Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 8. januara 1939. Štev. 2 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. I tak niže poslano med tekstom vsaka reč 2 D, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Kak je glasao dr. Stepinac, Zagrebečki nadškof. Za časa zadnjih volitev je prineso radio ministerskoga pred- sednika, da je dr. Stepinac, za- grebečki nadškof, glasao na dr. Stojadinoviča listo. To se je vsem toti malo čüdno vidlo, ki poznajo dr. Stepinca, ki je jako dober dühovnik, a tüdi veliki Hrvat — njegovi dühovniki celo trdijo, da včasi še preveč kaže hrvatstvo, — da bi on mogo glasati na dr. Stojadinovičovo listo. A ar je radio to vest po celoj državi razneso i se ta vest ne prezvala, je vsaki za sveto držao, da je to istina i si je to glasanje tak raz- legao, da dr. Stepinac šče svo- jemi hrvatskomi narodi potom vlade dr. Stojadinoviča spraviti zahtevane pravice, kajti osvedo- čen je bio, da zmaga državna i ne protine lista. Naš list je to vest tüdi objavo i Občüdüvao dr. Stepincovo junaštvo, da pretrga veze z strankov, ki se je vezala z komunisti, da Zadosti predpi- som Cerkve i da pomaga svoje- mi narodi do pravic. Med tem časom smo pa dobili točne Informacije, kak ta zadeva stoji. En naš dühovnik, ki je nameščen v zagrabečkoj nadškofiji, nam piše, da dr. Ste- pinac ne glasao na dr. Stojadi- novičovo listo, nego da je glasao za hrvatski narod, Zatem smo zvedeli z vüst hrvatskoga dühov- nika, da je dr. Stepinac dao na- log svojoj dühovščini, naj glasa za hrvatski narod. Te dni nam je poslao en slovenski dühovnik z naše ško- fije, ki je romao k Mariji Bist- rički, letak, šteroga je izdao sam dr. Stepinac, nadškof. V tom le- taki piše, da je zahtevao od ra- dio postaje, naj prezove svojo trditev, da je on glasao na dr. Stojadinovičovo listo. Ar pa toga radio postaja ne včinila, je izdao poseben letak, v šterom od reči do reči pravi: „ Vest mi nalagala, da glasom za ono listo, štera dnes predstavla težnje hrvatskoga naroda po pravici i sloboščini, do štere ma kak vsaki drügi narod pravico. To sam tüdi včino". Zagrebečki nadškof je po vesti glasao za listo, štera se bori za pravice hrvatskoga na- roda. Popolnoma prav. On ne glasao za dr. Mačka, čeravno je on bio voditeo liste, nego na program liste: pravice, slobošči- no hrvatskomi narodi, se razmi v Jugoslaviji, šlo se je za hrvat- ski narod. Pri nas se je pa šlo za slovenski narod, za njegove pravice i sloboščino v Jugoslaviji. Po vesti so zato naši škofje i dühovniki, i vsi krščansko-slo- vensko čüteči verniki glasali za listo dr. Korošca. Izjava dr. Stepinca popol- noma obsodi naše odpadnike, ki šo šli podpirat hrvatske pravice, proti pravicam slovenskoga na- roda so se pa borili. Če je duž- nost Hrvata po vesti glasati za hrvatsko listo, te je dužnost Slo- venca po vesti glasati za slo- vensko listo. Dr. Stepinac niti z rečjov ne omenja imena dr. Mačka, niti tistih veri sovražnih strank, ki so se na dr. Mačkovo listo obe- sili. Njega je vodila pri glasanji samo lübezen do hrvatskoga na- roda, a do globočine srca ga je kak dühovnika bolelo, da so na to listo prišli veri i hrvatskomi narodi sovražni lüdje. Pri Slo- venskoj listi dr, Korošca je pa ladalo puno veselje, ar se je v Boga vervajoči celi slovenski na- rod kak od goloba prehrana pše- nica zbrao okoli njegove liste, — njegovi i boži sovražniki so odišli v Mačkov tabor. Vpelavanje prvoga župnika v Polani. Na samo Novo leto je obhajala nova fara v V. Polani redko slovesnost: Vpelao je g. dekan Jerič prvoga plebanoša, g. Halas Daniela, bivšega lendav- skoga kaplana. Iz župnišča je sprevodila novoga gospoda plebanoša pod vodstvom g. dekana dühovščina med špalirom šolske dece i Ma- rijine deške i dekliške drüžbe. Pri cerkvenih vrataj je novi plebanoš v roke dobio od g. dekana cerkvene klüče, i poš- kroplen on i verniki z blagoslov- lenov vodov, je stopo v svojo cerkev, posvečene Srci Jezušo- vomi, de prevzeme v njej po Božoj voli Vodstvo düš. Po prečtenji imenüvanja za plebanoša i po položenoj prisegi je g. dekan prek dao novomi g. plebanoši klüč od tabernakla, od Jezušove hišice, da ga čuva za svoje ovčice, ga oblekeo v cer- kveno oblečo, njemi naložo na rame štolo i na glavo cerkveno kapo v znamenje, da vrši vso dühovniško slüžbo v doblenoj novoj fari. Zatem je stopo g. de- kan na predganico i v krasnih rečaj razložo dužnosti dühovnika kak plebanoša. Te so: telovno rojenim dati düševno živlenje po sv. krsti, to dečico včiti, jo od- gojiti za poštene dečke i dekle, od teh odstraniti vse spake, ki bi znale mladino pokvariti. Vsem more vse biti, posebno pa mora skrbeti dühovni krüh svojov düševnoj drüžini, fari, to je Jezušovo sv. telo, štero mora betežnikom donašati, da njihove temne oči se počinejo na Gospodovom svetom teli. Najtežja je pa ta dühovnikova dužnost, da blodne düše pri- pela nazaj na pravo pot. Ležej je, kak pravi sv. Janoš Zlatovüstni, iz kamna podo- bo izklesati, kak blodno düšo povrnoti. Ta fara obhaja nesamo god obrezavanja Gospodovo- ga, nego še dva spomina: nastanovitev fare i vpelavanje prvoga plebanoša. Kak pe- sem brez viže i roža brez cveta nema pomena, tak ne fara brez plebanoša. Ta fara je zdaj zaspevala i razcvela, dobila je svojega prvoga pleba- noša. Ka bo novi g. plebanoš mogo svoje teške dužnosti zvr- šiti, je dužnost vernikov moliti za njega. Molite dosta za njega. Molite dosta za svojega dühovno- ga pastira, mi tüdi zdaj sv. mešo poslüšamo za novoga g. plebano- ša. Njega pa prosim, naj se spomni svojih vernikov i vseh nas pri sv. meši, da nas veže vse vküp Je- zušovo Srce y svojoj lübezni. Na konci predge je g. de- kan molo za + g. Sakoviča i za g. Rantoša, prvi je nastavo to faro, zidao cerkev i farof, drügi je njegovo delo dovršo. Pesem v cerkvi je bila lepa, posebno cele cerkve starinska pesem. Novoga g. plebanoša so počastili s svojim ‘obiskom poleg g. dekana, sledeči gospodje: Ba- kan lendavski, Zadravec čren- sovski plebanoš, Berden hotiški i Koren kobiljanski dühovnik, botrina g. župnika, Luthar šol- ski upraviteo z Črensovec z svo- jev gospov, Jaklin, predsednik občine, šolski upraviteo Čehovin, kantor Balažic, uradnik Novin i bogoslovca Kolenko i Balažic. Med obedom je g. Jerič želo novomi plebanoši uspehe pri njegovom ;dühovnom pastirstvi, novi plebanoš se je pa toplo za- hvalo njemi i vsem pa oproso vse gospode dühovnike, naj se z od- prtim srcom večkrat zbirajo v njegovoj hiši, on je rad sprejme. Javna zahvala. Villiers s|Marne, 29. XII. 1938. Čütim v dni srca dužnost, da se javno zahvalim nad vse prijaznomi, prečastitomi gospodi Stanki Natlačen, dühovniki, sini g. bana Dravske banovine, da nas je na Božič počastio s svojov navzočnostjov i podrobno za- nimao za naše živlenje v tüjini. To nas je od srca vse razveselilo. Posebno pa še to nas je razveselüo, da mi je prečastiti gospod med obedom naročo: „da či je što med vami brez- poselni ali ovak siromak, nesmite vzeti penez za obed, račun od teh lüdi meni prinesite.