NO. 234
%
Ameriška Domovina
AM6MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1950
LETO LII — VOL. LII.
NUJNA SEJA VOJAKOV SN DIPLOMATOV S TRUMANOM
Vsi priznavajo na j več j o resnost položaja izza napada na Pearl Harbor. — V senatu je slišati glasove za nujno uporabo atomske bombe.
j-"	«.	-v »'«»■ ■■'tet******-
WASHINGTON. — Predsed- bolj nagle oborožitve Evrope. —
nik Truman je v torek popoldne poklical k nujni konferenci v
‘‘Položaj, ki je nastal, je kritičen, in Zed. države mu morajo
Nemci zahtevajo smrt za "ligro" iz Buchenwalda
Use Koch taji, da bi dala izdelovati senčnike za svetilke iz tetovirane kože usmrčenih jetnikov.
kel Acheson.
Banka vabi, da se tudi vi pridružite božičnim klubom te dni
Belo hišo svoje najvišje vojaške .odločno stopiti nasproti,” je re-poveljnike in diplomatske svetovalce, s katerimi je razpravljal o nevarnem položaju v Koreji in Kitajski.
Kongresni krogi pričakujejo, da bo predsednik zahteval na-daljni bilijon dolarjev za razvoj in proizvodnjo atomskega orožja-
V senatu je bilo slišati mnogo zahtev po obračunu s Sovjetsko zvezo, kakor tudi zahtev, da se da generalu MacArthurju polno-moč bombardiranja komunističnih komunikacijskih črt v Mandžuriji, kjer koncentrirajo in o-skrbujejo svoje vojaštvo v Koreji.
Več senatorjev priporoča uporabo atomske bombe, prav tako en član zbornice poslancev. —-Mnogo drugih senatorjev in poslancev je tudi izrazilo svoja mnpnja, da je zdaj napočil čas,
Vsi trije bančni uradi North American banke že sprejemajo* vpisovanje za božični klub za 1. 1951. Banka je včeraj razposlala čeke za božične klube za 1950. Ček boste dobili po pošti te dni,; ako ste hranili v božičnem klubu. Gotovo bo ta prihranjeni1
denar vsakemu zelo dobrodo-ko se bo treba odločiti za upora-1 gep	, «
bo atomske bombe.	| Kdor hoče imeti torej za božiči
Najvijšji uradniki ameriške leta 1951 prihranjen denar za
vlade priznavajo, da grozi danes Zed. državam največja nevarnost izza napada na Pearl Harbor.
Uradniki državnega depart-menta označujejo akcijo komu-
razne potrebščine, naj začne na1 North American banki božični klub takoj. To lahko storite vi katerem koli bančnem uradu: na 6131 St. Clair Ave., 15619 Waterloo Rd., ali v uradu na 3496
mistične Kitajske v Koreji za'E. 93. St. V klub se plačuje te-“agresijo.” Državni tajnik Ach-jdensko in sicer vsoto, ki jo dolo-eson je izjavil odboroma obeh čite sami: $1, $2, $5 ali $10 na te-
kongresnih zbornic, da je to nevarnost vsem svobodnim narodom sveta prinesel sovjetski imperializem. Naglašal je potrebo
CLOUDY


Vremenski
prerok
pravi:
Tudi danes oblačno in rahlo naletavanje snega. Enaka temperatura kot včeraj.
Tri na dan
den.
Ničesar ni lažjega kot nositi na banko vsak teden in na 1. decembra prihodnjega leta boste imeli vsoto, za katero si boste lahko nakupili vse božične potrebščine, zase, za družino ali prijatelje. Tudi otroke navadite, da bodo začeli hraniti v božičnem klubu. Skoro vsak ima $1 na teden, bodisi da mu ga dajo starši, ali pa sam zasluži. Naj ga nese na banko vsak teden in za prihodnji božič bo hvaležen, ker je poslušal dober nasvet ih je hranil v božičnem klubu.
Novi grobovi
Steve Dragoša
Na delu pri Bailey Meter Co. je umrl za srčno kapjo Steve torna objavljeno). Clevelandska mestna admini-! Dragoša, star 62 let, stanujoč na stracija se izgovarja, da ni bilajl231 E. 173. St. Tukaj zapušča pripravljena na to snežno ne- žalujočo soprogo Mary, rojeno
unke, doma pri Jesenicah; 2 sinova: Mirko in P. F. C. Frank Milavec, U. S. A. F. v Mississippi, hčer Mrs. Mary Glawe, 2 vnuka ter več sorodnikov. Rojen je bil blizu Samobora, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj
vihto ,ki smo jo prav kar prestali. Tudi meščanstvo ni bilo pripravljeno, pa se nič ne izgovar-ija.
* * *
Kar nam ne gre v glavo je to, da je v noči od petka na soboto'
zapadel sneg, v soboto popoldne, je bival 30 let. Bil je član dr.
v nedeljo, v pondeljek in torek so bili pa zelo lepi dnevi, pa nismo videli na cestah niti enega snežnega pluga, ne nič. šele včeraj zjutraj so prišli mestni direktorji toliko k sapi, da so spoznali, da ne bo sonca, da bi jim stopil sneg.
* * #
Ako bi bil naš župan zakej, bi bile že v pondeljek vse ceste počiščene snega. Ni bilo treba nič drugega, kot pozvati vse meščanstvo, naj se zglasi v svojih okrajih, vzame lopate v roke in kida sneg, mesto bo pa plačalo. Če so ljudje ves dan v nedeljo kar sami in zabadavo čistili ceste, bi jih še bolj, če bi jih najelo in plačalo mesto. Ampak v City Hall bi bilo treba ljudi z možgani.
Sloboda št. 235 C. F U. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Whitehaven pokopališče.
Diane Severine Po dolgi in mučni bolezni je umrla na domu staršev Fred in Evana Press na 801 E. 154. St.
AUGSBURG, Nemčija. — Dne 27, novembra se je pričela obravnava proti znani Usi Koch, ženi poveljnika koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu, ki je obtožena, da je bilo na njeno povelje v taborišču usmrčenih 45 jetnikov, 135 pa mučenih. O njej se tudi trdi, da je dala izdelati iz kož jetnikov, ki so bili tetovirani, senčnike za svetilke v svojem stanovanju. Ameriško sodišče je že obsodilo omenjeno v dosmrtno ječo, toda jo je po štirih leth oprostilo. Zdaj se pa mora zagovarjati pred nemškm sodiščem.
Use Koch pravi, da je popolnoma nedolžna, da se ni brigala za stvari v taborišču in da se je posvečala samo svojemu gospodinjstvu.
Waldemar Hoven, eden izmed zdravnikov v taborišču, ki je bil od zavezniških oblasti obsojen na smrt in obešen, je pri obravnavi povedal, da je bil on eden izmed ljubimcev Use Koch in da je na njeno željo umoril več jetnikov, ki so imeli tetovirano ko-
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
KUPITE VSTOPNICE za Miklavža v predprodaji. Dobijo se v Oražmovi trgovini v SND, v Slovenski pisarni, v Grdinovi trgovini z nabožnimi predmeti, V župnišču v Collinwoodu, pri Mr.
Barbari na pohodu!
Iz današnjega poročila razprav pred Zdr. narodi oziroma Varnostnim svetom, je razvidno, kako nesramnih, nezaslišanih in nezapopadljivih laži in obdolžb se poslužujejo po Sovjetiji najhujskam in podpirani delegati komunistične Kitajske. Izkratka:	vso obo-
roženo in imperialistično agresijo korejskih, sovjetskih in kitajskih komunistov, katero so obsodili predstavniki vsega nekomunističnega sveta — valijo na Zed. države in Zdr. narode! — V vsej svoji goloti razgaljeno komunistično gahg-strstvo ne pozna nobenih mej nesramnosti v ‘r ojem brutalnem imperializmu za zavojevan j e sveta!
Iz teh komunističnih potez moremo šele doumeti vso nesrečo jugoslovanskih narodov, ki trpijo pod komunističnim tiranstvom. To, da se je Tito sprl s Stalinom, ne šteje! Komunizem je samo eden, in ta je nasilen, verolomen, krvav in brutalen preko vseh skrajnosti in mej!
VELIKA NEVARNOST TRETJE SVETOVNE VOJNE
MacArthur je poklical dva najvišja poveljnika čet v Koreji na nujno konferenco v Tokio. — Položaj na frontah je sila nevaren.
KOREJA: Roji kitajskih komunističnih čet se zlivajo skozi razbite črte Zdr. narodov do bližine 40 milj do Pyongyanga.
WASHINGTON. — Ameriški voditelji so silno zaskrbljeni, da se. utegne iz sedanjega kritičnega položaja razviti tretja svetovna vojna.
LAKE SUCCESS: Mirovna prizadevanja se nadaljujejo, toda zapadni narodi so prestrašeni nad grožnjami in bojevitimi govori kitajskih komunistov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
200 Amerikancev-Jugoslovanov se vrne v Zedinjene države
TOKIO. — Kitajski komunisti so prodrli skozi strt vzhodni bok 75 milj dolge zavezniške fronte 13 milj globoko za ameriške pozicije. Proti ogroženemu mestu hite ameriška ojačen j a s’ tanki.
Umikajoče se ameriške čete so zapustile kraje Yongbyon in Tongsan na severnozapadni strani reke in kraj Won na vzhodnem bregu.
Kritična situacija, ki je nastala, ko je pričelo napadati 200 tisoč kitajskih in 75,000 severno-korejskih komunistov, sliči “popolnoma novi vojni,” kakor je naznanil gen. MacArthur v svojem komunikeju Zdr. narodom. Mac Arthur je poklical v To-
kio svoja dva glavna poveljnika sploh povsod.
iz Koreje, generala Almonda in generala Walker j a k nujnemu posvetu.
