OFFICIAL ORGAN
, III. By »nlerofthe president, A. S Burleson, Postmaster General.
nik ▼ Zdruienih državah
lakaja vsako srede.
Naročnine:
.......91
NASLOV uredništva in nprav-ništva:
1981 W. 22nd Piece, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
V__


Pablisbedand Astrlinted under permit Re. 208antherized bytheAetef Oft.6
' f
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
EntOTd M 8«ond-CUn M.tt«r J.no.r, 18. 191 S. »t th. Po«« Offlc. at CUwf», Illlnol«. nndw the Act of Angnst 24, 1912.
r	^
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued every Wedne»dey
Subscription price: For members, yearly. .fOM
Far nonmembars.....|1J0
Fortifa Couetries____$2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placet Chicago, 111.
Telephone: Canal 2487
^__J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 48.—Štev. 48.
Chicago, III., 3. decembra (December) 1919.
Leto V. Volume V.
Razne vesti.
SOBRAT JOS. SITAR NA POV-RATKU V AMERIKO. — ROJAKI, OSTANITE V AMERIKI!
V nekehi slovenskem listu smo kitali miinili teden nad vse zanimivo pismo nekega rojaka iz Švice, ki je odpotoval nedavno iz Soproga sobrata Jos. Sitarja Amerike. Dotičnik še sploh ni I. podpredsednika K. S. K; J. je dospel na cilj, pa mu je že žal, da
V SVARILO
onim, ki nameravajo potovati v staro domovino.
prejela minuli pondeljek pismo iz Ljubljane, ^la se je sobr. Sitar dne 15. novembra napotil proti Trstu, odkoder se povrne že tekom nekaj dni v Ameriko, ali v "Home sweet home."
Soibr. Sitar dalje poroča v tem pismu, da se je plačevalo dne 15. nmembra v Ljubljani za en ameriški dolar ($1.) K 102. — (sto dve kroni) Tako visoke cene ni imel še nikdar nas dolar v Jugoslaviji. (Op. uredništva: $azne banke in številni "šifkartaši" v Ameriki so računali letos dne 15. novembra za K 100 — $1.80; o-ziroma so plačevali za en ameriški dolar K55.55; torej skoraj še enkrat manj kot v Ljubljani!) ...
Sobrat Sitar svari dalje <v svo jem zadnjem pismu iz Ljubljane vse ameriške Slovence ozir. Jugoslovane, da naj ne hodijo sedaj ddrtiov, ker je v starem kraju sedaj neznosna revščina ter pomanjkanje. V Ljubljani že, nimajo zadnjih deset dni ne kruha, ne moke! Vsled pomanjkanja stanovanj mora dosti ljndi bolj ravnih slojev bivati v šotorih in barakah. Koliko mor^j« ti ljudje prestati vsled »pomanjkanja in mraza, se ne da popisati.
V Slovenijo se je zadnji čas vrnilo mnogo ameriških rojakov, ki že preklinjajo ono uro, ko so zapustili Ameriko. Potovali bi radi nazaj, pa ne morejo, ker nimajo denarja in ker niso ameriški državljani. Ker so številni ameriški izseljenci stari domovini v letla-njih kritičnih časilh samo v škodo in drugim «v kvar, opozarja Mr. Sitar vsakega ameriaikega Slovenca, da naj ostane na svojem mestu tukaj, dokler se razmere v domovini ne izboljšajo. — Rojaki, ostanite torej v Ameriki in ne hodite iz raja v pekel!
KAKO POŠILJATI DENAR V STARO DOMOVINO? š
Ne pošiljajte kron, temveč čeke
v dolarjih! Nasvet jugoslovanskega poslanika.
Gospod S. V. Gruič, poslanik kraljestva S. H. S. v Washingto-nii je doposlal "Glasilu" sledečo okrožnico za objavo. Isto prinašamo dobesedno na prvi strain današnje izdaje lista, da jo bo lahko sleherni čitatelj videl, kar bo v njegovo lastno korist, oziroma v korist stranke, katera bo prejer la denarno pošiljatev iz Amerike.
Tozadevni nasvet jugoslovan-sega poslanika se glasi sledeče:
"Da bi se naši naseljenci v Združenih državah Amerike izognili prevelikih izgub pri menjavi anrerišlkfli dolarjev v krone, ali dinarje, tako tudi oni, ki pošiljajo svoje novce s čeki <v stari kraj, dalje oni, ki se baš sedaj vračajo v domovino, menjavajo denar, ali nosijo s sabo čdke — je Priviligi-rana Narodna banka v Belgradu zaključila sporazum z zanesljivimi in poznatimi ameriškimi bankami, s posredovanjem katerih se zamore od sedaj naprej pošiljati denar <v dolarjih.
Sledeče banke izvršujejo sedaj take denarne pošiljat ve: ^ a Columbia Trust Company, 60 Broadway, New York, N. Y. in American Express Company, 65 Broadway, New York, N. Y. •
Prva, ali Columbia Trust Company izdaja čeke, ko ji se glase v dolarjih v polnih svotah kakor-
VAŽNO NAZNANILO.
Od generalnega konzulata kraljestva SHS v iNew Yorku smo prejeli za ribjavo sledeče naznanilo:
Broj 1765.
New York, N. Y. 29. nov. 191X
S tem se naznanja vsem državljanom .kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, da naj ne kupujejo v bodoče pri prekooceanskih pardbrodnih družbah prevoznih kart preko Trsta, Italijanski kon-zulati namreč ne vizirajo potnih listov, ter se preko Trsta ne more priti v domovino. Za sedaj je edina pot za Snbe, .Hrvate in Slovence preko Marselja in od tam preko Dubrovnika, ali preko Soluna dalje v domovino.
Da se izognete neprilik in menjanja tiketov v Evropi, naj torej nikdo ne kupi prevozne karte preko Trsta, nego samo do Marselja na južnem Francoskem. V Mar-selju daje naš konzulat navodila za nadaljno potovanje.
V korist vsakega posameznika, ki potuje v staro domovino je torej, da se drži -gori navedenega naznanila in svarila; s tem se bo izognil mnogih skrbi ter težkoč na potu v domovino.
Generalni konzul
M. F. Pupin.
se je podal na potovanje v tem kritičnem času. Med $rugim piše ta rojak sledeče:
"Basel, Švica. — Sporočam ti, da sem tukaj v tem mestu že petnajst, dni in prav nič ne vem, ke-daj da bom šel naprej. Kajti ravno danes, ko to pismo pišem, je prišlo ibi-zojavno poročilo, da so vse železnice v Avstrijski republiki ali Nemški Avstriji, ustavile obrat radi pomanjkanja premoga. Povem Ti toliko, da je strašno potovati sedaj v staro domovino.
Ko smo dospeli s parnikom v Havre, so nas naložili v tovorne vozove "box-cars,'' v katerih smo se vozili do Pariza. V Parizu smo čakali dva dni, predno smo se lahko odpeljali naprej do mesta Delaice, ki je na francosko švicarski meji. Tu smo zopet morali čakati 'dva dni in dve noči. Postelj nismo imeli nobemih, ampak spati smo morali .na. jjoltm cementnem tlaku. V okolici tega mesta sem opazil prvič zakopc in je sploh vsa rikolica razorana in prekopana. Tu so namreč štiri velike vojašnice, katere so zgradili za fraincosko armado. Ta poslopja služijo sedaj potnikom za prenočišče, ki morajo čakati na vlak. V t>em času,. ko sem jaz prišel tja, je bilo okrog dva tisoč potnikov, ki so čakali na odhod..
Sedaj sem v Baselu in čakam na mojo prtljago, ki se je nekje izgubila. Že v Havru smo pogrešali prtljago,, na katero pa nismo hoteli čakati. Kajti upali smo, da bo prišla ob pravem času za nami. Toda bili smo prevarani. Sedaj smo tukaj.
Nihče si ne more predstavljati, koliko sitnosti sem imel s potnim listom. V Zdr. državah sem ga moral vzeti za Jugoslavijo. Na parniku sem moral vzeti potni list za Francijo, v Parizu za Švico, v Delaice za Avstrijsko republiko ali Nemško Avstrijo in ko pridemo v Ljubljano, kakor so mi povedali, 'bom moral vzeti zopef za Italijo, ker je namreč moj dom v okupiranih krajih. In ' vsepovsod sem moral plačati letpe do-larčke. Ako bo šlo talko naprej, bom prej suh, kot pridem na za-željeni kraj.
Iz svoje lastne zkušnje, katere sem imel in kar me še čaka, svarim rojake v Ziir. državah, ne potujte sedaj v staro domovino. Neprilik bodete imeli tolik, da bode-te ves čas jezni, ako se odpravite denar, katerega ste ji nakazali po na pot. Svarim posebno one, ki poštni nakaznici (Postal Money imajo le »nekaj sto dolarjev de- Order) ali s čekom. Naši rojaki se narja, da se ne podajo na pot. lahko obračajo za nasvet o prido
Na taksa je vendar 50 centov. A mer loan Express Co., izdaje pod Istimi pogoji tudi čeke na Francosko Srbsko Banko Banque Franco Serb) v Bel gradu, Bito-lju in Skoplju.
Kakor Columbia Trust Co. tako i American, Express Co., podvzele sta potrebne koraike, da bodo tudi druge balike v Združenih državah— ki so ž njimi v zvezi — izdajale čeke v dolarjih na ravno-isti način. Vsled tega 'bo mogoče v kratkem času, da bodo naši ljudje kupovali čeke v dolarjih v o-nem mestu, kjer žive, če bi slučajno ne imeli ti dve banki'svojih podružnic tamkaj. Za sedaj imajo naši rojaki lepo priliko, pri o-značenili dveh ibankali, da se poslužujejo koristi pr.i pošiljanju denarja vr domovino. Poslaništvo* s tem iskreno svetuje našemu narodu, da postopa tako, kakor gori navedeno.'
Op. uredništva: Družba American Express Company ima v Chi-cagu svoj urad na 23 W. Monroe Str. Dalje smo se informirali, da talk -ček, izdan v dolarjih na ono banko v Belgrade, ali Zagreibu, rada izplača' vsaka banka tudi v Ljubljani, ozir. prevzame ista ček /.a vnovčenje. V Ljubljani imamo več denarnih zavodov: Ljubljanska kreditna barika, Podruž. Jadranske »banke, itd. Tudi razne hranilnice mi Slovenskem bodo rade prevzele vnovčenje takega čeka. Pri tem še enkrat opozarjamo čitatelje na dejstvo, da j<j veljal dne 15. nov. v Ljubljani en ameriški dolar K 102. — (sto dve). Tukaj v Ameriki se je pa
PREMOGARJI ZAVRNILI MA LENKOSTNO PONUDBO POVIŠANJA MEZJF.
Ali je to mogoče? Indianapolis, Ind. 30. nor. — Zvezne oblasti zatrjujejo, da bo izdala vlada jutri zaporno povelje za vse one premogarje, ki ne bodo hoteli iti jutri zopet na delo. Zvezna oblast je namreč določila, da se inora jutri zopet pričeti obratovanje* po vseh premogovnikih ; operatorji so naravno s to odredbo zadovoljni, premogar-ji pa ne.-
šno izroči pošiljalee za odpremo istodnevno plačevalo za anterior v stari kraj, ali da nese oni ček s \ dolar samo K 55.55. sain). Ta denarni zavod izdaje ta-*ke/<*eke 'brez kafkega odbitka na
Washington, D. C. 27. nov. — Vsi načrti o nameravanem pobotanju splošne stavke premogarjev so se danes izjalovili.
Zastopniki premogarjev in operatorjev so prebili zelo klaveru Zahvalni dan pri skupni konferenci, kjer se je debatiralo o ^4 odst. povečanju plače, ko je je sinoči kurilni administrator Gar-field stavkujočim premogar,em Prem<*arii n» Jugu odobrili po-ponudil. Lastniki premogovnikov nudbo povišanja mezde^ so naravno to izboljšanje odobri- Middlesboro, Ky. 1. dee. — V li, zastopniki premogarjev so pa premogarskem okrožju št. 19 ki to malenkostno ponudbo zavrgli; obsega ^užnoiztočni del države zaeno so tudi odklonili vse druge: Kentucky, dalje Tennessee in Vir-točke pogajanja za dosego porav-IPinia je premogarska zveza U. M. nav6 štrajka. Obe stranki sta s*»; W. of A. odobrila 14 odst. ponud-razšle molčeče domov. Seja, ozi- povišanja mezde od strani o-roma'konferenca je bila tajna. peratorjev, ki lastujejo v teh kra-Premogarji so obstojali na tem, okrog 200 premogovnikov. Ta da odobrijo ponudbo delavskega | sporazum med operatorji in siav-tajnika Wilsona nanašujočo se na j karji velja le začasno ali dotlej, 31.66 odstotno povišanje mezde, j dokler se ne uredi stavke tudi v To zahtevo so pa operatorji hlad-;centralnem premogovnem okrož-nokrvno zavrnili. K sklepu so ju. stavili ^operatorji zastopnikom,	-
ra<čun stroškov, ali provizije. Ti čeki se glasijo na Prtviligiraiio Narodno Banko v Belgradu, koja izplača tak čok prinoscu v Belgradu, celo vrednost v dinarjih (srbski valuti) po srednjem borznem kurzu po odbitku svojih j stvarnih stroškov okrog 2 odstotka. Vsak čej\ se glasi na ime 'one osebe, koja pošilja denar; dotična oseba pa lahko ta ček iudorsira na zadnji strani v izplačilo iste osebe, koji misli denar poslati. Ček liaj se pošlje naslovljencu v priporočnem pismu v staro domovino. Pri tem je treba naravno paziti, da zapiše vsakdo točno priimek zaime one osebe, na koje jmc je ček izdan; drtbro je tudi, da se označi poleg še njegovo bivališče (naslov.)
Te vrste čeke lahko dobijo ši rojaki neposredno od Columbia Trust ■ Company, ali če se osebno zglasijo v tem bhnčnem uradu, če živijo V tem mestu, ali 'bližini New Yoiika; lahko pa dobite tak ček tudi če se pismeno obrnete .na to banko s prošnjo, da naj vam pošlje ček v zameno za
stavkarjev ponovno arbitracijsko ponudbo, kojo so pa premogarji odklonili.
O tej zadevi je Mr. Lewis, začasni tajnik premogarske organizacije sledeče, omenil: "Naše stališče je ucomajano. Mi se držimo načela, da vlada ne bo prelomila svoje obljube. Tajnik Wilson je nam obljubil 31 odst. povišanje plače. Po moji sodbi sta ustrelila kurilni administrator Garfield in kabinet največjega kozla v zgodovini našega naroda. Ti se ' držijo Ic svoje akrideinične teorije, ncoziraje sc na pravico ki gre Cenj. čitateljcm toplo priporo- j premogarjem in na posledice, ko-čamo, da naj torej ne pošiljajo \ jc J)0 1)ašc ljudstvo trpelo."
kron v domovino, ampak čeke v ameriških dolarjfh, kakor gori navedeno.
Kajti suhi bodete prej, kot do-apete v domači kraj. Ostanite raje še nekaj časa tam in odpotujte, bo se bodo razmere nekoliko izboljšale.	> N. N."
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE-
DNOTO!	'_
NE POZABITE LEPIH NA GRAD K. S. K. JEDNOTE!
Znižana pristojbina za lokalna pisma.
Washington, D. C. — Generalni poštar Burleson odobrava zakonski načrt, da bi se znižalo pri-stojbirto lokalnih pisem na en cent pri unči. Pisma, naslovlje na i* oddana za eno in isto mesto in v enem in istem mestu se bo vsled tega lahko pošiljalo samo z eno centno znamko, namesto dosedanjih 2 centov. Z uvedbo tega načrta bo imela poštna oblast na leto za 14 tmilijonov dolarjev manj dohodkov. _ _ _
•bivanju teh Čekov na naš .generalni konzulat v New Yorku. Naslov tega konzulata je:
Consulate General of the Kingdom S. H. S. 443 \V. 22nd St. New York, N. Y.
, Columbia Trust Co., izdaje tudi čeke na "Srbsko banko v Zagrebu."
Banfka "American Express Company" izdaje istotako čeke na Privileg. Narodno Banko v Belgradu. Čeke izdaje na isti način kot pri Columbia Trust Co. Artier. Ex. Co., ima svoje podružnice v raznih mestih Združenih držav, ikjcr živi naš narod. Te podružnice vam bodo dale ček na ravnoisti način treba plačati eno četrtino enega odstotka od cele svotp; najmanj
Narodni praznik Jugoslovanov
Generalni konzulat kraljestva SHS nam poroča sledeče:
Konzulatu je čast obveščat' Vas, da je dne 24. novembra pre jel cd predsednika vlade v Bel gradu, g. Ljube Davidoviča, sle deči telegram:
'Prvi december proglašen kot narodni praznik Jugoslovanov.'
Konzulat Vas prosi, da s ten obvestite Vaše čitatelje v priho, dnji številki vašega cenj. lista kako bi Srbi, Hrvati in Slovene: proslavili ta dan kot dan narodnega ujedinjenja.
Generalni konzul
M. F. Pupin. Op. uredništva: — Žal, d« uam je prepozno došlo to naz nanilo za zadnjo številko.
Slov. Del, . Podp. Zveza pred so diščem.
Dnevnik "Pittsburgh Dis patch" od dne 26. novembra jc prinesel sledečo notico:
"Slovenska Del. <Podp. Zveza bo morda izgubila charter?"
*Harrisburg, Pa. 25. novembra. — Generalni pravdnifk William J. SChaffer je danes naročil Dauphin okrožnemu sodišču, da naj prekliče charter Slovenske Delavske Podporne Zveze v Johnstown, Pa., iz razloga, da ima ta Zveza v svojih pravilih določbo, ki dovoljuje izločitev vsakega člana, ki postane stavkolkaz. O ti zadevi bo dne 8. deeembra izreklo sodišče svoj odlok."
Mi smo mnenja, da. so S. D. P. Z. ovadili premogarski in jeklarski trustovci z namenom, da bi tem škodovali Javcem.
Iz vseli teh dejstev je razvidno, da stavka premogarjev še ne bo "tako kmalu končana, dasirav-no je vlada Združenih držav zahtevala, da se morajo vsi stav-karji vrniti na svoja mesta oziraje sc še na vedno trajajoče vojno stanje v katerem se nahajamo. 5tavkarji (premogarji) pravijo, da jih ne more nihče prisiliti na lelo pod nezadostnimi pogoji.
Vlada je zasegla vso zalogo premoga v Chicagu.
Iz strahu pred splošnim pomanjkanjem premoga vsled sedanje stavke je minulo soboto vlada zasegla vso zalogo premoga v Chicagu, bodisi premog še. v vagonih, ali pa že v skladiščih. Prodaja premoga bo zanaprej pod nad-zodstvom T. W. Proctorja, tozadevnega kurilnega načelnika za Chicagb.
Vsled tega so postali vsi trgovci s premogom takorekoč zvezni agentje in razprodajalci ker ne bodo smeli več na svojo roko pro-
Zopetne spletke z Mehiko.
Washington, D. C. 30. nov. — Ker so Mehikanci te dni zaprli ameriškega konzularnega agenta Wm. 0: Jenkins-a v Puebla, M ex. je poslal državni department ponovno strogo noto mehiškj vladi za takojšen odpust tega diplomatskega zastopnika.
V tej zahtevi je bilo naglašeno, da če ne bo Mehika takoj ugodila naši zahtevi, bodo Združene države nastopile bolj drastično pot.
Mehikanski banditje so zadnji čas zopet umorili več ameriških podanikov, med temi tudi ifekega a vi jat i ka; ako bodo še vnaprej nadaljevali s takim barbarstvom je mogoče, da bodo napovedale Združene države Mehiki vojno.
Ei Paso, Tex. 1. dec. — Semkaj sc poroča, da je izdala mehiška vlada ukaz vsem ameriškim kor-poraeijani, tvrdkani in posamez-»nim podanikom, ki imajo kaj posla v severnem delu Mehike, da morajo takoj zapustiti to deželo in se vrniti preko meje domov.
Večino nemškega brodovja dobi Anglija.
Pariz, 28. nov. — Vrhovni mirovni svet je danes odobril sugestijo Velike Britanije glede razdelitve nemške vojne mornarice med zaveznike. Na podlagi tega bo dobila Anglija 70 odstotkov nemških bojnih ladij, Francija 10 odst., Italija 10; Japonska 8 in Amerika 2.
Spopadi v zasedenem Prekmurju. Srbi napodili Ogre.
Belgrad, 1. decembra. — Minulo soboto je prišlo v zasedenem
dajati premoga, temveč le s. po-.y Lenovi na ]>rekmur
sredovanjem vladnih zastopnikov. Trgovec premoga bo moral voditi natančen zapisnik strank, katere naročajo pi»i njem premog. Naročilo bo izvršeno šele z dovoljenjem kurilnega zastopnika in sicer le v skrajno nujnih slučajih.
V svrho hranjevanja s kurivom namerava oblast odrediti zatvori-tev vseh ljudskih in farnih šol, cerkva in gledališč, tako tudi tovarn in drugih neobhodno potrebnih naprav.
Položaj v zadevi kuriva v Chicagu, postaja vedne bolj in bolj kritičen, predvsem radi tega, ker je nastopil baš te dni pravcati mraz; tudi sneg je že zapadel;
premoga je pa le pričla zaloga na se v pogodbi z Ogrsko naglasa trgu
skem do resnega spopada med o-boroženimi ogrskimi civilisti in srbskim vojaštvom.
Do nemirov je prišlo vsled tega, ker so srbske čete hotele zasesti Lenovo (Lendovo!) na demar-kacijski meji. V tem spopadu so trpeli Ogri občuten poraz, med tem ko so žrtve na-srbski strani le neznatne.
Naše zahteve na mirovni konferenci.
"Politika" prinaša brzojavko 'iz Pariza, po kateri so naši mirovni delegatje izročili mirovni konferenci noto, kjer se zahteva, da
. _	Over the Top. — Do cilja bomo
Pristojbine jc dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) «a K. S. K. J.
Meseca novembra je bila v štraj kuj očim de- nagem mestu cena mehkega premoga $7.75 pri toni, trdega pa $12 75; sedanja kriza bo pa goto
•	t	W • 1	t	1	•
pravica kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev na rudnike v Pečuhu v posebni klavzuli. To bi bilo nadomestilo za uničene rud-
vo občutno podražila dosedanjo | nike v Srbiji. Zahteva bi temc-ceno. Omilovanja uredno je rev-jljila na istih načelih, kakor fran-no ljudstvo, ki nima ne denarja1 coske zahteve na rudnike v saar-in ne premoga.	ski kotlini.	__ ^
ni w

DRUŠTVENA NAZNANILA IN P8P1SL
Is rada društva sv. Jan. Krst. št.
