.PoStMiria platana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto IX.	Ljubljana,	"15-	maja	193/	Šrfev.	19.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. Št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: *»4 leta 20 din, */• leta 40 din, lh leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Razgled po svetu.
Ker je bilo škoda deviz,
Je moral „Hindenburg“ v smrt. — Dr. Schuschnlgg odstopi? Zaka) je Sel von Neurath v Rim
Le dve sili sta na svetu, sablja in duh: prej ali slej sablja zmerom podleže duhu.
Napoleon
it Ato juzkad
Če beremo naše in tuje časopise, se moramo zgroziti, koliko ljudi dan za dnem obupa nad življenjem. Groza nas mora obiti, da toliko ljudi opusti boj za življenje in mu napravi konec.
Tudi pred vojno so se takšne stvari dogajale, toda še zdaleč ne v takšnem številu kakor danes. Torej mora biti neka razlika med tedanjim in današnjim življenjem; in po vsej logiki morajo biti tudi posebni vzroki za takšna početja.
Predvojni človek je bil v svojih zahtevah in v svojem življenju nekoliko drugačen, kakor je današnji, tudi drugačne zahteve je imel do življenja kakor danes. Vojna in povojna leta so v nas in med nami ustvarila marsikatero novo poželenje in so docela spremenila naš življenjski standard.
Ko čitamo razna časopisna poročila in pogledamo, kaj je vzrok samomorov, opazimo na prvi pogled, da gre večina ljudi v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni ali pa zaradi slabih gmotnih razmer, iz katerih niso vedeli več izhoda.
Toda iz vsakega položaja je neki izhod in tudi vsak tak samomor bi se dal o pravem času preprečiti, Če bi se bili našli ljudje, ki bi takšnemu človeku svetovali s pametno besedo in mu pokazali pravo pot.
Razmere so se začele po malem, normalizirati. Upajmo, da bo število samomorov vendarle začelo padati in da bodo ljudje začeli drugače misliti, kakor so mislili pred leti, ko je bilo še vsega na prebitek, ko se je marsikateremu človeku zdelo življenje le kot zanimiva knjiga, ki jo mora od začetka do konca prečitati z naslado, brez kakršne koli skrbi in bolečine.
Življenje je boj, in sicer velik boj. Za življenje zato niso sposobni 'bojazljivci, ki si pred težkimi in strašnimi stvarmi zakrivajo oči, ampak junaki, ki se bodo velikim težavam postavili po robu, ki bodo hoteli in ki bodo tudi znali ta boj resno in pametno zgrabiti s prave strani. Življenje ni za ljudi, ki nesrečni ljubezni in poslovnemu življenju, zgrešenemu po lastni krivdi, napravijo konec s samomorom. Ti ljudje niso junaki kakor morda gami mislijo; njihovo dejanje ni herojstvo, temveč strahopetnost.
Res je, da je današnje življenje težko, nikakor pa ne obupno. Ljudje so doživeli še vse drugačne čase, še vse drugačne krize, pa so vendar obstali. Današnje življenje zahteva, da je človek na svojem mestu, da pametno razsoja, da ima pridne roke in junaško srce. To pa niso stvari, lci jih ne bi bil zmožen sleherni normalen človek, če le hoče. Današnji dan mora biti vsakdo predvsem bister in hladnokrven; ne sicer junak, a tudi strahopetec ne.
Kdor govori danes o Angliji, si predstavlja državo, ki je najmogočnejša in najbogatejša na svetu in ki je imela in ima največ velikih in junaških ljudi. Iz zgodovine vemo, da je bila ta država še pred nekaj stoletji majhna in siromašna, mnogo numjša, mnogo siromašnejša od tedanje Španije. Toda imela je nekaj, česar druge države niso imele, vsaj v tako lepem številu ne. Imela je velilce ljudi, ljudi, ki se nikogar in ničesar niso bali, ljudi, ki so jo v opravili tako močno in bogato in ki so njen ugled uveljavili po vesoljnem svetu. Imela je ljudi, ki so se vsem zaprekam postavili po robu in so iz vsakega, še tako težavnega položaja znali najti še en izhod.
Če je danes tako veliko ljudi, ki iz svojega položaja ne znajo najti izhod, potem je temu največ kriva njihova vzgoja. Kajti vzgoja mladega človeka bi morala stremiti po tem, da iz vsakogar napravi, če že ne junaka, vsaj hladnokrvnega človeka, ki zna zaprekam pogledati v oči — moža, ki bo v vsakem, še tako obupnem položaju znal poiskati še en izhod.
Haka
Vsakdo, kdor čita »Družinski tednik«,
mora priznali, da vidi v njem stremljenje po izboljšanju in napredku, da Vsestransko ustrežemo našim čitate-Ijem. Če *te torej t »Družinskim tednikom* zadovoljni, povejte to vsem 8vojim znancem in prijateljem, Se pa niste zadovoljni — povejte samo nam.
Ljubljana, 12. maja.
Največjega, najponosnejšega zrakoplova na svetu ni več. V nekaj minutah ga je uničil požar..
Ni ga človeka, vrednega tega imena, ki ne bi iskreno sočustvoval z nemškim narodom ob njegovi veliki izgubi in še posebej s svojci nesrečnih ' potnikov in pilotov, ki so morali iti v tolikanj strašno smrt. Toda človek ima razen srca tildi pamet in se mora hočeš nočeš vprašati:	Kaj je bilo
vzrok ?
•	Razumljivo je, da je dr. Ecke-ner, graditelj Zeppelinov, prvi mah pomislil na hudodelsko roko, na sabotažo političnih nasprotnikov; razumljivo je tudi to, da se je Nemcem zdela takšna razlaga čast-nejša od katere koli druge. »Viel Feind’ viel Ehr!« je že od nekdaj nemško geslo.
Toda ta razlaga bo težko obveljala. Preveč se vsiljuje druga, na-ravnejša: višja sila. Vsi ameriški strokovnjaki brez izjeme so prepričani, da se je vnel vodik v zrakoplovu od strele, ki je šinila s »Hindenburga« v zemljo, ko je pristajal. Zrakoplov je namreč več ur plul v nevihti in se je na njem nabrala statična elektrika; podoben je bil z elektriko nabitemu oblaku, iz katerega šine blisk na zemljo, kadar postane napetost med njegovo in zemeljsko elektriko prevelika. Pri »Hindenburgu«, mislijo, se je to zgodilo v trenutku, ko se je zrakoplov približal pristajalnemu stolpu: preskočila je Iskra, vnel se je vodik — in prihodnji mah je bil ponos nemške letalske tehnike eno samo morje plamenov.
Naj že bo vzrok pogina »Hindenburga« tak ali tak, toliko je gotovo, da se taka katastrofa tik na cilju ne bi bila nikoli mogla pripetiti, da je bil balon napolnjen z negorljivim helijem namesto z eksplozivnim vodikom. In prav zaradi te neodpustljive napake spada katastrofa »Hindenburga« hkrati tudi na politično področje.
Pridobivanje vodika je 200 krat cenejše kakor helija; 1 m’ ali 1000 litrov helija stane približno 16 din, vodika pa manj ko 10 par. Ker je imel »Hindenburg« 190.000 m3 prostornine, bi bil stal helij zanj okoli 3 milijone din, medtem ko bi prišel vodik kvečjemu na 15.000 din. A to ni tisto, zaradi česar so Nemci rajši z vodikom polnili svoje zrakoplove; helij se namreč naravno in v večjih množinah pridobiva samo v Združenih državah in v Kanadi, a umetno pridobivanje iz zraka (v 1 m* zraka je samo 5 cm»
helija, t. j. 0.0005 %) bi bilo še mnogo dražje. Američani so bili sicer voljni prodajati Nemcem helij za polnjenje zrakoplovov, toda zahtevali so plačilo v zdravem denarju — tega pa Nemci, niso marali, ker so devize potrebovali in jih še potrebujejo za druge stvari.
Za kaj Nemci danes izdajajo devize, ni'nobena skrivnost; saj sami priznavajo, da morajo od zunaj uvažati surovine za oboroževanje.
Ker gredo, nemške devize za jeklo In baker, potreben za topove, tanke in bombnike, ni bilo denarja za helij. Iz istega vzroka, 'zaradi katerega se morajo Npmči odreči presnemu maslu, so morali potniki »Hindenburga« sleherno minuto oceanskega poleta tvegati eksplozijo sicer gorljivega, zato pa devize varčujočega vodika...
Preveč blizu nam je še strašna katastrofa v Lakehurstu, da bi mogli odriniti čustvo ob stran. Toda četudi danes ves svet iz pietete molči, vendarle vsi vedo, kdo je posredni krivec pogina »Hindenburga«.
Nemške devize gredo za surovine, potrebne za izdelovanje bomb in letal. Tudi za tiste bombe, ki so pomagale vpepeliti Guernico... Kakšne misli so neki navdajale baskovske begunce, ko so brali poročila o katastrofi nemškega zrakoplova? ---------
Španija
Boji pred Bilbaom se nič prav ne premaknejo z mrtve točke. General Mola sicer od časa do časa prodre za kak kilometer, toda odločilno zmago se mu do danes še ni posrečilo izvojevati. Kaže, da so se Baski na svojih novih postojankah dobro utrdili. — Ta trenutek ko to pišemo, so nacionalisti začeli novo hudo ofenzivo na baskovsko prestolnico in upajo, da jo bodo prisilili na kolena.
Na drugih frontah se ni zgodilo nič pomembnega. Upor v Kataloniji omenjamo drugod.
*
Zaradi Guernice so se Nemci hudo razburili; grizlo jih je posebno to. da so se baš Angleži tako zelo zavzeli za Baske in nastopili proti vandalizmu njihovih bombnikov. Hoteli so podtakniti Angležem čisto druge, sebične namene in so trdovratno vztrajali na nevzdržni tezi, da so mestece porušili, razstrelili in zažgali Baski sami.
Na to trditev je priobčil »Times« uvodnik o tem, kako poročajo njegovi dopisniki; njegove navedbe o nemškem bombardiranju je delno
—	kolikor je pač smel spričo brez-
obzirne nacionalistične cenzure — potrdil celo poročevalec »Timesa« pri armadi generala Mole, ko so nacionalisti vkorakali v razdejano mestece, Ker so se angleškim listom pridružili še ugledni skandinavski listi s konservativnim kjo-benhavnskim »Berlingske Tidende« na čelu, je Berlin vendarle sprevidel, da je njegova teza nevzdržna, in je obmolknil.
Neurath v Rimu
Za Gorlngom je prišel v italijansko prestolnico na obisk še nemški zunanji minister von Neurath. Os med Berlinom in Rimom se čedalje bolj utrjuje.
Državnika sta seveda govorila o Avstriji. Genevieve Tabouisova meni v pariškem »Oeuvru«, da sta se pogodila, da Italija dokončno prepusti Avstrijo Nemčiji. Seveda bi Berlin ne zasedel svoje male sosede z orožjem; temveč bi jo »notranje« zavzel, da bi mu prej ali slej kakor zrelo jabolko sama padla v naročje.
Neurath in Mussolini sta pa govorila nedvomno tudi o Španiji, če smemo verjeti gori omenjeni, navadno dobro poučeni diplomatski urednici »Oeuvra«, sta se državnika dogovorila, da bi kazalo počakati kakšen pomembnejši Francov vojaški uspeh — morda pri Bilbau
—	nato bi se pa tudi Nemčija in Italija pridružili angleško-franco-ski akciji za sklenitev premirja na Španskem.
Schuschnigg se umakne?
Na Dunaju postajajo energičnejši
Po Schuschniggovem fiasku v Benetkah se v dunajskih krogih čedalje bolj utrjuje prepričanje, da bo moral sedanji kancler napraviti prostor energičnejšemu. Avstrija ni danes ne krop ne voda. pravijo v teh krogih; njena dosedanja politika je doživela neuspeh, torej je treba iz nauka izvajati posledice in se preorientirati.
Toda to je laže reči kakor storiti. Preorientacija pomeni naslonitev na zahodne državre, na Ogrsko in na ČSR. že zadriič smo napisali, kako malo ima Av J, tri j a pričakovati od Angležev in Francozov razen lepih besed. Ali je sodeč po dosedanjih izkušnjah verjetno, da se bo to v bližnji bodočnosti kaj prida spremenilo?
Tehtnejša bi bila vsekako naslonitev na Čehe in Madžare, saj grozi obojim ista nevarnost kakor Avstrijcem. Vprašanje je pa, ali je takšna zveza dovolj popularna med avstrijskim prebivalstvom.
Zdi se, da tej preorientaciji ne bo več za botra dr. Schuschnigg. Na kanclerja se danes vsi jeze, stari krščanski socialci, legitimisti in levičarji: hotel je vsem ustreči, pa ni mogel nobenemu, ker so se bili dogodki zarotili proti njemu. Vsi pričakujejo zdaj rešitve od dunajskega župana Schmitza, moža, ki _ je po svetovnem nazoru sicer krščanski socialist, po političnem prepričanju pa vnet pristaš sporazuma s socialnimi demokrati, ker ve, da ima pri njih najboljše zaveznike proti hitlerizmu. Po sodbi omenjenih krogov bi bil za Avstrijo edini izhod iz zagate, v katero je zašla z nekam kratkovidno Doll-fussovo politiko, tale: Schmitz naj postane zvezni kancler, Schuschnigg naj pa pride na Miklasovo mesto za predsednika republike.
Sedanji dunajski župan se zdi kakor poklican za Schuschniggove-ga naslednika tudi zato, ker ima dobre zveze z nemškimi krščanskimi socialisti na češkem in z njihovim voditeljem dr. Zajičkom, ministrom v praški vladi.
Observer.
_ Ker na binkoštni ponedeljek počiva delo v tiskarni, kjer se tiska »Družinski tednik«, izide prihodnja številka našega lista šele v petek, 3L i. m.
Danes IZ sicani
IZ VSEBINE:
ČE SE OTROCI POROČE...
(S slikami)
(Str. 10)
MESO IZ PAMPE (S sliko)
(Str. 8) ILUSTRIRAN BON-TON (Str. 6 in 7)
KAJ NAJ BI VSAKDO VEDEL O LJUBEZNI Napisal Mauricc Dekobra
(Str. 10)
TAJNE SILE INDIJSKIH JOGIJEV
(Str. 8)
VELIKA BINKOŠTNA KRIŽANKA
(Str. 5)
KAKO NAVEŽEM MOŽA NA DOM
(Str. 6)
TAKO LEP PAR...
Novela
(Str. 4)
ALI STE ČUSTVENO ZRELI? Odgovoriti morate na 25 vprašanj (Str. 3)
Poleg tega običajna nadaljevanja naših romanov »Bux« in »Skrivnost logarske hišice« in povesti iz resničnega življenja ♦Med Berlinom in Tokiom« ter romana v verzih »Deseti brat«; humor, anekdote, krajše in daljše zanimivosti z vsega sveta, »Zrcalo naših dni«, pregled tedenskih dogodkov doma in po svetu, porabni nasveti za naše gospodinje in dekleta, radijski programi, itd.
Pregled važnejših dogodkov
Vojvoda Windsontki se je preselil s Koroškega na grad Cande na Francoskem, kjer ga je že čakala mrs. Wal-lis-Simpsonova. Londonsko sodišče jo je namreč dokončno ločilo od Simpsona, tako da ji zdaj noben zadržek več ne brani poroke z odstopivšim angleškim kraljem. Poročila se bosta koj po kronanju Jurija VI., nato pa pojdeta na medene, tedne v Italijo in Dal-macijo.
Največji zrakoplov sveta, nemška zračna ladja »Hindenburge, je po 21, preletu Atlantika pri pristajanju v Lakehurstu pri Newyorku eksplodirala in zgorela. 35 potnikov in članov posadke je prišlo ob življenje. Vzroke katastrofe bo skušala dognati posebna preiskovalna komisija; vse kaže, da se je od iskre, ki je z zrakoplova, nabitega zaradi nevihte z elektriko, preskočila pri pristajanju ob pristajalni stolp, vnel vodik v balonu. — Zanimivo je, da so natanko isti dan (6. maja) pred 21 leti (1916) zavezniki sestrelili nad Solunom neki nemški zeppelin, njegovo posadko pa zajeli.
Leon Blum, predsednik francoske vlade, je dobil v poslanski zbornici zaupnico s 380 glasovi proti 199. — Za prvo zaupnico Blumu, takoj po prihodu ljudske fronte na vlado lani spomladi, je glasovalo 384, proti njej pa 210 poslancev.
V Barceloni, prestolnici Katalonije, je počil upor: anarhisti so hoteli strmoglaviti socialistično-meščansko vlado. Upor so sicer udušili, toda vse v redu v Kataloniji še zmerom ni. — Nesoglasij med republikanci se seveda najbolj veseli general Franco.
Predsednik avstrijske republike doktor Miklas je uradno obiskal Budimpešto. Avstrija bi rada navezala tesnejše stike z Ogrsko in po možnosti tudi s Češkoslovaško, ker sama ne more biti kos hitlerjevskemu pritisku od zunaj in znotraj.
Angleške in francoske ladje rešujejo že nekaj dni žene, starce in otroke i* Bilbaa. Nedolžne žrtve državljanske vojne mislijo porazdeliti po francoskih in angleških obrežnih mestih.
Italija je z velikimi svečanostmi proslavila prvo obletnico zavzetja Abe-sinije in proglasitve imperija.
V Londonu že nekaj dni stavkajo avtobusni šoferji. Ljudje so upali, da se bo vsaj do 12. t. m„ ko bo kronanje kralja Jurija VI., dosegel sporazum med gospodarji in nameščenci, pa ni bilo nič. Pogajanja so se razbila zaradi neodjenljivosti šoferjev.
Vse italijanske dopisnike je odpoklicala rimska vlada z Angleškega in prepovedala uvoz vseh angleških listov razen treh. Stvar bo v zvezi s kro-nanjskimi slovesnostmi: Angleži niso preklicali vabila nekdanjemu abesinskemu cesarju Selasiju, kakor so Italijani zahtevali, in tako bodo italijanski listi lahko na najlepši način igi rirall londonske svečanosti.
Tak« slavnostno so bile okrašene londonske ulice f sredo 12. t. m., ko je anctaika prestolnica slavila kronanje kralja Jurija VI.
naiiA
'Ia prispevek v tej rubriki
* plačamo 20 din	;
Srečnež
Ondan je moj prijatelj našel v\ Stranišču neke ljubljanske kavarne, W«o listnico. To se današnji dan st-; ■cer redko sliši, vendar je pola res-', niča. V njej sta bila dva lisočdinarska; \bankovca, razne listine in legitima-', jetja s sliko. Izgubil jo je bil mlad mož' jodkritosrčnih oči. Vsakdo si lahko', i;predstavlja skušnjave ubogega, štu-', de n ta. ki drži v rolcah denar, ki bi z', ■njim brez skrbi lahko živel skoraj pet', mesecev. Toda bil je pošten. Skupaj', 'sva poiskala nesrečnega iskalca. V\ tretjem nadstropju je tovariš pri-', tisnil na zvonec. Služkinja odpre in, ga odpelje v pisarno. Čez čas se moj, prijatelj vrne pobit in poparjen. Med prsti je držal čisto nov desetdinarslci kovanec/
Baje mu je mož ob slovesu dal roko ’•rekoč: Bog z vamil	jj. ji.
O kameli in kamelcah
V Ljubljani imamo avtomatski buf-fet. Vsi vedo, da stoje po sredi tega prikupnega svetišča naših uživalcev nekakšni reklamni stebri — menda zato, da podpirajo strop.
Nikogar pa menda še ni zbodla slovenščina na teh napisih. Čaj z malinovcem, kamclčni čaj, brlavka. Gospodom, ki vodijo to podjetje, polagamo na srce, naj poskrbe, da bodo taki napisi v pravilni slovenščini. Na primer pravilno je: z malinovcem, ne z malinovcam. Kanu Ion i čaj tudi ne izvira od kamele, kakor bi mogoče kdo mislil, temveč od kamilic, torej kamilični čaj. Kaj pa brlavka?
Opazovale*-.
Nemški berači
^Menino, da tudi dogodek, ki sem ga v soboto doživel, odlično karakter i-zira današnje čase. Bil sem zatopljen v knjigo, kar nekdo pozvoni. Odprem vrata in zagledam dečka kakih 13 let.
V nemškem jeziku me milo prosi kruha in pove, da danes sploh še ni ničesar zaužil. Pove mi, da ga oče, ki je Ljubljančan in ki živi v Celovcu in je brez posla, pošilja v ljubljansko bolnišnico. Revež se mi je zasmilil in sem mu dal vse svoje imetje — 50 par.
Predstavljajte si, kakšno je bilo moje presenečenje, ko ga zagledam isti večer ob 'A-9. uri v čakalnici kina »Sloge«, kjer je čakal na predstavo in se gostil s'čokolado in keksi.
A. P., L.
Mladina in avtomobili
Ako se pelješ iz Ljubljane proti Polhovemu Gradcu, te vodi cesta skozi prijazno vas K. Vaščani imajo vsako leto pri kapelici, ki stoji ob tej cesti, majniško pobožnost. Do tod je vse lepo. Lepo pa ni, da so pri teh šmarnicah otroci, ki mečejo v mimo vozeče avtomobile kamenje. Avtomobilisti so vse prej kakor zadovoljni, ko udarja kamenje v karoserijo, ali jim raz bijejo šipe, ali se pa zgodi še kaka večja nesreča.
Pričakovati bi bilo, da bodo starši ali če njih ni blizu, vsaj drugi odrasli ljudje naučili pobaline spodobnosti..
Albin«.
Ljubezen
Pretekli teden sem se peljal v Maribor. V Litiji je stopil v oddelek prileten gospod. Ko je odložil klobuk, zapazil sivkaste lase. Peljala sva! se sama. Čitala sva. Pogovora nisem! mislil začeti, pa ga je on.
Kaj mislim glede dogodkov na; španskem, o ton in onem, kakor pač' potekajo pogovori v vlaku. Bil sem; skrajno previden, ker danes ne kaže; drugače. Mož se je smehljal. Vprašal; me je, ali imam starše. Odgovoril; sem, da imam samo mater. Njegov; obraz je postal mehkejši.
»V Maribor grem iskat službe.« sem dejal. Takrat se mu je obraz še; bolj zasvetil..
Pogovor je postal zame skrivnosten. Nisem slutil, kam meri. Začudeno sem pogledal, ko je prisedel k meni in me začel božati po licu. V njegovih očeh je gorel tako čuden ogenj, da me je postalo strah. ’
Vlak se je ustavil. V oddelek je stopila mlada dama. Moj sopotnik jo je strupeno ošvrknil z očmi. Bil sem rešen...	j;,	((
Kratki svinčniki...
Sedim v nabito polni kavarni. Kuj opazujem goste, vidim tu, vidim tam,j kako dame različnih starosti odpirajo svoje torbice in jemljejo iz njih j nekake kratke svinčnike in si z njimi barvajo ustnice. Najmanj deset < takih primerov sem videl.
Halo, občina ljubljanska! Na vsa-j ko tako barvilo deset dinarjev troša-] rine, pa liodo vsi ljubitelji psičkov in] psov rešeni plačevanja takse za pse] in tudi za brezposelne l»o še nekaj] •stalo.	Miro
Bafa začne zidati
Na vogalu SetadMrgove alke in Aleksandrove ceste bo tovorna Bata zgradila palaie, s kakriao bi se lahko ponaiala Dunaj in Praga
V začetku junija bodo na vogalu šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste začeli podirati vogalno hišo Jadranske Podonavske banke, ki je danes last tovarne Bafa, na njenem mestu bodo pa zgradili moderno palačo, visoko okrog 30 m. V novi palači bodo med drugim moderno kopališče, kino in dan-cing in 4 nadstropja za velike in moderne poslovne lokale. Palača bo po naših informacijah ena najlepših v Ljubljani; v njej bosta povedali tehnika in arhitektura poslednjo besedo, kajti pri njeni ureditvi bodo s pridom uporabili mnogo novih, modernih in praktičnih novosti in izumov, ki jih je videl jan Bafa na svojem nedavnem potovanju okoli sveta.
Že dalj časa so po Ljubljani govorili, da bo Bafa gradil v Ljubljani palačo. Toda v zadnjem času so se trdovratno širile vesti, da iz te moke ne bo kruha, češ saj tovarna še vedno ni odpovedala lokalov ne stanovanj svojim najemnikom in da bo po vsej priliki ostalo pri starem, tovarna bo pa plačala kavcijo, ki ji zapade, če ne bo v določenem roku podrla sedanje stavbe in zgradila nove.
Po informacijah, ki smo jih dobili tik pred izidom našega lista, lahko povemo, da je vprašanje zidave urejeno in da bodo zastopniki tovarne te dni vložili pri ljubljanskem gradbenem uradu dokončni načrt za novo palačo, čez mesec dni bodo že začeli podirati zadnji del hiše in tam takoj zidati novo poslopje.
Razumljivo je, da bo središče bele Ljubljane dobilo s to palačo popoino-ma novo lice. Ljubljančani se zato zelo ; zanimajo za to zgradbo. Za promet pred pošto bo važno predvsem to, da ;bo segala nova palača za celih osem ‘metrov znotraj sedanje stavbne črte, ;tako da šelenburgova ulica ne bo več ;8m ozka uličica, temveč 20m široka ; velemestna cesta. Vzlic tergu bo za pa-|lačo ostalo okrog 1.500 m* stavbenega ;prostora. Poilopje bo zgrajeno iz že-;lezobetona in bo ostala na okusnih že-; lezobetonskih stebrih.
; Zunanja slika palače bo docela dru-;gačna kakor pri sedanjih zgradbah na ; tem prostoru. V dolžini 6 m od soeedne ; Rojinove hiše bo palača zgrajena ena-;ko visoko, t. j. v višini 1* m. Od teh : 6 m dalje se bo pa palača dvigala z ;vencem na višino 25 m; to višino bo ; imela tudi na vogalu, vse do sosedne ; Bonačeve hiše v šelenburgovi ulici. Vrh
palače bo zaključen z balustrado, ker je zgoraj nameravana še terasa, široka 6 m na vsako stran. Iznad terase se bo dvigalo še eno nadstropje.
Zunanje lice palače bo na obe cesti, šelenburgovo in Aleksandrovo, vodoravno poudarjeno z žlahtnim ometom in marmorjem. Pritličje bo od enega konca do drugega ena sama izložba in bo do prvega nadstropja v samem steklu. Med pritličjem in prvim nadstropjem, t. j. nad izložbo, je v načrtu markiza široka 2'40 m, tako da bomo pod njo lahko vedrili in nas oko postave ne bo več moglo opozarjati, da je postajanje na hodniku prepovedano — tudi tedaj ne, če bomo stali ravno na vogalu Selenburgove ulice in Aleksandrove ceste. Na vrhu bo prav takšna markiza in nad njo velik napis: »Bafa«.
Palača bo imela skupaj s podpritličjem 9 nadstropij. V podpritličju bo moderno kopališče; v pritličju bo imela tovarna svoje lastne prostore, poslovni lokali bodo pa v prvem, drugem, tretjem m četrtem nadstropju. V petem in šestem nadstropju bo po eno večje stanovanje in po dvanajst sob za samsko osebje. V sedmem nadstropju bo dancing in terasa.
Vhod v palačo bo z Aleksandrove ceste; tam bo pasaža in dohod k dvigalom te stopniščem.
V*» vogalno pročelje, ki bo z nadzidkom visoko okrog 30 m, bo prav tako ! kakor stranska pročelja popisano z neonsko razsvetljavo, tako da bo večerni pogled na palačo res velemesten. Naj pripomnimo, da bo palača imela tako mogočno neonsko razsvetljavo, da se danes še Dunaj in Praga ne moreta s tako ponašati, še manj pa seveda Beograd in Zagreb.