Ujeti kitajski komunisti pravijo, da je namen Kitajcev boriti se vso zimo ter uničiti 50,000 ali 60,0000 Amerikancev, ki so tam.
MacArthurjeva 110,000 močna armada Zdr. narodov se je umaknila nazaj pred navalom 14 kitajskih in sedmih severnokorejskih divizij.
Ameriški tanki operirajo proti kitajskim komunistom, _ ki še vedno mečejo v boj sveže mase svoje pehote kljub velikim izgubam. Komunisti izkoriščajo svoj preboj fronte in jih mrgoli na1 vseh potih, stezah, pobočjih in
Vse zločine, ki jih vrši svetovni komunizem, zvrača kiiajski delegat na Združene narode
Jugoslovanska vlada bo dovolila 200 Anterikancem, ki so ameriški državljani, povratek v Zed^ države.
vladaje Stregla a “nTev"	‘.'Td.'liffn ■	da-je »tajska zaskrblje-
ske Vlade ter bo dovolila odhod j	s|(0." _ Komunistični ga n ste rj f'no n a v 1 jifjo° svoj e 'laži i1 bo Prosta zabava in lzm<'nja-
,z dežele 200 amemkm, drzav-j	brez rdefice sramu na „£	J ^	>>	>
lianom, ki so jugoslovanskega!
porekla.	| LAKE SUCCESS. — Zedinje- in da uvede napram njim ostre;0krog enega dolarja.
Dalje je dala jugoslovanska ne države so v torek obtožile po sankcije. Dalje je zahteval iz-! seja-s0če št. 26 SDZ_
Otvoritev šol—
Otvoritev šol, ki je imela biti danes, je odložena do ponedeljka. Včeraj popoldne je bilo sporočeno po radiu, da se bo v vseh šolah, javnih in katoliških ali farnih, pričel šolski pouk šele v ponedeljek. — Samo v šoli sv. Vida so začeli s poukom že včeraj.
Asesment v SND—
V	petek 1. decembra bodo tajniki pobirali asesment v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. in sicer zvečer, kot navadno. To pa iz vzroka, ker je bilo1 zadnjo soboto in pondeljek preslabo vreme in mnogim ni bilo mogoče priti v Dom.
Sedma obletnica—
V	soboto ob 7 bp v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Frank Majer v spomin sedme obletnice* njegove smrti.
Dvanajsta obletnica—
V	nedeljo ob 11 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za! pok. Lovrenca Klun v spomin 12. obletnice njegove smrti. Zvonova seja v soboto—
Ker se zadnjo nedeljo ni mogla vršiti seja dr. Zvon, se bo' vršila v soboto 2. dec. ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. — Članstvo je prošeno, da se udeleži v velikem številu.
Podruž. št. 32 SŽZ—
V	torek 5. dec. bo zelo važna seja v navadnih prostorih. Bodo volitve odbora za prihodnje leto in druge važne zadeve. Po se-
va božičnih daril. Katero veseli, naj prinese dar v vrednosti
vlada razumeti, da bo dovolila Sovjetski zvezi podpirane kitaj-odhod nadaljnim 95 ljudem ske komuniste, da izvajajo “jav-Resniku v Newburgh m’ Vdvo- “dvojne državljanske pripadno- no in notorično agresijo” v Kosti, ki se bodo lahko vrnili v Zed. reji.
rani so sedeži po 1, 2 in 3 dolarje, na balkonu pa po 2 in 3. Otroke lahko daste na poseben otroški prostor (1), kjer bodo pod nadzorstvom. Otroci, ki so pri starših, plačajo kot starši, toda za otroke, ki jih imajo starejši lahko v naročju, ni vstopnine.
IŠČEMO SOBO za novonase-Ijenca. Najraje kje v okolici sv. Vida.
DANES ZADNJA VAJA. Ob W 6:15 angelski zbor. Ob 7 peklenski zbor. Pridite sigurno vsi! — (Vabilo za včeraj je bilo pomo-
države. Tozadevni odlok je posledica zahteve, ki jo je stavil ameriški ambasador Allen notranjemu ministru Aleksandru Rankoviču.
(Gornje poročilo je razumeti, da so ti ljudje z “dvojno državljansko pripadnostjo” Jugoslova-
ključitev nacionalistične Kitajske iz Zdr. narodov.
navija samo to, kar govori Sov-
Kitajski delegat pa je na to odgovoril, da so oni Kitajci, ki . se bore v Koreji, “prostovoljci”,!^5^ zveza in da sta 56 obe dr-katerim pekinška vlada ne bo!?avi dol§0 PriPravljali na oboroženo agresijo, ne glede na posledice.
Letna seja društva Soča št. 26 SDZ bo v nedeljo 3. dec. začetek Ameriški delegat Austin je iz-!0b 4 popoldne v običajnem pro-javil, da je iz govorjenja kitaj-|St0ru. Na dnevnem redu voli-skega delegata razvidno, da po- tev odbora za prihodnje leto in
Austin je stavil kitajskemu
prepovedala odhoda na fronto.
Ameriški delegat Austin se je
poslužil izraza “agresija” po in-delegatu dvajset vprašanji ki suni, ki so postali amer. državljani!^tmkcijah jz Washingtona, ko je mirana vsebujejo veliko vpraša-ter se nahajajo zdaj v Jugoslavi-1 MacArthur sporočil, da se bori v ;nje: Zakaj ste vrgli proti četam
Koreji 200,000 Kitajcev in da Zdr. narodov v Koreji 200,000 smo konfrontirani s “popolnoma'mož in kaj prav za prav hočete?
Toda kakor nacisti in faši-
Austin je tudi pozval Varnost--yyu'ni svet, nej nemudoma kaj ukre-
Pet ljudi zmrznilo v Mehiki
MEXICO CITY. — Tukaj je zmrznilo zgodaj zjutraj na cestah pet oseb.
sti, tudi jugoslovanski komunisti ne priznavajo ali vsaj doslej T10vo vojno, niso priznavali ameriškega dr-j Glavni kitajski delegat žavljanstva teh ljudi. Zdaj, ko|Hsiu Cuan je izjavil, da je var-ne §lede P°Prej sprejete resolu Tito moleduje okoli Amerike za’nost Kitajske ogrožena po agre- cije’ da irnai° kitajski komuni-pomoč “brez vsakih pogojev”,!sjjj Zed. držav v Koreji in da jb sti oditi iz Koreje.
se je seveda stvar Ured.).
------o—
spremenila.
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
zaskrbljen zaradi Kitajske, proti Kitajski delegat Wu ni hotel kateri se širijo “plameni ameriš- Ogovarjati na vprašanja o kike agresije.”	.tajski agresiji v Koreji, temveč)
Zahteval je, da koncil Združe- J6 rekel> da Je Prišel sem zat°y nih narodov obsodi Zed. države da razpravlja o ameriški agre-________________________________ siji proti Formozi.
Cleveland se lušči iz snežnega oklepa
CLEVELAND, O. — Ker smo prva dva dneva tega tedna pisali o samem snegu in zametih, smo včeraj poročali o drugih svetovnih dogodkih, ki hite vprav te dni s filmsko naglico mimo nas.
Z glavnimi razvoji, ki jih je
Diane Severine, stara 12 let. Za-prinesel snežni vihar našemu pušča brata Larry in sestro Bar-j mestu, smo seznanili čitatelje, baro, starega očeta in staro ma- koliko se je pač moglo posvetiti ter, dobri poznani Anton in Iva- tej zadevi prostora v listu, ko-na Kramer, ki vodijo gostilno na likršen je naš.
E. 55. St. in Frances Ave. in več Včeraj, v sredo, so se v mest-
sorodnikov.
Clevelandu
Rojena je bila v
ni hiši menda spomnili ,da je v
in je pripadala v! Clevelandu tudi cesta, ki se ji Mlad. odsek dr. Mir št. 142 pravi St. Clair Ave. Pa so prišli SNPJ. Pogreb se vrši v soboto z “bulldozerji,” ki so bili na St. popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele Clairju to, kar so parniki-ledo-in Sinovi pogrebnega zavoda na lomci v Arktičnem morju. Tiste 458 E. 152. St.	I velike mehanične zverine so par-
krat zaropotale po St. Clair Ave. gor in dol, pa je bila cesta prosta in sneg ob kraju.
Avtobusi so že v torek nekaj vozili, včeraj pa je bilo že dosti bolje, čeprav so morali ljudje dolgo časa čakati nanje, pa še potem jih ni mogla polovica notri. Včeraj so začele iz mesta po St. Clairju in drugih ulicah proti vzhodu “ronati” tudi poulične “kare,” ki pa so cijazile samo do E. 55. ceste, ki je v vsej svoji dolžini odprta.
Avtomobilov je bilo na cestah tudi že precej, dasi so mestne oblasti pozivale avtomobiliste, naj puste avte doma v garažah. Avtomobili so povzročili mnogo zastoja, ker nekatere ceste sd
Izstop Jugoslovanov iz rdeče unije
BEOGRAD. — Jugoslovanska bile očiščene, druge ne, zato so federacija stavbenih delavcev je' SDZ bo imelo letno sejo v sre-morali obračati ali pa ritensko sklenila izstopiti iz po komuni-
druge važne zadeve. Apelira se zlasti na mladino, naj se seje udeleži ter sprejme urade. Po seji bodo prosta okrepčila. Brooklynski Slovenci 48 SDZ—
V	nedeljo 3. dec. ob 9:30 dopoldne bo letna seja društva! Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ. Na tej .seji bo volitev odbora za 1951 in druge važne zadeve. — Članstvo je prošeno, naj poravna asesment za to leto.
