svet’ga Elorjana. Val. Kavčič, Smolinci. ZRNCA Z VZGOJNEGA POLJA. (Članek nam je napisala odlična vzgojiteljica in prijateljica »Našega doma«. V svoji skromnosti pa hoče ostati skrita.) »Naš dom« si je zastavil nalogo, doseči prerod v občestvenem živ* ljenju širšega doma, t. j. v naši jugoslovanski državi, po preosnovi ožjega doma, t. j. slovenske družine. Iz vsakega članka obče priljub* Ijenega lista moreš kot jedro izluščiti ta njegov glavni namen; zato je tudi ime »Naš dom«, ki že nehote vzbuja čitateljevo pozornost, docela upravičeno. Da je sedanji urednik zadel na pravo struno ljudske duše, priča mesečni naraščaj navdušenih naročnikov, pa tudi živahno sode* lovanje raznih dopisnikov. Ni čuda, saj najde v »Našem domu« mar* sikdo odmeva svojim težnjam. Dekleta negujejo nove gredice, mladeniči se pomenkujejo pod vaško lipo, gospodinje in gospodarji iščejo sveta pri strokovnjakih. Kaže se znaten napredek v duševni izomiki našega preprostega ljudstva. A znanje in stanovska spretnost še daleč ne naredita idealnega človeka, kakršnih potrebuje dobra družabna za* jednica, stalni nje preporod vznika le iz plemenite srčne izobrazbe po* sameznikov, kakor celokupnega naroda. Prava srčna kultura pa izhaja v prvi vrsti iz dobre vzgoje v domači hiši, je torej pred vsem tvoje delo, slovenska mati. — Sedaj razumeš, da ima rakrana, ki se je v zad* njih desetletjih zajedla tudi v naše socialno življenje ter ruje na te* meljih slovenskih domov, v pretežni meri svoj vzrok v dejstvu, da se slovenske matere premalo zavedajo svojega visokega poklica. Zakaj je poklic krščanske žene tako vzvišen? Ko je naša prva mati Eva izgubila prijateljstvo svojega Stvarnika, se je naselilo na zemlji zlo.Mnogo Evinih otrok se je odtujilo pravemu Bogu, zašli so v temo poganstva, ki je odvzelo ženi družinske in družabne pravice. Bila je sužnja svojega moža, kakor je to še dandanes usoda ženi pri poganskih narodih. Vstala pa je žena, ki jo je obljubil Bog že v raju, ko je dejal kači: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla.« Vsi poznamo to izvoljenko, mati božjega Sina je, prva krščanska žena, ki je po zaslugah Boga*človeka vrnila grešnemu človeštvu visoko do* stojanstvo krščanske matere. Ona je bila v prvi vrsti poklicana, da za* tre zlo, ki ga je zakrivila Eva. — Po Mariji je prešlo to zvanje tudi na* te, krščanska mati. Tvoja najvišja naloga je torej, da z vzornim krščanskim življenjem in z dobro vzgojo otrok odpravljaš s sveta zlo ter tako pomagaš ustvariti popolno soglasje in tesno združitev greš* nega človeštva z Bogom. — Pa mi boš morda ugovarjala, češ, da ti sta* vim nedosežne cilje. In vendar ni tako. Poslušaj! Naše zemsko življenje ima namen, da si po lastni izpopolnitvi pri* borimo večno blaženstvo. Človek mora biti pred vsem dober in tak je, če vedno in povsod izpolnjuje božje zakone, ki so zapisani v njegovi vesti. Le dober človek je srečen. — Krščanska mati, s tem, da vzgajaš svoje otroke v dobre ljudi, si nositeljica njih sreče. — Nepokvarjena deca pa je tudi veselje za starše, blagoslov za družinsko življenje. Ne* dolžni otroci so v hiši kakor svetlo solnce, ki ožarja tudi najbolj mrke dneve, saj je nedolžnost košček neba na zemlji. Tudi obiteljska sreča je sad tvoje ljubezni. Še več. Zraven tega, da polagaš v mlada srca kali za dobro krščansko življenje, učiš otroke, kakšne dolžnosti imajo do bližnjega, do družine, občine, naroda, države. Ako se ti s plemenito vzgojo posreči, da bodo tvoji otroci vestno vršili vse te dolžnosti, po* tem si povsem rešila svojo socijalno nalogo, domovina ti bo za to hvaležna. Naj povdarim še en vzgojni moment, ki je najvzvišenejši, a ga v bistvu že vsebujeta prva dva, namreč: otrok se mora vsakčas zavedati, da služi svojemu Bogu, kateremu dolguje največjo hvaležnost, lju* bežen in pokorščino. Ta misel naj plemeniti njegova dejanja ter jim daje trajno vrednost. — V verski vzgoji je višek poklicnega dela krščanske žene. Slovenska mati, ti je li sedaj jasno, kako vzvišen je tvoj poklic? V tvojih rokah je sreča tvojih otrok in tvoje družine, blaginja tvojega naroda in, kar je največ vredno, posredno tudi večni blagor človeštva. Da, velika si, dobra krščanska mati, v veličini tvoje vere in v svetosti tvojih nravov moramo občudovati in hvaliti božje usmiljenje. VSEM DEKLIŠKIM ZVEZAM. Polovica letošnjega leta je tonila v neskončno večnost. Pomladno cvetje je izginilo, petje ptičic do malega vtihnilo. Mesec rožnik je zbu* dil novo brstje in mladike na slehernih vejicah in ko se osipljejo vrt* niče ter odcveto zadnje duhteče lilije na naših gredicah, se obrne soln* ce in se obrača od severa bolj proti jugu. Pač nam sveti ljubo solnčece vsak dan nekaj minut manj, a zato narašča njegova toplina, kakor bi hotelo nadomeščati z gorkoto, kar nam odteguje svetlobe. Pod vpli* vom te gorkote pa nam zori klasje in sadje, mehča se grozdje, sladijo se jagode in maline. Na drevju in v grmovju opažamo skrita očesca, koder bodo poganjki prihodnjo pomlad. Ali nimamo tu najlepšp sliko naših dekliških zvez, ki so se ob ustanovitvi bujno razvile širom naše domovine? Veselje je odmevalo iz dekliških grl, navdušenje iz govorice mladenk; a zdaj je nekam vse bolj vtihnilo, pravijo celo nekateri, da je zaspalo v mnogih krajih. Naprosili so mene, naj stopim pred naša slovenska dekleta, naj jih dramim, budim, bodrim in vodim k novemu delu, k veselemu, ži* vahnemu delovanju po načrtu Dekliške zveze. Up in strah bijeta boj v mojem srcu, ali se mi bo posrečilo, ali ne? »Pomagaj si sam in pomaga Ti Bog«, pravi star slovenski rek. »Delaj, kakor bi bilo vse na tebi a zaupaj v Boga, kakor bi bilo le vse na Njem.« Da, dekleta ljuba, po teh dveh načelih hočem začeti; prosim pa tudi Vas, ljuba dekleta, ve rožice naše lepe domovine, vstanite tudi Ve k novemu delu! Zbirajte se znova v Dekliških zvezah, združite se krog »Našega doma«, ki Vas bo vodil po Slomškovem načelu: »Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.« Pomagajte nr., kjerkoli še imate Dekliško zvezo in naj bo še tako zadremana ali za* spana, vstanite k novemu delu! Kjer je le ena sama še navdušena za to delo, naj si poišče dve to* varišici; vse tri skupaj prečitajte Poslovnik Dekliške zveze, potem sto> pite skupno k duhovnemu voditelju Vaše zveze in se posvetujte, kako bi trebalo začeti v Vašem kraju. Vzemite potem vprašalno polo, ki smo jo že drugič razposlali vsem zvezam, izpolnite, kolikor se pač da, in vrnite jo nam. V prihod* nji številki »Našega doma« boste našle odgovor na vprašanja, smer* niee za novo delo in marsikaj, kar Vas bo zadovoljilo. Jaz se bom res* no potrudila, da Vam pripravim veselje; kjer bo treba, pridem sama dc Vas, kjer bo zadostovalo, Vas obiščem na pcrotih pisemca, ali pa v »Našem domu«. Spati ne smemo, draga dekleta, in celo'zariti se v domača opravila tudi ne smemo. Naša Dekliška zveza mora biti naša nedeljska šola, v katero nas kliče sam Slomšek. »Naš dom« 'je pa naša šolska knjiga za nedeljsko šolo. Tako torej začnimo z novo, z večjo gorkoto; cvetje prejšnjih let naj pokaže sad v naših Dekliških zvezah in kakor avgusta meseca zno* va cveto rože na vrtu, tako naj se razcvete delo v naših Dekliških zve* zah vsepovsod. V lepih vročih poletnih dneh pa se pripravimo zopet za zimsko delovanje. Vsaka naj reče sama pri sebi: Jaz hočem začeti in iskati tovari* šico, ki mi pomaga naprej — in šlo bo. Ne pozabite troje, ki sem Vam danes naročila: Prvič: Prečitajte skupno Poslovnik Dekliške zveze! Drugič: Poiščite duhovnega voditelja in prosite za pomoč! Tretjič: Pošljite izpolnjeno vprašalno polo! Bodite mi srčno pozdravljena, vrla slovenska dekleta! Toliko le* pega Vam še imam povedati. Marija Štupca, predsednica osrednjega odbora Dekliških zvez. NAŠI NOVI PREDSEDNICI. Dekleta*članice dekliških zvez ptujskega okraja z največjim vese* Ijem pozdravljamo svojo novo predsednico osrednjega vodstva DZ v Mariboru gdč. Marijo Stupca. Izražamo ji tem potom svojo ljubezen in naklonjenost s tem, da želimo, naj njeno delovanje med nami rodi nešteto lepih sadov; da bi naše dekliške zveze se povzpele do obšir* nejšega razmaha na polju srčne omike in zlasti še, kar je najbolj zna* čilno za delovanje dekliške organizacije, da pridemo do večjega udejst* vovanja na polju dobrodelnosti. To je naša želja, želja po večjem napredku naše dekliške organi* zacije. Vsedobri Bog bo pa blagoslavljal delo slovenskih bojevnic — njej, ki pa je postavljena na čelo tej junaški, ženski armadi, bodi dano mnogo let še smotreno delovati za blagor slovenskih deklet! V imenu deklet ptujskega okrožja DZ napisalo dekle iz ptujske okolice. GOSPODARJI SE POSVETUJEJO. Vprašanje: Kakšne kmetijske šole imamo pri