ˮ To je jasen dokaz, kak glo- boko so prečastitomi gospodi pri srci siromaški delavni lüdje v tüjini. Posebno se zahvalim v imeni tistoga delavca brez dela, za šteroga je preč. g. plačao obed v imeni tiste delavke, šte- roj je vrno 10 frankov, ka njej je gospodar odtrgao zato, ka je na velko mešo šla v cerkev. Bog povrni prečastitomi gospodi to djanje lübezni. , Hajdinjak Alojz. Gospodarski cili Nemčije na Balkani. Nemški državni tajnik gos- podarskoga ministrstva Brink- mann je napisal jako poučen čla- nek, šteri je vzbüdo velko zani- manje v celoj Evropi. V tom članki pravi, da se mamo zahva- liti gospodarskoj krizi, štera nam je odprla oči. Te Je izišlo gos- podarsko geslo: Daj — dam! To se pravi, da blago plačajmo z blagom. Nemčija je znova zač- nola za küpleno blago pošilati industrijske izdelke i s tem dala najvekšo pobüdo za industriali- zacijo raznih dežel. Države so začnole bole sodelüvati med se- bov. Pa pravi nadele, da neso odstranjen vse ovira. Najvekše ovire so političnoga značaja. Dobro se spominjamo raznih posojil ništernih velesil, s šte- rimi posojili so si velesile menše države enostavno pod- jármile. Nemčija te náčin od- klanja. Njeni način je te, da da državam posebno ugodne carine, stalne cehe za blago, stalni trg, ge bodo države lejko tržile svoje odvišnje pridelke. Nemčija bo pomagala tüdi pri dvigi polo- delska i industrije. Pri vsem pa povdarja, da se mora odstraniti javno mnenje, prej, da šo balkan- ski narodi kolonije velesil i da zato kak kolonije morejo biti za- dovolni z blagom drüge ali tretje vrste. Nemčija to odklanja. Pri njoj so vse države enakopravne. Ona bo vsem pošilala samo prvo- vrstno blago. Nemčija tüdi nema nikše imperijalistične težnje na jugovzhodi Evrope, nego šče zbližati države, da bi med sebov gospodarsko sodelovale. Pri vsem tom pa ne dovoli, da bi jo za dosego tej cilov politični računi drügih ovirali. Nemški državnik v tom članki razkriva žele Nemčije; v keliko se bodo vresničile, bo po- kazala bodočnost Sporazum Belgrad — Pešta. V kratkom obišče italijanski zvünešnji minister Ciano Jugos- lavijo. Namen toga obiska je po- globiti prijatelstvo med Madžar- skov i Jugoslavijov. Po razgo- vori med dr. Stojadinovičom in grofom Cianom pride mogoče do podpisa jugoslovansko-madžar- skoga sporazuma, ka bo pomenilo novi fundament za mir v Evropi. Pri toj priliki bo veliki lov na državnom posestvi Belje, šte- roga se bodo vdeležili dr. Sto- jadinovič, grof Ciano i tüdi mad- žarski državniki, šteri bodo meli priliko sodelüvati v razgovoraj med italij. zvünešnjem ministrom i jugosl, državniki. * Italija se najmre trüdi, da se odnosi med Jugoslavijov i Madžarskov pobolšajo. I ravno prijatelstvo med obema država- ma smatra Italija kak izhodišče za vozkejše sodelovanje med ju- govzhodnimi državami z osiščom Berlin-Rim. Splošno pa pričakü- jejo, da bo jugoslovansko-mad- žarska pogodba, štera ne bo du- go podpisana, omogočila prija- telsko sožitje med obema na- rodoma. Dühovne vaje v Vatikani so se vršile v adventi. Dühovnih vaj so se vdeležüvali tüdi sv. Oča, kardinali, nadškofje, škofje i šte- vilni prelati papovoga dvora. Med temi dühovnimi vajami so sv. Oča sprijali 500 mladij po- ročnih parov, šterim so v krat- kom navuki priporačali dühovne vaje, pri šterij se vtrdi trdni i srečen krščanski zakonski žítek!. Halas Daniel, prvi plebanoš v V. Polani, ki je kak lendavski kaplan bio namestnik Urednika Novin. Cerkev Srca Jezušovoga v V. Polani. 2 N O V I N E 8. januara 1939. Svetek sv. Drüžine. Evangelij (Lukač 2). Gda bi Jezuš bio dvanajset let star, gori Idoči oni v Jeružalem poleg navade sveteš- njega dneva i spunivši se dnevi, gda bi se nazaj povrnoli, ostanolo je to Dete Jezus v Jeružalemi i nej so vpa- met vzeli roditelje njegovi. Štimajoči pa, ka bi on bio med potnimi tivariši, šli so eden den poti i iskali so ga med rodbinov i med znanimi. I gda bi ga ne najsli, povrnoli so se v Jeružalem, iskajoči njega. I včinjeno je; po tret- jem dnevi so najšli njega vu cerkvi sedečega na sredi med doktormi po- slusajočega i spitavajočega nje. Čüdi- vali so se pa vsi, ki so ga poslüšali nad razumom i njegovim odgovarja- njem i videvši čüdivali so se i pra- vila je njemi Mati njegova: Sinek, za- kaj si nama tak včino? Ovo Oča tvoj, i jas žalostna sva iskala tebe. 1 veli njima: ka je, ka sta me iskala? Nej sta znala, ka je vu oni, štera so Oče mojega, potrejbno meni biti? I njidva sta nej razmela te reči, štero je njima pravo. 1 doli je šo ž njima i prišao je v Nazareth: i bio je podložen njima. I Mati njegova je zdržavala vse ete reči vu srci svojem. I Jezuš se je po- vekšavao v modrosti, vu vrsti i vu mi- lošči pri Bogi i lüdmi. • Gda je bio Jezus dvanajst let star, je šo s starši v cerkev. Približno z dvanajstim letom pri- de človek v leta popolne razum- nosti. Te se začnejo za njega razne dužnosti. Dužno je zdaj dete hoditi redno k sv. meši, k spovedi i sv. obhajili. V Starom zakoni so se deca z dvanajstimi leti začeli vdeležüvati javne bože slüžbe. Kristuš nam je tak šteo dati zgled spunjávanja verskih duž- nosti. Šteo pa je tüdi s tem svo- jim nastopom v cerkvi potrditi vero tistih, ki so v njega že Vervali. Zakaj pa je zaostao v cerkvi ešče po svetki? Sam nam pove razlog: „Moram biti v tom, ka jé mojega Očeˮ. I ka je njego- voga Oče? Cerkev? Ne, nego vola Oče v nebesaj je, da se Sin zdaj prikaže lüdem v cerkvi, i sveto volo On šče spuniti. V cerkvi pa je ostao tüdi iz lübezni do lüdi. Šteo je dati lüdem pojasnilo od verskih istin, štere níšče drügi ne znao po- jasniti. Najbrž je pisačom go- vorio od Zveličara, opominao jih je na dogodke, ki so se bili vršili pred dvanajstimi leti. Opominao jih je na sv. Tri krale, na Si- meona i na Ano v cerkvi, na Herodovo zapoved i tak poslü- šalce pripravlao za miseo, da mora Kristuš negde biti. Gda po je bilo potrebno spunjavati volo nebeskoga Oče, gda je bilo potrebno iskati iz- güblcne düše, pozabo je Gospod na drügo. Vej Gospod tüdi pri Jakobovom stüdenci ne šteo za- vživati jestvin, ki so njemi je prinesli vučeniki iz Sihema, re- koč: „Moja hrana je, da spunja- vam volo tistoga,ki me je poslaoˮ. Po tridnevnom iskanji sta ga Marija i Jožef najšla. Vsi trije so potem odišli lepo nazaj v Na- zaret v svojo siromaško hižičko. O, lepa sv. Drüžina! Siro- mašno je bila hižica, v šteroj so stanüvali. A v toj kučici je pre- bivao mir, prijaznost, lübezen, pokorščino, potrplivost, zadovol- nost. Nikša mala senca kakše svaje, sovraštva, ali kaj takšega je ne prišlo nad to hižo. Eden drügomi so skušali vu vsem kak najbole nagoditi, živlenja podp- lati. Vsa skrb Dev. Marije i sv. Jožefa je bila obrnjena deteti. To pa jima je vračalo s pokor- ščinov, vdanostjov i lübeznijov. O, da bi bile vse drüžine dobre, istinsko krščanske! Glejte, vaša fara obstoji iz Samih drü- žin. Če bi bile vse drüžine dobre, pa bi bila dobra vsa fara. Zato pa skrbite vsi, da bo vaša drüžina dobra! Kakše so drüge drüžine, to je njihova stvar. Ti oča, ti mati, samo tak pravi: Naša drüžina mora biti dobra! Pri nas moramo krščansko živeti! V staroj zaveži, gde so drügi od- padali pd Boga, je pravo Jozve: „Jaz pa moja hiža bomo slü- žili Gospodi! Tak naj pravi vsakši, pa bo dobro vsešerom. Pri ednoj hiži so se deca večkrat zazavala ná drüge, rekoč: Drügi smejo po vesi letati gda i kak ščejo, mi pa nikam ne smemo! A starši so odgovorili kratko i odločno: Pri nas bo pa tak! Če drügi lečejo okoli, vi ne bote. Če se drügi pačijo v obleki, ví se ne bote. Pri nas bo tak! Ka da nova „Uredbaˮ vojnim invalidom, dovicam i sirotam? Najprle „Uredba” pove, što je zavarüvani po toj „Uredbi” i što je vojna žrtev, invalid, do- vica i sirota. Za vojaškoga vojnoga inva- lida se šteje vsaki Jugoslovenski državlan, šteri je od začetka bojne i do konca bojne ali pa med tem časom slüžo obvezno v vojski i to 6 tednov potom, da je bio vojske konec i je med j tem časom bio ranjeni, poško- dovani ali si je pa naicopao be- teg, na podlagi šteroga je bio spoznani za invalida, pa naj si bo to moški ali ženska. Za zgüblenoga se šteje tisti, od šteroga v šesti mesecaj po de- mobilizaciji (končanoj vojski) ne- ga nikšega zaneslivoga poročila i se po tom časi proglasi z od- ločbov sodišča za mrtvoga. Rodbinske kotrige so: za- konska žena, deca i nezakonska deca, če