£1
DURLIN
ftft
ie trpežen
■ Velik« odlikovanj« kueza-uamest-uika Pavla. 11. t. m. so N j. Vis. kneza namestnika Pavla promovirali na oxfoidskein vseučilišču za častnega doktorja civilnega prava; ker je na
;; istem vseučilišču končal tudi svoje !;študije, so mu izročili redno doktorsko diplomo. Pri tej svečanosti sta ravnatelj Ballyol-Colledgea in profe-!! sor Belly imela kratka nagovora v I!latinščini in sta poudarila, da spada oknez namestnik Pavle med najugled-;!nejše člane oxfordskega vseučilišča, da je znan ljubitelj umetnosti in regi nt naroda, ki je prijatelj angleškemu narodu.
■ Tragična smrt mladega ljubljanskega zdravnika dr. Marjana Bukovca. Prejšnjo soboto se je pri smučanju v Triglavskem gorovju smrtno ponesrečil mladi ‘ljubljanski zdravnik
I dr. Marjan Bukovec. Ko se je s prijateljem vozil v dolino, je nenadoma zavozil med skale; zaradi hitre vožnje si ni mogel več pomagali. Treščil je s takšno silo v veliko skalo, da je obleiaj na mestu mrtev. Sprl mlado življenje planinami na oltar...
■ Profesorji in dijaki vis«ke šol« za telesu« vzgojo v Varšavi bodo v
;■ kratkem obiskali našo državo in bodo ;; v Beogradu priredili propagandni športni večer, kjer bodo pokazali metodo svoje šole in poljske narodne plese. Obisk varšavske visoke Sole za telesno vzgojo je prvi obisk takšne šole v naši državi in vlada zanj veliko zanimanje. Omenimo naj, da je na tej šoli doštudiralo tudi več naših športnikov.
JUdttica ucedhišti/a
K. F. v M.: Nanlov psevdonima smo v/tlj n;i /nanjo. Pesmi ne sprejemamo, krajše povesti le teduj, če so res prvovrstne.
H. O. v M.: Omenjeni članek Je IemI v na tem tedniku dne U. mana t I.
M. A. v K.: Vaših prispevkov ne sponi nim. Mogoče sem vam o tem m odgovori), mogoiV jih sploh nisetn dobil, ali so pa' romali v koš. Pišite še
H. A. dijakinja * Zaeetok j«* dober, upam, da bo drugi prispevek že zrel /.a objavo.
Sl. Javornik: Na žalost ne moremo objaviti.
L. R. Ljubljana: lite gnete Imeti prav, da j* o »rumevanju dobrin« vredno raimišijevati, toda v zli«* teinu, prispevka ne moremo objaviti v »Zrcalu naših dni«'
V. F. — Ljubljana: »Izobrazba ali kaj?« ne more v list. Voskušajte knj drugega napisati!
■ Jugodov inski patent številka
2798. Dva zasebna uradnika iz Subotice in mehanik Herman Galfer so pri patentnem uradu v Beogradu prijavili patent, s katerim bi z lahkoto dvigali potopljene parnike; novi patent bi tudi onemogočil potopitev parnikov. Izumitelji si obetajo od njega pravo revolucijo v gradnji parnikov; po njihovem bi bila namreč plovba popolnoma varna. Bistvo patenla je baje v tein, da se v parnik montirajo prožne cevi, ki se napolnijo z zrakom iu se tako prepreči potop ladje. Baje je nekaj podobnega izumil neki francoski inženir, toda njegov patent se ni obnesel, ker je gumijaste balone pritrdil na zunanjo namesto na notranjo stran , ladje. Izdelovanje po novem patentu bo baje zelo poceni in ima lepo bodočnost.
Proti revmatizmu,
išiasu, kostobulju, poapujcuju žil, /i ven i ui in nevralgičnim ubolcnjcni, kapi i<«l.
JNTIRHEUMIN
je izvrstno v državi, kakor tudi v inozemstvu 1 preizkušeno sredstvo, katero se priporoča tudi zn zastareli revmatizem, saj pri večkratni uporabi ublaži in stopnjevalo« končno ozdravi bolečine. Cena | steklenice Din 35'—, s poštnino Din 44)'—, 3 originalne steklenice Din 101)'— franku. jANTIRHBUMIN« razpošilja po p« »zelju: Mr. pli. A. MRKllšIf’, lekarnar. Mostar.Primorska banovina.
Dobiva se v vseli lekarnah. Oglas reg. |H>d S Br. 14.245 od 11. 8. 19J6.
■ Na ruden način se je maščeval Ante Glavaš iz Sarajeva nad Kužo Blaževičevo, ker ga ui marala za moža. Najprej je posekal mladi sadovnjak njenega očeta, nato je pa njega z nožem nevarno obklal, tako da bo najbrže podlegel ranam.
■ Koliko so vredni lepi zobje? To
vprašanje si stavimo navadno tedaj, ko zobe že izgubimo ali kadar je že prepozno, da si jih ohranimo. Naj-pogoetnejši povzročitelj obolenja zob j.? zobni kamen. Radi tega je treba zobe pravočasno negovati z zobno pasto Sargov KALODONT, ki vsebuje sulforicin oleat dr. Braunlicha proti zobnemu kamnu, pa bodo ostali tudi Vaši zobje vse življenje zdravi in lepi.
■ Nov jugoslovanski rekord v zračnem jadranju je te dni dosegel znani beograjski pilot in učitelj na pilotski šoli jugoslovanskega aerokluba g. Aleksander Stanojevič. Z letališča v Borovu je odletel o pol štirih popoldne in ker je bil ugoden veter, je jad ral vse do sedmih zvečer. Ko se je pa začelo pripravljati k nevihti, se je moral spustiti nad neko neznano vasjo, imel je pa smolo, da ga je veter vrgel na neki svinjak. Šele po izstopu iz poškodovanega letala je izvedel, da je v treh urah in pol preplul v zraku celih 130 km, in da je iz Borova priletel do vasi Bozučo v Bosni, nedaleč Za Vidoviča.
■ Vrečica s smodnikom je eksplodirala v rokah nekega 151etnega lanta v trenutku, ko jo je nameraval odnesti delavcem, ki grade železniško progo proti Foči. Fant je hotel stopili iz sobe na cesto. ko je na vrečico padla iskra in vžgala smodnik. Nastala je strašna eksplozija, ki je porušila vso liašo. Fanta je razneslo, otrok, ka je bil še v zibelki, je popolnoma zgorel, drugi trije otroci so podlegi ranam, dve ženski so pa pre-
Seljali strašno ožgani v bolnišnico, lovek res nikoli ne ve, kje ga čaka nesreča!
■ skočila j« v vod«, ker je izgubila staoovaajski ključ sedemnajstletna
služkinja Katica Sabova iz Smedereva. Na nekem samotnem kraju v okolici mesta se je pognala iz čolna v Donavo. Mrzla kopel jo je pa izlrer-niiia, da je začela obupno klicali na pomoč. Njene krike je na srečo slišal splavar Ivan Šandor; skočil je za njo iu jo potegnil iz smrtnega objema valov. Pozneje je zmedeno dekle povedalo, da je šla v vodo iz strahu pred gospodarjevo kaznijo, ker je izgubila stanovanjske ključe.
■ Src« in jetra ima na desni strani. K dr. Rističu v Vetovem je prišel le dni mlad orožnik, ki je tožil o hudih bolečinah v prsih, o splošni oslabelosti in utrujenosti. Dr. Rist-č ga je preiskal in presenečen ugdovil, da ima mladi mož srce in jetra na desni strani, prav tako ima pa tudi miiobe zvita čreva. Zdravnik je poslal nenavadnega bo'nika na rentgeni loški pregled v Skoplje, kjer je sVka potrdila njegove ugotovitve.
■ Isti dan sta sc rodila in isti dan umrla. Iz Smedereva poročajo, da sta na ponedeljek 26. aprila t. 1. umrla 99 let stari kmet Radoslav Lazič iz vasi Selevec in njegova žena Živka. Gudno naključje, da sta umrla isti dan in ravno v ponedeljek; kajti ponedeljek je igral pomembno vlogo v njunem življenju. Oba sta se namreč rodila v ponedeljek, poročila sta se 20 let nato spel na ponedeljek, 79 let nato sta pa prav tako oba umrla »a ponedeljek. Tudi sin se jima je rodil v ponedeljek. Tako sta se etara zakonca navadila gledati v ponedeljku svoj srečni dan.
■ Isti da u zvečer ko ji je en otrok utonil, je drugega povila žena kmeta Selima Bajramoviča iz vasi Bnnduiiči v Srbiji. Sosedje vidijo v lem prst božji.
■ Desetletnic« obstoja drž. trgovske akademije v Mariboru so te dni
slovesno obhajali v Mariboru. O priliki proslave so nekateri dijaki dobili nagrade za najbolje izdelano nalogo J-Kakšen naj bo jugoslovanski trgovec?«
■ Na električno žico se je obesil Alojzij Kumer, tovarniški delavec v Mariboru. Mrtvega so našli v njegovem stanovanju. Vzrok samomora ni znan. Zapušča ženo in dva otročička.
■ Pogrešanega turista Jovana Vu-kosavljeva iz Zagreba je te dni našel mrtvega v snegu dvorni lovec Peter Gašperin. Pogrešani Vukosavljev je odšel iz Zagreba že 13. marca na smučanje v Triglavsko pogorje; našli so ga pa v snegu med Velim poljem in Vojaml.
■ Ker je mislil, da se vozi v hrtu vlaku. ki se ne ustavlja od Ljubljane do Zidanega mosta, je skočil iz drvečega osebnega vlaka pri Devici Mariji v Polju brivski vajenec Jakob Šerer. Padel je tako nesrečno na glavo, da je obležal na mestu mrtev.
■ Inženir Bloudek in Josip Goreč sla dobila te dni za svoje zasluge na športnem polju red Jugoslovanske krone IV. stopnje.
Hranilne
knliiite
nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne
Alojzij Planinšek
Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10
SMBT PLEŠAVOSTI
uMOBANA"
® \ J
PBAVO
cudo:
.MORANA' je usavršena.odpravi.prhijaj.ekceme.j ači in hram. lasisce.
TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE P0RASTEJ0 TUDI NA PLE5AST0M MESTU. CENA STAK LENIČE PO POVZETJU DIN 40. POŠTNINA DIN 7,-
M0D,ECNA KOZMETIKA -SPLIT-
MOflANA DI?i,pM|ftANA V LONDONU i Of GRAND PftiX IN ZLATO KOLAJNO
Cene našim malim [oglasom so zmerne in času primerne!
Prava rudarska epidemija ie nattala ¥ Boini
V zadnjem času je prišlo v naše kraje, ki so znan! po svojem rudniškem bogastvu, veliko tujih strokovnjakov, ki skrbno pregledujejo terene in iščejo vse mogoče rude. Posebno v Bosni se v zadnjem času vršijo analize in pregledovanje raznih terenov. Ta epidemija pa ni zajela samo tujih strokovnjakov, ki imajo na razpolago velike denarje, ampak tudi domačine, ki bi radi špekulirali.
Mnogo ljudi, bi se nikoli niso pečali s kopanjem in prodajanjem rudnin, je prijavilo pri rudarskem glavarstvu v Sarajevu razna rudninska nahajališča. Ta špekulacija je tem lažja, ker se za tako prijavo in za tako nahajališče plača letno samo 28 din. Če se pokaže, da ima prijavljeno polje res dragoceno rudo, ki bi jo bilo vredno kopati, odkupijo tujci polje za lep znesek.
Baje se v Bosni mudi tudi neki angleški kapitalist, ki že ehsploatira; v rek* Latvi blizu Travnika je našel zlato in pravi, da se bo eksploatacija zlata iz. Latve obnesla.
Menda so se zdaj vsi vrgli ua prijavljanje rudniških polj pri rudarskem glavarstvu v Sarajevu. Med drugimi beremo lam imena odvetnikov, knjigarnarjev, učiteljev, orožnikov in celo ime nekega kanonika in nekega grobarja. Deset odvetniških pisarn v Sarajevu se ukvarja samo i. rudarskimi zadevami. Tako so odprli neko pisarno, da posreduje med lastniki rudniških polj in med tujci, ki hočejo polja odkupiti. Najboljša nahajališča sd seveda v knjigah rudarskega glavarstva rezervirana za državo še izza časa Avetroogreke, ko so strokovnjaki natanko pregledali terene in jih o pravem času rezervirali.
Rudarska epidemija v Bosni je na višku. Nekoliko nas to spominja na zlato mrzlico na Aljaski in v Klondy-ku, kamor so prejšnje stoletje prihajali ljudje z vsega sveta s krampom in z malo fižola iu hoteli na lepem obogateti. Nekateri so imeli srečo in so res obogateli, veliko in veliko jih je pa umrlo ta! lakote in pomanjkanja.
Žvečilni gumi kot stimulans (bodrilo)
Dunajska »Medizinische Rundschau . je objavila 30. septembra 1936 tale zanimivi članek;
Med najvažnejšimi bodrili (stimulansi), ki jih dobivamo iz poprovo mete, je mentol, ki je zoper opeša nosi in pri dispetskih motnjah, in pri migreni blažilno in vzpodbujajoče sredstvo. Mentol ni samo važna sestavina mnogih zdravi), temveč rabi pogosto tudi pri izdelovanju ‘osvežujočih-; sladkorčkov.
Ljudje s pokvarjenimi zobmi ne prenesejo slaščic, ker jim povzročajo v votlih »obeh bolečine. Znano je pa, da je prav mentol preizkušeno nna-stično sredstvo zoper bolečine pri zobnem kamnu, razen tega pa deluje tudi kol analgetikum pri trige-minusneural-giji, migreni in drugih bolečinah, ki jim je središče v glavi. Čeprav se zdi na oko nedolžen, se je izkazal žvečilni gumi v takih primerih za prav uspešno in blažilno sredstvo, ki ga je povsod lahko kupiti.
Žvečilni gumi so prinesli iz Amerike k nam; danes ni več zgoli modno blago, temveč je postal posebno priljubljen pri vseh tistih, ki bi se morali ogibali sladkorčkov, pa se jih ne. marajo. Nič manj ni žvečilni gumi imenitno sredstvo za osveženje in pobudo Posebno dobro došel je žvečilni gumi kadilcem. Z mentolom prepojene tablete osvežujejo usta in grlo ter tako zvišajo užitek kadilcem. Tisti ljudje pa, ki morajo po zdravniškem nasvetu opustiti kajenje ali ga pa omejiti na minimum, in taki, ki iih muči sloetor ex orec, bodo našli v žvečilnem gumiju prav dobrega prijatelja. Za zobe je žvečilni gumi zelo priporočljiv. Stomatologija današniih dni nas uči. da je žvečenie najuspešneje sredstvo za ohranitev zdravih zob, likralu pa uspešna masaža dlesni.
Pojem žvečilnega gumija je že zdavnaj zvezan z imenom \Vriglev. Ta izdelek je vreden vsakega priporočila, ker je v njem najboljši mentol, mentol, ki ne draži. Razen tega je Wrig-leyev žvečilni gumi priročno in zelo higiensko zavit.	Dr.	K.	W
f.
SARGOV
—	Zgoraj: Zrakoplov »Hindenburg«, ki je eksplodiral v Lakehurstu pri Newyorku. — 2. slika spodaj: Prizor iz boksarske tekme med Nemcem Murachom in Italijanom parbarinom (na desni), ki se je vršila v okviru evropskega prvenstva v Milanu. Zmagal je Nemec. — 3. slika spodaj: Angleška kronanjska znamka za 1'/« pennyja. —
*	slika: Nemška komisija, ki se je odpeljala v Newyork, da preišče vzroke katastrofe zrakoplova »Hindenburga«. (Na skrajni desni dr. Eckener, graditelj Zeppelinov.).
IEDEN V BESEDI IN SLIKI
slika: Vsi zadnji dnevi so bili v Londonu v znamenju priprav za slavnostno kronanje kralja Jurija VI. Na sliki vidimo marširanje avstralskih čet po londonskih ulicah.
Dva otroka sanjata...
Prerokovanja, ki so se uresničila
(»C-i) Rim, maja. Vsa Italija govori o preroških sanjah dveh otrok, nekega osemletnega fantiča in desetletne deklice iz vasi Montagnano.
Neko noč sta se fantek in deklica zbudila oba hkratu ob dveh zjutraj — in oba sta jokala. Oče in mati sta brž skočila pokonci, da potolažita svoja otroka, tresoča se od strahu po vsem životu. Tedaj sta jima otroka povedala, da sta oba sanjala iste sanje: prav nad posteljami se je strop vdrl in pokopal vse pod seboj! Starši so osupnili spričo enakih sanj obeh otrok. Vse prigovarjanje ni nič zaleglo: otroka se nista potolažila in se nista. Zato so vsi štirje, mati, oče in oba otroka vzeli svoje odeje in legli spat na skedenj.
ko so že malce zadremali, so vsi zdajci planili pokonci. V nočni tišini
je odjeknil lom in tresk. Stekli so na dvorišče, in glej: ostrešje na hiši se je porušilo! Ko je oče pokukal skozi okno v sobo, je videl, da se je pod težo zlomljenih strešnih brun vdal strop in zasul družinske postelje. Da nista imela otroka tako čudežnih sanj, bi bilo vso družino prav gotovo pokopalo pod ruševinami.
Čudežna rešitev te družine je;šla od ust do ust. Vsi ljudje so govorili samo še o nenavadnih sanjah teh dveh otrok, zlasti še potlej, ko sta otroka še večkrat sanjala stvari, ki so se uresničile. Nekaj oseb je umrlo natanko tisti dan, kakor se je obema otrokoma sanjalo.
Več zdravnikov je izvedelo o čudežnih sanjačih, zato so vzeli otroka za nekaj časa na opazovanje v neki znanstveni zavod.
Kadar se mora londonski policijski ravnatelj opravičevati...
(*i) London, maja. John Gibbs je obiskal svojega strica. John je prišel s kmetov k stricu v London. John tega velikega mesta še ni poznal. Ko je najprej pozdravil strica na njegovem domu, je zato šel pohajkovat po ulicah. Tedaj ga je meni nič tebi nič aretiral »bobby« — tako pravijo Angleži stražnikom — zaradi postopanja po mestu. Take so pač postave na Angleškem; vso noč je moral potlej John prespati na trdem ležišču policijskega zapora.
Drugi dan se je izkazala Johnova nedolžnost: izpustili so ga. Policijski šef je bil spričo tega nerodnega dogodka v hudih škripcih, zakaj na Angleškem izgovor z »uradno« dolžnostjo sam še ne zaleže, da bi smel stražnik aretirati ljudi brez prav tehtnega vzroka. Zgodilo se je že večkrat, da so razpravljali o takšnih primerih v parlamentu.
Da bi se ognil takšnih nerodnosti, je šef londonske policije, sir Philippe Game, pisal Johnu Gibbsu vljudno pismo in ga prosil, naj neljubo pomoto oprosti. Razen tega je priložil pismu ček za sedem funtov in sedem šilingov za kritje Gibbsovih izdatkov.
John pa ni kdo ve kako zadovoljen
*	suhim opravičilom policijskega ravnatelja. Pravijo, da se je zatekel k nekemu odvetniku, ki bo zdaj vložil tožbo proti prevestni londonski poli-etii. '	_
Knez, ki muči svojo ženo
(»oi) London, maja. Neko indijsko Sodišče je sodilo dabedskemu radži, ki je obložen, da je svojo ženo nečloveško mučil. Iz silne ljubosumnosti je baje ženo nekoč ožigal z žarečo cigareto. Mesece in mesece je imel svojo mlado in lepo ženo zaprto v temačni sobi, in je nadziral sploh vsak njen korak. Kadar je šla kneginja v kopalnico, jo je spremila do zob oborožena straža. Večkrat se je tudi zgodilo, da je vladar svojo ženo javno trpinčil.
Sodišče je prisodilo radži devet mesecev zapora in 375 funtov globe.
Svetovni kongres beračev
(*ži) Newyork, maja. Ameriški berači in zbiralci cunj so pred nekaj dnevi zborovali. Po vzorcu evropskih ciganov imajo tudi ti ameriški izobčenci družbe svoje postave. Letos se je sešlo na kongresu tri sto odposlancev iz vseh Združenih držav. Kongresu je predsedoval Jeff Davis, ki se ponaša z vzdevkom »kralja zbiralcev cunj«. Ta »kralj« je stanoval v svojem šotoru, podaniki so pa taborili v petdesetih šotorih okrog njegovega.
Vse razprave so bile skrajno parlamentarne. Nastopali so govorniki kakor v kakšnem parlamentu. Naposled so sprejeli zborovalci važno spomenico s protestom zoper policijsko okrnjenje beraških svoboščin. Sklenili so tudi, da bodo postavili Jamesu Eadsu Howu spomenik, možu, ki se je povzpel od klateža do milijonarja. S tem spomenikom hočejo pribiti, da ima sleherni cigan možnost, da si ustvari lepo življenje.
Slavni zaklinjač kač je umrl od kačjega pika
(*i) Kairo, maja. Arabski fakir Mousa je veljal na vsem Jutrovem za najsposobnejšega kačjega zaklinjača. Mož je živel v Luxorju, kjer je sprva v domačinskem okraju razkazoval svoje fakirske in zaklinjaške umetnije. Kmalu je zaslovel, in vodiči tujcev niso nikoli pozabili pripeljati zvedave in radodarne goste k Mousi, da je njim v zabavo ob sviranju piščali zaklinjal kače. Njegova slava je šla po vsej deželi in večkrat se je zgodilo, da so ga celo knezi vabili v svoje dvorce.
Pred nekaj dnevi je pa dohitela moža, ki je veljal za naj-spretnejšega zaklinjača kač, žalostna usoda. Mousa je hotel blizu piramid delati razne poskuse s svojimi kačami. Ko je pa odprl košaro, je iztegnila njegova najljubša kobra svojo ozko glavo in uklala svojega mojstra. Nesrečnež je čez nekaj minut podlegel kačjemu strupu.
Ne natezajte svojega spomina!
(noe) Newyork, maja. Ako hoče odrasel človek hitro napredovati v novi, docela neznani vedi (n. pr. jeziku) in ne privošči svojemu spominu primernega počitka, je uspeh njegovega učenja komaj za 2 «U večji kakor pri osemletnem otroku.
Med napornim delom si moramo privoščiti sem in tja en dan počitka, šele potem bo uspeh našega dela dosti večji (73»/») v primeri z otrokovim.
Taka so dognanja doktorja Georgea S. Snoddyja, profesorja za psihologijo na univerzi v Indiani,
Jasno je, da so vse hitrostne metode za učenje tujih jezikov, ki jih priporočajo nekateri profesorji ukaželjnim ljudem, škodljive in zmotne. Nobenega tujega jezika normalen človek ne more obvladati v dveh tednih. Učiti se moramo počasi, če nočemo prehitro pozabiti, česar smo se prehitro naučili.
Po profesorju Snoddyju kaže postopek umstvene prilagoditve dve razvojni stopnji: prva se odlikuje po veliki počasnosti šele ko imamo to etapo srečno za seboj, se lahko spustimo v hitrost.
Profesor Snoddy si po tej teo riji' tudi razlaga nenadni zaton
pozna zobobola ...
Ker Je pravočasno spoznal nevarnost zobnega kamne • neznosno bolečine, izpadanje zob. On je začel pravo« Časno uporabljati pravo sredstvo! redno Čiščenje zob S nSargovim KALODONTOM proti zobnemu kamnu4« Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugosla« viji, ki vsebuje sulforicln-oleat dra Braunllcba. S Čiščenjem se odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogib obolenj zob — In prepreči njegovo ponovno tvorjenje«
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
nekaterih športnikov in umetnikov, ki n 	v.,	 ,_____w ^
so se prehitro razvili in so zato tudi	It&SlIl	m Ul lil OgictSOV SO
-	zmerne in času primerne!
Ali ste čustveno zreli?
Leta 1928. je ugledni ameriški profesor-psiholog J. George Frederick izdal knjigo »Koliko ste čustveno stari?« Po tej knjigi, ki je nekaka preizkušnja človeških čustev, so izbirale več let vse večje ameriške trgovine in tovarne svoje nameščence.
Ameriškim učnjakom pa to ni bilo dovolj, hoteli’ so imeti še boljšo, zanesljivejšo preizkušnjo. Profesor ta psihologijo dr. Adkison na Junior-Collegeu v ameriškem mestecu Boisu je sestavil v ta namen 25 vprašanj, po katerih se lahko vsakdo sam prepriča, ali je čustveno dozorel.
Profesor je svoja vprašanja preizkusil na prebivalcih Boisa in prišel je do kaj zanimivih sklepov. Zenske so čustveno še zelo »zelene«, prav tako mladi moški, saj jim vse preveč cvete domišljija. Čustveno zrelost dosežejo le starejši gospodje. Izmed žensk je dosegla najvišjo ,zre-
VPRAŠANJA 1. Ali hitro izgubim pogum, se
lostno starost* neka dojilja in vzgojiteljica, tamkajšnji lekarnar je pa po svojih čustvih star bore štiri leta.
Ta dognanja pa profesorja niso zmedla, saj je dobil celo mnogo zahval za svojo preizkušnjo; ljudje bodo namreč po tem spoznanju znali krotiti svojo čustva in si oblikovati trdnejši značaj.
♦
Kako pa izveste, kakšna je starost vaših čustev?
Pri vsakem izmed spodnjih vprašanj podčrtajte a svinčnikom »da« ali »ne«, seveda odkrito in pošteno, drugače preizkušnja nima smisla. Seštejte številke in jih delite s 25; dobljeno število pomeni starostno stopnjo vašegš čustvenega življenja.
Ce dosežete starost 25 let, je vaše čustvovanje docela zrelo! 20—25 je normalno in zdravo, 18—20 povprečno, 16—18 pa se že približuje nedoraslosti, 14—16 je nedoraslo, 12—14 mladostno, 10—12 otroško, pod 10 pa otročje.
vdajam trenutnemu razpoloženju in napadom potrtosti? Da 11, ne Sl.
2. Ali se rad ponašam s svojo obleko in me veseli pozornost, ki jo zbujam z njo in s svojim vedenjem? Da 7, ne 2.
3. Ali sem tudi v težavnem položaju hladnokrven in priseben? Da 26, ne 7.
J,. Ali tudi proti močni po opoziciji trmasto, dlakocepsko in logično zagovarjam svoje mnenje? Da 12, ne 30.
5.	Ali sem rad sam in v samoti? Da 10, ne 8.
0.	Ali večkrat kaj bleknem, kar pozneje obžalujem? Da 10, ne 20.
7.	Ali živim v dobrem razmerju s svojo družino? Da 31, ne 9,
8. Ali me rade razdražijo besede in dejanja drugih ljudi? Da 11, ne 20.
9. Ali priznam, da nimam, prav, kadar se motim? Da 26, ne 10.
10. Ali rad zvračamna druge svoje napake in nerodnosti? Da 7, ne 25.
11. Ali živim v veri, da me je življenje osleparilo? Da 11. ne 28.
12. Ali mislim, da sem najboljši v vsem svojem sorodstvu? Da 6, ne 25.
13. Ali rad živim preko svojih razmer? Da 13, ne 26.
11.	Ali me rad prime moreči občutek manjvrednosti in nezaupanja vase, ki ga skušam prikriti? Da 7, ne 25.
15. Ali pretakam pri čustveni gledališki predstavi solze? Da 5, ne 30.
16. Ali takoj ozmerjam svojega bližnjega z oslom, če je zagrešil malenkostno napako? Da 11, ne 28.
17. Ali svojim bližnjim rad pokažem svojo moč? Da 7, ne 25.
18. Ali sem gospodovalen? Da 12, ne 30.
19. Ali postanem togoten, č« ute kdo ujezi ali razžali? Da 5, ne 25.
20. Ali mi je veliko do naklonjenost drugih ljudi? Da 7, ne 21.
21. Ali lahko dolgo in nespravljivo sovražim? Da 7, ne 21.
22. Ali me grizeta zavist in ljubosumnost, če vidim uspehe drugih? Da 11, ne 21.
23. Ali hitro zamerim in se pogosto prepiram? Da 10, ne 20.
21.	Ali. sem obziren do čustev svojih bližnjih? Da 22, ne 7.
25. Ali kdaj mislim na to, da bi koga ubil, ali bi pa rad sam šel V smrt? Da 5, ne 20.
Enaki deklici
(n#o) Newyork, maja. Na detroit-i skem vseučilišču sta se spoznali dve študentki. Prvi je bilo ime Pavlina B., Taylor in drugi prav tako Pavlina Taylor.