nas, katero pripo* roeate, kakšni so sprejemni pogoji, kdaj se prične pouk. (V. J. iz Z.) Odgovor: O gornjih vprašanjih bi morali kmetski fantje več raz* mišljevati in več vedeti. Saj je temelj pravilnega, čim bolj donosnega gospodarstva poznanje kmetijske vede vsaj v najglavnejših točkah. Od vsakega mizarja in čevljarja zahtevamo, da pozna svojo obrt, za kar mu je potrebna določena učna doba. Tudi vsak kmetovalec bi mo* ral čim bolj točno vedeti, kdaj in kako naj vrši posamezne posle, da bo mogel čim boljše izhajati na svojem posestvu; tudi gospodar mora imeti potrebno izobrazbo. Res je, da si more razumen gospodar z do* brimi strokovnimi knjigami mnogo pomagati, toda popolnoma v zelo redkih slučajih. Popolno strokovno izobrazbo, kakor je v današnjih časih potrebna, more nuditi le kmetijska šola. Na kmetijskih šolah sc ne učijo bodoči gospodarji kmetijske vede samo v teoriji, samo iz knjige, tam vidijo tudi, kako se mora ono, kar slišijo v šoli, izvrševati v praksi. V Sloveniji imamo tri kmetijske šole: dve v mariborski (Maribor, Št. Jurij ob juž. žel.), eno pa v ljubljanski oblasti (Grm*Novo mesto). Vse tri So enoletne, vendar pa se razlikujejo po svojem učnem načrtu med seboj. Kmetijska šola v Mariboru, ki se imenuje uradno specialna vinarska in sadjarska šola, je za kmetske fante iz vinorodnih krajev. Kmetijska šola v Št. Juriju, specialna poljedelsko*živinorejska šola, je za fante iz posestev, kjer je glavni vir dohodkov poljedelstvo in živino* reja. Na Grmu, kjer je uradno taka šola kakor v Št. Juriju, skušajo združiti vinogradarstvo s poljedelstvom in živinorejo v enaki meri. Na vseh treh šolah se učijo sadjarstva. V splošnem je težko svetovati in reči, katera šola je naj primer* nejša; lahko je pa to reči v vsakem posameznem slučaju, v katero kmetijsko šolo naj vstopijo bodoči gospodarji, da se bodo za razmere na svojem gospodarstvu čim več naučili. V splošnem pa velja, da ni priporočljiva za fante iz Zgornje dravske doline, Pohorja, nevinorod* nih delov Južne Štajerske in Savinjske doline šola v Mariboru. Za fan* te iz teh krajev namreč vinogradarstvo, katerega se učijo na kmetijski šoli v Mariboru precej obširno, nima nikakega pomena. Šele takrat, ko bo šola v Mariboru zopet dvoletna, ko ne bo več tako strogo speci* alna kakor sedaj, bi mogli svetovati tudi Vam, da greste v mariborsko kmetijsko šolo. Za sedaj pa Vam svetujemo, da prosite za sprejem v šolo v Št. Juriju. Nasprotno pa je za fante iz izrazito vinorodnih kra* jev boljša šola v Mariboru, kakor pa ona v Št. Juriju. Pouk na kmetijskih šolah traja 12 mesecev, začne se z oktobrom in konča koncem septembra. Vsaka izmed kmetijskih šol v Sloveniji sme sprejeti 30 učencev. Izmed teh je 20 državnih gojencev, to sc pra* vi, da ne plačujejo nikakc oskrbnine in šolnine. Tudi zdravniška po* moč je za državne gojence brezplačna. Ostalih 10 učencev plača me* sečno po Din 150.— oskrbnine, ako so to kmetski sinovi; oni, ki niso kmetski sinovi, plačajo po Din 300.— mesečno. Prošnje za sprejem v kmetijsko šolo je treba vložiti vsaj do začet* ka septembra. Prošnja mora biti kolkovana z Din 5.— in priložen mo* ra biti za odgovor še kolek za Din 20.—. Kot priloge je treba priložiti prošnji: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo. Prosilci, ki hočejo dobiti brezplačno mesto v šoli, naj pošljejo svoje prošnje pri* stojnim sreskim poglavarjem, ostali pa naravnost ravnateljstvom po* sameznih šol, v katero nameravajo vstopiti. Vprašanje: pri nas prevladuje mnenje, da so jesenski pujski za pleme slabši kakor pomladanski. Kakšno je Vaše mnenje? (J. K. iz Zg. K.) Odgovor: Za mlade svinje je najboljše, da imajo mladiče v marcu* aprilu. Spomladi moremo svinjo preje spustiti iz hleva na solnce in sveži zrak, krmiti jo moremo z zeleno krmo, kar pospešuje izločanje mleka v vimenu. Iz skušnje je znano, da uspevajo pomladanski in po* letni pujski vedno boljše, kakor jesenski ali zimski. Prvi pridejo v po* letju na sveži zrak in solnce, drugi morajo biti vedno v hlevu, kjer je večinoma pokvarjen zrak. Tudi najboljši hlev ne more nadomestiti solnčnih žarkov. Zato je primerno, da nimajo svinje nikdar mladih po mesecu septembru, vedno pa naj bodo dosti zunaj. Ako hočemo, da imajo svinje dvakrat na leto mlade, pripustimo svinjo prvič v drugi polovici oktobra ali prvi polovici novembra, drugič pa v drugi polo* vici aprila ali prvi polovici maja, tako da ima svinja mlade koncem avgusta*začetkom septembra. Ako pridejo nato pujski še dosti iz hle* va, se navadno ne razvijejo slabše kakor pa spomladanski. KLOBUK GOSPODA ŽUPNIKA. »Jaz o tem ne dvomim. Več prič ga je videlo. Videl ga je tudi železniški uradnik, ki je povedal dan in uro, ko je lovec pritekel na vlak; kako je imel lovsko torbo . . . Na, ta lovec je prihajal s poseb* nega lova.« »Eh! bomo videli!«, je vstal grof, da bi šel. Brivec je užgal vžiga* lico, da bi pripalil grofu cigareto. Potem je urno odprl vrata, zavihtel brisačo in se do pasu priklonil: »Zbogom, gospod grof!« SODNIK VABI GROFA NA PEČENE RIBE. Tri dni potem je sprejel grof lično pisemce, ki mu ga je pisal go* spod sodnik plemeniti Martclini, ki je preiskoval zadevo gospoda Antona. »Zelo mi je žal«, tako je pisal sodnik, »da Vas moram nadlegovati in prositi, da se bi hoteli, gospod grof, potruditi v mojo pisarno. Sicer vem, da nima nobenega pomena, vendar me zakon in postava silita, da zaslišim tudi lastnika gradu, v katerem so našli klobuk. Odpustite mi! Morda se bo gospod Anton sam iznenada javil in Vam prihranil dol* gočasni razgovor na sodniji. Sicer pa Vam zagotavljam, da se bova pogovorila sama med seboj; ne boste prišli k meni kot sodniku, tem* več kot prijatelju. To bo ravno lepa priložnost, da greva nato skupaj na malo južino. Slišal sem namreč, da imajo v gostilni pri »Zlatem grozdu« izborne pečene ribe; baje so izredno dobre. — Pripominjam še, da bo najin razgovor jutri ob desetih dopoldne.« Grof Marino je čital in čital. Toda pismo je bilo tako ljubeznivo, da res ni bilo nobenega povoda za kak strah. Imel je še 16 ur časa, da si zloži načrt, kako bo govoril pred sodnikom. »Nič ne vem! Tako bom rekel, to bo najboljše«, si je govoril grof. ^Gospoda Antona še nikoli videl nisem . . . Slišal sem, da so na mo* jem gradu našli neki klobuk; tudi o nekem lovcu sem čul praviti. Če se je res zgodil kak zločin, ga je izvršil najbrž ta lovec, ki ga baje ne morejo najti . . . Sicer pa: nič ne vem, prav nič . . .« Da, tako bo govoril; tako je sklenil grof Marino. STARI ŽUPNIK V SALINU VE ZA MORIVCA. Ves dan sta bila župnik in organist iz Salina v Rimu na sodniji. Na dolgih hodnikih sta čakala, slednjič sta prišla pred sodnika, ki ju je dve celi uri izpraševal. Ali kljub temu je ostalo vse tako zapleteno, da sodnik ni vedel, kako bi prišel na čisto. Vse je kazalo, da se je zgo* dil krvav zločin in da ga je izvršil najbrž tisti skrivnostni lovec, ki so ga priče videle. Pri neki skali ob vodi so našli tudi lovsko torbo, ki jo je Gvido iz Lerma takoj prepoznal, da je lovčeva. Več pa ni bilo mo* goče najti Ko sta se župnik in organist vračala proti domači vasi, je stari žup* nik večkrat obstal in ves žalosten gledal po polju. 40 let je blagoslav* Ijal ta polja, skoraj vse prebivalce v Salinu je krstil; zakaj je dopustil Bog, da ga je zadel na stare dni tak udarec, da se je izvršil zločin v njegovi župniji, da je bil v njegovi župniji umorjen duhovnik?! O, kako bridko je bilo pri srcu dobremu župniku! »Ne bodite tako žalostni, gospod župnik!« mu je prigovarjal orga* nist. »Prepričan sem, da so vse skup le hude sanje in da so sodnik in orožniki kako strašilo pogledali za duhovnika. Klobuk še vendar ni umorjenec sam. Če bi n. pr. meni odnesel veter klobuk čez gore, to še vendar ne pomeni toliko, kakor da so me umorili!« »Bog daj, da bi imel ti prav«, je vzdihnil stari župnik. »Ko bi ti pa vedel, kako strašen sum se mi je vzbudil v duši!« »Kaj? Kaj?« »Poglej tam gor! . . .« je pokazal župnik na grad grofa Marina. »Za božjo voljo, gospod župnik! Ali mislite, da je stari Jakob umoril duhovnika?« »Stari Jakob? Ne, ne! Saj niti muhe ne bi bil ubil, dobri starček! Bog mu daj nebesa! Stari Jakob nič drugega ni storil, kakor da je klo* buk pobral, kjer ga je našel in ga vzel v svojo izbo. Morda je hotel meni o tem praviti; ali od tistega dne mu je vzelo besedo in ni mogel več govoriti.« »Od katerega dne mu je vzelo besedo?« »Ne vem. Ne vem. Ne sili me, da bi govoril«, je odmahnil župnik. Nekaj časa je šel tiho, potem pa, kakor da se ne bi mogel več prema* fiovati, je rekel: »Ali se še spominjaš tistega dne, ko smo obešali vence na cerk? vena vrata?