11 Aurora, 111.
Tem potom prosim vse članstvo našega društva, da se vde-ležijo vsi prihodnje, glavne seje, ivTŠeee se dne 7. decembra t. 1. na kateri bo volitev odbornikov za leto 1920.
Ker bo poleg tega na dnevnem redu še več drugih važnih točk v korist društva in Jednote, radi tega Vas ponovno prosim: Pridite vsi na prihodnjo sejo, da se bo vse «v lepem redu izvršilo! Čim več članov društva je na seji, tem lažje je skupno delovanje za napredek društva ter Jednote. Sloga jači, nesloga tlači!
, S ,sfobratskim pozdravom
Josip Fajfar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Vida št. 25 K. S. K. ^Cleveland, Ohio, se naznanja članstvu tega društva glede plačevanja asesmenta za društvo in K. S. K. J. za tekoči mesec december t. 1. sledeče:
Redna društvena mesečna seja se vrši dne 7. decembra kakor po navadi v Knausovi dvorani. Pričet ek seje ob pol 2. popoldne. Plačevanje asesmentov se prične Že ob pol 11. (enajstih) dopoldne. Torej so prošeni člani in članice, da plačajo svoje prispevke na go-riomenjeni dan pred sejo ne pa na domu pri tajniku! Mislim, da lahko vsak član fiea) plača ases-ment v društveni dvorani ob, zato določenem času. Tako je bilo sklenjeno na glavni seji meseca decembra še lanskega leta in to velja za tudi to leto 1919.
Uljudno prosim torej še enkrat v§e cenj, sobrate in sosestre našega društva, da vpoštevajo to določbo saj zadnji mesec v letu, da plačajo asesment pri seji!
S 'sobratskim pozdravom
Josip Russ, tajnik.
hodnjem letu. Žalostno je videti
kojih pride, na glavno zborovanje komaj kakih 30 članov od tak5 velikega društva kot je naše, ki je največje društvo v CalumetiL
Xadalje opozarjam vse tiste, kateri so.začeli zadnji čas postajati nemarni pri plačevanju mese čnih doneskov, da naj lf61j redno plačujejo. Jih je precej takih, kateri ne plačajo nikdar točno svojih asesmentov, nego vedno ostajajo en mesec dolžni. Tudi je takih, ki se ne more domisliti sam, da je prišel čas za plačati, ne go tajnik mora letati po hišah in jih opominjati da naj plačajo. Vedite, da član(ica), kateri je na dolgu društva, ni deležen nobenih dobrot, ki jih deli društvo in naša K. 8. K. Jednota, svojim u-dom. Od sedaj naprej se bo društvo ravnalo po pravilih, kdor ne bo plačal vsaj vsaki drugi mesec svojih doneskov, bode kratkoma-lo suspendiran, in v slučaju nesreče se ne bo imel (a) kam obrniti za pomoč.
Vsem Članom in članicam K. S. K. Jednote voščim vesele in srečne ^božične praznike! . S sobratskim pozdravom
Mihael Majerle, predsednik. Frank Vesel, tajnik.
ft ttada Žalosti it. 50
9*.
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da se naj v polnem šteivilu udeležijo prihodnje seje, dne 14. decembra t.
1. Na isti seji bo tudi volitev društv. uradnikov za leto 1920; zatorej veže dolžnost vsakega člana, da se zanosijiW udeleži te glavne seje, d* sPbomo zamogli izvoliti boljše uradnike iti določj-ti kaj umestnega za dobrobit društva.
(Ilavne letne seje so zelo važne za društvo in članstvo. Sklepi glavnih sej so v veljavi za eelo leto; zatorej naj nihče ne izostane od prihodnjega glavnega Zbo-
rovanja
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška Sal. štev. 29 K. S. K. J.
Tem potom naznanjam Vsem članom našega društva, da bo i-
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Petra in Pavla št.
38 KSKJ. v Kansas City Kans.
Tem potom naznanjam članom našega društva, da se vrši glavna' seja dne 7. decembra točno, kot. po navadi in ob enem bo tudi volitev novega odbora za leto 1920. Zaradi tega so opozorjeni vsi člani tega društva, da se v polnem številu udeležijo prihodnje važne seje; pomnite, da, kateri član ne bo navzoč na tej seji, zapade $1. — globe, ali kazni po društvenem skic-J ^ agitacijo za redni in MMfa pu.
Dalje opozarjani vse one člane ki so zaostali z mesečnimi pri?,- • VSe članstvo K. Š. K. J
Nadalje opozarjam vse one čla ne, ki-dolgujejo društvu na ases-mentu, da iste poravnajo na prihodnji seji, da mi bo lažje skleniti celoletne račune in izdelati poročilo o društv. finančnem stanju.
Vse člane na potnih listih prosim, da naj ponove liste ob novem letu za nadaljnih 6 mesecev, kakor zahtevajo društvena in« Jed-notina pravila.
Članom svetujem, da naj se dobro pripravijo s svojiihi predlogi za prihodnjo glavno sejo. Presodite vsak predlog $e doma, ki bi bil umesten na seji za dobrobit društva; s tem se ne bo na glavni seji toliko časa potratilo.
Prosil bi tudi člane, da izvolijo dobro može v urad, katerrtfi je napredek in dobrobit društvi pri sreu. — Dasiravno so vsi člani vneti za dobrobit društva obstoji pač večinoma te napredek v prvi vrsti na dobrih uradnikih ali odbornikih.	i
Dobro vem, da še dosti naših članov nima svojih sinov in hčera, nad 16 4et starih pri našem društvu, tako tudi ne mlajših. Zato priporočam vsem sobratom in sosestram našega društva ve-
društva sv. Jožefa It. 68 Irwin, Pa.
Tem potom se vabi vse naše člane, živeče v Irwmtt ter bližnjem okraju, da se zanesljivo udeležijo prihodnje glavne seje dne 14. 4e-eembra v društveni dvorani. Pri* četek točno ob eni (i.) uri popoldne.
Na tej seji bo volitev društvenega odbora za " pvifiodnjei-leto; poleg tega imamo^pa še vfeč drugih točk za rešiti.
Xadalje opozarjam 4 člane, da blagovolijo poravnati asesment za mesec december prejkomogo-če, ker moram zaključili letni račun in dfiti knjige nadzornikom v pregled dne 1. jan. 1920.
Upam, da mi bo članstvo oprostilo za ta opomin.
S sobratskim pozdravom
Thos. Oblak, tajnik.
šenr, da se udeležite te glavne seje, ker bo na dnevnem redu več važnih točk in da se ne bo pozneje ugovarjalo, da društvo ni kaj v redu napravilo.
Jaz mislim, da ni več kot prav, da se- sleherni član udeleži te seje. '— Dalje ate naprošeni, da bi vsak Član poravnal svoj dolg, da mi bo mogoče računske knjige u-rediti za oddajo drugemu (novemu) tajniku. — Uljudno vas še enkrat vabim in prosim, pridite vsi na letno sejo dne 14. decern-Ura in poravnajte svoj društveni dolg vsaj do konca meseca decembra.
Sobratski pozdrav ,
Frank Bambič, tajnik.
NAZNANILO, društva sv. Petra iit Pavla št. 62 Bradley, 111.
»>w -	. ..
Dragi mi sobratje in sosestre!
Naznanjam Vam, da se bo vršila prvo nedeljo tekočega mesc-ca, to je dne 7. decepibra 1919 zelo važna, glavna, ali letna sceja, na kateri imamo voliti odbor za
....... ■ ■
uri zvečer v navadnih prostorih
prvo soboto 'v mesecu, to bo dno decembra.
Kobratrtki pozdrav na vse člane in članice K. S. K. Jednote. kakor tudi našega društva in ker narveč sr<ve pri volitvah. Anton Kraševec, tajnik.
Iz urada društva sv. Petra in Pav
la št. 89 K. S. K. J., Etna, Pa.
V imenu društv. odbora uljud no prosim in pozivam vse naše člane, da dojdejo na prihodnjo sejo (sjednicu), ki se vrši dne 7. decembra.
Ker je to naša glavna letna seja, na koji se bo volilo novi odbor za 1. 1920, zato želimo, da bi bili vsi naši člani prisotni.
Dalje opominjam društvenike, da točno (redovito) plačajo svoje mesečne asesm. ker društvo ne more čakati na člana več kot 2 ali mesece. Osobito opominjam one
Iz urada drnitva sv. Jošefa it.
103 K. S. K. J. Milwaukee, Wis.
Tem potom naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da se je ntK zadnji seji dne 1. nov. sklenilo, da bo letošnja glavna seja v soboto, dne 6. decembra ob 7. uri zvečer.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se morajo te seje vsi člani udeležiti, ker je letna,, ali glavna; kdor se iste ne udeleži, bo moral plača1 i II. — v društveno blagajno. Torej prosim Člane, da to naznanilo blagovolijo blagohotno vpošteva-te.
Sobratski pozdrav
Louis Sekula, tajnik.
leto 192Q,
, Torej Vas prav uljudno prosim | "
.	■ i	ii*	(hi*	•	'J luvrii:* v# vnwwiiv	v**v>
m vabim, da bi pnsli prav vsi na i v. . . .... . ... , v.
j . . A v u 1 J 1 ielane, ki mislijo ostaviti društvo, prihodnjo sejo točno ob pol dveh ' .... , .. . - , F Ya J "Lt , , ,	'ali ki mislijo potovati v staro do-
popoldn«, y Woodmen s dvor.no.,	^ toHko pofite-
Dobro M premislite koga m j d& naznanijo društvenemu kakšen odbor s. boste izvolil., ki i	^ da (lnlitv0 „,. bo na
bo marljivo skupno ter složno de-	Ali ni istina, da dok ste
loval za napredek društva.	L» dru4tv0 z vam, steB0 de.
Na svidenje torej na prihodnji ^ ^ dn)žnmt, d;l
mesečni seji. Sobratski pozdrav
Fr. Gerdesich, t a jnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Banbare št. 74 v Springfield, 111. da se naj polno-številno udeležijo prihodnje seje
i Vi z društvom pošteno delate. Sobratski pozdrav
Nikola Bekvič, tajnik.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 90 So. Omaha Neb.
se naznanja, oziroma opominja, vse člane, posebno pa še tiste, kateri niste bili na zadnji redni
sit.
zaradi volitve novega društvene- j	^ ^^ Ker jc te_
ga odbora za prihodnje leto. Vsakdo se boji priti na letno
koči mesec decembra vsakega
, .	^HBHBM HBleta glavna društvena seja, na
(glavno) sejo, češ da bo . moral ^^ ^ vo]i dru5tveni ^r za
ski oddelek K. S. K. J.	t , , , .. 1 XT	w _______________
K sklepu dopisa pozdravlja™ i prevzeto,kak uradniški posel. Na- ihodnje leto in se mora dati • - - - , ša pravila pa določajo, da se mo-., ra vsak član te seje udeležiti, če
in mu
pevki, da gotovo poravnajo dolg želim mnogo uspeha pri letnih vo	.	„ J___________________7
saj do 20. decembra, ker moram'litvali tekoči mesec. — Vesele ^ se ga tudi lahko kaznuje; po- fopej ^ druStvo sklenilo,- da potem sestaviti celoletni račun. U-\ božične praznike in srečno Novof^m	vsakdo brani plačila da naznanjc «VSem tistim član
pam torej, da bo tudi v tej zadevi Meto!
.t A >lt>Ov/l.
storil vsakdo svojo dolžnost in ob melo društvo svojo redno niescč-1 enem upošteval to moje naznani-
no sejo dne 7. dec. in ker je ta seja tudi letna seja in ob enem volitev odbora, je dolžnost vsakega člana, da se udeleži te seje, in da si člani izvolijo dobre in razumne može za odbor, ki bodo gledali za napreddk društva in korist K. S. K. Jednote. "
• Opozarjam tudi vse člane, kateri. dolgujejo pri drušKu, da poravnajo to na prihodnji seji, v slučaju pa da ne morejo poravnati društvenega dolga, naj pridejo na sejo dne 7. decembra ter se naj opravičijo radi te zadeve.
Tudi je veliko naših članov, ki so zaostali s plačilom otroškega oddelka, naj gledajo ti, da to poravnajo pred 15. dec. in kar se tiče otroškega asesmenta, bi morali sta riši plačevati mesečnino za otroke za naprej, ker drugače " ne morem plačevati za otroški a-seshfient pri Jednoti.
Naše društvo je tudi sklenilo na zadnji mesečni seji 12. no-' vembra, da bo imelo skupno sv. spoved dne 13. dec. in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 14. dec. pri osmi sv. maši; zato so vsi člani naprošeni, da se udeležijo te verske dolžnosti v polnem številu.
8 pozdravom do vseh članov in članic '	• .
Frank Musich, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem članom društva sv. Petra št. 30 v Calumetu, Mich., se uradno naznanja, da je bilo sklenjeno na naši zadnji seji, da bo društvo imelo svoje letno, ali glavno zborovanje dne 14. decembra ob drugi usi popoldne.
Isti dan kot po navadi drugo nedeljo v mesecu ima društvo svojo redno mesečno sejo po prvi sv. maši, in popoldne be glavno zborovanje.
Torej cenjeni sob rat i, da ne pozabite priti vsaj na glavno zborovanje. Mnogo članov našega društva ni bilo že na seji celo leto ali v resnici povedano, da pretežna večina ne pride-nikdar na sejo. Torej pridite ta dan na sejo vsi brez izjeme, ki živite v Calumetu in okolici, da si tako lažje izmed svoje srede izberemo dobre uradnike, kateri nas bodo vodili v pri-
Prank Trempus,
tajnik dr. št. 50 K. S. K. J!
lo.
Z bratskim pozdravom do vsega članstva KSKJ, posebno pa članom našega društva.
Peter ^Jajerle I. tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Alojzija št. 52 lndpls, Ind. se naznanja, da Se je društvo sv. Družine št. 151 Jt. S. K. J. spojilo z našim društvom sv. NAZNANILO.	Alojzija št. 52 in to po pravilih
Članom društva sv. Jožefa št. K. S. K. J. člen XXIV z dovolje-
41 v Pittsburghu, Pa., se tem potom naznanja, da je dolžnost slehernega, člana, da se udeleži glavne seje dne 14. decembra točno ob 9. (deveti) uri dopoldne.
,Na dnevnem redu bo volitev u-radnikov za prihodnje leto in več drugih važnih točk. Kdor se te seje ne udeleži, plača v društveno blagajno 50c; oproščeni so le bolniki in oni, na potnih listih. Torej: Na svidenje!
Zbratskim pozdravom
John Bojane, tajnik.
pred-
krazni.
Predzadnjo sejo je
bilo tudi
natančen račun oh koncu leta o poslovanju minulega leta, za-
naznanjc »vsem tistim članom, [ki neredno prihajajo na dr. seje, da se vsaj enkrat gotovo toliko
Sklenjeno, da mora vsak član in potrlw}ijo/da vsaj k giavni letni £]j)nipn rvlHČati en dolar (*!.— > •• _ -i • • _____•___
članica plačati en dolar ($1. v društveni rezervni sklad oziroma za društvene stroške. To naznanjam tudi na tem mestu, da ne
seji pridejo in svoje mesečne pri spevke poravnajo, -ali ako kate ri kaj več dolguje da to poravna in vse plača, tako, da ne bo treba
bo potem vsakdo vpraševal, čemu do]ga prenažati za prihodnje le-je ta naklada.	to jn da novj odbor začne poslo-
Prosim, da se vsi člani udeležijo i vafi z novimi in £isthlli 'knjiga-
NAZNANILO.
Iz urada društva Vitezi sv. Flori jana št. 44. v So. Chicagu se s tem opozarja in prosi člane tega društva, da se polnoštevilno udeleže prih. glavne seje dne 7. decembra 1.1. Na tej letni seji bi volitev odbora za 1. 1920. Upam, da boste to 'vpeštevali in prišli v o-bilnem številu na prihodnjo sejo.
K sklepu še opozarjam one, ki dolgujejo društvu na asesmentih, da bi v redu plačali svoje mesečne prispevke.
Pozdravljam vse člane (ice) našega društva in tudi vse članstvo K. S. K. J.
John Likovich, tajnik.
POTRDILO IN ZAHVALA.
Cenjeni sobrat urednik: Pred par dnevi sem prejel zopet svoto $20.10 za društvene po-gorelce in prej pa že $66.80, to je skupaj $81.90. To se je razdelilo na seji zadnji mesec med najbolj potrebne. Lepa hvala vsem darovalcem, posebno cenj. društvu št. 2 v Joliet, 111, ki nam je nakazalo dosedaj največjo svoto.
Prosimo, da se nas še kako društvo spomni!
Za društvo sv.. Cirila in Met. št. 45 v East Helena, Mont.
John Kamby, tajnik. East Helena, dne 23. nov. 1919.
njem začasnega glavnega sednika, K. S. K.J.
Torej od 14. novembra 1919 se, ne imenuje več članstvo sv. Dru žiue št. 151, ampak člani društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J.
Vsi člani (ice) bivšega društva sv. Družine št. 151, ki so na potnih listih naj se zanaprej obrnejo, v društvenih zadevah na sobrata tajnika Frank Sobotin, 721 N. Kceham Str. Indianapolis, Ind
Dne 7. decembra, točno ob eni 1(1.) uri popoldne se vrši skupna glavna letna seja. Na tej seji bo volitev odbora za 1. 1920.
Torej opominjam vse člane skupaj da, kdor se ne udeleži te.se je — razen važnega vzroka — se bo ravnalo ž njim po društvenih pravilih.
Naše društvo šteje sedaj 93 članov, 31 članic in 95 članov v Mladinskem odd^lktf.
Dragi mi bratje in sestre! Sedaj si pa podajmo roke in hajd na delo za pridobitev novih članov! kajti bliža se nam redka slavnost, ko bo dne 6. maja 1920 obhajalo naše društvo dvajsetletnico svojega obstanka.
Marsikatera težka ura je bil že našemu društva, ali nismo se ustrašili! Šli smo naprej po naši začrtani poti. Marsikateremu članu je društvo sv. Alojzija žev. 52 že priskočilo na pomoč v slučaju njegove bolezni; maiogim izmed našega društva je pa tudi v teh 19 letih naša dobra mati 'KSK.J posušila solze in olajšala gorje. ---Prva naša misel naj bo torej ta: "Tudi jaz hočem pridobiti saj e-nega uda za društvo sv. Alojzija št. 52 in za KSKJ, da bomo z veseljem ter ponosom obhajali 20 letnico ne samo najstarejšega, ampak tudi najmočnejšega slov. podp. društva v Indianapolis, Ind.
Z bratskim pozdravom
Frank Sobotin, tajnik dr. št. 52, 721 N. Kecham Str.
prihodnje letne seje drugo nede ljo v decembru, to bo 14. t. m. Seja se prične popoldne. S sJbratskim pozdravom
Martin Banič, tajnik.
mi ne pa z dolgom. . Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos pisala kazen vsakemu, kateri se te seje ne udeleži; ka-zen je določena $1.00 za vsaikega odsotnega člana, pa četudi dela; NAZNANILO.	drugo kakor bolezen ga te kadili
Članicam društva 'Marije Po-; oprosti,, ne to se mora izkazati, da
magaj, št. 78. K. S. K. J. v Chicago, «111., naznanjam, da imamo skupno adventno spoved prvo soboto V dec. t. j, 6. dec. za oddaljene' članice tudi v nedeljo zjutraj pred sv. mašo. Skupno sv. obhajilo bo pa 7. dec. pri pol osmi sv. maši. Naj blagovolijo članice to upoštevati," ter vse pristopiti ta dan »k sv. obhajilu.
Na zadnji mesečni seji je bilo tudi predlagano in p<rtrjeno> da bo vsaka članica, ki se ne bo udeležila letne seje, dne 21. dec. plačala 25e v društveno blagajno. Naj vas strah pred^temi 25c ne privabi na sejo. temveč pomen seje za blaginjo in napredek društva; vsled tega se naj vse članice od prve do zadnje, udeležijo letne seje, ker od te je društvo največ odvisno.
Na seji, se bodo prebrala imena ;vseh članic, in katera ne bode navzoča, bode podvržiena kazni, izgovor bode edino le bolezen.
jS pozdravom do vseh članic.
Marja Blaj, tajnica.
NAZNANILO
v j o >.
Iz urada društva sv. Antona Pa-,dov. št. 87 K. S. K. J. Jolifat. Ili., se naznanja sledeč3 važno določi-ločbor	v?- /
Na redni seji dne 9. novembra ;. V. je bilo sklenjeno, da, ako bi e kateremu članu jfripetila kaka te/goda, da bi bil poškodovan ali pobit v slučaju stavkokaza (scab), ne dobi od našega dru-ftvG nobene podpore. Torej bratje pozor!
Nadalje se naznanja, da bo dne 14. decembra letna seja, na kateri
se bo volilo odbornike za prihodnje leto. Vsled tega ste vsi napro- prej kakor po navadi, to je ob 7.
je bil v resnici bolan; torej po zor!
Poleg zgoraj navedenih reči i-mamo še dosti drugih točk na dnevnem redu na prihodnji glavni seji, ki -se nikakor ne dajo več nadalje odmikati; to je zadobro-bit društva; ker pravim za dobrobit društva, je torej gotovo vsakega člana dolžnost, da sam o tem razpravlja, da ne bo kdo potem rekel: to, ali ono ni prav narejeno; ko bi bil jaz na seji, jaz bi- tega nikakor ne dovolil. Torej zopet vzrok, da gotovo vsi pridete in si pravila za prihodnje leto napravite taka, da bodo odgovarjala po vsem času in okoliščinam ter v zadovoljstvo vsakega posameznega člana in ravno tako da se izvoli »v odbor nepristranske člane, ki bodo delovali za društvo, .ne pa za osebne koristi in to je mogoče le, ako se vsi seje in volitve udeležite, ker ako se vsi člani ne udeležite, glavne seje in volitve društvenega odbora, ako hočemo da imamo popolni odbor, ker nas je malo prav gotovo, da mora vsak prisotni član 'kako službo prevzeti, a*ko je sposoben zato ali ne.
Dobro, mi je,znano, da marsikateri izmed tistih, ki ne pride velikokrat na društvene seje je sposoben za izvrševanje najtežjih društvenih poslov; samo malo več zanimanja je treba ne pa misliti da naj drugi dela. Držimo se gesla: Vsi za enega, eden za vse!	'
Torej bratje, glejte da bomo vsi vredni besede brat. Še enkrat vse člane našega društva opozar jam, na prihodnjo glavno letno sejo; seja se začne eno uro po-
NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Petra št. 113 Denver, Colo.