Obe sta se rodili 22. septembra 1920, ena pri Sveti Katarini (Ontario), druga pa pri Svetem Ignaciju (Michigan). Obe imata rdeče lase in sončne pege. po obrazu, pa tudi tehtata enako In enako sta visoki.
Obe Pavlini sta postali dobri in ne-, razdružni prijateljici: da si bosta še bolj podobni, sta se pričeli še enako oblačiti.
N os in ušesa po želji
(noo) London, maja. Marsikdo bi se rad iznebil kljukastega nosa ali pa štrlečih ušes, ki mu jih je naklonila hudomušna mati narava. Doslej je to' bilo precej drago, saj je edino operacija lahko popravila črte na obrazu.
Zdaj pa si bodo nezadovoljneži lahko kar po želji kupovali dele obraza pri iznajdljivem angleškem trgovcu, ki je začel prodajati umetne nosove in ušesa. Organe izdeluje iz neke nove snovi, ki je na las podobna človeški! koži. če ne bodo predragi in se bodo dobro obnesli, jih bodo gotovo kmalu prodajali po vsem svetu.
Postopek je kratek In lahak: izbereš si primeren nos, ga pritisneš na pravega, nihče ne bo niti slutil, da ni tvoj, čez dva meseca — tako dolgo nekako traja, preden se »obrabi« — si kupiš novega, morda še lepšega... Na ta način si bo mogel vsakdo sam po svojem okusu oblikovati obraz. (»Star«)
Poravnajte naročnino!
Hfovela „Drniinskega tednika"
Tako lep par...
Napisala P. Reicherjeva
S časniškim izrezkom v roki je [Ado-ll počasi stopal po ulici navzdol, Sftčoč neko hišno številko. No vendar! Obstal je. Tedaj se je nekdo, ki je imoral iti tik za njim, zaletel vanj-.
»Oprostite, prosim!« je dejal glas, £ki se je zdel bolj razburjen kakor opravičujoč.
Adolf se je ozrl in ugledal dekle v 1*1 >etn rjavem kostumu,'s čednim rjavim klobučkom na glavi, ki ga je {merila e hladnim pogledom od nog «lo glave. Tudi ona je držala Časniški izrezek v roki. Prav gotovo je v to »dno privabil tudi njo oglas v časni-
11
Deseti brat
i: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
;: V sedanji čas postavil in v stihe prelil
Ivan Rob
ku. Oglas: »Svetlo, dvookensko sol*>|dožla oba ur£j^ka/ Vge mi je kar • klavirjem, elegantno opremljeno,	pri*, ^ in prelila
lodttam v najem.«	♦	Z.	JZ,_____
Po resničnih dogodkih napisal F. N.
B. nadaljevanje Nekaj sem jeeljala, toda že »ta me
»Nisem vas videla,« je dejala inla-iria dama s tolikšno vnemarnostjo, kakor da bi bila res mogla prezreti J '.Adolfovo še#t čevljev visoko postavo.J Adolf je odgovoril: »Bržčas ste na< moč kratkovidni,« in je navil po etop-"
eem celo na to, da bi ee vrgla pod vlak. Tedaj sem pritekla do nekega japonskega vojaka, ki je stal * puško na rami na peronu. »Help me, help me!«* eem hlipuil* v upanju, da razume angleški. Tedaj eta me pa ie prijela oba uradnika za rame. Nekaj
v«. „ -i .	,	,	,	....	-	.	* r potlej sta me na vendar iztrgala >»•
Obre*«,1 se je ob dekhc.no roko. Po-?'~kuJiz rok. ^kje >Iav dJež sem
Kitala ga je. Pobegi je roko in za-|^pas,ila drobceno glLvo trgov« iz
mrmral: »Oprostite!«	1	Lipskega, ki mi je še zmerom na
>0, prosim,« je dejala in se kar na 2 vso moč mahal in dajal znamenja.
lepem sladko nasmehnila. Presladko!l Do večera so me zaprli v postajno
pri je mielil Adolf ves besen.	$	skladišče, potlej so me pa odpeljali
Dekle je pozvonilo. Čakala eta. j v zapor. Seot dni eem prebila v v la mi
Neka starejia, zavaljena goepa ee je?celici — in toliko da nisem obupala.
jprikazala na pragu. Bila je gospa?Dvakrat eo me zaslišali, zelo stvarno
Gardenova, lastnica stanovanja. Pri-J in vljudno (to moram priznati!), toda
ijazno je pogledala čakajočo dvojico in I moj položaj ee zaradi tega ni prav
dejala: »Dober dan! Bržčas bi «i rada* nič popravil. Tretji dan sem smela
ogledala sobo? Kar vstopita, proeim.l pieati Stankoviču pismo. Bog sam si
'iPrav gotovo vama bo všeč. Kakor na- J ga vedi, kdaj bo moje pisanje dobil?
lašč bo za takšen krasen par!«	*	Edina tolažba v teh hudih dneh je
Dekle ee je razerdila.	*	bil neki krčmar, ki mi je od drugega
»Nisva par,« je siknila. »Ta J dne dalje prkiašal jed, ker sem zaradi
pod,« posebej in strogo je poudarila Z fj *? jetinske hrane nevarno zbolela.
ibesedo ,gospod1, mi je popolnoma* krčmar je bil Avstrijec. Hrana,
tuj.«	Z	*» mi Je	je bila izvrstna,
»A tako,« je menila gospodinja. ♦ n,ožakar sani Je bil pa vtelešena Iju-
»Da, tako je,« je pritrdil Adolf. X !>e«>ivoet in ustrežljivost. Prinesel mi
'Nn, prav,« je skomignila z rameni ♦ le. tudigorak kožuh, ker me je zelo
gospa Gardenova. »To ni moja stvar. Prisegla bi bila da eta poročena — in še srečno povrhu. Pa nič ne de! Kar vstopita. Sobo si lahko vseeno Ogledata.«
Sobica je bila za Čudo lepo oprem*
; zeblo. Kožuh je bil imeniten že zaradi ; tega, ker v njem ni bilo nobene uši; | o celici pa tega ne morem trditi! Krčmar se je tolikanj zanimal za mojo usodo in se je tolikanj dobro ; razumel e carinarji in orožniki, da
Ijena, sicer malo nemoderno, vendar* ®e,n prepričana, da me bo čez
zelo okusno. V kotu je 6tal velik pia-j ni no.
»škoda, da nista poročena,« je do-_ brodusno menila gospa Gardenova. < »Tukajle je kopalnica, tam pa plinski; kuhalnik. Vse skupaj stane samo 150J šilingov.«
»Ali je klavir uglašen?« je vprašal; Adolf hlastno.
teden dni za gotovo rešil tega pekla. Sedmi dan — sama ne vem kako in zakaj — mi je ravnatelj kaznilnice sporočil, da sem prosta in da ni nobene zapreke- za moje potovanje, v Tokio. Na ravnateljevi pisalni mizi je stal moj kovčeg, poleg njega ročna torbica, na kovčegu je pa ležal moj polni list. Pištol kajpak ni bilo več
»Pred nekaj tedni sem ga dalaxnie(*	stvarmi, /a kaznilniškim
uglasiti.«	I ravnale‘ien> .ie stal neki japonski čast-
>Zadovoljna sem s sobo,« je menila J ki me je kasneje tudi spremil mladenka.	I na postajo. la mi je povedal, preden
»Najamem sobo,« je rekel Adolf. 1 ie	ot^el> kdo mi je priskrbel
Njegova čedna tekmica mu je po-J sv°‘),0"0, ......
gledala naravnost v oči. »Jaz 6em pr-5 gospod Reiborudo,« je pripovedo-■va spregovorila,« ga je ukorila. «val Japonec (Japonci tako čudno iz-J.Iaz sem bil pa prvi pri vratih,« J govarjajo besedo Leibeld; tako se je jo ie zafrknil Adolf.	|Pa ljisai trgovec iz Lipekega), »torej
Te<laj ee je dekle nasmehnila in se S Kospod Reiborudo videti kako bili are-olirnila h gospodinji. »Zdaj morale vi**,rani- Videti tudi kako Kitajci žalili -odločiti!«	5japonski vojak in javiti žalitev jspon-
Gospa Gardenova se je obotavljala. *Kke"m orožništvu v Ilarbinu; povelj-Takšna odločitev ji ni šla v račun. *nik melle poslati na preiskavo. Vse j »Nočem si nakopati takšne odgovor-z nai'.' y neredu pri policija in tudi nosti,« je mirno dejala. »V kuhinjo j vpisnik. Požleno ukorili carinarja in »topim, da se mi ka j ne prismodi, S orožniškega častnika in tako vi po-\medtem se pa vidva pomenita.« Kre-Xs*a*' prosti, lako.t nila je U vratom in odondod zaklica l Ko sem se že,peljala v vlaku proti la: »Morda ne bo napak, ako žrebata, f Harbinu, sem mnogo razmišljala, za-ftiling vrzita!«	S kaj so me prav za prav izpustili.
»Saj res,« je dejal Adolf. »Ali bi Ž Razumela nisem lega ne tedaj — in Jrebaia?«	Xše danes prav ne razumem. Bržčas
»Meni je prav,« je odgovorila mla-Xje gospod Leibold spričo znane ljnbo-idwika.	Z sumnosti med jaj>onsko in uiandžur-
Adolf je vzel šiling iz žepa in vpra- * jiolicijo tako imenitno zasukal Žal: ?-Glava ali Številka?«	2svojo prijavo, da se je Japoncem za
»Glava!«	Z malo zdelo, da kitajski uradniki žalijo
Vrgel je novec v zrak. Dekle se jel japonskega vojaka, radovedno sklonila nadenj.	* Naj bo že kakor koli, politika je
»Številka!« je razočarana zamrmra-C°'ov(> vmes, jaz sem pa gospodu la. Potlej ee je vzravnala in odšla k	iz	Lipekega iz vsega srca
oknu. Bilo je v maju, in mehek zrak ♦"va"'Bia> >ia me je rešil zapora, je prihaja) v soho. Solnčni žarek jež .v® . .. se,n sanio 6voje pro-
1»ožal njeno zlatolaso glavico. Vsa žalostna je stala tam. Njena nežna, skoraj otroška postava se je v ostrem obrisu odražala na sinjem ozadju neba. Adolfa je zapekla vesi.
»Prav žal mi je, gospodična, da sem »lavo dobil. Kljub temu naj bo soba vaisa!«
Ni mu odgovorila,
S f*sle eo se slišali zamolkli zvoki valčka, ki ga je igral pocestni orglar. Podzavestno je stopil Adolf h klavirju, dvignit pokrov in udaril na tipke. Zaigral je spremljavo k valčku. Tako ee je vživel v to, da je pozabil svojo okolico, in šele ko je dekle stopila k njemu, ee .je zavedel, da ni sam. .Vslal je.
»Hvala,« je dejala mladenka. »Nebeško lepo ste igrali.«
»To j; moj poklic,« je odgovoril.
»Torej ste godbenik7«
»Da; pravkar setu se rrtiil iz Pari-*». kjer sem končal glasbene študije. Doslej sem stanoval v hotelu, zdaj mi je pa Je dovolj lega igranja na raz-(fl,iše»ib klavirjih. Zalo sem precej pobite! eem, ko sem prebral oglas...«
stoeli in bila sem presrečna, da smem neovirano potovati v Tokio. Začelo me je pa vendar skrbeli, ali bom še o pravem času prišla — in ali me bo Stankovič še hotel sprejeti. Mislila sem si namreč, da bo Stankovič pisal
• Pomagajte mi! (angl.)
Dekle ee je razumevajoče nasmehnila — in la nasmešek je Adolfa očaral.
»Vam je ta soba potrebnejša kakor meni!« je dejala.
»In vendar bo vaša,« je odločno dejal Adolf. Kar čudil ee je evoji }*o-pustljivosti. Toda zdelo se mu je. da je nekam v zvezi s pomladjo in z orglanjem na cesti — in naposled nemara tudi z dekličinimi velikimi, rjavimi očmi... Morda je zalo tako mehak...
Obrnit se je k vratom, da bi odšel. Tedaj je vstopila gospa Gardenova.
>Nn,*t je vprašala, »ali ela se pomenila?«
»Da,v je dejal Adolf, »dama bo vje-1* sobo.«
ležeče na kakšno postajo, atko bo hotK«l dobiti stike z menoj. Toda vesli ni bilo nokje<r. Z neke postaje sem brzojavila potlej Stankoviču.
Vozila sem se skozi prekrasna mesta, ki eem se ob njihovih imenih ie zdavnaj prej opajala. Toda vsa ta mesta mi niso bila mnogo mar; želela sem ei samo, da bi še o pravem času prišla v Tokio. Kdo ve, kaj -me tam čaka?
Presenečenja r Tokiu
Ker se Stankovič zame ni zanimal in mi tudi ni odgovoril na pismo, ki sem mu ga iz zapora pisala, sem bila takrat že trdno prepričana, da mi je on položil pištole v kovčeg, medtem ko sem bila v umivalnici. Belila eem si glavo, ali je hotel orožje samo na lahek način pretihotapiti čez mejo, ali mi ga je pa iz maščevanja podtaknil med prtljago.
Natanko 72 ur ali tri dni po odhodu iz Mandžulija sem prišla v Fu-san, v pristanišče na jugu Koreje, nasproti japonskim otokom. Bilo je zjutraj. Ob postaji na pristanišču je že čakal parnik, da popelje potnike čez Čušimsko ožino v Šimoneeki. Natanko ©b določeni minuti je parnik odrinil iz pristanišča. Vožnja je bila prekrasua. Na krovu je bilo vse polno Smejočih se Japoncev in morje ja bilo gladko kakor ogledalo. Nekoliko sem že premagala svojo slabo vetjo in upala eem, da se bo naposled vse dobro končalo. Proti večeru smo nagledali japonsko obal; najprej lepe, ne previsoke, z gozdovi obraele hribčke, potlej nizke male hišice, ki ee v njih že prižgali luči. Na nebu so ee pa podili nežni rožnati oblaki. Ribiški čolni z razpetimi jadri eo se vračali z leva domov. Ko smo prišli že prav blizu obale, smo razločili po naselbinah cvetoče češnje, obdajajoče slikovite japonske hišice.
Japonci eo bili dobre volje in večkrat me je kateri izmed njih potegnil za rokav in mi razburjeno šepnil: 'Cherry, cherry... Nipon!« Marsikateri od njih je vprašal prej kakšnega znanca, kako se češnji po angleško reče — in komaj je izvedel angleško besedo, je že stopil k meni in mi z navdušenim obrazom dejal: »Cherry... Ni pon k
Da, razumela sem: lam na ob.ili so vse češnje v cvetu in češnjev cvet — to je Japonska. Vse je bilo prav tako, kakor sem si nekoč v sanjah predstavljala. Vendar že eem prišla v tolikanj zaželeno deželo in želela sem vsem tem dobrosrčnim in preprostim ljudem mnogo, mnogo sreče. Sebi kajpak tudi.
Ko smo pristali, je začel pršiti lahen dež; carinski pregled je bil zelo natančen. Toda vse je šlo po sreči, saj tokrat nisem imela pištol med perilom. Iz pristanišča eem zavila na železniško postajo in legla v spalnem vozu k počitku. Drugi večer, ko sem že prepotovala pravljično deželo pomladi, eem prišla v Tokio.
Odšla sem v neki hotel blizu postaje, ki ni bil tako drag kakor hotel Imperial, ki mi je o njem pripovedoval Stankovič. Koj pri vratarju sem doživela radostno presenečenje: poleg vratarske lože je visel rumen lepak z napisom:
»Revija v gledališču Arima:
,«NK N1GHT IN VIENNA*
Hazkošna revija. Girli.
Skupine breskovih cvetov in fc~kupine češnjevih cvetov.«
Premiera je bila določena za prihodnji teden, in med glavnimi plesalkami je bilo natisnjeno tudi moje ime: »The famous German St.vle-Dancer Bianca Singal in Modern Dance*«.**
** Znamenita nemška stilska plesalka B. S. v modernih plesih, (angl.)
»Hvala,« se je postavita mlada damica po robu. ».laz sobe že ne vzamem.«
»Tudi jaz ne,« se je brž odrezal Adolf.
»Tega pa res ne razumem,« jima je skočila goepa Gardnova v besedo. »Pred pičle četrt ure »ta ee oba pulila za soho, zdaj je pa nobeden ne mara.«
»Gospod je godbenik,« je pojasnila gospodična, »in mu je mnogo do klavirja.«
»Dama ima prednost,« se je uprl Adolf.
»Najbolje bo,« je menila gospa Gardnova, »da se lepo skupaj sprehodila malo po parku. Tako krasen spomladanski da h je. Solnce sije toplo in ptičfce žvigolijo, da je človeku kar
XXVII.
Ko naša znanka to izve, ji žal je, da ga je žalila.
Da bi ga malce pomirila, spregovori besede te:
»Saj name, Kvas, se ne jezite, .	da sem tako vas stisnila?
Stankovič me je torej krstil M; Besede prejšnje pozabite,
saj nisem resno mislila.
Sedaj pa malo se nasmejte,
: o športnih zmagah mi povejte!«
XXVIII.
Kako bi Kvas se razgovoril,
Kako bi se pobahal rad!
■ A Jurčič mu je natovoril pijanca sitnega na vrat.
Pa kaj pomaga mu vsa jeza: junak romana ni junak, lahko mu avtor v čustva dreza, če se mu iljubi, hipec vsak.
Na glas naš Lovre Kvas ugiblje: i • »Kdo mož je, ki se semkaj ziblje?«
XXIX.
*V odgovor Manica veli:
stilsko' pleea&o. Ni se mi sdelo, toda najbolj oe mi je laskalo' to, da je bik) moje ime sploh naj programu!
Telefonirala sem v gledališče Ari-; ma, pa so mi povedali, da je gospod;
Stankovič že odšel. Odločil« sem se,; da bom počakala jutra. Do smrti; utrujena sem legla.
Od nekod eem slišala hrup živahne; utice; nisem se spomnila, ikako se reče: glavni tokijski ulici, vendar sem si; dejala, da mora prihajati živahni hrup: samo odondod. Dva ali tri vlake sem:
6e slišala, ki so privozili na postajo,: potlej sem pa zaspala.
Drugo jutro sem odšla v gJedaiisče;; vstala sem že o% šestih ki bila bi lahko; že »b esmih v gledališču — in rada; bi bila že tam — pa sem si dejala, <la j '
»e bo napravilo dobrega vS«a,če se —| *vJh, to je moram moiilec, zvezda, kakršna sem postala - pre- \ Prepirov vsakrsmh netilec, zgodaj prikažem.	«se	praska,	kjer	ga ne srbi.
Premagala sem svojo	nestrpnost in | Le	alkohol	mu	je	pogodu,
sem stopila šele o p»l enajstih skozi* je	srečen	v	senci	steklenic,
gledališka vrata. Spotoma sem mar-*na	žalostmi	je	je	še	v	sorodu:
sikje opjvzita lepak s svoji«« imenom, j ponaša se, da je moj stric.
Na pročelja gledališča sem videla*^lenda so z vinom ga krstili, svoje ime v velikih črkah	ime	mu	Dolef	nataknili.«
cevk za svetlobne reklamo, po jape«-!
skem vz<m*w ♦lolgik izveskih. V ra-J	XXX.
tarju sem povedala svoje ime in s*m|strte Dolef je prišel do ute, hotela saHiozavef;lne »aviw na o»ler5J ,	.	.	,	„ - ,
odkoder sem slišala godbo	i» šun-ler. t
Na moje začudenje se	je	pa vratarice vama	k ra ta m	te minute,
zaničljive nasmehnil «i me ni botelf mi oprostita? V krčmo šel pustiti dalje.	_	|	naravnost	bi, pa Jurčič brani,
;:Biaw\a Šingalova?« je z očitiwm| zaradi njega tu stojim p&smeskom vprašal.	|in,	apiopoe. še to je rekel,
sDa,-t sem dejala, »Bianca Siiiga-} [)a naj t)ejtjino od podim.«
lova sem.«	,	,	T	J	Dekle	je	šobo naredilo
»No.no,« je menil in pokazal z roko*.	,
proti odru, “miss Bianca Singalova jejln 2 m«ta m se premaknilo.
že lam!«	{	XXXI.
Tedaj sem se jaz nasmehnita. |	se	m]et je razje2il;
Nak Biam*a Singalova sem samoJ '	J , ....
jaz,« sem že v tretje ponovila, -le ver-f f	»tanao	t. dekle!
i e mile. Ratla bi govorila z sospodom t	noces ze zaiadi mene,
de Stankoviehem in z ravnateljem.!**naj Jurčič vsaj premakne te!
Vratar je odkimal z glavo. *Ne bo| Kultura srčna zdaj umira, držalo; Bianca Singalova se že več-* brez spoštovanja je ta rod, kakor uro vadi na odru, gospod Stan-*nam naših ne prizna vrednot kovič je tudi tam.«	lin	Jurčiča	že — travestira.
Segla sem v torbice	da bi	pokazala |če	ne	priznaš nobene,
možakarju svoj polni hst pa <« se|}	»Urbanus« te prežene«
se o pravem času spomni la* na lmam-t j j	r
vpisano	zgolj svoje civilno	ime. V1	XXXII.
tistem trenutku mi je bušil vroč val|Ker bon-toiiu se ravnala krvi v glavo; strašna slutnja me jet	Maniea
prevzela. Nekaj smrdi p« slepari iUl	»a« Manica,
Nemilo sem odrinila moža in stekla!je tudi hitro vstala, po temačnih boduikih mimo začudeno t nazaj v giasemo je odšla, se mi izogibajočih girlov proti odru,!»Vi Lovre Kvas ste?« Dole! vpraša, spotikaje se čez zaboje in električne*»ste filozof? A ne kot jaz, žice.	tki	v vinu	našel sem prvino,
Ko sem prišla do odra, sem uzrla2 vsemirske misli v njem odraz, v mogočnem siju žarometov, 0,>!'i>'°"Xče vam se zdi ta stvar učena, zen® <»l venca plešočih girlov — Mar-J	kakor enkrateni
go, oblečeno v kostum iz tarlatana in|Je l e a enkrate a.
labodjih	peres, cepetajočo po	taktu. *	XXXIII.
Prav ledaj je godba obnemela; iz.Hej, kje ste urice vesele, temnega gledališča je zadonel gtas:	|ko Bakhus llaš vodnik je bil,
bliže‘rampX°Va' " 0’"	prekrokali smo cele,
Margo	je »krivenčila u-slnice i« slo- j takrat za	svoj denar	sem	pil.
pita tri	korake naprej.	5	A	zdaj, ko	že starosi	pritiska,
Med kulisami sem tedaj opaz-ilalko kmalu tam bom, kjer ni muh, Stankoviča, naslonjenega ©b srebrno | sedaj, ko se mi pleša bliska, se svetlikajoč sleber. V tistem tve-iseclaj sem kakor poper suh. nulku je uzrl tudi on mene in iwcas.il2aman mi roka žep obrača, krenil proti meni. Morata sem	Kv<1<.	rodite	mi kovnea‘1«
vali njegov mir in njegov do skraj-*Kvas. P«so«lte ml .Kovača.«
nesti malomarni nastop.
<Lfij... vi ste tukaj, nindemoiselle Sydow?« jo d“jal •/. lahnim priklonom in jiosebej poudaril ime Sydow, ki ga je menda nalašč izgovoril z ruskim naglasom.
Vzravnata sem se in stisnila pesti.
; »Singal!« sem z upornim poudarkom ; odgovorila, »Bianca Singalova... še zmerom!«
Stankovič se je prizanesljivo nasmehnil.
Dalje prihodnjič
mehko pri srcu. Morda se bosta pod drevjem laže pomenila.«
Nekaj ur pozneje je glasno zapel zvonec pri vratih goepe Gardnove. Odprla je. Pred pragom sta stala gospodična in gospod, ki sta se malo prej tolikanj prekljala zaragi njene sobe.
»Nu, ali sta se vendar pogodila?«
»Da, pogodila sva se,« je dejal Adolf in z bleščečimi očmi pogledal
od sreče ožarjeni dekličin
obraz Nabavila sem si le krasne xaves0 ^ specialnem oddelku l,r<»*
»No, hvala bodi Bogu!« je olajšano	,	A
vzkliknila goepa Gardnova. »Saj sem	A A,	I* ^KAftpRNfc*
koj rekla, da sta prekrasen par.«	**	C*
*♦«>	L1UBT T\NA
Našla sta le v višini 3000 m
Življenje še zmerom piše romane... vsaj v Ameriki
(*wi) Los Angeles, maja.
Ni še dolgo tega, ko je bil Floyd Odlum še neznaten uradnik, ki si ni ničesar bolj želel kakor lastno hišico v Salt-Lake-Cityju, v svojem rojstnem mestu. V tej hišici pa ne bi bil rad sam; o ne! Bo že kje staknil tovarišico — si je mislil — tako, ki bo z njim delila dobro in hudo, dekle po svojem okusu, ki mu bo dobra in ljubezniva ženica. Toda naj se je FIoyd Odlum še tako trudil, da bi našel bitje, ki bi ustrezalo njegovemu idealu, ga vendar ni mogel najti. In ker je medtem pri svoji tvrdki napredoval in je bil z delom preobložen, sploh ni več utegnil misliti na uresničenje svojih sanj.
Živel je samo še življenje prezaposlenega ameriškega businessmana, ki je komaj še vedel, da je na svetu tudi zasebno življenje. Letalo je postalo zanj neobhodno potrebno vozilo, zakaj koristi družbe »Atlantic« so terjale, da je bil danes tu, jutri tam. Ako je včasih zašel v kakšna družbo, je storil to samo iz dolžnosti, ker se tako spodobi vodji »Atlantic-Corporation«. Zabave mu pa vseeno ni bilo mnogo mar.
Čudna stava
V	neki družbi se je vsegamogočni šef »Atlantica« seznanil z nekim mla-
Ce ima star don Juan smolo...
(n«o) Gradec, maja. Pri blagajni nekega graškega kina je stal starejši mož, po poklicu postrešček; ko je prišel na vrsto, je naročil dve vstopnici, zase in za svojo hčerko.
Policijski nadzornik, ki je stal v njegovi bližini, ga je pobaral po starosti njegove hčerke.
»Petnajst let ima,« je povedal možak.
»Potem ne sme k tej predstavi,« je odločil nadzornik, »otroci izpod 16 let ne smejo več po osmi uri v zabavišča, vrh vsega je pa film, ki ga nocoj vrte, še mladini prepovedan.«
Postrešček se pa ni dal ugnati.