« »Seveda«, je odvrnil organist in točno povedal dan. »Da, da«, je kimal župnik in ni črhnil niti besede več. Oko se mu je zmračilo, pogreznil se je v svoje misli in se spominjal, kako je pri* šel tisti dan rajni Jakob mirno in nosil neko pismo in kako je povedal: »Moj gospod grof je spet tu.« Spomnil se je tudi, da je neki pastir pra* vil, kako je tisti dan prišel duhovnik po polju in šel v grad. Pa se ie spomnil, da je bil grof propal človek, ki ni imel denarja in da je grad prodajal. Ko je prišel župnik domov, je bil tako slab, da se je moral vleči. Žgala ga je huda vročica, da je fantaziral in govoril čudne reči. Poslali so po zdravnika; tačas pa je sedel pri njem organist. Kadar je župnik v vročičnih sanjah prav čudno govoril, se je organist prestrašeno ozi* ral proti gradu in se križal. OB DESETI URI. Sodnik Martelini res ni vedel, kako bi našel pravo sled. Odkar so priče dokazale, da je Jakobov nečak Gvido nedolžen, sodniku nič dru* gega ni ostalo, kakor tisti skrivnostni lovec, ki ga nihče ni poznal in ki je prišel in šel, da nihče ni vedel, ne odkod, nc kam, kakor kak duh. To je bila res čudna, sodnijska razprava, ko ni bilo mogoče najti ne umorjenca, ne morivca. »Samo zato, da poskusim še zadnje, kar mi ostane, bom zaslišal še blagorodnega gospoda grofa Marina. Gospod grof mi bo pojasnil kraj, kjer so gospoda Antona zadnjič videli, in opisal svojega rajnega oskrbnika Jakoba. To je vse, kar še lahko v tem procesu storim. Če tu tudi nič ne izvem, potem bom izpustil obdolženega Gvida in vso preiskavo ustavil.« Tako je govoril sodnik Martelini svojemu pisarju. Medtem sc je grof Marino doma skrbno oblačil, da bi bil kar naj* bolj eleganten. Oblekel si je bel telovnik, svetel visok cilinder na gla* vo, nove rokavice, "visok in trd ovratnik, dragoceno palico, okovano s srebrom; povrh se je polil še z najfinejšo dišavo. Ko je odhajal, je pogledal na uro: še poldrugo uro časa je imel. Hodil je počasi po uli* c ah, stopil za hip v cerkev in zopet šel. Tako je ubil čas in ura je desetkrat udarila. »Še pet minut!« si je mislil. Ali naj gre zares pred sodnika? Ali pa naj odhiti na postajo, skoči v prvi vlak, ki odhaja kamorkoli? Ko je to razmišljal, je že stopal po stopnicah sodnijske palače. Na hodniku je našel ljudi, ki so se živahno razgovarjali. Prišel je bliže in slišal, da govorijo o umoru gospoda Antona. Tudi oni so bili zaslišani v tem procesu. Med njimi je bil klobučar Pino, našemljen kakor kak baron; zraven njega žena v svili, v laseh je imela glavnik, ki je veljal 100 lir. Za njimi je bil tudi Toldoni, ubogi nečak gospoda Antona, bled in suh kakor treska. Grof Marino je šel mimo njih in potrkal na vrata sodnika Marto* linija. Martelini ga je prisrčno pozdravil, šalil sc je, kako ne more razvozlati zapletenega procesa, tako da bo njun razgovor pač nepotreben, in ga posadil na mehek stol. Kljub tem ljubeznivim besedam grofu le ni bilo lahko pri srcu. Ozrl se je po veliki sobani, kjer je bilo le nekaj stolov in ena miza; na steni je visela kraljeva slika, vsa dvorana pa je smrdela po plesnivem zraku, po prašnem panirju in razlitem črnilu. »Gospod grof, bodite tako dobri in počakajte nekaj minut! Pokih cal Vas bom. Dve — tri besede bo treba in gotova bova. Potem greva na ribe. Naročil sem jih že za oba. Pri ribah mi boste povedali novice.« Sodnik se je priklonil in pustil grofa samega. Grof je bil tako pobit, kakor da je vstal po smrtni bolezni in je danes prvič po težkih mesecih na nogah. Zgrudil sc je na stol, položil klobuk na prašno mizo in si brisal z robcem čelo. Da, načrt mu je bil nezmotljiv: »Nič ne vem.« Tako bo najboljše. Kdor molči, tisti gotovo ne bo gpvoril kakih neumnosti. Da, to je bila zadnja izkušnja. Zadnja in odločilna. Če bo še to prestal, potem bo vse dobro. Tedaj je odprl sluga vrata in naznanil: »Blagorodni gospod grof! Gospod sodnik pl. Martelini Vas prosi!« GROF MARINO PRIČUJE . . . Grof je stopil v drugo dvorano. Globoko zakopan v svoj stol je sedel sodnik Martelini za kupom spisov. Iznad grmade papirjev se mu je bliščala pleša. Ob njem sta sedela še dva gospoda. »Prosim, sedite, gospod grof«, je rekel sodnik prijazno; vendar mu je glas zvenel bolj uradno kot poprej, ko sta bila sama. V dveh, treh sunkih je bil grof pri stolu in je sedel, kamor mu je sodnik pokazal. »Prinesite dokaze« je zapovedal sodnik pisarju, ki je stal ob zidu. Ta je prinesel na mizo košaro, pokrito z zelenim prtom. »Da napravimo kratko! Gospod grof, kaj mislite Vi o tejde zgod* bi o klobuku gospoda Antona?« »Nič ne vem«, je grof nakratko odvrnil. »O tem ne dvomim«, je rekel sodnik. »Hotel bi le vedeti, kaj Vi o stvari mislite. Ali menite, da je tisti lovec resničen, ali pa so si ga le izmislili?« »Povem Vam lahko samo to, da jaz nič ne vem.« »No, no! To pač ne bo čisto tako. Saj ni mogoče, da bi imel kdo svoj grad in se nič ne zmenil, kaj se v njem godi. Tade stvar je vendar tako tesno zvezana z Vašim gradom, da Vas je morala zanimati. Klo* buk gospoda Antona so našli v Vašem gradu. Ali poznate gospoda Antona?« »Ne!« Ta »ne!« se je glasil tako osorno, da je postal sodnik pozornejši; njegovo uho je bilo pač zelo izvežbano in je znalo že po glasu soditi, ali je beseda resnična ali lažniva. »In Vaš sluga Jakob! Kaj menite o njem?« »Jakob? Svet mož, dober, dober starček! Ne govorimo o njem!« »Kako si Vi potem razlagate, da je imel Jakob klobuk gospoda Antona pri sebi?« »Tega ne vem.« »Dobro. — Toda dalje: kaj mislite Vi, odkod bi bilo blato in kri na klobuku?« »Kaj? Na klobuku? Kako bi bilo to mogoče vedeti, če pa klobuka nimate?« »Res je. Mi ne bi mogli vedeti, da se drži Antonovega klobuka kri in blato, če bi ga ne imeli. Toda klobuk je v naših rokah. Ako ga hočete videti, takoj —! Sluga, snemite prt!« Sluga je snel prt s košare. Sodnik Martelini je ljubeznivo povabil grofa: »Prosim, gospod grof, poglejte!« Grof je hotel vstati in stopiti k mizi, toda ni mogel; kakor hrom je obsedel. »Zelo mi je žal, da Vas moram nadlegovati. Toda potrebno je ...« se je opravičil sodnik. Grof je razumel, da ne more še dalje tako sedeti kakor okamencl. Zdelo se mu je tudi, da se je sodnikov obraz izpremenil. Vstal je to« rej, šel h košari in pogledal vanjo . . . Zares! V košari je bil klobuk gospoda župnika, ves nov še in lep, kakor da je bil ravnokar kupljen; pod njim pa je bilo nekaj rjavka« stega: lovska torba . . . Sodnik Martelini je nadaljeval: »To je tisti klobuk, o katerem toliko govorijo. Le poglejte si ga, gospod grof!« Grof je mignil z rameni: »Ta klobuk ni tisti —« je rekel. Sodnik in gospoda zraven njega so se hitro spogledali. »Ali ste gotovi, da ni?« »Da, to gotovo ni klobuk gospoda Antona.« »Tudi to lovsko torbo so našli: imel jo je najbrž tisti skrivnostni lovec.« »No, potem vidite vendar sami, da tade klobuk nikoli ni mogel biti v torbi; saj bi se bil moral zmečkati«, je trdil grof. »Ah, klobuk je bil torej v torbi?« je vprašal sodnik. »Seveda«, je trdil grof. »Ako dvomite, vprašajte tistega Gvida iz Lerma! Saj ga je sam položil v torbo.« »Kako bi mogel dvomiti, gospod grof? Saj se vendar Vaša izjava popolnoma ujema z besedami onega Gvida«, je rekel sodnik. »Torej vidite . . .«, je končal grof, ki še vedno ni videl, da je s svojimi besedami samega sebe obtožil. »Dobro, gospod grof!« je hitel sodnik tako ljubeznivo, kakor da govori o pečenih ribah. »Po vsem tem, kar smo doslej izvedeli, je bila vsa stvar takšna: Neki lovec je prišel v Lermo v gostilno h Gvidu, kaj ne? Neki železničar ga je pozneje videl, ko je stopil v vlak za Rim. Zvečer je prišel v Rim, šel k obrežju in v čoln, ki je bil blizu skale . . . Kajne?« »Da, da«, je odgovarjal grof tako preprosto kakor človek, ki je bil zraven. Sodnik Martelini je začel listati v papirjih, kakor da kaj išče. V resnici pa je premišljeval, kako naj nadalje postopa. Gospoda ob njem sta se medtem zadaj za kupi svojih spisov živahno spogledovala. Tedaj se je sodnik Martelini naslonil in znova pričel: »Še eno, gospod grof! Potem lahko greste. Kaj mislite, zakaj je morilec umoril ubogega duhovnika?« »Ubogega, pravite?« se je vnel grof. »Kakor da taki duhovniki, ki so navidez siromašni, ne bi imeli včasih prav mnogo denarja pri sebi!« »Ah, potem je bil torej gospod Anton zaradi denarja umorjen in umoril ga j e — grof Marino plemeniti Salinski!« TAKO ZMAGUJE PRAVICA NA VEKOMAJ! Kakor mrtvaški zvon so zadonele te besede v tišino velike dvo* rane. Grof je spoznal, da so ga ujeli in da je izgubljen. Zbesnel je, visoko se je vzravnal, krilil z rokami, kričal na sodnika in ga dolžil, da je zlorabil zaupanje in ga zvabil v past, da je nedolžen in da nič ne ve. Sodnik mu ni odgovarjal. Zdaj je bil prepričan, da so našli moriv* ca; s trdnim glasom je zapovedal: »V imenu zakona! Primite ga!