Glas clev. del. št. 9—
V	nedeljo 3. dec. ob 1. popoldne bo letna seja društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ. — Vse druge seje so dopoldne, ta bo pa popoldne, dh bo lahko večja udeležba. Ta seja bo v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave. Ta soba je prostorna za največjo u-deležbo seje. Na tej seji bo volitev odbora za 1951. Po seji bodo servirana fina okrepčila.
Naznanilo iz Loraina—
Društvo Jutranja zarja št. 46
riniti nazaj, kar je le še pripomoglo k splošni zmedi.
V splošnem pa se položaj čedalje bolj izboljšuje in upati je, da bo v nekaj dneh zavladalo zopet normalno stanje.
Glede šolskega pouka, o katerem je bilo najprej rečeno, da se bo pričel danes, v četrtek, je bilo včeraj popoldne po radiu naznanjeno, da je odložen do ponedeljka, in to po vseh šolah, javnih in farnih, kar naj starši šolarjev upoštevajo.
Upamo, da bomo mogli jutri objaviti že ugodnejše poročilo o položaju, ki ga Clevelandu in
stih dominirane Svetovne federacije strokovnih organizacij.
Velik budžet za oborožitev Francije
PARIZ. — Francoski premier Rene Pleven bo vprašal parlament, naj dovolj 580,000,00,000 frankov ($1,370,000,000) za leto 1951 za oborožitev dežele.
Morilec bo moral umreti
ST. CLAIRSVILLE. — Prizivno sodišče je zavrnilo priziv 43-letnega Ernesta Deema, ki je ustvarila v.umoril 10. januarja 1949 zakon' drugod zadnja ski par Mr. in Mrs. John D.
snežna nevihta.
(George.
do zvečer 6. dec. Začetek ob 7:30 v dvorani št. 2 SND. Prinesite s seboj tudi odrezke od knjižic, ki ste jih prejele od tajnice. Če jih pa niste prejele, jih dobite! pri tajnici ali na seji. Vsaka mora vzeti vsaj eno.
Prestavljena poroka—
Elmer Klaus in Stella Lezak sta se nameravala poročiti prihodnjo soboto. Slavnost bi se bila vršila v Odd Fellows v Ma-disonu, O. Vse to so zdaj preložili na soboto 9. decembra.
MASCOUTAH, 111. — Tukaj je je umrl John Piskar st., zapušča ženo, v St. Louisu, Mo. pa dve poročeni hčeri — Ello Fauth in Ann Doebert — ter sina Johna.
Ameriška Domovina
/»• /v* F I« IC-/» I%1— MO rvt I
■VB
' •■(j
«U7 St. Clalr Ave.	HEnderson 1-8628	Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
I
I
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50.
~~ "november 1950	SUBSCRIPTION RATES
suNMONTUEv.|D-mj no SA. United States $8.50 per year; $5.00 for
5 6 7 8 9 10 11	® months; $3.00 for 3 months.
12 13 14 15 16 17 1C Canada and all other countries outside 19 20 2122 23 24 2.' United States $10 per year. $6 for 6 27 28 29 30-- months, $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1878.
500. Duhovnike zapirajo v presledkih, tako da ostajajo žup-! nije za daljša, ponavljajoča se razdobja, brez božje službe in zakramentov.
A'"
•49»* 88
No. 234 Thurs., Nov. 30, 1950
Laži o verskem pomirjenju v Jugoslaviji
O zadržanju jugoslovanske komunistične vlade do vere in verskih ustanov so bile konec septembra in v oktobru po vsem angleško pisanem tisku razširje izjave, ki jih je Tito dal trem ameriškim luteranskim pastorjem. Ti so ga obiskali in njegove izjave potem objavili po belgrajskem dopisniku agencije United Press.
Tito je baje luterancem namignil, da bo postal režim popustljivejši do raznih ver. Za to so že konkretni dokazi in sicer:
1)	Štiri protestantske cerkve v Ljubljani, Mariboru, Celju in Sarajevu bodo vrnjene verskim občinam.
2)	V Pazinu je vlada priznala novega katoliškega škofa, ki je bil že posvečen.
*	3) Vlada je vrnila srbski pravoslavni cerkvi patrijarho-
vo palačo in semenišče v Sremskih Karlovcih.
4)	Tito ;'e obiskal novega patrijarha.
5)	Tito je obljubil olajšave pravoslavni cerkvi v poučevanju krščanskega nauka.
Ameriški in angleški tisk sta to izjavo sprejela za resno in ji pripisala velik pomen. Ob enem sta naglašala, da ni več pravega razloga, zakaj se ne bi jugoslovanskemu režimu dala pomoč, za katero prosi.
Stvarno dajejo te obljube 'silno malo za ono veliko, kar bi rade dosegle. Vse tri protestantske cerkve v Sloveniji so zidali Nemci za svoje luteranske verske pripadnike. Vsi vemo, da je komunistična vlada vse, kar je bilo količkaj v zvezi z nemško narodno manjšino, “preselila” v Avstrijo. Komu torej nameravajo jugoslovanski komunisti vrniti tiste tri cerkve? Cerkev v Sarajevu je bila postavljena v podobne namene od neke madžarske aristokratke za nemške in madžarske protestante v Sarajevu. V teku let so Madžari izginili, Nemce pa je Hitler preselil v Nemčijo. Komu hoče sedaj Tito vrniti sarajevsko cerkev? “Priznanje” novega pazinskega škofa je cenena gesta. Ni res, da bi bil on prvi katoliški škof, posvečen od 1. 1945 dalje. Posvečenih je bilo že mnogo, dasi jih vlada ignorira. Morda je pazinskega priznala, ker je pač blizu Trsta in se tamkaj nahajajo Ameri-kanci, ki jih vlada prosi za pomoč. — Olajšave za pravoslavno cerkev so tudi samo navidezne, ki nič ne stanejo in nič ne dajo. Sremski Karlovci so vrnjeni brez zemljiškega posestva. Od česa se bodo vzdrževali? Na drugi strani pa je bfl Tito dolžan napraviti osebno pozornost novem patrijar-hu, ki je bil “izvoljen” na njegov predlog v času, ko je bil škof Josef, ki so ga pravoslavni duhovniki in ljudstvo hoteli imeti za patrijarha, zaprt, da ni mogel priti na volitve.
Politika jugoslovanske komunistične vlade je, da bi dobila čim več za čim manj in da bi to, kar dobi, izglodalo čim manjše, to, kar daje, pa čim večje.
O vprašanju odnosov med Cerkvami in državo imamo zelo značilno izjavo • v zagrebškem komunističnem listu “Vjesnik,” ki izpoveduje stališče komunizma do vere. List se roga češkoslovaški komunistični stranki in vladi, češ da z vsemi mogočimi privilegiji in ugodnostmi podpirata katoliški kler in pomaga k procvitu religije in moči cerkvene organizacije. !z vsega članka diha sovraštvo do vsake vere, osobito do krščanskih ver.
Stvarno stanje
Naš dopisnik v Švici se je razgovarjal z osebo, ki je prišla iz Jugoslavije. Na vprašanja, ki jih je stavil o položaju krščanskih cerkva v domovini, je dobil odgovore, ki jih je poslal v naslednji obliki:
“Z ozirom na najnovejšo časopisno propagando, da vrača Tito Cerkvi svobodo, ugotavljam sledeče:
1)	Učiteljem in profesorjem je še vedno prepovedano hoditi v cerkev. Škofje so zaradi te prepovedi, ki bi mela hude posledice za vsakega, ki bi ne vbogal, učiteljsko osebje oprostiti obveznosti, da morajo biti vsako nedeljo pri sv. maši.
2)	Uradnik, ki bi govoril na ulici z duhovnikom, ali šel celo v cerkev, se izpostavlja nevarnosti, da izgubi službo.
3)	Oficirjem redne vojske je prepovedano poročati se cerkveno in krstiti svoje otroke. Nepokorščina ima za posledico takojšen odpust iz službe.
4)	Tisti, ki bi duhovnikom materialno pomagali, se izpostavljajo raznim šikanam v službi, pri izdajah žiivlskih in drugih kart ali stanovanja.
5)	V šolah je še vedno najstrožje nadzorstvo nad onimi otroci, ki obiskujejo krščanski nauk in hodijo v cerkev.
6)	Razven dveh mesečnikov na štirih malih straneh, kjer je prostor samo za koledar, evangelije in najnujnejša obvestila, ne izhaja noben cerkveni list. Ljudje so brez molitvenikov. cerkve počasi ostajajo brez liturgičnih knjig. Mašni plašči propadajo in jih ne morejo nadomestiti. Ponekod manjkata tudi pšenična moka za hostijs in čisto vino za maševanje.
7)	Duhovnike redno zapirajo. Število tistih, ki so v zaporu, ni znano. Po dobrih virih je njihovo število večje od
BESEDA IZ NARODA
*
jo, da si izvolite odbor po svoji želji. Vsak dobrostoječ član društva ima priliko prevzeti kak društveni urad, seveda mora biti navzoč na seji. Na tej seji bo na dnevnem redu poleg volitev tudi več drugih točk, o katerih pa vam ne bom tukaj razlagal. Pridite na sejo 3. decembra, to je v nedeljo ob ENI popoldne in sicer0 točno, da bomo do treh skončali in boste šli lahko še Miklavža gledat v SND. In kakor vsako leto, bomo tudi letos imeli za po' seji tiste naše “nedokončane zadeve,” ki jih je tudi treba dejati v red predno odidemo iz dvorane. Torej, na svidenje.
Frank A. Turek, preds.