Vsakemu je že dobro znano, da se bliža konec poslovnega leta 1919 in se bo treba vsled tega pripraviti na delo, ki nas čaka v decembru na glavni letni seji pri vo-litvi novega društvenega odbora z«"L 1920, to bo dne 11. decembra.
Zatorej so vsi bratje uljudno vabljeni, da se te seje polnoštevilno udeleže, da nam bo mogoče izvoliti dobre in vešče uradnike, ki bodo gledali za korist in napredek društva in naše dične Jednote.
Ob enem naznanjam tudi, da je bilo na zadnji mesečni seji skle-njno, da vsak član ki se ne udeleži prihodnje seje, plača 50c kot prispevek v društv. blagajno, izvzeta je le bolezen. Zatorej pridite vsi cenjeni bratje 11. dec. na tO sejo, da ne bo treba nobenemu plačati teh 50c. Pričetek seje bo že ob sedmi uri zvečer, ali eno uro prej, kot običajno.
Sobratski pozdrav
Josip Erjavec, I. tajnik.
NAZNANILO.
Vsem elanicam društva "Kraljica Majnika", št. 157 K. S, K. J. v Sheboygan, Wis. na znanje, da bode glavna seja 11. decembra v četrtek, ne v sredo, kot običajno.
Vse članice« torej prosim, pridejo zanesljivo na to sejo.
Sosesterski potzdrav
Mary Prisland, tajnica
da,
' ZAHVALA.
društvu sv. Marije Magdal. št.
162 K. S. K. J. Cleveland, Ohio.
Podpisana si štejem v prijetno dolžnost, da izrekam na tem mestu vsem članicam gornjega društva srčno jhvalo, ker so mi dale tako lepo priložnost za izdelovanje nove društvene zastave, koje slika je bila priobčena v zadnji številki "Glasila."
Zaeno se tudi toplo zahvaljujem sosestram našega društva za tako krasno in dragoceno darilo, podarjeno mi za spomoin.
Mojim sosestram želim, vse najboljše, društvu pa, da bi vedno napredovalo, kar bo v ponos K. S. K. Jednote. .
Hvaležno Vam uda na sosestra Frances Veljak, 5901 East Prosser Ave, Cleveland, Ohio.
ZAHVALA.
Tekom dolgih let se prvič oglašam v našem ''Glasilu K. S. K. Jednote'' v kar me je napotil slučaj moje zadnje hude bolezni.
Tekom mojega dolgoletnega bivanja v Chicagu sem že veliko poskusil v občevanju z Ameri-kanci, osobito pa z raznimi ameriškimi podpornimi društvi. Tako spadam k'enemu izmed teh že celih 32 let, da sem vplačal gotovo že celo posmrtnino. Sedaj ko sem zbolel in prosil podpore, so mi i-sto odklonili, ker je njih bolniška blagajna prazna.
Rojaki in rojakinje! Bodite v tem oprezni, ter pristopajte edi-nolc k domačim, ozir. našim slovenskim Jednotam ter društvom. Bodite previdni, da se ne boste enkrat kesali kakor jaz, ko sem plačeval toliko let v neko ameriško Jednoto, pa nisem dobil niti centa podpore. Držite se gesla: Svoji k svojim! Pred vsem priporočam za pristop društva, spadajoča h K. Š. K. Jednoti. Kaj so slovenska podporna dru-
\
stva sem se do cela prepričal v moji minuli bolezni. Prejel sem od njih vso podporo točno izplačano, poleg tega so me pa hodili tudi sobratje redno obiskovat. I z celega srca se torej zahvaljujem cenj. društvu sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in dr. sv. Ju rja št. 960 C. O. F. za njih pozornost, podporo ter obisk od strani čla--nov. Osobito lepa zahvala sobra-tu J. Petrovčiču in njegovi ženi. dalje Mrs. Matildi Duller, br.\ Mart. in Antonu KJemenčiču ter br. Mart. Kremcscu za njih večkratni obisk v moji bolezni. Bog Vam tisočkrat povrni!
Hvaležno vdani Vam
John Kumar. Chicago, 111. 24. nov. 1919.
cfb 8. uri zvečet v cerkven! dvorani.
Pridite vse, da sc pomenimo o važnih toflkaih glede bližajoče se naše gledal, igre in veselice v ko-rfet slepih vojakov v Sloveniji. Igra se vrši dne 28. dec. t- 1. v Hoerberjevi dvorni.
Z* narodnim pozdravom
Odbor Z. J. Ž. I. D.
Chicago, 111.
So. Chicago, 111.
Dragi sobrat urednik:
Prosim, priobčite teh par vrstic, da nekoliko naznanim o delavskih razmerah v naši South Chicagi. Z delom se ne moremo nič pohvaliti, ker vlada še vedno štraj-k v trik. rudotopilnitah in jcklarnah.
Omeniti moram, da se je dosti strahopetnežev podalo nazaj na delo, ker so se ustrašili "bossa". Ti možakarji hodijo okoli strašijo delavce: "Če ne
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Povodom bližajočih se glavnih (letnih) sej nam je došlo za to izdajo izvanredno v£liko društvenih naznanil pa tudi nekaj drugih dopisov.
Naznanila, oziroma oklice za sejo, prvo nedeljo v tekočem mesecu smo priobčili, objave za kasneje se vršeče letne seje pa sledijo v prihodnji številki.
Pismo Iz stara domovin?.
m
iSobrat Frank Slak v Pueblo, Colo., nam piše sledeče: Cenjoho uredništvo:
Prosim Vas, da .priobčite to pismo v "Glasilu1!, katero sem prejel od bratove žene po dolgem
Foreign Language Governmental Information Service, Jugoslav Bureau, Hew Yorkf N. Y.
V zvezi s pomožno akcijo Amc-. rican Relief administracije, European Children's Funk, smo preje-fi sledeče:
Razmere glede oblačil v Jugoslaviji se niso nič kaj zboljšale z ono hitrostjo, kakor se je pričako valo. Vojalki so še vedno nastanjeni po prepornih mejah in radi tega se ni mogla industrija še po-vspeti. Treba najprej rekonstruirati železnice in sredstva za promet. Strgane telefonske žice, ki ležijo ob cesti, rabi ljudstvo mesto vrvi, katerih je veliko pottianj. kanje. Mala količina oblačila slabše vrste, ki se nahaja na trgu, ne zadostuje za potrebe vsega prebivalstva in cene so razun tega take, da večina ljudi ne more kupiti obleke.
sterikv v božjem zastopništvu.
(Dalje.)
Nevidni angelj varuh zamo-re veliko storiti, največ izmed vseh; vidni angelji varuhi otrok ste pa vi, stariši, posebno ve, matere. Zaradi tega varujte sc neprevidnosti in neskrbnosti!
Glejte na primer mater, ki je vzela svoje dete s sabo v postelj. Črez par ur se prebudi in vidi, da jc njeno dete — moj Bog! — mrtvo. Ona ga je nevedoč v spanju zadušila. Tukaj je zopet druga mati, ki hiti iz hiše, da bi spregovorila par besed s sosedo. Ravno koliko besedi je iz tega sledilo, mi ni znano. Naenkrat zasliši svoje dete kričati in hitro leti pogledat v hišo, kaj se je pripetilo! Ko vstopi vidi, da je dete
angleščine prevel Avg.F.FIorJanc,
Taka poročila je dobil naravnost prevrnilo stolec in je z stolom
t molku, celih 11 let. Vesel sem bil.
takoj nazaj v tovarno, ne dobilta*° velikem presled-več dela!" Ker pa taki delavci! 1<U ^»Pf poročilo iz doma-nimajo nobene korajže, jih prev- *Cf ^	tUf
zame strah, da gredo "bossu" Jak°V Sir°m Zd™z™lh drzav>
peto lizat. Žal, /la imamo takih mlajaleov dosti v naši naselbini!
katere bodo zanimale te vrstice: šent Vid pri Zatični, JugcfHla-
o " • v . i • * j a • / i-, jvija, dne 29r*oktobra 1919. Pa nas je pa sc tudi dosti takih '	.. A ..
1 Dragi prijatelj:
V začetku mojega pisanja te
ki ne stojimo na strani takih zapel jivcev, ali konipanijvsJkih 'dog catcher jev".
Dragi mi tovariši
iz Jugoslavije American Jugoslav Relief, 511 Fifth Avenue, in American Relief Administration European Children's Fund poroča, da P9 njegovem » mnenju je najmanj 40,000 otrok v Jugoslaviji v največji potrebi za oblačilo. Mr. Hoover je mnenja, da je Hreba še
vred padlo zadaj za vročo peč in bode zaraditega gotovo pohabljeno za svoje celo življenje. Druga mati zopet gre neko popoldne obiskat svojo prijateljico. Gotovo obiskovat prijatelje ni greh samo ob sebi toda njen obisk trpi pre-jcej časa. Pri prijateljici je pila
povišati to število z ozirom na po- kavo in vino in med tem sta se dvojene težkoče, ki morajo nasta- pomenkovali, da je čas hitro po
tekal in vse nazaduje je bila zelo pojna za domu. Mislila je da jc dottia vse prav. Malo dete je ra-
Stojmo čvrsto proti našim so vra-
ti vsled zime.
Da se tej potrebi opomore, na merava se nabaviti roba za obla
čilo, ki naj se tja pošlje in tam se ] vno kar dala spat, ko jc zapustila izdela v smislu lokalnih potre«b in dqpi, in pet letnemu sinku in se-prav lepo pozdravim jaz in via i po kroju kakor si ljudje* želijo. dejp let stari hčeri jc tudi strogo
delavci!imoja družhla; Tv,°j^a	Prispevki k American Yugoslav »povedala, da morata dobro va-
Reliefu, 511 Fifth Ave., New York ™y&t'1 deteta. Otroci so' otroci!
City do novembra 19, 1919. Ko se . mati vrne domu, najde Poprej naznanjeno (do	I *tvai> P™?* dvug^ne kakor si
12. nov. 1919) .....$300,572.62 jJe P? mwilla- Ma,° dete 81 ->e
pisma sem bila zelo vesela. Dragi
France! Pisal si bratu. — Pa, prafv žalostno novico ti moram | naznaniti, da brata ni več med umrl je d/ne 7. aprila 1.
gom kapitalistom in neprestra-
šeno, da bo enkrat naša zmaga za
boljšo bodočnost. Ne vstrašite se g-vlmi
torej kakega "pol bossa", če f^1?11. , .	v
___________i. . f ___.. . .m 1910; bolehal je 2 leti na želodcu.
vam tako, ali tako grozi; s tem _ ' ¥ . * .
v... • - Druga žalostna novica je ta. da \ as hoče le ujeti v svoje mreže, i . ..	„„ .
i^.-j;^ ^	u u-	v so moja mati umrli 26. jan. 1917.
Držimo se trdnp v borbi za nas1	J
kruh, dokler ne zmagamo!
K sklepu pozdravljam vse slovenske stavkarje širom Amerike,
Treitje žalostno poročilo je pa to,
New Bedford War Fund Assn., New Bedford, Mass..........
California Committee
da je moj sin Alojzij umrl letos'for Re,ief Serbia ?nd
19. okt. ravno isti dan, ko sem
Northern France Miss Christina Miklus.
zlomilo roko in nogo in na znotraj je tudi težko poškodovano, in ta-
2 500 00	bode moralo zaradi materine
• neskrbnesti, trpeti posledice sko-ri celo svoje življenje.
4,260.20 So bi to prazne izmišljotine, ali so i jI o resni dogodki življenja? O
>en»Ke siavaarje .sirom ^meriKo.,	.	Prj,	^ Miss Christina Miklus.	!s»	«vijcuj«: kj
ter jim želim, da bi srečno prešli ?f,ejeIa pism?;, ™A°JI lK JC Brooklvn N Y ' 3 oo stariši, očetje in matere h Razu-. . .	..	F bil star 16 et: nrifi a le bo ozon. DloolvI>n' 1--------,	v I T! . .„______. ____
to trnjevo pot!
Frank Gorenc.
bil star 16 let; prišla je bolezen, I ki ga je v devetih dnevih vzela. —I • Lahko si predstavljaš, kako je i Skupaj pri nas sedaj hudo, da hujše ne more biti, ker smo izgubili toliko naših dragih. Hvala Bogu, imamo vsega do-
POROčlLO American Relief Shipment-a za Chicago 111. ' . j
Canonsburg, Pa.
Spoštovani sobr. urednik:
Sprejmite ta moj prvi dopis v "Glasilo", čeravno ni v taki obli-isti> le žalost"nas vedno tare ki, kot so drugi. Jaz sem naipreč Vprašaš me, kako je kaj doma?
ameriški Slovenec ter nisem ni- y Duleh	vse ^ starem. no, je bil rok za nabiranje in od-
kdar hodil v kako slovensko šolo; i ]\Jati so še živi in dobro se imajo pošiljatev zabojev iz našega me-
ker so poravnali ves dolg. En sta pod »vodstvom Ani. Relief
Kakor že na tem mestu poroča-
niite in dobro premislite vaše dol-
____$507.335.88 žnosti in jih potem tudi spolnuj-
_ '	1 te., Drugače bi vi veliko bolje
storili* ako bi nikdar ne postali stariši! Vaše veselje in mir, blagoslov in aveličanjc, začasno in za večno je odvisno od vestnega izpolnjevanja tfcših dolžnosti in tudi na življenje in zdravje vaših otrok.
pisati znam le toliko, kar me- je moja skrbna mati naučila.
Tukaj, pri nas se dela v tovar-	za 3 tboč goldinarjev nah vsak dan, ker spadajo vsi Urša ima hčerko, staro 11 let;
delavci v unije; le premogarji	mož jj je pa um|rl Marsikaj sc je
"štapajo", kakor povsod, ker še	Spremenilo v tvoji vasi. Jurja je
ni stavka končana.	tlKji vojska vzela. Tako se je tu-V prvj vrsti sem se namenil o- di v naši vasi marsikaj spreme-
pisati sv. misijon, katerega smo	nilo. Mačkov Tone je umrl in
travnik ^so prodali še pred vojsko 1 Shipment (S. N. Z. in Z. J. K. D.
m. POGLAVJE.
Cleveland, O.) zaključen s 15. 110. | Zdravje in začasni dobrobit otrok, vembrom t 1	Delavnost in varčevanje se mora
vaditi v mladosti.
Ravno isti dan je bila podana v New Yor!k po Am. Railway eks-presni družbi cela pošiljatev: 147 zabojev. 44 velikih in 103 mali. Skupna teža teh zabojev je zna-
imeli v Canonsburgu od 10. do 16.; Pavlinova m«ti. Matevža jc tudi;šala 24,844 funtov; ifkupna vred novembra v irski cerKvi sv. Pa-ly^^ Vzela. Kozlevški oče so' trika, katerega je vodil Rev. K. umrli , Miha se je oženil v Pri-Zakrajšek O. F. M. Misij ona se stavo h Koševski, sedaj jc pa na je vdeležilo jako veliko Sloven- Ru^em ujet. Janez se je oženil, cev; pa še več bi jih bilo lahko. ima že 4 h^ere in j sina. j0že jc
- Kaj sc hoče? Siliti sc jih ne- pa §e doma.	Ilijona kron!) Za tovornino iz New j bitan^~stalivlknjc~in^zdraVje
more. ker ima vsak svoje prepn- Pri lias- v jugoslaviji je sedaj Yprka v staro depnovino se je'bnanja' ^»jenjc	j
čanje in svobodo!	. !strašna draginja. Kilogram usnja
Sv. misijon se je vršil v najle-jvel^ 2Q0 kron; meter kotenine
../.,]., T..1-/. K.rvili itt*iVli<r M« . « .
nost pa $27,772. (Dvajset sedem tisoč sedem sto sedemdeset dva). Po sedanjem kurzu $133.00 za K10,000 znaša ta vrednost v kronah K2,088.000.00. (Nad dva mi-1
"Nemo unqtiam carnem suam odio habuit. Sed nutrit et fovet earn." — (Eph. 5, 29.)
Nikdar še ni kedo sovražil svojega mesa, nego ga braui in goji."
(Efiž. 5, 29.)
zemeljskega
je resnica. Osebna in zadnja vesoljna sodba vam bode odkrila resnico, ob kateri se boste čudno gledali eden drugega. Zato, mladeniči in mladenke, očetje in matere trdno se držite, saj od sedaj naprej naukov, po katerih boste zamogli reči: "Proč od nas z grehi mesnih poželjrvosti, nezmerno-sti in nečistote."
XS temi najvišjimi načeli so namreč, združene mnoge gotove dolžnosti. Pazljivo se je treba varovati in se stražiti; to velja posebno materam, o katerih smo že govorili.
Premislimo danes:
1.)	Par drugih osebnosti, katere lahko izgledajo malenkostne, toda so važne v dvojnem oziru, v življenju in zdravju.
2.)	Glavne zahteve starišev za preskrbovanjc začasnega dobrobit ja njihovih otrok, posebno dolžnosti delovanja in varčevanja.
1.) V prvem oziru je važno, da stariši izučijo svoje otroke, da pazijo že od zgodnje mladosti na pravi red v ypanju, jedi in pija/ei. To je zelo velikega in v največjih slučajih, nadkraljujočcga vpliva v duševnem in moralnem oziru otročjega življenja; kajti ako ze mali otroci ob strani matere in očeta niso naučili reda v tem oziru, tedaj sc znajo zarediti v meso in kri vsakovrstne grde strasti in po-željivosti. Nadkraljevale bodo voljo, ter jo s tem ugrabile in zasužnjile vselej, kadar bi imela biti prosta. Mali dečki in deklice bodo zrastli bodoči možje in žene, ki nimajo nobene moči premagati sami sebe, tudi v najmanjših slučajih, kateri kot nervozni bojaz-Ijivci se bodo vrgli v roke neči-stosit in mesnih poželjivosti. Potem gotovo ljubezen do krščanstva, ki je vera križa zatajevanja in sebe zanika vanja, mora priti proti koncu.
Moj namon ni razpravljati danes o tem, temveč nadaljujmo s prejšnjo vsebino. Red spanja, pri jedi in pijači gotovo tudi pospešuje velik upliv 11a ohranjevanje moči, utrjenega življenja in zdravja. Ako otroci od tretjega 'do četrtega leta spijo predolgo in brez vsakega gibanja, se navadno razvijejo v leno kilavo mesno maso brez vsake čilosti in marljivosti. Toda, ako so s strogo nepremično roko in, ako je potreba tudi s palico, — navajeni iti k pokojy j in vstati ob določeni uri,
nimi, tudi ščinami in "p stvari toliko 1
vsakega truda,	^^^^
lih stroškov dobiva v prodajali Stvari te vrste so že zdavnej hane in pripravljene in ni^o nikdar tako tečne in okusne kakor one ravnokar kuhane. Gotovo pridna, ljubeča mati ne bode storila tega, temveč bode skuSala pripraviti z vsemi svojimi sredstvi hrano, ki je oki^na in zdrava in na- * zadnje tečna; owe matere nasprotno pa ne ljubijo zdravja svojih domaičih, ter raje hodijo v v$s k sosedam ali po raznovrstnih zabavah in v kinogledališča namesto . da bi kuhale in stregle svojim domačim tako, kakor se spodobi.
(Dalje prihodnjič).
Trinerjev stenski koledar 1920 prekaša vsa pričakovanja.
Trinerjevi stenski koledarji so bili vedno krasni; vendar prekaša najnovejši koledar za leto 1920 vse svoje prednike. "Civilizacija in zdravoslavje pozdravljata Ligo naredov" je vsebina slike 11a tem koledarju. Novo, J>oljše življenje vstaja iz razvalin; v številni polt-ni vrsti boš našel tudi narodno zastavo tvoje rojstne domovine, ali domovine tvojih starišev. Petnajst malih ličnih slik ti pred-frtavlja ves proces pri izdeloi*anju Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in drugih iz-bornih Trwierjevih zdijavil — od nabiranja zdravilnih zelišč (rož) do domačega razpošiljanja in eks-porta v inozemstvo. Pošljite 10 centov v pokritje poštnih stroškov!— Joseph Triner Company, 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
_-____tJr
V naravnem redu
najvišji dobroti. Podeljeni sta od
pšem redu. Tako lepih pridig se 40 kron; par volov sedem tisoč uisem nikdar slišal kar sem živ. gld . ella kila cukra K 14.—pa se
angleškem misijo- ga Se na karte ne dobi; en liter | Gottlieb doplačati $11.66 zaradi I EilrfMw more varovati v te i 0-bilo tako ganljivo yina velja 20 kron. x L žganja 80, večje deklaraeije vrednosti blaga
... .gld.; ena kila cukra K 14.—pa se 1 stroške je moral zastopnik Lv.! 7of-	puVni in nrvi nauk
Bil sem zc pri anglesKem misijo-1 —_ ,v.~ 1»«<» /in.Ki. «n utnt* ..i? 1 j—«».-«■» />/> •——1;	1	'
nu, pa tam ni
kot pa pri tem. Vdeležili so se ga j kron	pH zavarovalnini.
tudi Angleži in Slovaki. Prvi so To g0 yse važne novice, razi o- j Nadzorniki so dne 25. nov. t. 1. rekli da jim je žal, ker ne razii- žene kratko.	pregledali vse zastopnika, ter na-
mejo tako finega in vrlega pridi-1 z Grenim pozdravom od nas šli iste v popolnem redu. '
garja, kot je bil misijonar Rev. Zakrajšek. Ko je bila na nedeljo pridiga za Slovake so se ti tudi izrazili, da tudi še niso čuli take-
misijonarja. Ameriški Slo-lj •
Franca Čebular.
ga
. PROŠNJA IN POZIV.
Uredništvo 'Glasila" je preje-
venci smo lahko ponosni na tako izbornega pridigarja, katerega j lo zopet od jugoslovanskega pohvalijo celo drugi narodi.	slaništva v Washingtonu slede-
Misijon je bil zaključen na nedeljo dne 16. nov. ob 3. uri popoldne-ob veliki vdeležbi vernikov. Ta lian bomo ohranili vsi v vednem spominu.
Prisrčna hvala torej Rev. K. Zakrajšku, da je orišel tako daleč k nam" ko smo želeli imeti misijon. Bog mu bodi plačnik.
či d«ve prošnji za pojasnilo kakor sledi:
"Kdo ve bolj podrobno, v katerem mestu in kedaj je umrl rojak Janez Petrina iz Rečice, o-kraj Gornji Grad, na Spod. Štajerskem/ Rojen je bil 1. 1897. U-mrl je baje kot rudar v Canon
Razdelitev zabojev po posameznim okrajih je sledeča; Na Gorenjsko je naslovljenih 50 zabojev; na Dolenjsko 40; rta Notranjsko 11; 11a Štajersko 12'; v Ljubljano 11; v Prekmurje 8 in na Hrvatsko 15} skupaj 147 ; poleg tega so razne stranke iz Chi-caga poslale naravnost v New York kakih 50 zabojev.