jih je vmrli pred kon- com bojne pred oblastjov i dü- hovnikom pripoznao za svoje. Za deco dobiva invalid podporo do njüve punoletnosti, če so Si- romaški. Država davle invalidom: Z zdravlenjom, protezami, Črevli, rokavi čarni (či so ranjeni v roke), z včenjom, slüžbov, de- lom, pomoč pri gospodarstvi, vožnjami po železnicaj, invalid- nino, i dokladami, z dosmrtnim vzdrževanjom v invalidski domo- vaj, če so žmetni invalidi i ne- majo svojcov, šteri bi je z inva- lidninov vzdržavali i olejšavanje pri obrti. Članom rodbini: Zdravlenje, včenje, olejša- vanje pri obrti, slüžbov, delom i s podporami, posojili za samo- stojnost. Roditelom, bratom i sestram: Z olejšavami pri obrtaj, slüžbov, delom, invalidninov, do- kladami, pokopnimi stroški i predpravicami. Ta „Uredba” deli bojne in- valide v 10 sküpen. V prvo skü- pino spadajo tistij šteri so 100% delanezmožni i nücajo tüjo po- moč za vsakdenešnje potrebe (oblačenje, mujvanje, jelo itd.). To so takši, ka njim falita obe roki, ali obe nogi, ali so slepi, glühi i nemi. Tej dobijo na leto 9000 Din. invalidnine i poleg te ešče 9000 Din. posebne doklade. Sküpno 18000 din. (osemnajstje- zero dinarov). Kak vidimo z zadnjega, dobijo tüdi 20% invalidi nazaj svoje pravice. Invalidnino dobijo vsi do- zdaj pripoznani invalidi od 20% naprej, pa naj bodo v državnoj ali banovinskoj ali občinskoj tali kakšojkoli zasebnoj slüžbi, (toga dozdaj ne bilo). Pa kakšešte por- cijo plačüjete (tüdi toga dozdaj ne bilo, liki je invalidnino do- ločao davčni cenzur). Tüdi tisti invalidi, šteri ste bili obsojeni iz koristolübja, če to ne posebno povedano v sodbi, ka ne dobite več, ali pa ne dobite samo za določeni čas. (Tüdi toga dozdaj ne bilo). Na kratko povedano, vsi invalidi i dovice, šteri ste bili že priznani i dobivali inva- lidnino i podporo, pa vam je po invalidskom zakoni leta 1929. bila odvzeta, jo dobite povrnjeno. § 8. daje pravico za brez- plačno zdravlenje vsem vojnim invalidom, za vse betege i po- škodbe doblene v bojni i tüdi za tiste betege, štere dobite v živ- lenji do smrti. (Po zakoni iz 1. 1929. invalidi sedme, osme, de- vete i desete sküpine toga ne so meli). § 9. pravi, ka majo brez- plačno zdravlenje vsi drüžinski člani invalida, za vse betege (to je oča, mati, žena i deca). Tüdi dovice vmrlih ali pogrešani mo- žov iz vojske. (Tüdi toga dozdaj ne bilo.) Če so siromaški i ne- plačajo več kak 200 din. porcije. Zdraviti se morejo v vsej državni i banovinski špitalaj, sanatorijaj, zdraviliščaj i kopališčaj § 12. pa pravi, ka se pod zdravlenjom razmi zdravniška po- moč, dvorba v špitali i vrastvo. (Tüdi toga dozdajšnji zakon ne dao.) O tom se bodo izdali ešče posebni pravilniki, šteri bod vse to natenko določili. Kak je z vožnjo po železnicaj i ladjaj? Dozdaj so meli invalidi na leto samo parkrat polovično vož- njo, če so hodili po privatnom posli. Od zdaj naprej pa majo neomejeno polovično vožnjo. Kotrige njüve drüžine i vojne dovice pa 12 krat na leto. (Tüdi tega dozdaj ne bilo). Ka pa bo članska knigica slüžilo kak legitimacija za polo- vično vožnjo, zato naj se vsaki po- skrbi, ka se bo kimprle vpisao v invalidsko drüštvo. To je vsi tisti invalidi od 20% naprej, ka ste po dozdajšnjem zakoni odpad- noli ali odpadnole zavolo velke porcije i tak tüdi bojne vdove i sirote. Za zdaj so ešče v veljavi naša stara invalidska drüštva. Po novoj „Uredbiˮ pa se vsa ta i drüštva morejo razpüstiti i se na novo preurediti. Središnji od- bor v Beogradi, oblastni odbor v Ljubljani s pomočjov naši kra- jevni drüštev že izdelava nova : pravila, štera bodo preurejena, j kak „Uredbaˮ zahteva. Zdaj bo od vas invalidi i dovice odvisno, koga si zberete v odbor. Ali takše, ki bodo podpore i poso- jila najprle sebi delili, ostanke pa dobite ví, če kaj ostane. Ali pa takše, šteri se bodo žrtvüvali samo za vaše dobro i ne bodo pri tom iskali nikšega dobička. Nikdar pa ne volite tisti lüdi, šteri so pri zadnji volitvaj na- pravili vse, ka bi ta vlada, štera nam je to novo „Uredboˮ dala, propadnola. Vse to so delali iz zagriženoga strankarstva i last- noga dobička. Pri vašem inva- lidskom deli takši lüdje, šteri plüjejo v svojo lastno skledo, nemajo nikaj iskati. (Dale sledi.) Čehoslovaška. Mladina čehoslovaške na- rodne enote, v šteroj so Zdrüže- ne vse bivše češke nacionalne stranke, objavla svoj delovni pro- gram, po šterom dela tüdi vlada, štera odklanja vse, ka je v zvezi z framasonstvom. Kak predznak krščanske preporodi se vidi že v tom, da je vlada izdala odredbo, po šteroj se mora- jo odstraniti iz vseh državnih zavodov, šol i uradov Masary- kove i Benešove slike. Na mesto tej pa se morajo postaviti križ i državni grb. Novi režim se naslanja po- punoma na vöro. Vsa drüštva i to javna i tajna, štera so proti krščanskoj vöri i dühi, so raz- püščena. Po šolaj je pouk ve- rouka obvezen. Mladina se mora vzgajati v protikapitalističnom dühi, na te način ostane država katoličanske i stanovska.Vsa vzgoja bo usmerjala državlane v delavno sküpnost i vzajem- nost i v obvezno slüžbo narodi i državi. To pa zahtevle velikih reform. Zato bodo upokojili vse, ka nasprotüje za dosego toga Cila. Vsi pa se lejko postavijo v slüžbo sküpnosti. Najvekša skrb bo skrb za drüžino, ar se s tem vtrdi narod. Tako bodo obdavčeni samci, spremenili bodo način herbanja, z vsemi sredstvi se bodo borili proti preprečevanji rojstev. Mla- dina bo vživala predvojaško vzgojo, vsaki državljan brez izje- Zvezda — naša vera. Svetek Treh Kralov ma na sebi nekaj jako slovesnoga. Že Berilo pri sv. meši se tak slo- vesno začne: Vstani, razsvetii se Jeružalem, glej, tvoja svetlost prihaja i Gospodovo veličanstvo nad tebov vzhaja!... Potem vi- dimo iti tri Modre z dalnoga vzhoda proti Jeružalemi, do Bet- lehema. Vidili so zvezdo i šli za njov. Zvezda jih je pripelala pred Boga. Že nad jezero let sveti na- šemi slovenskomi rodi Zvezda krsčánske vere. Vera je bila na- šim prednikom vodnica, vera — tolažnica. Mnogo nevol je pre- stao naš rod v teki teh jezero let v raznih vojskah, v türskih napadaj, v težavah vsakdeneš- njega živlenja. Vera njemi je sve- tila, vera ga je vsikdar tolažila. Vera njemi je bila vodnica iz skuzne doline v bolšo domovino. Ka bi bilo, če bi naš narod ne meo prave vere! V kakših zmo- tah bi blodo! Koliko težje bi prenašao težave živlenja! Koliko hvale smo zato dužni Bogi za dar prave vere! Kak srečni smo, da mamo pravo vero. Mi se te sreče vse premalo zavedamo. Ar mamo vero že z mladoga, celi narod jo ma pa že zdavna, zato vero pre- malo cenimo. Lüdje, ki so pre- stopili iz krive vere v pravo vero, takši znajo vero vredno ceniti. V svojih spisih nam opisüjejo svoje živlenje, svoje dvome, svoje boje, i kak so zdaj srečni, gda so se vendar srečno Priborili do istine. Kak lepa je naša vera! Ko- liko stvari nam ona pove, šterih nikak ne bi mogli znati brezi vere. Kak velike, visoke, svetle, vzvišene istine nam odkriva! Vera nam pove, da mamo v nebesaj Očo, mogočnoga, dob- roga, lüboga, skrbnoga za svojo deco. Vera nam pove, da je nje- gov Sin sam prišeo k nam na zemlo, da je postao nam vednaki človek, malo, lübeznivo detece, ki leži v jaslicah. Vera nam pove, da mamo tüdi pri nas, v vsakoj cerkvi sa- moga živoga Boga — tak skri- toga, tak skromnoga, da je za- istino čüdno! Vera nam pove, da mamo tüdi visoko, častito i lübeznivo mater; da je mati včlovečenoga Boga, a zednim tüdi naša dobra i lüba mati. Kaže nam pravo pot skozi živlenje. Kaže gor, nad zvezde, gde je naš pravi dom, gde nas čaka po tom kratkom trplenji ne- popisno veselje pri Oči. Ka ščemo, ka si moremo želeti lepšega, višišega, dražjega? Vse, ka ma zemla lepoga i dra- goga na sebi, premine pred ve- rov, kak preminejo vse zvezde pred suncom. Sv. Pavel pravi, da ma vse za blato i za smeti, v primeri s tem, ka zna oda- noga od Jezuša Kristuša. 