Sv. Vida št. 25 KSKJ
Clevalend, O. — Tisti, ki redno zahajate na mesečne seje, boste takoj vedeli, kaj pomeni ta dopis in ga morda niti ne boste prebrali do konca. Tisti pa, ki pridete samo parkrat ali morda samo enkrat na sejo, pa ga le preberite in se po tem tudi ravnajte.
Na zadnji seji mi je bila dana naloga, da vse članstvo našega | društva povabim na sejo z dopisi v Glasilu in Ameriški Domovini. Upam, da boste prebrali vsaj enega, če ne obeh in si zapomnili, da se glavna letna seja našega društva vrši v nedeljo 3. decembra ob ENI popoldne v navadnih prostorih šole sv. Vida. Posebno pa še vabim vse tiste, ki ste bili sprejeti v drušjvo tekom leta in še niste bili na seji, da gotovo pridete v nedeljo, da se seznanite z ostalimi člani in z društvenim poslovanjem.
Vsi stari člani že veste, da je na glavni seji najbolj važna točka — volitev odbora za prihodnje poslovno leto; zato pa vas vse društveni uradniki tako vabijo, da pridete vsaj na letno se-
ftulturna gromka
Zahvala darovalcem
Cleveland, D. — Nedavno sem bil v starem kraju, kamor sem šel obiskat svojo bolno mater, ki že tri leta ne more zapustiti postelje, in pogledat očetov grob. Župnik Alojzij Škerlj mi je ob tej priliki potožil svoje težave. Ima eno samo sobo in kuhinjo, vsi ostali prostori niso za rabo, tudi cerkev je precej poškodovana. župnik me je prosil, če bi
Najmanj 100,000 let živi človek na Slovenski zemlji
Med pomembna znanstvena raziskovanja v letošnjih poletnih

Miklavž prihaja
Opereta v 3 dejanjih
V nedeljo 3. dec.
ob 3 pop.
SLOV. NAR. DOM NA ST. CLAIR AVE.
Prireja Liga katoliških slovenskih Amerikancev
v Clevelandu.	Pokrovitelj prireditve škof dr. Gregorij Rožman, »k
____________________________________________________________________________f'
Odrasli nebeščani
Toda Ligi nikdar ne odklonim
V nedeljski opereti “Miklavž če me kaj prosi!” Liga pravi: prihaja” nastopajo poleg tropa Hvala lepa!
32 angelskih “kričačev” in 20 pe-klenščlcov tudi štirje odrasli nebeščani: Miklavž, sv. Peter ter posrečena sv. Krišpin in sv. Gerard. Radi otrok imena sv. Miklavža ne izdamo. Clevelandski Slovenci ga pa že desetletja nazaj prav dobro poznajo, saj je bil in je še najbolj priljubljena o d e r s k a osebnost. Prepričani smo, da bo vsem jako ugajal. — Sv. Petra bo podal oderski izvedenec Pavle Intihar. On še nikoli ni slabo igral. Toliko ima opravka z odhodom sv. Miklavža na zemljo, da mu gredo angelski skakljači že na živce:
A, tako! Ti, Peter, letaj po nebesih gori, doli . . . a ti mali razgrajači, ti presneti postopači lenuharijo okoli . . .!
i
Lep odlomek operete je nastop nebeškega čevljarja sv. Krišpina in krojača sv. Gerarda. Če izdamo, da bo Krišpin Janez Rigler, bo vse plosknilo: “Janez bo spet dober.” Nekaj časa se razgovarja sam s seboj:
Največji pa je zame križ, ko pride angelski drobiž: “Krišpinček dragi, daj, no, daj. Zaštepaj, skrpaj, potempljaj!” Zakrpam — hajdi čez oblake spet drsat se na rajske mlake! Bog Oče je s svetniki hud, pa je zastonj vsa jeza, trud, ker jih svet Jožef zagovarja . . . in da vam povem na uho:
Marija daje jim potuho in pravi: “Ko bil si mlad,
Krišpin, si tudi ti se drsal rad.”
Po razgovoru s sv. Gerardom oba zapojeta:
Oče naš tu v svoji slavi . . .
Oče naš, kralj zemlje ravne. . .
Tako: vsi štirje odrasli nebeščani, na veselo in lepo svidenje na oderskih nebesih v nedeljo popoldne!
Angelski trop
Nad 30 jih je. Deklice od 6 do 14 let. Nekaj je novih naseljenk, večina pa tukaj rojenih otrok. Martin Košnik jih uči petja, Janez Varšek pa rajanja. Koliko smeha, koliko učenja, koliko va-
je, koliko kreganja in veselja je bilo pri teh vajah. Nekaterim tu rojenim je bilo treba razlagati pomen slovenskega petja in govorjenja. Težko je z izgovorjavo evropskega “r” in “1”. Pa je vse šlo. Ko sta Kenikova Jean in Lorbekova Milica prinesle angelske oblekce pomerit, jih je Varšek podil iz dvorane: “Otroci niso zmožni paziti na vajo, če vidijo obleko . . .” Pa sedaj že vse znajo, obleko pa pridno šivajo ga Varškova in Grdinova in Mici ka in Milica in ne vem, kdo še vse. (Saj morajo res hiteti: ko končajo angelske, bo treba še peklenščke obleči!)
Marjanca Sršenova je prav izsilila, da bo tudi ona angelček. Njej in Zimmerlovi Valtraut so rekli, da sta še premajhni. Toda Marjanca je vseeno bila najbolj redna pri vaji in Valtraut je vse zraven pela in v kotu zase rajala, kakor je videla velike. Sedaj bodo kar štirje taki mali krilat-ci nastopili pri prihodu Miklavža (poleg Marjance in Valtraut še Baragova mala in Fortunova). Mrs. Maraga (Lahova) je že za vse štiri oskrbela oblekce in pe-rutke.
Vstopnice
Kupite vstopnice v predprodaji! V dvorani $1, $2, $3. Na balkonu $2 in $3. Otroci, ki jih imajo lahko starši v naročju, so brez vstopnine. Otroci, ki zasedejo.
mu mogel poslati eno odejo, da ga ne bo zeblo in pa preskrbeti novo oltarno pregrinjalo, ker staro skoro ni več za rabo. Po mojem povratku sem se obrnil na rojake iz prežganske fare s prošnjo, da bi ustregli župnikovi želji. Prav radi so se odzvali. Pa pet dolarjev so darovali v ta namen: Mike Zupančič, družina Gasper Mlakar z 915 E. 67. St., John Muzga 1279 E. 60. St., Johan Elovar, 804 E. 157. St., Joseph Roitz, 6621 Bonna Ave., Louis Kamnikar, 1749 E. 34. St. Lorain, Ohio, Louis Zupančič iz Euclida je prispevala $2, Frančiška Elovar pa $1. Vsega skupaj se je nabralo $38.00, Mrs. Mary Roitz in moja žena sta nakupili, za kar je župnik prosil in vse skupaj odposlali. Paket s poštnino vred je stal $39.41.
Vsem dobrotnikom iskreni Bog plačaj!
Mike Zupančič, 6026 St. Clair Ave.

Druutvo sv. Jožefa, št. 146 KSKJ
Cleveland, O. — Hitro, hitro mine čas! Ni dolgo, kar sem vabil na letno zborovanje, pa moram že spet pozivati članstvo naj se udeleži letne seje dne 3. decembra t. 1. ob 1 uri popoldne v navadnih prostorih v SND na1 E. 80. St.
Letna seja bo zelo važna zlasti zaradi “Bolniške podpore,” pa! tudi več drugih važnih točk imamo na sporedu. Važno je, da so’ vaši mesečni asesmenti plačani, to je že res, toda to še ni vse. Vsaj enkrat na leto se potrudite! in pridite na sejo, da boste videli, kako društvo uspeva.
Morda boste dejali, kaj vendar govori o “Bolniški podpori,” ko naša blagajna ni v tako slabem stanju. Seveda ni, toda s tem še ni rečeno, da se nam kaj takega v bodoče ne more primeriti. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo naša; organizacija uspevala in rastla,, ne pa nazadovala. Trudimo se' vsi in ne nalagajmo prav vse samo na ramena odbornikov.
človek potrebuje denar, dokler* je živ, posebno, kadar je bolan, ne ko je mrtev. Ali se spominjate zadnje depresije, saj ni še tako daleč. Tedaj ste nekateri člani vzeli posojila na svoje certificate. Ali ste na to že pozabili? Priporočam, da to začnete v mesečnih obrokih odplačevati, v kolikor vam je seveda mogoče.
Odbor je duša vsakega društva. Od njega zavisi, ali bo društvo napredovalo ali nazadovalo. člani, pobrigajte se in pri-, dite polnoštevilno, da bomo res (izbrali najpožrtvovalnejše in
mesecih sovpadajo tudi arheološka izkopavanja ostankov človeških bivališč iz stare kamene dobe v bližini Postojne. Ta raziskovanja vodi v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Institut za prazgodovino človeka na ljubljanski univerzi pod' vodstvom prof. Srečka Brodarja. Izkopavanja v Betalovem spodmolu — jami, ki leži ob vznožju Kurjega gradca med Velikim Otokom in Zagonom, 9 km daleč od Postojne tečejo že tretje leto' po osvoboditvi.
šele preteklo leto sta hkrati minuli komaj dve desetletji odkar je prof. Srečko Brodar našel v Potočki Zijalki na gori Olševi (1700 m visoko) prve ostanke človeških bivališč iz stare kamene dobe. Od tedaj poznajo tega znanstvenika, njegove izsledke in znanstvene publikacije po vsem kulturnem svetu. Z njegovim imenom so najtesneje povezana skoraj vsa nadaijna odkritja novih mest — postaj, v katerih se je pred več deset ali sto-tisoč leti od časa do časa zadrževal človek. Prof. Brodar je pri nas prvi prikazal Slovenijo kot deželo, ki je bila močno naseljena že v ledeni dobi. Ostanke slovenskega paleolitika je odkril še blizu Njivic pri Radečah, v Spehovki nad Hudo luknjo pri Zgornjem Doliču, v Mor novi zijalki pod Belimi vodami, blizu Kostanjevice in drugje.