Slovenska naselbina v Chicagu je lahko ponosna na to pošiljatev. Bilo strani
smo srečno prestali z resno in do bro voljo. Če bi bili delali vsi ameriški
skrbi se glasi: "Držite sami sebe daleč proč ob prCgrešnosti, in po-v nebno grehov strastij, n. pr. ne-zmemosti in nečistotsti." Četudi nečisti duh zna olajšati te vrste grehe s ]>ar kapljicami telesnih poželjivosti, ki zraven tega ni samo smrtni strup za dušo, temveč tudi za zdravje in življenje. Ako stariši, ako očetje in matere, kar se tiče grehov storjenih pred zakonom, okužijo in zastrupijo sami svoje meso in kri in skozi ved-j" ne lieprenehajpčc grehe v zakonskem stanu, nadaljujejo to izvrševanje zastrupi jen ja, potem se ni
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE.
Stara navada je že, da pošiljajo ameriški rojaki svojcem v starem kraju denarna darila za vsake praznike. Ta darila so bila vedno sprejeta z največjim veseljem, a letos bo to v toliki večji meri, ker jc potreba toliko večja.
Vsaka pošiljatev potom moje tvrdkc je popolnoma varna pred izgubo in bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedaj nih razmerah možnem, času.
100 kron za . .*.......$ .145
200 kron za......... 2.85
5C0 kron za . .."..... 7.00
1.000 kron za......... 13.90
5.000 kron za......... 66.00
10.000 kron za.........132.00
25.000 kron za......... 325.00
50 lir za.............. $ 5.00
100 lir za.............. 9.75
500 lir za.............. 48.00
1000 lir za.............. 95.00
POTOVANJE V STARI KRAJ. zaradi! Štrajk v New Yorskem pristaniš-
tega, da se ne navadijo več nego od osem do devet ur spanja, s^ bodo razvili v krepke mladeniče in mladenke.
Še bolj 'se bo ta red uvideval pri pravočasnem prehranjevanju, jedi in pijači. Redne jedi v jutru, opoldne in zvečer, med tem ob desetih prcdpoldne in o pol štirih popoldne mali prigrizek, kakor sej navadno daje otrokom in ničesar!
ču je končan. Promet z Evropo se zboljšuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden tedenski promet na Francoski liniji. Kdor želi biti za Božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov. POTNI LISTI. Onim ki nočejo sami imeti tega posla preskrbim potne liste v kratkem času.
LEO ZAKRAJŠEK
drugega bi ne smeli dati in pri- 70 - 9th Ave. New York, N. Y. pustiti svojim otrokom. Kar je več _—--—--
./"T" PUITT T ^ Z	lj treba čuditi, ako otroci in otrok o-
1I0 je zopet dosti kričanja	od!ireuu LLtU11 V 41	. ,r. . „
rani naših nasprotnikov," pa	vse troci rastejo vedno ™ li; „ božnejši. Ze v tem smislu *o res-
City, Colo, ali v Dacono, Colo." Končno še omenim, da naše Poslaništvo je i^profcmo od 1 riovenski Ikti^primerno reklamo v
Jeronima št 153 K. ne!ke abIastl v stan domovin,> da to svrho, bi šlo zopet iz Chicaga,
naj preskrbi mrtvaški list pok., tako tudi iz	slovenskih na
Janez a Petrina."	selbin še enkrat toliko zabojev v
društvo sv. S. K. J/ lepo napreduje, ker ima
vedno več članov/
božnejši.__
nične besede: "Kdor seje v svoje meso bo žel pogubo od mesa. a kdor seje v duhu od duha bod? žel večno življenje." j(Ga!at. .6, 8.) Ta poguba pride na starile in skozi nje, na njihove otroke.
Kdo ve kaj- podrobnosti oistaro domovino. Posebno Zgagar deloma direktno, kot narav.m po-
in čez mero, posebno grda navada lizanja, prežvekovanja vseh j vrst slaščic, Ikatere imajo zraven j vseh drugih posledic v sebi več j ali manj strupenih tvarin, se mora prepovedati kot nezdrave. O-troei, kateri imajo ves dan pol- j na usta, so podvrženi nezdravemu j okusu do jedi. Kar jedo jim ne| služi za okrepčilo moči v l^steh njihovih teles in za povzročitev rasti, toda njih samo napohiuje z zauživanjem bacilov mnogih bolezni. Nek zelo izkušeni zdravnik mi je pred kratkim pravil sledeče: "Ako bi nebi I o toliko brezpotreb-uega popivanja in obedovanja. posebno med mladino, bi mi zdravniki ne imeli polovico toliko dela; in ako hočeš opazovati, bodeš na prvi pogled opazil, kako otroci rojeni v tej deželi, starišem, ki so se preselili iz stare domovine, posta jejo čedalje bolj 111 bolj mehkužni in bolehni 11a telesu, ter v šestnajstih, osemnajstih in dvaj-jenh letih nimajo šc polovico moči in utrjeilosti ka&or etariši. Prav gotovo, da napaka ne leži
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
♦♦♦♦♦♦
1 V|	J —.--------- . fUttru uuuiuvinu. ruseono ^gajiai	---------, .
Sobratski pozdrav do^seh cla-!rojaku	Roflear.^, ki je u-:pri	N<» je imel pri tem z0.|sledica, deloma mdirektno.
nov in člamic K. S. K. J.
Anthony F. Bevec, mlajši
VABILO NA SEJO.
Odbor Zveze Jugosl. Žen in Deklet v Chicagu s tem uljudno vabi vse članice na prihodnjo redno mesečno sejo, ki se vrši v četrtek,
kot I vsem in samo v podnebju. Glavni mrl dne. 16. januarja 1. 1911 v j ^ 8voj uma;j8n jezik, da se ^ I zaSsiii od	^ | S^ateri
bolnišnici sv. Frančiška ,v Lich- |vedll0 norčeval nad tem človeko- j poslana kazen. Ako bi mi1 ne w.ci i J	zgodnjih otročjih let/
saj približno nobenih strani lju-,«« »
field, 111. Jeli dotičnik spada h kaki Jednoti? Ali je zapustil kaj premoženja?"
Pojasnila naj se izvoli poslati: Uredništvu Glasila K. S. K. Jednote, 1951 W. 22. Place Chicago, 111.	4
ljubnim delom. Menda ga je bo lelo sree, ker so naši rojaki žrtvovali tolike svote v korist svojcem namesto da Ibi jih bili poslali s posredovanjem njegovega lista v obliki "krone" v staro domovino!
bečih in nečistih starišev. tcd.nl Drugi vzrok zamoremo zopet krotke in čistosti podvr- najti v tem, da je navadna krep-
čilna in okusna hrana, katero
zmerne, ----------v.
žene stariše, potem bi sc življenje in zdravje prihodnjih rodov čudovito izboljšalo. Nikar 110 mislile da veliko več trdim kakor pfl
skrbna mati, kot izkušena in varčna kuharica pripravlja za svoje domače —nadomeščena z ničvred-
Glavnica in preostanek ' $100,000.00
Skupno premoženje
$1,500,000.00
Nasvet Narišem: — Vaši otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak' Jakob Osbolt Vam bp ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8.
MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGO*
SLAVIJE.	^
Wm

"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.	
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriikih.	Združenih ciriavan
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
' Naročnina:	.....I.. $0.96
	....... 1.50
	......... 2.00
OFFICIAL ORGAN - ' o* the ____ GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
----—---.--- Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian SIbvenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription price:	
	.......2.00
	I ■ i.Sjt"wfes.-,'1' " V • *
Važna seja.
Poročilo Narodnega odbora za organiziranje kovinskih delavcev.
(Izvirno poročilo.)
0 Jugoslovanih in njih kraljevini. /
Pittsburgh, Pa., dne 25. nov. 1919.
Narodni odbor za organiziranje kovinarskih (železarskih in je klarskih) delavcev je imel včeraj, dne 24. novembra 1919, nojvečjo sejo v svoji zgodovini in vsaka važna točka je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
Odbor se je posvetoval samo malo časa, med tem ko so poroče-valne agencije jeklarske družbe zopet delovale po svojem znanem kopitu. Raznesle so namreč neosnovano govorico v svet, da namerava Narodni odbor kovinskih delavcev stavko preklicati. Vsled zahteve vodij stavkarjev, tako tudi delavcev samih, da naj se da končno izjavo o položaju sedanje stavke, se je na tej seji Narodni odbor soglasno izrekel, da se mora z jeklarsko stavko tako dolgo nadaljevati, kolikor časa bo treba, da se doseže zmago. Označeni Narodni odbor jeklarskih delavcev je podal to važno izjavo v javnost vsled tega, ker so nekatere jeklarske družbe s svojo propagando hotele zanesti strah in nesoglasje med stavkarje.
John Fitzpatrick, načelnik Narodnega odbora za organiziranje kovinskih delavcev poroča o tem sledeče:
"Nedostatki in pomanjkljivosti so med našimi stavkarji zelo	v .
redki. Vsa čast in slava torej jeklarskim delavcem na stavki vsled jrazpoloženje proti kraljevskim
njih vstrajnosti. ,Čast osobito prizadetim stotisočim in stotisočim mo-jmorllcem • talv0 Je aanes zemskim delavcem, katere so Garyjeve časnikarske agencije zaniče
stavljenih po g. Zormanu na angleščino, bi šla za med (strd) med
ameriškim ljudstvom.
S pozdravom, vdani Vam
W. Predovich.
"S. H. S." .
English Renderings, No. 52.
Simon Gregorčič (Slovene).
Simon Gregorčič, next to Prešern the most eminent Slovenian poet was bom in 1844 in a village in Goriška. He died in Gorica
***	. SAM.
/
Gor je. mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srččo vživa sam! Imaš-li br&te, mnogo od nebes, od br&tov ne obračaj mi očes! Duh plemeniti s&m bo nčsil boli, a sreče vžival s&m ne b6 nikčli. Odpri srce, odpri roke, otiraj britovskč solze, sirčtam člajšuj gorje! Kedor pa srččo vživa sam, naj še solze preliva sam!
Simon Gregorčič.
ALONE.
Alas for him who feeds his grief alone! Nor happier he who tastes his joys alone! Hast thou, my brother, many gifts of Heaven, Then from thy fellows flirn not thou away! Alone the noble mind will bear all pain, Yet for each joy will seek some mate to gain, Ope wide thine heart, ope wide tjiine hand, And seek to wipe away a brother's tear; Aid thou the"orphan in his pale distress ! He who would take his cup of joy alone, The cup of sorrow too shall dnnk alone!
_	J. W. W.
Ljubljana, 7. OetTl919.
Herman Wendel.
Kaikor je koncem junija 1914. po sarajevskem umoru popolne neznanje srbskega in jugoslovanskega vprašanja še le omogočilo, da se je zanetilo sovražno vojno
vale ter preganjale. Železolivarne, ki sedaj poslujejo, imajo okrog 75 odstotkov delavcev, sestavljenih iz samih stavkokazov, postopačev in barab. Vsi ti so neizkušeni pri delu in "zeleni"; izmed teh je skoro polovica zamorcev. Tovarne železa so popolnoma disorganizirane in opešane, da ne morejo producirati niti 20% normalnih produktov jekla. Po natančnem pregledu cele situacije lahko brez pretiravanja povdarjamo, da imajo jeklarne v posameznih slučajih komaj tri četrtine normalnega števila delavcev. To poročilo se je vzelo na znanje, nakar je bila ta seja zaključena. Naj nas navdaje torej ponovni pogum v boju napram Garyzmu do konca in v zavesti, da lahko držimo jeklarne izprte ter ovirane, dokler časa bo treba do zmage. Produkcija jekla ni niti za četrti del normalne količine; to malo produkcijo lahko držimo in jo bomo tudi držali.
In najsi bo že Garyju znano ali ne, — disorganizacija, odklonitev, tratenje in škoda v jeklarski industriji bodo še toliko časa na dnevnem redu, dokler ne bo ta stavka poravnana s tem, da se nam dovoli zahtevane delovne ure in plačo; to zahtevamo s človekoljubnega ameriškega stališča. Med tem časom je ameriška industrija dolžna hvalo Garyju za prestano škodo in izgubljeno lepo priliko, da bi se bila ta industrija zanesla zopet v tuje države. Ameriška industrija je to redko priliko izgubila, ker se g. Gary ni hotel pogajati z njegovimi delavci, ali njihovimi zastopniki." *
\Vm Z. Foster je omenil o tej seji o jeklarski stavki sledeče:
"Seja Narodnega odbora je bila tako polnoštevilno obiskana, kot če nikdar prej. Naredili smo splošen pregled o situaciji sirom držav. Pregledali smo pogoje vsake naselbine in jeklarne iz vsakega kraja. Ko smo vse te podatke skrbno preštudirali in presojali, smo prišli do soglasnega zaključka, da naj se z jeklarsko stavko še nadaljuje. Dalje smo na tej seji presojevali vsak slaboten madež. Skupno mnenje našega odbora je bilo, da je položaj naše stavke zelo povoljen.
Naši možje ne odnehujejo, ampak drže skupaj. Ni jim na misel, da bi odnehali. Vsl^d t'iga naša dežela ne more dobavljati jekla. Jekla se ne more producirati s "skebi". Čeravno sc vali dim iz nekaterih jeklarn, je produkcija po vseh občutno nizka, ponekod celo zanemarjena, ker se dosti slabo narejenega materijala tovarnarjem vrača; to nam skoro sleherni dan železniške družbe poročajo. Naj le izdelujejo torej toliko tega skebskega materijala, kolikor se jim zljubi; s tem uničujejo le tovarne, stroje in materijah To znajo dobro jeklarske družbe, pa tudi mi.
Nihče bi si ne mogel tega prej predstavljati, da bo mogoče tako veliko stavko toliko časa nadaljevati, oziroma vzdržavati s tako vestjo, odporom in neomajanimi možmi.-'
za-
Gregorčičeva pesem "Sam" v angl. prevodu.
Kden izmed najlepših pesniških biserov pokojnega goriškega slav ca Simon Gregorčiča, je nedvomno njegova, v srce segajoča p tise m "Sam", ki se zaključuje s splošnoznanim klicem:
"Odpri srce, odpri roke!"
Čuli smo še v stari domovini, da je ta pesem že prestavljena v več svetovnih jezikov.
Dne 29. nov. t. 1. je prejel urednik *'Glasila K. S. K. Jednote", od znanega rojaka Walter Predovicha iz Ljubljane kratko pismo, spisano na zadnji strani lista papirja s slovenskim tiskanim besedilom "Sam-a" in angleško prestavo. Angleško besedilo ni sicer v pesniški obliki, ali ritmu, vendar je pa ta dobesedna prestava izborno pogo-dena. — Označeno pismo je romalo iz Ljubljane do Chicaga r^vno 15 dni
O tej pesmi, oziroma prestavi piše g. W. Predovich sledeče:
Ljubljana, dne 14. novembra 1919.
Xa tem listku papirja vidite angleško prestavo Gregorčičeve pesni 44Sam." Avtorjeve črke J. W. W. značijo prevajatelja J. W. Willes-a, angleškega kapitana, ki je živel v Belgradu zadnja 3 leta. Jaz sera se sestal ž njim svoječasno v družbi g. Dr. Bogumil Voš-njak-a. G. Willes je razdelil zastonj na tisoče takih listkov, ali proizvodov.
Ali bi ne bilo umestnjo, da bi nas prijatelj Ivan Zorman sledil temu, ter naj bi obelodanil vse, do sedaj v angleščini prestavljene znane slovenske pesmi?
Prosim Vas, opozorite ga na to in vse druge! Mala knjižica, ki bi vsebovala kak ducat, ali dva — najboljših slovenskih pesmi, pre-
je aanes neuva zevanje in nespoštovanje mlade jugoslov. države tem bolj pomisleka vredno, ker so prav sedaj ob koncu nelepega sna o mostu od Berlina do Bagdada dobri odno-šaji k našim južnoevropskim sosedom za nas ne samo gospodarska potreba, da, naravnost, nespametno, ker Beograd, Zagreb in Ljubljana sedaj še ne zro na a tantno politiko z baš do nebesni* navdušenjem. "Mi moramo", tako je te dni priznal z gorjupim usmevom eden izmed vodilnih hrvatskih listov, računati s tem, da nimamo mi Jugoslovani to je naše kraljestvo SHS nobenega prijatelja med evropskimi velesilami."
Dobri odnošaji tu in tam pa se uduše že v kali, ako se javno mnenje trudi zatreti v državi SHS ho-monkula, ki je bil v antantini re-torti umetno prikrojen za srbsko gospodstvaželjnost. Z ustanovitvijo kraljestva SI1S se je samo dejansko uresničila narodna težnja po ujedinujenju, ki je kot hrepenjenje in koprnenje lebdela in se glasila že mnogo stoletij, slično kakor nekoč v Nemčiji in Italiji, v najboljših glavah jugoslovanskega naroda, -- saj so Srbi, Hrvati in Slovenci eden jedin-stven narod! — v vseh njegovih pesnikih in misliteljih. Vkljub temu naletimo semtertja na groteskno naziranje, kakor da bi se Črnogorci, ogorčeni radi 'aneksije' njihove zemlje s strani Srbov, viha rno oprijemali v imenu samoodločbe malih narodov ob prestol poštenjakoviča Nikite. V resnici pa so Črnogorci prav tako malo, kakor recimo prebivalci kneževine Reus starejša ali mlajša linija narodnost zase. Oni so najčisio-krvnejši Srbi. Njihova v*vsakem oziru nemožna posebna državna eksistenca je bila, ako izvamemo tudi tu po geslu "divide et impe-ra" nastopajočo dunajsko politiko, edino posledica dinastičnega dualizma. Ker je dobil sedaj stari Petrovič, med kronanimi glavami vseh časov eden najbolj pretkanih in brezskrupoloznih mogotcev, zasluženo brco, žaluje sedaj po njem in po samostalnosti svojo državice — igračice izmed njegovih izkoriščevanih podanikov samo mala peščica parazitov, katerim je polne nasul jasli, da bi jih s tem pridobil za radevoljno orodje v svoji pohlepnosti po oblasti. Vsekakor pa pomaga pri tem vsaj nekoliko še italijanski imperijalizem, ki je vsled vtelesc-nja Črnegore v kraljestvo SHS. izgubil v tastu Viktorja Ema-nuela najuslužnejšega pomagača v svojih balkanskih načrtih.
V isti papirni kos spada prav tako trditev neikega avstrijskega klerikalnega lista, da je povsodi
na Hrvatskem razširjena krilatica: <4Z Madjari smo živeli skupaj 800 let, s Srbi pa ne bomo niti «00 dni," kakor tudi pretirano podčrtavanje separatističnega delovanja Stepana Radiča in njegove seljačke stranke. Res je, da so Srbi1 in Hrvati stoletja ločeno drug od drugega korakali in bili razdvojeni po veri, pisavi in zgodovinskih tradicijah. Toda kar koli jih loči, ni pri vsem tem v bi-styu in korenu nobene večje razlike, ko med severno. in južno Nemščijo. Delovanje Stepana Radiča, ki odkrito taji narodno je dinstvo srbo —hrvatsko - slovenskega naroda in ki je naperjeno proti obstoju kraljevine SHS, je za naziranje hrvatskega naroda prav tako malo nevarno, kakor mutatis muntandis leta 1871 delovanja dr. Sigla v njegovem glasilu "Bayerisches Vaterland", ki takisto ni bil odsev mišljenja in naziranja bavarskega naroda in ki tudi ni moglo omajati ustroja nemškega državnega edinstva. Če tudi Jugoslovan na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije še ni prožet na vseh koncih in krajih s pristnim državljanskim čustvom za kraljevino SHS, ker je država doslej stopala v njegovo obzorje vedno pod zastavo tujega gospod-stva, in ker ttidi tu dobra stvar ne napreduje tako kakor bi bilo želeti, vendar je brezupni zmede-nec Radič, ki je že jadral z vsemi vetrovi neškodljiv ne samo zategadelj, ker sedi v varnem zavetišču, marveč še bolj radi tega, ker se je s svojim ljubimko van jem z najhujšim * sovražnikom jugoslo-vanstva, z italijanskim imperializmom, spravil ob zadnji vinar kredita.
vojaki hoteli maščevati nad Hrvati radi njihove / udeležbe v vojni proti Srbiji.
Tudi pojav boljševiškift na-gnenj v zemlji, katere čisto agrarno bistvo je liki kamenita njiva za setev socijalističnih misli, je edino posledica dolgoletne in globoko segajoče materijaine in moralne razkrojen osti, ki jo je povzročila vojna. Zaradi bližine sovjetske Rusije in sovjetske Ogrske je mordd jugoslovanska vladi smatrala komunistiško nevarnost v svoji državi za veliko večjo, kakor je bila v resnici . . . Toda ti zapietljaji so samo znaki prehodnega stadija, za katerega veljajo Mussetove besede: "Kar je bilo, ne obstoji več; kar bo vdobočno-sti, sedaj 5e ne obstoja." A .tudi zunajno razmere so odločilno vplivale na notranje' razmere v Jugoslaviji. Italijanski imperijalizem, ki je svoje kremplje globoko zasadil v jugoslovansko dedno ozemlje na jadranski obali, je Jugoslovane prisilil, da so Čim naj-preje napravili nad novo svojo državo zasilno streho. Razumljivo je, da v državi, čije mejo so še neodločene in neodpredeljene ne samo proti Italiji, marveč tudi proti Avstriji, Madžarski, Romuniji in Bolgarji, ni bilo mogoče razpisati splošnih volitev za dr žavnotvorno skupščino. Zato so si pomagali z začasnim narodnim predstavništvom, ki so je sestavili predlogu posamnih strank po njih približnji moči. Docim je za četkom nudilo to parlamentarno nadomestilo pester mozajk malih strank in pritlikavih strančic, sv se nato polagoma strnile razne skupinice preko prešnjih deželnih in pokrajinskim meja v jednp celoto. Te nove večje tvorbe seve da niso organično rast le, marveč so se često združile samo slučaju in dajejo večkrat bratom z zelo različnimi čepicami tako, da je prav često v vseh skupinah na dnevnem redu sprememba član stva.
GioIItll
dogodkih pred in med vojno in o sedanjem položaju.