1 koliko nam vera pa živ- lenje po veri prinaša veselja v naše Vsakdenešnje živlenje! Kak bi na zemli bilo vse püsto, če ne bi meli vere, cerkve, zvonov, svetkov! Kak obvüpno bi bilo, če bi ne meli vüpanja i tolažbe, da ne trpimo zobstom, da nam bo po smrti bole, neizmerno bole. V toj sreči pa ne smemo zapirati oči pred žalostnim dej- stvom, da naš narod ne več tak veren kak je bio negda. V naših časaj opažamo, da so lüdje za- čeli iskati svojo srečo i svoje veselje v vsem drügom, samo v veri i v Bogi ne. Vse nebeske zvezde so jim vgasnole. Po te- mini blodijo, ne vedoč ne kod ne kam. Ravnotak ne smemo zapi- rati oči pred bolečim dejstvom, da je na sveti ešče teliko mili- jonov lüdi v temini nevere i ma- likovalstva. Pomislite! Na sveti se čte zdaj 2 milijardi, to je dvejezero milijonov lüdi. Od teh je 350 milijonov katoličanov. Dale je kakših 200 milijonov kristjanov, ki so odtrgani od kat. Cerkve. Zvün teh pa je vse drügo po- gansko ali mohamedansko. Več kak 1000 milijonov! Kak ves svet spreobrnotí k pravoj veri, to je najvažnejša za- deva celoga sveta. I vsaki kri- stjan bi se morao živo zanimati za to zadevo. Če svojo vero kaj cenimo, ali ne bomo želeli, da bi se ta vera razširila po vsem sveti. Če Znamo, da je vera naša najdra- gocenejša stvar na zemli, ali nam ne bo težko, da je toliko milijo- nov lüdi, ki te sreče nemajo? Glavno je pač zmerom pri tom pitanje misijonarov i misi- jonark! Gde ste novi apoštoli? Zvezda se vam je prikazala, zdaj samo naprej za njov brezi straha. R. I. Poročilo duhovnika poljedelskih izseljencev v Franciji. Ko gre za vekše spore z delodajalcom, majo naši delavci pravico i možnost, ka se prito- žijo naravnost tüdi na francuško Ministrstvo dela, šteroga naslov je: Ministère duTravail (Service Central de la Main-d’ oeuvre), 391 rue de Vaugirard, Paris. To pritožbo naši delavci lejko na- pišejo tüdi v svojem materin- skom jeziki, držeč se gornjih na- jvodil glede sestavljanja pritožbe. Svetüje se našim delavcom, tak poljedelskim kak gozdnim, naj ne prekdajo delovne pogod- be na lastno roko, nego da se v slüčaji spora i težave z deloda- jalcom, obračajo s svojimi pri- tožbami na razloženi način. Po odposlanoj pritožbi naj delavci na vsak način mirno čakajo na odgovor i odlok pristojnih ob- lasti i naj v nobenem slüčaji ne zapüščajo delodajalca, dokeč ne dobijo odgovora. Francosko Mi- nistrstvo dela ne trpi bežanja od- nosno samovoljno^ odhoda od delodajalca i v vsakom posa- meznom slüčaji zahteva, naj se pobegli delavec na svoje lastne stroške povrne, da se lejko na- pravi Preiskava glede njegovoga slučaja na lici mesta i v njego- voj kak tüdi delodajalčevoj pri- sotnosti. Delavec, ki na svojo roko prekine delovno pogodbo se izpostavi velikim težavam, tak da v večini slüčajov mora za- püstiti Francijo. Vsak naš dela- vec se mora zavedati toga, da ma pravico razveljaviti delovno pogodbo, izkljüčno le francosko Ministrstvo dela. V slüčaji, da delavec pobegne od delodajalca i se nešče k njemi povrnoti, po- tem se spor med njim i deloda- jalcem navadno skonča na de- lavčovo škodo. S tem delavec zgübi možnost nove zaposlitve v 8. januara 1939. NOVINE 3 me pa bo vsako leto mogo vršiti obvezno delo i to brez pogleda na socialni položaj i pozvanje. Štrajki bodo prepovedani. Zavaro- vana bo zasebna lastnina. Pač pa je omejena pravica židovov i tü- hincov, šteri ne bodo smeli meti zemle. Židovi sploh ne bodo meli pravice sodelüvati v javnom živlenji, ne bodo smeli biti ne vučiteli, ne profesori. Kak se čüje, bodo celo izgnani iz države. G. urednik, kaj pra- vite? V Novinah ste od 6. nov. priobčili članek pod naslo- vom: Mladina in misijoni. Tam je med drügim tüdi to napisano: „Kmečka mladina se že- ne za krühom v tüjino, di- jaške mladina se v šolah bori, da bi prišla do svojega krüha. Čütimo, ka nas je preveč. Že ne vemo, kam bi šli. Kristuš nam žalostno toži: Žetev je velika, delavcov pa malo! Cerkev nas na ves glas zove: Pridite na Gospodovo njivo ! Nücamo vas ! Tü nam falijo delavci. Indija, Kitajska, Afrika, Japonska, Rusija... Kak to; da smo oglüšili, da stojimo brezposelni?ˮ * G. urednik, jaz sam štu- dent. Vam po pravici povem, da je med našov vučečov mladinov dosta pozvanj za misijone. Imamo volo, nav- düšenje, zdravje in tüdi penez bi bio za silo. A kaj nam po- maga, če nemamo človeka, ki bi nam davao nasvete, na- vodila, nas pripravlao, spre- jemao i spravlao v misijon- ske zavode, kak je to delao svoj čas veleč. g. Radoha Jožef. Samo ž njegovov po- močjov je toliko naših nade büdnih mladencov doseglo svoje misijonsko pozvanje. On jedini bi znao z uspehom prevzeti i voditi to vzvišeno misijo. To je mnenje nas vno- gih študentov. Razgled po katoličanskom sveti. Madžarski romari v Av- dijenci pri sv. Oči. Sv. Oča so sprijali madžarske romare, šteri so prišli k sv. Oči, da se zahvalijo za zanimanje, štero so sv. Oča pokazali ob priliki eucha- rističnoga kongresa v Budimpešti. Sv. Oča so se za pozdrave toplo zahvalili. Madžarska. Kardinal pri- mas Madžarske Seredi je spo- ročo dühovščini v posebnoj okrož- nici, da pripadne po naredbi apostolske stolice vse bivše če- hoslovaško področje, štero je pri- padnolo Madžarskoj, estergom- skoj nadškofiji. S tem se je ta püšpekija povekšala za okroglo 500.000 vernikov. Najvekše bogoslovje za- prto. Nemški časopisi javlajo, ka je vlada izdala nalog, po šte- rom so dozdajšnje bogoslovje Janisianumˮ pretvori v zgradbo finančne kontrole. To bogoslovje je bilo v Innsbrucki. Ustanovili 1 vodili so ga svetovno znam profesori iz Jezušove drüžbe. Tü se je odgajao dühovniški naraš- čaj i skoz to bogoslovje je prišlo več deset jezero dühovnikov i to iz vseh evropskih držav. Zato je Škoda jako velka, ar se bo to bogoslovje moglo preseliti, ka- ma, Bog zna. V Nemčiji so v prisotnosti Hitlera uvedli nacio- nalistično krščevanje i to v hiži njegovoga sodelavca Rudolfa Hessa. Toga sin je dobo pri tom poganskom krsti ime Wolf Rü- diger. Njegov oča je po veri ka- toličan. — V Sudetih, šteri so pripadnoli Nemčiji i šteri so bili prle pod Češkov, so prepoveda- ne i razpüščene vse krščanske organizacije. Čehoslovaška republika. Novi češki predsednik republike dr. Emil Hacha je po izvolitvi svoj prvi korak napravo v cer- kev, gde je kardinal Kašpar slü- žo pontifikalno sv. mešo. Prvikrat se je zgodilo kak obstoji repub- lika, da je njeni predsednik zač- no svoje delo s pomočjov Boga. Te njegov čin so vsi odobravali. Na konci je kardinal Kasper raz- glaso, da sv. Oča pošilajo bla- goslov novomi predsedniki i nato ga sam blagoslovo. Predsednik Čehoslovaške vlade Beran je v svojem govori kratko obrazložo program svoje vlade. Na konci je govor zaklüčo z temi rečmi: „Naš žitek more biti žitek nav- dehnjeni po krščanskom dühi i tradiciji sv. Vaclava. Svoje sile ščemo jemati samo na svojoj zemliˮ. Glasi iz Slovenske Krajine. Premestitev. Trboča Lud- vik, naš domačin iz Turnišča, je premeščen iz notrašnjega mini- sterstva na Srezko načelstvo v Soboto za uradnika. Velika pomota. Po raz- glasi v Novinaj so se invalidi i bojne dovice glasile pri organi- zaciji v Odrancih. Ta organiza- cija je zahtevala od vsakoga 66 din pa fotografijo. To je velika pomota, kajti članarina znaša ko- maj 12 din. Samo telko trbe pla- čati i nikaj več i to za leto 1939. Fotografij zaenkrat tüdi še ne trbe, zato ka okrožno sodišče nema še invalidskoga oddelka. Priporočamo knjižice, štere koštajo samo 1 Din. edna i štere izdajajo salezijanci na Rakovniki. Sestanek