« Grof se je divje obrnil, izbulil je oči, zdelo se je, da se je šele zdaj popolnoma zavedel; potem je zatulil kakor zaklan bik in vpil, da so se mu usta penila: »Ne! Ne! Ne! Tisočkrat ne! Motite se. Dokazal Vam bom. Ali ne vidite, da sem bolan? Vročico imam. Primite mi glavo! Bog, Bog! Bo« lan sem. Jaz sem nedolžen! Ne! Še me nimate! Jaz sem grof! Grof Ma« rino plemeniti Salinski ne bo nikoli prestopil praga Vaših ječ!« Sklonil se je in pograbil stol, z vso silo ga je zavihtel po zraku in hotel k vratom. V dvorani je bilo strašno. Sodniki so planili pokoncu in pustili svoje spise. Stari sluga je hotel grofa prijeti in mu vzeti stol; grof pa ga je udaril s tako silo, da se je starec brez vzdiha zgrudil. Začela se je borba in besni grof bi bil vse pobil, da niso prihiteli stražniki in ga zvezali. Tedaj pa so spoznali, da je postal grof Marino — blazen. PESEM O'M ARIJI ZAGORSKI. En soldat iz našga kraja Bil v turski ječi zakopan. On ni sedel, on ni ležal. Je preteklo leto dan. Pa je zdihnil na Marijo, Na Marijo Zagorsko, V temni noči — božje luči. Ona mu je pomagala. Zelezje se je odklenilo In vrata so odprta se: *Le pojd', le pojd' soldat iz ječe Iz te ječe turkovske!« Daleč je že prižel. Do te reke Donave, Sveti krti čez njo naredil. Srečno jo preplaval je. Daleč je že prižel. Do dežele Štajerske, Na kolena dol je padel In zahvalil je Boga: »Kaj pa jaz ti hočem dati. Preljuba Marija Zagorska? Dam ti puško, dam ti kaP°< Dam ti svetlo sabeljco.«. Kdor pa tega ne verjame. Naj tja v cerkev gledat gre, Tam na desno stran oltarja. Je vse to naslikano. Franc Jug. Znak zelenega Pohorja, ki ga je narisal urednik Slov. Gospodarja, g. Januš Goleč. VERE IN VRAŽE MED POHORSKIM LJUDSTVOM. Dasi tudi se pri nas starim vražam čimdalje manj pripisuje kake resnice, vendar se še tain pa tam najde kak sivolasi dedek ali babica, ki jih odobrava, čemur se seveda mlajši svet poredno posmehuje. Ker pa naj bi bil nam potomcem spomin na naše prednike zmiraj drag, zapišimo in obdržimo si njih običaje in šege. Ni pa s tem rečeno, da se naj tudi mi poslužujemo njihovih vraž, pač pa lahko po tem sodimo, za koliko je zdajnji rod v verskem in prosvetnem obziru že napravil korakov k resnici in luči. Pred vsem slišimo, da so nekdaj naši čč. gg. župniki delali točo. Vsem kmetom po okolici je debela toča vse uničila, edino na posestvu č. g. župnika ni napravila najmanjše škode. V drugem slučaju pa so č. g. kaplan par svojih sovražnikov »dol zmaševali«, da so vsi ti zarotniki potem nesrečno smrt storili. Slišal sem celo pripovedovati o nekem č. g. župniku, ki je znal mrliča k življenju obuditi za toliko časa, da ga je spovedal. Pripoveduje se tudi o nekaterih kmeticah — čarovnicah, kako so iz sosedovih krav mleko vlekle, ali pa znale živino »dol zmolit«, ki je nato jela hirati, dokler ni končno poginila. Tudi te so delale točo in so se potem vračale skozi dimnik v podobi žareče metle. Verovali so tudi, da je mogoče sovražniku »naredit«; treba je samo zakopati pod prag mrliško kost, pa si je dotična oseba na pragu zlomila nogo, ali se drugače ponesrečila. Nekateri so jemali moč živini; če je kak voznik obtičal, pa je prišel takšen človek, ki je konje izpregel, potem pa sam potegnil celo težo naprej. Drugi je zopet najbesnejšega bika ali najdivjejšega konja ustrahoval s tem, da mu je gledal naravnost v oči, seveda pa je moral imeti pri sebi »zaco-prane« rože. Nadalje pripovedujejo: Fant, ki je hotel biti posebno močen, je moral ukrasti pas mrliču in se ž njim opasati. Tudi voznik, ki hoče imeti lepe in iskre konje, mora takisto nadrobiti mrtvaških kosti in od tega dajati konjem. Dekle pa, ki si je želelo biti v kratkem poročeno, moralo je pred solnčnim vzhodom na god sv. Janeza (24. junija) iti koprive posolit, nato pa s seboj prinesti v kuhinjo drv in jih prešteti, če jih je prinesla na pare, je to pomenilo, da bo še tisto leto omo- žena. Če se je komu na očesu napravil ječmen, treba je samo trikrat z žličnim repom iti na desno okrog glave, pa bo takoj izginil. Kdor želi, da se mu obleka posebna poda, ta naj rad je kislo zelje. Kdor gre na kvaterno soboto zvečer na križpotje, sliši raznovrstne muzike. Kadar kolinijo, poreže mesar svinji vimečka in konec repa; to se potem vrže nazaj v hlev, sicer se bi druge svinje v tem hlevu slabo redile. Kadar buče sadijo, se pred začetkom skušajo dekle in hčerke kolikor največ mogoče kaj nalagati, pravijo, bolj kot je debela laž, bolj bodo potem tudi buče debele. Če na dan poroke dežuje, ne bo ta zakon prav srečen. Če v jutro prvo srečaš žensko, ne boš imel ta dan sreče. Petek smatrajo za nesrečen dan, zato pa pri nas noben posel ne bo stopil v petek v službo, rajši en dan prej. Kdor si v petek poje, se zatem v nedeljo joče. Če drevo po dvakrat požene cvet, bo dosti nezakonskih otrok. Če ima mrlič eno oko odprto, po^ meni, da bo v kratkem od te hiše zopet kdo umrl. Da se duh mrliča ne vrača, treba ga je v krsti ležečega trikrat privzdigniti v sobi in trikrat na pragu. Če te grlo boli, moli k sv. Blažu. Zoper nevarnost kačjega pika se »plazijo«, t. j. na god sv. Blaža si na Svečnico blagoslovljeno prižgano-svečo krožijj okoli rok in nog in delajo ž njo na ude križe, govoreč: »Bog nas varji in sv. Blaž!« Če je na Sv. Rešnjega telesa lepo vreme, bo lep krompir. Če kosec zadene na kačo ali slepca, se bo seno dobro sušilo; če pa naleti na miš, bo v kratkem deževalo. — Najbolj se še drži vera v »uroke«. Pravijo, da takšna oseba, ki ima nad očmi skupaj zrastle črni obrvi, je otrokom in mladi živini nevarna; po pogledu takega človeka otrok ali žival rada zboli. Zoper »urok« smatrajo kot najboljše sredstvo, da vse prage pri hiši ali hlevu pomijejo; ko pa to vodo izlivaš, se moraš proč obrniti, sicer ni uspeha. C. Miklavc iz Ribnice na Pohorju. KAKO SMO SLAVILI 50-LETNICO SLOMŠKOVE SMRTI. (Napisal Janez Grišnikov.) Nekako začetkom druge polovice 1. 1 91 2. so se pričele Slomškove proslave. Slomškov duh je zavel po vsej lavantinski škofiji. Vse se je pripravljalo, da dostojno in vredno počasti Slomškov spomin. Ena izmed prvih Slomškovih proslav, ki so bile večinoma združene tudi s cerkveno svečanostjo, se je vršila pri Sv. Tomažu blizu Ormoža; priredila jo je Mladeniška zveza. Slavnostno pridigo je imel sedanji narodni poslanec dr. J. Hohnjec, ki si je izbral za podlago Slomškov izrek: »Kdor mladosti čas zamudi, je vse žive dni in tudi v večnosti zamudil.« Na popoldanski slavnosti, na kateri je istotako govoril dr. Hohnjec, tedanji državni poslanec M. Brenčič in deželni poslanec Meško ter več fantov, je med temi bil tudi moj prijatelj, rajni Praprotnik iz Središča. Naslednjo nedeljo, 18. avgusta, se je vršila orlovska slavnost, posvečena Slomškovemu spominu pri Sv. J uri j u ob j u ž. žel., kjer je zopet pridigoval dr. Hohnjec, ki je, kakor še boste čitali, govoril neštetokrat na Slomškovih proslavah. Na zborovanju sta govorila tedanja državna Poslanca dr. A. Korošec in J. Gostinčar, dež. odbornik dr. K. Verstovšek in tedanji šentjurski kap'an Kavčič. Zelo veličastna je bila isto nedeljo Slomškova proslava v Slivnici pri Mariboru. V cerkvi je pridigoval dež. poslanec Ozmec, ki je umrl pred nekaj leti kot dekan v Ljutomeru. Na zborovanju, kateremu je predsedoval sedanji narodni poslanec Š. Falež, pa so govorili: urednik Kemperle, posl. Ozmec in predlanskim tako žalostno preminuli župnik Baznik, takrat kaplan v Hočah. Na popoldanski veselici pa je govoril framski župnik F. Muršič, izvrsten govornik, ki pa je po velikem trpljenju prvih vojnih dni tudi že za vedno zapustil ta nehvaležni in mnogokrat hudobni svet. Njegov govor je bil slavospev Slomšku in njegovemu neprecenljivemu delu za slovenski rod. Isti dan se je vršil mladeniški shod pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine. Zbrani množici je pridigoval dr. A. Medved, ki je govoril tudi na zborovanju. Govoril je tudi Slomškov učenec, nadučitelj v p. J. Možina iz Ptuja, ki je svoj govor končal z naslednjimi besedami: — 'kot učitelj sem vedno delal v duhu Slomškovem. Po zgledu in nauku živite tudi vi, da boste časno in večno srečni.