V zadnjem času se je ducatu naših paleolitskih postaj, ki leže po večini v Sloveniji, pa tudi onstran meja na Primorskem in v Hrvaški (Vindija pri Varaždinu, Krapina in Lokve pri Delnicah), pridružila še nova, kakor kaže morda od vseh doslej znanih najpomembnejša in najdelj naseljena postajh pri Postojni.
Jamo Betalov spodmol je odkril že leta 1932 Italijan Anelli. Leto pozneje je Anelli o svojih prvih izkopavanjih poročal na speleološkem kongresu v Trstu. V naslednjih letih je nadaljeval izkopavanja in prekopal ves' predjamski prostor 7 m v notranjost in nekako 2 m v globino jame.
Anelli je zadel le na zgornjo mejo paleolitskih plasti. Celo vrsto kulturnih slojev iz starejše kamene dobe je v resnici našel prof. Brodar. Izkopavanja so: se začela že leta 1947, nadaljevala pa so se preteklo leto in tudi letos. Dosedanja izkopavanja so vsako leto trajala približno tri mesece. Pri delu je vselej sodelovalo po nekaj študentov ljubljanske univerze in postojnskih srednješolcev.
Novo najdišče pri Postojni nam predvsem odkriva življenje le' denodobnega človeka — prebi valca stare kamene dobe. Naj' globlje najdeni predmeti kažejo na kulturo, ki je brez dvoma najstarejša v Sloveniji. Iz najdenega gradiva bodo naši znanstveniki precej zanesljivo sklepali in nam povedali, kakšna sta bila način dela in življenje naših prednikov. Poleg živalskih ostankov (tedanje človekove; hrane) so v Betalovem spodmolu našli dobro ohranjene koščke oglja, ki nas opozarjajo, da je pračlovek že v tisti dobi poznal
prostor poleg staršev, plačajo Krišpin je znan basist, Gerard'kakor odrasli. Bo pa posebno pa z lepim tenorjem. Gerard je mesto za otroke po $1. To mesto; Jože Melaher. Zdi se, da smo od- ^bo bolj spredaj in bodo otroci pod krili novega dobrega igralca in'nadzorstvom. V vašem interesu
. , ogenj. Oglje samo prazgodovi-najsposobnejse. Zdi se mi, da sd narju _ paleolitičai.ju _ ni le
je članstvo zelo privadilo na ene-’^^ da je človek žg y davnih
ga in istega tajnika, kar pa m dobah poznal ogenj Nadaljnja
prav, zato prosim, da na prihod- točna mikroskopska analiza mu
nji seji izvolite novega.
Kot vidite imamo več važnih stvari na skrbi v nedeljo 3. dec., zato naj nihče ne manjka. Pozdrav
John J. Kaplan, tajnik.
Ne ve natančno. . .	^
Komisar: “Ali zares veste, da je bil pijan?”
Stražnik: “Ne prav zares. Ajmola ugotovljeni kostni ostanki njegova žena mi je rekla, da je in zobje raznih pleistocenskih
dalje pokaže, od katere vrste dreves je to oglje. Iz te ugotovitve prazgodovinar lahko sklepa tudi o rastlinstvu takratne dobe. Rastlinstvo pa mu spet pove, ali je bila doba mrzla ali topla.
Še posebno važni so ostanki živali, katere je lovil za svojo prehrano prebivalec stare kamene dobe. V slojih Betalovega spod-
pevca! Ko je bil naprošen za so- je, da si oskrbite vstopnice v' primahal v sobo s pokrovom od sesalcev n. pr. jamskega medve-
delovanje, je rekel: “Jaz navadno ne grem nikamor v javnost.
predprodaji. Pri blagajni bo prevelik naval!
stranišča in ga položil na gramo- da, alpskega svisca, jamske hije-fon, da bi igral na njem.”	ne, nosoroga, različnih orjaških
jelenov, losa, pragoveda in raznih gledalcev pričajo o klimatskih spremembah, ki so bile v posameznih naselitvah te jame po ledenodobnem človeku.
Kaj naj bi po dosedanjih odkritjih rekli o človeku — prebivalcu Betalovega spodmola in c najdenih predmetih, ki jih je rabil v boju za obstoj v dobi, ki jo je moral preživljati?
V največji globini 7 do 9 m odkriti sledovi nam ponujajo prej ko ne resnično domnevo, da je pračlovek že ob svojem prvem bivanju v tej jami izdeloval kamnito orodje ter se hranil v' glavnem z jamskim medvedom in rastlinstvom. Toda že bežen pregled okrog tri tisoč ostalih kosov za silo ročno obdelanega kamenitega, kremenastega orodja, drobcev (ki so odpadli človeku pri izdelovanju kamenitega orodja), rezil, konic, strgal, praskal, vbadal ter živalskih zob in kosti, ki so bile odkrite v globini do 7 m pod sedanjim jamskim nivojem, kaže tudi na raznoterost, človekove prehrane in orodja, ki ju je pračlovek sila razširil in izpopolnil v nadaljnjih tisočletjih svojega razvoja.
Istočasno s staro kameno dobo' je naša zemlja preživljala ledeno dobo (diluvij ali pleistocen), v kateri je bilo več toplejših presledkov. V času poiedenitev se' je pračlovek selil iz Betalovega spodmola v oddaljenejše kraje.
Zato nekatere notranje jamske plasti ne hranijo sledov človekove navzočnosti. Kajti pod silovitostjo vsake, izmed treh do štirih močnejših poiedenitev, ki so si sledile v ledeni dobi, se je rušila tudi jama pri Postojni. Toda prav postojnska vrata so morala biti zaradi svoje izrazite prehodnosti in ugodnih podnebnih razmer posebno všeč tudi pračloveku. Drugače bi ga najdene sledi ne odkrile spet v Betalovem spodmolu. To pot sta bila človekova hrana in orodje raznovrstne j še. Pračlovek se je tedaj hranil predvsem z več vrstami jelenov, orodje pa je, kakor prej izdeloval in obdeloval iz zelo gostih sileksov, neke vrste silno trdega kremena, čigar podobne odtenke so doslej našli na otoku Rujani v Severni Nemčiji Vrsta' kamenja in njegova nahajališča so bila brez dvoma redka in za pračloveka tako dragocena, da je uporabljal tudi najmanjše, prvotno zavržene koščke teh prine-šenih sileksov, ki so trši od železa.:
Prof. Brodar se danes “igra!” Dolgoletne izkušnje so tako zaostrile njegove znanstvene oči, da brž vidi, kam, na rob ali na stranico je treba pritisniit ta ali oni manjši košček kremena. Z lahkoto sestavlja prvotne oblike kamenja, čeprav je tudi on pred ure in ure tuhtal in ždel nad stoletnimi kremeni. To opravilo' mu jasno pokaže, kako je pračlovek delal svoje orodje.
Raziskovanja v Betalovem spodmolu še davno niso zaključena. Toda dosedanje najdbe' nam tudi v tem delu našega ozemlja dovolj prepričljivo kažejo, kako zgodaj je bilo poseljeno slovensko ozemlje. Slovenijo; pa nam prikazujejo kot izredno; prehodno deželo že v davni preteklosti. Kajti številni najdeni predmeti v globini 9 m so stari vsaj stotisoč let. Da v jami doslej še niso našli človeških ostankov, si razlagamo na ta način, da človek v Betalovem spodmolu ni umiral ali pa da so bili njegovi ostanki odplavljeni po podzemskih vodah iz kraških ponikalnic, ki so posebno razgibane! prav okoli Postojne.
Z rastočo globino postaja izkopavanje vse bolj težavno. Vendar je mnogo upravičenega upanja, da bo prof. Brodar naslednja leta odkril nove starejše sledi pračlovekovega bivanja, če ne tudi ostanke človeka samega. Najdba človekovih ostankov bi še trdneje uvrstila Betalov spodmol v vrsto prazgodovinskih postaj svetovnega kulturnega pomena in bi izredno pripomogla, k ustvaritvi prave ter resnične slike o razvoju človeka.
IVAN MATIČIČ:
Dom v samoti
Tilen je povsem zadovoljen s svojo novo ženo, malone srečen je. Ko jo gleda, kako čvrsto dela, se mu vzbuja videz, kakor bi gledal nekdanjo svojo Lenko, ko je še hodila po Pristavi čvrsta in zdrava kakor živa roža. Razlika je le ta, da je bila Lenka tedaj mnogo živahnejša od današnje Tine; s trajnega smehljaja na njenem obličju in iz njenega zvenkega glasu je dihala vsa sreča Pristave. Tina ima trši izraz, trše mišice in trši glas; smeje se skopo, ne poje nikoli, govori na kratko. Samo dela, dela, kakor bi hotela komu kljubovati, z delom dokazati, da ni taka, kakor so jo sumničili. Morda Tina ne razume, da samo delo še ni vse; zraven dela je treba še smeha in petja. Delo brez smeha in brez prijaznega obraza je kakor jed brez začimbe. Zato je Tina kljub vsemu svojemu prizadevanju podobna le jalovi ženi.