»Oprostite, gospod nadzornik, moja hči Ivanka je že poročena in mati dveh otrok,« je pojasnjeval zgovorno in privlekel obenem iz žepa Ivankino poročno knjižico z natančnim popisom njene rodbine.
•	»Prav žal mi je,« je odkimal nad zornik, »zakon je zakon...«
Kaj je hotel možak? Odnehal je in vzel denar nazaj. To pa menda ni bilo všeč njegovi hčeri, kajti prav nič spodobno je zavrnila svojega »očeta«; »Prvič mi ni Ivanka ime in drugič ' hočem imeti bonbone, ki ste mi jih obljubili, ko ste me povabili v kino!«
Med splošnim smehom in grohotom je nadzornik starega lisjaka aretiral zaradi poskusa zapeljevanja mladoletnice.
Nadobudno dekletce so pa vrnili roditeljema, ki sta jo že vsa v strahu zaman iskala pri vseh sosedih; namesto bonbonov je frklja dobila dve krepki okoli ušes od svojega pravega Očeta.	(»Kino-Journal«, Dunaj)
dim dekletom, ki mu je bila ko j na prvi pogled všeč. A čeprav mu je miss Jacquelina na moč ugajala, to vendar ni bila ljubezen na prvi pogled. Prav za prav je šlo za neko stavo, ki jo je gospod Floyd sklenil z gospodično Ja-cquelino. Sam Bog si ga vedi kako sta se začela meniti o neštetih poletih, ki jih je imel gospod Floyd Odlum že za seboj — in tedaj je menila gospodična Jacquelina, da mora biti prekrasno, ako človek leti v takšnih višavah nad neznanimi pokrajinami, nad morji in vrhovi, zlasti pa šele tedaj, ako bi lahko sama pilotirala.
Vodja »Atlantic-Corporation« jo je smehljaje se poslušal, potlej je pa dejal, da so to samo prazne sanje — in	.
da bi se Jacquelina prav gotovo ni- in letalo se je pod vodstvom njenih
potlej, kako napreduje njen študij v letanju. >2e čez tri tedne je imela Jacquelina pilotsko spričevalo v žepu’ čez tri tedne — čeprav si je sama zadala rok dveh mesecev — je že vsa ponosna sporočila mr. Odlumu svoj uspeh in ga je hkratu povabila na izlet z letalom.
»Saj se menda ne bojite?...« je hudomušno vprašala.
Floyd Odlum se je samo nasmehnil — saj se je bil že prej prepričal, da je gospodična Ja-ecjuelina napravila pilotsko skušnjo z odliko. In vrhu vsega ni maral kvariti mlademu dekletu veselje.
Srečna zaročenca
Jacquelina je sedela za krmilom
spoved za /ePo k
ELIDA
midci
%
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG omamljivega vonja snežnobelc barve
koli ne. naučila letanja, zakaj takemu so kos pač samo mišič&ve ženske roke. Toda s to svojo pripombo je zbudil samo Jacquelinino trmo in častihlepje.
»Koliko staviva, da bom vendar postala letalka?«
»Stavim dve sto dolarjev,« je dejal Floyd Oldum.
»Drži!« je pritrdila Jacquelina. »čez dva meseca vas bom že povabila na prvi polet.«
Sefu »Atlantic-Corporation« sta na moč ugajala dekletova samozavest in častihlepje. Naskrivaj je poizvedoval
sobi je sedelo za pisalnim strojem mlado, čedno, plavolaso dekle in si mirno čistila nohte.
»Rad bi govoril z gospodom notarjem,« sem ji dejal.
»To sem jaz,« je odvrnila nekam počasi, ker je imela v ustih žvečilni gumi.
veščih ročic dvigalo čedalje više. Ko sta bila 2000 metrov visoko, je Floyd kratko in malo po vseh predpisih zasnubil dekle. Jacqueiina je bila tolikanj presenečena, da je nevede potegnila za višinski vzvod. Letalo se je dvignilo še tisoč metrov više. Sele tedaj se je Jacquelina toliko streznila, da se je zavedela laskave snubitve. Nemo je prikimala.
Ha j za ženske
inžo) Newyork, maja. New-Altony, -najhno mestece v državi Kansasu, menda lahko imenujemo raj za ženske. V tem mestu so na vseh vodilnih mestjh ženske.
Županja je ženska, prav tako so pa iz vrst šibkega spola tudi sodnik, davkar, pet občinskih svetovalcev in in-kasant radijskih in telefonskih pristojbin.
Zenske pa znajo tako umno vladati, <Ja je mestece New-Altony na glasu enega najvzornejših ameriških mest,
Resnici na ljubo moramo dodati, da vsaj newaltonski gasilci in orožniki Me nosijo kril.	(»Kansas	Star«)
Ameriški notar
To značilno sliko iz ameriškega življenja nam podaja v pariškem večer-Miku »Paris-Soiru« neki Francoz, ki se je mudil dalje časa v Ameriki.
Nekega dne je potreboval notarja, mu potrdi neko pogodbo. Pogledal sem v telefonski imenik, pripoveduje P.rancoz, in sem nemalo osupnil, saj je bilo v vsaki donebnici cel kup notarskih pisarn.
Colorado-building je stalo nasproti •Mojemu stanovanju, zato sem se od-
°LH. da skočim kar tja k notarju.
*K notarju bi rad,« sem dejal strelu pri dvigalu.
»V vsakem nadstropju jih je nekaj, kateremu želite?« me je vljudno
Prašal strežaj.
*° sem rekel, da ml je vseeno, h viJut1 me P°Pelje. ml .1e toplo priporu notarja, ki uraduje v 10. nadstropju
sem se torej v 10. nadstropje, al notarjevo pisarno in vstopil. V
Čez dobro uro sta pristala Jacquelina in gospod Floyd Odlum kot srečna zaročenca spet na zemlji.
Videč mojo osuplost, mi je razložila, da v Ameriki lahko postaneš notar že z 21 leti, če napraviš potrebne skušnje, ki po njenem pripovedovanju niso posebno težke.
Povedal sem torej gospodični no-
prisežem, da je vsebina pogodbe resnična. Nato je potegnila iz miznice velikanski notarski pečat in ga pritisnila pod svoj podpis.
»Koliko sem pa dolžan?«
»25 centov prosim (12 diu)...* Poceni, kaj? In brez tistega nadležnega onegavljenja, ki smo ga vajer>l v Evropi. Seveda, ali prav tako tehtno zaleže kakor pri nas — tega pa kajpak ne vem.
Pretresljiv proces
(nC-x) London, maja. Pota Pravice so včasih hudo čudna. To nam posebno nazorno kaže naslednja pretresljiva povest.
Sodišče v Essexu na Angleškem je te dni razpravljalo o enem izmed naj-tragičnejših procesov zadnjih let.
Na obtožni klopi sta sedela brat in sestra Avgust* in Nora Boastova. Pri procesu je prišlo na dan, da je Avgust že kot deček zapustil rodni dom in odšel k mornarici, čez deset let se je vrnil domov in našel samo še svojo petnajstletno sestrico Noro, oče in mati sta mu bila med tem že umrla, tarki, kaj želim. Pazljivo me je po-j In zgodilo se je, da sta se mlada slušala, potem mi pa resno velela, naj! človeka vnela v grešni strasti drug za
drugega. Neverjetno, a resnično: petnajstletno vaško dekle je bilo tisto, ki je zapeljalo svojega brata... Iz trenutnega poželjenja se je razvila ljubezenska strast, ki ju je vodila v Lou-don, kjer sta živela zaljubljenca kot mož in žena osemnajst let in dobila štiri zdrave otroke.
Morda bi ta zgodba nikoli ne prišla na dan, da se ni Avgust pred letom dni v drugo zaljubil in zapustil svojo ženo in sestro. Nora se je počasi vdala v svojo usodo in se je poročila z nekim vrtnarjem. Toda njuna skrivnost je nekako prišla na dan in sodišče je moralo izpolniti svojo dolžnost: krvosramneža so aretirali in te dni sta se morala zagovarjati pred sodnikom Baileyem.
Sodnik je sodil po paragrafih in ju je obsodil.
In tako sta se razbila dva zakona, ki sta morda pomenila izhod iz krvo-sramne zablode. In tako so do smrti zaznamovani štirje nedolžni otroci.
Najbolj do živega gredo pa človeku besede, s katerimi je sodnik utenaeljil svojo obsodbo:
»Obsodba je tem bolj upravičena, ker je sodišče spoznalo, da se brat in sestra še zmerom ljubita...«. ,
(»Morgcn«, Dunaj)
Binkoštna križanka
tednika'
11	13	14	73	16	11	18	19	20	21	22	23	24	25	26
Pomen besed
Zaradi večje preglednosti navaja-
mo po vsaki razlagi v oklepaju
število črk iskane besede
VODORAVNO
1.	— Števnik, ki se v samostalniški družbi skrči na polovico (4). — Posekano deblo (4). — Če je popoln, velja za enega izmed najveličastnejših naravnih prizorov (3). — 1’esuik, znan bralcem »Družinskega tednika* po travestiji »Desetega brata« (3).
[I. — Kvarijo premnoge slovenske križanke (6). - TA TKI) M K NAŠI BRALCI RADI BERO (9). — Kdor na tako pride, mu ne kaže drugega, kakor da stisne zobe in na riovo začne (4).
III. — Strah kuhinjskega mrčesa (3). — Tak se je Marceli v romanu »Zakon na poskušnjo« zdel Noel (4).
-	ČASOPIS, KI IZIDE 52 KRAT NA LETO (6).
IV. — Kraj v kranjskem okraju, ki posebno poleti dostikrat beremo o njem (4). — »Ko dan se zaznava...« je prvi verz te pesmi (12). — Upi in nade puščavskih popotnikov (4).
V. — Navadno je sestavljen iz več jedi (4). — Tem mogočnejši, čini več pevcev ima (4). — Moško krstno ime (3). — Na jeziku ga imajo že 18 let vsi, v mislili pa le malokdo (3).
VI. — Mesto v .lužni Srbiji, znano l*o bitkah v balkanskih vojnah (8.)
—	Gosposka gostilna (10). — POMOŽNI (JLAGOL (2).
VII. — Začetek vesele slovenske pesmi, zložene dobri kapljici na čast
(2). — Kača (3). — Otroška igra, ki se je pred kakimi štirimi leli na lepem pojavila in prav tako na lepem tudi izginila (4). — Vojna poročila ga skoraj vsak dan omenjajo (4).
VIII. — Začne ee s smrtjo (6). — Šolski predmet (12). — Predlog (2).
IX. — V PRVOTNEM POMENU IMA SAMO DVE STRANI (4). — Naš sosed (4). — Jedro .Slovanov* (3). — Krajevni prislov (3).
X. — Kdor je lak, se ga nobena beseda ne prime (10). — Uobov »Deseti brat« je lo v primeri z Jurčičevim (10).
XI. — Kiparjeva gmota (3). — Žuželke (3). — Moško ime (4).	— PREDLOG (2).
XII. — Na kmetih jih radi vzamejo s seboj na izlete, seveda ne praznih (8). — Veledomišljavost (12).
XIII. — Moško krstno ime (4). — Duševna stran narave (4). — Dalmatinski otok, znan po neki pomorski bitki in po svojem vinu (3). — Začetek vsake ,ljubezni* (2).
XIV. — Služi s pridom zapisnikarjem (12). — Števnik (10).
XV. — Nota; tudi kralj v italijanščini (2). — 4. sklon ženskega krstnega imena (3). — Čebelja posoda
(3). — Prostor pred stanovanjem (4).
XVI. — Reka v Srbiji, kjer so v balkanski vojni Bolgari napadli Srbe
(10). — 4. SKLON NEDOLOČNEGA ZAIMKA (8). — Del premnogih slovenskih krajevnih imen (kraiica; 2).
XVII.	— Obeljena smreka z okrašenim vršičkom (4). — Zaradi zadnjega deževja so tako narasle, da se je bilo bati katastrofe (4). — Osebni zaimek (3).
1.
NAVPIČNO
Začetna in končna črka zad-
nja leta mnogo omenjanega angleškega državnika (2). — Zlit s činom in cinkom, rabi za izdelovanje zvonov (5). — Junaki balkanskih vojn (4).
2. — Najvažnejša besediea za zakonsko zvezo (2). — Reka v Bosni (3). — Oblika glagola ,riti* (3). — Veznik (3).
3. — Oblika pesmi (2). — Prav ceniti ga zna samo tisti, ki ga več nima (3). — Če ni60 črešnje takšne, jih ne kaže kupovati (5).
4. — Predlog (2). — .Vsi* v dvojini
(3). — Prehodna, tudi prevozna zveza med naselbinami (3). — Tak pride človek na svet (3).
5. — Števnik (2). — Mesto na nekdanjem avstrijskem Tirolskem (3). — Nekoč se je Ljubljana tako imenovala (5).
6. — Začetek slovenske domoljubne pesmi (3). — Predlog (2). — Brez ognja si ga je težko predstavljati (3).
—	Tak svet je neprijazen (3).
7. — Tako kratek je samo zato, ker je brez samostalnika (2). — Povratni
zaimek (2). — Vzročni veznik (3).
— Predlog (2).	,i
8. — Zgodovinarji ga radi spravljajo s časom v zvezo (3). — Podvojen soglasnik (2). — Žensko krstno ime (3).
9. — Kratica iz trgovsko-industrij-skega življenja (2). — Osebni zaimek (2). — Grad iz Dumasovega romana, ki je pred 3 leti izhajal v »D nižinskem tedniku« (2). — Kratica dolgost-ne mere (2).
10. — Napoveduje dan (4). — Osebni zaimek (3). — Vprašalni veznik (2). — Prešernov vprašalni veznik (2).
11. — .Obrnjena* pamet (2). — Oblika glagola ,vreti* (3). — Kratica na listinah (2).
12. — Kruh iz nje velja za zdravega (2). — Na binkoštna praV.hika bodo v cerkvah takšne maše (4). — Osebni zaimek (3).
13. — Oziralni zaimek (2). — Blago se po njej nabira, po vrvi pa zapravlja, pravi pregovor (3). — Potrojen soglasni.. (3). — Zemljiška mera (2).
14. — Obdelano polje (5). — Brezova je dobra za nekatere otroke (4).
15. — Star velja za klenega in zanesljivega (3). — Jarek (3). — Go-dovnice prve grešnice (3).
10.	— Menda edina beseda, ki jo Francoz in Ljubljančan enako izgovarjata, čeprav različno pišeta; tudi njen pomen se v obeh jezikih približno krije (3). — Oblika glagola .rjoveti* (5). — Kratica za ,vršilca dolžnosti* (2).
17. — Nemški osebni zaimek (3).
— Nemški spolnik (3). — Latinski pozdrav (3). — Povratni zaimek (2).
18. — Medmet (2). — Osebni zaimek (3). — Oblika glagola .taliti* (5).
1!). — Prislov (2). — Nekaterim sa zdi potrelnejši od presnega masla (3).
— Pol ,osnove* (3). — Veznik (2).
20. — Osebni zaimek (2). — Osebni zaimek (2). — Kadar to počnem, imam rad mir (3). — Mojzesov starejši brat (4).
21. — Krajevni prislov (3). — Del kol' a (2). — Nekdanji pridevek višjih turških častnikov in nekaterih civilnih uradnikov (3). — Osebni zaimek (2).
22. — Veznik (2). — Eden od obeS glavnih junakov skoraj vsakega romana (2). — Pomožni glagol (3).
— Oziralni zaimek (4). — šlev-nik (3). — Zanikan pomožni glagol (2).
— Dobra polovica vsake .terne* (3).
24. — Mati matere božje (3). —> Pomožni glagol (2).
25. — Vrs!- (3). — Ne navdahne človeka k ničemur dobremu (4). — Tak fantič je tudi ohole i dekliču všeč (3). — Igralna kvarta (2).
20.	— To "očne ena .—ned devic
v	Župančičevem prevodu Puškinove .Pravljice o ca,ju Saltanu (3). — Kadar je ponoči toliko ura, je zakonski mož že zdavnaj doma, če hoče imeti .mir v hiši (3). — Pomožni glagol (2),
Besede, ki jih popisujejo debe-
leje in večje natisnjene razlag«,
povedo splošno znano resnico.
Krožnike imamo zato, da jih poka-: temo gostom in da jemo z njih. ;
Gospodična na sliki menda tega ne; ve, sicer ne hi držala salame v rokah.; Če bi pomislila, da je ob prihodu de-; setim ljudem stisnila roko in da je; čistost roke zmerom problematična, bi; tudi zaradi higiene rajši lupila salamo: na krožniku.
Ne spodobi se...
2(z naša	varčnadefeleia_
Ičalta HCH/C&Cfn totb&fr dbtn
Nekoč je živel vitez, k) je imel lepo leno in grad s sedmimi sobami. V vse eobe je smela lepa žena, le v sedmo »e; prav to sobo si je pa najbolj vroče (Želela videti.
Nekega dne se ni mogla več prema-jgati in je odprla sedmo sobo. V njej 'hi bilo ničesar drugega kakor samo veliko zrcalo. Lepa žena se je pogledala vanj in omedlela. Namesto mlade lepotice je zagledala staro, grdo babnico...
če boš prežala skozi ključavnico, boš razočarana, ker boš v sobi videla Kmerom manj kakor si pričakovala.
setim
Skoraj vse prestopke proti lepemu vedenju zagrešiš v družbi. Tako tudi to: doma lahko ves večer šepečeš ženi na uho dnevne novice, toda tam te ne veseli, temveč prav v družbi, ko tucat ljudi zaman hrepeni po tvoji skrivnosti !
Natezati radovednost enega samega človeka, je prijetna zabava zanj in zate; mučiti vso družbo s pošepetava-njem na uho je pa neodpustljiv greh!
Neka švicarska revija je priobčila zanimivo anketo »Kako navežem moža na dom«; seveda je na to zmerom pereče vprašanje dobila nešteto odgovorov. Marsikateri izmed njih je kaj poučen, zato smo tudi mi za naše čitateljice izbrali nekaj najbolj posrečenih nasvetov, ki veljajo menda prav tako za naše kakor za švicarske žene,
*
Žena ne sme biti možu samo ljubica in prijateljica, temveč tudi to-vai-išica. Le k dobremu tovarišu se človek lahko zateče po dolgočasnem in napornem delu.
■Kakšen naj bo pa dober tovariš? Prav gotovo mora biti veder in pogumen, imeti mora zanimanje za delo svojega druga in nikoli naj ne pozabi, da hodita velikodušnost in tovarištvo z roko v roki. Prav tovarištva navadno pri ženi pogreša mož! Naravna ljubkost in dobro srce bosta zmerom znova priklepala moža na dom in na družinsko življenje.
*
Ker laže moža osvojiš, kakor ga pa navežeš nase in na dom, moraš pač gledati, da ga vsak dan znova osvojiš.
*
Bodi do svojega moža zmerom prav tako ljubezniva, kakor si dobra in vljudna do ljubega gosta. Do moža bodi obzirna, nič manj kakor si bila pred poroko, in ne puščaj, da bi vsakdanje skrbi in težave motile vajino srečo.
Ne dovoljuj, da bi se v tvoj dom vtihotapila navada. Navada je začetek konca vsake ljubezni. Le s taktom, ljubeznivostjo in razumevanjem boš ustvarila v domu moževo najljubše pribežališče,
*
če meniš, da si pametnejša od svojega moža, mu tega nikar ne kaži pri vsaki priložnosti. Ne kritiku j moževih napakic s preostrim očesom! Možu privošči zmerom' nekoliko miru, prav gotovo ga je potreben, bolj kakor misliš. Zvečer ko pride truden iz službe domov, mu ne hiti takoj pripovedovati vse marnje, ki si jih ujela, ko je bil on zdoma. Počakaj, da se odpočije, potem mu pa povej, kar meniš, da ga bo zanimalo.
Če hočeš biti v zakonu srečna, 'si zapomni dve preprosti, a globoki zapovedi; 1. Le popolna svoboda človeka veže, in 2. Ljubezen, ki se zna ukloniti, zmaguje.
če hoče žena navezati moža na dom, ne sme poznati samo umetnost zabavanja temveč tudi umetnost molčanja.
*
žena naj v možu zbudi z zanimanjem za njegovo delo njegovo častihlepnost. Spodbuja naj ga k delu, občuduje naj ga in spoštuje in mož se bo zmerom rad vrnil k njej. Notranje bogati ljudje in ljudje, katerih duh je zmerom zaposlen, se tako nikoli ne dolgočasijo.
Tudi možje so poslali svoje nasvete in odgovore. Po njih predlogih sodeč so dokaj skromni, tako da pametni ženi ne bo težko ohraniti si njih ljubezen.
Menda možje največ pretrpe zaradi ženske sitnosti in zaradi zanemarjanja. Žena, ki meni, da mora biti lepa in dobra samo za družbo, se pač ne sme pritoževati, če tudi mož rajši zahaja v vse mogoče družbe kakor pa domov.
*
Pridobiti in ohraniti si moževo ljubezen res ni taka umetnost: nekoliko resničnega zanimanja za naš poklic,
nobenih zaves, ki jih modrikast ciga-retin dim pokvari; pridno gospodinjo in ne le kup svilenih domačih oblek; in klet, v kateri je nekaj steklenic dobrega vina, ki pa ni samo za goste; to je vsa moja želja.
Mož ne bo potreboval prijateljev in tovarišev, če bo našel nadomestilo zanje v ljubeči ženi.
Prav gotovo ni lahko moža navezati na dom. Svojega zakonskega tovariša moraš seveda najprej dobro poznati, šele potem boš lahko ugani-
la, s čim ga najlaže obdržiš doma. Najzanesljivejše je pač to, da delaš vsaj nekoliko po njegovi volji, da tudi njemu privoščiš nekaj »besede v hiši,« da ne tiščiš zmerom sama v ospredje, in da vsaj na videz ubogaš svojega možička.
Morda boste pri prebiranju teh odgovorov menile: »Saj to že vse vemo, saj ni nič novega,« ali »Lahko se reče, teže naredi.« Prosim, nikar! Izprašajte si pri vsakem nasvetu vest, ne verjamem, da bi bila docela čista. Skušajte izbrisati že najmanjše napakice, da se ne bodo razrasle v grde, velike napake! Saj si želite sreče in veselja, ali ne? Pri zadovoljnem možu, pri veselih otrocih v mirnem domu ga boste našli!
(n)
Letošnji pomladanski pariški klobuki
Tri Taje za »lenobe«
Ali vas je že kaj zapekla vest? »Lenobe« ste vse tiste, ki vam je bil namenjen članek »Ne utegnem«. Tudi za vas se bo našel kotiček na naši strani, kotiček za kozmetiko, telovadbo in celo šivanje. Vse kar bo jemalo le malo čaša, kar bo kolikor mogoče preprosto in zabavno, bom prihranila za vas. Morda vas bom tako poboljšala, morda celo -spreobrnila ?_
Lepe noge hočete imeti? Vsak dan vadite vsaj enkrat to vajo, pa se Vani bodo gležnji in meča zožile, postale boste gibčnejše, korak vam bo lažji in prožnejši. Pozor tedaj:
Vzpni se na prste in vzroči roke, kakor bi hotela utrgati jabolko na visoki veji. Nagibaj se naprej in nazaj, tako da boš čutila te odklone v mečih. Naredi vsaj deset odklonov na obe strani.
Jaz ne vem, zakaj je dobra mast na trebuhu in ob bokih in menda tudi ti ne veš. Proč z njo, če hočeš1 biti mlada in vitka! Če trebušček še nima prebujnih oblik, bo ta vaja prav uspešna. Lezi na hrbet, seveda na ravna tla in ne na postelji. Vzdigni noge in poganjaj kolo v zraku. Vadi vajo vsak dan pet minut, s kratkimi presledki.	. . .
Tretja vaja bo dobra preizkušnja za tvoje ravnotežje. Vzemi jabolko ali žogo (ali še bolje, svojo najljubšo porcelanasto skodelico) in si jo deni na glavo, šele ko bo skodelica trdno stala na glavi, tako da boš tuih lahko korakala z njo po sobi, bo tvoja drža pravilna in tvoje ravnotežje zanesljivo. Pomisli kako bi bilo, če bi se znašla na ozki stezici ob globokem prepadu... nič kaj prijetno, kaj ne? Torej tudi ravnotežja, ki ti ga doslej ni bilo mar, ne zanemarjaj!	Saška
Gospodje, ki odlagajo v družbi goreče cigarete ali ogorke na krožnikov rob, naj najprej pogledajo, ali je na mizi pepelnik; šele če ga ni, imajo to pravico, ki pa ni pravica lepega vedenja. če živiš v veri, da si dobro vzgojen, poprosi gospodarico za pepelnik, ne boš se ji zameril, saj veš, da se vsaka gospodinja trese za svoj servis.
(Gl. tudi 5. Ktoljtce na 7. strani.)
Mozolji — nadloga mladih let
Neka mlada prijateljica mi je zadnjič otožno rekla: »Samo v romanih in filmih so mlada dekleta lepa, v resnici so pa suha, bleda in kar je najhujše, vsa mozoljasta.« Pogledala sem jo in jo razumela: nežne poteze, lepe oči, koža pa kar razorana od mozoljev in črnih pik. V tolažbo njej in njenim sotrpinkam naj povem, da bodo mozolji prav gotovo prej Izginili kakor pa mlada leta. Toda ženska ni nikoli rada grda, posebno v mladosti ne, ko druge srečnejše tovarišice kar sijejo od zdravja in lepote.
Pri mozoljih je potrebna kar največja pažnja, pa tudi potrpežljivost in higiena. Zmerom bom poudarjala in trdila, da s stiskanjem mozoljev ne odpraviš, kvečemu preneseš in vna-
Naša kuhinja
JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE
Četrtek: Svinjsko stegno z gorčično omako, testenine, palačinke.
Petek: Zelenjavna juha, v prtiču kuhan cmok e paradižnikovo omako.
Sobota: Grahova juha s klobasicami, čebulna omaka s krompirjevim pirejem.
Nedelja (binkoštna): Kuhana kokoš z zelenjavo in rižem, malinovčeva pena*, rabarbarov kompot.
Ponedeljek (binkdšthi): Juha iz belušev, naravni zrezki z glavnato solato, Pišingerjeva torta.
Torek; golaž vSekeli«, riževa kaša 8 sladkorjem in cimetom.
Sreda: Goveja juha s kruhom in čebulnimi rezinami, grah s smetano.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
Četrtek: Goveja juha z vraničnimi cmoki, špinača in krompirjev pire, zabeljene artičoke z drobtinicami.
Petek: Pahadna juha, beluši, pripravljeni na poljski način, češki tolki.
Sobota: Ješprenekova juha, prekajeno meso z graliom, čokoladne kocke s sladko smetano.
Nedelja (binkoštna): Riževa juha, koštrunova pečenka, pripravljena kot divjačina, zraven krompirjeve paštete; okrašene banane.
Ponedeljek (binkoštni)-: Možganova juha, ocvrti piščanci, francoska šolala, pražen krompir, smetanovi žličniki v vanilijevi kremi.
Torek: Riževa juha z ohrovtom, sesekljana pečenka, sneženi cmoki v ra-barbarovem kompotu.
Sreda: Goveja juha z vlivanci, govedina s krompirjevim pirejem in ra-dičem, ocvrte jabolčne rezine.
Pojasnila
* Malinovčeva pena: Primešaj spenjeni smetani sladkorja in toliko malinovca ali kakega drugega odcedka, da bo dobila pena od njega prijeten okus in lepo barvo, ne da bi pri tem postala redka. Namesto spenjene smetane lahko vzameš tudi sneg treh beljakov.
Kaj bo pa botrca spekla?