« Zal, da imamo danes malo učiteljev, ki bi tako govorili kot g. Možina in ki bi si Pri svojem poklicu zbrali za vzornika Slomška. Župnik Gomilšek pa je iskreno pozdravil navzoče hrate Hrvate. Tudi več fantov je s kaj čednimi, besedami proslavljalo Slomška. Naslednjo nedeljo, 25. avgusta, pa je število Slomškovih proslav že večje. Pri S v. Lenartu v S 1 o v. go r ic a h se je vršil dekliški tabor. V cerkvi je pridigoval župnik F. Gomilšek, na taboru »ta pa govorila dr. Hohnjec ter sedanji župnik v Podčetrtku g. Bosina. Razven tega je 1 8 mladenk proslavljalo vrline Slomškove in njegove zasluge za slovensko ljudstvo. Pri popoldanski slavnosti je zopet' govoril dr. Hohnjec in že umrli šentlenarški zdravnik dr. Tiplič, nakar so uprizorili dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Na Homcu v Mislinjski dolini pa je v cerkvenem govoru proslavljal Slomškove Zasluge za cerkev in domovino g. J- K. Vreže, sedaj vpokojeni profesor v Mariboru. Pri popoldanski veselici pa sta govorila Slomškov učenec, nadžupnik Lenart, ki je sedaj najstarejši lavantinski duhovnik, in že umrli dr. Verstovšek. Pri Sv. Križu nad Mariborom so skupno s 25 letnico izobraževalnega društva počastili Slomška. Domači župnik je v pridigi opisal Slomškovo ljubezen in zvestobo do Boga in domovine. Na popoldanski slavnosti je govoril V. Pušenjak, deklica F. Hauptmanova je prednašala »'avnostno pesem, ki jo je zložil župnik M. Zemljič, takrat pri Sv. Juriju ob P. Ob koncu pa so nastopili mariborski Orli. Isti dan se je izkazala Slomšku hvaležna tudi slovenskobistriška župnija, kjer je na proslavi Kovoril dr. A. Jerovšek.. Mnogo priznanja je žela mladina iz Sv. Venčeslava s prelepimi deklamacijami, katere je zložil župnik V. Gregorc in ki so ljudstvu globoko segale v srce in jih je fazumelo, kakor da bi slišalo Slomška samega. Ob sklepu so igrali Finžgarjevo »Naša kri«. Prvo nedeljo v septembru pa so pri Sv. Križu pri Belih vodah praznovali 50 letnico posvetitve cerkve Sv. Križa po f A. M. Slomšku obenem s 50 letnico Slomškove smrti. Pridigar dr. A. Medved, ki je proslavljal Slomškov spomin ter posebno razložil zasluge v cerkvenem oziru, je ob koncu razložil poslednjo pesem, ki jo je Slomšek zložil, kakor znano, ravno po posvetitvi te romarske cerkve v proslavo Sv. Križa in ki se glasi: O Križ, na visoko postavljen. Zastava premage si nam; Visoko nam bodi pozdravljen. Zaupanje naše si nam! Ta dan so praznovali 50 letnico tudi na Vidmu ob Savi, na Čreti in v Ljutomeru. Na Vidmu je bila slavnost v prvi vrsti za fante. V cerkvi jim je govoril sedanji župnik pri Sv. Križu n. M., g. Gaberc, na zborovanju tedaj še kaplana, gg. Špindler in Lasbacher, bogoslovec Vrečko, sedanji ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru, g. Mirt, ki je takrat ravno do- končal gimnazijo, in več fantov. Na Čreti je govoril pod veličastno lipo dr. Korošec, kaplan Širec ter več fantov in deklet. V Ljutomeru je bil dekliški tabor. V cerkvi in na zborovanju je govoril dr. Hohnjec, ki je svoj govor končal tako-le: »Slomškova zastava naj zavihra po Murskem polju!« Za njim je govoril že umrli kaplan in poznejši župnik pri Zg. Sv. Kungoti, M. Kos, ter zastopnice 7 župnij. Ob koncu so dekleta uprizorile igro »Svojcglavna Minka«. Na ta dan so ustanovili pri Zg. Sv. Kungoti dekliško Marijino družbo. V cerkvi je govoril dekletom sedanji rektor slovenske univerze dr. F. Lukman. V Središču pa so priredili to nedeljo Orli in DZ Slomšek—Sinkovo slavnost, na kateri je govoril bogosl. profesor in učen mož dr. Fr. Kovačič iz Maribora. Na Mali Šmaren, 8. septembra, pa so se skazale kot vnete Slomškove častilke dekleta z Dravskega polja. Ta dan se jih je zbralo nad tisoč v prijaznih Cirkovcah, kjer jim je v cerkvi govoril župnik Muršič, na zborovanju pa dr. Hohnjec in 17 mladenk. Mladeniški shod se je vršil v Skalah, na njem sta govorila dr. Verstovšek in umrli kaplan Kompolšek. Ta dan sta se še vršili Slomškovi proslavi pri Sv. Jurju ob Taboru, kjer je govoril dr. Lukman in v Žetalah, pri podružnici Marije Tolažnice, kjer se je ob tej priliki blagoslovila zastava fantovske in dekliške Marijine družbe. V cerkvi je pridigoval kaplan Kranjc, na zborovanju pa je govoril župnik Gomilšek, ki je proslavljal Slomškovo verno, rodoljubno, pravično in veselo srce. Za tem se je vrstilo šest deklamacij in govorilo je istotako toliko deklet. Popoldne je imel župnik Gomilšek sklepne večernice. V Galiciji pri Celju so proslavili Slomška v nedeljo, 15. septembra. Slavnostno besedo je govoril dr. Verstovšek. Uprizorila se je tudi igra »Tri sestre«. (Dalje bo sledilo.) MLADA GOSPODINJA. AI(o imamo zaprano, orumenelo perilo, ga v poletnih mesecih najlažje pobelimo. Perilo zmcncajmo kakor običajno z lugom in milom, a ga ne izperimo, temveč razprostrimo po pokošeni trati. Ko se malo osuši, ga poškropimo z mrzlo vodo. Najboljše gre z vrtno škropilnico, ki ima škropilnik. Ko smo to parkrat ponovili, perilo obrnemo in poškropimo drugo stran. Nazadnje ga ponovno zmencajmo v lugu, izperimo v čisti vodi in neožetega obesimo na solnce. Dobro je, če pri-denemo vodi za škropljenje terpentina in špirita. Na 1 škaf I žlico terpentina in 1 žlico špirita. Porumenele bele bluze polijmo, potem ko smo jih že z milom oprali, z vročo sirotko in pustimo čez noč. Drugo jutro jih izperimo in mokre obesimo na solnce. Napravimo si zalogo jajc za zimo. Da moremo v zimskem času znesena jajca, ki imajo navadno visoko ceno, prodati, si napravimo v poletnih mesecih zalogo za lastno gospodinjstvo. Vložimo jih lahko v vodotopno steklo ali v apno. Jajca pregledamo, če so cela, umazana umijemo. Paziti moramo, da hranimo sveža jajca. Jajca, na katerih je sedela koklja samo par ur, že niso sposobna za hranjenje. Pregledana jajca vložimo v snažen škaf ali v kadico, ki ne propušča, in nalijemo na nje v vodi razmešanega apna. Apno ne sme biti sveže, ampak že vležano. Vzamimo ga toliko, da dobimo mleku podobno tekočino. Jajca morajo biti vsaj 4 prste pod vodo. Posodo hranim na hladnem kraju, najbljše v kleti, kjer po zimi ne zmrzuje. Paziti moramo, da se voda ne usuši, zato prilivajmo po potrebi apnene vode. V apnu se ohranijo jajca do pomladi dobro. Če jih konserviramo z vodotopnim steklom, jih enako pripravimo in polijemo z vodotopnim steklom, ki ga kupimo v drogeriji. Med 10 1 prekuhane, ohlajene vode, zmešamo 1 1 vodotopnega stekla-Držijo se istotako več mesecev. MGREB SUBcmCA&KAJEVD {JUBUatfA SKOPLJE MAEJBOK. BEOGRAD Največje naše mesto je Beograd, ki ima okoli 230.000 prebivalcev; Zagreb jih ima 132.000, Subotica 102.000, Sarajevo 61.000, Ljubljana 60.000, Skoplje 41.000 in Maribor 33.000. Na sliki vidite znamenito kavarno »Moskvo« na Terazijah v Beo* gradu; potem zagrebško nadškofijsko cerkev, mestno hišo iz Subotice, turško cerkev (džamijo) iz Sarajeva, ljubljanski grad, turško cerkev iz Skoplja in mariborski grad. VSEM ČLANICAM DEKLIŠKIH ZVEZ. V Mariboru so konečno zopet osnovali osrednje vodstvo Dekliških zvez. Ni pa še s tem storjeno vse, tudi še to ni vse, če se tu in tam v »Našem domu« katera obregne ob osrednji odbor (čeprav je to tudi včasih dobro, kakor zlasti v zadnjem času, da klera skomandira naše Mariborčane). Ampak treba je, da sedaj, ko smo nekako zopet udružene potom osrednjega vodstva, da se še bolj resno poprimemo dela. Vsaka predsednica DZ kakor ves odbor, naj si vzame kot v dolžnost, da v svojem delokrogu dela za vedno večji napredek svojega odseka. Vsak mesec en dekliški sestanek, vsaki pol leta po eno odborovo sejo, tu in tapr kakšno igro. To je vse, seveda prav in boljše kot nič. Vendar to je premalo. Treba je vedno kaj izumiti, kar je v povzdigo organizacije. Članice imajo tako vedno večje veselje do dekliške zveze; novih ni treba pridobivati z dolgimi prošnjami, temveč prostovoljno pristopajo, ker vedno opazijo kaj novega, kaj lepšega in ta napredek jim ugaja. Sicer pa, ako je vse po starem, vedno istem »kopitu«, postane stvar preveč enolična in nikogar ne Veseli. Dekleta se dolgočasijo, polagoma jamejo zapuščati dekliško zvezo; o zanimanju in navdušenju ni več govora. Ako taki dekliški zvezi v kratkem zapoje »Rekviem«, se ni nič čuditi. V vsaki dekliški zvezi je nekaj brihtnih deklet. Tuhtajte in mislite, kako bi naredile; nekaj boste gotovo izmislile, kar bo v korist in napredek DZ, potem pa, ko vidite, da je dobro, pa to zapišite v »Naš dom«, da se bomo še drugi po vašem dobrem svetu ravnali. Vodstva okrajnih organizacij DZ, kjer so, naj se tudi vzdramijo in dajo kaj od sebe. Ponekod se zdi, so le na papirju, malo je slišati o teh; zlasti, da bi se kaj skupnega priredilo po okraju. So res ponekod vse mogoče ovire — pa tudi to se da odpraviti. Treba je le nekaj dobre volje in gre. Povsod se povdarja: posameznik danes ne pomeni nič, moč je le v skupnosti. Zatorej: Vsi se strnimo v skupno vrsto in le v najbolj složnem delu bo mogoče doseči velikih uspehov! Osrednje vodstvo naj daje smernic in navodil, kar se bo brez dvoma tudi zgodilo. Okrajne organizacije DZ naj tudi skušajo kako misel sprožiti, naj se zganejo odločno ter naj sporedno z osrednjim vodtsvom vodijo DZ k popolnemu razmahu. Istotako bodo odbori DZ vse priporočano izvršili natančno. Ne kaž? torej samo dregati, se kregati, ampak tudi z dobro voljo v neutrudljivem delu iskati uspehov. Tako se bodo naše DZ v doglednem času najlepše razcvele; zacelilo se bo pa tudi mnogo široko zevajočih ran na skupnem telesu našega ženstva, kar je tudi največja in najnujnejša potreba dni, v katerih živimo. — Bog živi! Okrajni odbor ptujski. DEKLIŠKE GREDICE. Sldk«gora pri Šmarju. Naša Dekliška zveza stoji prav trdno. Zato gre pač čast čč. gg. dušnim pastirjem, da so imele družbenke pomenljiva dneva 2. in 3. julija t. 1. Vneto so delovale pred izpostavljeniii presv. Rešnjim telesom. Pri zadnjem sestanku smo igrale »Vedeževalko« in »Luštno Špelko, Pametno Minko«, ter govor o dobrem berilu, ki ga je predsednica med člani še posebej podala. Tako, sedaj pa z Bogom! Drugič več. — Zofka. Rajhenburg. 