Tilen je venomer primerjal Tino z rajno Lenko, a mu vkljub dobri volji ni uspelo sebe prepričati, da je Tina isto, kot je bila Lenka. Celo oče mu je včasih pripomnil: “Veš, Tilen, pridna je, pridna ta Tina, a tisto le ni, kar je bila rajnka Lenka. Ne, take ne najdeš več, če jo po vsem svetu z lučjo iščeš.”
“Se razume, da Tina ni Lenka, a polagoma se je bomo že privadili. Je še nismo navajeni, to je tisto, oče.”
“I kajpak, privaditi se bo treba; ona na nas, mi na njo. Nu, se bomo že privadli. Ne uide nam s Pristave, če jo imamo tu. Prava žena je kakor dobra mačka, nikamor več je ne spraviš od hiše. Čeprav hišo podreš, mačke ne prepodiš; le kadar hiša do tal pogori, se šele mačka izseli.”
Sin se je zasmejal: “Hehehe, ta je pa lepa! Nu, pred našo Tino ne bo treba podirati hiše, ker je ne bomo podili proč.” Tilen se je že toliko privadil nove žene, da je rekel vedno “naša Tina”, medtem ko sta govorila stara dva le o Tini; ni jima še mogla preko ust “naša Tina.”
Tilen bi silno rad in čimprej navezal otroke na novo mater, vendar se mu ni kaj prida posrečilo*, da si so mu skušali otroci sami napraviti to veselje. Venomer jih je spravljal v njeno bližino, tako rekoč vsiljeval jih je Tini. Res je, da jih Tina ni odbijala, nasprotno, skušala je biti znjimi kolikor toliko prijazna. Otroci sami so skušali najti potov in načinov, kako* bi si pridobili naklonjenost nove matere. Oh, saj j e bilo tako obupno prazno na Pristavi, odkar so zgubili mater. Zdaj je nova mati tu, otroci se trudijo in iščejo poti do njenega zaprtega srca. Domala tekmujejo, kdo ji ga bo prej odprl. Kdo ji odpre srce, kdo si najde novo mater? Ljubčki moji, težavno je odpreti nepravi materi zaprto srce! Goro laže odprete
Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With
0*1
ONE a Ml
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Bach One-A-Day (brand) Multip!« Vitamin Captule furnishes the full baste daily quantity of five vifa-ttins whose requirements in human enitrMoa hov« been established.
You can't buy better vitamins no natter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on Bte label.
Make One^A-Day your Buy Word for vitamins. Got them at your
drug stare. »
MOSS LABORATORIES, INC.
in pogledate vanjo, deročo reko prebrodite in pridete na drugi breg, splezate lahko v brezdanje globeli, le srca rajnke matere ne najdete nikjer več.
Otroci so razumeli, kako je. Nava mati jih je prijemala za roko, tu in tam koga dvignila v naročje. Že v tem so občutili, da to ni roka prave matere. Ta je okorna in hladna, medtem ko je bila roka rajnke matere tako neizmerno mehka in topla. Najsi jih je božala ali tepla ali jim rezela kruh, vedno je bila mehka in dobra. Prav taka je bila njena beseda, prav tako njeno srce, mehko in toplo. Iz oči, iz u«t, od povsod ji je sijala sama ljubezen toplega materinega srca, ki nikoli ne izgori.
To vse so otroci razumeli, zato so bili novi materi hvaležni za vsako njeno prijazno kretnjo. Vedeli so, da jim ne more dati tistega, kar daje otrokom prava mati, zato so se bali, da bi jo s čim ne užalostili ali celo ne užalili. Potlej se bo odpravila in odšla — in zopet bo ostalo pusto na Pristavi.
“No, Matejec, povej mi, kako ti je všeč naša nova mati?” Tako je vprašal Tilen fanta;
“Hm, ni taka, kakor so bili naša rajnka mati, vendar je bolje imeti drugo mater kakor nobene.” Tako se je pobec izrezal iz zadrege.
“Kaj pa praviš ti, Mihec?” “Nič; kaj čem reči. Prav ste naredili, oče, da ste pripeljali drugo mater, saj je bilo tako dolgčas na Pristavi.” Tako se moško odreže Mihec.
Tilen se mu veselo zasmeje: “Hehehe, glej, glej, kakšen možak si že! Še to mi povej, ali imaš kaj rad novo mater?”
“O, rad jo imam, rajši ko ona mene.”
“Hm, Mihec, kako pa govoriš? Saj te ima vendar rada, mar ne?”
Pobec pogleda v tla ter pobrska z boso nogo po pesku. “Ne rečem, me ima že rada.” Tako zamrmra bolj sam zase.
“Kaj misliš, Mihec, katerega ima najrajši?” To mu zastavi zdaj Tilen.
“Nobenega!” se odreže pobec na kratko.
Tilen ga' začuden pogleda: “Kaj praviš?”
Mihec se izmika: “Se reče vse enako ima rada.”
Tilen je vprašal potlej še Uršiko, povej mi no, imaš kaj rada novo mater?”
“Lada, lada.”
“Katero imaš rajši, novo mater ali staro mater?”
“Stalo matel imam lajši.” Tako se odreže punče.
Tilen jo pritisne k sebi in jo dalje skuša: “Veš, Uršika, a tebe ima nova mati rajši.”
“Nima me ne.”
“Kako moreš to reči, Uršika?”
Dekletce boža očetu roko, a nič ne odgovori. Čez čas šele iztisne iz sebe: v “Ona mi nikoli kluba ne odleže . . .”
“Seveda, če je ne prosiš.” Zdaj se vtakne vmes Mihec: “Jaz sem jo že prosil, a mi je rekla, naj grem kar k stari materi po kruha. Stara mati so me pa poslali zopet k novi materi.”
Tilen se od srca zasmeje: “Hahaha, sta ti ga nazadnje obe odrezali, viš, dobil si dva kosa kruha!”
Mihec pobrska zopet z nogo po tleh in odvrne: “Včasih no-betiega.”
Kaj pa pravi starejši fant, Jerneječ, o novi materi? Včasih načenj a • z n j im to vprašanj e stari oče, a ne more fantu do živega. Jerneječ le zmajuje z ramo, je kakor zaprt. Prava mati mu je umrla, zdaj je nova tu, hm, kaj more Jerneječ za to?
Ivo C. Jager:
Preko jugoslovanske meje
(Nadaljevfnje)
Stanoval-
Togliatti no si ha piatti,” ali po naše: pod De Gasperijem imamo mineštro, pod Togliattijem še krožnikov ne bo.
(Dalje prihodnjič)
THE MiLLS (0MPAHY
985 WAYSIDE RD. potrebuje izučene moške za
shipping !
.	' i
room” in “gas welding.” !
Plača od ure; 2 šifta.
(234)
Prisotnost duha
Kmet: Kaj delaš na jablani? Paglavec: Jabolko je padlo na ci so morali imeti okna zaprta]tla, pa ga bom privezal tja, kjeb cel dan, zračili so lahko ponoči,' je viselo, tudi zastori so morali biti poteg-' ■
njeni, in če so se majali, da jej MALI OGLASI
radovedno oko hotelo videti, kaj |_____________________________
se godi na ulici, je kmalu prišel j	Vzame na stanovanje
tajni policist v stanovanje, ker j Slovenski ali hrvaški par se so morali biti tudi ključi stano-j vzame na stanovanje (da bi vanj oddani radi kontrole. Kot skupno stanovali). Sedanji last-zadnja varnostna priprava je bi-!nik stanovanja ima 5 sob. Za' lo še to, da so bili vhodi v hotel pojasnila se zglasite na 1076 E. zavarovani na ta način, da je; Ml. St.	(235)
bil hodnik pri vhodu zastavljen] -----------77™-----------------
do višine vrat z zidom iz vreč s’	Išče garažo
peskom na obeh straneh vhoda,! Rad bi dobil v najem garažo tako da ne bi bilo mogoče kogaiza ^ avto v okolici E. 71. do 74.] pri izstopu iz avta doseči s krog-!st- .iuzno od st- Clair Ave. Po-] lo. Vsak avto* je moral zapelja- kličite HE 1-9873.	—(235) 1
ti prav do tega zidu, da je bil j" ^ r ;s ~	^ g* * * ^ j
dostojanstvenik takoj varen za!1 ff J, xf t-f i? S | ^1 fl j zidom. Da so bili tudi podzem-; ni dohodi v kanalih pregledani1 radi bomb in stalno pod stražo/ je bila zadnja pika na fsem var-! nostnem programu. Če bo vaš1 Togliatti posnemal Tita tudi v] lem, boste imeli priliko opazova- i
ti vse to sami na lastne oči.” ! “sheet metal work,
“To je pa bolj komplicirano,; kot pri vseh kraljih, ki smo jih; že pri nas imeli. O takšnih varnostnih merah se nam niti ne sanja.”
Da, da, compagni, to je sovjetska šola višje kategorije in1 :ier so to naši komunisti absol-virali v Moskvi z izvrstnim uspehom, na univerzah „„
“summa cum laude” ali po naše,11^. tovarni pri ‘str°jih-z največjo pohvalo/so kos svo-! Vis°k:a plača od ure. Employ-jim moskovskim kolegom za var-! men^ urac^ odPrt vsak dan od nost rdečega carja. Sovjeti ne!	v S0^0t° °d 8 do 12
puste nobene možnosti slučaja, | doP°^dne-zato pri njih ni atentatov, zato' ne prestopi komunistični oblastnik svojih meja, ker se nikjer na’ zemlji ne čuti varnega.”
Videti je bilo, da je bajka o priljubljenosti komunističnih poglavarjev hitro skopnela po navedbi takih drastičnih varnostnih priprav, ki jih je vedel Celjan prepričevalno in ' točno opisati. Spogledali so se pomembno, umolknili vsi v mislih na srečo, ki jih še čaka.