Srečna birmanka se veseli že mesece in mesece pred birmo na ta svečani dan; dobila bo morda zlato verižico, uhane ali uro, imela bo novo obleko, peljala se bo z avtom ali vozom v okolico na izlet in jedla bo imenitne stvari pri obedu v botrini hiši.
JEDILNO ORODJE (ne rjavi)
F. GOLOB, LJUBLIANA
Wolfova 8
A Na ulici in na promenadi
vidite desto elegantno silhueto povsod priznanih LIVAR OBLEKI
Tam. kjer Je mnogo odi naperjenih v vas. Vam daje občutek sigurnost) in neprlslljenosti Vaša brezhibna In nad vse elegantna obleka.
NAŠE STROKOVNO ZNANJE IN PRAKSA v občevanju s stranko In naši dolgoletni, zvesti In strokovni sodelavci, kakor tudi na tisoče naših stalnih In zadovoljnih eenp odjemalcev. Vam daje popolno jamstvo najboljše postrežbe I
Ml NE DAJEMO BLAGO NA KREDIT, za to pa imajo pri nas naši cenjeni odjemalci prednost najnižjih cen kljub visoki kakovostni vrednosti naših proizvodov.
Prepričajte se sami z neobveznim obiskom naše prodajalne
meš jih, to je pa za kožo še slabše kakor črne pike. Ne stiskaj mozoljev niti s čistim robcem ne, pa tudi ne s prekuhano platneno krpo; najbolje je, da se jih sploh ne dotikaš. Umazani prsti, ki so vsak čas v laseh in na obrazu, so strup za čisto kožo. Zapomni si to!
Zvečer namaži ognjišče mozoljev s cinkovim mazilom ali pa z vazelino, če imaš zelo hude mozolje, ti priporočam tole ,vodo‘, ki naj ti jo točno po receptu sestavijo v drogeriji. Namaži si jo vsak večer tik pred spanjem na obraz, prej si pa kožo omehčaj s tremi ali štirimi kamiličnimi obkladki.
Recept:
Žveplenega etra . . 100 gramov 90»/onega alkohola . 100 gramov Razkrojene kafre . .	2	grama
Benjoinove tinkture .	2	grama
če imaš akne ali mozolje že
 rveč let in jih z nobenim doma-
1 čim sredstvom ne moreš odpraviti, pojdi k zdravniku za kožne bolezni, da ti bo on določil tako zdravljenje, ki je za tvojo bolezen najprimernejše. Prej pa še poskusi z gornjo tekočino, ki se v lažjih primerih prav dobro obnese.	(n)
TIVAR OBLEKE
GLAVNA 1ALOGA
ANTON BRUMEC
LJUBLJANA
DRUŽINSKI TEDNIK"
SLOVENSKO HIŠO!
Kakor pri porokah, krstih in po-grebščinah, mora biti tudi pri birmi miza obložena z vsemi mogočimi dobrotami; to velja prav tako za mesto kakor za deželo. Še pozneje, ko bo birmanka morda že' nosila drugo ali tretjo uro, in bo birmanska obleka že zdavnaj pozabljena, se bo birmanka s hvaležnim želodcem opominjala na obilni birmanski obed.
Ker bo gotovo tudi med našimi či-tateljicaiiii precej botrie, sem zbrala nekaj prav primernih receptov za to priložnost.
Mandljevi obročki
Skuhaj 21 dkg mandljev, olupi jih, posuši in zinelji, pridaj jim 25 dkg sladkorja in 2 žlici marelične mezge in zgneti to v trdo testo Zvaljaj ga za prst debelo, pomaži ga z ledom (snegom enega beljaka in 10 in pol deke sladkorja) in zreži iz njega obročke, ki jih suši nekaj časa v hlad ni pečici.
Prestice iz mezge
Zmešaj približno četrl kile presejanega sladkorja z dvema žlicama marelične mezge in limonovim sokom, zgneti to v testo, pridaj po potrebi še malo sladkorja, zreži leslo na majhne koščke,. naredi iz njih lične prestice, jih povaljaj v sladkorju in jih daj sušili.
Orehova torta
Mešaj (Kil ure četrt kile sladkorja z dvanajstimi rumenjaki, pridaj temu j». 'ižiio 50 v možnarju z žlico sladkorja stolčenih in presejanih orehov, H dok presejane moke. majo vanilije in sneg desetih beljakov. Torto siinci v namazanem obodu, jo zreži nato z ostrim žem na tri kolačke, ki jih namaži s temle nadevi : razmeta j dva rumenjaka z žlico moke. četrt litra sladke sveže smetane, sladkorjem in vanilijo ter ste|>aj tako dolgo pri ognju, dokler se zmes dobro ne zgosti. Namaži jo na dva kolačka (orle in jo |>usti čez noč, da se dobro strdi Potem zloži vse tri kolačke še enkrat v model, prevleci jih i ledom ali islim nadevom, vanj pa vtisni orehova 1 jedrca.
..IZ2 hctšc pridne <y cspediižjej
Ne spodobi se.
NOVO OBLEKO?
NE - ^ BL.UZI I
Aoi? trt/ črp/c
Moda hitro zastari, posebno, če je draga in malo praktična. Za čipke, ki so vladale že vso zimo, pa to pravilo ne velja; menda so jih ženske tako vzljubile kakor svoje dni, ko obleka ni smela biti brez čipkastega okrasja.
Lepa čipkasta obleka je za skromno žensko še zmerom predraga, pomagati si mora torej z okrasjem, garnituro ali ovratnikom, žabojem in petljo iz čipk. Tudi pahovke in volani iz nežnih čipk na svilenih bluzah so učinkovite in moderne, čipke so se prikradle celo na rokavice in klobuk, namesto pajčolana.
Mlada, ljubka deklica naj nosi čipke svetlejših, pastelnih barv, starejše gospe naj si pa izberejo le temnejše čipke in naj jih nosijo čez svilene obleke tako, da ne bodo skoznje prosevale morda preobilne oblike. Za večerne obleke lahko uporabiš stare čipke, ki jih všiješ v blago v obliki črt ali krogov. Elegantno večerno obleko iz temnih čipk in svilenega blaga nam kaže naša slika; če si ne moreš nabaviti prav take, pa si omisli podobno.
čipke torej še niso iz mode, nasprotno, prav moderne so. Pobrskajte torej po starih predalih in odparajte jih z zimskih bluz, da jih boste lahko znova uporabile, saj so dovolj drage!
Sprehod po dežju
Menda ni na svetu ženske, ki bi ljubila dež, saj slišim ob vsaki priliki: »Ko bi bilo vsaj že konec tega nadležnega dežja!« Preveč moče res ne koristi ne duši, ne telesu, ker postane v enoličnem deževnem vremenu človek sam pust in otožen.
Pa vendar, vsaka stvar ima svojo dobro stran, menda ima tudi dež svojo. Sprehod po dežju, v topli obleki in nepremočljivih čevljih je koristen in ne škodljiv, kakor menijo vsi tisti, ki si ob deževnem vremenu niti skozi okno ne upajo pogledati. Res je, da dež na kmetih človeka bolj osveži, ker je poln ozona, toda tudi naš »mestni« ljubljanski dež ni dosti slabši, ker nimamo preveč tovarn in prahu.
Tujci, ki pridejo na sever, se posebno čudijo sveži in čisti polti severnjakinj. Vlažen zrak in pogost dež lepim severnjakinjam torej koristita, zakaj ne bi tudi nam, ko imamo meglo prav tako kakor v Londonu, dežja pa tudi ne dosti manj!
Sem pa tja kratek sprehod po dežju, brez šminke in pudra, pa bo vaša koža sveža, napeta in mehka! Tiste, ki hodite poleti na počitnice v kraje, kjer ni dima, tovarn in prahu, se z »deževnim« blagoslovom lahko še posebno okoristite. Izvrstna naravna masaža je ploha, ki nekaj minut biča lice in pospeši krvni obtok. Po tej masaži natri obraz z oljem ali z dobro hranilno kremo; gotovo niti pariški lepotni saloni ne vedo boljše počitniške priprave za trdo delo v mestu.
Poleti in spomladi ne nosi snežk, ker se v njih noge pote in kvarijo. Obuj rajši zaprte čevlje, ali pa obleci volnene nogavice, ki so gotovo bolj zdrave kakor gumaste snežke.
Menda so modne izložbe blagoslov in prekletstvo za vsako skromnejšo žensko. Nič čudnega, koliko novih idej in želja se rodi v kodrasti glavici ob pogledu na vsa mogoča blaga in kako hitro skopne ob njih visokih cenah... Nič ne maraj! Dve, tri cvetlice s travnika, da nosiš pomlad v roki, in majcen košček sinjega neba, da se zrcali j v tvojih očeh, pa je tvoje srce mirno in srečno! Ali ne moreš prav tako zadostiti vsem svojim željam?
Kaj radi pravite, da je današnja moda le za bogate ljudi. Motite se. Ali niste opazile, da skuša moda iti na roko tudi tistim, ki imajo le malo j cvenka zanjo? Dovoljuje iznajdljivost, svojevrstnost, preprostost, počasi sto-1 pa s prestola in se približuje tudi nam, ki smo bile prej odrinjene v kot. Modne muhe in nespametne, neutemeljene zahteve popuščajo. Ne verjamete? Pomislite na bluze!
Včasih si smela bluzo obleči le dopoldne in za šport, za kaj drugega se to »ni spodobilo«. Imeti bluze je pomenilo svoje dni; imeti nešteto oblek in nekaj bluz. Danes je drugače; bluza je postala glavni del ženske garderobe, saj nam dve bluzi brez škode odtehtata eno obleko.
Nove bluze si lahko omisliš iz tankega blaga, iz imprimiranih in črtastih blag, da čipk in čipkastih blag niti ne omenim.
Platnene bluze v pastelnih barvah so navadno ukrojene v obliki moških srajc z ovratnikom, manšeti in žepki. Ta oblika, ki se prilega prav tako mla dim kakor starejšim ženskam, menda ne bo nikoli zastarela. Kot srajčko si pa lahko daš ukrojiti tudi dražja enobarvna blaga: satin, lame, čipke, pike, razne krepe in celo organdi. Okrogli ovratniki in drobni gumbi so edini okras teh ljubkih bluz, ki jih lahko oblečeš tudi popoldne za obisk in celo zvečer za gledališče ali koncert.
Kakor imprimirane obleke bodo moderne tudi imprimirane bluze. Krasne so kašmirske ali pa drobno kockaste in nežno črtaste bluze. Sploh naj bodo vzorci za bluze bolj drobni; to velja posebno za imprimeje.
Živobarvne, temne ali vzorčaste bluze nosi le h kostimom v svetlih, nevtralnih barvah. Zmerom sem vesela, kadar srečam čedno in spretno oblečeno žensko, ki se ji pozna, da ima okus in ne le denar. Naj omenim le nekaj ljubkih in drznih sestav, ki sem jih dpazila preteklo nedeljo v Tivoliju. •Temnomoder kostim, živordeča bluza in temnomoder klobuk; svetlo, svetlosiv kostim, temrtomodra bluza, prav tak klobuk; kostim v gorčični barvi, temnorjava bluza, temnorjav klobuk s trakom v barvi kostima. Neverjetno svojevrstno je učinkoval lep temnomoder kostim z usnjenim ovratnikom in pasom cinobraste barve, zraven temnomoder klobuk s cinobra-
stim trakom. Teh primerov vam nisem naštela samo zato, ker so mi bili všeč, temveč tudi zato, da se boste iz njih naučile, da je prva in največja zapoved za čedno obleko: skladnost in ubranost v barvah.
Pošteno sem se oddaljila od svojega
naslova, ne zamerite mi, saj vam ne* bo v škodo. Za konec pa še tole? pariško novost: Parižanke so uvedle za4 letošnje poletje nove bluze, ki naj bil izpodrinile srajčaste kroje: to so bluze j z velikimi vložki iz istega nagubanega J ali robčkastega blaga. Pariške šivilje,; ki razširjajo novo modo, trde, da soj te bluze priporočljive posebno zato.l ker na pogled podaljšajo postavo in| zožijo boke.
Menda bo vsem všeč zadnji stavek:5 kolikor blag toliko bluz, kolikor bluz| toliko krcvev.	Saška
cipk
S Lahko si »športen tip«, a ni ti treba »tega kazati na nedovoljene načine. Ne-| dovoljene, pravim; kajti ženska naj Z nikoli ne zagreši tolikšne neumnosti,
• da bi podrla z eno samo kretnjo ali Z besedo vse iluzije o sebi. Take neum-t nosti so sicer videti malenkostne, a i žal niso.
* Sedi čedno in ne z razkoračenimi nogami kakor mešetarji. Roke položi v naročje, ne pa na kolena, noge pa vzravnaj ali prekrižaj.
Zenska je lahko lepa, dobra, zanimiva — poglej jo od druge strani, pa boš spoznal, da te je varala v dobroti, zanimivosti in celo v lepoti.
Na naši sliki si jo oglejmo od zadaj, kako grdo sedi. Gospod nasproti njej je pravkar občudoval njene dražestne nožiče — mi pa vidimo samo njene čevlje z raztrganimi podplati.
Ztio aparten pariški model —
Kuhinjsko posodo neguj, če hočeš, da bo lepa in trpežna. L o š č e n o (emajlirano) posodo najlepše očistiš s peskom, če se ti je v posodi zasmodila jed, odstraniš ostanke najlaže z vročo in močno milno raztopino, ki naj učinkuje več ur. Posodo iz aluminija, ki je izgubila lesk, napraviš spet lepo in blestečo, če kuhaš v njej jabolčne olupke ali peške. Pločevinasto posodo odrgneš s preslico, pa bo spet ko nova.
ŽENSKI RAZGOVORI
POMLADNI RAZGOVORI >Poglejte jo, gospa — iopiri se s to obleko, čeprav jo je že Umi nosila!*
Deževnica je najboljša voda za umivanje in pranje las, ker je tako mehka in voljna, če jo spraviš v steklenico, imaš najboljšo toaletno vodo za lase, saj so skoraj vse drage tekočine za umivanje las zmešane z deževnico.
(n)
Z Kttkofiom Kaftčitmo
Ne jjiede na nizko ceno, garantira se za vsako zobno ščetko .ORLOV*
Dobi »e povsod!
Pevsed so ženske rade lepe..
Na jugu Aljaske imajo že deset let lepotni salon, čigar lastnik rad pripo veduje o nečimrnosti eskimskih gospodičen in gospa. Največ časa žrtvujejo eskimske dame za nego svojih las. Rajši kakor trajno imajo vodno kodranje, toaletne vode in kreme ne marajo, zato pa so bolj naklonjene rdečilu in pudru..,
Na Kitajskem in v Mandžuriji imajo lepotne salone kar na cesti, Zenske se dado kodrati, striči in manikirati kar vpričo občinstva — prav tako kakor kitajski možje, ki se brijejo kar sredi ceste.
V sovjetski Rusiji so lepotni saloni tako priljubljeni in poceni, da je v njih taka gneča kakor je bila v vojni za kruh. Cele vrste žensk stoje pred vrati, da pridejo na vrsto...
Tudi v Indiji dobro uspevajo 4epotni saloni; tam so Se posebno romantični, saj jih imajo na velikih čolnih, ki plavajo po reki od mesta do mesta.
Mlada gospodinja M. K. iz L.: Imam nov linolej v kuhinji in v predsobju. Včasih ga Umijem s toplo vodo, v kateri Je raztopljene nekaj sode Zdi se mi pa, da ni več tako lep in blesteč ko prej.
Ce hočete linolej prav negovati in čistiti, sem potrebno, da veste, is česa je narejen. Linolej je zmes strjenega lanenega olja in smole, zmlete pluiovine in barve, ki je v vročem »raku in pod pritokom nanesena na Jutovino. Linolej zato ne smete čistiti s sredstvi, ki tope olja. Zato nikoli lie uporabljajte. sode ali mineralnih olj. Zadošča, da linolej obrišete s čisto vodo, če je zelo uma-*an. gu pa ininijte z mrzlo ali trfplo vodo in dobrim zrnatim milom. Madeže odpravi iz linoleja nekaj kapljic terpentina.
Irma, Ljubljana: Za potenje rok sem sl kupila formalinovega ipirita, toda uspeha nisem opazila Nasprotno*. Prej sem imela izredno mehke roke, zdaj so pa postale hrapave. Kaj naj storim, da odpravim potenje .rok, nog in pod pazduho, da ne bi koia trpela.
Prav tako dobra kakor Tarna zdravilna sredstva, maže in fipiriti, — pa • še bolj potrebna. je pažiija glede nege V*lesa in obleke. Nosite čimbolj propustno obleko, obutev, po leti platnere čevlje ali boljfce. sandale. Lakastih čevljev pa sploh ne. Vsakdanja kopel nog in vsak-dan sveže nogaviee so .pogoj pri odstranjevanju le nadloge. Formalin- ni za vsakogar, pri uporabi pa je treba prav -poselim* pažnje. Kupite si morda saliejlovegn mila. za toaletno vodo pa imejte- 2- U’u,oni salicilni alkohol. Saliejl-Vasenol (.telesni) puder Imejte tudi pri rokali. V*e to so sredstva zoper potenje rok In pod pazduho. Seveda pa nč ^pretiravajte in vse varno preizkusite, če bb ‘vaSa.-očivldno ze»o nežna ko*a, ta sredstva prenesla. V poletnih oblekah ne imejte potuje. Te namreč bolj škodujejo kakor ko ristijA. Pralne obleke pa se vi*n» tudi brez potnic ne bodo kvarile. Puder Vasenoloforui
Marička je lepa, je očarljiva. Pravijo, da ima mnogo oboževalcev. Zanima me, ali bi jim ugajala na tej sliki, ali pa v gosteh pri svojih starih tetah, kjer kar venomer odpira usta in zeha.
Priznam, s starimi tetami Je križ*, morda res ni preveč prijetno . poslušati njihovo »kramljanje«. Se neprijetnejše je pa, če mlado dekle v družbi zeha in kaže n amesto > biserov c plombirane, ali pa celo gnile zobe...
Saška
7,a noge in milo Ohromit sta tudi v mnojiih primerih uspešna. Formalin pa lahko uporabite, ne da bi fikodoval. na ta način, da si obujete čez noč nogaviee. ki so bije poprej namočene v 10 15 u/(1ni fot malinovi -aztopini in posufiene. Nekateri priporočajo formalin in vodikov prekis (eno ali drugo, -eveda) kot dodatek h kopeli nog. Pogosto so poti.e noge tudi ploske. Potrebni so zato vložki prevlečeni s perforirano einkovo pločevino. Pravijo, da ima ta na potne noge prav dober vpliv. O vseh teh stvareh pa seveda ni govoriti bolj na Široko, ker je- prehudo potenje včasjh po slediea drugih obolenj ki Jih more uspeSno ugotoviti in zdraviti le zdravnik Mnogi. k» imajo mrzle in potne roke.'in to samo v trenutkih. ko naj bi komu :,tisn;li. roko. bi mo rali iti k zdiavmku zu živčne bolezni.
Damijana.
ABESINEC
je sedaj špagete
H UH
prliubljene
&kc
BONBONE Oilo kod	povsod!
Meso /z pampe
Napisal Fritz R, AHemana
Avto brni po brezkrajni ravnici, ined žitnimi polji in pašniki. To je pampa: brez hribčkov, bres kamenja, vf.a pregrajena z žičnimi ogradami. To je ukročena stepa, ki črpa dandanašnji Argentina is nje svoje bogastvo, kjer se jeklena mreža želeanic čedalje bolj gosti, bolj kakor kjer koli v Juani Ameriki. Kar na lepem zagledaš kraj ceste posejane skupine hiš. Nič kmečkega ni na njih; zde se kakor mest-iremu tele.su iztrgani udje — in vendar uzreš kje prav blizu naselbine sa~ moten kravji okostnjak, bleščeče očiščen od ptičev mrhovinarjev, ves bel sredi rjavkastega zelenja...
Potlej, čez uro, se strnejo te naselbinske drobtine; cesta se izliva v cesto, druga, križa drugo: mesto je pred teboj! Toda to mesto ni nič več podobno odtrganemu udu Buenos-Airesa, nič več počitniškim in nedeljskim kolonijam kakšnega bližnjega velemesta. Tu so ceste široke in prostorne; skoraj preprostorne. Posejane so z zelenim drevjem, in mir in tišina vladata v senci. Vsaksebi stoje nizke hiše, preproste v svojem večno enakem kolonijskem slogu, ki ga vidiš povsod med Kalifornijo in Argentino. Zadaj, skriti za vencem vrtov in parkov, se šopirijo zgovorni znanilci duševnega življenja: znanstveni instituti, fakultete in muzeji.
To je La Plata, vzorno mesto Argentine. Zgradili so ga takrat, ko je morala bogata in premogočna pokrajina Buenos-Aires odpreti vrata svoje prestolnice narodu, takrat, ko se je morala hočeš nočeš odločiti, da si ustvari novo središče. Pol stoletja je zdaj tega, in La Plata šteje že 200.000 duš, pa ima človek še zmerom dovolj prostora okrog sebe, še zmerom lahko svobodno diha in uživa naravno sproščenost.
Tukajle je mesto dela. Pri La P [a ti so zasekani prekopi daleč v pampo: vodna pota mogočnega pristanišča, ki lahko vanj priplujejo največji oceanski parniki. In ob enem izmed teh prekopov, skoraj brezobzirno zgrajena v pokrajino, stojita dva velikana samih strnjenih poslopij: obe največji argentinski tovarni mesa.
Meso je poleg žita za Argentino naj-večji vir bogastva: meso, gospodarski produkt pampe. Več kakor polovico svetovnega izvoza mesa prihaja iz Argentine — čudežno velika količina! Dežela, ki porabi največ mesa, Anglija, krije štiri petine svoje porabe iz hladilnic Buenos-Airesa, La-Plate, Ba-hia-Blanee. Samo to podjetje — pa to še ni na j večje — ki stoji ob prekopu zunaj La-Plate, predela na leto milijon tri sto tisoč glav goveda: 1,300.000 v golih številkah. Ovce, svinje, govedo, ko 4.000 živine sleherni delovni dan. 5.000 ljudi dela v dvoranah in lopah, kjer je postalo klanje že znanost, kjer mora mrtva žival dati poslednje, kar se predelati da. In kaj le ni porabno?
»Stranski produkti nam največ vržejo, ker majhna podjetja ne morejo z nami vštric,« mi je dejal ravnatelj največjega koncerna v USA, ki ima po vsej Južni Ameriki svoje hladilnice. Kosti, kopita, drcb, črevesje, dlaka... vse ima svojo vrednost...
Najvažnejše ostane kajpak vendarle meso.
*
Ruk, ruk, se premika tekoči trak. Usekaš, zarežeš, postoji, spet usekaš, S|>et urežeš. V višini glave teče neskončni trak po veliki dvorani, polni ljudi in prenasičeni z vonjem krvi. Sleherni prostorček je izrabljen za tekoči trak. Soparica je v vsem prostoru, gosta kakor kri. osladno zaudarjajoča, čutiš jo v pljučih, v želodcu. Samo ljudi vidiš in — ovce. Ovce se pomikajo na traku; na eni zadnji nogi visijo. glava, neumna ovčja glava z izbuljenimi bebastimi očmi pa binglja navzdol. Ljudje stojijo v vrstah, in kadar trak postoji. useka vsak izmed njih. zareže vsak izmed njih... Nič več! Vsakih deset sekund zaplava nova ovca iz ozke staje, ki v njej tesno druga poleg druge čakajo na smrt. Vsakih deset sekund preveže oster nož drobni, beli, voljni ovčici vrat; vsakih deset sekund se premakne nedolžen mrlič na jeklenem traku za nekaj metrov dalje. Vsak delavec ve, kaj mora storiti. Na stotine ljudi je tani, in vsakdo izmed njih zasaia dan za dnem svoj nož na isto mesto, z avtomatskim gibom slači ovci kožo, sega v notranjščino in lušči drobovje iz mrtvega telesa.
Grozotno se sliši, pa ni prav nič grozotno. Možje imajo lepe, bele predpasnike, in prav malo krvi vidiš; samo duhaš jo. Tukaj koljejo higiensko, z vsemi pripomočki in po vseh dognanjih dvajsetega stoletja. Ta dvorana le samo neznaten člen velikega avtomatskega stroja- Ovce, avtomobilski deli ali konzervne škatle — to je skoraj vseeno; vse je samo predmet za tekoči trak. Tudi pri avtomobilskih delih je odmerjen vsakemu delavcu določen gib, dan za dnem, leto za letom... In pri ovcah ni nič drugače. Ko gledaš, skoraj pozabiš, da je to kožna to, skrbno um to In do malega č.'dno .nekaj-, ki se ritmično premika po tekočem traku, še pred pol ure di-
halo, da je bilo še živo. Zdaj je samo še produkt, Id bo šel n« koncu is roka v roko, a kontrolne postaje mimo zdravnikov — namesto mimo tehnikov in inženirjev v drugih tovarnah. Razlika je resda malenkostna. Tu pregledajo zdravniki meso, žigosajo ga in mu določijo vrednost, kakor drugod drugim izdelkom.
Nadstropje niže, v dvorani, kjer čaka klavno živino na enakih tekočih trakovih enaka sprememba, je proces malce silovitejši. Govedo tuli, kadar ga s težkim kladivom lopneš med senci. Govedo je trdoživo; njegova mogočna telesa nočejo tako hitro postati blago, kakor ovčja. Govedo še dolgo trza. In možje, ki opravljajo prvo delo, stojijo v mlakah krvi; kar spodrsneš po krvi, kadar greš mimo njih. Naposled, po mnogih vmesnih postopkih, je trak vendarle skončal svoje delo. Velikan-vol je prav tako čeden in delikaten in
vzamei r roko: ni« mehkega ni, nič voljnega, nič trzajočega. To so samo Se trdi kosi, zaprti navzven, zamrznjeni. Ta srca so kakor kamenje, tako trda, tako odporna, tako mrtva. Zaradi ledenega mraza jih ne preplaja več življenje — pa tudi gniloba ne more do njih.
•
To zmrznjenje je čudež tehnike. Odkritje tega postopka je bilo neprecenljive važnosti za razvoj svetovnega gospodarstva. Sele takrat, ko je v nekih genialnih možganih dozorela misel o spreminjanju mesa, je postal svet zrel za mednarodno razdelitev dela in gospodarstva. Nič več ni treba krav po angleških pašah. Za Angleže prihaja meso z nedoglednih ravnic pampe, čez ekvator prihaja, varno pred gnitjem, varno pred vsemi procesi po-kvare. Anglija lahko z mirno vestjo postane delavnica sveta; Nemčija lah-
mrtev, prav tako temeljito za zmrznje- j ko neovirano razmahne svojo indu-nje pripravljen kakor drobna ovčica., atrijo; evropsko kmetovaJstvo lahko Hladilnica: ledeni piš ti zažvižga brez skrbi zlodej vzame: Argentina okrog ušes. Na dolgih drogih visi meso, I dobavlja boljše blago in ceneje...
Pristanišče v argentinskem mestu La-Plati
Takšen se je zdel svet leta 1914.
plečeta volov, krav in ovac. Na tisoče ovčjih src, govejih obisti, telečjih jeter; čedno kos poleg kosa, v nepreglednih vrstah, zmerom so ponavljaje. Meso? To kar tu visi, ni nič več mesu podobno. V teh žilah je kri zakrknjena. Vse je trdo, živali in jetra in srca. Mimo lahko potipaš srce, mirno ga lahko
še leta 1919 ni bilo kdo ve kaj drugače. Sicer je medtem odvihrala svetovna vojna, toda to se je zdelo samo bežna motnja. Razvoj je bil nekoliko prekinjen, in vse je kazalo, da se bo
začela pesem znova. »Svetovno gospo darstvo< je bila krilatica v ustih vseh ljudi.