22. majnik je bil dan veselja za našo Dekliško zvezo. Napravile smo namreč pešizlet k Mariji v Zagorjah. Tam so naš č. g. voditelj Jakob Zidanšek imeli pridigo in darovali sv. mašo v namen DZ. Popoldne so bile slovesne večernice. Nato slovo od zagorske Marije z željo, ob letu spet priti pred njo. V prosti naravi smo zopet zadobile svežih moči za nadaljno delovanje. Posebno zanimiv sestanek pa je bil dne 12. junija. Nastopilo je več govornic-novink. To je prav veselo! Le pogumne bodite! Č. g. voditelj so priporočali članicam edinost in medsebojno vzajemnost, ker v slogi je moč, ter zaključili sestanek. Nato smo vadile »Lurško pastarico«, ki smo jo dne. 1. julija igrale za romarje. Jo bomo ponovile. — Moram vam povedati, drage čitateljice »N. D.«, da bomo imele v jeseni gospodinjski tečaj. To pa že, to! Naučile se bomo kaj boljšega kuhati in vsega, kar potrebuje slovenska gospodinja. Ljubljene sestre, posebno Rezika iz Pisec, takole se gibljemo v našem Rajhenburgu. Glede dekliškega tabora se bomo zadovoljile, kakor bodo določili naši čč. gg. voditelji. Na svidenje na taboru! Sestrski pozdrav vsem! — Tajnica. (Prisrčno pozdravljeni! Ali bo prihodnje leto kaj mogoče več naročnic? Le pišite še, prav vesel bom. — Ur.) Veržej. S kakim zanimanjem čitam vsakikrat »Naš dom«, komaj čakam, da prirajža, najbolj me zanima delovanje naše slovenske mladine, ktero bodri »Naš dom«. Vsa dobro misleča dekleta, le pogumno na delo za sveto stvar, organizirajmo našo mladino, da bo poštena in krepostna, ker šele tedaj nam je zagotovljena boljša bodočnost. - V »Našem domu« v julijevi številki sem čitala, da imamo v osrednjem odboru dekliških zvez predsednico gdč. Marijo Stupica v Mariboru. Bog živi našo predsednico še mnogo let delovati in organizirati naše mladenke! Bodite nam prisrčno pozdravljeni od verženske dekliške zveze! Zelo si želimo imeti Vas, draga predsednica, enkrat v naši sredini. 1 o bo, ako nam ugodijo, da bo tabor dekliških zvez v Veržeju, kakor smo že poročali. V »Našem domu« smo poročale, da bodemo praznovale petletnico, odkar se je posvetila božjemu Srcu. In to smo praznovale dne 10. julija prav slovesno. Blagoslov božjega Srca nam je najlepši dokaz vsega našega delovanja v zvezi. V tem kratkem času, kar deluje zveza, se je pet mladenk posvetilo Bogu in so šle v samostan, tudi iz naše dekliške zveze je vzklila dekliška Marijina družba, ki se je ob petletnici dekliške zveze posvetila božjemu Srcu. Predpoldnem je bila krasna pridiga č. g. Volčiča, potem slovesna sv. maša, pred sv. mašo sprejem 1 1 kandidatinj v družbo, med sveto mašo skupno sv. obhajilo, nato posvetitev presv. Srcu. Popoldne po blagoslovu slavnostni govor č. g. Volčiča, nato akademija presv. Srcu z zgodovinsko igro »Fabiola«, ki se je prav dobro obnesla. — Bodete mi rekli, predolge so moje vrstice, pa oprostite, moj namen je samo ta, da bi se vsa dekleta širom naše Slovenije, ki delujejo v zvezah, potrudile, da bi dekliške zveze, ki še niso posvečene božjemu Srcu, čimpreje posvetile. Sprejmite širom naše Slovenije pozdrave od Francke Peršak, predsednice dekliške zveze v Veržeju. (Tončkin dopis pride drugič.) Iz šentiljske doline. Da ne porečete, dekleta izven Št. lija, da pri nas nismo dekleta nič »korajžna«! Danes se oglašam sicer prvič, a ne zadnjič v »Našem domu«. Sicer me je zelo strah pred tisto pošastjo poleg g. urednika, namreč pred košem. Ej, pa mi je dala pogum prijateljica Rozika češ: Le piši brez skrbi, saj veliko pisem pa le srečno prirajža mimo koševega žrela!« Sedaj poleti je pri nas zelo prijetno. Zelo živahno sc gibljemo v prosvetnem društvu ter pripravljamo, da si ustanovimo Dekliško zvezo. Sicer smo tako bolj počasne, pa delamo vendarle z veseljem za to. Ljubi Bog, daj pač že skoro zdravje našemu č. g. župniku, da bi mogli zopet kot naš skrbni voditelj delati za napredek šentiljske mladine. — Od povsod se že oglašajo dekleta, a iz Zg. Ponikve pa le ni glasu! Tončka iz Poljčan nas je vzdramila na toplem zapečku, a jaz bodem pa danes Vas, draga mi deklet ponkovška. Vem, da je Vam prijetno pri srcu v hladni senci. A kaj pa se le neki pogovarjate takole med sabo, sedeč pod košato župnikovo lipo? Glejte, to bi rada vedela dekleta širom domovine. Pa saj vem, tako kakor jaz, bojite se tudi Vi g. urednika. Prav tiho na uho Vam povem, da me ne bo slišal g. urednik, rekoč: Le pridite v »Naš dom«, da nas bo več skupaj, pa ga bomo prijele, češ, da naj on najprej pokaže svojo sliko, a potem pa pridemo kar po vrsti vse s slikami v »Naš dom«. Ej, to bo še prijetno življenje dekliško v »Našem domu«! — Zadnjič smo si začrtale pota k »Našemu domu«, da vemo, kako in po kateri je boljše iti. Jaz sem za danes prišla po potu srčnosti in korajže. Isto svetujem tudi drugim. Dekleta, le vse v Naš dom«! Ostanimo mu zveste naročnice, skrbno ga čitajmo, saj nam prinaša toliko koristnih in zabavnih stvari! Meni se je tako priljubil, da prosim in kličem vsem dekletom in fantom, naj ne bo niti eden brez tega koristnega lista. Le pridno delajmo vsi, da se »Naš dom« bolj razširi med našo’ mladino. Dal Bog in naša dekleta in fantje, da ima drugo leto »Naš dom« vsaj eno tretjino toliko naročnikov, kot jih ima »Slovenski Gospodar«! S to željo v srcu najiskrenejše pozdravljam vse naročnike in čitateljice »Našega doma« ter jim kličem: Na mnoga leta! Bog živi! — Lenčka Korenova iz Št. lija pri Velenju. FANTJE POD VAŠKO LIPO. Nova cerkev pri Celju. Ko čitam priljubljen »Naš dom«, se mi zazdi, kot da bi vstopil nekega zimskega večera v kako kmečko hišo, kjer se zberejo vaščani h kakemu delu, n. pr. na prejo ali kaj sličnega. Kolovrati ropotajo, moški si prižgejo pipe in pogovor se začne. Stari oče začne pripovedovati kako povest, ko dokonča, se pogovor zasuče na letino in na gospodarske stvari. Potem zopet povzame besedo Ostari« in opiše kakega rajnkega soseda ali sorodnika. Nato se razvije živahni debata (razgovor). Ko se jim tudi to naveliča, si pa začnejo zastavljati uganke. In tako jim mine večer. — Ravno isto se mi zdi z »Našim domom«. Le poglej lepo povest »Klobuk gospoda župnika«, kako lepo pripoveduje. Potem pa gospodinjske pomenke in razna pisma, katera pišejo z vseh strani Slovenije najboljša slovenska dekleta, kakor: Tončka iz Poljčan, Rezika iz Pišec in mnoge druge. Vrla dekleta morajo to biti! Nato pa imajo fantje svoj »pogovor pod vaško lipo«, kjer nam opisuje dva mlada vzorna mladeniča, ki sta morala prezgodaj leči v prerani hladni grob. O, ko bi bili vsi slovenski fantje taki! Potem pa zopet razna fantovska pisma iz raznih krajev Slovenije. — Le iz Nove cerkve pri Celju še ni bilo dozdaj nič slišati. No, nimamo nič kaj posebnosti, pa kljub temu se hočem zdaj večkrat oglasiti, ako g. urednik to dovoli in ako me ne bo zalučal v tisti uredniški koš. (Oho! Tak pa nisem!) Oni fant iz našega sosednjega Vitanja se mi smili, ko ga zdaj vsi po vrsti tako neusmiljeno obirajo in mu očitajo tisti liter. No, pa jaz mislim, da vendar menda ni tako; odgovori! Posebno Joško iz Banata ga je krepko podregal. Paziti pa moramo, da se ne bo naselil v naš mirni »Naš dom« kak prepir ali jeza, tega pač ne! Nazadnje pa imamo celi dve strani samih ugank; in tudi to je prav. Lahko rečem, da je »Naš dom« skoz in skoz izvrsten. Tudi jaz želim, da bi zgradili »Naš dom« na 32 strani in na 10.000 izvodov. K nam že tudi prihaja nekaj izvodov »Našega doma«. A drugo leto ga mora priti mnogo več. V vsak slovenski dom mora priti list »Naš dom«! Zdaj pa z Bogom vsi prijatelji: ve slovenska dekleta, cvetje domovine, in vi slovenski fantje, stebri slovenske domovine! Bog vas živi! — Premeri Ivan, fant iz Nove cerkve pri Celju. Sv. Jur j ob Ščavnici. Bolestno in otožno je zavelo preko belih, zorečih žitnih polj. Z dehtečimi lilijami sredi junijskih gred smo pritajeno zaječali in z rdečimi rožami so zakrvavela naša srca ob žalostni vesti: Domanjkov