Bilo pa je nekaj jetnikov, ki očividno niso bili rdeči, pa so ti končali zanimive pogovore s zbadljivo popravljeno popevko “Bandiera rossa” (rdeči prapor), ki napoveduje zmago rdečih, “če ne bo danes, bo pa jutri” (se non e oggi, šara doma-ni), dodali so pa nov refren, ki ga nismo še slišali dotlej; “Col e Gasperi si ha mineštra, col
POSEBNOSTI
za ta teden
Lepe očiščene kokosi po 42c ft., očiščeni piš čanci po 48c ft., izvrstne domače s u h e klobasi. Imamo novo ajdovo moko. Vsak pondeljek dobite sveže jeterne in kr vave klobase.
Se vljudno priporoča,
OGRINCS MARKET
6414 St. Clair Ave.
VAJEKCI
Moški mehanično sposobni ali se reče ^e^ln^no trenirani dobe delo v
CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO.
3781 E. 77 St.
blizu Broadway Ave.
(237)
AIRCRAFT MACHINE MILLING MACHINE ENGINE LATHE RADIAL DRILL TOOL REPAIRMEN
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
The Cleveland Pneumatic Tool Co,
3781 E. 77 St,
(blizu Broadway)
(237)
F blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN SKRBNE LUBEČE MATERE
Mary Jancigar"
ki je zaspala v Gospodu dne 30. novembra 1948.
Preljuba soproga in mati, ali res je vse to mogoče, da je že dve leti minilo kar počivaš pod zemljo.
Spavaj mirno v tihem grobu rešena trplenja in skrbi, predraga soproga in mati: na svidenje nad zvezdami.
Večni Bog Ti daj plačilo, ko svetu si že dala slovo, draga soproga in skrbna mati, spavaj v grobu zdaj sladko.
Tvoji žalujoči:
ANTON JANČIGAR, soprog; ANTHONY F. JR., ERNEST A. in ALBERT JANČIGAR, sinovi; MARY poročena FABIAN in HERMINA poročena LEKŠE, hčeri; JEAN, HELEN, LOUISE JANČIGAR, sinahe;
VNUKI in VNUKINJE; FRANK FABIAN, LOUIS LEKŠE, zeta.
Cleveland, O. 30. nov. 1950.
m
IZ URADA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE.
VAŽNO NAZNANI10
Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo mesečni asesment v SND na St. Clair Ave., da se bo zopet pobiral asesment
V PETEK I. DECEMBRA v spodnji dvorani SND.
Ker vsled slabega vremena ni bilo mogoče pobirati v soboto 25. kot je bilo naznanjeno in v pondeljek, ko se je pobiralo, je bilo le nekoliko tajnikov, ki so vbližini.
Torej tajniki, kateri niste pobirali v pondeljek, pridite gotovo v petek 1. decembra.
Opozarja se tudi članstvo, kateri imate še za plačat, da pridete gotovo na omenjeni večer.
JOHN TAVČAR, tajnik SND

Posebno naznanilo!
Tvrdka Hollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim na božične praznike in Novo leto z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je moka in hrana. Svetujemo vsem, da z naročili ne odlašate, kajti čas je kratek.
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! lelefonirajie! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
....................i...............
—	m z
«3 os. Zolo in Sinovi
ZAVOD
I
POGREBNI
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583	=
COLLINWOODSKE URAD	__ =
452 E. 152nd STREET
Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
Mi smo vedno pripravnem z najbouso poswezoo.	s
^nuHHHiminmimiiiiiHinimiiiiiimiiminiiiiimHiniimiMiMiiiimmiiiiiimiiii?
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Polna bojna oprema. — Padalec v bojni opremi in z dodatnim težkim orožjem čaka na vkrcanje v letalo, ki ga bo poneslo nad bojno polje.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Pišek
ki je umrl 30. novembra 1950
Deset let je že minilo, kar zapustil si naš dom, deset let pod gomilo hladno spavaš mirno, oče in soprog.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, duša pa naj srečo vživa, tam v raju večnosti.
žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 30. nov. 1950.
Smrt je napravila konec njegovemu kraljevanju. — Kralj Gustav V. 92 let stari švedski kralj je nedavno umrl, potem ko je vladal 43 let, ne da bi se njegova država v tem
r

FRAN L/ETELA:
i,-
ZBRANI SPISI
VELIKI GROF
Zgodovinski roman
a e r
ii
Tožno so
zapeli navsezgodaj že zvonovi in oznanjevali smrt mlade hčere grofove. Žalost se je kabala na obrazih vseh meščanov. Mano pa so prijeli biriči še tisti dan in jo vlekli pred sodnika. Doktor Ha j dinger jo je dolžil dveh umorov in krojač Mavroh čaranja. Ona pa ni nič tajila in izpovedala, kako je dobila kot služabnica Hajdingerjeva priliko zastrupiti grofovega sina in kako je umorila njegovo hčer. In ko je končala izpoved, se je zgrudila na tla, zastrupi-vši samo sebe.
XX.
Jako se je začudil baron Benko, ko mu je Viljem predstavil magistra Petacija in razložil povod njegovega prihoda, da prihaja namreč terjat svojo rejenko, hčer Leopolda Trnovskega.
“Leopolda Trnovskega!” je vzkliknil. “Take ni na tem svetu! Imel je pač hčer Leopold Trnovski, a dvajset let je, kar je mrtva.” Viljem je ugovarjal. “Kot zgodovinar,” je dejal baron, “moram jaz to pač bolje vedeti. Tem bolj, ker sem pisal učeno razpravo o poginu trnovskega rodu. Dvajset let je tega, kar je umrl celjski grof, ponosni Herman, tast cesarja Sigismunda in ded grofa Urha. Ta je bil tožil pri cesarju svojega hudobnega sina Friderika, ki je umoril svojo ženo, grofinjo Modruško. Med pričami, ki so skazale zločinstvo, je bil Leopold Trnovski. Friderika so ob sodili. Komaj pa je zatisnil oči grof Herman, se je začel Friderik maščevati nad vsemi onimi ki so pričali zoper njega. Grac za gradom je padel. Jaz sem svaril Trnovskega, kajti bil je moj zet, naj se umakne; a zanašal se je na trdno zidovje. In Friderik je pobil njega, ženo in ne še mesec staro hčer. Tako sem izgubil jaz enega otroka.” “Vnukinja, gospod baron, vam vendar še živi!” je dejal Viljem in v potrjene svojih besed pokazal rodbinske dragocenosti. Hlastno je iztegnil po njih baron svoje roke in jih pa-zno ogledoval. “Bogme, to so Trnovskega dragotine!” je vzkliknil; “verižica, ki sem jo jaz podaril zetu; poročni prstan moje hčere!” Zgodovinarsko samoljubje se ni moglo več ustavljati ljubezni do nepoznane vnukinje. Ves v ognju se ni mogel dosti hitro navprašati o vseh podrobnosti, kar sta jih odgo-varjavca vedela o Mani.
“Škoda, da grofa ni doma,” je dejal baron, “ a jutri pride kraljem in meni gotovo ne 1 odrekel Kornelije.”
Pred hišo pa je pridirjal na penečem se konju Ureh Eizin-ger. /
“Zmaga, zmaga!” je kričal in skočil raz konja. “Zmagali smo Celjana. Naravnost iz Korneu-burga sem prijezdil, od stanovskega zbora avstrijskega.” In pravil je Eizinger, kako se mu je posrečilo na zboru skoraj vse poslance dobiti na svojo stran, kako so padli po grofu in njegovem delovanju in spravili na dan vse stare in nove krivice in hudobije; in prestrašeni kralj ni mogel zagovarjati svojega strica in moral obljubiti, da ga odpravi od vlade in od sebe. “Prepovedan mu je dvor in Dunaj,” je dejal samozavestno, “in ne boste ga videli več v tem mestu, gospod baron.”
A komaj so bile te besede izgovorjene, je pritekel Eizinger-jev brat Ožbolt plah povedati, da jezdi ravnokar grof Ureh s kraljem Ladislavom v mesto.
Vsega je potrla ta novica starega Eizingerja. “Oh, omahljivi kralj, kako peklensko moč ima Celjan nad teboj!” je tarnal. “Zastonj je ves moj trud, zastonj!”
Baron Benko pa je bil vesel, da bo še ta večer mogel govoriti z grofom in objeti svojo vnukinjo. Brž se je odpravil z Vi-Ijenom proti Filipovi hiši, kajti tam ga bova najgotoveje dobila, je dejal baron. Med potom mu je razlagal, kako teh Eizinger-jev vseh vkup ni nič prida in kako bi se prišlo le iz dežja pod kap, če bi oni izpodrinili grofa. Prišla sta ravno pred Filipovo hišo, ko v skok pridirja grof s svojim nadkonjarjem. Moža sta poskakala raz konja in baron je ponižno pozdravil grofa, ki je bil videti jako slabe volje. “Milostivi knez,” je dejal baron, “jaz, baron Bonifacij
Benko, bi prosil vašo prevzvi-šenost.”
“Drugič, drugič,” je zakričal “zdaj ne utegnem.”
‘Nekaj malega, gospod grof!” je prosil oni in tiščal za njim v hišo. A osorno ga zgrabi Rože-kar. “Kaj se vam je reklo!” zarohni nanj in sune starega moža, da se je zgrudil na tla. Tako hitro se je vse to zgodilo, da Viljem ni utegnil izdreti meča in kaznovati siroveža, ki je urno zaloputnil vrata.