. Rožnat pa seveda položaj Jugoslavije tudi ni. Ako se celo velike zmagoslavne države zapadne Evrope tresejo od vojne mrzlice, kako bi se potem tega očuvala nova država, ki je do polovice stopala skozi peklo svetovne vojne in skozi vice revolucije, do druge polovice pa že, celo sedem let ni videla zatvorjenega Janusovega hrama. Vsled vojne, gladu in bolezni je Srbija zgubila eno četr-tinko svojega prebivalstva in je po triletni sovražni okupaciji iz-sesana do zadnje iglice. Jugoslovanska^ ozemlja bivše donavsko monarhije so od avgusta 1914 pod cesarsko in kraljevo strahovlado takisto nepopisno in strašno trpela; 'koliko njenih prebivalcev so kratkim potom obesili, koliko jih je sramotno "poginilo v raznih koncentracijskih taboriščih, ali je potem čudež, da je ob razsulu habsburškega gospodstva prvotnemu kaosu sledil recimo legitimni nered: čete po zemlji hlepečih kmetov so skušale s krvjo in požarom na svojo pest razlastiti vsa veleposestva, in tem homatijam v Hrvatski in Slavoniji so morale z oboroženo silo napraviti konec vkorakajoče srbske čete. Ta o-rožnjška vloga je odvzela srbski armadi nekaj listov njenega la-vorjevega venca, dala demagogom hrvatskega partikularizma nekoliko vode na njihov mlin in ucepila kmetom, ki le malo razumejo razvoj sedanjih dogokov, celo prepričanje, da so sc srbski
Rimska "Tribuna" objavlja govor, ki ga je imel nedavno znani italijanski državnik Giolitti pred svojimi volilci v mestecu Dronero v Piemontu. Iz njegovega govora posnemamo te-le zanimive odstavke: .Rekel je med drugimi: Dne 9. avgusta 1913, ko sem bil ministrski predsednik, mi je minister zunanjih del di San Gioliano poslal brzojavno obvestilo, da je Avstrija izrazila namen pričeti vojno proti Srbiji. Takrat sem odgovoril na to obvestilo tako-le: Ako Avstrija nastopi proti Srbiji, je jasno, da nas zveza z 'Avstrijo ne veže, Avstrija bi to storila na j^vojo pest. Tro-zveza ima samo obrambni značaj, Italija bi morala Avstriji pomagati samo »v slučaju, ako bi bila napadena. Ker pa v tem slučaju, hoče Avstrija napasti Srbijo, ne more biti govora o Obrambi. Potrebno je, da se to pov$ Avstriji na docela jasen način in želeti je, da da bi tudi Nemčija skušala pregovoriti Avstrijo, naj ne prične te skrajno nevarne pustolovščine. Na ta način se je preprečil izbruh vojne leta 1913. Leta 1914, se je ponovila ista stvar. Avstrija je napadla Srbijo in jaz sem dosledno ssvojemu stališču leta 1913 takoj izjavil, da sc mora I-talija proglasiti za nevtralno. Štiri mesece kasneje je takratni minister zunanjih del Sonnino »pričel z Avstrijo diplomatična pogajanja, na podlagi člena 7. trozvezne pogodbe, ki je določal, da se mora tako Avstrija kakor Italija vzdržati vsakršne okupacije balkanskega ozemlja^in da i-ma, ako ena izme.d njiju izvrši kakoršnokoli, če tudi začasno o-kupacijo, druga pravico do kompenzacije. Ta pogajanja so trajala do 3. maja 1915, t, j. do dne, ko je italijanska vlada izjavila Avstriji, da smatra njene ponudbe za nezadostne in da vsled tega odpade vsako upanje za sporazum. Obenem je tudi izjavila, da se odslej ne smatra več vezano in je obenem odpovedala pogodbo v trozvezi. Nato je izbruhnila vojna. Jaz sem bil trdno prepričan, da bo vojna trajala zelo doilgo. Takisto sem bil mnenja, da je Avstro-Ogrska že po svoji naravi obsojena k razpadu, že vsled ljubosumnosti med Avstrijo in Ogrsko, še bolj pa zato, lcer se je vedno večal proti njej odpor pod-jamljenih narodov Čehov, Slovencev, Romunov, Hrvatov in I-talijanov, ki so tvorili večino pre-
bivalstva. V slučaju razsula bi se italijanski del monarhije lahko brez tožave združil z Italijo. To so bili razlogi, ki so me vodili, da sem se izjavil proti vstopu Italije v vojno. . . Nato je Giolitti razpravljal o londonskem paktu in o kobariški katastrofi. Dotak-nivši se reškega vprašanja je izvajal: "Vsakega Italijana mora boleti srce, da se odreka italijanski Reki pravica, da se združi z materjo domovino. Odgovornost za sedanji žalostni položaj mora nositi ono ministrstvo, ki je v londonskem paktu z dne 26. aprila 1915 izrečno pripustilo, da se Reka izroči Hrvatom t. j. Jugoslovanom. Ta žrtev, je neopravičena, ker doprinaša v trenutku, ki bi bodoči zaveznici Italiji ne odrekli ničesar, je prvi izvor današnjih težkoč. Zmaga je nam naklonila varno mejo in združila z materjo domovino trentinske in tržaške Italijane. ^ Vsled geografič-nih ozirorv pripadejo naši državi nekatere narodnosti, ki ne govore našega jezika. Naša dolžnost bo, postopati z njimi tako prisrčno, da ne bodd imeli nikoli povoda obžalovati, da so postali italijanski državljani. . . Govoreč o fi-nancijalnem položaju Italije, je Gioletti izvajal med drugim: "Pred vojno je znašal naš državni dolg približno 13 miljard. Sedaj imamo dolga 34 miljard. Kolikor je mOgoče dognati, bo znašal letni primanjkljaj v proračunih, ki bodo sledili tekočemu, l>o pa znašal namanj 4 milij&rde lir. To dejstvo je najboljše merilo za to kako ogromno odgovornost morajo nositi oni, ki so zapletli Italijo v vojno. Svetovna vojna je izpremenila vso Evropo v geografskem oziru, in ustvarila na razvalinah velikih cesarstev več malih držav, s katerimi je treba sedaj računati. Države z monar-histično vladavino se nahajajo sedaj V manjšini, izpremenile pa so se tudi vse politične, soeijalne, gospodarske in finančne vrednote. Napočila je torej popolnoma nova doba v zgodovini človeštva. Gorje' nam, ako ne bi upoštevali velikih sprememb,' ki so sc izvršile in ako bi se hoteli držati še starih smeri. Storiti sc pa mora vse, da ostane mir trajen in zanesljiv. Politika, ki bi vodila do nove vojne, bi obsodila na smrt najmanj dva miljona naših sinov. Italijo pa na nadaljnih petdeset let gospodarske izčrpanosti. Eden izmed najmočnejših mednarodnih činiteljev za vzdržavanje miru bo mednarodna sloga ki jo bo jačila Zveza narodov." • 'Novice.'
Kriza v ljubljanski deželni vladi.
Ljubljana, 5. nov. — Podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav, poverjenik za pravosodbo dr. Ravnihar in poverjenik za socialno skrbstvo sta podala svojo de-misijo.
Potovanje prestolonaslednika regenta Aleksandra.
Ljubljana, 5. nov. — V dobro poučenih bclgradskih političnih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem končno rešeno vprašanje o posetu prestolonaslednika regenta Aleksandra v Zagrebu in v Ljub-jani. Pri tej priliki bo prestolonaslednik posetil tudi Sarajevo, Most ar in Dubrovnik. Kakor vse kaže, bo prestolonaslednik odšel na to potovanje še pred Božičem. Po Novem letu pa odpotuje" regent Aleksander v Pariz in London.
Američani bodo nadzorovali dunajsko prehrano.
Američani bodo prevzeli na Dunaju ne samo mestne vojne kuhinje, marveč tudi vse kuhinje v dunajskih zavodih. Nova ameriška organizacija bo strogo nadzorovala vso dunajsko prehrano in bo to prehrano, ako bo potreba popolnoma na novo in po že gotovem načrtu organizirala.
Nova prevoznina na pocestni železnici v Chicagu.
S 1. decembrom je stopila v veljavo nova preVoznina na pocestni železnici našega mesta in sicer stane tiket 7 centov za enkratno vožnjo; ta cena je ostala pri starem. Kdor kupi 10 tiketov skupaj, jih dobi po 6 in pol centa; 50 prevoznih listkov velja pa samo $3.— ozir. 6c en listek. Otroci od 6—12 let stari plačajo po 4c; izpod 6 let stari so vozni-ne prosti. Takozvani 'transfers' so v veljavi kot do sedaj.
Župan Thompson skuša z občinskim svetom vred uveljaviti zopet staro prevozuino ]m> 5c. Zadevo ima v rokah prizivno sodišče.
)
:: K. S. K.
Jednota
Ustanovljena v Jolietn, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu,* državi Ulinoii, dne 12. jannarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, tt.T.
Telefon 1048.	#
od ustanovitve do 1. novembra 1919 skupna izplačana podpora $1, 699,402.69.
GLAVNI URADNIKI:
Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. L podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, 111. Glavni blagajnik: 'John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HI. % Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chieago St., Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR: J«sip Dund*. 7 )4 North Raynor Ave., Joliet, M. Martin Nemmuit-li, 1900 W. 22 St., Chicago, HL Math Kostainsek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flainik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK 14 GLASILA K. S. K, JEDNOTE ": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet*, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.	.
GLAVNE ALI LETNE SEJE. -
Po predpisih Jednote, vršiti se imajo tekom meseca decembra volitve uradnikov in uradnic krajevnih društev. Zaraditega se opozarja in prosi vsa društva, da to pravilo vpoftevajo in izvolijo odbornike in odbornice po določilih in predpisih Jednote. Priporočati je, da <?i društvn izvolijo dobre in za napredek društva in Jednote delujoče moči v urade. Pri volitvah društvenih uradnikov (ic), naj se opusti vbo politiko ,osebnost, prijateljstvo, sorodstvo itd. ter naj se izvoli v odbor osebe ,ki znajo, kaj je društvo, ki znajo, kaj je Jednota in ki se zavedajo dolžnosti uradniškega posla. Napredek in naraščaj društva je odvisen od društvenega gospodarstva. In ker so društveni uradniki (ice) za dobo izvoljenega časa oskrbniki in upravitelji društva, vsled tega je neobhodno potrebno, da se uprava in gospodarstvo društva poveri osebam, ki jim ni ležeče samo na tem, da vlivajo čast kot uradniki(ice), marveč, ki so zmožni opravljati uradniške posle pravično in nepristranske!, ki se zavedajo odgovornosti napram društvu in Jednoti in ki S9 voljni delati za napredek društva in K. S. K. Jednote. Če je društveni odbor agilen, energičen, vstrajen, delaven in marljiv, je tudi društvo živo in napredujoče. Če je pa dr. odbor mlačen ter mrtev, je tudi društvo mrtvo. In ker je napredek pri vsakem podjetju odvisen od gospodarstva, radi tega priporočam, da si cenjena krajevna društva izvolijo v odbor za prihodnje leto izmed najboljših, najboljše.	'	_
Z ases. za mesec december bodo razposlani listi4'IMENIK URADNIKOV". Te liste je treba po izvolitvi 4r. odbora izpolniti in poslati enega na glavni urad Jednote, a drugega na upravništvo "Glasila".
Ker so društvene seje vršeče se meseca decembra glavne ali generalno seje in so velikega pomena, radi tega je priporočati, da se jih članstvo v polnem številu vdeleži.
Želeč obilega vspeha pri volitvah, ostajam z bratskim
pozdravom vdani sobrat, -
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
• Glavni urad 21. nov. 1919.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
NAZNANILO ASSES. 12—19, ZA MESEC DECEMBER 1919.
Imena nmrlih članov in članic.
104 MARTIN JAKŠA, star 54 let, član dr. sV. Jožefa 2, Joliet, 111. umrl 25. okt. 1919. Vzrok smrti: Ubit od vlaka. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. R. 29.
9311 JOHN ŠKOF, star 37 let, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111. umrl 20/nov! 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. •Pristopil k Jednoti 22. febr. 1906. R. 24.
16625 JOHN SEVER, star 35 let, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 18. okt. 1919. Vzrok smrti: Ponesrečil pri delu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. avg. 1910. R, 27.
22747 GEORGE S1SUL, star 27 let, elait dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 28. okt. 1919. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. maja 1917. R, 25.
2166 NEŽA ROZMAN, stara 32 let, članica dr. sv. Alojzija 42, Steel-ton, Pa., umrla 29. okt. 1919. Vzrok smrti : Diabitis. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 19. maja 1904. R. 17..
1446 BARBARA HUŠIČ, stara 44 let, članica dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrla 28. okt. 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 16. dec. 1902. R. 25.
10162 FRAN ŽAGAR, star 37 let; dr. Vit. sv. Martina 75, LaSalle, 111.. umrl 3. okt. 1919. Vzrok smrti: Zvodenila mu sc kri. Zavarovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 23. avg. 1906. R. 24.
7092 NEŽA SEP AC, stara 24 let, članica dr..(Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., umrla 1. nov. 1919. Vzrok smrti: Srčna
^ bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 30. aprila 1916. R. 20.
7489 DOKA BUČAR, stara 32 let, članica dr. Marije Pomagaj 147, Rattki&i, Pa., umrla 7. nov. 1919. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 15. avg. 1915.' R. 28.
23059 MIKE YARBICH (JARBICH) star 27 let, član dr. Presv. Srca Jezusovega 166, So. Chicago, 111., umrl 6. okt. 1919. Vzrok smrti. Ponesrečil se z revolverjem. aZvarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. junija 1919. R. 27.
TISKARSKA STAVKA V SLOVENIJI.
(Ponatis iz "Novic", — nadomestila "Slov. Naroda," "Slovenca," "Jugoslavije" In "Slov. Gospodarja" — med stavko.)
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
13018 ALOJZ RETEL, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., operiran 23. avg. 19l&. Opravičen do podpore $50.00. -
21392 JOSIP MUTZ, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111. poškodovan 9. okt. 1919. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo levega očesa. •
6835 JOSIP WOLF, član dr. Vit. sv. Jurija 3. Joliet, 111., operiran 21. okt. 1919. Opravičeni do podpore $50.00.
20417 JOHN KOGOVŠEK, član dr, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 30. sept. 1919. Opravičen'do podpore $50.00. /
1585 FRANK PETAN, člrfn dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operiran 26. sept. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
5472 MATT SHALTZ, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 28. julija 1919. Opravičen do podpore $50.00.
15493 FRANK ŠPELIČ, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Alle gheny, Pa., operiran 28. sept. 1919. Opravičeni do podpore $25.00.
3580 ANTON ROZMAN, član dr. sv. Jožefa 56, Lead vil le, Colo., po Skodovan 28. avg. 1919. Opravičen do $250.00 za izgubo desnega očesa.
13527 FRANK POLIČ, član dr. sv. Jurija 73, Toluca, lil. operiran 7. avg. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
7001 JERNEJ MLAKAR, član dr. sv. Rozalije 74, Springfield, 111., operiran 4. sept. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
6342 MARY TEŽAK, članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., operirana 14. okt. 1919. Opravičena do podpore $50.00.
7922 7922 BARBARA LUŽAR, članica dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans. operirana 15. sept. 1919. Opravičena do podpore $50.00.
15303 MARTIN" KATZMAN, član dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., operiran 30. julija 1919. Opravičen do podpore $5Q,00.
5588 MARY HROYAT, članica dr. sv. Ane 139, LaiSalle, 111., operirana 18. sept. 1919. Opravičena,do podpore $50.00.
21163 ANDREJ KOBAL, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis. operiran 1. okt. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
22885 MILE GRAHOVAC, član dr. Presv. Srca Jezusovega 166, So. v Chicago, III., operiran 16. sept. 1919. Opravičen do. podpore $50.00.
Ime bolnega člana.
15572 JOHN ONUŠIČ, član dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, boleha na pljučih. Prijavil društvu bolnim 14. aprila 1919. Na Jed-noto pripada od 14. okt. 191Malje. Zavaroval se proti dolgotrajni bolezni 19^ maja 1912,
Glavni urad 28. nov. 1919. 7	J^P	taiuik-
Dne 2. oktobra je sporočilo "Društvo tiskarskih pomočnikov v Ljubljani" "Društvu lastnikov tiskarn v Sloveniji," da začnejo mezdno gibanje. Kako, v kakem obsegu, kedaj in kake so njihove zahteve, ni povedano v tem dopisu., Samoposebi nmljivo je, da na to prespi osno obvestilo "Društvo lastnikov tiskarn" ni reagiralo, V nedeljo dne 5. oktobra je imelo "Društvo pomočnikov" zborovanje, kjer se je sklenilo predložiti "Društvu lastnikov tiskarn" spomenico radi zboljšanja plač. V pondeljek dne 6. oktobra je pomočniško društvo res vposlalo "Društvu lastnikov tiskarn" spomenico, v-kateri zahteva:
1.	Za celokupno kvalificirano knjigotiskarsko, kamenotiskarsko in knjigoveško osobje, sedaj nameščeno v dotilnih podjetjih, t. j. tehniškim poslovodjem vseh kategorij in strok, ročnim stavcem vseh vrst in kategorij, strojnikom in stereotiperjem vseh kategorij, kamenotiskarjem, litografom vseh kategorij po K180. — (stoosemde-set kron), strojnim stavcem po K 200. — (dvesto kron), knjigovezom vseh kategorij po $150. — (stopetdeset kron) na sedanje plače in teden.
2.*V^emu	moškemu in ženskemu pomožnemu osobju v navedenih obratih, pomožnim delavcem po K 100.— (sto kron), vlagalkam in Iknjigoveškim delavkam po K 100.— (sto kron), vajenkam in izlagalkam ter vajencem po K 50 (petdeset kron) na sedanjo plačo na teden.
Razgovori, ki se naj začno takoj drugi dan, morajo bilti končani v sdboto do 12. ure.
Predsednik društva lastnikov tiskarn je sklical odborovo sejo še za isti ipopoldan. Ker je bil eden odbornikov na fhinaju, drugi v Mariboru, so prišli k seji le štuje odborniki. Spričo predloženih zahtev odbor ni bil kompetenten se pogajati, temveč je sklenil, da skliče za srečo, 8. okt., sestanek zastopnikov vseh ljubljanskih tiskarn in nekaterih najbližjih iz province, a za pondeljek 13. okt. pa zborovanje zastopnikov vseh tiskarn v Sloveniji. V sredo.dne 8. okt. se je vršil sestanek zastopnikov ljubljanskih tiskarn, ki pa je tudi sklenil, da Se ne smatra u-pravičenega sam skleipati o tako važni stvari, ki zadeva vso Slovenijo. Sporočilo se je torej pomočniškemu druištvu, 4a se vrši v pondeljek dne 13. t. m. sestanek zastopnikov tiskarn iz vse Slovenije in da se bo na tem sestanku izvolil odbor, ki bo stopil še Isti dan vgajanja z odborom pomočnikov. Prej ni bilo mogoče sklicati sestanka iz vse Slovenije. Vsak razsoden človek uvidi, da mine po dva do tri dni, predno pride pismo iz Ljubljane v provinco. Za določitev delegatov treba istotako časa. »Tudi odbor pomočniškega društva ni sam sklenil spomenice,
temveč je sklical zborovanje pomočnikov, da je o tem sklepalo. Zgolj obrekovanje je, če kdo trdi, da bi odbor društva lastnikov tiskarn pogajanja zavlačeval.
V	nedeljo dne 12. okt. je imelo pomočništvo v Ljubljani shod, kjer je sklenilo stavkati takoj, ne da bi počakal i 11a sklepe zbora lastnikov tiskaren iz Vse Slovenije, ki se je imel vršiti drugi dan. Starejši, zmernejši pomočniki so bili proti takq ekstremnemu postopanju. K stavki so hujskali najVeč tuji agenti, ki so prišli nalašč zato v Ljubljano, da so tukajšnje pomočništvo podžigali z bajkami o velikanskih plačah v Trstu in drugod.
Ni torej" res, da so lastniki tiskarn pomooništvu vsilili stavko temveč dejstvo je, da je pomočništvo na shodu dne 12. t. m. jako burili debati sklenilo stavko prej, predno je zbor lastnikov tiskarn SpJph mogel klepati o zahtevah pomočnikov. Stavko so vsilili po močnikom nekateri pregoreči kolegi iz njih lastnih vrst.
V	pondeljek dne 13. okt. se v nobeni tiskarni v Sloveniji ni pričelo delo. Stavka je splošna, ker je terorizem mlajših, lahkovernih pomočnikov zmagal. •
Popoldan v pondeljek se je vršilo v Ljubljani zborovanje zastopnikov vseh tiskarn v Sloveniji. Zastopanih je bilo 18 tiskarn. Vsi so bili edini, da so zahteve tiskarjev pretirane in nesprejemljive. Tiskarne so letos že večkrat povišale plače, tako kvalificiranemu, kakor tudi pomožnemu osobju. Stavci in • strojniki so imeli dosedaj po K 170.— do K 250.— na teden, moški pomožni delavci po K 70.— do K 105.— na teden, pomožne delavke po sposobnosti K 50.— do K 120.— tedenske plače, poleg tega so imeli tiskarji še vsak četrt leta nabavne prispevke, neoženjeni po K 200.—, oženjeni po K 250.— in za vsakega nedoraslega otroka po K 50.—.
Stavci in strojniki so imeli torej take place, ki znašajo na leto K 9600.— do K. 14000—. Ima jo osemufni delavnik, ob praznikih prosto. Vsako delo čez uro1 in ob praznikih se mora plačevati 5<j posebejž in sicer vsako uro 60 odst. dražje, kakor znaša delavna ura ob delavnikih. S čezur-nim delom so zaslužili tiskarji lepe denarje. Tudi pomožnemu osobju se je moralo plačevati vsako čezurno delo in delo ob praznikih še posebej, in sicer 50 odst. dražje kakor navadno.
Če pomislimo, kako so plačani profesorji, učitelji, uradniki, trgovski nastavljenci in mnogi dru gi, imajo tiskarji najmanj vzroka stavkati. Profesorji, ki so po dvanajst let študirali, imajo z dvajsetimi službenimi leti manj plače kot sedaj komaj dvajset do petindvajsetletni tiskarji.
In sedaj zahtevajo tiskarji, da se jim zvišajo plače po K 180.— do K 200.— tedensko! "Naprej ' dne 13. okt. piše, da zahtevajo K 180.— do K 200 — tedenske plače, previdno pa zamolči, da imajo že K 200.— do K 250.— m, da torej zahtevajo k tej plači se K 180,— do K 200.— po viška. Tako bi imel titfkar plače K 380.—
do K 450.— tedensko ali letno K 18000.— do K 24000.—. K temu bi se znatno podražilo tudi čezur-no delo, tako, da bi imel malenkost circa K 30000.— letnih prejemkov.
Da dosežejo tiskarji te prejemke, bi morali lastniki tiskarn silno povišati cene tiskovinam, časopisom in knjigam.