Potlej se je pa spet nekaj zgodilo, kar narodnim gospodarjem ni šlo v račun: kriza se je razlila po vsem svetu l
Kriza je prihrumela, svetovno gospodarstvo se je razblinilo v nič — in nemški kmetovalci so kar na lepem dvignili pesti: Ne damo se pogaziU! Tudi na čast mednarodni razdelitvi dela ne! Celo na Angleškem so se pojavila znamenja in čudeži: strmeči svet je odkril, da se bohoti na Angle škem kmetovalstvo, da imajo Angleži celo poljedelskega ministra, ki govori da je treba poljedelstvo zaščititi, da ga je treba celo (o, skrajno nasprot stvo narodnemu gospodarstvu!) podpreti, razširiti — in da ni nič več v redu, če bi se 40 milijonov duš velikega kraljestva hranilo z argentinskim mesom, samo zaradi tega, ker je nekaj pennyjev ceneje kakor angleško, še več je stuhtal ta minister: spomnil se je, da še zmerom neomajno stoji angleški imperij, da je v Avstraliji in v Novi Zelandiji in v Južni Afriki tudi še goveda, ovac in svinj na prebitek.
Rojstna dežela modernega kapitalizma, domovina ideje svobodnega trgovanja, industrijska delavnica sveta, Velika Britanija, se kar na lepem zavzema za zaščitno politiko, forsira lastno poljedelsko politiko — mesno politiko!
*
Zunaj ob pristaniškem prekopu čaka parnik z angleško zastavo na krmi. žerjavi iztezajo svoje dolge roke in j prenašajo tovore s kopnega na ladjo. Mogočne bale držijo v svojih železnih krempljih: meso. Meso za Liverpool, meso za London, meso iz pampe.
Zemlja se vrti. Kdor hoče čutiti to vrtenje, mora dobro paziti. Ta tovarna stoji neomajno, ti žerjavi nakladajo, ta parnik bo odrinil poln, do vrha poln mesa proti Liverpoolu, kakor je težko obložen prišel s tovarniškimi izdelki iz Liverpoola... In vse se zdi skrajno normalno. Samo statistike pravijo, da izvoz mesa pada; da Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika nastopajo v Londonu kot konkurentke mesu iz pampe, in celo pod varstvom premišljenega sistema uvoznih in carinskih ugodnosti; da so se Angleži kar na lepem privadili jesti tudi domače meso. Res je, da je konkurenca le neznatna, da ne gre za biti ali ne biti, da se vrti vse samo okoli neznatnih odstotkov. Gospod ravnatelj, ki stojim z njim v pristanišču in gledam, kako grabijo žerjavi blago na kopnem in ga varno prenašajo na ladjo, ta gospod ravnatelj pa vendarle čuti tiste neznatne odstotke.
Vse velike spremembe so se nekoč začele z neznatnostjo. Frozen Meat, Chilled Beef, hladilnice in ovce na tekočem traku... kdo ve, kako dolgo bosta še vira bogastva širne Argentine?
Z. P.
I
H
Ali poznamo tajne tile, ki spe v nas?
Indijski jogiji in fakirji in njihovi čudeži so za Evropca nov, skrivnosten svet, ki more ob njem nejevernež le zmajati z glavo
(živi) London, maja.
Gospa David-Nielova, ena najbolj neustrašnih žena na svetu, ki je sama prehodila vso Kitajsko, Tibet in Indijo, je izdala čudovito knjigo. Ob njej se krešejo mnenja, porajajo dvomi in tisočera vprašanja.
In gospe David-Nielovi, ki je zdaj profesorica za orientalske vede na pa- | riški Sorbonni, ljudje nočejo verjeti. I Zato ker niso sami videli in zato ker | danes ta dan v čudeže nihče več ne1 verjame.
Jaz pa sem videl sam, na svoje oči čudovito stvar:
Moža, ki ga je držal zrak.
Bilo je v južni Indiji, v Tinivaliju. Jogi Subaja Palavar, ki vam bom o njem pripovedoval, je bil takrat star kakih 50 let. Po zunanjosti sodeč bi ga imel za berača. Pa ni. Sloveč jogi je, ki roma iz kraja v kraj vse življenje. Sedemkrat je že peš prepotoval vso ogromno pot od Tibeta do Ceylona.
Angleški naseljenec g. P. T. Plun-kett je jogija Palavarja naprosil, da nam pokaže »trik« mirovanja v zraku. Jogi je privolil. »Predstavi« je prisostvovalo 145 angleških priseljencev, častnikov in turistov. Vsi smo napeto gledali in nadzorovali sleherno podrobnost.
Subaja Palavar nam je svoj »trik« pokazal v žarečem opoldanskem soncu ob 12. uri in 30 minut, na prostem.
Se prej ga je Plunkett vprašal, ali je dovoljeno fotografiranje. Jogi ni ugovarjal.
Potem se je pričelo. V prizor se je zagledalo nešteto objektivov.
Subaja Palavar je legel v okvir iz štirih bombusovih palic na ne preveč snažno preprogo. Glavo sl je podprl z desno roko in obstal nepremično. Potlej je eden od njegovih spremljevalcev prekril palice z belim blagom, da je nastal nekakšen šotor. 20 minut Indijca nismo videli.
Ko so pregrinjala odstranili, smo videli Subaja Palavarja, kako ga je držal zrak.
Čudež?
Indijec je plaval v zraku v višini treh čevljev od tal. Najbolj nestrpni in radovedni gledalci smo segli po dolgih palicah in tipali z njimi vse
Nemški artist Tonnessen trdi, da je i/,pregledal indijski »vrvni« trik. Mož zavihti navadno vrv v zrak — in vrv postane tako tora, da lahko majhna deklica spleza po njej.
naokrog ob lndijčevem plavajočem telesu. Palice niso zadele ob nobeno oviro.
Jogi si je tudi zdaj, kakor prej na tleh, t desnico podpiral glavo. Leva
roka je ležala nekaj vstran od telesa čisto mirno in plosko na konici bambusove paličice, zataknjene v zemljo in ovite z belo ruto. To palico smo pozneje preiskali: bila je tako šibka, da pač ne bi mogla nositi moža, ki je tehtal svojih 70 kil.
Zdelo se nam je, da Indijec, ki je v žarkem opoldanskem soncu plaval v zraku, spi. Oči je imel zaprte in je čisto mirno in pokojno dihal. To smo videli vsi. Telo je plavalo v zraku, tri čevlje od tal.
V tem položaju je Subaja Palavar ostal štiri minute.
Potem je eden od njegovih spet pritrdil cunje, to pot pa tako enostavno, da smo mogli vsi videti v šotor.
In zdaj je prišlo najčudovitejše! Indijec v zraku se ni ganil, le njegovo telo se je pričelo samo od sebe pogrezati. To pogrezanje je bilo zelo počasno.
Preden se je telo ponižalo za tri čevlje, je potrebovalo celih 32 minut.
Ko je bil mož spet na tleh, so za-stirače odstranili. Pristopili smo in si jogija pošteno ogledali od blizu.
Telo je bilo trdo ko kamen. Otrplost je bila tako popolna, da niti In-dijčeve roke ali noge nismo mogli premakniti, čeprav smo se trudili z naporom vseh sil. šele ko so telo oblili z mlačno vodo, je otrplost popustila.
To predstavo je gledalo in fotografiralo mnogo ljudi. Takoj po predstavi je Indijca preiskal naš okrožni zdravnik dr. Simons.
Ugotovil je popolno otrplost telesa. Vprašali smo ga, ali bi bilo možno, da bi otrplo telo Indijca, ki se je z dlanjo dotikal konice bambusove palice, moglo na njej balansirati. Odgovoril nam je odločno, da to ni mogoče. »Telo bi moralo potem nihati«, je rekel. »In razen tega bi se morala upogniti tudi bambusova paličica.«
Moč besede
Gospa David-Nielova omenja v svojih spominih jogija, ki je znal premikati težke predmete zgolj z besedo.
Sama pravi, da je to stvar poprej presojala kot trik, sloneč na hipnozi. Toda bila je, kakor pravi, v zmoti.
Poslušajmo, kaj pripoveduje slovita Francozinja:
40 km od Lahore sem bila leta 1935. s polkovnikom L. W. Scottom skupaj
Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN tAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pri mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguje preobilna maščoba (debelost)? — Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN ČAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine.
HERSAN ČAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih).
Ali res ne veste, da je HEIt-SAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic?
HERSAN ČAJ se dobiva samo v izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
..Radiosan" Zagreb
Dukljaninova ulica 1.
Reg. S. št. 19.834-33.
na lovu na merjasce. Ob cesti je bilo državno prenočišče. Ker je bilo prepozno, da bi jahali v Lahoro, sva hotela prenočiti v državnem gostišču. Imelo je šest sob: tri spalnice, sobo za biljard, obednico in lovsko sobo.
Ko smo večerjali — kakor v vseh takih prenočiščih, so nas tudi tukaj pogostili z ovčjim mesom — sta prišla dva častnika. Zakasnila sta se, ker sta se pogovarjala z nekim jogijem.. Eden od njiju, kapitan W. C. Turner, je menil, da bi dal rad nekaj tisoč rupij, če bi mogel spoznati kako indijsko prevaro. Tako se je razpletel pogovor o jogijih. Polkovnik Scott jih je bil že nekaj videl. Upravitelj prenočišča, ki nam je stregel, je povedal, da je neki jogi prav v bližini. In to še posebno sloveč jogi.
»Pokliči ga,« je rekel Scott. »Povej mu, da ga sahib Scott Bahadur prosi, naj pride.« Nato se je obrnil k nam: »S temi ljudmi je treba biti vljuden,« je menil kakor v opravičilo.
četrt ure nato je stopil v gostišče silno razcapan Indijec, nas pozdravil na indijski način in sedel na pete, pred polkovnikom. Scott ga je vprašal: »Pravijo, da so v tebi močne sile. Ali nam hočeš kaj pokazati?«	,
Jogi je zmajal z glavo: »Sahib naj pove, kaj hoče videti. Ničesar ne smem pokazati, za kar me kdo ne prosi.«
2e se je vmešal Turner: »Tam je velika vaza,« je rekel in pokazal ogromno posodo v kotu. Bila je težka najmanj svojih 120 kil. Takih vaz je veliko po severni Indiji, »če moreš, jo pokliči k sebi,..«
Na glas sem se zasmejala, ker sem mislila, da se Turner iz Indijca norčuje. Ta je pa samo prikimal. Stegnil je svoji suhi roki proti stropu in pričel mahati — kakor dela otrok, ki si nečesa želi — potem so se pa vsule čez njegove ustnice besede. Govoril je hitro in nerazločno. To je trajalo približno pet minut. Potem — potem se je ogromna vaza pričela premikati. Polzela je neslišno in počasi po tleh in je prihajala čedalje bliže. Bilo je grozotno in zdelo se ti je, da boš ob pamet. Tri korake od nas je vaza obstala. Indijec se je neslišno odstranil.
Otresli smo se groze, ki nas je bila prevzela. Hotela sem si dopovedati, da je bilo vse zgolj hipnoza, toda — vaza je vendar stala pred mano! In drugo jutro smo morali poklicati štiri može, da so jo z naporom vseh svojih sil spravili na prejšnji prostor.
To sta le dva primera iz življenja in delovanja jogijev. Razložiti vam te trike — kakor ljudje tem stvarem pravijo — ne morem. Ali so čudeži? Jaz menim, da so; drugi pravijo, da ne... Vprašam vas pa: Ali res poznamo vse sile, ki spe v nas, v vsakterem izmed nas?
Napisal major I. B. Bancroft.
DRUŽINSKI TEDNIK
'ivnost logarske hišice
Roman. — Angleški napisala Elin or Glyn. — Prevedel Z. P.
4.	nadaljevanje
Tisti hip se je njegov izraz spre-Imenil; posteč je resen in pozoren. Ves začuden je vprašal: »Torej poznate delo našega velikega pesnika? Tega pa res nisem pričakoval «
Spet se je Tamara ujezila. Za njegovo opombo — bržčas brez namena in prav zaradi tega toliko bolj žaljivo — je zvenela skrita misel, da jo je imel za neumno gos.
»Po junakinji se tudi jaz imenujem,« je rekla resno; v njenem pogledu je bilo nekaj izzivalnega.
»Tamara!« je zategnil. »Nu, iz-,'ključeno ni, da utegne kakšen hudiček križati tudi vašo pot, toda
vi	bi bržčas rajši pokleknili in bi molili in lizali bonbone, njega pa sploh poslušali ne bi.«
»Od hudička bi bilo odvisno,« je trmasto odgovorila, r »Qui vivra verra!«* je vzkliknil jknez; vrgel je glavo vznak in se zasmejal svojim lastnim mislim. Prav tako se je bil smejal takrat, ko sta se kozi na sredi poti bojevali.
Tamara je čutila, kako ji je od gneva kri zaplala v glavo; in vendar ni hotela začeti boja, kljub itemu, da ga je prejle izzivalno po-igiedala. Mr. Strong je vstal in po-jnudil Millicenti njen stol, sam pa je sedel na svojega; spet so sede' vsi na svojih starih prostorih in {Tamara se je spet zatopila v bra->.nje.
»Nikar ne berite!« je rekel knez. »Precej se ujezite, kadar govorim z vami. In takrat vam vselej za-polje kri v glavo — in to mi je tako všeč.«
Tamara je bila do malega obupana. Ničesar ni odgovorila, samo njeno malo, h knezu obrnjeno ušesce je bilo rdeče ko škrlat.
»Nekoč boste še prišli v Rusijo,« je spet povzel, »in tedaj se boste marsičesa naučili.«
»še v snu me ne obhaja želja, da bi tja potovala,« je dejala Tamara prisiljeno, čeprav si je že od nekdaj za vse na svetu želela, da bi v resnici kdaj prišla v Rusijo.
Njena botra, ki ni nikoli pozabila nanjo, jo je že tolikokrat prosila, naj jo obšče. Toda Rusija je za Undervvood prav tako nedosegljiva kakor luna.
»Morda bi zmrznili tam, ali pa zgoreli, kdo ve?« je menil knez podsmehljivo. »Bi že še videli, kadar bi bili tam. Drago in ljubez-njivo prijateljico imam v Petrogradu. Staro damo s sivimi lasmi in s pegico na licu — takšno ki vse vidi; ta bi bila prava za vašo vzgojo.«
Tamari se je zdelo pametneje, da svojega srda ne pokaže, zato je malomarno dejala: »Da, kajpak, saj sem šele šestnajst let stara in še nisem odrasla šolskim klopem; preimenitno mora to biti, če te kdo pouči o tem, kaj moraš storiti.«
Obrnil se je k njej in smehljaje se dejal:
»Res niste videti starejši — nu, kvečjemu dvajset — in — nikoli vas ni še nihče poljubil.«
Tedaj jo je zapekel spomin na njegov poljub — in zdajci je pobesila trepalnice globoko na oči. Okoli njegovih oči se je zarisal divji in strasten izraz. Na vso srečo ga ni videla, podzavestno ga je pa vendar slutila. S pridušenim in z nekam negotovim glasom je ponovil: »In vas do zdaj zares še nihče ni poljubil.«
»Milly,« je dejala Tamara s prisiljenim mirom, »kdaj pristanemo jutri v Brindisiju? Koliko lepote je v tej misli, da bova v četrtek zvečer že spet doma!« Domača hiša se ji je zdajci zdela edino varno zavetišče.
Knez ni prišel k večerji. Povedali so, da se je njegovemu konju nekaj zgodilo. Z zaskrbljenim obrazom je bil odšel, s tolikanj zaskrbljenim obrazom, kakor da bi mu bil zbolel najbližnji sorodnik. K čaju je pa vendar prišel.
»Zdaj je že spet dobro,« je dejal, popolnoma prepričan, da sočustvujejo vsi poslušalci z njegovim arabskim konjičem. »Ti osli tam spodaj so krivi njegove nezgode; pošteno sem jim navil ušesa.« Potlej se je •obrnil k Stephenu Strongu in mu je pripovedoval: »Spodaj, v rned-krovju je neka ciganska godba iz Aleksandrije. Naročil sem jim, naj
pridejo gor; zvečer nam lahko ne-' kaj zapojejo. Madam je vendar sama izrazila to željo, ne?« Pri teh besedah je ošinil Millicent z vdanim pogledom. »Uboge, raztrgane pare. Samo ena je med njimi, ki ima čedne gležnje, neka druga pa ima kar prikupen glas. Po vsaki ceni moramo slaviti še odhodnico naših ljubeznivih gospa «
Nihče bi ne mogel biti ljubeznivejši kakor je bil knez pri večerji in tudi še potlej; le Stephena Stronga je bil prosil, da sta zamenjala prostora, in je tako sedel poleg mrs. Hardcastlove, kajpak v njeno neznansko zadovoljstvo.
»Res je očarljiv,« je dejala Tamari, ko je prišla pred večerjo ponjo. »Zdi se mi, da bi Henry menil, da me preveč obsipava z ljubeznivostmi. Ali se ne zdi tudi tebi tako, draga?«
»Prepričana sem, da bi bil strašno ljubosumen, draga Milly; paziti moraš!« je odgovorila Tamara. In s samozavestnim in samodopadlji-vim obrazom ženske, ki ne more njene čednosti premagati nobena skušnjava, je stopila mrs. Hard-castlova prva v salon.
Tamara pa v neprijetni okoliščini, da je knez popil pri jedi preveč šampanjca, ni mogla videti dovolj-no opravičilo njegovega kasnejšega skorajda, škandaloznega vedenja. In vendar bi bila to še najprimernejša in najdobrohotnejša razlaga.
Toda ne — to ni bilo! Skratka, tale dogodivščina se je kasneje pripetila na palubi.
S kapitanovim dovoljenjem so poklicali cigane in kmalu se je začela predstava. Sprva je bilo vse še nekam krotko, dokler ni knez ukazal, naj prineso ciganom šampanjca, kolikor si ga poželijo. Potlej se je začelo divje plesanje. Krivili so se, krilili z rokami, nihali so s telesom sem in tja, dokler se ni Millicent trdno oprijela svojega stola, dokler ji ni kri šinila v glavo in je naposled ogorčena planila pokonci. Najhujše se je pa zgodilo takrat, ko je knez pograbil tamburin in jel z divjim krikom in žarečih oči in odprtih ust razbijati po bobenčku s kraguljčki. Potlej je ujel prvo plesalko, udaril ji je s tamburinom po glavi in ji ovil roko čez kipeče prsi, medtem ko se je ona s strastnim gibom prižela k njemu. Potlej jo je dvignil in jo je na iztegnjenih rokah držal daleč ven nad temno morje; potlej jo je zasukal in jo podržal v zraku nad spodnjo odprto palubo. Vsa ciganska godba je od navdušenja tulila. Z mačjo spretnostjo je tedaj splezal eden izmed divjih, temnopoltih ciganov po ladijski lestvici nizdol in spodaj ujel ciganko v svoje naročje. Vse je vriskalo, vse je ploskalo in tulilo od navdušenja, ko je knez naposled potegnil iz žepa prgišče zlatnikov in jih vrgel mednje. »Zdaj pa izginite v pekel, ve podgane!« je smeje se vzkliknil. »Vidite, kako ste prestrašili dame. Po-daviti bi vas bilo treba!«
Strašno je bilo vse to, prostaško in teatralsko, je ugotovila Tamara; zlasti tisto, ko je knez zagrabil ciganko in vrgel zlatnike med drhal. Prav takšen barbarski instinkt ga je bržčas obšel takrat, ko je v puščavski vasi metal srebrnike med ljudi; samo da je bilo tokrat še vse hujše!
Drugo jutro, še preden sta se knez in Stephen Strong zbudila, sta se obe dami izkrcali v Brindisiju. Nobena se ni niti z besedo dotaknila dogodkov prejšnjega večera, dokler nista sedeli v vlaku.
Takrat je dejala Millicent: »Tamara — te sramote ne pripoveduj ne Henryju ne svoji družini! Kajne, da ne boš? Saj je bil knez res prikupen snoči — le tisti ples!... Prepričana sem. da si čutila kakor jaz: toliko da nisva umrli od sramu!«
VI
V	Petrogradu
Ko se je Tamara vinila v Under-
v.'ood, je našla celo kopico pisem. Eno izmed njih je bilo od njene ruske botrice, in Tamara je pri priči zaslutila, da mora biti to pisanje migljaj usode. Ko ga je brala, je našla poleg novoletnih voščil v njem tudi prav nujno vabilo za obisk v Petrogradu. Takoj je v njej dozorela odločitev, še preden je družini zaupala besedico o tem.
»Nekaj me vleče v Rusijo,« si je dejala. »Tok kar zagrabi človeka! Zakaj bi se obotavljala? Saj sem vendar prosta. Zakaj bi se ne odzvala vabilu? Morda zgolj zaradi tega, ker me je neki Rus prestrašil in žalil? Petrograd je veliko mesto — in , njega1 prav gotovo ne bom nikoli več srečala v življenju.«
Potlej je sporočila osupli družini svojo odločitev, in čez teden dni je že sedela v severnem ekspresu.
»Zal imamo dvorno žalovanje,« je pisala botra; »zato ne bomo mogli na blesteče dvorne plese; prepričana sem pa, da ti bomo tudi sicer priskrbeli dovolj zabave — in veš, tolikanj se veselim, da bom naposled vendar že spoznala svojo krščenko.«
Tamara je hitela proti vzhodu; njeno razburjenje in njeno zanimanje je naraščalo od milje do milje. Sneg in ogromni gozdovi, ki
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. St;robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
•	Bomo videli! (franc.)
jih je videla iz vlaka, so napravili mogočen vtis nanjo. Sleherno spremembo pokrajine je opazila, zakaj Tamara je bila dovzetna za oblike in barve.
Prvo. kar jo je na meji zbodlo v oči, je bil veliki mir. Postreščki so bili resni in molčeči ljudje dobrodušnih, bradatih obrazov; mnogi so se zdeli kakor svetniki na podobicah ali kakor karakterne glave starega veka v pratikah.
Naposled je vendar- prišla v Petrograd. Na postaji jo je čakala botra. Spoznali sta se takoj, saj je imela Tamara več fotografij kneginje Ardaševe.
»Pozdravljena, ma filleule!«* je vzkliknila in ji stresla roko. »Vendar te že vidim po tolikih dolgih letih.« _
Med vožnjo sta druga drugo obsipavali z ljubeznivostmi in se na skrivaj opazovali.
»Lepa ni.« si je dejala kneginja, »zato je pa videti neskončno gosposka; to ima od svoje matere; oči so pa očetove! Zelo ljubka je in ima prekrasno polt in dolge obr-
vi.	Bržčas je tudi lepo raščena, samo izpod kožuha tega ne vidim. Ne, res nisem razočarana; prav gotovo da ne!«
Tamara si je pa mislila: »Moja botrica je prekrasna stara gospa. Na moč ljubim take rjave oči in bele lase. Joj, kako čudno pegico ima na levem licu, prav kakor kakšen lepotilni obliž iz osemnajstega stoletja! Kje sem le pred kratkim slišala o takšni pegici?«
»Na vso srečo vidiš naše mesto v svežem snežnem plašču,« je dejala kneginja, gledaje iz avtomobila. »Le žal, da ni zmerom tako belo pri nas «
Tamari se je zdelo vse tako ču-
dežno lepo, tako čisto drugače, kakor si Je bila mislila. Majcene sani so se zdele tako smešno neznatne v razmerju z ogromnimi v kožuhe zavitimi kočijaži na kozlu. Ugajali so ji lepi konji z dolgimi repi in njih svojstvena oprema! Najbolj se je pa čudila tišini po zasneženih cestah.
Obstali so pred kneginjino hišo v Sergejevi ulici. Tamari se ta mestni okraj ni zdel posebno gosposki; lepe velike palače so stale poleg skromnih hišic, nekoliko dalje po cesti navzgor je bilo videti celo trgovine. Razen velikih oken ni imela kneginjina hiša ničesar mogočnega. Ko sta pa stopili v vežo in sta jima dva služabnika slekla kožuhe in sezula snežke, je Tamara videla, da je v razkošni palači.
Hiša kneginje Ardaševe je bila
tiste čase prav gotovo ena izmed najveličastnejših v Petrogradu. Ko sta stopali po ogromnem stopnišču navzgor in sta prišli na ploščad, odkoder se stopnišče v dveh velikih lokih razliva v prostorno galerijo, so jima stopili nasproti upravitelj palače in nekaj služabnikov, da jima odprejo velika krilna. vrata v neko visoko sobano. Prostor je bil poln slik in umetnin, in čeprav je sodilo pohištvo v čas Aleksandra II. ali pa še v starejšo dobo neverjetno slabega okusa, je bilo blago na naslanjačih barvito, bogato in lepo. Zob časa je ublažil ostro barvo, in vse se je zlilo v ubrano celoto.
Tamara je čutila: tukajle stanuje žlahtna gospa s širokim obzorjem. Sedla je na starinsko zofo in se v mehkih, s težko svilo preoblečenih blazinah skorajda pogreznila. Vse okoli nje je dihalo življenje in bohotnost. Na mizici je bil že pripravljen čaj, in cela kopica najrazličnejših sladkarij je čakala gostjo.
Kneginja je sukala pogovor prijetno in preprosto; pripovedovala
8
JBrei. &ayer-jevegaikriža
* j>iLA%i"i,ablet
Vsala^irin^bleta imaBayeoje? križ.
Pii iiciirmlizrni*, m ?r?<
0()M	pod	St	Su	1563	od	5.	X1L	1936/
zakaj smehljala se je milo. Potlej so govorili o drugih rečeh, dokler se gostje niso naposled poslovili.
Ko so odšli, je dejala kneginja: »Za nocoj sem povabila nekaj svojih najboljših prijateljev, ki bi te rada seznanila z njimi. Zdaj se le malo spočij; zvečer menda ne boš pretrudna za mojo malo družbo.«
Odpeljala je Tamaro v toplo zakurjeno, prijazno in udobno spalnico. Soba je bila velika, razkošna in vsa opremljena v empirskem slogu; prekrasen šopek vrtnic je stal na mizi; v sosednji sobi je ko-mornica obešala oblačila iz kovče-gov v omare.
Kakšnih deset gostov je bilo že zbranih, ko je Tamara stopila v veliki salon ob veliki marmornati
veži.
Ko jo je kneginja seznanila z vsemi gosti, jo je najprej zbodlo v oči, da so vse dame enako počesane, vse — rjavke in plavke, debele in vitke, nizkega ali visokega čela. Vse so imele lase nazaj počesane in lahno skodrane. Zdelo se je zelo gosposko, podalo se pa ni vsaki. Vse so bile izbrano oblečene, vse v
t žalnih oblekah; skoraj nobena ni je, da njene prijateljice že komaj [imela po angleških pojmih lepe čakajo, da se seznanijo z njeno | polti, toda še preden je minil večer,
krščenko, in da se vse na moc veselijo priložnosti, da bo naposled tudi Angležinja spoznala naš-o deželo do dna in sprevidela, da ni pri nas tako grozljivo živeti, kakor si britanske žene to v svoji domišljiji slikajo.