Ludvik iz Žihlave je nehal trpeti — je umrl! V maju svojega življenja si odšel, dragi Ludvik. Komaj dvaindvajseikrat si se poradoval cvetočih majniških livad, triindvajseta pomlad pa Te je preselila v lepše, rajske vrtove, kjer ni boli, lug, prevar . . . Kratko pot si prehodil, a vendar je bilo Tvoje romanje tako veličastno, tako krasno, a tudi tako grenko. Rože so rastle ob Tvoji stezi; toda niso Ti nudile cvetja, nego z ostrimi trni so Ti ranjevale kožo in meso. Dolgoletna težka bolezen — kostna jetika — Te je tlačila kakor mora in Te strla ravno v letih, ko bi Tvoje notranje sile zadobile največji razmah. Ob Tvoji, s cvetjem posuti gomili smo začutili, da je odšel iz naše srede eden najboljših, najdelavnejših. Vsa naša društva: Orel, Bralno društvo, Marijina družba in Dramatični krožek. Te bodo pogrešala, ker Ti si jim bil duša. S Tabo pa je preminul tudi zvest dopisnik mladinskih listov — Ljudo — ter priden ugankar. Hvaležna jurjevška mladina Te je v obilnem številu spremljala na zadnji poti. Ona Te bo tudi ohranila v blagem spominu. ker sadovi Tvojega neutrudnega, tihega dela ne bodo usahnili. Le mirno počivaj, dragi Ludvik, ter sc naužij božjega miru in radosti ob strani Kristovi! Le tam pod Marijinim plaščem cveti ■— Ti lilija, utrgana v prvem cvetu! — Tone. JAZ BOM RAJŠI Bratje si belijo z ukom glave, v mračnih prostorih brez sonca sede; jaz pa bom rajši kmetič vesel, Tožno naravo objel. Ljubil bom travnike, polje in gaj, v hišici rodni bom našel svoj slaj. ona vsikdar iz polne roke plača ljubeče srce. KMETIČ VESEL! Kadar bo dušo mi trla bridkost, šel bom med njive iskat si radost, tamkaj okrogle mi slavček žgoli, srečo z menoj rad deli. V srcu bo vera in Bog bo z menoj, v duši bo vladal mi sveti pokoj: Toraj bom rajši kmetič vesel, rožno naravo objel. Savinka. IN UGANKE.; (Urejuje France Modrinjak, bogoslovec, Maribor.) 1. ŠALJIVKE. (Angela Vanovšek, Celje.) Kje rasle najboljše vino? — Za kaj visijo ob slovesnostih zastave? — Kateri ljudje imajo ob svojem rojstvu toliko nog, kolikor je dni v letu? — Katerega gumba ni mogoče odtrgati? — Če imaš deset sveč, pa tri ugasiš, koliko jih še ostane? 2. VERIGA. (Josip Šuligoj, Bača.) Da, da, ka, ka, ma, ma, pe, ro, ro, ša, va, va. Iz teh zlogov sestavi verigo, ki jo bo tvorilo 6 dvozložnih besed. Besede pomenijo: Pisalo, del človeškega telesa, hrano, lovilo, gospo in sveto opravilo. 3. POSETNICA. 4. ČUDNA TOMBOLSKA KARTA. (Fr. Tanjšek, Št. Andraž.) RADO PUTNIK NIŠ. Kaj je mož po poklicu? (Jožef Novak, Banovci.) a a a d e e|g h i i k 1 |m n o P r š š | t | v | v 16 17 21 9 8 |18 20 5 |22 10 12 11 14 1 19 6 7 2 | 4 |l5 13 3 Česa lastnik te tombolske karte ni dobil, ker je prišel prepozno k tomboli? Beseda prva je zaimek, sama nikdar ni priimek! a druga hišo nam predstavlja, domačnost z njo proslavlja. 5. KAKO JE IME? (France, Središče.) Prvo drugi mi pridruži, kar dobiš — prosveti služi. Če brihten si — povej, kako ime je stvarci tej! 6. KRIŽANKA. (R. Legvart, Zavrh — Dobrna.) 0 9 i 2 L_ uT" i n 4 7 5 6 12 — HBI ' d — IT" 17 u - —— 19 ~ 20 16 21~ Ti c F u~ Vodoravno: 1. domača ptica; 3. orožje: 6. nagla smrt; 7. kar ljubimo; 9. svetopisemska oseba; 11. del noge; 12. tisti, ki tiska; 14. nočna ptica; 17. skupina ptičev; 19. pokrivalo; 21. Abelova mati; 22. reka v Egiptu; 23. število; 24. vodna žival. Navpično: 1. kača; 2. cerkveni dostojanstvenik; 4. del dvorane; 5. druga beseda za znoj; 6. posoda; 8. poljska rastlina; 10. žensko krstno ime; II. nadzoruje kaznjence; 13. del voza; 14. del »stanovanja*; 15. posledica pretepa; 16. morska prikazen; 18. pozdrav; 20. igralna kvarta. 7. SPOMENIK. (Fr. Mohorič, Paka — Vitanje.) soglasnik; zver; eksploziven predmet; kraljev nakit; posoda; $ podnebno telo; moško krstno ime; priprava za ribji lov; nalezljiva bolezen; sad vinske trte; mohamedanska sv. knjiga; del dneva; število; malo priljubljen človek. Rešitve pošljite do 5. septembra. Izmed tistih, ki bodo vse uganke prav rešili, bodo dobili listi trije vsak dve knjigi, ki so naročnino za vse leto plačali in jih bo žreb izbral; dva tistih pa, ki bodo rešili vsaj štiri uganke (šaljivke veljajo za eno uganko) pravilno, dobita pod istimi pogoji gno knjigo._______________________________________________________ INDIJA KOROMANDIJA. Vroče je sedaj potovati po Koromandiji. Toda človek z veseljem prenaša vročino, ker ima Zavest, da dela za ugankarje »Našega doma«. Že zadnjič sem poročal, da je Koromandija vsa pisana ugankarskih skrivnosti. Za danes sem Pobral za Tebe, dragi, verigo, da z njo povežeš voz, ali pa se za pokoro opašeš z njo. Da pa boš jahko to storil, moraš najprej verigo sestaviti. Kako to storiš? Posamezne besede so členi verige. Zadnji zlog ene besede je prvi zlog naslednje itd. Glej, da boš zbral dobro člene ter jih pravilno zvezal, da se Ti veriga pri uporabi ne utrga! Tombolska karta je malo čudna. Kajne?! Pa nič se ne ustraši, ampak premlevaj številke in črke na njej, da izveš, kaj se zgodi z zamudniki. Pazi pa, da se Tebi ne pripeti kedaj kaj sličnega,, če boš rešitve ugank pošiljal tako pozno, kot si zadnji čas začel. Bog Te živi!_ REŠITVE UGANK. šaljivke: Na svetu je več belih Ijon/ev, ker koli niso iz trsja, ampak iz lesa; oba (Turk in črna kava) sedeta brez stola; seno; sedi najprej na mravljišče in potem na stol in videl boš razliko. Težak fačun: Na nekem dvorišču je 8 kuncev in 24 rac. Skrivnosten napis: Vzami naprej skupine z eno veliko črko, potem z dvema, tremi itd. Dobiš: V vinu utone mnoga mušica, tudi človek — stara resnica. Stopnice: Besede so: Ana, rak, grešnik, vladika, živinorejec, Anton Medved. Po sredi bereš: '»aš dom. ------- ---------- --------------------------- PALICE. Križanka: Vodoravno: I. brana, 4. pipa, 7. roka, 8. Urban, 9. gube, 11. tolar, 13. iste, 15. amen, 18. pura, 21. tram, 23. šopek, 26. Izak, 27. opeka, 28. nuna, 29. paša, 30. potop. Navpično: 1. brat, 2. ropot, 3. naga, 4. preje, 5. past, 6. angel, 10. urar, 12. lipa. 14. snop, 16. maša, 17. strop, 19. umika, 20. resno, 22. repa, 24. okno, 25. krap. Kraljev pohod: Slavimo Slomšeka: Slovenje sina, številne pesmi peva miloglasne, le malo takih šteje domovina, edinstva, rodoljublja je buditelj, ogrejmo se za take vzore krasne; /frščanske vere ognjevit branitelj, mladini Slomšek moder je voditelj. Slava mu, nesmrtna slava! »V trudu In znoju«: Joško iz Banata: Vesel sem Tvoje uganke. Malo jo bo treba sicer popraviti, a beli dan bo zagledala o priliki. — N. N., Repno. Ne morem razbrati Tvojega imena. Šaljivke so nekatere dobre. Pošlji še! — Barika Moravec. Zelo si skopa z ugankami. Eno celo si poslala. Ali boš zelo huda, da je ne vidiš v današnji številki? Potrpi! Uganka je dobra in pride gotovo. Pozdrav sestram in Tebi! — /osip Mišmaš. Ali ne bi poslal kaj lažjega in boljšega?! Na tej si bi Tvoj kolega preveč razbijal glavo. Ivan Trohej. Pošlji še! — Mici Pepelnak. Odgovarjam vsem trem pod Tvojim imenom. Nekaj blaga dobrega. Pride! Cilka Kol(. Prvo časti-tam k maturi. Lepo je, da imaš z matematiko veselje. Račun pride! Da se je moje prerokovanje izpolnilo, je čudno in skoro žalostno. Kaj praviš k temu? Le zopet se navduši za uganke! Pozdravljena! — Če hoče imeti kdo pismen odgovor, naj priloži znamko. Ki.ko so reševali naši ugankarji? (Razprto tiskani so rešili vse pravilno, poševno tiskani vsaj 4, ostali manj.) Celjanka (Ko Fe skrivam pod tuje ime, sem se skoraj zmotil ter Te s pravim imenom izdal. Ali bi bila zelo huda, če bi to storil?); Jožef Novak, Banovci (Tvoji želji bom ustregel); Lojzika Repič, Kutinci Sv. Jurij ob Ščavnici; Jožef Koren, Morje Fram; Katarina Čeh, Krčevina pri Mariboru; N. N., Repno (Podpiši se drugič bolj razločno. Danes nisem mogel podpisa brati.); Skale Marija, Celje; Marija Orešnik, Slovenjgradec (Pozdravlja vse ugankarje. Kaj pa ugankarice!?!); č. g. Matija Zemljič, Sv. Tomaž pri Ormožu (Vesel sem, da sem tako slučajno zvedel za avtorja verzov o Slomšeku. Hvala Vam za ta »greh«, ki si ga nalagate na ramena! Bog Vas živi!); Angela Merčnik. Sv. Trojica (?) v Slov. gor. (Drugič označi točno tudi kraj, da bom vedel, kje si.); Zvonimir, Sv. Bolfcnk v Sl. g. (Upam, da sem Ti precej ustregel, a v bodoče bom skušal še bolj.) ; Ladislav Pušelc, Selnica ob Dravi (Hvala za pozdrave!); Barika Moravec, Velika Nedelja (Barika je sedela pol ure na mravljišču, da je občutila razliko. Zelo rad bi jo videl takrat. Ali je bilo prijetno? Hvala za pozdrave!); Jožef Petrovič, Sv. Barbara v Hal. (Iz Maribora gre »Naš dom« prvega v mesecu ali najkasneje drugega. Če torej ni o pravem času na mestu, ni to naša krivda.); Josip Šuligoj, Bača; Fr. Fidler, Krtince — Podplat (Reševal si, a je spodletelo. Mater pa le potolaži in jih še v mojem imenu prosi, naj Te raje podpirajo kot kregajo pri spisovanju. Saj je vendar bolje, da se s tem zabavaš, ko pa bi hodil po slabih potih. Le korajžno naprej piši!); Fani Močivnik, Šmarje pri Sevnici! Urška Mandelc, Šmartno ob Paki (Malo prezgodaj so mama klicali, da si tako malo rešila. Ali pa nisi večerje prismodila? O zdravilu proti dremanju pa le poročaj, kako se bo obneslo!); Anton Hodnjak, Sv. Lovrenc v Sl. g.; Frida Prapotnik, Velika Nedelja (Ako hočeš vedeti, kako se človek počuti na mravljišču, vprašaj Bariko Moravec; saj se menda poznata. Ona je pol ure sedela na mravljišču in bo gotovo vedela za razliko med mravljiščem in stolom. Če pa ona ne ve, ali ne bi hotela povedati, vprašaj domačega g. dekana, oni pa Ti bodo gotovo ustregli. Tudi moje pozdrave jim izroči!); Justi Sajko, Sv. Jurij ob juž. žel. (Revica! Potem pa ne bo nič z gostijo, če si mi osivela pri ugankah. 