za delavce. Pod predsedstvom g. Teodora Aranic- kija, šefa izseljeniškoga odseka v Belgradi, se je 3. januara vršila seja v Soboti v Delavskom Domi, na šteroj se je razpravlalo pita- nje našega sezonskega delavstva. Na podporo naših listov je darüvao Balažec Štefan á Trotte Francija 19 Din., Forjan Anton, uradnik v Zemuni 10 Din., Prekmurska gosp. posojilnica 50 Din., Bohnec Štefan i sin z Len- davskih goric, Francija, 10 fran- kov. Bog plačaj! Sobota. Veliki kazenski se- nat okrožnoga sodišča v Soboti je dne 28. dec, 1938. celi den razpravlao v kazenskoj zadevi proti Pintarič Rudolfi iz Raz- križja zavolo suma požiga hiše svojemi brati Štefani, v šteroj hiši je zgoro tüdi 16 letni hlapec na štalaj v krmi i zavolo zastru- pile krav i zavolo kraje. Ar pa ne bilo zadosti dokazov i ar so si svedoki, šteri so njega krivili, prišli v veliko nasprotstvo, je bio taki izpüščeni na prosto. Vmor v Martjancih. Na novo leto zajtra ob 1 vüri je bio z nožom vmorjen Vogrinčič Jo- žef roj. 1883. leta iz Martjanec. Orožniki krivca že majo pod klü- čom i to: 18 letnoga Vukan An- tona iz Pužavec, srez M. Sobota. Do toga nesrečnoga vmora je prišlo v svaji v gostilni v Nem- čevcih na Silvestrov večer. Po končanoj zabavi so se vračali vsi domo i sezna pijani. Najprle je odišo nesrečen Vogrinčič, za njim se je vračao Vukan z svo- jimi pajdašami i pri Vogrinčičovoj hiši so začeli znova svajo. Na to je prišeo vö iz hiše Vogrin- čič i v tistoj svaji je bio smek- njeni z nožom v črevo i pol vüre kesnej nato v hiši vmro. Ne- srečni vmorilec je slabo začeo eto novo leto. Na podporo Novin je da- rüvala Moršič Frančiška, Francija 19 din., Horvat Marika iz Lipo- vec v Franciji 4 din. Bog plačaj ! Sobota. Kak znamo, je g. Benka, bivšega nar. poslanca list, „M. Krajinaˮ henjao izhajati. Zdaj se osnavla edna drüžba, štera šče izdajo lista ponoviti. NOVOSTI Vsled sklepa odbora Mohorjevo drüžba bo Družba Sv. Mohorja v Celju v kratkem odprla novo trgovino z de vodo- naliami (nabožnimi pred- meti) papirjem in šolskimi potrebščinami v D. Len- davi. Vse katoličane, urade, učitelje in šole opozarjamo na to 1 Pozdrave pošilajo: Bala- žek Štefan i žena Marija g. vred- niki i njim želejo lübo zdravje, svojoj deci, brati, sestri i celoj rodbini i novomi g. plebanoši v Polani i celoj polanskoj fari. Vsem želeta veselo novo leto. Vuk Mat- jaž časti vrednomi g. vredniki, upravi, Rafaelovoj drüžbi i žele srečno i veselo novo leto. Se zahvalüje na pošilanji Novin i kalendara i se veseli zmage naše krščanske liste pri volitvaj. Anketa ministerstva so- cial. politike v Soboti. Jan. 3. t 1. se je vršila v Soboti na sreskom načelstvi pod predsedstvom dr. Fedor Aranic- kija, šefa izseljeniškoga odseka ministerstva socialne politike v Beogradi anketa, na šteroj so navzoči soglasno sprejeli vse po- trebne mere, da se naše siroma- ško izseljenskoga delavstvo do- ma i v tüjini zaščiti. Navzoči so bili zastopniki borze del iz Lju- bljane, Maribora, zastopnik izselj. komisariata iz Zagreba, sreš. na- čelniki iz Sobote, Lendave, Ča- kovca, p. Zakrajšek, predsednik Rafaelove družbe v Ljubljani, g. Klekl Jožef, preds. naše Rafaelove drüžbe i dva nar. poslanca. Pošta. Kalamar Marija, Martinje. No- vine stavlene, naročnina plačana. Ber- talanič Marta, Večeslavci. Sestra ne plačala niti svoje, niti tvoje naročnine. Forjan Ana, Aulnois. Sprejeli 116 din. Za tebe i oči za Novine, obema poslali kalendar. S tem si plačala tüdi naroč- nino za novo leto i za očo ostalo ešče 5.25 din za novoletno naročnino Novin. Moršič Frančiška, Aulnois. Sprejeli 110 din., i po želi razdelili. Bog povrni! Zima Martin, Ferme du Pré. Sprejeli 76 din. Kalendar smo poslali, na letos ostane ešče 13 din., zato ka je lani ostalo 19 din. Hozjan Katarina, á Ledringhen. Sprejeli 18 din. Ratnik Alojz, Rankovci. V zadrugi si meo 14 din., moreš plačati ešče 16 din. Gjörköš Jožef, Gančani. Liste bomo 1939. 1. tüdi naprej pošilali. Ostalo je od prepisa 22 din., doplačati morate tak še 28 din. Gomboši Janoš, Šala- menci. Vi ste naročili za vašega Novi- ne i neste je odpovedali k novomi leti, zato so naprej hodile. Javlena nam je tüdi sprememba naslova, to smo izvr- šili i to je dokaz, da so Novine za l. 1938. tüdi bile naročene. Vüpamo se. da vam sin telko pošila domov, ka Novine za 1938. 1. plačate. Zdaj smo je te stavili. Kočar Franc, Skakovci. Za 1939. I. smo vam poslali kalendar, vüpamo se, da ste ga v roke dobili, Škoda, ka ste pisali po njega. Naša kniga kaže, komi ide, ki ga je plačao, ga dobi. Balažek Štefan, á Trotte. Sprejeli 79.75 din. i po želi obračunali. Žökš Stefan, Salamenci. Duga na lani nega nikaj, ešče na letos ostalo 59 din. Tak je na letos duga 41 din. Horvat Janoš, Bakovci. Sini pošilamo. Če uprava pri naslovi zabeleži, što naj dobi ček i što nej, to je njena dužnost i nieden pameten človek to ne zameri. Smi smo poslali kalendar. Na 1938. I. je dužen ešče 22 din. Majcen Franc, Rankovci. 300 din. sprejeli. Martinec Štefan je dužen plačati, ka smo sini v Ljubljani brezplačno pošilali. CENE. Penez: nemški čeki 14.21 din. za marko, angleški fünt 273.20 din, grčki boni 37—38 din po drachmi. Ho- landski goldinar 23.95 din, nemška marka 17.65 din, anglikanski dolar 43.73 din, francoski frank 1.15 din, tal- janska lira 2.30 din. V privatnom pro- meti se davajo vekše cene, za ameri- kanski dolar celo 50 din. pa še više. Živina: biki, jünci 4—4.75, din, elice 3—4 din, krave 3—3 70 din. 1 kg na živo vago. Svinje 7.75—8 din kda na živo vago. Meso: govedina 8—10 din. svinjsko 13—16 din, slanina 17 din, Svinjska mást 18 din. po 1 kg. Kože: surove govejo 9 din, teleče 11 din, svinjske 7 din. po 1 kg. M e d 16 din. kg. Zrnje: pšenica 180 din, žito 150 din, ječmen 200 din, kukorica 110 din, grah 200 din za 100 kg. Krma: seno 50, slamo 25 din za 100 kg. — Jaboka 8.50—4.50 din za kg, Mela: pšenična 3.26—3.50, kukorčna 2.50 din za kg. Vino: navadno 4.25 din liter, sortirano 8 din, staro vino iz navad- noga grozdja 5 din, fino staro 10 din. po litri. Franciji i če je njemi po voli ali ne se mora vrniti v domovino. Naznanja se našim polje- delskim delavkam, ka je pri vsa- koj prefektuˮ edna ženska ose- ba kak nadzornica, določena od francoskoga Ministrstva dela, da nadzira i ščiti inozemske polje- delske delavke pred morebitnim izrabljanjom v vsakom pogledi s strani delodajalca. Omenjene nad- zornice večinoma razmijo tüdi naš jezik i se naše delavke lejko na nje obračajo v kakših koli težavaj za zaščito i nasvet i se tak okoristijo z njihovim vplivom. Te nadzornice so v tesnom so- delovali z izseljenskim Odpos- lancom v Parizi i je to dalo dozdáj jako lepe uspehe v ko- rist naših poljedelskih delavk. Naslov nadzornice se glasi: Ma- dame I˝ Inspectrice pour la pro- tection des femmes étrangéres á ... (sedež prefekture). Vsak naš delavec i delavka, šteriva sta prišla opravlati eno- letno delovno pogodbo, naj do- bro pazita na svojo plačilno knji- žico (Livret de paie), ki jima je izročena obenem z delovnov po- godbov. Delodajalec je dužen, da vsak mesec v to knjižico za- piše, kelko je svojemi delavci izplačao na račun zaslüžka, kak tüdi kelko njemi je zadržao na račun vplačila socijalnoga zava- rovanja i davka na zaslüžek. 4. Navodila po kočanom deli. Kda delavec, poljedelski ali gozdni, v redi skonča svojo de- lovno pogodbo i žele zapüstiti tedanjega delodajalca, je te du- žen, da njemi izda posebno po- trdilo, na podlagi šteroga se lejko brez težave zaposli na drügom mesti. To Potrdilo se francoski imenüje „Certificat de libération d’engagementˮ. Podpisano mora biti od delodajalca in potrjeno od občine ali policijskoga komi- sarijata. Glasiti se mora etak: „Je soussigné ... (nom de 1’ employer), agriculteur á . . . commune de ... certifie avoir eu á mon service en qualité de . „ . du (date d’entrée) au (date de sortie) le nommé... sujet yougoslave, au salaire de ... II me qitte, ce jour, libre de tout engagement. Fait á .., le ... 