»Rusija je tako daleč vstran, da utegnete imeti komaj pojem o njej. Gotovo ste brale, da je živel pri nas Ivan Grozni, da je vladal Peter Veliki, orjak sedem čevljev visok. Mnoge od vas še mislijo, da se po ulicah pode v nočeh volkovi in da se v naši naj višji družbi skrivajo nihilisti, ki hodijo Bog sam si ga vedi kako preoblečeni med nami; da vzame policija kar čez
si je Tamara priznala, da še nikoli ni srečala žensk tolikšne ljubkosti. Imela je občutek, da bi nobena druga dežela ne mogla roditi takšnih tipov. Vse so bile do skrajnosti uglajenih, a vendar preprostih manir. Vse so bile visoko izobražene, zanimale so se za vse mogoče reči, poznale so vso evropsko književnost — in takšnih žena pač menda nikjer drugod na svetu ni! Kasneje, ko se je bolje seznanila z njimi, si je dejala, da je tu vendar še kraj v Evropi, kjer ni bahačev nč jare gospode, a če morda vendar kje kakšna tiči, ne pride na spregled. S takšno naravno preprostostjo in s tolikšno
noč kakšnega člana visoke družbe j ljubkostjo se lahko ponaša samo
•	Kuniče moje! (franc.)
in ga uklenjenega v verige pošlje v sibirske rudnike. Ali morda ni tako, Tamara?«
Tamara je smehljaje se priznala, da je res tako; potlej je pa dejala:
»Trdno sem prepričana, da misli tako teta Klara. Ali nismo smešen otoški narod, teta?«
Poslednjo besedico je izrekla popolnoma tiho in boječe, vendar je pa pogumno ponudila botrici roko, rekoč: »Ali vam smem reči ,teta‘, kneginja? Matere nisem nikoli poznala — in tako milo se sliši, tako domača je ta beseda.«
»Kajpak,« je odvrnila kneginja in poljubila Tamaro. »Tvojo mater sem imela zelo, zelo rada, še preden si prišla ti na svet. Vesele čase sva preživeli, ko sva bili obe še mladi in srečni. Tamara, rada bi, da mi nadomestiš otroka, ki sem ga izgubila.«
In še medtem ko sta sedeli pri čaju, so začeli prihajati znanci. Postaven star general v bleščeči uniformi in dve dami; prva mlada, druga stara. Vsi so govorili imenitno po angleško, in vse je bilo tako prijetno in neprisiljeno, da je bilo Tamari kar lepo pri duši. Zdajci je slišala, kako je starejša dama rekla mlajši: »Ali si že Grička kaj videla, Vera, odkar se je vrnil? Pravijo, da spet razuzdano divja v Milaslavu z...« Poslednje besede je skorajda dahnila.
Tamara je proti svoji volji prisluhnila. Gricko! — Kako smešno! Gricko — saj je gotovo na tucate Gričkov v Petrogradu!
»Ne,« je odgovorila kneginja, »šele nocoj se vrne. Nič se ne menim za vse te prešernosti; saj mu tako vse spet odpustimo in ga v milosti sprejmemo med nas, kadar zategne svoja čedna usta. Zato se mi zdi nepotrebno, da bi se spotikala nad njegovimi norijami.«
Zdelo se je, da ji dama pritrjuje,
Previden gospodar ne računa s srečo, temveč z nesrečo in se proti njej dobre zavaruje
Za vse vrste zavarovanja se Vam priporoča
S SLAVIJA
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
GOSPOSKA ULICA 6T. 12. TELEFON ST. 21-76 IN 2276
Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku. — Ekspoziture v Mariboru, v Celju in Splitu. Zastopstva v vseh večjih krajih, ki so vsakomur na razpolago za brezplačna pojasnila.
družba, ki je že od rojstva blagorodna, in ki v njej nikogar ni, ki bi se skušal nepoklican zasidrati v njej. Zato je vladala povsod imenitnost in dobrodušnost, kakor da bi bili vsi skupaj ena sama velika mar družina. Tamari se je zdelo, da ima vsak zase nekaj privlačnega. Zaradi nje si niso delali stroškov: niso je pozdravljali širokoustno in nihče se ji ni laskal. Vse je bilo naravno in prijetno, da se je med njimi kmalu počutila kakor doma.
Zakuska, uvodna ruska jed, je bila zmerom pripravljena v veži. Kolikšna kopica samih neznanih jedi! Za veliko pojedino bi bilo že zakuske dovolj, in Tamara se je vpraševala, ali bo lahko po zakuski sploh še kaj použila. Za mizo je sedela med nekim starim knezom in nekim diplomatom. Uniforme so ji bile všeč, nič manj pa prekrasno biserje dam, biserje, ki bi bilo še kralju v ponos. Množica, raznih vin je osupila Tamaro, teda prav tako tudi mastna in hudo začinjena jedila, nazadnje pa še kratkost obedov. Lepa navada gospodov, da so pri odhodu iz jedilnice poljubljali gospodinji roko, ji je bila na moč všeč. Kavo so srebali v sinjem salonu; gostje so zvečine posedli za kvartaške mizice, Tamara je pa preslabo kvartala, zato je sedela s svojo botrico in z neko drugo damo pri kaminu.
Tedaj so se zdajci odprla vrata in vstopil je, brez zadrege in prepričan, da bo sprejet odprtih rok — knez Milaslavski ;
»ICave se mi je zahotelo, tetica,« je dejal in poljubil kneginji roko, medtem ko je drugim samo prikimal. »Mimo sem šel, pa sem si dejal, da se grem malo pogret k tebi.«
»Gricko se je vrnil!« so vzkliknili vsi v en glas. Kneginja je kar sijala; z ljubeznivim nasmeškom mu je nalila kavo in mu dejala, da je vsa srečna, ko ga spet vidi.
Družba ga je dražila z njegovimi pustolovščinami, pa mu ni nič šlo do živega.
»Stara mačka Marijana Marinška že spet trosi zgodbice med svet! Kajpak: orgije sem spet počenjal v Milaslavu in sicer tokrat s celim haremom egipčanskih hotnic — medtem ko sem v resnici prav slučajno pripeljal s seboj majhno skupino plesalk iz Aleksandrije in dva medvedka, ki znata razne umetnije. Ti tiči so Sergeja, Sašo in še druge cele tri dni od jutra do večera zabavali s svojimi šalami.*
na čelu, vzdignile največ otroških zakonov v Indij ke so prezrle ali pozabil največkrat samo obre< otroke; vendarle mož in neta po ceremoniji domc rodbinama ln živita kak
povem.<
K otroškim zakonom v Ameriki: Kaj mislite, koliko let ima ta družinica vsega skupaj? Prav malo, kajti mladi materi je bilo šele 11 let, ko je
Hu
mor
Britanci med seboj
Kakšne razlike so med povabili na J čaj na Angleškem, na Irskem in na« škotskem?	j
Na Irskem ponudi gospodinja svojemu gostu, ki mu je čaj pregrenak,^ skodelico s sladkorjem: »Prosim, postrezite si!«
Na Angleškem poišče gospodinja sama košček sladkorja, da osladi gostuj čaj.
škotska gospodinja pa najprej nezaupljivo vpraša: »Ali niste nemara] oozabili premešati?«
Čudovita rešitev
Žurnalist: »Vi edini ste se torej rešili s potapljajoče se ladje? Kako sej vam je to posrečilo?«
Mornar: »Najprej vam moram po-j vedati, da sem zamudil ladjo...«
Berač
Pred vrati stoji berač. Kuharica sej našopiri in vzroji: »Ali ste prišli be-J račit?«
Berač zagodrnja: »Menda ne mi-< slite, da sem vas prišel snubit?«
Zavist
»Klobuki tvoje žene me veljajo lepe denarce.«
»M oje žene? Bodi nekoliko jasnejši, prosim!«
»Moja žena hoče namreč zmerom imeti prav take.«
Nesreča v sreči
Pijanec se opoteče ves obupan na policijsko stražnico;
»Zaprite me! Pravkar sem vrgel svojo ženo skozi okno. Za božjo voljo brž me zaprite!«
»Ali se je gospa ubila?«
»Ne — prav zato vas prosim, da bi me zaprli.«
časi se spreminjajo
Gospa muha se sprehaja s svojo hčerko po lepi gladki pleši.
»Joj, kako se časi spreminjaj^,« meni melanholično, »ko sem bila to liko stara ko ti, je bila tukaj le skromna stezica.«
Profesorska
Profesor (učencu, ki je prišel pre poznoi:
»Kaj vam pride na um, da tako pozno prihajate k pouku? Takoj pojdite še enkrat domov in da se mi pre; vrnete!«	(»Nebelspalter«)
Opravičljivo vprašanje
»Strašen potres je te dni porušil Ptezsckojerakareslan,« bere A.
»Kako se je pa ta kraj pred potresom imenoval?« vpraša B.
Skromna želja
Se zmerom lepa gospa Kukčeva rada pozablja, da ima že odraslo hčer Kadar kdo pohvali njeno mladostno zunanjost, se vselej sklicuje na starost, le da vselej rada nekaj let utaji.
Ondan je pri neki večerji spet zavrnila poklon na rovaš svoje mladosti. Tedaj ji je šepnila hčerka na uho:
»Ljuba mama, prosim, vsaj mesecev starostne razlike pusti nama!«
Najnovejša škotska
Dva Škota se srečata.
»Ali že veš najnovejšo šalo vpraša prvi.
»Ne, kakšna je pa?«
»Daj mi en penny, pa ti jo
»Dobra je ta šala, res,« se zasmeje drugi.
Strah
»Zdaj že vem, mamica, zakaj zlezejo piščeta iz jajc.«
»No, zakaj?«
»Ker se bojijo, da bi jih Minka skuhala.«
V
Ce sc otroci ženijo...
Otroški zakoni širom po svetu
Lovska
»Stala sva st nasproti in gledala drug drugemu v oči. Vedel sem: on ali jaz!«
»Toda vi še zdaleč ne bi bili tako porabni za predposteljnjak!«
Normalni Evropejec o otroških zakonih nima dosti pojma, ali si pa sploh ne beli glave zaradi njih. »Otroški zakoni?« Pri nas jih ni, kvečemu tam »daleč, še dalje od Turčije«, kjer žive čudna, preprosta ljudstva, ki jih popisujejo potopisci v svojih knjigah.
Komaj pa premagamo prvo nebriž-nost, moramo priznati, da je bila naša prva sodba, kakor navadno, napačna. Z mirnim srcem lahko rečemo: otroški zakoni so postali svetovni problem. Največ je teh zakonov v Indiji; tam je večina bramanskih deklic z desetimi leti že poročena. Angleške oblasti so izdale stroge prepovedi proti sklepanju prezgodnjih zakonskih zvez, pa ni dosti zaleglo.
V daljnih kitajskih in mongolskih deželah je še zmerom običaj, da starši zaroče ali pa kar poroče svoj« otroke v najnežnejši mladosti. A vse to se godi v Aziji, deželi iz tisoč in ene noči, menimo prizanesljivo. Motimo se. Poglejmo na zemljevid, pa bomo videli, da je sklepanje otroških zakonov, tudi v Evropi v navadi: pri južnih ruskih plemenih, pri Bolgarih in celo na našem jugu.
V Bolgariji pravijo taki poroki »sno-hačestvo«, menda zato, ker pride v hišo snaha, ki je pa bolj tastova kakor moževa žena. Trden kmet poroči svojega desetletnega sina z dvajsetlet-
cij željno časopisje je bil ta najmlajši zakon prava poslastica. V vseh časopisih si mogel videti sliko mlade žene, devetletnega otroka, ki sedi svojemu možu na kolenih in drži v rokah punčko — poročno darilo. Pod slikami pa duhovita vprašanja: »Ali ljubite svojega moža, milostljiva?« »Kako se počutite, mlada gospa?« (Pri nas bi jo oče upognil čez koleno in bi ji nekaj gorkih primazal. Pripomba strojepiske.)
škodoželjneži se bodo najbrže iskreno razveselili dvomljive ameriške senzacije. »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade,« to staro resnico čuti zdaj na svoji koži prosvetljena Amerika. Saj so pred nekaj leti prav ameriške žene, z neko ugledno časnikarko
je določena. Mi pravimo, da se ljubezen ne da prisiliti, pozabljamo pa, da je indijska duša vse bolj vdana in strpna.
Kako strogo in resno pojmujejo Indijci otroške vezi, nam kaže problem vdovstva. Od dneva ko mlada, morda še nedolžna žena ovdovi, je obsojena na prazno in samotno životarjenje. Postrižejo ji lase, vzamejo ji nakit in zlatnino. V znak svoje žalostne usode sme nositi le še živordeč trak. Do smrti sme le enkrat na dan jesti, namesto dvakrat, kakor je običaj pri Indijcih. Zato postane nenaravno drobna, suha in hitro ostari. V tem je pa tudi pomen običaja, kajti bramanska vdova se ne sme znova poročiti in ne sme nobenemu moškemu več ugajati. Svo-
dobila prvega otroka
največ prahu zaradi v Indiji. Američan-pozabile, da Indijci dno zvežejo žena se vr k svojima prej, do
Najpogostejši so otroški zakoni v Indiji. Kajpak pomenijo tam bolj zvezo dveh družin kakor osebno zvezo obeh otrok. Pogosto se taka otroka vrneta po poroki spet domov vsak k svojim staršem in živita ločena drug od drugega leta in leta. — Na sliki; Otroška poroka na otoku Borneu
je misli naj usmeri v dušni blagor pokojnika, ne pa v lastno, zemeljsko srečo. Njeno življenje naj bo dosmrtno žalovanje...
Poleg tega vdova trdo dela v hiši svojih sorodnikov, ki so ji dolžni dati streho. Sicer so pa odkazane dolžnosti pravi blagoslov za ubožico. Ker ji ni dovoljena niti ženska družba, je njeno edino veselje vsakdanje obiskovanje svetišča.
Vidimo, da Indijci strože spoštujejo svetost zakona, kakor pa marsikateri civilizirani in kuturnl Evropejec. Moderni Indijci pa tudi resno mislijo na reformo in skrbe, da se zakoni dece sklepajo kasneje, ko otroci že dozore. Problem vdovstva in problem otroških zakonov je središče indijskih socialnih reform.
Zdaj bomo laže razumeli nekdanje: kraljevske in današnje kmečke otroške zakone. Tam, kjer je rodbina močnej-: ša kakor posameznik, kjer poroka lahko prepreči prepire med dvema druži-: nama ali celo vojno med dvema naro-: doma, žrtvujejo nežne otroke na oltar: splošnega blagra.
Ne smemo pa zamenjavati ameriške: otroške poroke s temi »rodbinskimi«: porokami. Za marsikatero ameriško: poroko človek res ne najde opravičila,: posebno če ve, da je v Ameriki več: ko 6000 otroških zakonov, kjer eden: ali drugi zakonec še nima 15 let. j
Toda vseh ameriških otroških za-j konov ne smemo metati v en koš J Mnogo otroških zakonov sklenejo pri-; padniki zgodaj zrelih plemen, ki jih-Je v Ameriki dovolj. Ne bo lahko sestaviti dobro zakonsko pravo, ki bi; bilo dovolj strogo in prizanesljivo za vsa tamkajšnja plemena. Ustvarjalci; novega zakonskega prava pa naj ne; prezro stare, preizkušene resnice: dva; človeka, ki se nerazdružno zvežeta za; vse življenje, morata biti duševno in; telesno zrela, če hočeta, da bo zakon; srečen.	(n)	<
nim ali pa še starejšim dekletom in dobi tako z mlado snaho v hišo novo delovno moč. Zakonske pravice uživa namesto mladoletnega sina njegov oče, otroci pa, ki pridejo na svet, veljajo za sinove otroke... Podobne običaje opisuje v svoji knjigi »Nečista kri« srbski pisatelj Bora Stankovič,
V srednjem veku in še pozneje so bili otroški zakoni v kraljevskih rodbinah vsakdanji pojav. Sveta Elizabeta je imela komaj 4 leta, ko so jo poročili z enajstletnim deželnim grofom Ludvikom Turinškim. To ni legenda, temveč dejstvo, kakršnih je v zgodovini dovolj.
Tudi pri visoko civiliziranih narodih so še v navadi otroški zakoni; posebno se je razpasla ta razvada v Ameriki, Američani se prav te dni hudo razburjajo zaradi zadnjega »najmlajšega« otroškega zakona iz države Tennessee, ko je imela nevesta-mati lomaj 9 let. (Gl. naslovno sliko; o tem zakonu je svoj čas tudi »Družinski tednik« 'obširno poročal.)
Zakon je bil pa veljavno sklenjen, ter država Tennessee v zakonskem pravu nima paragrafa, ki bi določal starost zakoncev, Za ameriško senza-
kler nista dovolj zrela za pravo zakonsko zvezo.
Preden pa sme človek meni nič tebi nič obsojati tuje navade, jih mora dobro poznati. Otroških zakonov v Aziji ne bomo nikoli razumeli, če Jih bomo vzporejali z našim evropskim življenjem.
Glavni osebi evropskega zakona sta mož in žena, ki ustvarita družino. V Indiji pa družina ustvarja zakone. Pri nas otroci odrastejo, zlete iz gnezda in si spletejo svoje. V Aziji Je pa družina tista močna, velika In nesmrtna vez, ki vodi in čuva svoje otroke od rojstva, čez poroko do smrti. Vsak otroški zakon je plod umne in premišljene družinske politike in ne trenutne muhavosti dveh zaljubljenih	-	.«■	Im	'	»
otrok, kakor bi mislili nepoučeni Ev-ropejci.
Indijcem je njihov zakon prav tako svet, kakor nam, samo da ga oni pojmujejo na svoj način. Napak bi bilo	,
misliti, da so indijski otroški zakoni j	'•	sL
nesrečni. Včasih že pri rojstvu dve rodbini zvežeta svoje otroke in jih
vzgajata za zakon. Poroče jih zgodaj, Poezija otroških zakonov; čeprav sta da se otrok nima niti časa zaljubiti v ta dva Indijca ie otroka, ji on ven-kakšno drugo, kakor v tisto, ki mu darle že brenka zaljubljeno pesmico..,
Kaj naj bi vsakdo vedel o ljubezni?
..Ljubezen je znanost“, pravi stari sainec Francoz HAURICE DEKOBRA v svojem modrovanju o ljubezni.
Nezvestih žensk ni. Pač pa je cela vrsta takih, katerih življenje priča, da jim možje niso bili kos. Kako smešen je prevarani možek, ki se togoti nad nezvestnico! Rajši naj bi pogledal vase, pretehtal vse, kar je bilo, in se vprašal: »Kaj le sem storil, da je do tega prišlo, ali česa nisem storil, pa bi bil moral napraviti?« Vsaka nezvestoba pri ženski ima svoj vzrok pri možu.
Več ko gotovo je, da bo vsaka ženska, ki je zadovoljna in srečna v ljubezenskem življenju, tudi zvesta. To je nekaj docela naravnega; s tega stališča tudi zvestoba ni nilcaka zasluga. Če torej žena svojega moža vara, si je tega sam kriv.
V največ primerih je moževa krivda v tem, ker svojo ženo premalo pozna. Problemi, ki se v njih, mota duševnost njegove družice, so mu deseta briga.
Domišljav kakor je, si namreč siromak predstavlja, da more in zna ljubezen kar tako na hitro roko in na slepo, brez priprav improvizirati! In vendar je ljubezen resnična znanost, ki terja dolgotrajen študij in zanj vso pripravo in potrebno zbranost.
Popolni ljubimec bo vedno velik diplomat. Dvakrat manj moralnih prestopkov bi bilo, če možaki ne bi bili tako slabovidni in nespametni. O upravičenosti mo jih trditev se bo prepričal vsakdo, kdor se bo zamislil v tale vsakdanji prizorček:
V restavraciji. Vam nasproti sedi zaljubljen parček. Poročen nemara, ali pa tudi ne. Oba sta vidno slabe volje. Ona je od sile živčna in pričakovati je vsak hip nevihte ali še česa hujšega. On pa vztraja na neki točki, ki je, kakor vse kaže, vzrok nesoglasja. Njegovo vedenje jo še bolj zbega in razdraži; pri kompotu in sladkarijah pa si sedita nasproti ie dva sovražnika.
Ta človek pač ni dober poznavaleo žensk. Z eno samo mirno in pravo besedo bi jo bil potolažil in si pridobil spet mimo, prijetno sožitje. Dober Ijubimeo se zna laskati in dvoriti, ob svojem času pa zna tudi molčati.
Neverjetno, kako hitro in zanesljivo moški žensko presodi. Vsaj domišlja si.
Povsod drugod si moški najprej naleze strokovno znanje, preden se upa naprej. Če bo kupil avto, se bo ob nakupu pozanimal za slednjo malenkost in več ko ■gotovo je, da z novim vozilom ne bo na vrat na nos zdrvel na prometna cesto. '	■'
Zakaj je vse drugačen, -kadar snubi žensko? Saj je tudi žensko srce nekakšen motor... Žal je pa toliko nerodnih ljudi, ki ta motor ob nepravem času poženo... Res smo nor ogla vi vozači, mi moški...
Ali se vam ne zdi, da je tudi med elektriko in ljubeznijo nekakšna podobnost? Prvi flirt je ko električna iskra, zakon je števec, ločitev pa... kratki stik! Telesna, ljubezen je temelj vsake ljubezni. Tudi še tako sentimentalna in še tako idealna ljubezen ne more uspevati brez nje. Druga drugo dopolnjujeta.
Tudi pri možu sloni zvestoba na bolj ali manj podobnih načelih kakor pri ženi. Vendar ima tudi moški nekatere posebnosti, ki jih žena, če hoče prav brati v moževi duši, ne sme prezreti.
Žena, ki hoče, da ji bo mož docela zvest, se ne sme zatekati samo k tisti diplomaciji, ki vodi moža nasproti njej. Biti mora prava umetnica v prenavljanju same sebe. Vzrok moževe nezvestobe je le prevečkrat ženina enoličnost. Žena ki je vedno enaka in se nikoli ne spremeni in notranje ne obnovi, je podobna Veneri, sedeči ob klavirju in igrajoči vedno isto pesem. Naj bo ta pesem še tako lepa, ugajala bo prvič, ugajala bo drugič, morda tudi še tretjič. Če jo boš pa poslušal od osmih zjutraj do osmih zvečer, je boš pošteno sit, tako da boš kar pospravil svoje stvari in jo pobral v Honolulu...
Žalostilo in pusto je na svetu, ker malo žensk, ki ne igrajo ves 5m eno in isto melodijo.
In to je nemara tudi vzrok, da je toliko mož (tudi jaz sem med njimi) ostalo neporočenih.
In nauk iz tega, spoštovane dame?
Spremenite klavir, ali se pa naučite druge pesmi! Zmerom■ drugih
(z w i)
Hranilne vloge
prodaste ali kupite zelo ugodno potom mole oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina.
Rudolf Zore. Ljubljana
Gledališka ul. 12 Telefon 38-10
Anekdote
Vvette GaiJbert in Bernard Shaw
Vvette Guilbertova, že mnogo let slavljena londonska varietejska umetnica, je spet na veliki turneji po Angleškem. Simpatična Francozinja zmerom znova očara občinstvo z neposnemljivim recitiranjem svojih popevk. Nedavno je pri nagovoru dejala tole: »Ne morem se spomniti, kdaj sem prvič v Londonu nastopila. Neki gospod izmed občinstva bo pa to prav gotovo vedel...«
Pri teh besedah je Yvette Guilbertova pokazala na nekega gospoda z belo brado, ki je sedel v prvi vrsti. To je bil Bernard Shaw, ki je nekoč kot glasbeni kritik napisal nadvse navdušeno poročilo o takrat v Londonu še neznani umetnici. Shaw je izročil Yvetti Guilbertovi krasen šopek vrtnic in se ji je zahvalil, da se ga je tako ljubeznivo spomnila.
Za vse Žide niso paragrafi!
V	Amsterdamu živi neki znamenit židovski kirurg, doma iz Galicije. To pa nemških narodnih socialistov ne moti, da ne bi hodili čez mejo k njemu po nasvet.
Nedavno je postala neka mladenka žrtev avtomobilske nesreče, pa so jo odpeljali k temu zdravniku. Mladenka se je prijavila z imenom Henckell, to se pravi, prijavila se je v kliniki židovskega zdravnika z rojstnim imenom svoje matere. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je ta gospodična Henkell prav za prav gospodična von Ribbentrop. To se pravi, hči nemškega podanika v Londonu.
(»We)twoche«, Ziirleh)
Vročina
Bronih lav Huberman je koncertiral r newyorškem »Carnegie Hallu«. Slavni pianist Godovski in goslač H. sta sedela skupaj v neki loži.
Koncert je bil pri kraju. Občinstvo je divjalo od navdušenja. Tedaj je H. rekel Codovskemu:
»Strašno vroče je v dvorani.«
Smeje se ga je zavrnil Godovski: »Samo goslačem!«
Mark Twain in knjigarnar
Nekoč je hotel Mark Twain kupiti v Newyorku neko knjigo. Knjigarnar je zahteval za njo štiri dolarje.
. »Da,« je dejal Mark Twain, »takšna je cena za občinstvo. Ker sem pa časnikar, imam menda pravico do znižane cene.«
»Kajpak,« je dejal knjigarnar, ker ga je poznal.
Mark Twain je nadaljeval: »Zraven sem tudi sam pisatelj in sem napisal že nekateri roman. Zaradi tega bi imel pravico še na kakšen majhen popust.«
»Kajpak,« je spet pritrdil knjigarnar.
»Morda tudi veste,« je resno povzel kupec, »da sem tudi delničar vašega podjetja! In kot takemu mi gre še kakšna druga ugodnost.«
»Kajpak,« je spet kratko odgovoril knjigarnar.
»Zdaj pa, ko vam bom povedal svoje ime, se nadejam še kakšnega posebnega popusta. Mark Twain sem namreč!«
»Me zelo veseli,« se je priklonil knjigarnar.
»Koliko sem torej dolžan?«
»Nič, prav nič, gospod Mark Twain. Za čast, ki ste mi jo blagovolili izka-zati, vam ctlo en dolar še vrnem. Izvolite !«
Tedaj se je humorist zasmejal na C las in odštel na mizo štiri dolarje.
Pol na pol
Da so .Škotie skopi, ne oporeka nihče, da bi jih pa stiskaštvo pripravilo do nepoštenosti, tega ne sme nihče trditi.
Lepega dne je obesil pošten mesar tale izvesek v svojo izložbo:
»Novost! Po dolgem trudu se mi je posrečilo, da sem sestavil novo mešanico za izdelovanje posebnih klobas. Mešam v enakih delih kurje in konjsko meso. Klobasa je posebno delikatna in se odlikuje po nizki ceni. ltljub temu pa prekaša po okusnosti najboljšo salamo!«
Ociveč je, če povemo, da so se aber-deenske gospodinje kar trgale za to novo poceni klobaso. Tudi neki poklicni tovariš tega iznajdljivega mesarja. ki ga je pripeljala zgolj konkurenčna zavist, si je dal odrezati kos te kloba'p in jo je pokusil. »Tn ti se upaš trditi, da je v tej klobasi na pol in pol kurje in konjsko meso?« je grozeče zagodel mož.
»Kaipak!« je hladnokrvno odgovoril fenaidliivec. »Na vsakega konja po ena kokoš!«
Se ena škotska
Prek morski parnik je pristal v New-yorku Prav tisti trenutek je stopil na kopno neki potapljač, ki je iskal pod vodo izgubljeno sidro.
To je videl neki Škot. ki je moral odšteti mnogo denarcev za prevoz v 'obljubljeno« deželo. Ves besen je stekel v prevozniško pisarno neke par-11 iške družbe in je začel lomastiti ka-iz uma — ker mu je zastopnik družbe na Angleškem zatajil, da bi lahko tudi peš odšel v Ameriko.