Tiskarne se imajo boriti itak že z neprilikami, ker morajo uvažati večino tiskarskih fpotrebščin iz inozemstva in je na vse uvedena visoka carina. Tiskarne v Gradcu, na Dunaju in v Pragi izvršujejo vse tiskovine za 50% ceneje, ker imajo tam vse tipkarske potrebščine doma in po ceni na razpolago. In ker ni na uvoz tiskovin nikake carine, že sedaj uva^ žajo uradi in trgovci na vagone tiskovin, ter delajo občutno konkurenco. Na Dunaju in v Pragi so mezde tiskarjev mnogo nižje kakor pa so pri nas, čeprav so žwila tam mnogo dražja.
V Sarajevu, Zagrebu in Belgra-du imajo tiskarji res nekoliko višje plače nego v Sloveniji, a življenje je tam mnogo dražje kakor pa je v Sloveniji. V Belgradu stane n. pr. obed v hotelu po 15 dinarjev in pri nas po 15 K itd. Sploh ima v Sremu in Srbiji dinar isto vrednost kakor jo ima pri nas krona. Neupravičeno je torej, čo zahtevajo tiskarji pri nas isto vsoto kron plače kakor dinarjev imajo plače tiskarji v Belgradu.
Ako sprejmemo sedanje zahteve pomočništva, ne uničimo le slo venskega tiskarstva, temveč pademo kulturno Slovenci najmanj za 50 let nazaj. Časopisi ne bodp mogli izhajati, slovenske knjige so že sedaj silno drage. Če se u-godi zahtevano zvišanje, pa bod naravnost strašna. Kje zmore u-bog oče za ljudskošolskega otroka K 100.— do K 200.—, kje dijak K 500.— do K 1000.— samo za knjige! Strokovni, znanstveni in leposlovni listi bodo morali prenehati, saj se že sedaj vedne borijo za obstoj. Toliko novih srednjih šol in tudi univerzo smo dobili, pa kaj bo pomagalo vse to, če ne bo knjig! In strokovne knjige/so že sedaj tako drage, da jih mnogi niti kupiti ne morejo, kako pa šele, če bodo morale biti še enkrat dražje? Slovenska kultura bo pokopana, importirala pa se bo tuja, predvsem nemška, bo hujše suženjstvo za slovenski narod, kakor pa je bilo ,prej po litično. Kdor ima količkaj trez nega povdarka in objektivne soc be, prizna, da so zahteve tiskar je v ne le pretirane, temveč tudi ves slovenski narod kulturno
13
za
in politično pogubonosne.
Zatorej je sklenil zbor lastni kom tiskarn Slovenije, da se s ti skarji na podlagi gori omenjen spomenice ne more pogajati po sebno še ker so začeli brez potre be stavkati, predno so imeli last niki tiskarn priliko, se posvetova ti in sklepati o njih zahtevah
Sodbo prepuščamo mirne vesti slovenski javnosti. Slovenske ti skarne so vse edine v tem, dt vztrajajo tako dolgo, da se stav kujoči povrnejo 11a delo. Dokle sc pa to ne zgodi, prosimo sloven sko javnost da potrpi, če ne bc časopisov in tiskovin. Potrpimt nekaj tednov in če treba tudi ne kaj mesecev! Nehati se že mori vedno licitiranje cen navzgor, si cer ne bo draginje nikdar konec temveč bo rastla in rastla, doklei se našim sovragom res ne posreč doseči splošen polom. Kar se jir ni posrečilo z raznimi zapletljaj n. pr. zaloško afero, kar se jim 11 posrečilo z grozečim železničar skim štrajkom, se jim nikakor nt sme s tiskarskim štrajkom.
Čehi in Poljaki iz Amerike
Kakor poročajo švicarski listi, j< naval Čehov in Poljakov, vrača jočih se iz Severne Amerike če> Švico domov gromaden. V 'krat kem času je doseglo njih število stotisoč.
Druga pošiljatev amerikanslrfh Slovencev — v dveh mesecih. Do
bili smo iz Severne Amerike to-l<. pismo (odposlano 9. septembra t. 1.): "Zavoljo zabojev smo bili > skrbeh, ali bodo prišli ali ne. Naši "rdeči" tukaj v Ameriki so s vse prizadejali, da bi odvrnili lju di od pošiljanja darov; žalibog da jih je dosti poslušalo. Zdaj. ko so zvedeli, da so zaboji srečn« prišli, se pa silno jeze na te "ljud ske prijatelje" in nas hodijo prosit, naj bi poslali v drugič. Žr smo storili potrebne korake, da bo odplula ladja z drugo pošiljat-vijo. Ladjo nam je ameriška vlada obljubila; mislim, da jo v enem mesecu odpošljemo, in sicei
čez Dubrovnik — Sarajevo — Za- ^ greb — Ljubljano da ne bomo
talijanom preveč skomin in skušnjav delali. Paketna pošta v Jugoslavijo letos še ne bo odprta. Ladja bo pripeljala spet vsaj nekaj obleke za zimo, nekaj ži-vil *'J in — če bo mogoče — nekaj zdravil. V dveh mesecih naši rojaki,,^ lahko pričakujejo to drugo poši-Ijatev, ki bo pa morda še večjttili od prve."
Č. g. Jos. Ozmecu, dekanu v Ljutomeru, se je njegovo zdravstveno stanje (nedavno ga je rahlo zadela kap) dokaj zboljšalo. Le vid je še slab. Sicer pa se že lah-. v » ko zopet prosto giblje.
Poroka. V Št. IIju se je dne 5. oktobra poročil brat tamoSnjega' župnika Josip Bračko s trgovsko Dorico Plevnik. Gostje so zbrali za slovenske vseučiliščnike v . Ljubljani 90, za Kmečko Zvezo pa 50 K.
Na čehoslovaških šolah je pouk krščanskega nauka obligatno vpeljan za vso mladino do 14. leta. Izjema se dovoli le vsled posebne prošnje staršev, ki morajo izpričati, če so res brez konfesijc,'^'* ali pa pripadajo drugemu vero-izpovedanju kot otroci. Na Slovaškem je verstveni pouk brez izjeme obligaten za vse razrede sploh in za vse konfesije.
Japonski poslaniški tajnik Imas ' Shinosh je bil nedavno v rimskem' ' zavodu "Germaniku" sprejet v " katoliško Cerkev. Njegova soproga in hčerka sta bili že katoličan-^'1 ki, sam pa je bil doslej protestant. " Msgr. Cerretti mu je podelil za-krament sv. birme.	»:
trocky in delavci. Neki ruski častnik, ki je pobegnil iz Petro- •
grada, poše v listu "Times", da .....
je imel Trocky v Petrogradu mesca julija nagovor na delavstvo. Med govorom ga nekdo prekine z besedami: "Pa vi se-predrznete govoriti nam o svobo-' di, vi, ki nas ovirate Boga molili, ki preganjate ceritev ter prepove- * 1 dujete otrokom brati sv. pismo .V. ter odstranjate sv. podobe iz' šol!" Trocky se izgovarja. Toda ♦ * glasovi ga prevpijejo: "Vi preganjate našo vero, ker ste žid, in-zlorabljate svojo moč!" — Vpitje« je bilo tako, da Trocky ni mogel., M več do besede.
Iz častniškega vjetniškega tabora Baja. Baja, zdaj neznatna laška vas, je bila nekdaj slavno rimsko kopališče in letovišče. V njeni bližini leži na visokem strmem skalovju stara trdnjava iz 16. stoletja — sedanje bivališče* jugoslovanskih častnikov-v jetnikov. " V vlažnih nezdravih kasc-matah brez oken stanujejo vjetni-ki, po 6—8 v eni celici in nestrpno pričakujejo odrešenja. Tu žive Jugoslovani žalostno življenje krutega vjetništva, popolnoma , odrezani od sveta, brez zadostnih , gotovih none iz ljubljene domovine. Negotove pač dobivajo iz, laških listov, a kdo naj loči, kuj je resnica, kaj ne? Edina dobrota, ki smo jo imeli od Italijanov „v. je bilo kopanje^v morju; žalibo«; , je nam je bilo še to edino dobro po ubegu šestih častnikov odteu-njeno. Ubegli častniki so zvezali okoli 330 rjuh in se spustili v temni noči v globoki prepad. Italijani so jih zasačili, vrgli v malo (, ot nizko temnico in jim dajali le. Judo in kruh. Šele po energičnem nastopu prostih sotrpinov jim je bjla dovoljena enotna hrana, ki pa je tudi slaba in enolična. Riž in makaroni dan na dan. Da bi si kdo kupil kak priboljšek, tega ne dopusti pičl^ plača. Kuhati in orati perilo morajo častniki sann. Začasno se nahaja v taboru ojvoli 2330 častnikov. Spojili so nekdanja taborišča Ottajano. Tajancu*w in Casagiove. Zdravstveno stanje** ' je povoljno. Da si krajšajo dolg« ure, se vse uči. Gimnazijci in realci dobivajo potrebni poduk od starejših'tovarišev — profesorjev .r in akademikov. Kdor bi se podrobneje zanimal za tamošnjc razmere, naj se oglasi tekom tega tedna od 12. do 2. popoldne p. i vanu Kristanu, Knezova ulic« •254, Šiška.
Posebni zastopnik angleškega trgovinskega ministra (oddelek za eksportne kredite) se odpošlje za Jugoslavijo in bo imel svoj s -dež v Beogradu. Mi to vest bele- < ► žimo s posebnim veseljem, kajti prepričani smo, da se bode izmenjavi blaga ugladila pot, ko izpo-znajo angleški trgovinski krogi capaciteto zlasti naših velikih ' manufakturnih hiš. Dovoljeni " • urediti za trgovino z novimi državami so nekoliko okorno zamišljeni za potrebe gladkega trgovanja. Z osebnim izpoznanjem prilik izginilo bo nezaupanje in pa odločno prevelika previdnost.
ki se je vršil pred kratkim ot obilni udeležbi bohinjskih hotelir jev in hotelirk pomeni prvi ko rak, da se probudi zopet Bohinj kar je nujna potreba.
Predsedstvo je vodil hotelir go »pod Doktorič.
Zborovanje otvori g. Alfon Mencinger (sedaj tajnik Jugoslo vanskega generalnega komisari jata za tujski promet v Ljublja ni) ter navede 23 prometnili za dev, katerim je posvetiti posebne pozornost. Povdarja, da je tre ceste do Savice in do izvira Bistri ce, da je dopolniti markacije, da se ima ustanoviti avtoraobilskr zveza Bistrica — Sv. Janez Zlatorog in na jezeru uredit" plovba z motornim čolnom, dalje je treba razširiti ccsto do Sv. Ja neza, kjer dela neporabna elek tricna železniea še vedno velike ovire. Grajal je, da vodovod Bistrici in električna razsvetljav? nezadostno funkcijonirata. Pri poroča, naj se napravi ob Bohinjskem jezeru sprehajališča in parke ter večje kopališče in da se preskrbi za Bistrico in Bohinjsko jezero nujno potrebni regulacijski načrt. Želeti je, da gozdno ravn teljstvo pri oddaji lova in ribištva in pri prodaji parcel ob je zeru strogo varuje interese tuj skega prometa in domačih podjetnikov. Zimski šport bode treba že to zimo oživotvoriti. Zborova ci so vzeli te točke z zanimanjci. za znanje. Zastopnik Jugoslovan skega generalnega komisari jat a za tujski promet in turistike ^ Ljubljani g. dr. Krisper ze izja vil, da se mora Bohinj, ki je vsk. vojne hudo trpel, na vsak » probuditi in vporabiti vse sile, di se tujski promet vsestransko po vzdigne na višjo stopinjo, kakoi je bil pred vojsko. V ta i bode pa treba, da se bohinjski in teresenti ravnajo po zgledu podjetnih Blejcev ter sami poprime jo inicijativo. Gospod dr. Krisper je povdarjal, da se pri deželni vladi predsednfk g. dr. Brejc in podpresednik g. dr. Žerjav živo za nimata za tujski promet in ni dvoma, da bode tudi bohinjski pro met na teh mestih na~.el odprta vrata. Poverjeništvo za javna dela, posebno vodja g. inž. Anton Klinar in referent stavbeni svetnik g. Zajec so našo prometno organizacijo vsestransko podpirali, držeč sc načel previdnosti in solidarnosti, kar je tudi pri tujskem prometu neobhodno potrebno, da se ne zida v oblake.
G. dr. Krisper pozdravil jc : posebnim zadostonjem oskrbnik: gozdarskega ravnateljstva g. pl Levičnika, povdarjajoč, da so se razmere sedaj izdatno izpremeni-le. V prešnjih časih je gozdarsko ravnateljstvo in hotel Sv. Janez bilo največja ovira za razvoj tuj skega prometa v Bohinju. Nešte-, te so bile zapreke, ki so se nam na tem mestu stavile, slovensko ime v hotelu Sv. Janeza neštet< žalilo, vsega tega ne bodemo po zabili lukdar. Tem razmeram je enkrat za vselej konec in nikoli več se povrnile nc bodo.
Stavbeni svetnik g. Zajec j< nujno povdarjal potrebo, da s bohinjski promet probudi in zu stopa mnenje, da bi Bohinj, kot turistična postojanka imel lank sezono skozi celo leto.
Blejsko prometno društvo t » zastopala g. Iv. Kenda in g. Iva Rus, ki sta se tudi udeležila vahno debate.
Izvolili so se v odhor Prometne ga društva sledeči gospodje: — Predsednik Gašpar Arh, načelnik gospodarskega odbora; tajnik Franc Ravhekar, gostilničar; bla gajnik Budkovič, trgovec ; odlx>r-niki gospodje: župnik Žvan, ho telirji: Mencinger, Trittemveii in Hodnik; oskrbnik gozdarskega ravnateljstva Jos. pl. Levičnik Mirko Vatcak, postajenačelnik ^ Bohinski Bistrici. Sklenilo se j konečno, da se ustanovi v Bohinj ski Bistrici posebni Tourist Of fice.
.■IfjMpH
Inskripcija za zimski semester 1919-20 se prične na filozofski,
medicinski, tehniški in teološki fakulteti ljubljanske univerze dne 15. novembra in traja do 1. decembra t.' 1.	'
Predavanja se na teh falkute-tah prično početkom decembra, in sicer v sledečem obsegu: 1, no filozofski faikuketi; filozofija, peda gogika, matematika, kemija, mineralogija in geologija, botanika, zgodovina, germanska filozofija, slovenska filologija in primerjajo če jezikoslovje. Predavanja iz fizi ke, geografije, zoologije, klasične in romanske filogogije se bodo pričela po možnosti tekom zimskega semestra, gotovo pa s poletnim semestrom. Slušatelji teh predmetov pa se opozarjajo, da se morejo že sedaj inskribirati, pa morejo poslušati stranske predmetne veje (n. pr. fiziko, matematike! in kemijo, zoolog, botaniko in mineralogijo, romanski ali klasični filolog pa moreta dobiti osnovne pojme v filološki znanstveni metodi pri predavanjih iz drugih filo-jlogij, posebno pri primerjajočem jezikoslovju) ter obligatne kolegije iz lilozofije, pedagogike in Slovenskega jezika. (Pouk ila filozofski fakulteti je popoln, torej za slušatelje vseh o-tsmih semestrov.
|2. Medicinska falkuteta prične fTpoi&om za I. semester med. študija ; z ozirom na prostore je mo-Igoče sprejeti le 40 do 50 slušateljev.
|3. Xa tehniški fakulteti se otvo-pijo ti le oddelki: strojni, gradbeni, geodetski, arhitektni, rudarski in kemični, in sicer v 1. in 3. semestru.
14. Pouk na teološki fakulteti je popoln, to je za slušatelje vseh o-smih semestrov.	*
Glede pouka na juristični fakulteti je podal pro?. Bogumil IVošnjak, generalni sekreter mirovne delegacije v-Parizu, ki se nal
il ogromno množrco, ki obdajd ta J« Jogorčenje, emplj. je izvršil brez ozira na Kako si misli italijanski impe-. „ v	riaizcm slovenske volitve v Pri
lil
templj
drugo, zločin najpodlejse surovo sti in pokazal je, da nima niti zrna olike v sebi.'
Op. ure£. Uredništvo "Glas Svobode" prosimo, da naj to važ-j no izjavo ponatisne.
Kulturni boj v Češkoslovaški republiki. Gospod V. M. priobču-" članek, v ka-
- v
merjp. "II Lavoratore' poroča poluraduo iz Rima o razdelitvi volilnih okrožij v zasedenem o-zemlju. Kompetentne oblasti so že popolnoma proučile to vprašanje in takoj ko bodo meje določene, bo padla končnoveljavne odloči rideutin bo tvoril normalno
jg.v.^f&lp^ Ji Vi
terem opisuje politične razmere I ^prayno provinco. V Julijski Be-
na Slovaškem. Med drugim pou darja,. da je slovaško ljudstvo v nasprotju s češkim " globoko verno' in da so zato "Oehi žc ko j po zasedbi naleteli na odpor." Posluževali so se V preradikalnih sredstev'-* v Utrjen je svoje republike. "Pričela se je omejevati osebna svoboda z različnimi legitimacijami. Brez legitimacije se ni smelo iz vasi v vas. Zato je bijo lahko sugerirati konservativnemu slovaškemu kmetu, da Čehi niso prišli na Slovaško kot bratje, ampak kot policaji. Sledile so nešte^ne internacije. Kdor je bil naznanjen, da je količkaj pozabavljal, je od-romal na pokoro v zloglasne Te-rezine.' Svobodomiselna češlka vlada je odpustila vse,uradništvo in učiteljstvo na Slovaškem. "Večino boljših mest so zasedli učitelji i iz Morave in Češkega, ki imajo poleg mesečne plače visoke dnev-nicc (50 do60 kron), slovaški učitelji in (iradniki pa prejemajo še danes iste plače, kakor v lanskem oktobru." Naposled se pritožujejo.Slovaki, da se "z vladne strani ne ozira na njih verski čut. Kot glavne vzroke nezadovoljivoKti na-| števajo Slovaki: nasilno postopa-"nje uradov, pretiranje rekvizaei-jc in agrcjiyno izpodrivanje reli-gojoznosti." Zato zahtevajo Slovaki zase avtonomijo. Spričo opisanih razmer je nastala na Slovaškem silna opozicija, katero vodi "Slovaka ljudska stranka". Liberalna buržoazija in socialna demokracija je pač v Jugoslaviji, na Češkem in povsod enako nasilna. povratkiTiz "Belgrada v Pariz mu- Izvesti hoče svoje kulturnobojne di nekaj dni v Ljubljani, izjavo, načrte za vsako ceno in z vsemi da hoče razložiti predsedniku de-1 sredstvi, a tudi če se pri tem dr-"j lajka* Vrikolora
neciji bo pa vzhodna Furlanija | priključena videmski provinci, iz ostalega ozemlja se stvoriti dve novi provinci. V slučaju, da bo Raka anektirana/bi morali stvo-riti tretje okrožje. Temu poročilu dostavlja "Lavoratore": Že danes protestiramo proti stremljenju, odtrgati Furlai)ijo in Gorico od ostale Julijske Benečije, ker bi s steni narodne manjšine porazdelile tako, da bi jih mogli v volilnem boju lažje uničiti.
Kako priljubljeni so naši zatiralci celo domačim Italijanom, o tem bi mogli mnogo povedati naši tržaški rojaki. V Trstu vlada splošno med ljudstvom silno ogorčenje proti italijanskemu vojaštvu in karabinerjem. Ljudstvo je nezadovoljno zlasti z upravo ter daje tej svoji nezadovoljnosti Udi glasnega duška. Svojčas, ko je bil še Pettiti gubernator Julijske Benečije, si slišal po tržaških ulicah kaj pogosto j>esem, ki sc je glasila:
Butcmos in mar Pettiti - con tutti suoi arditti, a morte 'sti bancliti! Laški listi so si bili zaradi te pesnice cel teden v laseh, več pa je romalo zaradi nje v zapore. Italijanski Trst ljudstvu prav nič ni pogodu. Pri demonstracijah, ki jih ni malo, čuješ lahko poleg običajnih "Liberta!" "Giusti-zia!" tudi: "Viva Trieste libera!" in "Trieste ai Tricstnii!" Enega takega nezadovoljneža so
je ze premo po razni
pisarnah v Gradcu in na Dunaju se Je vncl in otroku obleko, zaradi "proge Polzela-Domzale ali Bo&čeva je priskočila n roku na Polzela - Kamnik. Obljubo vato j P01110^ toda pri tem se je vnela se je na vseh koncih in krajih, po-j^di njena obleka. Sin Ivan je
iliki raznih volitev. Pa I skočil po odejo, s katero je ! In vendar, kaka do M* nesrecnici tetsno obvil in ju brota bi bila ta železnica za vsoitako rešil grozne smrti. Otrok se
o priliki vse zaman
Savinsko dolino. Saj so dani v« dar vsi predpogoji. Proga bi bi - -
la kratka, tekla bi največ po rav-'trebufiu. Revici so nini, kjer niso potrebni ne poseb- VII. oddelek mestne
| je opekel na nogah in nal Severn zapestju, a mati na levi nogi in na
sprejeli v bolnišnice.
bi poslali domov.
SH
nekoč prijeli karabinerji; en me ! ,	Praga, 8.
___ -T-* -___: i___.-i______ „„ ! oktobra. Dosedaj se je iz Čcho-
ni mostovi, ne tuneli. Potrebe > Ivana Božiča, ki se jc tudi opekel gospodarskega stali&fa ni tre' :na desni rokij so obvezali in »u podurjati, dovolj je — in to " * " " moralo držati, ako opozorimo n: strategični pomen te proge, ki bi bil neprecenljive vrednosti v smeri proti jugu, kakor tudi proti m-veru. Mislim, da so na Dunaju med vojno bridko obžalovali, di: so zanemarili to progo. Zanema rili so jo pa —in to dobro vem«* le radi narodno zavednega prebivalstva Savinske doline. Da, d; če bi bila Sa vinska dolina poneni-čena, kot je bilo Celje, kdaj bi JI 'li že imeli železnico. Naj vendar sedaj merodajni krogi popravijr krivico, ki sta jo delala Grade in Dunaj Sa vinski dolini. ' Trebi se je samo za stvar nekoliko zani mati in pokazati le nekoliko dobre volje. Pri sedanjih obširni" železniških projektih nc sme odi ti Savinska dolina praznih rok-Ako nas je zapostavljala Avstri ja, ni treba, da bi nas tudi Jugo slavi ja. Zadovoljite vendar'pošt" no in narodno ljudstvo, ki je ž' leznice krvavo potrebno! Mero-dajne faktorje v Savinski dolini pa pozivamo, da store vse potreb ne korake, da se sprejme v Beogradu tudi ta železnica med nove projekte. Tozadevno mrtvilo ni na mestu, najmanj sedaj. [ Ako sedaj propademo, potem smo ?-pet pokopani za desetletja. NY, noge občine, na noge okrajni z.~.-stop, na noge naši zastopniki ^ Narodnem predstavništvu! Izvoz Čehoslovaške.
sec jc sedel v preiskovalnem za- , v.