19 ..ˮ Opozarja se naše delavce, da se brez gornjega potrdila ne mo- rejo zaposliti na drügem mesti, ar jih nieden delodajalec ne sme vzeti v slüžbo, pod kaznijo ve- like denarne globe. Svoje prvo potrdilo o dovršenoj (telovnoj pogodbi, kak tüdi vsa poznejša, naj delavci skrbno čuvajo, ar brez teh ne morejo podaljšati svojega delovnega lista. Kda delavec zapüšča delo- dajalca, mora od njega prositi vse svoje karte o socijalnom za- varovanji i jih prekdati svojemi novomi delodajalci. Kda delavec zapüšča mesto dela, se mora odjaviti i na no- vom mesti prijaviti policijskim ali občinskim oblastem, ki njegovo odjavo in prijavo zapišejo v de- lavsko izkaznico. Delavec, ki toga ne včini, se izpostavi veli- kim neprijetnostim, se težko na novo zaposli i je lejko celo iz- gnan iz Francije. 5. Iskanje novoga dela i spre- memba départementa. Opozarja se naše poljedel- ske i gozdne delavce, da se po končanoj svojoj prvoj delovnoj pogodbi morejo na novo zapüs- titi samo v istom départementi i to potom pristojnoga francosko- ga urada za posredüvanje dela (Office départemental da place- ment) v glavnem mesti dotično- ga départementa. Torej svoje- voljno menjanje départementa ni dovoljeno, celo strogo se kaznüje od strani policijskih oblasti. Ven- dar delavec lejko spremeni dé- partement na podlagi odobrenja „Office de placementˮ tistoga départementa, v šterom njemi je zagotovljeno novo delo. Posto- pek za izposlovanje toga odo- brenja pripada delodajalci novo- ga départementa. Kda te deloda- jalec zbere vse podatke o de- lavci, šteroga namerava zaposliti (ime i priimek delavca, njegovo narodnost, naslov, poklic, ki mu je označen v carte d’identité, šte- vilko i den pod šterim njemi je bila izdana karta s točno naved- bo oblasti départementa, ki jo je izdal, njeno vrednost i sajanje) mora poslati, prošnjo svojemi Off ce de placement, v šteroj prošnji poleg gornjih osebnih podatkov o delavci, mora navesti novo mesto dela, vrsto posla kak tüdi višino zaslüžka. Delodajal- cov podpis na toj prošnji mora biti uradno overjen od strani mestne občine ali policijskoga komisarijata. Kak omenjeni Office ugod- no reši to delodajalčevo prošnjo, njemi o tom izda odobrenje (au torisation), ki ga delodajalec po- šle svojemi novomi delavci i te se na podlagi toga objavi i odi- de v novo določeni njemi dé- partement. To Potrdilo oziroma odobrenje slüži delavci kak do- kaz, da je rednim potom prišeo na delo v novi département i se njemi morebitno podaljšanje nje- gove delavske izkaznice ne more zavlačevati. Gozdni delavci, štere nji- hovi delodajalci prestavljajo v drüge départemente po lastnoj potrebi, so izvzeti od gornje od- redbe za nje je šče dele v ve- lati njihova delavska izkaznica. 6. Izseljenski zaslüžki i pri- hrani - Pošilanje v domovino. Naši izseljenski delavci v Franciji se morajo zavedati, ka jim je Jugoslovenska Državna iz- seljenska slüžba omogočila pri- hod na delo v Francijo izklüč- no zavolo toga, da bi s svojim delom pretiranih ne samo sebe, nego da bi dober del svojega zaslüžka, to je vse svoje pri- hranke, redno pošilali svojim ne- preskrbljenim drüžinam v stárom kraji i tak doprinesli svoj dar občoj blaginji svojega rojstnoga kraja i s tem tüdi jačanji naše sküpne domovine Jugoslavije. Zato se najtopleje priporoča vsem našim delavcom v Fran- ciji, da svoj zaslüžek skrbno ču- vajo i gotov del, po kritji svojih skromnih dnevnih potreb, redno vsak mesec pošilajo svojim do- mačim. To je njihova sveta si- novska i roditeljska dužnost, od štere jih nišče ne more odvezati. Naj ne pošilajo naši de- lavci svojega zaslüžka v domo- vino potom priporočenih ali celo navadnih pisem, nego potom na- ših bank v Franciji, ki imajo or- ganiziran denarni promet z na- šov domovinov. Le na te način so lejko mirni, da njihov s trü- dom pridobleni zaslüžek gvüšno dospe na svoje mesto. (Dale) 4 NOVINE 8. januara 1939. Velika Zborovanja Zveze polj. delavcev. Kakor smo že objavili v zadnji številki „Novinˮ, bo Zveza poljedelskih delavcev imela letos več delavskih zborovanj, in sicer bo število teh letos precej veliko. Vzrok temu je ta, da misli ZPD ustanoviti po vseh krajih, kjer se bodo vršila Zborovanja, svoje podružnice, oziroma poverjeniš- tva. Torej se bo na vsakem zbo- rovanju izvolil tudi poseben od- bor, ki bo Vodil delo v dotični Podružnici. V mesecu januarju 1939 bodo delavska zborovanja in obenem ustanovitev poverjeniš- tev-podiužnic, v sledečih krajih sedežih, bodočih poverjeništev- podružnic: Na praznik sv. Treh kral- jev — 6. januarja v Pečarovcih po službi požji ob pol 12 uri v gostilni g. Zelka, za sledeče vasi: Pečarovci, Bokrači, Dankovci, Dolina, Mačkovci, Moščanci, Po- znanovci, Prosečka vas in Šala- menci. V nedeljo, dne 8. jan. v Küzmi po sv. maši ob 11. uri dopold. V, gostilni gosp. Ropoša (nova gostilna), za sledeče vasi: Kuzmo, Gor. Slaveče, Dolič, Mat- jaševce in Trdkovo. V nedeljo, dne 15. januarja v Šalovcih ob pol 12 uri v gostilni g. Števa- neca, za sledeče vasi: Šalovce, Büdinec, Čepince, Hodoš, Krp- livnik, M. Dolenci, V. Dolenci, Markovci in Peskovci. V nedeljo, dne 22. januarja v G. Petrovcih ob pol 12. uri v gostilni g. Pör- ša, za sledeče vasi: G. Petrovci, Adrijanci, Boreča, Lucova, Mar- tinje, Neradnovci, Stanjovci, Šu- linci in Ženavlje. V nedeljo, dne 29. januarja G. Lendavi (Grad) po službi božji ob pol 12. uri dopold. v gostilni g. Maršika, za sledeče vasi: Grad, D. Slaveči, Kovačevci, Krplivnik, Otovci, Ra- dovci in Vidonci. ■ Opozarjamo vse poljedelske delavce, posebno pa člane ZPD, da je vsako zborovanje zelo Va- žen činitelj za bodoči razvoj naše organizacije, kakor tudi za stor- jene sklepe, ki jih je ZPD nare- dba, da izboljša položaj svojih članov, zato je dolžnost vsakega delavca, da se zagotovo udeleži Zborovanja, ki se bo vršilo v območju njegove občine. Vsi va- bljeni in dobrodošli! 0dbor ZpD Otroci hitijo v prepad. Spomlad. Vse oživi; povsod vre. Cela priroda z delom zida slavo Stvarniku, glédam v ulj- njak. Čebelice lezejo ena čez drugo. Prerivajo se skozi satovje na beli dan. Priletijo nazaj na- tovorjene z medom i spremajo za zimo hrano. Nehote se spom- nim na naše ljudstvo. Kolikrat sem spomladi gledal tako ljudi, ki se prerivajo eden pred dru- gega pred borzo dela v Soboti. Oni tudi silijo ven. Za kruhom. Ta bolezen izseljevanja je zagrabili s polno roko našo Slovensko krajino. Narod beži, kakor za stavo, kakor da so se odprle dveri v obljübljeno deželo. Vem, da jih potreba žene, ali niso vsi potrebni tujega kruha in denarja, a najmanj duševnih zmot tüjine, ki kakor črn roj postapajo okrog borze dela v Soboti. Ali tisti so starejši, ki jih tujina ne pokvari, kakor našo deco. Kaj delajo naši mlajši? Ot- roci? Šolarji? Oni tudi bežijo. Že dvakrat so nam kakor las- tovke zapustili domove. Sezon- ska dela se odpirajo. Zlata svo- boda vleče mladino. Kam? V prepad ! Strup tujine se že zajeda v dušo našega otroka. Izkoriš- čevalci izsesavajo našo mladino. Zastrupljajo jo. Telesno in du- ševno. A mladina? Ona beži. Beži brez pomislekov, še starši jo ženejo v prepad. Oli oni ča- kajo otroke v jeseni z razširje- nimi rokami? Ne ! Ne čakajo ot- roke, ker bi mnogi jokali, nego čakajo darila, ki jih otroci usi- pajo v njihovo naročje. Drugo leto bo zopet ista pesem: „Na delo!