ARTIST B U X
VELIK ROMAN IZ CIRKUtKK-GA ŽiVLJINJA
Napisal Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
Svoj bomo,
11.	nadaljevanje
govor je sklenil: »Dokler dihali, nam bo ta velika artistka svetal zgled dolžnosti — dolžnosti do skrajnih meja, do smrti, zakaj njena smrt je bila v pravem pomenu besede junaška smrt!«
In ker vsega tega ni govoril zato, da bi samo izpolnil dolžnost, temveč zato, da bi segle njegove besede v srca vseh — v srca italijanskih domačinov in v srca njegovih tovarišev in tovarišic vseh narodnosti in barv, zato je ponovil govor — da bi ga vsi razumeli — še po italijansko in naposled še po angleško.
Tako je tudi Jack Benson razumel njegove besede. In ker ni bil samo predrzen, strahopeten in zahrbten, temveč povrh še — kakor skoraj vsi mulati — sentimentalen, ga je pri priči začela gristi vest, ker je tega moža, ki je tako ganljivo govoril, obdolžil umora in ga ovadil. S pokopališča je stekel naravnost na ameriški generalni konzulat in je prosil, naj njegove ovadbe o najdbi palice nikar ne pošiljajo v Ameriko.
No, tam je pa lev«) naleUdl Generalni konzul ga je tako surovo nahrulil, kakor je to smel tvegati samo nasproti takšnemu ameriškemu državljanu, ki polje po njegovih žilah črnska kri:
»Menda ste znoreli! Najprej se nam vsiljujete s to zadevo, potlej se tako nerodno obračate, da dobi naš gospod Valenzini bunke, in zdaj — kar na lepem — bi radi vse skup preklicali. Prijava je že zdavnaj na poti v Ameriko! Ali se vam zdi ta mož kriv ali ne, je nam popolnoma vseeno! Vse drugo bodo odločile ameriške in nemške oblasti! Pika! Zbogom, mister Benson!«
Od tistega dne se je Benson zmerom plaho potuhnil, kadar je moral mimo Buxa.
Pri predstavi, ki se je vršila nekaj ur po pogrebu, se je Berno sam vozil po razpeti vrvi. Ni si mogel privoščiti, da bi razdrl svojo pogodbo ali pa da bi prekinil nastopanje, zakaj skrbeti je moral za bodočnost svojega otroka. Moral je biti vesel, da je bil pri tako človekoljubnem ravnateljstvu v službi, ki je dovolilo, da je s svojo hudo razvrednoteno točko še dalje nastopal.
XIII
Kljub razburljivi nesreči pa Cirkus vendar ni izgubil za Rim svoje privlačnosti. Ravnateljstvo je moralo svoje gostovanje v italijanski prestolnici raztegniti na tri tedne. Šele sredi maja se je cirkus preselil v Napoli.
Nadzornik Friedenthal je imel pravkar daljši razgovor z ravnateljem Krenom. Ko se je že hotel posloviti, se je še nečesa domislil: »Kaj sem hotel še reči, gospod ravnatelj...«
»No?«
»Ne vem, ne vem: Berndt mi nič več ne ugaja! Smrt njegove žene ga je spravila popolnoma s tira. Niti besedice ne zine več; zmerom samo predse bolšči...«
»Nič čudnega!« je menil ravnatelj Kreno. »Žena je bila tako rekoč duša. njune firme — človeško in artistično. Sicer sem pa že zadnjič nekoč govoril z Rupertijem o tem. Tako stvar res ne gre dalje. Berndt bi si moral po vsaki ceni poiskati novega partnerja ali pravilneje: novo partnerko. Točka je zdaj tako kratka, da ni več v razmerju z našim velikim programom. Največ trikov odpade, ker so zasnovani za dve osebi.«
»Da, tudi jaz tako mislim, gospod ravnatelj. Samo tako brž se (ne bo kdo našel. Zlasti sklepni trik s tandemom...«
»Za enkrat lahko odpade; dalo bi se delati samo na napeti vrvi z mrežo. Čim dalje bo odlašal, da bi si koga poiskal, tem dalje bo trajalo. preden bo stara točka spet popolna.«
»Ali naj bi se jaz z njim pogovoril, gospod ravnatelj?«
»če hočete. Naposled se mora vendar iztrgati iz te apatije. Sicer bo šlo navzdol z njim. Slišal sem, da mnogo pije — in sicer kar sam v svojem vozu. To mi da največ misliti.«
Friedenthal je pomembno prikimal. »Meni se mala Cilka najbolj smili. Tudi nič poštenega več ne skuhajo; živita menda samo še od kruha, namazanega z maslom. Prava sreča, da se še Bux toliko zavzame za dekletce! Oče ji tako ne privošči nobene besede! Postala bo čudaška. Sorodnikov tudi nima, da bi jo lahko k njim poslali.«
»Friedenthal, le poskusite svojo srečo!« je še dejal ravnatelj in prikimal nadzorniku v znak, da je avdienca pri kraju.
Friedenthal je koj, kakor je bila njegova navada, uresničil svoj na črt. Berndta je našel samega v njegovem stanovanjskem voku oblečenega na razmetani postelji, poleg njega je pa stala na pručki do polovice izpraznjena steklenica konjaka. Artist je Frieienthala 3&?2K> poslušal, ne da bi mu bil segel v besedo. Naposled, ko je nadzornik končal, je topo dejal: »Storite, kar vas je volja!«
»Kaj se to pravi, Berndt? Hočeš ali nočeš? človek božji, tak daj, predrami se malo!«
»Z vsem sem zadovoljen. Samo tega ne zahtevaj, da bi moral jaz kaj storiti.«
»Prav, bomo pa sestavili oglas za Program*, ali ti je prav?« In Friedenthal je kar koj pri Berndtu sestavil besedilo.
»Poslušaj me!« je potlej kolikor mogoče osorno dejal, da bi skril svojo ganjenost: ».Znamenita cirkuška atrakcija išče zaradi smrti novega partnerja ali še rajši partnerko za kolesarjenje po visoko napeti vrvi. Ponudbe pod takšno in takšno značko na upravo lista.* Ali je prav?«
»Zaradi mene!«
»Čuj, Berndt. Rad bi še pristavil: .Kasnejša poroka ni izključena-«.
»Bedarija, nikoli več se ne poročim.«
»Saj se ti ni treba, šema! Saj bomo napisali: ni izključena! In vendar je tako bolje, zlasti če se bo kakšna ženska zanimala za
*	Artistični list za posredovanje služb.
to točko, ali mar nimam prav? če je to zaradi poroke zapisano, bolj vleče.«
»Storite, kar hočete! Meni je vse prav.«
»Veš, Berndt, otroka imaš, in kjer je otrok, tam je tudi mati potrebna. Morda bo pa slučaj hotel, da najdemo pošteno in solidno osebo. Boljša je dobra mačeha kakor pa nobena. Ali nimam prav, prijatelj?«
»Zaradi mene,« je spet topo ponovil Berndt. Friedenthal je še tisti dan odposlal oglas.
Nekaj dni kasneje je dejal Berndt malo pred svojim nastopom Buxu: »če si nocoj ne bom zlomil tilnika, potlej...« To je bilo po več tednih prvikrat, da je sam koga ogovoril. In še tokrat je sredi stavka obstal.
»Nikar ne hodite na vrv, gospod Berndt, ako ste le količkaj negotovi. Sploh bi ne smeli več tvegati tako nevarno točko... že zaradi Cilke ne.«
»če bi Cilke ne bilo, bi tudi že mene zdavnaj ne bilo več. Tr«’Ss kaj bi bilo sicer s siroto?«
»Poslušajte me, dragi Berndt! Vnovič vam svetujem: Nikar ne tvegajte več te vratolomne točke! Ne glede na to: ako bi se vam pa vendar kdaj koli kaj... to j, toj, toj...« Bux je trikrat izpljunil, zakaj bil je kljub izobrazbi praznoveren kakor vsi artisti. »Kar potolažite se, za Cilko bom že jaz skrbel, kakor da bi bila moj lastni otrok.«
Berndt je zdajci zagrabil klovna za obe roki in ju krčevito stisnil. Hotel je nekaj reči, pa mu je od ganjenosti zastala beseda.
Prav tisti trenutek je bila Ben-sonova točka pri kraju. Berndtova kolesarska točka je prišla na vrsto, še enkrat je artist ošinil Buxa s hvaležnim pogledom, nato je pa stekel v areno, da bi nadzoroval pritrjanje svojih aparatov. Nekaj minut kasneje se je že prevažal s kolesom po razpeti vrvi.
Tisti ie bolezni, a zdravje samo eno!
Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave
Radenskega kopališča,
SlatinaRadenci
(pr! Mariboru)
Zakai morate tudi Vi Svetiti
WREGLEYev gumi?
«
I. ker tisti nfee;
I. ke< poipeiuje pr**«««;
9. kat HMinji ul*:
4. ker min Itvt«;
V. ker Maži kripavett grla.
Zavitki po Din 1'—, ‘t— in .V—
WRIGLEY
THE FAVORITE OPHOLLYWOOD Žvečilni guini po jedi Ooner. /:.Mop«lTc> in (ovarnlftlio »llmtlif«-: Agentura „Ozihoh, Zagreli VlaSka 72 a - tel. 52-80 Sprejmem proviiijftke zastopnike.
Berndt si tudi pri nevarnem sklepnem triku ni zlomil tilnika. Vse je šlo po sreči. Toda prihodnji popoldan je brez sledu izginil in se tudi k predstavi ni vrnil v cirkus.
Vsi so koj slutili nesrečo, zato so pregledali njegov stanovanjski voz. V miznici so našli njegovo oporoko.
V	njej je določil Berndt svojo edinko za dedično. Natanko je povedal, kje ima naložene prihranke, in je prosil ravnatelja Krena in Buxa, naj postaneta varuha njegovi Cilki. Na koncu je pripisal še tole: ,Ali naj postane Cilka artistka, ali naj se poroči, tega ne morem določiti; naj bo prepuščeno njej sami in njeni usodi. Želim, da je nihče k ničemur ne sili in je tudi v ničemur ne ovira. Bog in moj ljubljeni otrok naj mi odpustita, kar sem storil! Nisem mogel drugače.'
Po obširnem poizvedovanju so ugotovili, da si je neki tujec v okraju Santa Lucia najel čoln in se ni več vrnil, čoln so opazili drugi dan blizu obale predmestja Por-tici in so ga spravili na varno.
šele teden dni kasneje je morje naplavilo Berndtovo truplo pri rtu Miseno. Preiskava je dognala, da si je nesrečnež prerezal žile. preden je skočil v morje.
DRUGI DEL T
Cirkus Kreno je prišel na Dunaj. Pisali so takrat 1. oktobra 1924. In prav tisti dan naj bi bila otvoritvena predstava, točno opoldne naj bi se pa začel pomikati reklamni sprevod po mestnih ulicah.
Bux je bil kakor zmerom že prav zgodaj na nogah; zabaval se je že s svojimi živalmi potlej je pa odšel v svoj stanovanjski voz. O Cilki, ki je sicer zmerom že ob sedmih po-koncu in se igra z živalmi, potlej pa z Buxom zajtrkuje, še ni bilo
ne duha ne sluha. Bux si je zato skuhal sam kavo in je pogrnil mizo, kar je sicer storila zmerom Cilka. Ko je to delo opravil, je stopil k mali spalnici, ki jo je bil zdaj popolnoma prepustil Cilki. Zase si je dal v stanovanjski sobi napraviti praktičen spalni fotelj. Stanovanjski voz, ki so Berndtovi prej v njem stanovali, je bil cirkuška last, in ga je ravnateljstvo medtem že dodelilo nekemu drugemu artistu.
Bux je po tihem stopil k postelji in je smehljaje se opazoval spečega otroka: Cilka je ležala na hrbtu. Plavolasa paževska glavica je bila nagnjena nekoliko nazaj, tako da je molel navzgor njen topi nosek, ki je dal njenemu obrazu tafeo radosten izraz navihanke. Dolge trepalnice, mnogo temnejše kakor lasje, so bile navzgor zasukane. Polna otroška usta so bila na pol odprta — »xv '»delo se j*.	da
te v snu smehljajo. Zelo bele krepke roke so ležale na odeji.
Buxu še na misel ni prišlo, da bi Cilko zbudil, čeprav je bil sicer fanatičen točnem in tudi pri Cilki ni ničesar popuščal. Toda snoči je legla mnogo kasneje kakor sicer., in preživela je bila razburljivo zanimiv večer. Prejšnji večer so imeli namreč artisti, kakor vselej dan pc postavitvi cirkusa, prost večer. Vsi so odšli sna lepše«, tudi Bux in Cilka. Odpeljal jo je bil v dunajsko državno opero, kjer so peli Lohen-grina. Bilo je prvikrat, da je Cilka videla pravo gledališče. Dotlej je poznala razen cirkusa samo še variete, a oboje se ji ni zdelo zabavišče, temveč resno delovno torišče.
Prav tako tiho kakor je bil prišel, je Bux spet odšel v svojo stanovanjsko sobo in poveznil čez kavino ročko grelec, ki mu ga je nekoč darovala njegova poročena sestra Ana. Potlej je vzel knjigo v roko. Bral pa ni, temveč se je zatopil v razmišljanje o Cilki in o njeni bodočnosti:
,Cilka je in ostane pravi cirkuški otrok!*
In nasmehniti se je moral, ko se je spomnil, kako ji je snoei pred predstavo razlagal vsebino Lohen-grina in kako je med pripovedovanjem o Lohengrinovem prihodu v labodjem čolnu zelo resno in stvarno pripomnila: »Torej vodna pantomima!« In ko ji je potlej povedal, da na odru vodo samo markirajo, je malce zaničljivo našobila usta.
Toda predstava ji je bila potlej vendar na moč všeč: glasba prav tako kakor dejanje in .prvovrstni kostumi in rekviziti”, kakor je Cilka sama dejala, l/e počasnost sprememb na odru, ki so zaradi njih delali tako dolge odmore, je Cilka grajala. In v teh odmorih so puščali občinstvo kar tako. brez sleherne zabave! Na k, v tem pogledu pa ni mogla dunajska državna opera konkurirati s cirkusom Krenom, kjer med postavljanjem novih priprav bebasti Avgusti za razvedrilo skrbe!
,Ne bo se tako lahko otresla cirkusa!" si je mislil Bux. Kljub temu bo pa poskusil, da jo po vrnitvi v Nemčijo pusti pri svojih starših v Nordlingnu. Morda se bo potlej vendar privadila meščanskemu življenju in se bo pozneje poročila s kakšnim poštenim človekom s stalno službo — morda s kakšnim uradnikom. Saj bo imela s svojim premoženjem 14.000 mark prav čedno balo in še denpr! Za zdaj je še vse v redu: ravnatelj Kreno in on sta kajpak sprejela varuštvo; zadevo je uredil nemški konzulat v Napoliju. Ravnatelj upravlja njeno premoženje, Bux pa skrbi medtem za vse drugo.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
a 1 on
poie...
m
W N IVE A ±\ CREME
lili
ker si je prej ojačil kožo z Nivea...
Pred namilanjem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brijete hitro, ugodno in brez bolečin.
NIVEA onemogočuje, da bi Vam koža spokala ali da bi Vas pekla. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, ki je najboljše okrepčevalno sredstvo za kožo. Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo »boljše« ali vsaj »enako dobro«.
Radio Ljubljana
od 15. —19. mafa 1957.
ČETRTEK. 13. MAJA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, potočila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila
■ 13.15: Moderni plesni zvoki ■ 14.: Vreme borza ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Slovenščina za Slovence
■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: III. ura francoske klavirske glasbe ■ 21.00: Lucienne Boyer poje (plošče) ■ 21.10: Nekoliko operne glasbe (Radijski orkester) ■ 21.45: Cas, vreme, poročila, s[>ored ■ 22.00: Naša letovišča (espe-rantska oddaja) ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 14. MAJA:
11.00: Steklo in stekleni izdelki — dialog z učenci, vodi M. Zor ■ 12.00: Domači zvoki (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme. borza ■ 18.00: Organizacije zaščite matere in otroka (ga. prof. Olga Grahor) ■ 18.20: Koračnice (plošče)
■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti «1 20.00: Kmečki trio ■ 21.00: Plošče
■ 21.10: V. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ■ 22.00: Cas, vreme, -poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA. 15. MAJA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme: poročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme
■ 18.00: Za delopust ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, (Ktročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. tir. Alojzij Kuhar) ■ 20.30: Oprostite, velecenjeni... ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.20: O naših izseljencih (g. Jože Premrov) — 22.30: Za ph-s (plošče) ■ Konec oh 23. uri.
NEDELJA, Iti. MAJA:
8.00: Plošče ■ 8.15: Telovadba • 8.45: Čas, poročila, spored ■ 9.00: Prenos službe božje iz stolnice ■ 10.: Verski govor (p. dr. Roman Tominec)
■ 10.15: Kvartet pozavn ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.15: Koncert operne glasbe ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ (Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure)
■ 16.00: O pravilnem zalivanju ločnic in vrta (Jože Kregar) ■ 16.20: Plošče po željah ■ 17.00: Kmet. gospodarstvo iu prod. zadruge (dr. J. Basaj) ■ 17.30: Za naše birmančke ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve ■ 20.10: Trsatska legenda ■ 20.45: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 17. MAJA:
9.00: čas, poročila, po red ■ 9.15: Kvartet pozavn ■ 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak) ■ 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz Brežic ■ 11.00: Našim malčkom ■ 12.00: Vesel opoldanski koncert ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas. 6pored, obvestila
■ 13.15: Plošče |>o željah) ■ (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00; Ing. O. Kuck: Obisk iz mesta (zvočna slika) ■ 17.30: Prenos Cerkvenega mladinskega pevskega zbora združenega z materinsko proslavo v Brežicah ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac, ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve ■ 20.15: »K domači zabavi!: ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Bojan Adamič in njegovi solisti
■ Konec ob 23. uri.
TOREK. 18. MAJA:
11,00: Šolska ura ■ 12.00: Baletna godba ( lošče) ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila
■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pisana vrsta drobnih skladb (plošče) ■ 18.40: Porečje Sore lil. del (prof. Fr. Planina)
■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Koncert v spomin Mateia Hubada ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Ruski eek-stet ■ Konec ob 23. uri.
SREDA. 19. MAJA:
12.00: Balalajke (plošče) ■ 12.45: 3.00: Cas, spored,
Vreme, poročila
SINGER, PFAFF
šivalni stroji, malo rabljeni, kakor novi, najugodneje kupite pri »PROMET" nasproti Križanske cerkve
Knjižna založba tiskarne Merkur
d. d.
v Ljubljani. Gregoričeva ulita 23 a
opozarja na naslednje knjige svoje založbe:
Dr. 1. Matko	- PERKUSIJA	IN AVSKULTACIJA	....	120'—
Dr. Vidmar M. - MOJ POGLED NA SVET..........................100-
Dr. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST...............................100-
CTaude Anet — ARIJANA, roman, vezano.....................30'—
Conan Dovle — POZNA OSVETA, roman, vezano................24’—
Gabršček A. - GORIŠKI SLOVENCI I. del........................80-
Krefft - V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24 — Rehar R. — PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . .	20 —
Rehar R. - POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12-
Špicar J. - MARTIN NAPUIIEK, igra, broš..................10 —
Vachek E. — KRI NE	KLIČE	PO MAŠČEVANJU,	broš.	. .	48 —
vez.	, .	54'—
Ivo Šorli —	IZBRANI	SPISI,	obsloječi iz šestih knjig,	broš.	230'—
vez.	. .	320'—
Mala knjižnica - Jurčič; SOSEDOV SIN - Dr. B. Škerlj:
ČLOVEK - Beecher-Stovve: KOČA STRICA TOMA —
Goethe: EGMONT — Iloratius Flaccus: PESMI — Storm:
JEZDEC NA SERCU - Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan
20'-
Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust.
obvestila ■ 13.15:. Plošče po željah ■ 18.00: Spoznajmo glasbila: Rog in trobenta (dr. A. Dolinar) ■ 18.20: O markiranju poti (Janko Sicherl) ■ 18.40: Vajeniško vprašanje (Rudolf Smersu) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča • Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
GOSPODIČNA STARA 25 LET želj resnega znanja z gospodom, starim do 30, let. Le resne dopise na upravo Družinskega tednika pod »Osamljena«.	_	.•
INTELICENTEN DRŽAVNI USLUŽBENEC že-
li spoznati gospodično .čiste preteklosti, dobjje vzgoje in veSčo gospodinjstva, iz posestniške hiše. Neanonimne dopise upravi pod fiifrd: »Harmonija«.	.	.
PRODUKTIVNA ZADRUGA ČEVLJARJEV V TRBOVLJAH sprejme izveibsnega delavca za žensko in moško galanterijsko delo. Stalna služba, eksistenca! Nastop takoj!
ilVALNI STROJ znamke Nannian skoraj popolnoma nov, na piodaj. Naslov pove uprava »Družinskega tednika*.
»JELA« oprostite, nisem utegnil. Pismo Vas čaka.
Ko se pripeljem v Ljubljano
ml ni treba več iskati po mestu
barve, lake, Selake, firnež, čopiče itd.
ker vse to dobim po zelo ugodnih cenah tik pri kolodvoru:
Barve*lalci: R. Hafner
Ljubljana, Miklošičeva cesta 36
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 270U
Prvi poskus
stalni odjem 1
NOVOSTI
lepe vzorce
za pumparice, Športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta Stev. 14
FB. P. ZAJEC
izpraSan optik in urar - ljubil n ni. Stari tri I. Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steki, daljnonledov, icplomaro«, barometru«, baroiermometro«, higrometro« i. t. b. — Raznovrstne ura. zlatnina in srebrnina. — Ciniki brezplačno!
SAVINJSKO DEKLE, 88, let stara brinetka, zelo simpatična, z Din 500.000 gotovine se želi omožiti. Thfonnacije proti nakazilu 10 dinarjev v znamka* daje »Jugotok«, Zagreb, Iliča 31.
DRŽAVNI URADNIK z Din 3.000 mesečne plače, 35 let star se želi poročiti. Informacije proti nakazilu Din 10'— v znamkah daje » Jugotok«, Zagreb. Iliča 31.
SOBARICA, celjsko dekle, lepa brinetka z Din 30.000 gotovine, se želi omožiti. Informacije daje proti nakazilu Din 10'— v znamkah »Jugotok«, Zagreb, Iliča 31.
GOSPODIČNA, krasna črnka, govori 6 jezikov z doto Din 250.000 v gotovini, se želi omožiti. Informacije daje proti nakazilu Din 10’— v znamkah »Jugotok«, Zagreb, Iliča 31.
AMERIKANEC, 40 let star vdovec z imetjem Din 2.000.000 in mesečnim dohodkom 12 tisoč dinarjev se želi poročiti. Informacije daje proti nakazilu Din 10’— »Jugotok«, Zagreb, Iliča 31.
SOKOLSKI DOM ŠIŠKA (telefon 33-87) — 14.
t. m. ob 20. uri 16. in 17. ob 11. uri do* j poldne premiera »Posledice poljuba« — Cena: Din 3*50. — 15. t m. ob 20.30 uri, 16. in : 17. ob 15., 17 , 19. in 21. uri »Piz Palii — I Beli pekel«. V glavni vlogi Leni Riefenstahl in Gustav Diehl. — KINO ŠOŠTANJ predvaja v soboto 15. maja ob 20.30 uri in v nedeljo I 16. maja ob 15., 18. in 20.30 uri »črna legija« t — Dodatek: nov tednik. 17. maja (na bin-koštni ponedeljek) ob 15., 18. in 20.30 uri »črne rože«. — V gl. vlogi: Lilian Harvey, \Villy Fritsch in Willy Birgel, — Dodatek:
I nov tednik.
III
varčevalne prinaša
osamosvojitev,
zato
ne pozabi nikdar na mesečne vlogenatvojo
hranilno knjižico pri
Hranilnici Dravske banovine
Celje	Ljubljana	Maribor
OD TE ZALOGE SAMO ŠE
OBLEK!
i/'
&
& N? &. o
.aV*' Cv
»	<0?^	v®
S
m. KRISPER
MESINI TRG 26
Gene našim malim oglasom so zmerne in času primerne
JEjudska
SAMOPOMOČ
rag. pomožna blagajna v MARIBORU, Grajski trg 7/1. Poverjeniitvo: LJUBLJANA, Tyrie«a 34,
naznanja smrtne primere svojih elanov v mesecu
aprilu 1957.
Cižek Julijana, zasebnica, Močna p. 8v. Marjeta o/P: Kristanič Andrej, dr*, vpo-kojenec, Maribor; Spauingcr Marija, zasebnica, Rače; Kalan Franjo, mestni rač. svetnik v p., Celje; Erjavec Marija, prevžitkarica, Veternik p. Šoštanj; Eitetz Franc, pos, in trg., Maribor; Pogač Vinko, posestnik, Gmajna p. Stari trg; Job Franc, posestnik, Spuhlje P. Ptuj; VVeronig Julijana, zasebnica, Sv. Marjeta na Dr. p.; Ribarič Stanko, poštni uradnik, Maribor; Greif Terezija, zasebnica, Studenci; Klarič Stefan, žel. v pokoju, Maribor, Nova vas; BeleJ Franc, zasebnik, Sv, Rok p. Šmarje pri Jelšah; Habjanič Antonija, zasebnica, Ljutomer; Einsiedler Antonija, zasebnica, Kaplja vas; Kmetec Ana, prevžitkarica, Črešnjevec; Zagrajšek Terezija, prevžitkarica, Pilštanj; Zagmajster Ana, zasebnica, Piršenberg; Oslm Terezija, zasebnica, Maribor; Vrečko Marija, posestnica, Vojnik; Možgon Josip, posestnik, Selška gora p. Mirna; Mrak Jera, vdova prog. čuvaja, Ljubljana; Krašovec Valentin, trgovec. Sv. Jurij ob Taboru; Gajšek Franc, prevžitkar, Vrbno p. Sv. Jurij ob j. ž.; Kager Rajmund, notarski uradnik, Muretinci; Miteregger Josip, žel. v pok., Maribor; Pintar Jurij, posestnik, Studenci; Bedrač Jera, prevžitkarica, Dražencc; Kristan Valentin, kurjač drž. žel. v pok., Ljubljana; Zlof Neža, posestnica, Roginska gorca; Tavčar Karel, višji davč, upravitelj v p., Ljubljana; Glavina Jakob, zasebnik, Zagreb: Uršnik Martin, prevžitkar. Gor. Vižinga; Skralovnik Alojzija, prevžitkarica, Sv. Vid pri Vuzenici; Marčič Neža, zasebnica, Marlbor-Pobrežje; Knaflič Anton, trgovec, Lušečka vas; Kraner Matija, posestnik, Sv. Lenart v Sl. gor.; Sucher Joset, hiš. posestnik, Celje; Sicherl Engelbert, posestnik. Sp. Polskava; Petovar Ana, posestnica, Ormož; Jurca Frančiška, prevžitkarica, Zg. Tepe; Drofenik Jurij, posestnik/Vojnik; Žnideršič Terezija, prevžitkarica, Perne p, Brežice; Pogačnik Marija, vpokojenka, Brnice p, Dol; Fiirtliner Josip, pek. mojster, Ptuj; Floger Gera, prevžitkarica, Pod lože p. Majšperk; Voršnik Jurij, prevžitkar, Marenberg; Dcčcko Ana, prevžitkarica,
Brezovica.
Po vseh umrlih Planili se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku
Din 455.800 —
Kdor Se ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brczobve/.no in brezplačno pri-
ut opno izjavo.
Blagajniško naielsivo.
POJDITE TUDI VI, ki čitate ta oglas, v popolnoma prenovljene lokaie staroznane
gostilne .Lovšin" v Gradišču štev. 13
(pri dramskem gledališču)
in počutili sc boste udobno. Postrežba je izborna, vina so pristna ln naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem oziru zadovoljni.
Izdaj* sa konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.