• v,	. slovaske republike
poru, vojaško sodisee pa mu je1	K
povrhu prisodilo še dva meseca
ječe. V Trstu jc dovoljena edi-
legacije g. Nfk. P. Pasiču položaj, ki vlada vsled odsotnosti treh profesorjev pravne falkutete. Prof. Vošnjak je prepričan, da bo g. Pasič ugodil želji Univerzitetnega Sveta ter dovolil, da vsaj eden juridičnih profesorjev zapusti
žava oškoduje v svojih temeljih.
Župniskij izpit so napravili dne 8. in . oktobra sledeči gospedje:
Gaberšek Franc, žup. upr. v &mi-
in gorje ti,
če je nc
izvozilo: Železa iii železnine v Jugoslavijo za 240.000 čehoslovaških kron. na Poljsko za 4 milijone in v Nemško
nih ""patriotičnih • demonstracijah." Takih manifestacij je vse
. fL v . ,	v., i polno, tako da seli zde dnevi, ko!
helu pri Žužemberku: Ivlcmcncic tii ka]<p (lcnionstraeijc za veiiko
Pavel, zup. upr. v Poellandl; IvO^ | WiAr TtftlHo Unknr nr»y.niki. Ob govšek Janko, kaplan pri Sv. Ja-
razobesiš pri komandira- Av®tr1Jjo1 za 10 milijonov čehosb-
Pariz in se posveti organizaciji. kobu v Ljubljani; Lobe Janko, ka juridfcne fakultete.	Plan v Toplicah; Lončar Franc.
Vsled te izjave Univerzitetni!škofijski tajnik in kaplan; Svet danes še ne more četka inskripcije in pouka na ju-
Na-
- -------------------	I- 1 • m	' aivtl fvijv VVM vjy>u>.
javiti pri-!stran I-rane, kaplan na Krki; Tur-	Ljuflstvo ^ia
lika na ju- 5ič Leopold, kaplan v SmihiH'lu xn(>kta1<pl in se prireditelj
ridični fakulteti v Ljubljani. / V Ljubljani, dne 9. okt. 1919.
Univerzitetni Svet.
, v\
oktobra
Dr. Tavčar o pisanju zoper sv
'Naprejevem' Rešnje Telo.
pri Novem mestu.
Smrtna kosa. Dne 8.
ob pol 4. uri jc umrl v Polančah nadučitelj g. Josip Svetlin.
Letnik 1895 bo odpuščen najbrž koncem letošnjega leta, letnik
mater Italijo, kakor prazniki. Ob takih prilikah mora viseti italijanska trikolora tudi na kavarni "Balkan" in na "Narodnem elo-niu'\ sicer gorje celi opravi in
ta
spcktaikel in se prirediteljem smeje: "Porcinclli, pajazzi, char-latani!"
ŽELEZNICA POLZELA-DOMŽALE.
Po najnovejši Statistiki se nahaja na ozemlju države S1IS. 6146 km železnic, od (katerih odpade
Ljubljanski Slovenec piše: Žu- 1896 in 1897 pa nekaj mesecev po-pan Tavčar je izrazil v "Slov. zneje. Narodu" svoje mnenje o socialisti- Ukraden sladkor. Anton Dragarj lia Slovenijo z Istro 887 km. Bore čni hujskariji zoper sv. Evharisti- je ukradel trgovki Zupančič v lliui0 za na^c ©zemlje, ako upošte-jo s sledečimi besedami "Pri tem Dolu zpboj sladkorja, katerega je, se kaj živo spominjam, da je pred kakor pravi, skril v 'gmajni", kratkim mlad dijak, .ki si gotovo! kjer so ga mravlje tako pokvaii-na svetu še ni pridobil izkušenj le, da ga je vrgel v vodo, samo in ki se prejkone do sedaj še ni pet do šest kil ga je prinesel ch>-mnogo učil,, podal v nekem ljub- mov in ga dal materi Jožefi. Zu-ljan^kem listu izjavo, ki priča, o pančičeva pravi, da znaša njena
Gimnazija v Murski Soboti. Z
ravnatelja državne gimnazije Murski Soboti je imenovan proi Ivan Bračko.
U italijanskega vjetniitva se ji vrnil v Ljubljano poročnik gosp Alojzij Žitnik.
Spremembe imena. Rodbini Mitteregger iz Spodnje Šišfkc jc deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve dovolilo spremeniti rodbinsko ime v Malgaj. Mittereggerjevi so kljub nemSkemu imenu bili vedno zavedni Slovenci, med katerimi ueka l#ri še nemMco ne znajo.
mladeniški, skozinskoz nezreli sa-
škoda 882 kron. Dragarju je pri-
mozavsti. S s\ojo izjavo se zvsem sodilo sodišče 1 mesec težke ječe
mogočim Dosmehom zaleteva v zakrament sv. Rešnjega Telesa. Dobro; bil je to junaški čin, četudi morda le čin žalostnega in pošve-dranega junaštva. Vsakemu je dana svoboda, da sme o kaki stvari tako ali tako misliti, ni pa že več svoboda, če se sme vsalka taka mi sel tiskati in raztrobiti na vse štiri strani sveta. Kakor,ne smem za-paliti poslopja, če grem mimo nje ga, ravnotako ne smem započenja-ti požarov na duševnem polju, in hajsi ti požari oškodujejo samo druge, mene pa ne! Ali prepričan sem, da je mladi mož, o katerem govorim, še vedno prav ponosen na svoj spisek in da gotovo živi v veri, da je žnjim rimskega papeža in katoliško vero ugnal v kozji rog. Ko bo postajal starejši, bc gotovo sodil drugače in^ prepriča^ 6e bo, da je bil s svojim dopisom podoben človeku, ki naskakuje goro iz granita, sedeč na slabotnem kozliču. Ne t^dim, da bi bile dobro, da se vsak človek primora verovati v transsubstancijo, priznam, da jih je nekaj na strani pi sarije željenega gospoda akademika; vem pa zanesljivo, da ji najmanj 95 odstotkov Slovencev, katerim je sv. Rešnje Telo največja svetost, nekaj nedotakljivega in brez dvojb velikanska tolažba v težkih dnevih življenja. In
Dragarjevi materi Jožefi pa 5 dni strogega zapora. Zupančičevi morata plačati 882 kron.
Umrl je v. Ljubljani major dravskega artiljerijsikega polka, g. Ivan Loger. Zadela ga je kap, ko je jezdil. , ij Visok gost iz Prekmurja interniran v Ljubljani. Višjega upravnega sodnika dr. Ivana pl.# <?zig-any so pripeljali v Ljubljano, kjer bo veliki mažaron interniran.
Simon Gregorčič: Pcczije. I. zvezek. Život opis napisal Ivan Dornik. V Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani je izšel v lepi, vezani priročni obliki prvi zvezek Gregorčevih Poezij, ki smo jih že dolgo pogrešali na slovenske!« književnem trgu. Dornik, ki se jt potrudil, da nam je podal po naj boljših virih kolikor mogoče verno sliko tega napriljubljenej>gi? slovenskega pesnika. Lepo, 140 strani obsegajočo knjigo, o kateri bomo spregovorili še obširneje, priporočamo vsem praiv teplo; ce na ji je 8 K.
Voditelj lužniskih Srbov v ječi. Iz Grlice (Goerlitz) je došla vest, da je bil tam 6. oktobra n retiran znani voditelj lužinskih Srbov, Barth. Preko Prage je pri Šel z mirovne konference, kjer se je nahajal pet mesecev. Njegoš trud, da se osnuje samostojna ven
varno, da znaša bosansko železniško omrežje 1469 km. Na .zgradbi "novih železnic v državi sc dela z mrzližno naglico in piavi r.e, da se bo zv 'šalo celokuuno železniško omrežje za 50 odstotkov. Tako bi morale ludi Slovenija dobiti novih prog okrog 450 kilometrov. V resnici pa odpade v najbližjem času, kakor vse kaže, na nas le par kilometrov in to pri progi Krapina-Rogatec. Vse drugo odpade na Bosno, Dalmacijo in Srbijo. Slovenske pokrajine, ki so se pod Avstrijo v tem oziru silno zanemarjale, se nameravajo zanemarjati tudi za naprej. Le pogle.i mo železniško omrežje v Nemški Avstriji, poglejmo Čeho - Slovaško ali Ogrsko. Koliko prog se jc že trasiralo pri nas pred mnogimi leti, pa vse je bilo le pesek v oči. Imamo danes v Sloveniji ce le okraje, ki so nujno potrebni železniških zvez. Tako pa isti hira-
vaškili kron. Kovin v Nemško Avstrijo za V/2 milijona, na Poljsko za 700.000 čehoslovaških kron. Dalje znaša izvoz strojev in orodja v Nemško Avstrijo IV2 milijona, na Poljsko prav toliko in v Jugoslavijo 135,000 čehoslovaških kron. Poljedelskih strojev se je izvozilo v Nemško Avstrijo za 885,000, v Jugoslavijo za 491 000 in 11a oPljsko za 272.000 če hoslovaških kron. Največ izvoz, je bilo v Nemško Avstrijo. Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani.
1000 K nagrade in svoje sedanje stanovanje, obstoječe iz 2 sob, predsobe in kuhinje ter pri-tikline, z elektr. razsvetljavo, vodo etc. enemu, ki mi preskrbi stanovanje s 3 ali več sobami, kuhinjo in pritiklinami v mestu ali 11a periferiji mesta. Sedanje vanje imam ob Zaloški cesti tik cestne železnice. Ponudbe pod "Šoja 10040" na upravo SI. Nar.
Prisega novoimenovanih ministrov.
Belgrad, 18. okt. Danes ob 6'30 popoldne so izrekli novoimenova-ni ministri prisego regenitu prestolonasledniku Aleksandru; prisotni so bili vsi ministri razun Veljkoviča, kateri je še vedno bolan, ter ministrov Korača in Poljaka, katera se sedaj ne nahajata v Belgradu. Po prisegi se je regent razgovarjal z ministri, na'kar jih je Ijubeznjivo odpustil. Ministri so zapustili dvor ob 7. uri.
Nesreča s svetilko. V mestno tržaško bolnišnico so pripeljali 22. oktobra Marijo Božičevo, staro 42 let, iz Doline in njeno hčer-
Na vse zadnje smo našli.
Večkrat iščemo kako stvar brez vsega uspeha, če ravno je stvar blizo nas, kar imamo storiti je le prijeti za njo. Pa vseeno se počutimo srečne ako jo najdemo, ta ko nam pravi star pregovor, "da ni izgubljeno, če ravno je pozno dobljeno." Tako nam piše Mr. F. J. Kletehka iz Horton, Kans. Nov. 4, 1919: "Zadnjih šest let sem rabil različne zdravilne pilne. Nahajal sem se v zapadnem Kansa-su to poletje in tam so me pridobili, da Fem pričel vživati Triner-jevo nicriško grenko vino, tako sem si narečii tri steklenice in to mi je tudi pomagalo. Od sedaj naprej bodem vedno držal na domu to zdravilo." Bila je gotova pomoč, ker Trinerjevo ameriška grenko vino jc eno najzanesljivejših zdravil za, zaprtnico, nepre-bavnost, glavobol, in vse druge nerednosti, ki prihajajo, iz želodca. Vaš lekarnar ima to v zalogi. Pospusite tudi Triners Liniment za hitro pomoč pri revmatizmu in nevralgiji. Joseph Triner Company, 1333—43 So^ Ashland Ave., Chicago, 111. — (Advr.)
KJE JE?
Josip Napokoj, doma iz Borov-ljana. Išče ga njegova sestra I-vanka Napokoj potom poslaništva kraljestva S. H. S. v Wash-ingtonu.
Poslednji njegov naslov je bil 166 Pleasant Str. Milwaukee, Wis.
Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" ali pa naravnost poslaništvu S. H. S.
Naslov poslaništva je: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Washington, D. C.
POZOR ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 a krov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar-lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano staiio-j zemij0 p0 nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
umo »OM
USTAVITE BOLEČINE!
Takoj vwn bodo prešle bolečine če vpo-t ubite "Snint-John's Liniment". Revmati-7.em je samo bolečina. Niti pri enem ixmed pet desetih se ne zahteva notranjega le-čenja. Ne iščite idravil v lekarnah! Odpravite takoj bolečine. Nadr»rnite se * w-bornim St, John's Hnimcntom kjer vas boli. in takoj vam bo odleglo. T» liniment »atre bolečine; jc najboljSe idraviio za revma-tizem, ki vedno pomaga ne da bi vas skelela koža. Pišite nem in peiljite en dolar za eno steklenico "St. John's LinimenU"i na mah se boste oprostili bolečin revmatizma ter okorelosti. St. John's liniment je istotako fino zdravilo za: hrbtobol. glavobol, nevral-gijo, izpahke. otekline, pleuro, katar in druge »lične bolezni. Mi vam jamčimo da boste zadovoljni, ali vam pa vrnemo denar. Pošljite naročilo z denarjem na: Chemical
ko Zorko, staro 6 let. Božičeva je gf^T Dept" B' 425 ~ ** Ave'' ** sedela z družino pri večerji. Ko je »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦^
Zimski kašelj.
Ako trpite Vsled kašlja ali prehlada, pomnite ai, da se lahko zanesete na
Severa'« Balsam for
Lung*
(Severov balzam za pljuča) ža hitro pomoč. To je izvrstno zdravilo za otroke kot za odraščene ljudi. Se prodaja v vseh lekarnah. Cena je 25 in 50 centov, s 1 in 2 centa davka.
Koledar zastonj!
Ako želite imeti eno številko našega izvrstnega koledarja s poučnimi zdravniškimi člankami v vašem lastnem jeziku, tedaj uprašajte za
Severov Almanah sa Slovence
1*
za leto 1920 v vaši lekarni, ali pa pišite direktno nam, priložite znamko za poštnino. Zfc vašo korist, zavitki, naših zdravil sq narejeni v barvah. Oglejte si notranje strani. ;
Prehlad ali influenco,	i
bi se ne smelo nikdar zan%-	@
mariti. Treba ju je odpra-	gl
viti takoj na prvo kihanje	Sj
ali druga taka znamenja.	BI
Vzemite takoj	g]
Severa'«	■
Cold and Grip Tablet«	g
(Severove tablete zoper pre-	9
hlad in gripo) in poleg tega	JL
kako gorko pijačo predno	gj
vležete v postelj, da vam	g
' olajša dihanje. Dobro se	|U
odej te s pokrivalom in kmalu	g]
bodete dobri. Cena je 30	9|
centov in 2 centa davek v	IS
vseh lekarnah.	S
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. Ill
Iii](ilIil]lliaBillil9(iIil9liII3l9@liaillillllllBl9lililli)ili9Ililill3@@l9


mmki
i/
nemira v srcih človeških kakor v
dneh pričakovanja, da se odRro m vrata nebeška, in stopi na grešno zemljo Edinorojeni, Rojeni v hlevu, Veliki in Močni, Ponižni in Ponižani, Trpeči in Odjema joči vse trpljenje.
Teden pred Božičem je poslalo nebo nov sneg in je odelo svet v svečano praznisko ohleko za sveti, (blagoslovljeni in blagoslov ro-sači čas. Ko je nehalo snežiti, je pritisnil hud mraz.
V čudovitem, brezglasnem pričakovanju je drhtela zadnji dni pred prazniki vsa priroda božja, gore in doline, travniki in lehe. njive, hraneče v sebi skrito in skrivnostno klijoče življenje, gozdovi, kakor nevesta, pričakujoča v sladkem nemiru ženin« pred poročno uro, z deviško obleko o-deti, obsipani z biseri, ki so blesteli in se lesketali, ko je pogledalo s svetlim očesom proti poldnevu solnce skozi megle, kakor hi že gorele na stoterih vejah neštete 'božične sveče, zastrte s pol-prozorno srebrno tančico, drhteče nalahko, kakor v lepem snu. .
In ko je drhtela v nemirnem pričakovanju vsa priroda božja od vzhoda do zahoda, kako bi o-stale pač mirne večno nemirne duše človeške!
Nemira je bila polna tesna soba vdovina, nemira in pričakovanja polna mlada srca oTroška.
"Mama, Božič pride, blagi s^c-ti Božič ! —
Kaj nam prinese, mama?. . Ja-belk in orehov — pravi sosedova Vilma. . . Potic — misli Tinka. . Suknjico in tople nogavice — trdi striček Florijan. . . Mene vedno zebe, mama. . . Dajte, povejte, mamiea, kaj nam prinese sveti Božič. .
Sevale so nedolžne mlade oči in so strmele v pričakovanju v mamo iu skozi okno na cesto.
A glej, kaj je tako otožno oko vdovino? Čemu je drhtela tako nemirno medla njena roka? Ta roka bi pač rada vse nasitila in oblekla gorko in toplo; sipala bi z radostjo najkrasnejša darila v naročje ljubljenim, a ni imela ničesar.
A kdo je meril nemir kovačev-ke, nemir brez mere in meje? Kdo ga je videl, kdo ga je slišal, ko je vpilo srce in je prosilo: "Kristus, v revščini rojeni, usmili se moje revščine! Privedi jih nazaj, vrni mi jih na sveti večer vsaj."
Kdo je slišal njeno žalost, kipe-eo iz srca do nebes, ko je klečala v samotnih urah pred oltarjem žalostne Matere. . . "O mati us mil jena, ki si rodila v veselju \ sveti noči ozri se na me. Glej, ra dosti polna bodo vsa srca ob tem blaženem večeru a moje srce — glej, prebodeno r, bridkostjo od vseh strani do najnižjih globo čin, tvojemu prehodenemu slič no! Usmili se. . ."
In v čigavem srcu je bila še ne niira polna in o'bilna mera? Ali ne v srcu Nandetovepi? In to ni bil le nemir radostnega pričako vanja, ne, skrb je bila v tem ne miru, in strah, dasi pritajen, si loma zakrit.
"Ko bi bilo že končano!"
Globok je bil vzdih, iz žalost: in iz upanja porojen. Zakaj oživel je spoihin na prejšnje dni, na brezskrbne in vesele prošle božične praznike. Vstala je v srcu cu dna misel: Nande, pusti vse, vse vrzi v stran! A škodoželjno skuš njavo je videl v takih mislih. Zato se jim je uprl, odgnal . jih jc daleč od sebe. Krepka volja je bi vala v majhnem telesu. Zmagova ta je spet in spet; spet in spet je vstajalo nanovo krepko upanje umrlo za hipe.
Tako je rezljal stolec dan za dnevom. Ob večerih pred prazniki je Zbijal zadnje klince.
Iu Tone, zoprnik Nandetov? Kaj se je godilo v srcu Toneto vera? Ker oči njegove so se nasmihale skrivaj in so pomežikova le skrivnostno in škodoželjno, ko je zrl včasih za Nandetom, stopajočhn po dvorišču v težke misli pogreznjen.
In kaki so bili pogovori, ki jih je imel Tone zadnje dni pred prazniki z Lahovim Jakcera, mojim hlapcem pri Jelencu, gostilničarju na Gornji Poljani, še hujšim nasprotnikom Nandetovim, uego je bil Tone sam? Nande ga
je izdal, ko je prinese! ItekegU poletnega večera na travnik, kjer so pasli konje, veliko steklenico žganja. Nandetu se je studilo žganje, sumil pa je tudi takoj, da je ukradeno. In za tožil ga je pri gospodarju. Odtod in od tedaj, sovraštvo.	'
Čudna je morala biti skrivnost, ki sta se razgovarjala o nji, za kaj vsakikrat, ko sta se razhajala, sta se smehljala zagonetno in zlohotno.
A čira bolj so se bližali prazniki, tem bolj je oživel gospodar. Oči so mu postajale prijaznejše, mladostna živahnost se mu je razlivala črez obraz. Za praznike, že za Tomaževo, je pričakoval brata, ki je obljubil, da praznuje god
na Trati, in Petra, prvorojenca. Pride na počitnice pač tudi Vendelin; a njega se je domislil oče komaj ii^ je pozabil v i-stem trenutku spet na njega.
Tem več sta mislili na brata, dragega in ljubljenega, Vilma in Tinka. Polne tople sestrinske ljubezni in nemirnega hrepenenja so bile njune misli. Vedeli Sta, da pride brat šele na sveti post; a vzlic temu sta pogledovali dan na dan ves teden poprej neštetokrat dol po cesti. A ko je mineval dan, ko je prihajal z velikimi, tihimi koraki črez, gorovje zgoanji mrak, a Vendelina ni bilo, so jima postale oči resne. Res, ne more še priti, ima še šolo. A pričakovanje je bilo predolgo, tako mučno je bilo že, da sta upali clan na dan nečesar izrednega, nena vadnega, čudeža, ali vedi Bo<;\ česar, kar ga privede domov pred določenim dnem.
Tudi onstran ceste, pri Doli-narju so pričakovali vrnitvelva-nove, ki je hodil to le'to v četrto šolo. Študirat so ga poslali leto za T^atnikovem Vendelinom.,
Od vekonfaj je bilo pri nas tako in ostane tako vekomaj: premalo je zemlje pri nas, da bi o-stali vsi na nji. Stali bi krepko in močno kakor vkopani v njo, v svojo mater, v svojo domovino in v last svojo. A premalo je jc, zato morajo v tujino, da dobe kruha od tujine.
Od nekdaj tako in bo vekomaj. Tako je bilo tudi pri Dolinarju. Dva sina — kje 'bo zemlje za dva, kje kruha ? Dokler živita oče' in mati, daje zemlja še vsem dovolj.
umreta, ki glej, čudo, že je pretesen prostor za dva. Eden se mora umakniti! Gre in postane— hlapec. Zato naj gre poprej in naj postane gospod v tujini, da o-stane drugi gospod na domači grudi.
Dolinar ni vrgel sina v svet s srcem brez ljubezni, češ: v tujino z njim, naj postane hlapec aH gospod, vseeno. Nje, poslal ga pc v tujino iz ljubezni, skrbeč za prvega in skrbeč za drugega. Na-vrh, glej, je gledal dan na dan na dan na njegovo ponižno hišico dom Tratnikov, lesketajoč se v solncu, smejoč se na široko kakor bi se smejal rejeni -obraz Tratnikov; kaj ti, revež, berač! Berač ti in tvoja deca!
Ozrl se je Dolinar preko ceste na Trato in je videl jasno zus-meh, in duša je slišala razločno zaniČljive besede. In v srcu je vstala bridkost, porodila se je trpka misel: njo mi je vzel, ki sem jo ljubil s prvo, zato tako plamtečo ljubeznijo* mladega srca, in glej, še zasramuje me, v o-braz mi očita siromaštvo, da bi odtujil še bolj njeno srce blagim, spominom na nekdanje dni.