“Oh, sramota, sramota, in od takega hlapca!” je vzdihoval stari baron, ko mu je Viljem pomagal vstati. Mladeniču pa so stopile solze v oči od same togote. Nemo je spremljal svojega gospoda proti domu; zdajci ga ustavi. “Niso li”, reče mirno, a oči so se mu bliskale, “avstrijski poslanci sklenili, da nima grof Ureh več stopiti v mesto?” Baron je potrdil. “In če je prelomil to zapoved,” je nadaljeval oni, “ga li nimamo pravice izgnati?” — “Da, da, pravico imamo,” je dejal baron, “a kaj pomaga dandanes pravica!”
Viljem je umolknil; ko pa sta prišla domov, je šel takoj iskat Eizinger jev, ki so se prestrašeni odpravljali na odhod. Kratek je bil pogovor, a nasledova-lo mu je takoj živo delovanje.
Na vse strani so odhajali sli in nemirno gibanje se je pričelo po mestu. “Meni ali pa Celjanu bije zadnja, ura!” je kričal sivi Ureh Eizinger in zbiral svoje privržence. Z vseh strani so dohajala poročila, da se meščani oborožujejo; in prišli so glavarji zarotnikov, prvi med njimi Volbenk Holzer, ki je besen grozil, da mora s svojo roko zadaviti grofa in morivko svojega brata; in prišel je tudi nevaren zarotnik, naš Cahej. Ta je bil obljubil Viljemu pridobiti dijaška društva, ki so morala v tistih časih biti povsod, kjer se je trgalo in rvalo. Kdor bi vedel, koliko je bilo ime Cahej v teh krogih, temu bi se uspeh njegovega napora — pridobil je tri sto bojaželjnih u-čenjakov — niti sijajen ne zdel.
Opolnoči so morali mestni odborniki k seji in prostovoljno ali zaplašeni so stopili na stran Eizinger jev.
V tem, ko se je grof šumno razveseljeval v hiši razuzdane vdove Filipove in se posmeho-al naklepom svojih nasprotnikov, so se zbirali nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih mož so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in za-sela vso okolico kraljevega gradu in brez ovire dobila grad
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
NAJVEČJI SPODNJI PROSTORI ZA DARILA V OHIO
Darila za otroke
BABY CHENILLE ROBES
Rjavkaste, plavkaste, rdečkaste. Gorke prilegajoče se nočne suknje za male otroke. Zelo ugajajoče materam, ker so zelo lahke za pranje. Mere 3 do 6.
(Ako naročite potom pošte ali telefonu, navedite tudi drugo izbiro barve.)
O.49
Otroške “Beacon” nočne suknje
Mehke “Beacon” nočne srajce za dečke in deklice. Mere 4 do
2
.99
Otroške Corduroy
Overalls
Otroške fine kvalitete pinwale corduroy overalls v popularni bib top modi. Nekatere
1
.99
z elastič-
nim hrbtom. Vse nove barve. Mere 2 do 6V2.
Otroške pisarne polo srajce
Pisane v najnovejših barvah polo srajce iz fine bombaževine. Z dolgimi rokavi. Mere 4 do 8.
69'
Broadcloth bluze
Vselej dobrodošle. Otroške nove broadcloth bluze. Izbira veliko različnih vzorcev. Mere 3 do 6%.
Pisane nabrane kiklje
Vse volnene v 'ukinjenih vzorcih v široko nabranih vzorcih za male deklice. Mere 3 do SVa.
Corduroy Pinafores
in Overalls
Zgoraj nabrane pinwale pinafores
2
2
Vse nove barve.
za
Mere 3 do
otroke.
6V2.
Rayon spodnja krila	J-19
Praznična spodnja krila z lepimi čipka- • mi obrobljena. Bele in druge barve.
Mere 4 do 14.
Otroške flanelaste športne srajce 4.00
Tople flanelaste srajce v živo pisanih • in najnovejših barvah. Mere 2 do 6.
Mio*-!
Za otroke in dojenčke
Pralne oblekce
j.99
Več lepih vzorcev pravkar napravljenih za darila. V živih barvah in v enojnih, vse fine in lepo okrašene. Mere 1 do 3 in 4 do 6%.
Otroške 9.95 vrednosti
3 kosi snežne obleke 7.99
Izbira 5 novih vzorcev v teh 100% volnenih snežnih oblekah. Solidne barve in plaid kombinacija. Nekaj poplin jaketov. Za dečke in deklice. Mere 3 do 6V2.
Otroški volneni sweatri
100% mehki zephyr volneni sweatri applique obrobljeni. Idealna 0.99 darila za dečke ali deklice. Me- “ re 3 do 6.
Naročila po pošti in telefonu — pokličite CH 1-3000 V pondeljek odprto od 10 dop. do 9 zvečer
BASEMENT INFANTS’ and KIDDIES’ DEPARTMENT
v pest.
Komaj pa se je zaznal dan, se je podal Eizinger z mestnimi svetovavci h kralju, mu voščit srečo, da se je iznebil grofa Urha.
Kmalu za njimi pride Miroslav Lambergar. A pred kraljevo spalnico mu stopi nasproti z oboroženim spremstvom Štefan Eizinger in mu zabrani vhod. Po kratkem besedovanju se je obrnil Lambergar, videč, da ničesar ne opravi proti sili, in tekel klicat grofa.
Ves iznenaden je prebledel Ureh od jeze, ko je to slišal, in velel Rožekarju, naj ga brž oboroži; kajti odločen je bil, če ne drugače, z mečem si odpreti pot do kralja. Stopil je h go-
spe Korneliji, da se poslovi od nje; a gospe Kornelije že ni bilo več v hiši. Sluteča nevarnost je bila zbežala s svojimi služabniki. “Prekleto baba!” je mrmral grof in si zapenjal čelado. Poguma ni bil izgubil.
Pred njegovim gradom mu je stalo štiri sto'konjikov pod poveljstvom Vita LaZarja, ki je strmeč opazoval, kako množica ljudstva narašča okrog vojakov. Ko pa so trope meščanov jele zabavljati in izzivajoče se vesti, je ukazal Vit oddelku konjikov, da postisne ljudstvo nazaj in pomete prostor. A prostor se je takoj zopet napolnil; in vedno predrzneje se je zabavljalo in grozilo. Poveljnik je bil nekoliko v zadregi m je preudarjal,
ali ne bi bilo najbolje pregnati in razkropiti na vse strani te nadležneže, ko zagleda starega znanca, magistra Petacija, v bojeviti družbi Viljema, barona Benka in oboroženih baronovih hlapcev.
Lazar mu jezdi naproti in čudeč se vpraša, kaj ga je pripeljalo v to rabuko. Petacij mu je razložil svojo bridkost in prijazni obraz Lazarjev se je temnil in jeza mu je vžgala dobro-voljne oči.
“Zakaj mi niste tega prej in takoj sporočili?”, je vprašal.
“O moj sin,” je dejal magister, ‘koliko sem spraševal po tebi! A zdaj se je dejalo, da si na Ogrskem, zdaj na Češkem.” (Dalje prihodnjič)


1886
1950t
JSaznanilo in JZah-dala.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila, po dolgi in mučni bolezni, naša nad vse ljubljena so-; proga in dobra mati
Cberesa Uene
ROJENA DE CECCO
in zatisnila svoje trudne oči za vedno 31. oktobra 1950. Pgreb je bil v soboto 4. novembra v cerkev Marije Vnebovzete ob veliki udeležbi prijateljev in znancev in nato na Kalvarijo pokopališče v družinsko grobnico.
Pokojna je bila rojena 31. avgusta 1886 v vasi Velika yas, fara Leskovec pri Krškem.
Našo srčno zahvalo smo dolžni in hvaležni smo vsem, ki so jo obiskovali v njeni dolgi bolezni doma in v bolnišnici. Posebno zahvalo smo dolžni častitim duhovnikom Rev. Victor Cimpermanu in Rev. A. Ruparju, ki so jo obiskovali v bolnišnici in ji prinašali sveto popotnico in jo lepo pripravili za pot v večnost.
Srčna zahvala Mrs. Anton Kužnik, ki jo je vsak dan obiskovala, tolažila in ji pomagala v njeni;težki bolezni in bila pri njej do njenega zadnjega vzdiha.
Hvala vsem za krasne vence in šopke, ki so krasili njeno krsto in njeno zadnje počivališče za zemlji.
Iskreno se zahvalimo vsem tistim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale tukaj in v njeni rojstni domovini za pokoj njene blage duše.
Hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili ali dali iste brezplačno na razpolago, da'je bilo tako omogočeno mnogim, da so jo lahko spremili prav do groba. Hvala nosilcem krste.
Hvala prijateljem in sicer Mrs. Anton Bogolin iz Sharon, Pa. ter Mr. in Mrs. Louis Zičkar iz Farrel, Pa., ki so kljub slabemu vremenu prišli na pogreb.
Našo iskreno zahvalo naj prejme pogrebni zavod Joseph Žele in Sinovi za vso postrežbo in lepo vodstvo pogreba.
Vsem skupaj in vsakemu posebej Bog plačaj za vse, kar ste nam dobrega storili v teh/žalostnih dnevih.
Odšla si od nas ljuba žena — dobra mati. Pogrešamo Te povsod in vsak dan. Nihče nam ne more nadomestiti Tebe, ki si za nas tako ljubeznjivo skrbela in delala ter nam še v Tvoji težki bolezni dajala navodila in nasvete. Spomin na Te nas bo spremljal vedno in povsod, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več trpljenja — tja, kjer ni' več ločitve.
Spavaj sladko v tihem grobu moja ljuba žena, naša zlata
mama.
Žalujoči ostali:
JOSEPH VENE, soprog;
JOE in FRANK KOPINA, sinova;
MARY KOŽAR in THERESA WILLIAMS, hčere ter VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, Ohio, 30. novembra 1950.