2e sem se veselil, da me boš povabila. Pa človek sc ne sme prezgodaj veseliti! Živela!); Maks Jeza. Hajdina pri Ptuju; Alojzija Mlinarič, Mici Pepelnak, Jožica Narat, Naraple; Katarina Mačkovšek, Sv. Jedert nad Laškim (Sodba je končana. Mislim, da ne preslabo. Upam, da mi ne hodiš brez glave okrog. Kako bi vendar to izgledalo? Ang. Vanovškovi pošiljaš pozdrave in zahvalo za Tebi poslane! Prav! Zahvalo prejmeš, ko to sporoči Angela, če bo sploh pozdrave našla.) ; Mat. Zemljič, Slat. Radinci; Iv. Trobej, Pameče (Ivan pravi : »Prav je imel fant iz Koroške, da se je pritožil čez me, ali s tem ni dražil nobenih sršenov. Pač pa bodo dekleta gotovo sukala nosove, ker imajo kljub svojim pristriženim lasem tudi kratko pamet.«); Micika Fistrovič, Plešivica (Mati in oče naj malo le popustita. Saj »Naš dom« pride le enkrat na mesec! Zime pa se jaz tudi veselim. Živela!); Angela (Cecilija) Mik'tč, Hajdina pri Ptuju; A. Bosilj. Zavrče (Priden si, da tudi k večernicam rad greš. Le tako naprej!); Valentin Kaučič, Smo-linci (Menda ni bilo tako hudo s palicami?! Kaj pa, če je bilo za pokoro, kar je priletelo? Da bi pa ukinil skrivnosti iz Koromandje, pa ne bo nič. Veliko jih namreč še želi.); Ivan Premrl, Vizore (Tvoji želji prihodnjič popolnoma ustrežem.); č. g. Franc Lovrenko, Zamošani (Mislim, da težaki niso jezni!). Nagrado so dobili: Alojzija Repič, Kutinci —■ Sv. Jurij ob Ščavnici; Anton Hodnjak, Sv. Lovrenc v Sl. g. in Marija Orešnik pri g. Lavre, Slovenjgradec. NAGRADE ZA KLOBUK GOSPODA 2UPNIKA«. Mislili smo, da nam bo pismonoša kar v košu nosil rešitve; pa je bilo prav malo tistih, ki so lovili lepe nagrade. No, naročniki so si najbrž mislili: >Naš dom« je itak revež, mi ga imamo pa radi, čeprav nič ne dobimo. Prav! Bili so seveda tudi dnevi tako polni dela, da potne glavice niso bile za studiranje. Bomo na zimo napravili tako tekmo; takrat pa Vas bo že več; kajne? Kako so nam odgovarjali? Objavili bomo vse, ker jih je malo; zraven imena je odgovor na prvo vprašanje, v oklepaju pa število, ki so ga dali za drugo vprašanje. Jož. Novak, Banovci 18, Sv. Križ pri Ljutomeru: Grof Marino bo izvršil samoumor (220). (Naš vneti prijatelj Novak je mislil, da so drugi tudi tako vneti ugankarji!) —- Marija Orešnik, pri g. Lavretu v Slov. Gradcu: Bo kaznovan (50). — Angela Merčnik: Sv. Trojica v Slov. gor.: Izvršil bo samoumor (7). — Janez Kos, Ljubnica 16, Vitanje: Zadela ga bo šiba božja; ponesrečil se bo in umrl (7). — Zigert Ferd.. Sv. Trojica v Sl. g.: Nič se mu ne bo zgodilo (nobeden). Lad. Pušelc, Selnica ob Dravi: V ječi se bo obesil (27). — Joško iz Banata: V blaznosti bo izvršil samoumor tam, kjer je ubil župnika (četrtina vseh rešilcev). — Jož. Petrovič, Sv. Baibara v Hal.: Grof se javi sam in je radi grofovske časti in ker se je sam javil, oproščen (15). — Josip Sidigoj, Bača, Sv. Lucija ob Soči: Znorel bo (nihče). — F. Fiedler, Krtince-Podplat: Samoumor (100). — Urška Mandelc, Šmartno ob Paki: Zblaznel in v vodo skočil (20). - Peršak Francka: Za klobukom je šel v vodo (12). —Premrl Ivan, Vizore 26 pri Novi ccrkvi-Vojnik: Vzel si je življenje (5). Mlinarič Alojzija, Naraple: Pobegnil je (nihče). — Vič. g. Lovrcnko Fr.. Sv. Marjeta pri Moškanjcih: Živel bo kakor drugi Kain (ne bo jih več, kakor je prstov na levi roki). Vsi odgovori so prav duhoviti, vendar točen ni nobeden. Zato smo nagrade tudi izpremenili, da so štiri: ena po 100 Din in tri po 50 Din. Da bi jih res pravično podelili, smo si pomagali še z žrebom. Ti rešivci so dobili nagrade: L s/o dinarjev: Jož. Šuligoj. Baccia di Modrca 4, prov. di Gorizia — Italia; 2. petdeset dinarjev: Urška Mandelc v Rečici, p. Šmartno ob Paki; 3. petdeset dinarjev: Joško iz Banata (ki naj takoj sporoči točen naslov). 4. petdeset dinarjev: Janez Kos, Ljubnica 16, Vitanje. Vsem štirim želimo, da porabijo denar kar najbolj koristno. Drugim pa želimo prihodnjič vso srečo. Vse pa pozivamo, da delajo za »Naš dom < in ga širijo. Z novim letom moramo imeli mesto 2400 naročnikov — 10.000! Moramo! Bog nam pomagaj in vsi dobri ljudje! Urednikova pošta. Val. Kavčič, župan v Smolincih: Prav lepa hvala! Ko nam bodo iždejali slike za tisk, Vam jih vrnem. — Dekle s Hajdine: Kaj rad bi prišel med vas. Ta čas pa bom prav daleč od Maribora. V duhu bom z Vami. Ali ne bi hoteli Vi govoriti na taboru tudi nekaj besed za Naš dom ? Prosim Vas, govorite jih v mojem imenu in pozdravite vsa dekleta! Recite, da Vas je urednik naprosil, da zberete ves tabor okoli »Našega doma«. Potem pa mi pišite! Slike in proslava »Umeščenja« bi mi bile zelo dobrodošle. Živeli! — Iv. Ki te k, Studenice pri Poljčanah: Za vse iskrena hvala! Posebno za lep opis, ki bo prišel jeseni! — N e t a. Sv. Benedikt: Jaz bi bil zadnjič zelo rad z Vami govoril. Kje pa ste bili? Pesem pride! Le s prostorom imam vedno križ. — Ciril Miklavc, Ribnica na Poh.: Bog Vam povrni za Vaš trud! Izmed vsega bo najprej prišel življenjepis. Upravi pa sem naročil po Vaši želji. Bog Vas živi! V s e m s o t r u d ni k o m: Potrpljenje je božja mast. Kajne, pri »Našem domu« je imate cele kile. Nič ne zamerile! Saj je meni najbolj žal. Dekle iz. ptujske okolice »Prijateljica«; T ončka iz Poljčan Spomini«, poročilo od Sv. Benedikta, Francke iz Studenic, orožnika iz Perleza, g. Gospodariča iz Gederovec pride prihodnjič. Pošla uprave. Najidealneji narodni delavci so širitelji ljudske prosvete, saj'se narod ceni po njegovi umski višini ter njegovem kteposlncm življenju. V tem zmislu si je zasnoval svoje življenske cilje g. V. Gospodaric iz Gcderovc v Prekmurju, ki izven svojih stanovskih dolžnosti tam v Slovenski Krajini deluje na polju prosvetitve tamošnjega ljudstva. Dandanes nikdo ne živ/ v dobiih gmotnih razmerah, tudi imenovani ne, ali vendar si je iz nesebične ljubezni do /(ršč. probuj-, tamošnje, odraščajoče mladine pritrgal lastnim ustam, da je iz svojih prihrankov naročil 5 izvodov prosvetnega lista »Naš dom« in je namenil tistim, ki so v nevarnosti propadanja. Imenovani si je s tem činom postavil častni spomenik, ki ga v »Našem doniu« odkrivamo vsem v vzgled ter vsaj v toliko posnema, da bi imela v salta slovenska hiša naš prosvetni list. — Dopise, ki ste je namenili ali Prosvetni zvezi ali uredništvu ali upravi »Našega doma«, ne naslovite na Cirilovo tiskarno ali na »Slovenskega Gospodarja«, ali splošno Maribor, najbolj točno nas najde le ta naslov: Maribor, Aleksandrova cesta 6 I. PRVI IN EDINI SLOVENSKI ZAVAROVALNI ZAVOD VZAJEMNA ZAVAROVALNICA DUNAJSKA CESTA ŠT. 17. V LJUBLJANI DUNAJSKA CESTA 'ŠT. 17 SPREJEMA: V POŽARNEM ODDELKU: ZAVAROVANJA VSEH POSLOPIJ IN PREMAKLJIVIH PREDMETOV, KI SE POŠKODUJEJO PO OGNJU, STRELI IN PO EKSPLOZIJI SVETILNEGA PLINA, CERKVENE ZVONOVE PROTI RAZPOKI, STEKLO IN ZRCALA PROTI UBITJU PO ZNATNO NIZKIH CENAH. — V ŽIVLJENSKEM ODDELKU: ZAVAROVANJE NA DOŽIVETJE IN SMRT V VSEH SESTAVAH, ZAVAROVANJA NA OTROŠKO DOTO, RENTNA IN LJUDSKA ZAVAROVANJA POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. PODRUŽNICE: SARAJEVO, KOROŠČEVA UL. 15; ZAGREB, HATZOVA ULICA 12; CELJE, CANKARJEVA ULICA 4; SPLIT, ULICA XI. PUKA 22; BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 7. CENIKI IN POJASNILA 7, OBRATNO POŠTO BREZPLAČNO. ZANESLJIVI POSREDOVALCI SE VEDNO SPKJEMAJO. FRANC STRUPI V CELJU 11,1.1 'L1* ^ «...'J 1. ii.» < . ■. 1 • Vam priporoča svojo zelo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, lepih okvirov, ogledal, raznovrstnih šip itd. Prevzema vsakršna steklarska dela Najsolidnejše cene in točna postrežba Na drobno Na debelo is Bii»»i«aiill*»i» i r iii«iiiiLif[j iiiim nmi* tu®.*1: a: i.i.'.,t,.mi.ti*. Izdaja za Prosvetno zvezo dr. Josip Hohnjec; urejuje prof. dr. Fran Sušnik. — Predstavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.