Bridkost je napolnila srce. A čestokrat rodi bridkost veliko u-por, ignjeva poln, neupogljiv in gazeč vse ovire. Najčešče v srcih od narave mehkih, če se jih rnr.i pregloboko. Tako v srcu Dolinar-jevem.
"Berač? — Res, bogatini ne, a poštenjaki. A. kar zmoreš ti, zmorem 'tudi jaz. Če treba delati vse noči brez počitka in brez pokoja: tudi moj sin bodi študent in gospod! *'
Tako je šel Ivan v tujino. A glej,, ljubezen je šla z njim in za njim; ljubezen ga je iskala v tujini čestokrat; ljubezen je čakala hrepeneče: ali se vrne kmalu. . .?
Tem večja je bila ljubezen, tem večje hrepenenje, odkar sta imela DoHnarjeva Ivana samega. Ko je bil v tretji šoli, je zbolel Lojze nenadoma na legarju in je u-
ifaS -V-." £p*f asjEp* 5ST
i pomoči, je nastala z nje
w________jo v nisi. Poslušalo jc
uho, čakalo je srce, da zasliši vesel mladosten sirfeh, a glej, molčala je vsa hiša. Čakalo je srce, prisluškovalo je uho, da zasliši v veži nagle korake, a spet je zaman čakalo srce; poslušalo je u-{ ho, a zaslišalo ni ničesar. Be&illo je oko po sobi^kje je ljubljeni? Kdaj se odpro duri in pride in se j nasmehlja, stoječ še na pragu'! Gledalo Je oko, a ni zagledalo hi-| česar. Prazna, pusta je bila vsa hiša, izumrla, ker je umrlo mlado življenje, mlado veselje.
Kaj zdaj? Ali vzeti Ivana domov, da postane gospodar, kmeti Ali glej, že je pričeta pot ; kažipot kaže naprej; ali bo prav in dobro, če se postavi mladega popotnika na drugo cesto, in se mu odkaže nasproten cilj? In mnogo denarja in truda je že stalo učenje! Ali naj izbrišeta ^ dolžne knjige življenje ves ta dolg? In iz src v enem kratkem dnevu?
Fant ima veselje do šole. Ali ga bo veselila pač domačija, gospodarstvo, trud v dežju in v žgočem solncu, dan za dnevom, leto zaletom? (Nadaljevanje sledi.

rjt^ 4
Naročite si moj veliki koledar sedaj in pošijite ga com v staro domovino.
Jaz sem že poslal nekaj koledarjev v domovino še meseca septembra in cn mesec pozneje sem prejel zahvalna pisma da so prejeli koledarje v redu in nepoškodovane. Poleg tega sem prejel tudi več prošenj od drugih, ki me prosijo zanje; to je dokaz, da pošta v domQvino redno posluje in da so koledarji za rojake v stari domovini zanimivi.
Naročite jih tudi zase, ker sedaj je še čas; kako dolgo bo trajala zaloga, še ne vem; pošiljam jih pa redno v velikem številu. " Ti krasni stenski koledarji so vredni mnogo več kakor vas stanejo in sicer samo 24c en komad bodisi za tukaj, ali za staro domovino. Delajte vedno točne naslone.* Pošljite denar, poštne znamke, ali poštno nakaznico na
Anton Grdina, 1053 East 62 Str. Cleveland, O.
, KUPI SE Ant. Janežičev nemško slovenski
besednjak, katerega je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Kdor ga ima, bodisi že novega, ali rabljenega, naj naznani ceno: Uredništvu Glasila K. S. K. Jed-note, 1951 W. 22. Place, Chicago, Illinois.	4
Severova zdravila vrrir/ujejo zdravj> v družinah. :.
' Dober linhnenL
Menda ni potreba nagla lati posebej	'
in tolmačiti kako priporočljivo je	I
imeti na roki steklenico dobrega h-	, nimenta za zunanjo v pora bo v slučaju hitra potrebe — in tukaj ni nobenega bolj Sega za t« reči kakor j,
Severa's Gothard Oil <
(Severovo Gothardsko olje), ki je I znano kot jak sovražnih proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. - Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene iOc in Sc davka ali 60o in Sc davka.
POZOR! .... POZOR!
Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu.)
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj še danes. PoSljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. •Pišite nam še danes in jaz vam
pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih frokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pokornost. Pišite še danes v slo-Venskem jeziku vašemu advo-/katu na:
A. M. WILSON, .
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bldg., Washington, D. C.
K lOO samo $1.50
. Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu.
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane.
K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $14.00
_ i
Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, III.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaftka
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street
Clilcago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. '
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespožtovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DL
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnait flede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članico, izdelane v malem žepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi telo prikladne Nakazniee za bla-

in trdo vezane. Dalje imamo v xalogi telo prikladne Nakazniee za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in nosebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko veano natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
** Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeaik tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednots".
"$800.— UKRADENIH IZ KOVČEGA!"
Take zalostnje novice eitamo gkoro v«ak dan v listih. Čemu niste bolj previdni s svo: Jim težko poraženim denarjem? Najboljši in najbolj varen na nadki » noienje denarja je, poseben, nalašč *»to narejeni denarni pas s imenom "Invisible". Glej sliko. Ta pa« je narejen iz močnega neprodornesra blapa; je jako prikladen, da ca lahko nosite na
■ ■
eselite svoje družine
• v Stari domovini. Pošljite jim, kolikor Vam mogoče. Ne pozabite, da za malo Valih DOLARJEV bodo oni dobili dosti KRON.
Mi pošiljamo denar v vso kraje Jugoslavije najbrže, najsigurneje in po najbolj nizki ceni. Ker bo ta čas pošta zelo zaposlena, opozarjamo vse cenjene rojake, da naj pošljejo denar čim preje, da ga bodo Vaši sorodniki dobili za Božič. Pišite za cenik.
ŽELITE LI POTOVATI V DOMOVINO
tedaj se obrnite na rta«. Mi zastopamo vse parobrodne dražbe, ter Vam dajemo prostor na najboljših in najhitrejših parnikih. Pišite nam za cene iifkart in kretanje (odlazek) parnikov. Vsa pojasnila dajemo v Vašem materinskem jeziku brezplačno. Pridite osebno, ali pišite takoj. Par vrstic po pošti vam bo doneslo z obratno pošto vsa zaželjena pojasnila.
JOHN NEMETH STATE BANK
•' * t* . - i	■ ■	. *	t.
1597 Second Ave., New York City
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na lhnanice.
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na nranilno uloge
■i
po
Id jih pripišemo k glavnici - ako jih ne dvignete.
Naša banka j« pod nad-zorstrom vlado Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker ae hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.	✓
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00,
Emil Bachman inc.
2107 Bo. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform ia drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po-streženi.
MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljate v.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
|iiiiiiiiuiitnin»tiiiiiiiiii|HiiiiiiiiiiiiHiiift«ittiiiii
Zapiski iz'mrlV'.^^
1 Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir Levstik.
miifliKtitiaiiiniiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiBiitiiiiiaiaiiiiaiiiiiiiuiBiB
zadevo. Zaeel je na Kavkazu kot junker v pehotnem polku; dolgo
(Nadaljevanje).
Zalotil sem bil že nekoliko mračnih pogledov; nasprotno pa «o drugi kaznjenci hodili okrog mene, v sumnji, da sem prinesel denarja s seboj. Takoj so se mi začeli dobrikati: jeli so me učiti, kako naj nosim nove okove; priskrbeli so mi — seveda za denar — kovčeg s 'ključavnico za spravljanje državne opreme, ki sem jo bil že prejel, ter mojega lastnega perila, ki sem ga prinesel nekoliko s seboj v ostrog. Toda že drugi dan so mi ga ukradli in za-pili. Eden izmed njih je postal kasneje moj naj vdane jši pristtaš, da-si mi ni prenehal krasti ob vsaki ugodni priliki. In to je delal brez vsakega pomisleka, skoraj neza-vedoma, kalkor da izpolnjuje dol-žuost, tako da se ni bilo mogoče srditi nanj.
Med drugim so me poučili, da je treba imeti svoj lastni čaj in da ne bi škodilo, če si nabavim tudi svoj čajnik; dollej pa so mi dobili na posodo tujega ter mi priporočili kuharja, re»ko«č, da mi skuha za trideset kopejk na mesec, kar bom hotel, če 'bom želel jesti posebej ter si kupovati živila. . Razume se, da so si izposodili od mene denarja, in sleherni izmed njih je prišel ze prvi dan po tri-krait ponj.
Bivše plemenit ase gledajo v kaznilnici vobče mračno in neprijazno.
Ne glede na to, da so izgubili ti plemenitaši itak že vse pravice svojega xtanu in so popolnoma enajst z ostalimi arestanti — jih arestanti vendar nikoli ne priznajo za svoje tovariše. In to .se niti ne godi po zavednem predsodku, nego kar tako, docela odkritosrčno in nezavedoma. Od'kri-to so nas priznavali za plemenita-še, dasi so nas sami dražili z našim padcem.
4"Ne, zdaj je dovolj, postoj! Včasih so rekli,'da Priter v kočiji po Moskvi drevi — a zdaj je tukaj in zvija vrvi!" In še več je bilo takih ljubeznivosti.
Z zadoščenjem so zrli na naše trpljenje, ki smo jim ga izkušali prikrivati." Posebno mnogo smo jih preslišali od kraja na delu, zato, ker nismo imeli toliko moči kakor oni ter jim nismo mogli izdatno pomagati. Nič ni tako težavno, kakor pridobiti si zaupanje ljudi (in vzlasti takih ljudi j) ter si zaslužiti njihovo ljubezen.
V katorgi jih je bilo več izmed plemstva. Pred vsem pet Poljakov. O njih izpregovorim ob priliki posebej. Kaznjenci "nikakor niso marali Poljakov, še manj, nego jetnike iz ruskega plemstva. Poljaki (tu govorim samo o političnih zločincih) so bili do njih nekam rafinirano in žaljivo vljudni, skrajno malobesedni, ter nikoli niso mogli skriti pred kaznjenci svojega studa do njih, ti pa so predobro razumeli to in jim vračali z enakim denarjem.
Skoraj dve leti sem moral preživeti v ostrogu, preden sem si pridobil nagnjenje nekaterih (kaznjencev. Nazadnje pa me je večina njih vzljubila ter me priznala za "dobrega človeka.'"
Ruski plemiči so bili razen mene še štirje. Eden, nizko in podlo, strašno pokvarjeno bitje, vohun in ovaduh po obrti.' Slišal sem o njem še pred spojim prihodom v ostrog in sem že prve dni prekinil vse stike z njim. Drugi je bil tisti očetomorilec, o katerem sem že govoril v svojih zapiskih. Tretji je bil Akim Akimič; redkokdaj sem videl takega posebneža, kakor je bil ta Akim Akimič. Rezko se je začrtal v moj spomin Bil je visok, suh, strašno neizobražen, nenavaden modrovalec in natančen kakor Nemec. Kaznjenci so se mu po-
je natezal svoj jermen, preden so ga povišali nazadnje v častnika ter ga prestavili v neko trdnjavico za starejšega načelnika. Eden izmed mirnih sosednjih knežkov je zapalil njegovo trdnjavo ter poizkusil nanjo ponočni napad, ki se je ponesrečil. Akim Akimič si je pomagal z zvijačo in ni pokazal niti najmanjšega videza, da pozna zlomišljenika. Vso reč so naprtili nemirnim sosodom, in čez mesec dni je Akim Akimič prijateljsko povabil knežka v goste. Ta, nič hudega ne sluteč, je prišel. Akim Akimič je postavil svoj oddelek v vojaški red ter razkrinkal in okaral knežka vpričo vseh; dokazal mu je, da je zelo grdo, zažigati trdnjave. Poleg tega mu čital podrobne levite, kako naj bi se vedel miren knez v bodoče, in za sklep ga je ustrelil, o čemer je z vsemi podrobnostmi nemudoma poročal načelstvu. Za vse to so ga sodili in obsodili na smrtno kazen, a so ga pomilostili ter ga poslali v Sibirijo na prisilno trdnjavsko delo drugega razreda za dobo dvanajstih let. Zavedel se je popolnoma, da je ravnal nepravilno; pravil mi je, da je vedel to, že preden je ustrelil knežka, in da je vedel, da je mirnega človeka treba soditi po zakonih ; ali vzlic temu, da je vedel vse to, se je vendar zdelo, da nikakor ne more prav razumeti svoje krivde.
"Prosim vas, saj je vendar za-papil mojo trdnjavo! Ali naj bi mu bil napravil poklon za tot" je rekel, kadar se je branil mojih ugovorov.
A kljub temu, da so se jetniki posmehovali prismojenosti Akima Akimiča, so ga vendar spoštovali zaradi njegove točnosti in njegovega znanja.
Ni ga ' bilo rokodelstva, ki ga Akim Akimič ne bi bil znal. Bil je mizar, čevljar, pleskar, pozla-tar in ključaničar, in vsega tega' se je bil naučil šele v svojem jet-ništvu. Vse reči je delal kot samouk : enkrat je pogledal, pa je napravil. Delal je tudi razne omarice, košarice, svetiljke in otroške igrače ter jih prodajal v mestu. Tako je imel vedno kaj denarja, ki ga je uporabljal nemudoma za to, da si je nabavil nepotrebnega perila, mehkejšo blazino ali pa slamnico. ki se je dala zložiti. Nastanjen je bil v isti kasarni kakor jaz, in v prvih dnevih mojega jetništva mi je storil marsikatero uslugo.
Odhajaje iz ostroga na delo, so se kaznjenci postavili pred stražnico v dve vrsti, pred njimi in za njimi pa sta nastopili dve vrsti spremnih vojakov z nabasanimi puškami. Navzoči so bili: inženirski častnik, sprevodnik in nekoliko nižjih inženirskih Uradnikov, ki so nadzorovali delo. Sprevodnik je prešteval kaznjence ter jih pošiljal v posameznih oddelkih na delo, kjer so jih potrebovali.
Skupaj z drugimi sem šel v in-ežnirsko delavnico. Bila je nizko kamenito poslopje, ki je stalo na velikem dvorišču, natlačenem z raznovrstno robo. Tu je bila ko-vačnif-a, ključaničarska delavnica, mizarna, pleskarna itd. Akim Aki mič je hodil semkaj ter delal mize in pohištvo po orehovo.
Čakaje svojega vkovanja, sem izpregovoril z Akimom Akimičem o svojih prvih vtisih v ostrogu.
"Da, plemenitašev nimajo Ta-di", je imenil on, 4'posebno politične bi najrajši kar požrli, da. , Prvič ste vi drugačni, njim nepo-dobni ljudje, a drugič so bili oni slaboumen, | P^J vsi tlačeni, ali pa pri vojakih.
Sami pre^ocKte, ali Vas morajo ljubiti? Saj vam pravim, tukaj je težavno živeti. V ruskih arestant-
„ ,-^-jjte, kakšna sodrga^ je Eden je kaptonist, drugi Čer-kes, tretji razkolnik, četrti pravo slaven kmetič, ki je ostavil doma rodbino in ljube otročičke. peti je Žid, šesti cigan, sedmi bogvekaj, in vsi ti ljudje se morajo uživeti drug z drugim, naj stane, kar hoče, morajo biti složni, jesti iz iste sklede in spati na istem pogradu. In pa, kakšna svoboda je to! Kdor ima kak grižljaj odveč, ka more snesti samo na skrivaj, sleherni groš mora skrivati v škornje, in naposled, ostrog je ostrog. \ . Ne hote postane človek bedast." ■< (Dalje prihodnjič.)

KRANJSKE KLOBASE.
Da bomo našim rojakom po širni Ameriki popolnoma ustregli, Id nam pišejo, da naj izdelujemo kranjske klobase ravnotako* jih naši rojaki v stari domovini adalujejo, to je , iz samega svinjskega mesa, smo to sklenili storiti. Zatorej od zdaj za naprej bcinc izdelovali naše kranjske suhe klobase iz SAMO ČISTE IN NAJ BOLJŠE SVINJINE. Klobase [>odo fino prekajene in urejene ravnotako kot jih naši rojaki v stari domovini izdelujejo.
Ker je pa svinjina zelo draga, ni nam nikakor mogoče razpiši ljati takih klobas funt za 40 centov in plačati poštnino kot smo jih do zdaj pošiljali, katere klobase niso bile izdelane iz poginoma čiste svinjine, ampak bilo jc tudi nekoliko govejega mesa vm2s. Zatorej naša cena od zdaj naprej bode funt 60 ccntcv s poštnino vred. Pošiljati na trdi ne moremo manj kot 5 funtov, ker bi se nam sicer ne izplačalo manj pošiljati.
Zatorej, rojaki, če hočete po-kusiti prave kranjske suhe klobase, iz čiste svinjine, izrežite še danes spodnje pismo in ga nam pošljete z "Money Order" vred, nakar Vam bomo pcslali naših klobas.
NATIONAL SAUSAGE MFG.
CO. INC.
113 W. 1ST. ST. DULUTH, MINN.
Cenjeni:
Tem potom Vam-pošiljam "Money Order" za $3.00 in Vas prosim, da mi pošljite 5 funtov ših suhih kranjskih klobas.
Moj naslov je .
o ♦
o
o ♦
o ♦
o ♦
1726 So. Racine Ave., CHICAGO, ILL.
1	,	V	,
Agentura za prodajanja parobrodnih listkov za najhitrejše, največje in najsigurnejše parnike vseh prekmorskih črt.
Izdajamo čeke Amer. Express Co.
v dolarjih
i izdane na razne banke v Jugoslaviji. Ček pošljite svojcem v domovino v priporočenem pismu. Svota dolarjev bo izplačana v kroaah pri istodnevnem kurzu. Ta ček bo rada zamenjala vsaka banka v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji.
Če želite poslati kako blago svojcem t domovino, obrnile se na naš ekspertni oddelek.
»o ♦
s
o ♦
o ♦
o ♦
o
-S
s s
o
o ♦
o ♦
o ♦
MATIJA. SKENDER
Marija Sluga
1811 W 22od si.
CMeaft« IIL
Telephone Canal 473V
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
m uljudno priporoča aU>. venakim in hrvaikiin tonam In odrskim Slovan kaj«
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, del* Pooblastila, Kopne pof odbe, Polne ^ Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in t starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadonja,
Skoro že 30 let m Trinerjeva sdravila nspeino rabijo t največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost isdeiovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislan je od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper <1rzginjo nz vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni* dzvek nzm je spodbil še zadnji steber in morali urno ceue nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščino, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ "kom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar veš plačajo sa nje. •
Trinerjevo Ameriško Zdravilno • Grenko Vino =====
torej ima tzko zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, ^z bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih jo devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec if odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane Nepotrebne in strupene snovi, ki so nskakšea hrlog zlotvurnih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekl so prosti vsakoršns nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninioe ter krasno žareče rudeče viao. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rzde nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in ornge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j# ▼ vseh lekarnah.
P. O. Box ali St. No.
t » 9 t
Država
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in ot zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti v slučaju prodna, ali revmatizma, nevr&lgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
Je živce
n itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-
STANOVANJE V NAJEM.
Odda ro v na jeni (rent) stnilo-vanje s štirimi sobami plinom in straniščem, sobe so zračne in svitle. Najemnina znaša samo $10 na imesee. Vprašajte v groeerijsk prodajalni na
1821 W. 22nd St., Chicago, 111.
Trinerjev Antiputrin
js izvrstno in prav prijetno zdravilo zz navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; is to tako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Krasen roman "MILIJONSKA NEVESTA"
izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred.
V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke.
Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pn:
JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., Chicago, HI. Iščem zastopnike po slovenskih naselbinah.
NAJNOVEJŠE nagrade so dobila trinerjev a zdravila v mednarodnih razstavah: gold medal—san franoisoo 1916, grand prix—panama 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
*
iiafaraarafisiziziziaiaia^^
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
□g
□ E
=ii-iran
društvo "Marije sedem 2a-
LOSTI" ST. 50. K. S. K. J„
N. S. PITTSBURGH TK
smehovali; nekateri pa so se muckih četah pa je še vse bolj hudo.
_ _•»,•»	,	• 1M ..L.__t««	1 InAAa L-l c«.	~
bali približati, ker je bil tako za dirljivega, sitnega in prismojenega značaja. Že izza prvega hipa je bil z njimi zaupen; zmerjal in eelo tepel se je z njimi. Posten je bil nezaslišano; kakor hitro je kje zapazil kako krivico ,takoj se je vtaknil vmes, četudi ni bila njegova stvar. Bil je naiven do skrajnosti: kadar se je prepiral s kaznjenci, jih je naprimer včasih pokaral, zakaj da so takšni tatovi, ter jim prigovarjal < resno, naj ne kradejo. Služil je na Kavkazu kot
So pri nas ljudje, ki so prišli o-dondot, in ti ne morejo prehvaliti našega ostroga: kakor da so se preselili iz pekla v raj. Oorje ne tiči v delu. Pravijo, da tam, v prvem razredu, načelstvo ni docela vojaško, ali vsaj, da postopa drugače, nego pri nas. Tam, pravijo, živi kaznjenec lahko v svoji lisici. Jaz nisem bil tam, a"pravijo mi tako. Tudi brijejo jih ne, in v uniformah ne hodijo, četudi je sicer prav dobro, da so pri nas v uniformah in obriti: takp je vseeno lepši red, in tudi očem je prijet*
praporščak. Scšla sva se že prvi dan, pa mi je takoj povedal svojo nejše. Njim seveda to ni povšeči:
ima svojo redno meaečno sejo vsako drugo nedeljo * mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St^ Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1919* Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh. P* I. tajnik: Frank Trempua, 514' Carnegie Ave., Pittsburgh, "Pa.
Zastopnik: Jurij GreguraŽ, 481'. Butler St, Pittsburgh, Pa.
DruSt. zdravnik: Dr. C.' J. Styfar, 866 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000, $600 ali $260. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniike podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri že nista pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo nod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrniU na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član toga društva oglasiti pri »obratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko osdravi.
Cb
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 18*4
ZE 6 O LET
. je ta banka varna čuvala in držala prihranite ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupne premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček »naša nad $650.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	T	r;
3%
Naložite torej Vale prihranke ▼ HAJSTAKEJŠI Of NAJVEČJI BANKI V JO LISTO.
Narasti« obresti so piliotno pripisujejo k glavnici, ill pi Izplačujejo n hmilio ulogo ol $1.00 naprej.
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,
Illinois.
UUDSKA BANKA'
jEizrajrirgj^