ˮ A v jeseni? Zopet darila starišem. Poglejmo malo svoje otro- ke. Poznal sem deklico, ki je hodila še v šolo. Mirna in tiha je bila. Prišla je Pomlad. Sezon- sko delo se odprlo. Tudi njo starši pošiljajo, kljub temu, da učitelj brani. Sramežljivo oklan- jaje glavo in oči proti zemlji mi pove, da tudi ona gre na delo. Dal sem ji nasvete. Ne morem ji govoriti odkrito, ker je še pre- mlada. Pa tudi strah me je, ker se bojim za sebe. Zatožijo me starši in nasprotniki, da kvarim mladino. Tiho je odšla z osta- limi otroci iz vasi, kakor suh list v jeseni z veje. Vprašal sem mlajšo sestro večkrat po njej. Dobro ji je tamkaj, piše domov. Poznam takšna dela in življenje dninarjev ter mesečarjev na se- zonskih delih. Nestrpno sem ča- kal jeseni. Otroci so prišli do- mov. Tiho. Sploh nisem vedel, ker k meni se niso približali. Drugi otroci so mi povedali, da so prišli. Čakal sem na slučajno srečanje. Dočakal sem. Moja de- klica se močno razvila. Skriva se pred menoj. Pokličem jo. Čaka. Nerodno ji je. Obeša gla- vo in pogled, ali ne tako, kakor spomladi, ko je odhajala. Vem kaj je. Vest jo peče. Nedolžno jo vprašam, kako je bilo na delu. Da prekliče svojo vest, odgovarja drsko in robato. Pustin jo. Sre- čal sem jo v gostilni pri česanju perja. Tudi fantje so tamkaj. Ona izzivalno sedi z vratom povitim v nazaj, a glavo naslanja na svojo prijateljico, ki je z njo bila na delu. Z izumetničenimi kretnjami, ki spadajo v polusvet, drsko o- gleda okrog po navzočih. Druge deklice s sklenjenimi glavami pridno delajo in se plaho, kakor srnice ogledujejo. Zazeblo me pri srcu pri tej ugotovitvi. No- čem verjeti, da je to moja učenka, ki je pred nekoliko meseci za- püstila šolske klopi. Tudi druga je taka. Obraza in druge forme teh deklic izdavajo nekaj dru- gega, kakor deklico 15 let staro. Govoril sem letos z njimi, ko so vnovič odhajale. Niso se upale biti drzne proti mene. Sta- rejše, mislim one, ki so lanjsko leto bile tamkaj, so bile skoraj ravnodušne pri odhodu, a no- vinkam so kar sijali obrazi in oči. Vedel sem že prej iz pogovora, kako minevajo dnevi na Sezon- skih delih, a posebno nedele, ki se završavajo v gostilnah na plesu. Zaenkrat imam vtis, da so se naši fantje bolj odrezali tamkaj, kakor deklice, ki jim razgovor z menoj ni ljub, a posebno raz- govor o tamkajšnjem delu. Be- sede so jim prihajale preko ust zelo teško, kakor da bi vnaprej odločile, da ne bodo zgovorne. Po vasi se širijo razne govorice, ki pa nimajo močnejšega odme- va. Fantje tudi rajše zahajo k takšim hišam, ki imajo hčeri na sezonskih delih. Razen tega dru- ge deklice izbegavajo društvo teh deklic, ko so doma, a same so v zelo dobrih odnosih med seboj. Govoril sem tudi s starši teh deklic in s starši novih se- zonk. Celo prepovedal sem od- hod otrokom, ki so še šolo ob- vezni, pa vendar nič ni koristilo. Starši niso bili veseli prepoved. Opravičevali so se s pomanjka- njem. Zdi se mi, da je v njiho- vih pogledih dela iskrica mržnje, kot odgovor na mojo prepoved, kljub temu, da so bili proseči. Najrajši bi sam šel z deco, samo sumim, da bi me dekleta vzela s seboj, ki so prejšnje leto bila tamkaj. Na dekleta nesmemo kazati s prstom. Ti otroci niso krivi, dosti starišev je res revnih. Kako se pa obraniti mo- ralnega padca? Matere, Očetje, starši ! Vzgo- jne svojega otroka v veri, ki bo take globoka v otroku, da ga bo ohranila nemorale, ako ga že morate pošiljati na delo. Naj- boljše bo pa, da rajši eden od starišev gre sam na delo, ali z otrokom, da bo ga vodil, da mu bo svetovalec v preizkušnjah v onih letih; ki so najnevarnejša za našega otroka, da mu bo angel varuh in tako bo očuval sebe, otroka in celo našo Slo- vensko Krajino tistega, česar se vsi bojimo. Anno. Božičnica na najsever- nejši točki Prekmurja v Kramarovcih. Daleč oddaljeni od promet- nih zvez, šola ob sami meji. Bliža se božič, praznik miru in veselja. Kraji pa revni, da se človeku smili Uboga deca, ki mora hoditi po uro in več v šolo. Upraviteljstvo ljudske šole v Kramarovcih, pa si je tudi na- delo nalogo obdarovati vso šol- sko deco z obleko, obutvijo, pe- rilom in drugimi potrebščinami. Na dan 23. dec. se je zbrala Šol- ska deca in učiteljstvo obmejne postojanke k božični slavnosti. Pod bogato okrašenim božičnim drevesom so ležala darila. Po nagovoru šolskega upravitelja so učenci zapeli večno lepo: Sveta noč. Nato je sledila obdaritev. Ža- rečih lic so prihajali šolski otroci k božičnim drevu in sprejemali iz rok učiteljstva bogata darila. Obdarovanih je bilo 113 otrok, kolikor jih je na šoli. K božič- nim so prispevaii: Kraljevska banska uprava, drüžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Maribor- ska tekstilna tovarna Hutter in drug, Docktor in drug, drogeria Pečar, Zlatorog, Mirim, vsi iz Maribora, Bata Borovo, Schicht in komp. iz Osjeka, Kolinska tovarna Ljubljana, Francka sinovi Zagreb, domači krajevni šolski odbor ter domači trgovci in obrt- niki gg. Štem, Buchman Andrej in Knaus Janez. Vsem tem izre- kamo javno zahvalo s prošnjo, da nam ostanejo tudi v bodoče naklonjeni. S tem plemenitim de- lom si je postavilo šolsko Upra- viteljstvo najlepši spomenik v otroških srcih, kakor tudi pri stariših, ki so po večini revni mali Posestniki. S takim delom bo ostala naša meja trdno v naših rokah in bodo izginili kmalu vsi tuji vplivi. Samo tako bo ostal na- rod v mešanih krajih trden v svoji veri in narodnosti. Po ob- daritvi se je v imenu vseh učen- cev zahvalila v slovenskem jezi- ku učenka VII. razreda Maitz Angela želeč učiteljstvu vesele praznike in srečo v novem letu. BLAŽENO NOVO LETO ŽELE: Ozvatič Štefan krojač M Sobota, svojim naročnikom i prijatelom Rous Jožef mesar i trgovec z živinov Ivanjci, p. Bogojina, svojim odjemalcom i odavcom Preis Adolf Prodaja „Tivarˮ oblek M. Sobota, svojim odjemalcom i prijatelom! Ebenšpanger Šalamon trg. z manufakture M. Sobota, svojim odjemalcom i poznancom Kr. Hirschl in Sinova manufakturna trgovina M. Sobota, svojim odjemalcom i poznancom SREČNO NOVO LETO ŽELEJO B. ASCHER IN SIN M. Sobota, svojim odjemalcom, prijatelom i poznancom VCEPLENO TRSJE z korenjom oda Trojok Stanislav, Lendavske gorice. Nova hiša. ugodno se proda vsled selitve nova hiša blizu žel. postaje Beltinci. Ob hiši je ob- širen vrt z velikim sadovnjakom. Poizve se v BRATONCIH št. 2. p. Beltinci. 2500.- Din. rabite, da zaslüžite 1000 .- Din. mesečno doma Pišite: „ANOS“ Maribor Ernest je žalosten. Zadnja adventna nedelja, 18. decembra. Moj komaj pol leta star železniški vozni red me je temeljito kaznoval: v pošte- nom zimskem mrazu, kakor ga Parižani nismo vajeni, sem mo- ral več ko eno uro čakati na odhod vlaka, ker pozimi prvi letni ne vozi. Sicer sem pa te- čas vsaj bolj točno pregledal dnevnike prejšnjega tedna. Le Plessis Belleville. Niko- gar ni na postaji. Je pač zelo neugodno vreme. Grem četrt ure peš; več ne vzdržim, preveč rde- če mi je že pred očmi in nos preobilno deluje. V kolodvorski gostilni ho- čem najeti taksi: danes ne vozi. Končno se pripelje Ernest s ko- lesom, seveda ves premražen. Njegov gospodar, da je v to go- stilno in na postajo telefonično vprašal, če sem prišel, pa so rekli da ne. Čüdni Francozi, pa sem se v obeh mestih javil, v talar oblečen kot francoski kler in izpraševal, kako pridem v Ois sery. Bi prišli od tam z autom po mene, pa dozdáj še niso mo- gli spraviti vozila v pogon: voda je v njem zmrznila. V borbi proti vetru prodirava proti pošti, da ponovno telefonirava. Hvala Bo- gu, takoj pridejo. Gospodarjev sin je prišel z novim autom. Se opravičuje. Glavno je, da se sedaj peljamo, ker bo kmalu treba začeti z mašo: gospod župnik je v postelji in je mesto dveh maš, ob 9 in 11 uri, določil samo eno ob 10 uri. Gospodu župniku hočem pokazati škofovo dovoljenje, pa ga noče videti. Razlaga mi, da je maša tiha in po Kyrie blago- slovim krüh, ki ga bodo delili med navzoče, kakor je to nava- da v mnogih francoskih cerkvah. V zakristiji iščem direktora, pa ga ne najdem, niti majhnega ogledala ne, ki ga sicer najdeš tudi v najmanjši francoski cer- kvici. Organistka, mlada hčerka tamošnjega fijakerja, krasno poje in igra na harmonij; večkrat mo- ram besedilo ponavljati. Torej imamo mašo s petjem. Blagoslavlala krüh: „Gos- pod ... kakor si blagoslovil pet hlebov v püščavi...ˮ Deklica, ki je držala krűh in prižgano Svečo, odhaja. Čitam francoški evangelij, ki se ne začne z običajnim »tisti čas", ampak je čas točno določen. Tako tudi čas našega življenja. Beseda Božja se čüje v püščavi naše duše po smrtnem grehu, ko nas glasniki božji zovejo k po- kori, da se letí naše notranjosti raztali in Studenci milosti zažu- borijo kakor vode reke Jordana. In püščava postane oaza, ki ze- leni in zacveti in vreden sad rodi. Duša, umita v vodi drugega kr- sta, svestva pokore. — Pripravite pot Gospodu, zravnajte Njegove steze. Cestarji sveti, ki gradijo najmodernejšo pot za veličastni Prihod. Glavno je svetla duša, vsa] enkrat na leto, da Mu bomo smeli naproti in večno ostati v Njegovi sladki bližini... Tudi jaz sem dobil lep koš od blagoslovljenega kruha. Gremo na pokopališče, ki je le par korakov oddaljeno. Grob f Ludvika Kočar iz Vuče gomile je iz mramorja, spredaj prostor za rože: dva velika bela cveta ga krasita. Štirje beli venci objemajo štiri kraje vitkega že- leznega križa. Blagoslavljata grob. Skoraj bi nadaljevat z zadnjih, stavkom nedeljskega evangelija: »In vse človeštvo (dobesedno »meso", telo) bo videlo zveličanje Božje." Ta samo spi. Upajmo, da ni po- gübljen, saj je težka bolezen go- tovo čistila tudi njegovo dušo. V tujini spi. Besede iz spravnega obreda za oskrunjeno pokopali- šče trkajo na moj spomin: „Do- brotljivi Gospod, ki si hotel, da se je za ceno krvi küpila lon- čarjeva njiva za pokopavanje TUJCEV ... to pokopališče svo- jih tujcev, ki pričakujejo naseli- tve v nebeški domovini...- Ernest žalostno sklepa roki ob bratovem grobu; veter mu je prevrgel majhen šopek lepih las. Tako ima njegova nagnjena glava še bolj žalostni izraz. Med zajtrkom se z župni- kom nemški razgovarjava; gos- pod je med Nemci pastiroval. Ne bi mu prisodil 83 let, mlajši iz- gleda; želodec mu močno nagaja. Obedujemo v vaški gostilni v posebni sobi. Ernest je žalo- sten: rad bi, da bi se zbralo več izseljencev, saj so mu pismeno obljubili. A zdaj, v tem silnem vetru in mrazu res niso mogli priti, ne peš ne s kolesi, auto- bus pa pozimi v to smer ne vozi. Sploh so prometne zveze bolj slabe, ker je kraj na meji dveh départementov in meje so ali izborno opremljene ali pa zelo slabo. Srednjega tu ni. Gostilni- čarka je posebno prijazna z Er- nestovim bratom Gezo, ki je za- prosil za francosko državljanstvo (bo „naturalizirani Francozˮ) in sedaj čaka na poziv v francosko vojsko; je že skoraj 10 let v Franciji. Po obedu gremo h gospo- darja obeh bratov:, sin že gre proti autu; iz enega okna kuka radovedno žensko lice. Vlak ima radi mraza in šte- vilnih potnikov nekaj zamüde. Imamo par minut za razgovor. Sin je študiral več let v Parizu, vendar veliko bolj ljubi tihoto podeželja kakor hrup mesta. Je vesel, da sva istega nazora. Pa da poznam tudi nekaj višjih šol v Parizu in akademske četrti. Škoda, da vlak ni imel več zamüde. Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Sinom i hčeram Slov. krajine! Prvi, v domačoj reči pisan i s krščanskim dühom napunjen list Slovenske krajine, Novine, obhaja letos svojo 25 letnico. Proti jeseni izide jubilejna številka na 16 strani z vno- gimi slikami iz naše krajine. To številko bi radi poslali v vsako hišo Slovenske krajine. Ki so naročniki Novin, jo dobijo itak brezplačno, ki pa neso na Novine naročeni, naj bi to šte- vilko küpili. Cena številke bo samo 2 dinara. Prosimo vas si- novje i hčeri Slovenske krajine, naročite si to jubilejno številko za spomin. Na polo, štero vam prinesejo naši širitelje, zapišite gor svoj točen naslov i plačajte tistomi, ki vam jo prinese, 2 din. Novine so tolažile naše može i dečke na bojiščaj, so je zgrablene iskale, so je ranjene podpirale, so je v bolnicaj obis- kavale! Zato se pri 25 letnici bo slüžila sv. meša v zahvalo, ka ste srečno prišli domo z bojne, vojaki, i za pokojne vojake Slov. krajine. Novine so zagovarjate do- mače naših vojakov, se skrbele za dovice i dečico, da dobijo redno svojo pomoč od države! Novine so zagovarjate pra- vice invalidov i neštetokrat dale pojasnila za rešitev njihovih za- dev! — Novine so vodile krepko i najvekšo borbo za naše na- rodne pravice, za našo narodno državo i pravice slovenskoga na- roda v njej. V Jugoslavijo so Novine pripelale narod, drügoga slovenskoga lista te v Slov. kra- jini ne bilo, gda se je šlo za samoodločitev narodov. I Novine so se odločile za Jugoslavijo, zato je stao njihov zdajšnji ured- nik pred vojaškim prekim sodom. Zato bomo s 25 letnikov Novin obhajali 20 letnico oslobodjenja, i to v Črensovcih, ar gibanje za osloboditev je šlo, se je vodilo i prišlo do zmage iz Črensovec.! Novine so se borile ne- vstrašeno za naše agrarne inte- resente i gda so spravile s svo- jov borbov jezerim naših siro- makov krüh, so tomi siromaško- mi narodi z izvojüvanov zniža- nov cenov agrarne zemle prihra- nile najmenje stomiljon dinarov v žepi i občuvale so njegov siro- maških dom v njegovih rokaj Zato se bo vršila zahvalna boža slüžba pri 25 letnici Novin, ka je naš siromaški narod prišo do krüha. Novine so podpirale vsaki dober namen, vsako krščansko gibanje, prosvetno i versko! Zato so je madjarski boljševiki zatrli, a one so je preživele, ar je Kri- stušov navuk nepremagliv. Novine so s smilenim srcom pomagale ponesrečenim i siromakom, naj je prišla na nje to- ča, naj povoden, naj ogenj, i naj so bili ovak brez krüha i brez strehe i obleke ali trpeli kakšo krivico. Vsikdar so vsakoga siromaka potrebe i pravice proti vsakomi nasilji zagovarjale. Novine so odgajale našo mladino v pravom krščanskom dühi i njej kazale pot, ki vodi k zemelskoj i večnoj sreči. Novine so z materinskov lübeznostjov obinole vse naše izseljence, raztepene po celom sveti i je tolažile v bridkoj tüjini, je proti krivicam branile i na domači kraj i rod vezale! Novine so bile vsem vse v Slovenskoj krajini i bile so to ne za plačo, nego iz gole lübezni, ar se je delalo brez- plačno 25 let pri njih. Zato vas prosi uredništvo, Sinovje i hčeri Slovenske kraji- ne, doma i v tüjini, Pripravlajte se na to slavnost. Molite v te namen, da jo Bog sebi v čast, našemi lüdstvi pa na hasek bla- goslovi. Držite sestanke gasilci,; prosvetna i drüga drüštva, orga- nizirajte narod, da se te proslave vdeleži v velikom števili. Potem prosimo nenaročnike Novin: kü- pite si slavnostno številko No- vin, ki bo obsegala 16 strani. Cena v državi 2 dinara. Ki pa žele, naj to slav- nostno številko pošlemo njego- vim prek mej države, naj za Pošt- nino i zavijanje doda ešče 2 Din., to je sküpno 4 dinare. Tüdi na- ravnost se lehko naroči ta številka za 4 Din. iz inozemstva: Canade, S. Amerike, Jüžne Amerike, Nem- čije, Francije, i. t. d. od naših izseljencov, pri uredništvi v Čren- sovcih. Izseljenci sküpno lejko pošlejo to malenkost ali jo po svojih domačih povrnejo. Orga- nizirajte se. Lepo vas prosi za naročitev i se na njej že naprej toplo za- hvalüje, Črensovci, 1938. jun. 24., na god Srca Jezušovoga. Uredništvo „NOVINˮ. Naročim si slavnostno številko „Novin“ ino pláčam v roke širitela 2 Din.: