• WW	t ^■• ;	; N mt
I1 'T?	w. _ - - ^ _ _ ._.. . .	_ AMERIKANSKO-SLOVn
1	TCVTXT A TVr\T\	A * koled!
Zjedittfcnlh državah.	1 v I /1 m I \| /1 ff I I I I	/1 za !etd 1910 1
Miaja vtok dan lzrzetoM	% ■ ■ J VHL L J 1 ^ LZm M li % W I W	I » j« irfeL Kedo rojakov f» i®u dou^
u j____^ m ^	naj nam dopošlje 30 contov, kai lak-
aedcif in praznttcnr.	^	ko ^ tTldi a ^^ «QUo
■Js	list filoTeMldh delavcev v AmerikL	« r0lUn Tr6d*	w ^ „ -
______	Upravniitvo "Glau Karodji". 1
TELEFON PISARITE: 4687 OOBTLANDT.	Entered U Second-Olaas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, K. T., under the Act of Congresi of March 3, 187».	TELEFON PISARNE: 4687 COETLAKDT.
NO. 38." - ŠTEV. 38.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 15, 1910. — TOREK, 15. SVEČANA, 1910.	VOLUME XVIIL — LETNIK XVEX
Razstrelba na jl torpadolovki "Hopkins9'.
NA TORFEDOLOVKI HOPKINS NAŠE VOJNE MORNARICE SE JE PRIPETILA RAZSTRELBA PARNE i C E V I.
Pri tem je bilo osem mornarjev ne-j varno poškodovanih in oparjenih.
PRI S AN DIE GO, C AL.
> ' -*-
8an Dieg-o, Cal., 15. febr. Na tor-pedolovki Hopkins od zvezine vojne mornarice, ktera je bila nekaj dni usidrana v tukajšnji luki, se je včeraj dopoludne pripetila razstrelba ! glavne parne cevi in pri tem je bilo sedem mornarjev nevarno oparjenih. I Razstrelba se je pripetila v spred-j njem prostoru za kurilce. Dva mor-j narja sta tako nevarno poškodovana, da uajbrže ne bodeta zamo»la okre- j ] \ati. Vse ranjence so poslali v tu- h kajšnjo mestno bolnico. Trije so za- i dobili poškodbe, ko so skušali rešiti i svoje tovariše. Nesreča se je pripe-h tila pol ure predno je nameravalo! i brodovjc torpedovk odpluti iz luke : s na vaje. oziroma na pot v San Pedro, j V prostor, kjer se je pripetila nesre- i ta, ni bilo mogoče priti, dokler se ni para polegla. Končno se je posreči- j 1 lo mornarju E. R. Boneyu otvoriti i glavui ventil na desni strani.	i
Glasom današnjih poročil je kuri-lee Taylor vsled zadobljenih poškodb t umrl. Kako je nastala razstrelba, t se dosedaj še ni dognalo, toda po- \ veljuistvo je takoj imenovalo poseb-lz no komisijo v .fc^rho .preiskovanja. j z
U
o " ■'■■■
18
PSA POKOPALI NA POKOPA- [ L I Š fi U.	s
! \
Priredili so mu lep pogreb.
V Cantonu, O., so imeli minolo so- T boto pasji pogreb, ki je bil mnogo 11 lepši, kakor pogreb marsikakega člo- s veka. Prominul je namreč pes ime- ^ nom Sultan, ki je last H- P. Snyderja ■ iz Mount Vernona. N. Y. Pokopali c so ga v krasni krsti, ki je bila pod- s vlečena z svilo. Sultan je bil star de- j 8 set let in njegov lastnik ga je nepo- j A pisno rad imel, kajti rešil je fe&om let štiri ljudi iz neke goreče hiše v s Mount Vernonu. Pred par leti je re- b šil tudi LSnvderjevo sestro iz njene hi- ^ še v Ohio, ktera je bila tudi v plame- 1 nu. Klo je v hiši nastal požar je bil s pes v pritličju, toda iz hiše ni bežal, * in je hitel takoj v gorenje nadstropje, z kjer je ležala Snyderjeva sestra, kte-ro je vrgel raz postelje in jo povedel srečno ti a varno. Psa so pokopali z j vsemi "častmi" na rodbinskem pokopališču.
-0-
t;
* Tobačni trust obtožen.	r
Baltimore, Md,, 15. febr. John U. u Barr iz New Vorka je pri tukajšujem 8 zvezinem sodišču vložil tožbo proti j* American Tobacco Company, ali to- v baetiemu trustu, na plačilo 20 milijo- v nov 30 tisoč dolarjev. Mnogo po- b drobnosti ni bilo mogoče o tem slu- P čaju zvedeti, pač se je pa dognalo,!" da tožitelj trdi. da si je trust krivic-j ^ nim potom prilastil neko njegovo iz- ^s najdbo in mu tako napravil velikan- ^ »ko škodo.	is
m 11» ....... m
Povodanj v Parizu.
Pariz, 15. febr. Reka Seine je zo- i pet pričela hitro naraščati in tako je 0 zopet pričakovati zopet velikanske ^ škode. Vojaštvo je pričelo na brego- 11 vih graditi velike nasipe, da prepreči v naliv.	_ jjj
mmmmmmmmmmtammrnmrnm^i^mmmmm^^mmmm C
Le ie ' '	1
300 iztisov l
KOLEDARJA ca letošnje leto ima- 1 mo v zalogi. Kdor rojakov ga še nima, naj hitro poseže po njem in nam ^ dopošlje 30 et., kar ae tudi lahko v poštnih znamkah zgodi.	v
Upravaiitvo,	t
"0LA8 NARODA" 1 ® OosrHandt St,, New York. $
Nevspešen bojkot. . Draginja je še večja.
3 KLJUB TEMU, DA JE PRIČELO j LJUDSTVO BOJKOTOV ATI
MESO, POSTAJA SLEDNJE DRAŽJE.
i V Chicagu Be plačuje sedaj pre&čje meso po $9.27.
i
NAPREDOVANJE CEN. -o ■
Chicago. 111., lo. febr. Dasiravno <e vsestranski in po vseli državah neprestano agituje med delavstvom za bojkot proti mesu, in dasiravno se je sedaj pričel postni čas, — vse to niti malo ne vpljiva na cene mesa, kajti j slednje postajajo vedno večje, tako, ; ! da mes9 tekom zadnjih let še nik-dar ni bilo tako drag-o. kakor je sodaj. ; Včera j je cena prešičjemu misu zopet! j poskočila, tako, da znaša pri sto fun- ! tih .1*}.27 in splošno se zatrjuje, da i bode tekom tega tedn& v toliko na-j predovala, da boide veljalo sto funtov j-mesa $10. (živo blag^). <Meso, ki je i že pripravljeno za trgovino, je narav- i no mnogo dražje, kajti sedaj velja' j sod prešičjega mesa $23.05. Take ce-11 ne to meso še ni doseglo od državljan- : I ske vojne naprej, izimši leta 1887. ko je povodom takozvanega ArrCourje- J vega cornerja veljajo $24.	; ]
V Chicago prihaja le malo prešičev, j1 | kajti živinorejci jih drže doma, ker upajo, da bode cena še bolj poskočila, i i nakar bodo hiteli z prodajo.	' i
Vslužbenci tukajšnje mesarske !i tvrdke Schwarzschild & Sulzbei-ger, ! ( ktero se je splošno smatralo za neod- (1 visno mesai*sko tvrdko, so bili včeraj i [zaslišani pri veliki poroti tukajšnjega N i zvezinega sodišča in sicer v zvezi via- j j dine preiskave poslovanja takozvane-ga mesarskega trusta. Pokrajinski pravnik skuša dokazati, da obstoji tudi med imenovano neodvisno mesarsko tvrdko in ostalimi, ki tvorijo ! trust, dobra kapčijska zveza in trgo- y 'vinski sporazum.
Columbus. O., 15. febr. Poseben odsek posta voda je države Ohio je včeraj pričel z preiskovanjem vzrokov seda- i nje draginje živil. V to svrho so za- ; p slišali tekom včerajšnjega dneva ne- i s koliko prič it^državni delavski komi-: ^ sar je priposlal iz raznih mest poro- I v čila, iz kterih je razvidno, da delav-l^ ske plače padajo, dočim postaja dra- f u ginja živil in drugih potrebščin vedno |0 večja.	jn
Medtem, ko je skoraj vse prebival- i s stvo v New Yorku pričakovalo, da se ! n bode sedaj vsled vsestranskega boj-11 kota piloti mesu, slednje pocenilo, s® j p to ni zgodilo, kajti mesarski trust je u skrbel za to. da je cena mesu, kakor E tudi ribam izdatno poskočila in sicer ^ za 1/2 do 3 cente pri funtu.
-0-- 1
i
Newyorski čifuti se pripravljajo na d strajk.	c
Čifutski delavci v New Yorku so	11
sklenili, da bodo^etos praznovali na	„
takozvani socijalistieni praznik, ozi-	z
roma dne 1. maja. Štrajka se bode	11
udeležilo 30,000 izdelovalcev sukenj,	^ 8000 izdelovalcev otročjih hlač in 50 tisoč drugih čifutskm delavcev, kteri vsi so zaposleni večinoma v raznHJ tovarnah za obleke. Tem povodom bodo tudi zahtevali, da se jim poveča plača. — Predno so prišli Čifutski
delavci v New York, so bile plače	k
krojačev izdatno boljše, toda čifuti	i-
so vse plače tako pokvarili, da so se-	e
daj sami prisiljeni zahtevati pobolj-	k
šanje plače.	r
z
Prohibicija na Hawaii	s
Washington, 12. febr. Senatov j1 odsek za naše posesti na otokih na Pacifiku in Atlantiku je sklenil ugod- f
no glasovati glede nekega predloga,	^
s
vsled kterega naj se na otoških kolo-	^
nijab Zjedinjenih držav nvede pro hi-	^
bicija. V senatu so se o tem pred-	. logu posvetovali „tri ure in potem se je določilo, da se da to vprašanje na glasovanje prebivalstvu otokov na o-
beh oceanih.	^
V Bntte, Mont, prenehajo s delom. 5
c
Butte, Mont., 15. febr. V VBeh ro- i vih tukajšnjega okraja prenehajo ju- f tri z delom, ker so mašinisti prene- 1 hali z delom in pričeli štrajkati. Pe- s čivati bode moralo 15,000 delavcev, s
%	' S . ; <
Uvoz in poraba čaja . in kave v Zjed. drž.
3 vladini Statistični urad je
izdal o porabi tega blaga natančno izvestje.
t Nekoliko statistike o uvozu raznih 1 opojnih pijač iz inozemstva.
ZANIMIVE ŠTEVILKE.
-o-
j Washington, D. C., 14. februarja. . Statistični urad vladinega oddelka za i i delo in trgovino je objavil ravnokar: i ; posebno izvestje o porabi uvoznrh o- C i poj!iih pijač, čaja in kave v Zjedinje- t i j nik državah tekom leta 1909. Iz tega r , ; izvestja je posneti, da se je tekom i - I lanskega leta v Zjedinjenih državah v . porabilo nekaj nad tiso. milijonov t j funtov kave, oziroma za $86.000.000. I
■	Vsaka pojedina osoba v Zjedinjenih ^ . državah je tekom lanskega leta pora- v . bila povprečnih jednajst funtov kave. i D
■	i— Poraba čaje je bila napram prejš- j d j njim letom skoraj nespremenjena, k
vendar pa čaj ni tako priljubljen, ka- s
r kava. kajti tekom lanskega leta se je pri "nas porabilo le nekaj nad d ;sto milijonov funtov čaja.
Tekom lanskega leta se je uvozilo j 7 iz inozea^stva za $26.000.000 opojnih ! p pijač, kakor vina in žganja, oziroma j, ; več, kakor kterokoli prejšnje leto. p 'Naj
več kave se je uvozilo v Zjedi- j njene države iz Južne Amerike, naj-|S] i več čaja pa iz Azije. Vino je prišlo n večinoma iz Evrope. V Zjedinjenih ! državah se popije več kave, kakor v [kterikoli drugi deželi na svetu, dočim E ! ima Anglija glede porabe čaja še | vedno prvenstvo na svetu.
--o-
parnik nina se še vedno
POGREŠA.	R
Vse dosedanje iskanje imenovane ladij e je bilo zaman.
Washington, D. C., 14. februarja, jN I Razne vladine ladije, tako od carin-! ske. kakor tudi vojne službe, sedaj že tri dni neprestano iščejo vladin i vlačni parnik Nina. na kterem je j bilo 32 mornarjev, toda vse doseda- y ; nje iskanje je bilo
zaman, kajti o j | onem parniku se ni našlo niti najmanjšega sledu. Dosedaj tudi še ni-;so našli niti jednega komada ome- ra j njene zgubljene ladije in na podlagi : tega dejstva še vedno upajo, da je Vi parnik nad vodo. Ker je pa bil par- v> nik Nina zgrajen iz jekla, je tudi ri mogoče, da se je tako hitro potopil. da mornarji niso imeli časa misliti j na rešitev. Vlada išče imenovano ^ ladijo tako hitro in tako stvarno, ka- 'i kor mogoče, in bode z iskanjem, na- & daljevala toliko časa, dokler se vsak- 'a do ne prepriča, da na kako rešitev ^ ni več misliti.	ol
Vlada je danes naročila hitri kri- ni žarki Salem, ki je dosedaj križarila nj in iskala zgubljeni j>arnik pri Virgi-nia Capes, naj pluje k Fenwiek Is-landu in naj preišče tudi tamošnje d« vodovje.
— .i p	: se
za
Kruh po tri cente hlebec.
in
St. Louis, Mo.. 15. febr. Medtem, , ko so se tudi tukaj skoraj vsa živila j izredno podražila, bode v kratkem i cena kruhu padla. Jakob Slupsky, j v< ki je bogat filantrop, namerava nam-N-reč na severnem delu St. Louisa' j-j zgraditi pekarno, nakar bode v me- n, stu prodajal kruh po tri cente hle- gt' bec. Dasiravno bode prodajal kruh ^ tako po ceni, je prepričan, da bode ^ pri tem še vedno zaslužil pri hlebcu ja po IVa centa. Na ta način namerava ^ svetu dokazati, kako znajo peki iz- v< koriščati ljudstvo. Peki tukajšnjega mesta so se namreč medsebojno zdru- n, žili v svrho podražitve kruha.
rs
41 Valentine "j	^
Vsled Valentinovega dneva (14. n; febr.) so imeli pismonoše p>o vseh Zjedinjenih državah izredno mnogo si opraviti, kajti raznositi so morali na v milijone dopisnic, pisem in šaljive m pošte. 'Zvečer so se vršile prave v a- m lentinove slavnosti po vseh krajih in ti sice| v ožjem Rodbinskem 'IwojgH^Skjer sc se na ta večer siria* urtedini^X di " - ' " i; ^
Nesreča na železnici. .j V državi Georgiji,
: j PRI MACONU, GA., ZADELA STA SKUPAJ DVA POTNIŠKA VLAKA GEORGIA SO. ŽELEZNICI. ,
—o~~•	j
1 Pri tem je bilo osem ljudi na mestu ' ubitih in do trideset ranjenih.
ŠTIRJE SMRTNO RANJENL ^
Maeon. Ga., 35. febr. Devetnajst milj daleč od tukaj sta včeraj zvečer I zadela skupaj dva potniška vlaka Georgia Southern & Florida železui-| ce. Pi i tem je bilo osem osob na mestu ubitih, štiri so smrtno ranjene in nad dvajset jih je več ali manj nevarno ranjenih.
Med ubitimi so A. R. Johnson iz Macona. sprevodnik Dupree. nek poštni klerk in dva druga železniška vslužbenca. Kakor se zatrjuje, je: rnožtvo proti severu vozečega vlaka I dane signale napačno razumelo in tako je ta vlak vozil dalje memo Bon ' Aire, kjer bi se morala oba vlaka
sret-ati. Viaka sta z »rožno sik) za-
7	]
t dela. Obe lokomotivi, tovorni in
'"kspresni vagoni so se popolnoma	' j zdrobili, kar velja tudi o jednemu	1 i potniškemu vagonu. Izredno težavno	' je bilo dobiti mrtvece in ranjence izpod razvalin, ^edino zvezo z me-	1 stom, na kterem se je pripetila ne-	1 sreča, tvori telefon, ki se nahaja dve	^ milji daleč.
-o--1
Razne novosti
iz inozemstva.
0	r
RUSKA VLADA NAMERAVA	V i
KRATKEM IZDATI STRO-	1
GE PREDPISE PROTI	\
IZSELJEVANJU.	j
„	r
1
Nekoliko statističnih podatkov o v žrtvah zadnjega potresa v
l
VOLILNA REFORMA V PRUSKI. P -o--,
Petrograd. 14. febr. Vlada namerava v kratkem' izdati nove odredbe ulede izseljevanja v inozemstvo, pred ' vsem v Ameriko. Agentje, ki se ba-vijo z izseljevanjem bodo morali ime- £ ti od vlade posebna dovoljenja, ktera bode treba vsako leto obnoviti. Vsak agent bode moral pri vladi vložiti lO.COO rubljev jamčevine. Vsak izse- j Ijenee se zamore potem, kc< pride v Ameriko pri bližnjem ruskem konzu- : latu pritožiti proti agentu v slučaju, »j da ni potoval tako. kakor se mu je obljubilo. V slučaju, da je izseljenec na potu trpel kako škodo, se slednja j nadomesti iz kavcije dotičnega izšel-niskega' agenta. Kedor pridobiva ljudi k izseljevanju na lažnjiv način, bo- 1 ^ de kaznovan z strogim zaporom.
Rim, 14. febr. Vatikan je izdal po- j sebno knjigo, v kteri se bavi s žrtvami ^ zadnjega potresa na Siciliji in v Ca-labriji. Iz tega je razvidno, da je mo-: ^ ralo v Messini umreti 20.000 in v Ca-. . labriji 16.000 ljudi.
Berolin. 14. febr. Po vseii večjih 1 1 mestih na Pruskem so se vršile včeraj ' velike demonstracije, ktere so prire- j dili soeijalni demokratje v prid vo-l2 lilne pravice. Tudi po vseh mestih j t na deželi so se vršile slične demon- ^ stracije. V Berolinu je prišlo do dveh ^ bojev med meščani in policijo, dočim a drugod pripravljena policija in vo- t jaštvo ni imelo kaj opraviti. V Be- , rrolinu je prebivalstvo prii-edilo' 43 velikih zborovanj. Policija je de- j ^ monstrante pri takozvanem prestolo- ' naslednikovem mostu razgnala z me- j či. Pri tem so bile tri osobe nevarno i' ranjene. V predmestjih sta bila dva i ^ policaja ranjena, ker jih je množica i nagnala z kamenjem.	; 1
London, 14. febr. Admiraliteta je j i sklenila na ladij ah vojne mornarice; \ v naSalje rabiti petrolje mesto pre- t moga. Vsled tega je uprava vojne mornarice že naročila 500.000 ton petrol ja. Velike rezervoarje za petrolje ' so zgradili pri Portsmouth u. kjer bodo hranili pol milijona toa petrolja.
*
I
Ponesrečena ekspedicija i. j na južni tečaj.
A. DR. CHARCOTOVA EKSPEDICIJA PROTI JUŽNEMU TEČAJU NI VSPELA, KAKOR JE BILO PRIČA-KO VATI. a;	—o——
Na potovanju je imela obilo smole in je bila prisiljena vrniti se nazaj domov.
t	VELIKI LEDENIKI.
-o-
Punta Arenas. Chile. 14. februarja. ; j O potovanj" ekspedieijskega parnika'i , Pourquoi Pas. s kterim je potovala dr. Chareotova ekspedicija proti juž- 1 uemu tečaju, se je danes zvedelo ne- -, koliko nadaljnih podrobnosti.	I
Ko je imenovani parnik plul proti I L nepoznanemu jugu. je za vozil na pes- 1 . j čeninc pri Grahams Islandu, toda ]>o preteku treh dni je potem zopet spin- ] vil. Ko so potem s parnikom 11 a da- { ( ijevali pot. je imel na svojem potu še več neprilik. Tako jt' večkrat za vozil j v velike ledenike in je vsled pritiska r ledu zgubil svoje krmilo. Mornarji j. so k sreči izdelali novo krmilo, s po- i j močjo kterega je bilo potem mogoče j t napredovati svoj«i pot.
Tekom mesecev, ko se je parnik mu- j di! v antaiktičn>h pokrajinah, je mo- j ralo možtvo n nogo prestati zlasti vsled bolezni v ustih in na srcu.	t
Znanstvena opazovanja jc dr. Charcot kar natančneje volil, tako. da
-e ie saj deloma dosegel irlavni namen .
...	.	1
ekspedieije. Charcot je potoval po le- ^ ^
du na razne strani. Seboj je imel tu-
avtomobilske -ani. toda led j- bil sko-: ^
raj povsodi tak. da je bilo s temi san- ^
mi nemogoče potovati.
Ker je parnik zavozil na pe.<<"-enine in potem še večkrat v velike ledenike. je bil takoj s početka izdatno posko- | dovan. tako. da je bila vsaka poprava ! * izključena. Skozi razi*>klino je vha-jala neprestano voda in >esalke so mo-rale biti do konca potovanja na delu. z Ko se je parnik vračal v .Južno Ame-riko. se je moral skoraj neprestano Z boriti s viharji. Končno je moral v ^ Magellanovi ožini za dva <lni priti v % neko malo lnko. kjer so ga saj za-; r časno nekoliko popravili. Ker je na parniku pričelo primanjkovati premo-jjra in hrane, je bila ekspedicija prisiljena vrniti se.
-o-
F
REMEMBER THE MAINE!
i r
Slavnosti v spomin v h a vans ki Inki ' n razdejane naše oklopnice.	''
—o—	|r
I C
Washington. T>. C., 14. februarja. ^ Povodom dvanajstletnice razdejanje oklopnice Maine od nase vojne mor-narice, ktera se je v Havani razletela. s bodo tukaj, kakor tudi po vseh me- v stih republike priredili večje slavno-isti. Tem povodom se bode tudi preti-lagalo, da se na nacijonalnem poko- u palisču v Arlingtonu postavi poseben . spomenik onim mornarjem, kteri so' j: morali povodom te katastrofe umreti.
Jutri se vrši posebna slavnost na ,
1 1- . , , - P imenovanem po kopališču, pn kteri,
bode govoril glavni govor cubanski ] ■
poslanik senor Don Carlos Garcia
' ,	IP
; V elez.
denarje v staro damovint
poiiljame	p
za $ 10.30	............ M kron, v
i za 20.46	............ 100 kron,! d
n 40.90	............ 800 knm,|6
^a 102.25	............ 600 kron, j P
mm 204.00	............ 1000 kron, "
sa 1018.00	............ 6000 kron.
Poitarina j« Hfeete pri tek nota | ; Doma se neketene arote popolnosti I (splačajo brea Tinarja odbitka.
Vaie denarne poftfljatre bpbhjt I c. kr. pofttel hranilni ml ▼ 1L de
i 12. dnek.
I
Denarje mam > Mleti )e nJyiU^ : aeje do $26.00 ? gitofUI v pripora {tonem all refistxirmam pints, to&J« j vreake po Domeatie Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft
FRANK BAK8SS OOn 82 Oortlandt at. New Tork, V. T. «104 8W01Mr AT^JTR, Ontta^OHa
a Dogodki na Španskem. . Ločitev države in cerkve.
i IZ ŠPANSKEGA SE POROČA DA JE LOČITEV DRŽAVE IN CERKVE NEIZO-1 GIBNA.
Ako bi Maura postal naslednik mini-» sterskega predsednika Cana-V lejasa, prišlo bi do * v revolucije.
VSESTRANSKE SPREMEMBE.
j	o
Madrid. 15. febr. Vse tukajšnje i časopisje naznanja danes jednojrlas-1 no, da je ločitev cerkve od drža%; - na Španskem sedaj neizogibna. Xu-
■	sprotja rned zahtevami klerikalcev in ljudskimi masami >0 namreč postala tako velikanska, da se zamore sedanji položaj na Španskem primerjati
1 s položajem, kakoršen je zavlada! v Franciji, predno so tauikaj uvedli ločitev države od cerkve.
Novi ministerski predsednik Cana-lejas, od kterega pričakujejo napred-njaki vse najboljše, skuša storiti vse. kar je v njejrovej moči. da pomanjša in omeji vpliv cerkve in duhovščine ter da ljudstvu zagotovi splošni ob-• Lsk šol mladine in splošni napredek. Ko je postal ministerski predsednik, je dal svečano obljubo, da bode vse svoje moči in ves svoj vpliv posvetil tej nalogi.
Zajedno se pa tudi zatrjuje, da mogočna klerikalna stranka. ktera 1 ima na dvoru velik vpliv, ni hotela delati Canalejasu nikakih ovir, ker upa. da njegovo ministerstvo itak ne bode dolgo trajalo in da bode moral ' jCanalejas vsled združenih vsestran-, ski!.' napadov od strani reakcijonar-11 jev odstopiti, nakar postane mini- 1 j stenski predsednik zopet reakcijonar i Maura.	J1
V slučaju pa. da bode moral Cana- ! : . ..... 1 lejas odstopiti. 111 ako pridejo potem
zopet klerikalci na krmilo, nastala bode proti bodoči vladi tolika opozicija. da se prične končno po vsej Španski splošna revolucija, ki bode vsekako večja. ne<ro je bila zadnja Irevolta v Barceloni.
*.
j ■
-o--)l
h
Kaznovani otočanL
Victoria, B. C.. Canada. TJ. febr. i Pred par meseci so domačini na S«>-•lomonskem otočju umorili vse člane rodbine Benskin. To se je zgodilo i na otoku imenom Villa. Da kaznu- 1 jejo domačine, so sedaj iz vladindfca I paruika na imenovanem otoku izkr- '
■	cali 200 mornarjev, kteri so kinalo i pričeli z bojem domačinov, kieri ni^o
storili nič druzega, neiro da so umo- '
rili tujce, kteri s=o si loteli prila- !
stiti njihovo zemljo. Mornarji so '
; vjeli 16 domačinov, med kterimi sta '
i baje tu«li dva morilca. Kedor se je 1
aretaciji proti vil. so ga jednostavno
j ustrelili. Tozadevna poročila so pri- "
' šla semkaj s parnikom Makura. — ^
Predno se je pričel boj z mornarji,
je glavar Sito naznanil, da bode dal
: pomoriti vse bele, kteri so se pože- ,
; nili z domačini dekleti. Med bojem
'je glavar ušel in posrečilo se mu je |
priti na nek bližnji otok. ; * if
I
Nadaljni mrtveci v Primero, Colo.
( !
■	Primero. Colo., 14. febr. V tukajš- : j njem premojrovem rovu. kjer se je -
pripetila razstrelba plinov, so našli j 1 včeraj nadaljni tri trupla vbitih pre-; 1 mogarjev. Dosedaj so prinesli iz rova 1 j65 trupelj. Z Iskanjem nadaljnih tru- c j pelj se marljivo napreduje.	; t
Južne republike. Napad na Corinto.
NICARAGUAJSKI USTAŠI NAMERAVAJO V KRATKEM NA-PASTI MESTO CORINTO.
Ustaški general Estrada se boji posredovanja Zjed. držav.
OBOROŽEVANJA.
Panama. Panama. 14. febr. T"s!n}a v Xicar-rui Še vedno ni odločila kon-» neifa |K>ložaja v imenovani rtpuMiki. l^-ta^i so sedaj svojo taktiko [»roti vladini vojski v toliko spremenili, da bodo fronto vladintira vojaštva o-ta-vili in poslali >voje davm- čete preko Cordiller na sever. df»"im bode morala njihova konji-a navidezno napadati predsednika Madriza. N"a ta način upajo, da bodo iznena Sili vladiuo ]x»>adko v mestu Corinto. kjer nameravajo pred vsem zasesti carinski urad.
Ako -e usfnšem t<« po-re-i. potem bodo zamogli pobirati carino tako ob Atlantiku. k;ik..r tudi ob Pacifiku. Potem oni lahko čakaj... da prične Madrizovi vladi izmanjkovati denarja. kar pom<'nja za njo naravno pre-eejšnjo oslabitev, takt«, da lic bode zatnojjla i:a-ialjevati z vojno.
Sedanja vojna je za malo republiko dokaj osedopoina, kajti vojno stanje velja Madrizovo vlado vsaki dan $80.000 in ti stroški st> vedno l»<.!j povečujejo, čim bolj vojna napreduje.
l>a so na rti ustašev resnični, potrjuje dejstvo, da so sedaj man ji boji v pokrajini Matairalpi skoraj na dnevnem redu. V me<t.» Leon je prišlo -est ustašev, kteri so se u lali ta-mošnjim vladinim četam. Ako h«K'ejo ustaši. da se jirn ta načrt jh.sp i. b..-do morali pred vsem razdejali železnico med Mana^uo in Paeifikom. da -e tako vladi prepreči Ciljati novo vojaštvo proti ustašen. oziroma v Corinto.
Ustaški vodja, general Estrada in njegov drug. general Chamorro se sedaj bojita. da bi vlada republike Nica-rairue. ozimma predsednik Madriz ne pozval washingtonsko vlado za j»o-sredovanje. Ako bi se f0 zgo;lilo. j»o-tem bi se v~e nade vstašev vničile. AVashingtonska vlada bi podpirala predsednika Madriza -aj za toliko ča--a. tla se zamorejo v Xicaragui vr-:ti redne predsedniške volitve.
Liberalna stranka, ktero vodi predsednik Madriz. je naravno največja, v deželi in tako ni dvoma, da b«»U* tudi pri volitvah zmagala. Vsled ie-;ra nimajo \-ta-i od eventnclnega ]»o-sredovanja Zjedinjenih držav kaj pričakovati. Ako bi pa isjaši v sedanjem boju proti vladi zmagali, nihče -ne dvomi, da se bole potem takoj pričela nova revolucija od strani Ir-beraleev. kteri sc že sedaj na njo pripravljajo. Zvedelo se .ie namreč, da so si nabavili v mestu Leon ."">000 Mauser jevih pu-k in 2.000.000 nabojev, tako da zamorejo z takojšnjo ust a jo takoj pričeti.
-o-
Jajca iz Evrope.
V prvič tekom petih let so seda.j pričeli zopet uvažati jajca iz Evrope v New York. Pred par dnevi so dospele iz Evrope prve pošiljat v^ evropskih jajc in sedaj dohajajo redno skoraj vsaki dan. PoŠiljatve prihajajo preko Anglije. oziroma preko Hulla. in sicer večinoma iz Avstrije, Francije in Nemčije. Do včerajšnjega dneva je prišlo semkaj 80.000 ducatov jajc.
Krasni novi in brzi parnik
Martha Washington
(Avstro-American proge)
odpljuje v soboto dne 19. februarja; j
vožnja do Trsta samo I i dni.
do Trsta ali Reke - - $38.00 i Cena voznih listkov: do Ljubljane - - $38.60
do Zagreba - - - - .$39.20
FGUS NARODA"
,	(Siovenlc Dally.) «
Owned and published by the 0Dv«n1o Pubflahlng Co.
(a corporation.)	•
\ FRANK SAKSER, PrsekUnt. • VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
'jBmmaimBMHHMi^MaaMMMMWi
Place of Btisinera of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Eorough of Manhattan* New York City, N. Y._
ft* celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leta. . . ......1.50
*	lato za mesto New York . . .	4.00
*	pol leta za mesto New York . .	2.00 ; Evropo za vse leto . . . .	4.50 i* " " pol leta.....2.60
■m " " četrt leta .... 1.75
^LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-
I	vzemši nedelj in praznikov.
— . i "OLAŠ NARODA" ("Voice of the People") avaed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Adv*rtis*m*nta on agre*ni»nt«
Dopisi brez podpisa in osobnosti se na aatisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — lHoney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam todi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najd«-mu> naslovnika.
Dopisom in počiljatvana naredite ta na-Šbv :
» "GLAS NARODA" •Cortland t SL,	New York City.
Telefon 4687 Cortland*.	j
am i in	I —^
Izvrsten načrt
—o—
Mornarji na velikih naših jezerih, kteri so organizovani v International Seamen's Union ol' America, sc že dolgo časa bojujejo za svoj obstanek in za obstoj svoje organizacije. Organizacija lastnikov parnikov. kteri so dali ime Lake Carriers Association, stori vse. kar je v njeni inoči. da uniči organizacijo mornarjev ter da proglasi svoje parnike za tako-zvane odprte delavnice.
Dosedaj so se mornarji in ostali delavci dobro držali, tako. da so imeli lastniki parnikov, ki so tudi v zvezi z raznimi trusti, obilo opraviti. Unija delavcev je obstala, ne da bi jej delodajalci zamogli kaj škodovati, in vsi poiskusi lastnikov parnikov so bili zaman.
Sedaj so pa organizovani lastniki velikih jezerskih parnikov izdelali načrt, od kterega pričakujejo, da ho tako izvrsten, da bode mornarska unija za vedno uničena. Lastniki parnikov so namreč organizovali posebno organizacijo delavcev in sedaj bodo skušali vse mornarje, ki služijo na njihovih paruikih, pridobiti za to. ila pristopijo tej uniji. Vsak član nove unije dobi posebno izkaznico, ktero mora pokazati vedno, kadar hoče dobiti delo. Kedor nima take listine, ne bode dobil dela.
To bi še šlo. Toda kontrola, > ktero bi lastniki parnikov radi spravili mornarje, bode skoraj nemogoča. Poleg izkaza glede pripadanja k novi uniji mora imeti vsak član še posebno knjižico, v ktero mora kapitan one ladije. na kteri služi mornar, napisati svoje mnenje o mornarju. A ko j? to mnenje dobro, potem dobi mornar knjižico nazaj in za-more z nje pomočjo tudi na družili parnikih dobiti delo. Ako pa kapi-tanovo mnenje o dotičnem mornarju ni dobro, potem mu jednostavno odvzame knjižico in jo izroči organizaciji delodajalcev. Na ta način dobe toraj lastniki parnikov vedno natančen imenik onih mornarjev, kteri jim niso povoljni in ti mornarji potem na nijednem parniku ne dobe več dela.
Da pa poleg takega sramotilnega postopanja napram delavcem tudi kaka dobrota ne izostane, so lastniki parnikov sklenili skrbeti za to, da bodo mornarji v slučaju kake nezgode dobili odškodnino in denarno podporo. Vsak član te unije dobi v slučaju, da je nevarno pri d»Iu poškodovan, gotovo odškodnino. Tudi v slnčaju, ako se kak parhik potopi in «e dotičui mornar, ki na njem služi, reši, dobi odškodnino.
Iz tega je toraj razvidno, da skušajo lastniki parnikov dobiti vse mornarje na velikih jezeiih v svojo kontrolo, in sicer tn<?i v slučaju, ako ti mornarji nimajo dela. Njihov načrt nekoliko »ličen evropskim "po-selskim knjižicam'', kajti le v ne-j kterih državah Evrope imajo delavce in delavke tako popisane, kakor ihia-jo vetji živinorejci pri naš v Ameriki popisano svojo živino. Kako daleč bodo prišli s svojim načrtom, je ! seveda povsem drugo vprašanje.
-o
: L- i. 'ti .
Umoril svojega strica. Huntington, Ky., 14. februarja. — ] Tukajšnje porotno sodišče je «po- ' «nalo trgovca Earl C. Dnddioga krivim umora svojega striea Ira E. Cfaapyoftftna.	.
..,„^ ri.rr.Afiru : ■4 -..mrfn r n arr
i / ' -. Pisma i z Koroške.
j i.
Mnogo se je pisalo v zadnjem času po slovenskih časopisih o Koroški, o | deželi, kjer je brezpravnost, tlačan-] stvo, nemški terorizem in brezpri-;merno zatiranje slovenskega ljudstva jdospelo, če še ne na višek, pa vsaj |do visoke stopinje; dokaj vesti so [prinašali časniki in marsikaj se je 'ukrenilo od vodilnih krogov. A kljub 11 vsemu se zdi človeku, da je bilo pri i! vsem le malo ali nič uspeha; neznos-1 ne razmere obstojajo dalje in večina ! koroških Slovencev ima le to pi-epri-, čaujc^ ila rešitve za slovensko Ijud-istvo na Koroškem ni več in da bo-jdemo le prekmalu na popolnoma po-, tujeeni zemlji, kjev še sem ter tja oliranimo kak ostanek. Črnoglede so te misli iu marsikomu se bodo zdele pretirane, a vsak, ki pozna razmere | koroških Slovencev in ki ima priložnost primerjati njih napredek, oziroma nazadovanje z napredkom drugih 1 i avstrijskih Slovanov, ali tudi Slovencev v drugih pokrajinah, se mora, ižalibog, prepričati o njih resnici. J Piše in govori se v sedanjem času ■ o človekoljubju, o napredku liuma-i r.izma in sklicuje se na dvajseto stoletje. ee se je zgodilo kje kaj nepravilnega. kaj tiranskega; ali koroški Slovenci se nimamo povoda sklice-
I	vat i na kulturni napredek, ni se nam ^treba opirati na dvajseto stoletje,
kajti ravna se z nami, kakor se je J ravnajo v dvajsetem stoletju pred Kristom, ali pa še prej s — sužnji, i ki so zidali egiptovskim kraljem njih piramide. Za na« tek dolgih stoletij in napredek človeške omike ni pri-| nesel nič dobrega. Ustvaril je k večjem nova umetna sredstva, s kterimi se nas pod pretvezo blagilii in dobrih namenov lahko mirno iu polagoma |davi in uničuje.
Zgodovina koroških Slovencev je prežalostna, polna trpljenja in polna . vzgledov nesrečnih slovenskih svoj-stev in vsa zgodovina teli dogodkov se je podedovala od roda do roda in . je še sedaj edina zapuščina naših . očetov. Vse iztočnje alpske dežele so . posedovali nekdaj naši očetje. Koroška je obsegala razun današnje Ko-. roške tudi vso Štajersko, velik del ;Solnograške in Zgornje Avstrijske, na jugu Kranjsko in nekaj Goriške.
V vseh teh krajih so bivali koro-.ianski Slovenci. Imeli so svoje sa-
II	mostojne kneze in se sami vladali. 1 Toda to se glasi kakor pravljica iz ' davnih dnij, kajti kratko so nam sijale zvezde prijazne. Prišli so Obri. Slovenec jim je poslal podložen, Slovenec je postal tlačan in je tlačan še
! dandanes. Hlapčevski duh se mu je ' vrinil v meso in kri in še dandanes " je pri ostankih nekdanjih Korotan-jcev hlapčevski duh glavno svojstvo. ' I Navadili smo se pokorščine in hlap-čevanja; samostojnost in samozavest !;sta izginili. Le za kratek čas nas je Obrov rešil Samo, po njegovi smrti smo kmalu prišli v dotiko s tistimi sosedi, ki jih imamo še dandanes. Bavarci so najprej podjarmili Koroško; za Bavarci so zagospodarili Franki, in odslej smo že čez ednajst sto let v nemških okovih, že čez ednajst sto let služimo kakor Ldapci nemškim gospodarjem. To dolgo hlapeevanje tvori našo žalostno zgo-
vino. Kaj so delali Nemci z nami ? Sprva smo imeli še nekaj svojih pravic, še se je naš jezik upošteval; tuji knezi, ki so nad nami gospodarili, so se na gosposvetskem polju vmeščavali po slovanskem obredu: še precej časa so tuji gospodarji Koroško (ki se je sicer tekom časa vedno bolj krčila v današnje meje) smatrali za slovansko deželo. Ali pri vsem tem so si prizadevali na vse možne uačine, da bi jo čim -prej po-nemčili. Najlepše kraje so dobivali solnogfaški. bamberški in dr\igi cerkveni knezi v svoje roke in v teh krajih so ti marljivo naseljevali naseljence. Tudi posvetni oblastniki so na svojih posestvih naseljevali Nemce in po mestih so pospeševali povso-di nemški žiVelj. Nemški grofje in vitezi so se naseljevali po Koroški; : tekom časa je Slovenec, ki je pripadal kmetskemu stanu, postal podlož-inik
svoje posvetne šn cerkvene gosposke. Ta je bila tuja in je negovala tuj živelj v deželi; fo se pravi: ponemčevala je deželo. Slovenskega plemstva ni bilo. Slovenci so pripadali
samo podložnemu kmetskemu stanu in ta je bil skozi vsa stoletja i brezpraven. Vse pravice so imeli privilegirani tuji stanovi v deželi. O Slovencih molči odslej domica zgodovina. Le za časa kmetskih vojen poseza zopet slovenski živelj vmes; :Afi po žalostnem koneu je brezpravni j slovenski suženj legel zopet k narodnemu spanju. Le tiho trpljenje ter hlapčevanje je njegov delež. Kar je prišlo nezgod v deželo, je zadevalo 'le preprosto ljudstvo. Turki so po-j bijali le priproste kmete; le kmetska. sdekleta so sla v sužnost. Na kratko: le nižji, fo je slovenski narod je ob nezgodah prenašal trpljenje. Ni čuda, da se je krčil bolj in bolj in ko se j«t v devetnajstem stoletju zatiranim la
brezpravnim slojem približala nova bodočnost, je tvoril samo še tretjino prebivalcev v teku časov tudi za tretjino zmanjšane koroške dežele. Leto i 1848 je prineslo zatiranim narodom fin zatiranim nižjim slojem-več pra-tvic. Tudi kmetski stan, h kteremu j pripadamo koroški Slovenci po ve-jčini, je pridobil pravico, da poseza : v zgodovino in je deležen zgodovinskih razvojev. Začeli smo toraj tudi koroški Slovenci novo zgodovino. — Avstrija je dobila ustavo; predpra-vice plemstva so padle in 4slovenski ■kmet je tudi pridobil pravic. Ustavni zakoni iz leta 18G7 so določili pravice avstrijskih državljanov. Enake pravice veljajo za vse brez ozira na stan, narodnost, vero itd. Tako govorijo temeljni zakoni. Ali pa je tu-: di za koroške Slovence tako? Od-!govor naj bode ta, da ne! Kajti, ko bi to veljalo, bi ue imeli povoda za ; tožbe, da smo brezpravni, da nas za-j tirajo itd. Če se govori in piše o (koroških Slovencih in njih brezpravnosti. se misli v prvi vrsti na njih IViaroduo, njihi jezikovno brezpravnost. Ker pa je jezik tisto svojstvo. ki tvori vse bistvo narodnosti, je brezpravnost v jezikovnem oziru | brezpravnost naroda sploh. Kakšna ■je toraj ta jezikovna brezpravnost? j Po večini je že znano slovenskemu I občinstvu vse. Ali kljub temu je po-
Itrebno, da se navaja vedno in vedno.
I	___
DOPISI.
Heilwood, Pa.
i !
,'Dragi mi Glas Naroda:— j; V naši naselbini gre z delom še -1 precej dobro. A kaj vse koristi, če
-	si človek ne more nič prislužiti. Radi istega ne svetujem rojakom semkaj za i delom hoditi.
i Dne o. januarja se je pripetila tukaj velika nesreča v rovu štev. 2 od . Penn. Coal Co. Zvečer so namreč t , šli trije Slovenci na delo, zdravi in . veseli, ki jih je o pričetku dela za-•' dela nesreča. Bili so: Ivan Zorko. i Fran Jakoš in Josip Likovšek, ki je ! ; imel s^boj 25 kosov dinamita. Na-^ | enkrat je zakričal, da se mu je vnel
-	in da naj bežita.
Medtem, ko so bežali, je dinamit 1 j eksplodiral iii je zadnjega precej do j j smrti pobilo in ga tudi tako močne . jobžgalo, da ga ni bilo za prepoznat.
-	Vrglo ga je kakih 30 yardov daleč v . j rov. Ker sta bila druga dva precej
j daleč od njega, nista dobila smrtnib s'poškodb, vendar sta hudo obžgana -. po obrazu in po životu. Zdravnik je . j mnenja, da bodeta okrevala v par -.mesecih. Ležita v družbini bolnici. ?! Ponesrečenemu J. Likovšeku je ^ priredilo družtvo lep pogreb, ki se je ,! vršil dne 8. januarja. K večnemu -Jpočitku na katoliško pokopališče je .; spremljalo ranjkega mnogo naših ro--Ijakov. Bodi mu lahka svobodna zem-i j lja S	Naročnik.
I!	Indianapolis, Ind.
i j Cenjeni gospod urednik:—
V zadnji petkovi številki prinaša
-	' Vaš cenjeni list dopis iz Eveleth«. i Minn., ki se tiče nekega pogreba. Moj
! namen nikakor ni zagovarjati v tej -i stvari stališče tamošnjega župnika, i | ki je popolnoma pravo; namen teh » vrstic je edino le ljudstvu pojasniti
■	j razmerje med cerkvijo in njenimi
•	| člani.
■j .Cerkev je nekako družtvo. Kakor !ima vsak član kakega družtva, najsi
•	| bode to ali ono, naj spada k tej ali
•	drugi Jednoti, svoje pravice, tako ■: ima tudi svoje dolžnosti. Te dolžno-
jsti pa ima spolnovati, sicer ga dru-ištvo suspendira radi nemarnosti, ra-jdi zanikernosti. Isto je pri cerkvi.
■	i Kdor hoče biti član cerkve, kdor hoče ! uživati eerkvene pravice, mora tudi ' spolnovati dolžnosti, ktere mu nalaga j cerkev, h koji hoče pripadati.
Kakor nima pravice zahtevati od : kakega družtva podpore itd., ako ni bil član istega družtva, tako tudi nikdar nima pravice zahtevati kaj od cerkve, ako se prej za njena pravila ni brigal. Cerkev ne zrase sama od sebe, postavi se na zahtevo in željo ljudstva, in slednje ima skrbeti, da" se tudi vzdržava, oziroma na občino narejeni dolg poplača. Čudno | je le, da vsakdo zahteva le od sloven-: skih cerkev za-se vse pravice in da si j jih ne hodi iskat k Nemcem ali Ir-| cem. Zakaj? Zato, ker ve, da bode tam dobil isti odgovor, kakor bi ga ; dobil pri Slovencu. Vsak naj spol-I nuje svoje dolžnosti, potem mu ne bode treba otresati jezika in klicati na pomoč "krščansko ljubezen in ! krščansko usmiljenje'
Spoštovanjem	'
Rev. John C. Smoley. Pripomba uredništva. Ker smo priobčili dopis iz 'Eveletha, priobčimo j tudi tega. Pripomnimo le, da se m"o-ira duhoven ravnati po zakonih, ozi-'fomin po kationičrtem pravu, ravnati I se moraj« pa tudi ljudje. Da so ameriške cerkvene prestave nekoliko j drugačne kakor v starem kraju, je vzrok, ker je cerkev ločena od države, potrjene fift pa od Rima, ia to zadošča. Resnica jt, da pri drugih narodih kajf sličnega^e nahajamo.
Primero, Golo.
! Spoštovani gospod urednik:—
Govoril sem z nekim rojakom, ki je bil tako srečen, da je ravno par dni pred nesrečo v Primero, Colo., pustil delo. Povedal mi je, da je delalo v rovu štev. 4 na dan razstrelbe do 160 premogarjev, ki so kopali in nalagali premog. 24 jih je delalo pri i vozovih, 42 pri raznem delu, kakor ! popravljanju železnice v rovu. Sploh i so bili v rovu ljudje, ki niso kopali premog, od kterih jih tudi nekaj ni bilo na delu. Nekaj malega jih je prišlo ven skoraj isti čas, ko se je pripetila razstrelba. Koliko je vseh ponesrečencev, se ne ve. Družba pravi, da 75. Zopet drugi trdijo drugače. Kdaj bodo^dobili zadnjega iz rova, je še vprašanje, kajti oni, ki so dosedaj j najdeni, so večinoma hiteli iz rova po ; glavni progi. Nekteri so v rovu še ! po eno uro daleč pod zemljo. Rov ; vodi namreč tako daleč pod zemljo, i Do danes je pokopanih 21 Sloven-i cev in sedaj jih je v rovu še kakih <8 ali 9. Drugih je, če je štetje pra-I vilno, še 45. Sedaj vsakega, ko ga ! najdejo, takoj pokopljejo in to radi | premočnega duha. Vas pozdravljam
Matija Pogorele.
i j .
Trinidad, Colo.
Cenjeni gospod urednik:— . j Danes je že deveti dan dneva ža-t lost i. ko je brzojavna žica naznanila širnemu svetu katastrofo v Primero Colo-. Mesto Trinidad, ki je oddalje no od mesteca Primero Iti milj, j« danes nekako osamljeno žalostno Vsa ona množica, ki je todi žalovala se je razšla in le zastave, viseče m ;' poludrogu, še naznanjajo o grozovit ' ' katastrofi, pri kteri je moralo pu i^stiti življenje toliko ljudij. za kteri i'mi največ žaluje slovenski narod. Da leč oč^ mile slovenske domovine hu -j vihrale ameriške zastave na dan po l i greba sedemnajstih Slovencev dne 3 S l februarja. Zapustili smo belo-modro i j rudeeo trobojnieo vsled krivic, klen -! se nam dogajajo v stari domovini, ii . vsled slabega tamošnjega gospodar Jlstva smo se morali podati s trebu -1 liom za kruhom. In ko pridemo met 1 svet, uvidimo, kako mačehovsko si skrbi v stari domovini za nas, ke I nam ne da dovolj šol, da bi se za ) mogli naobraziti. Odkrito poveda ) no: v slovenski domovini je vse pre . več cerkev in cerkvic, a premalo šol
7 Opazovalec, j ---
ij	K
Štiri dni.
ij * t*; 0
Ruski spisal V. M. Garšin.
? i
i:	(Nadaljevanje.)
?' Hočem se vzdigniti iu sesti. T< -1 gre težko, ako sta obe nogi razbki -JTreba nekolikokrat poizkusiti; sled ,njič, z očmi, od bolečine izbuljenimi ' se usedem.
i Nad menoj lisa temuomodrega ne
! ha, na kterem blešči svetla zvezda ii
i
i i nekaj manjših, kroniukrog neka . | temnega, visokega. Grmovje je. Le j ; žim v grmovju: zato me niso našli j i Čutim, kako se mi ježe lasje... . i Tako, kako sem zašel v grmovje i ako sem bil ranjen na travniku? — i j Najbrže sem ranjen zlezel sem, i j bolečin nezavesten. Čudno je samo i da se zdaj ne morem ganiti, dočin ■1 sem se vendar mogel privleči do tel i grmov. Lahko pa je tudi, da sen i imel tedaj samo eno rano in da me j« > drnga kroglja zadela šele tukaj.
Blede, rožnate lise so se prikazo
-	vale okoli mene. Velika zvezda ji
-	obledela, male so izginile. Gotove . izhaja mesec. Kako lepo je zda,
•	doma!...
t Neki čudni glasovi prodirajo sen i k meni— Kakor bi nekdo stokal...
Da, to je stokanje. Ali leži morda \ [ j moji bližini še kakšen pozabljeni, 5 ! i razbitimi nogami, ali s krogljo v te-t j lesu? Ne, stokanje je tako blizu, s i v moji bližini, se zdi, ni nikogar... Potihi, tožeči vzdihi; ali je mogoče da imam res take bolečine? Mora
•	že biti. A jaz le ne občutim bolečine ker mi leži v glavi kakor megla, ka-
*kor svibee. Bolje bi bilo se uleči in zaspati, spati, spati... Ali se pa tudi kdaj prebudim? To je popolnoma vseeno.
V £tipu, ko se pripravljam, da bi se ulegel, obsije bled pramen meseca razločno kraj, kjer ležim, in jaz vidim nekaj temnega in velikega, ki , leži kakih pet korakov pred menoj. jNekje na njem so vidne svetle pike, i ki se blešče v mesečini. To so gumbi ali orožje. To je ali mrlič ali ranjenec.
Vse mi je enako, jaz se uležem... Ne, ne more biti. Naši niso odšli. Oni so tu, so pobili Turke in zasedli postojanko. Zakaj ni slišati nikake-ga govorjenja, nobenega prasketanja ognjev straž? A saj le od slabosti ničesar ne slišim. Oni so gotovo tu. "Na ponnočt Na pomoč!" Divji, brr miselni, hripavi kriki se izvijajo no A7 prsim, in nobenega odgovora Ki na tijfe. Glasno odmeva-nje V tiočflem zriku. Sicer je vse mrtvaško tiho, Jje cvrikj cvrče ne-flMWT- MfMrniir-
utrudno ftalje. Mesec gleda dol na- • me sočutno in s polnim obrazom.
Ko hi oni tam bil ranjen, bi se od takega krika prebudiL A je mrlič. IV Eden naših ali Turek? Moj Bog! Kakor bi ne bilo vseeno?.... In I spanee se zgrne na moje otekle tre- I
pa I nice.	£
* ^ *
*
Ležim z zaprtimi očmi, dasi šeni že dolgo časa zbujen. Nečem odpreti oči, ker čntim skoz zaprte tre-| palnice solnčno luč; če odprem oči. me bode bodlo. Je tudi bolje se ne premikati. Včeraj (zdi se mi. da je bilo včeraj) so me ranili; pretekel je ! en dan, dra«i preteče in jaz bodetn
umrl. Vse mi je enako. Najbolje je se ne ganiti. Naj ostane telo nepremično. Kako dobro bi bilo. ustavili tudi delovanje možganov! A ni sra mogoče ustaviti z ničemur... AIi*li. spomini se drenjajo po glavi. Sicer pa ne bode dolgo trajalo, kmalo bode vsega konec. Samo v časopisih bode stalo par vrstic, da so, kakor rečeno, naše izgube neznatne: ranjenih je •
I	i toliko in toliko; padel je enoletni ^prostovoljec Ivanov. Ne, celo imena
j ne bodo pisali; rečeno bode enostavno: ubit — eden. Kdorkoli, kakor tisti neznani psiček...
Cela slika vstane tu pred mojim i spominom. Tega je že davno; sicer, pa — vse, celo moje življenje, tisto -I življenje, ko še nisem ležal tu s pre-' t 'streljenimi nogami, leži tyko jjaječ za , j menoj...
-; Sel sem gor po cesti, drvenje nmo-;! žice me je ustavilo. Množica je stala ,
-	tam in molče gledala na nekaj~bele-
. ga, krvavečega, milo evilečega. Tu"
II	J«? bil majhen, presrčkau psiček: vo/. i ulične železnice ga je bil povozil.
-	Umiral je natanko tako, kakor jaz
-	zdaj tukaj. Neki portir je razpehal
-	množico, prijel psička za repek in ; » ga odnesel. Ljudstvo se je razšlo.
Ali pride kdo po-me? Ne. lezi in i- umri... In kako lepo je življenje!
-	Tisti dan (ko je psička zadela ne-e sreča) sem bil srečen. Hodil sem i okoli kakor pijan; saj sem imel tiuli
-	vzroke za to... Vi spomini ne mu--jčite me! Pojdite od mene! Minulo
1 nesreča, sedanje trpljenje___ naj bi
81 vendar sedanje muke same ostale.' t" j naj bi me spomini ne trpinčili... -!0 bridkost, bridkost! Ti si hujša
-	j kakor vse rane.
-	j Toda vroče postaja. Solnee pri-1.1 peka. Odprem oči, vidim isto gr-
! movje. isto nebo, le pri dnevni luči. In ukaj je tudi moj sosed. Da, Tu-| rek je, mrlič. Kakšen orjak! Spo-jzuam ga. isti je... i Pred menoj leži človek, od mene i ubit. Zakaj sem ga ubil?
Mrtev leži tu. s krvjo oblit. Zakaj ga je osoda prignala sem? Kdo j je? Mogoče, da ima tudi on'— rav-, j no tako kakor jaz — staro majko. a Dolgo bode sedela ob večerih pred i.; svojo borno kočo in gledala tja na
-	daljni sever, da li ne prihaja njen , i njeno veselje, njena pomoč in
njen branitelj___
-j In jaz? Jaz takisto... Jaz bi ce->i Io menjal z njim. Kako srečen je: j'ne sliši nič. ne čuti ne bolečin svojih -iran, ne pekoče bridkosti, ne žeje... ! | Bajonet mu je prodrl naravnost v j srce— Tu — na uniformi je velika.' . j črna luknja, kroginkrog kri. To sem t
-	jaz naredil.
li No, in kako je zdaj? Bedak! Be-,,'dak! Toda ta nesrečni Fela (on nosi ! j egiptovsko uniformo) — on je še i i bolj nedolžen. Predno so jih. kakor 1 jjslanike v sodu, spravili na parobrod j j in pripeljali v Carigrad, ni bil slišal i nikdar ničesar ne o Rusiji, ne o Bol-. igariji. Ukazali so mu iti — in šel ?; je. Ako bi ne bil šel, bi ga bili tepli ) ali pa bi celo kak paša ustrelil ne- i j j srečneža z revolverjem. Šel je po- !
■tem na dolgem, težavnem maršu iz1 i j Carigrada v Rnščuk. Mi smo na- i | padli, on se je branil. Ko pa je vi-
-	j del, da smo mi — strašni ljudje, ki; J se njegove patentirane angleške pu-. . | ške ne bojimo — venomer lezli na-:
i j Prej- je obupal. V trenotku, ko- je ' = hotel zbežati, mu je skočil nasproti ] ? človek, kterega bi bil lahko pobil z -s L enim s^mim udarcem svoje črne pe- i ( sti in mu je zasadil bajonet v srce. ; i Kaj pa je zakrivil?	|<
i In kaj sem zakrivil jaz. čeprav sem ■ ga umoril? Kaj sem zakrivil? Za- j * i kaj me trpinči žeja? Žeja! Kdo pa 1 pozna pomen te besede? Celo ta-,1 i j krat, ko smo marširali skoz Rumun- ' : j sko in pri grozoviti vročini 40 sto-i 4 jjpinj jdelali po petdeset kilometrov 'dolge marše, nisem čutil tega, kar , čutim zdaj. Ah, ko bi vendar pri- ? , šel kdo!	»
Moj Bog! On bode vendar naj- 1 i brže imel v tej veliki steklenici vodo! * 'Ali treba najprvo dospeti k njemu, i In koliko bode stalo to truda!	1
Vseeno, vlekel se bodem tja. Ležem. Noge se vlečejo za menoj, onemogle roke komaj premikajo trdo truple. Do mrliča je približno dva z sežnja, a za-me je to več — ne več, ^ a hujše kot deset kilometrov. Ven- J dar moram poizkusiti. Grlo peče. j ^ žari kakor ogenj. Ti tudi brez vode kmalu umrješ! Vseeno, mogoče je.... ,
Id tako	t6rtj! Nofce za-
plet a joda tleh* in sleherni gibi jej jI vzbuja neznosne bolečine. Vpijem.' i
......in, „ ■ H—■	nuni • I "
slovensko katoliško
o-
podp. društvo ^^^ sveteBarba
- i
Za Zjedinjene države Severu« Sedež: Forest City, Pa-jakorporlraoo dne 31. januarja 1902 v drtavi Pennrv^or^T, >
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Bo* 347, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi* Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa.
	—-o ■ ■ ■
XADZORNEQ:	,
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kani. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O, Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, BO Mili Street Luzerne, Pa.
-	■ o—■ ■ ■
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOJI:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. j JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa.
IVAN TORNIČ, II. porotnik, P, O. Box 522, Foreit City, Pa, u-
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa.
'.L. -	Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
i _
I i oTsTš
to je bila številka, bolnika, ii je i-il zadrgi v It tu 1909 še i sprejet v zdravljenje siavn- jj.il 111 znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A. giavue^a zar.i\ n:ka m ravnattl .aSlovinske.ua Zdravišča v New Yorki:. Ta < ■ remni broj v zdra* i,en;e sprt,-1 jetih m tudi po kratkim ča 1: j; -.inaraa ozdravljenih bolnikov, i nam zopet s pričuje da j j Dr. i. K. THOMPSON A iiikušcno^t in zmožnost v zdravljenju vseh t cieznij
NajboSša Garancija
za vsakega, kateri potreb«ut pe.-ro iii hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubi-eno zdravje nazaj zadol iti. ,	ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas dru:;i
zdravniki ni?o sno^ li al i Vas n morejo ozdraviti:—zato tort ; če 1 se počutite slabi in remotsi ter bolehate na Še tako tešiti in nevarni bolezni, kakor :
reumatizmu.	'I^T^^Zi	ina želodcu,
k asi ju.	\ na z,ati
naduhi.	M; * ^^^	na trak ulji.
prehlajenju. /	^ftslabosti pre-
sušici.	m^* ^ p^vnih or-
na pljucah.	^ '^mSi	9anov-
na j^tra^,	slabokrvnosti
na dušniku.	j na prhutah,
na vodenici, t	: na mazuiih.
Dk. J. E. THOMPSON.
1
Kakor tudi tajnih moških in žcn&kih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, .sifiiisL:, i?cur€nju rr.cškcga sok.i, nezmož-nosti v spolnem cbčenia ; nsdajje na belem toka. nerednem mesečnem čiščenju, na \nct?:» n-aternice, r.epledovitesti.—
tedaj sc z zaupanjem ol>rni:eza p< ; te na slavnega in po vsem j! svetu radi n-eirove iaku^t nosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. K. THOMPSON A I:rr ni je ni jcdr.e "
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
j katerabi ne bila r Vnui dobro in natanko spoznata in katere bi se I on ne tipal v kratkem pnpolrerua ozdravi*!.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane 1	strogo tajno.
i PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravi eni<. Vaša . , lastna korist je da ne odlašajte terr.uč takoj v materinem jeziku -I P'šite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZPRA-VISCE kateremu na celu stoji slavni zdravnik :
OR.CJw Eh THOMPSON
L j 342 W. 27th St.	New York, N. Y.
rjovem in stok/m, vendar lczcm naprej. Slednjič, tu je! Tu je tudf steklenica — voda je v njej — in koliko! Kakor se zdi, več kot pol steklenice... O, vode imam za dulg«» •ča^a — do smrti!
Ti me rešiš, moja žrtev! Pričel i »eni, opiraje se 11a komolce, odveza-, vati steklenico; naenkrat svm iztru-(bil ravnotežje in pal sem z obrazom na prsi mrtvega Turka. Močan duh trohnobe je že puhtel od njega.
POZDRAV.
Pred odlodom v staro domovino še enkrat pozdravljamo vse rojake i:i rojakinje Sirom Amerike, posebno pa tiste, ki so nas spremili na kolodvor v Rock Springs. Wyo.
New York. X. Y. Blaž Križnar, Anton Demšar, Ivan Dol^ic.
Pri odhodu v- staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa one v Jolietu. 111., kjer sem bival pred leti. kakor tudi vse one v Roundup. Mont.
New York, N. Y.
Peter I Her.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NT ODGOVORNO Tfjg UPRAVNI^
6TVO NS U2kfiDNI#rva
' .	—n
Hamburg-American Line.
Ekspresnt in redni promet z parniki na dva vijaka med
KEW-YORKOM IN HAMBUR60M.
\ eliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znaČi kombinacijo
YARN0STI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD-r, J0RBA ZA 8LOVENCB.
BATA VIA — odpluje S. marca HAMBURG — o-lplnje 29. marc*i Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
, SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE I{A "GLAS NARO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVKiKr
i m . in .	in i i	imii	■	——.
Jugoslovanska mgfc Katol, Jednota,
K
likorporinuw dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
1. ^	Sedež v ELY, MINNESOTA.
»	-" ^f. UBADlfXXX: .st gv
0
I Predsednik: FRANK MED OS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, V. t>Uv«i tajniki JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn, Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rook Springe, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, R. Box 166, Ely, Mina. fc k. - • -------- tfADXOKXXKX:
--—----- ---i
ALOJZIJ yiEANT, prederdnik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St ' Lorain, Ohio,	1 ,
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. ' > MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calnmet, Miehican.	' ,
POKOJNI ODBOR:
i
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, < Burdine, Pa.	j (
Ivan Mer h ar. drugi porotnik, Bx 9o, Ely. Minn., Štefan Pavlišič, tretji s porotnik, Bx 207, Aurora, Minn.
—-0-i	M
Vrhovni adravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chicago St i Joliet, IU-	*
--o-.
i
Draltveno glasilo je "GLAS NARODA."	|>
Drobnosti. j
KRANJSKE NOVICE.
Aretovani uzmovič. Dne 27. jan.; e bil aretovan postopač F. Podkraj- ; ek. rojen leta l£tH> v Ljubljani in'" epi kaj pristojen. Podkrajsek je pred t iar tlnevi ]*> Križevniški ulici bera- J il in pri tem ukradel pelerino, kate-o je hotel prodati pri starinarjih, a ' nu jo je lastnik še pravočasno odvzel. 1 ravedeuec je imel pri sebi "tudi suk-jič in čevlje, zakar se istotako ne ve. j < je jih je dobil. — Tudi neki Jakob ! [ [opae iz Slapa pri Medvodah in brez- ' oselui delavec Anton O. iz Ivrašne la bila aretovana. Ta dva sta vsak 1 ase osumljena nepoštenosti.	1
Sneg bi bil kmalu zadušil v Mavei-ah učenko Marjetico Zevnik. ko je ' la iz bajte drv na »kadilnico iskat. Ine£ <e je vsul s strehe v trenotku, 1
0	je drv nabirala. Zasul jo je do 1 st. Nje stara mati je še pravočasno !1 rihitela in jo rešila iz bele smrtne ' evarnosti.
Utopljenec iz kranjske okolice, ka-
erejia so potegnili nedavno v Podreči
1	Save in ga v Mavčičah pokopali, še »»sedaj ni znan. Bil je ubožen dela-ec kakih' 60 let star. Morda <ra je ospod Alkohol pahnil t mrzli Savin rob!
Umrli so v Ljubljani: Marija Če-en, zasebni ca. 71 let, Sv. Petra cesta 3;barija Plahotij. paznikova žena.
let, Ravnikarjeva ulica 5; Jože-a Kraker, posestnikova hči, "T? leta, 51reliška ulica 1.3; Helena Aeeetto, tavbenika hči, mes., Rimska četa 17.
Kranjski deželni odbor je dal izde-' ati načrt za novo poslopje, v katerem »i bili nastanjeni razni deželni uradi, i / zadevi starega še po potresu preo- , t a lega "lontovža" se še ni končno »dločilo, ali se podere ali pa se ohrani | ;ot starina. '	j
Deželni odbor kranjski je sklenil lasvetova-ti dežel, zboru, naj se dovoli i jubljanski mestni občini za zgradbo 1 lrž. obrtne šole, za kanalizacijo, za i lapravo in popravo mostov itd. najet-e posojila 1,803.200 K.
KAZENSKE OBRAVNAVE PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI.
Denar poneveril. Hlapec Janez ženica v Ljubljani dovaža za tovarnarja Seetnana premog iz postaje v i tovarno. Nedavno mu je bilo izročeni 110 K. da plača |a postaji za do-j šli premog. Seniea pa si je ta denar pridrža.l ter si kupil o^jeke in drugih m-i. za kar je izda1^J7 K. On se sicer eagovarja, da je nameravala ostali denar vrniti, kar je pa malo verjetno. Obsojen je bil it« G tednov ječe.
Nepoboljšljiv uzmovič. Delavec Ignac Kolar iz Dravelj je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan. Dne 20. decembra, m. I. se je utihotapil v stanovanje Ane Kregar na Poljanski; cesti. Imel je pripravljene obleke za 180 K v vrednosti in palico s srebr- j nim držajem, da bi te reči odnesel. Kolar sc zagovarja, da je v pijanosti prijel v tuje stanovanje, kar mu seveda nihče ne verjame. Obsojen je bil na* 14 mesecev težke ječe. ___ Z vilami ga je ndaril. Tesar Janez Čeme je popravljal streho pri Valentinu Kobalu v Gornjem Kaš-lju. Hlapec France Završnik ga je pozval naj mu nekoliko pomaga pri nekem delu, česar»Čem« ni Hotel storiti, češ, da ima s svojim delom dosti opravka. Završnik se je radi tega n jezil ter Černeta ndaril z vilartii enkrat ^o glavi in potem še po rok
.. K . . i . ... Wr»»y. »
ter mu zlomil dlansko kost. Obsojen ( je bil na 4 mesece ječe.	•
Iz prisilne delavnice pobegnil. !
Alojziju Vončini, doma iz Idrije, ni
i!
več ugajalo v prisilni delavnici, zato ( jo je {jopihal z obleko vred. vredno ' 2"» 'K. Klatil se je zlasti po Hrvat- f skem in se posluževal tujih izkazov. < Za resno delo mu ni bilo mar in je beračil od hiše do hiše. Vončina, ki 1 ničesar ne taji. je bil obsojen na šest -mesecev težke ječe.	I
Nevarni gostje. Janez Arhar, dela- 1 vec v Novem Vodmatu v Ljubljani. A. ; t Smit. delavec v Zeleni jami, France Zernee. zidarski pomočnik iz Bizovika in France Klešnik. delavec na Se-lu so prišli dne 30. avgusta ni. 1. po 5 polnoči v gostilno Franceta Brinovca v Novem Vodmatu in zahtevali od ( gostilničarja liter vina s pripombo, 1 j la če tega ne stori, mu bodo vse zbili i, in še njega. Ko jih je Rrinovc opozo- j ril na pretečeno policijsko uro, in jim j vzlic večkratnemu zahtevku vina ni 1 hotel prinesti, tedaj so pa jeli z miz j kozarce in vrčke pobirati, katere so vse križem metali po sobi, ter nare- , dili za 11 K škode. Nekemu gostu je ( priletela steklenica v ob^az in tudi | drugi gostje so bili v nevarnosti, vsled česar jih je polovica iz sobe zbežala. 'Končno se je pa vendar posrečilo nasilneže iz gostilne na cesto izriniti in hišne duri zakleniti. Ko je pa nekaj časa potem hotelo nekaj gostov skozi duri. ki drže na dvorišče, zapustiti gostilno, naskočili so obdolženci od te strani gostilno, in hoteli udreti skozi na pol odprte duri, -kar se jim pa ni posrečilo. Janez Zernee je pa z nožem mahal skozi odprtino, a ni k sreči nikogar zadel. Drugi dan dopoldne jc Zernee zopet prišel s svojo j družbo k BrinovČevi gostilni. Ker so pa domači zopet vrata pred njim zaprli, jel je po durih razbijati. Na to vsled česar jih je polovica iz sobe zbe-stilniško znamenje. Sodišče je vse štiri obdolžence krivim spoznalo in obsodilo in sicer: Franceta Arharja na 13, Antona Šmita na 4, Franceta Zpr-neca na 15 in Franceta Klešnita na 14 mesecev tčške ječe.
primorske novice.
Viharji na Jadranskem morju Iz
j številnih pristanišč ob Jadranskem ! morju se^poroča o velikih viharjih*"na | morju, ki so provzročili mnogo škode. ; V severnem kotu Jadranskega morja, v zalivu pri Tržiču je morje preplavi-i lo bregove in provzročilo ribičem mnogo škode. Soča v spodnji strugi 1 zelo narašča. ^Inogo škode je pro-i vzročilo morje tudi v Reki. V kleti, na prostem stoječe, je udrlo namreč morje in uničilo mnogo zalog.
Štajerske novice.
Gledališka, igralka se je hotela usmrtiti. Dne 27. jan. ob 3. uri po-
: poldne se je v Ptuju obstrdila v samomorilnem namenu v svojem stanovanju s pištolo gledali; ika igralka Karla Jolanta, reete Vogel, rojena na , Dunaju. Strel jo je zadel mefeto v srce v želodec. Prepeljali so jo težko ! ranjeno v bolnišnico. Kaj jo je pripeljalo do tega čina ni znano, i Nemška zmaga v &fc. IIJ«! Pri ob-, finskih volitvah v Št. llju so zmagali Nemci, Slovenci so zmagali v 3. razredu, v 2. so bili izvoljeni 3 Nemci in 1 Slovenec, v 1. pa Nemci. Torej «o Nemci po dolgem času in boju dobili i St. IIj v roke, seveda večinoma po zaslugi Sudmarke in njenega našeljevil-I nega dela. Nemška zmaga v Št. Dju je za Slovence usodnega pomena.
. i HRVATSKE NOVICE.
i Potres v Zagreba. Dne 27. jan. so "čutili v Zagrebu ob 5. uri zjutraj dva
li l	ti'Tn'Ufc m i" t lad toiifc i	t .....
CARNEGIE TRUST COMPANY, j
i i
: 115 Broadway« New York.
(Havaiai in prebjtek................$2^00.000,00
Depozitamm za državo in za mesto New York.
i	URADNICI:	, ,
J. B. BRicHMANN. President-James Boss Curran, Vice-President Robert L. Smith, Vice-Prasklent. 1 Stanton* C. Dickinson, Trea?urer. Robert B. Mookhead, Secretary. John i J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Treas., Alr«rt EJ. Chandler, Ass't. SecW., Lawrknce A. Ramaoe, Trust OlHcer Charles E. Hammett, Ass't., Tr., ' Lk\ester G. Ball, Auditor, C hah. M. Scism, A^t. Auditor, Philip J. » Rosy, Jr., Cashier.	\
, Določen« depozitamm za New York Cotton Exehansre.	J
New York Tmriucc Exehuc* in New York Coffee Ksrhanire.	1
Zastopnik državne blaifujne za državo Tennessee.	!
Carnegie varnostne »h ram bice pod bančnimi prostoru	I
*	I
močna potresna sunka, kar je zelo vznemirilo pijebivalstvo. V Zagrebu sneži že nad 24 ur neprenehoma.
Kako izgledajo julijanske sole na Hrvatskem? V Ždali je vkljub teicu. da se je prebivalstvo protivilo, mad- ' žarizatorno društvo "Julian."' osno-' valo madžarsko šolo. Tamošnji žup- ! nik Stefanac ni hotel iti vanjo katehi-zirat. Društvo se je pritožilo na višjo cerkveno oblast. Ta je poslala dekana dotičnega okraja, naj zadevo preišče. in našel je: šolo obiskuje pet otrok, nobeden iz župnije g. »tefan-ca: 3 otroci imajo hrvatska imena. 2 sta od nekega potujočega delavca. In vendar, je hrvatska vlada bana bar. Raucha otvoritev šole dovolila!
BALKANSKE NOVICE.
Zadnja priča turškega gospodatva na Srbskem. Neka uboga ženica je nedavno umrla v Nišu v starosti ]11 ; let. Videla je junaški boj za osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma, doživela je os<-oboditev svoje domovine ter zrla pogin kra- j ljevske dinastije Obrenovicev. Zeni-ea je bila do zadnjega časa izredno krepka in čila ter je še par dni pred svojo smrtjo nakupovala živila na tr<rU.
Si
Pred nevarnimi dogodki v Mekedo-nijL Carigrad. 28. jan. Položaj v Makedoniji se je silno poslabšal. Vse kaže, da je tu predvečer resnih dogodkov. Vojna uprava odpošilja v Makedonijo topništvo.
RAZNOTEROSTI.
Sleparski predavatelj. V Čcmo-novieah je napovedalo socijalno-znan-stveno društvo predavanje nekega dr. Maksa Neumaierja o potovanju j po Južni Afriki. Zbralo se je prav ! mnosjo odličnega občinstva.
Že pri'!
prvih stavkih pa je bilo jasno, da j predavatelj Južne Afrike sploh še nikdar videl ni. Nastal je nepopisen . hrup in — gospod doktor je izginil.
Radi znine protipoljske politike pruske vlade se je v Galiciji osnoval odbor, ki bo skrbel za to, da se izvede najstrožji bojkot proti nemškim trgovcem in proti blagu nemške provenience. V Lvovu so bile velike pro-tinemške demonstracije.
RAZNOTEROSTI.
Tepež v sodni dvorani. Pred pri-zivnim sodiščem na Dunaju se je vr-iila dne 18. jan. kazenska obravnava proti trem delavcem, ki so bili ob-dolženi hudodelstva vloma. Neki delavec, ki je bil zaslišan kot priča, je izpove del za obtožence zelo obtežilno. To je drugo pričo, brata enega obtožencev, tako razkačilo, da je začel obtežilno pričo psovati in nato prete-pavati. Predno so priskočili sluge, je že dal svojemu nasprotniku par krepkih zaušnic. Neko drugo pričo je s tako močjo udaril po glavi, da se je zgrudila na tla.
Pariz za Slovane. Na slavni pariški Sorboni je dne imel 16. jan. češki profesor Hanuš Jelinek svoje otvoritveno predavanje" o češki literaturi. Na tem predavanju se je zbral profesorski kolegij Sorbonne, na čelu mu rektor Denis, slavni francoski bistorik in odkriti prijatelj Slovanov. Denis je Jelinka pozdravil v daljšem' nagovoru, v katerem je poudarjal, da mora Francija in Pariz postati središče slovanskega študija, ker so Slovani v svoji lastni domovini obdani od nasprotnikov. Slovani naj pošiljajo v Pariz nele dijake, temveč tudi profesorje; Francije bo pa pošiljala med Slovane svoje dijake in profesorje.
Prof. O. Hostinsky t. V P™?* ie umrl nedavno univerzitni profesor dr. Otokar Hostinsky v starosti 63 let. Hostinsky je bil mož. čegar ime je ozko zvezano z razvojem jnoderne Češke umetnosti, predvsem glasbe in tu v prvi vrsti delo Smetanovo. Napisal je celo vrsto estetičnih razprav, spisov o glasbi itd. Smetana sam je ocenil Hostinskega že 1. 1879. takole: "Labko si gratuliramo, d* iiramo teoretika, ki bo kmalu enak vsem drugih narodov." Smetanove besede so sc izpolnile. Češka znanost je izgubila moža, ki ga bo težko kdaj kdo nadomestit. / '-
Kje se nahaja m6ja prijateljica MA RIJA MIKŠt Doma je i« Vrhni ke na Notranjskem. Za njen na slov bi rada zvedela njena prijateljica Mrs. Mary Onušič, 167 Chis-nell Street, Barberton, Ohio. (15-17—2)'	.. . . i ^ .
; Vabilo na narožbo
Mohorjevih knjig.
i
Kakor običajno, sprejemamo tndi letos udnino Mohorjeve dražbe za L 1911.
Ista znaša za 6 knjig $1.00, za 8 knjig pa $1.30 s poštnino vred. Predplačniki so naprošeni, da nam dopošljejo udnino najkasneje do 1. j marca, ako želijo biti tiskani v ime- ^ nikn družbenega Koledarja.
i
Za prihodnje leto izdala bode dra- ' žba sledeče knjige:	f
1.	Molitvenik SV. SPOVED, velja , v usnju vezan z zlato obrezo 30cveč.
2.	Koledar za leto 1911.
3.	Slovenske Večernice, 64. zvezek.
4.	Legende.
5.	Zgodovina slovenskega naroda, I. snopič (velezanimiva knjiga).
6.	Drobne povesti
7.	Zgodbe sv. pisma, 16. snopič.
8.	Trije rodovi, povest.
j Kakor že omenjeno, znaša ndnina za prvih šest knjig $1.00 s poštnino vred; za molitvenik v usnje vezan pridejati je 30c.
Kdor pa želi imeti vseh 8 knjig skupaj, naj nam dopošlje $1.30 in to naj izrecno označi.
Udom se nudi tudi letos prilika, da lahko dobijo v zameno knjigo št. 8 4'Trije rodovi" namesto molitve-nika, ali pa št. 7 "Zgodbe sv. pisma" za vsako drugo redno družbeno knjigo.
Cenjeni udje Mohorjani dobijo po našem posredovanju ali iz New Yor-ka vsako leto NAPREJ naročene knjige po pošti ali ekspresni družbi FRANKO POŠTNINE na svoj naslov.
| OPOMBA. Za Cleveland, Ohio, in bližnjo okoHco spfejefha naročnino tudi naša ondotna podružnica štev. 6104 St. Clair Avenue.
Upravništvo "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Iščem mojega prijatelja ALOJZIJA SVETLIN. Doma je iz vasi Podgorje pri Kamniku. Pred tremi inc.-L'ci .ie bil v Calumet u iti sedaj ne vem. kam je odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se na- ( ihaj:i. da mi naznani, za kar mu bo-dem zelo livi^žen, ali pa naj se sam javi. — Christian Petrich, P.' O. Box 26, Kansas City, Kansas.
IšČem mojega brata ANTONA A-j BKAM. Doma je iz Rajhenburga na Štajerskem. Pred dvema leto-I ma j? prišel v Zjedinjene države in se nahaja nekje v državi Illinois. Za njegov naslov bi rad z.-e-j del njegov brat: Joseph Abram.' 524 Broad St., Johnstown, Pa.
<15-17-2'_ , . I
i
Kje je moj brat ALOJZIJ MUJDRI-' ICA? Rojen je leta 1882 v Mart-j janci. Železni (Vaš) komitat ua j Ogrskem. Potem je vedno stano- j val v Belatineu, okraj Alšo Lendva ; v komitat u Zala, Ogrsko. Po po- | klicu je mesar. Služil je tri leta ; pri vojakih. Je velike, močne postave. Dne 3. januarja 1908 je od-, potoval v Ameriko. Zadnje pismo: .je pisal v oktobru 1908 iz Minne- j sote in od tistega časa ne vem več. ali še živi, ali je pa mrtev. Seboj je imel vojaško knjižico. Za nje-, gov naslov bi rada zvedela njegova sestra Katarina Mu j dri ca iz Belatinca, sedaj omožena in stanu-? joča z možem Mathias Meseri-r tsebem v Inomostu. Prosim cenje-3 ne rojake, ako kdo ve kaj za nje-e ga, da mi sporoči na naslov: Ma-B thias Meseritsch, Schneeburggasse j No. 51, III. Stock, Hoting, Innsbruck, Tirol, Austria. Europe. (15-16—2) _■• .
I POZOR ROJAKI!
a UMnajdna, pwHnw, idran „ Alp«a Tinktura z* plelaste ia golo brad-
3 ■■Hill« i« trgaaje v rokah, nogah 1» krita« kakor potne noge, knrj« o Ca—, hmodee in ozebline, vse te bolesni m » Oopolnoma odstranijo. Da jc to resnica, §e jam« $600. Pilite takoj po cenik itevega Vam potljem sastoef t
JAKOB V1ICIC,
r o (ni«, cunum >
%k vatUao tsjflt oiImot ni odgovorne «>(avni4$Te uš atvdu&tvo
' s— .. * •
PRATIKE
so nam pošle, a v kratkem jih zopet dobimo in naročnikom odpošljemo.
^jH^^M^^y^lRi^ Kdor kopaj«
on drati
afi^fc^^r	zlataino. naj
^^^^^^^	piše poI«do«B-
kani ■loven« m cenik. Cen« to xelo aizk«. oairaif m blago. Mi pošiljamo božična in ncvolctna aari-11 direktno v stari krmi in jamčimo za sprejem PSita daoM po <*»ik.
DERGANCE. W1DETICH & CO..
1622 AnpaliM St, Denver, Colorado ___________
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, srednje starosti, z družino in lepim premoženjem, išče tovariši-eo, botlisi priletno dekle ali pa vdovo. Pripravljen sem se takoj zaročiti. Pisma naj se pošiljajo na Upravništvo t4(;ias Naroda". Cortlandt St., New York, N. Y. . _(15-1G—2)
^	ZASLUŽEK.
Podjetni rojaki po slovenskih naselbinah zaslužijo ob večernih urah lahko 91.00 do $2.00 po dokončanem delu. Založiti je treba $12.00. — Izguba nemogoča, kupčija poštena.
Za pojasnila pišite pod naslovom: '	Slovenski ponos,
S2 Cortlandt St., New York, X. T. (8x v 2 d)
Kje je FRAN GRS1NA? Doma je iz Gornjega Zemna pri Ilirski Bistrici. Pred par leti je bil na Arrow. Pa., in sedaj ne vem. kje >e nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar bodem zelo hval žen. ali naj «šc pa sam javi. — Frank Vičič, P. O. Box 204. llalltou, Pa. (11-15—2)_
POZOR KROJAČI!
Takoj rabim tri krojače (Vesi-makers), kteri razumejo izdelovati telovnike. Oglasite se pismeno na naslov:
Martin lvotze (Vestmaker), G E. tit h St., Kansas City, Mo. (14-19—2)
Ne pozabite, da edino jaz žgem IBRINJSVBC iz import ir a nega brinja.
BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoši-
DRCŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4Y2 do 10 ali 50 galon.
TROPINJEVEC, salona $2.50. — i Razpošiljam v sodili kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galo-; na 50?; v sodih od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, ga-llona 75<f; v sodili po 50 gal. 1 Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER,
euclid, onio. Zdravilne knjige
^—po i-elem svetu slo- : I	V večega Msgr. fceb.
/	\ Kneippa, in vsa v
/ ffiz^-.	\ istih opisana zdra-
I f	kj. \ vila iz starega kraia,
!f	I kakor tavient iože,
i	Jr I žajbelj, krčna trava,
\ yrii•• —•L ~r j lapuh, lipovi in bex-govi cvet, pelin. bTi-X^^Sj^B'^^i^/ njevo olje itd. ima.
mo vedno v zalogi. PiSite po cenik na: AL AUSENIK & CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y. ' — ■
, Kje je moj. brat JANTKZ JERMAN t Doma je iz Cerknice pri Rakeku. Bival je nekje v MontanL Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje Sf nahaja, naj mi naznani, nli pa naj se sam javi. — Jacob Jerman. I«>x 18.'$, Camp 35, Ricliwood, W. \"a.
(12-16—2)
!
NAZNANILO IN PRIPOROČI*
Rojakom v Ifinnesoti naznaojaa^H la je g. JAKOB ŠKERJANC poob^ iaščen izbirati naročnino za "Cllaa Karoda". Omenjeni je namreč b«--]>osoben za težko delo. vsled teja ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo 4*Glasa Naroda".
— CENJENI ROJAKI —
PO MINNESOTI.
A l^/^V želite kupiti lote v met-iu Duluih-Superior, blizu novih tovarn, ali
A	želite kupiti lepo farmo v padjerejskem pasu
/\I\.V/	države Mk hiiran. ali
A	imate kaj posestva zavarovati proti ognju,
obrnite se vedno na podpisane.
Mi smo zastopniki zanesljivih družb
za ves rudarski okraj države Minn»-sote in Yam jami im-i popolnoma pošteno postrržbo.
GEO. L. BROZICH, Agency, ELLY, MINN.
Podružnica: EVELETH, JVlirtn.	JOHN B. SMREkAR. Manajrer.
Oomsagnie Generale Traosatlantlgoe.
(Francoska parobrodna družba«]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta m LjuMjane.
Poštni parniki so:
41 La Provence" na .Iva vijaka..................14,20.) ton, HO.OOO konjskih mott
1 !.a Savoie" " «•	..................12,< o0 " 25 0«*) "
•	La Lorraine" " " " ................." 2"» «n«0 " '*
"I-a Tcnraint-" " " " ____.*.............n t»" 0 '* 12	« **
"La Hretagne"................................g.i i O " *.t.0O0 "
•	La Gascogne"............................... tJ.f.i) " 0.000 " **
Glavna agencija: J9 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Stre;!, Chcsebrough Boildia^.	e
Pamiki odplujcjo od sedaj naprej vedno ob^cetrtk;^ o' i iM. nri dopoluboe il pristanišča štev. 42 North Rivir, ob Runon St, K. Y.:
"LA PROVENCE 17. febr. 1910. *LA LORRAINE	10. marca 1910.
La Bret ague 24. febr. 1910. "LA PROVENCE	17. marca 191f.
LA SAVOIE 3. marea 1910. *LA TOUR A IN E	24. marca l!Ht.
"POSEBNA PLOVITBA.	. _
V HAViiK:	"
Poštni parnik LA GASCOGNE odpluje dne 19. februarja ob 3. uri pop.
Parniki z zvezda rami k*. . sni Imajo po vijak«.
■i*
Eki W. Ko2aTiInslcl? generalni agent za zapa<?,
7 L Dearborn St., Chicago« iti
m	aj«	•••	*0* •••	*	•••	mm	••• • mm	m-wm	» —<
_ _» ______
g Rhone 246.
©FRANK PETKOVŠEK,
javni notar - Notary Public,
7I8-7J0 Market St., WAUKEGAN, ILL.
\ PKODAJA fina vina, najbolje žganje te f	izvrstne smotke — patentov ana idra
i P lODAJA volne listke vseh prekomor-
POŠILJA denar v stari kraj zanealjivo
in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
'	_ječadela.	—
(	Zastopnik "GLAS NARODA", «2 Cortlandt Si.NewYork.
______a. ...	• *•• •»•«*» ■«• ■ftif.mffiifijfijft
f Pristen i m po rti ran '
*	.	j
| Cviček in Vipavec ;
B ie dobiti steklcnicn 50 ct. na <lom » New Yorku postsTljen. i i k Fritz Doerrhoefer,
v 1643 ■ 2. Ave., med 85. in 86. ulico,	New York, N. Y. ]
X	i
Pridružite se slovenski koloniji,
kjer imate na razpolago lastne naselbine, šole in cerkve. — KUPITE farmo v kcasni
POLrllMl OB WHITE RIVERJU, MICHIGAN
znana sadjerejska pokrajina in dežela prosperitete, 40 akrOT $800.
$40 na roko, $10 na mesec — 6% obresti.
Dosedaj se je že prodalo nad 5000 oral. — 5000 do 10.<»<t0 akrov je rezerviranih le za
Slovence. Tekom mescev MAJA in JUNIJA se liaseli ▼ imenovani dolini nad 100 Slovencev. Za nadaljna pojasnila, knjižice itd. piiite
OPDYKE-SCHMIDT LAND CO.f Joel S. French, oficijelni agent za slovensko kolonijo v Michiganu.
Kojaki, ki v Slmnesoti, naj se pismeno obrnejfc na rojaka
(leo. L. Brožlch, Box -424 Ely, Minn., kteri je naš zastopnik za državo Minnesoto.
Kojaki, ki žive v severnem Michiganu, dobe podiobnosti pri rojaku
John, J. Platz, llS-7tH St., Calumet, Mich.
. . r i-i ■ ■	V	......
syj
VstaMTlJeoa doe li. avfasta 1911. • Inlcorp o rl ran m 33. aprila 1909 v drtavl P on na. j • sedežem ▼ Conemaugh, Pa« *	BLAVHI n SADNXETt	* " ~
fft^ieetail: MTlf AM! BGVAJrfcBK, B.F.D. IT«, I, OnaiiAP«. Podpvedaednik: GEOBG1 K06, 624 Broad St* Jotaftewa, P*. Gkvni tajnik: IVAH PAJK, L. Box 328, Ooneznaafb, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bx 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L Box 238, Goneman^ Pa. t*mM Ua«a.\: IVAN BRMdVBC, P. 0. Box f, CoaaaavgS, Pa.
KADMSNUCts
7A06B KOCJAN, preda. uda. odbora, Box M8, OetUiigl, Pa. FRANK PKRKiO, nadaornik, P. O. Box 101, Conaaaack, Pa. . JOSIP DRKMXLJ, aadsomik, L. Box 271, Conamaa^k, Pa.
FOMTNIKIi
iLOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbor«, Box 1, Dnnlo, Pa. MTHAKT. KRIVEC, porotnik, Box 824, Primero, Colo. IVA* GLAVIC, forotaik, P. O. Box 888, Coaamaack, Pa.
khwtxi edravkimj .
Iti HtALLTO, Qraa?a §tH CoaanaaA P*«
\ »»j;1 11 ■
CMjaaa nAtrs, aaLroa* ajiS arafaifci ao dj-atae prolemi yeftilja^ laat aararnoet aa bltfajiiftr, la aikomaz 4rafa% ree 4nn« topita pa M glavnega tajnika.
v rialaja da opatija trmffrratf! tajali! pri ■»tata« poroMK>, ta apiok kjaraibodi ▼ poroiilib (Uraiga tajnika kaka poxn«ajkljiTo»ti, naj aa la mew adorns aanaai aa ara* glavnega tajnika i« m i prihodnja
tf,f"L	Prall.«— flaafl# fa "SLA* VAM
V padišahovej senci.
v- Spisal Karl May; ca G. N. priredil B. P. E. j	v j
■ - l.
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
ŽUT.
(Nadaljevanje.)
''Kiot najvišja policijska oblast v Rugovi bi moral to vedeti. Ker si ' izgororil tako vprašanje. je gotov dokaz, da nimaš sposobnosti za dobro in | pravično uradovanje. Tudi to bodem mutesarifu naznanil. Če vaški1 urulitur svojih dolžnost: ne pozna in zraven tega noče delati po obtožbi, !1 marveč £a be zagovarja in brati", se ne smeš čuditi, če ga nočem ubogati. Zahtevam 7.aue:-ljivej*a sela. (.'e sedaj odjezdi, je lahko v petih ali šestih 1 nralt v Prizrenu. Tekem noči dragonci že lahko dospejo."
"To ne gre.TS	^	1
"Zakaj ne?"	>
'*Poslati sela je prepovedano. Izmed tukajšnjih vaščanov bodem izbral nekaj spremljevalcev, ki bodo spravili Kara Nirwana in moje poro- i' čiio v Prizren "	!;
"Tako! Ta je pa dobra. Prav kmalu bi ti poročilo nazaj prinesli." "Kako to? — Zakaj?"
"Ker bi jim Žut pobegnil, oziroma, ker bi ga oprostili. Xe moj dragi, tako n« bodeva govorila. Berem ti tvoje misli z obraza. Sel bode šel v ! Priden in toliko časa. dokler dragonci ne pridejo, bode Žut dobro hranjen." , ''Kdo ga naj straži? Vendar jaz in moj kavas?" "Ne. Ni se ti treba mučiti. Mi sami bodemo straženje prevzeli. Le mirno s>e vrni in brez skrbi počivaj. Kmalu bodem na^el prostor, kjer bedemo jetnika dobro spravili.1'	t
5'Tega ne trpim!" pravi trmoglavo.
'•'Oho! Govori uljudnejše. drugače ti pustim^dati hastonado! Xe pozabi, d* bodem sam govoril z mutesarifom in mu povedal, kako se brauil služiti pravici. Sedaj bodemo šli v Kara Ninvan kan. Skrbi za to, da nas zunaj stoječa množica ne bode nadlegovala. Če mi ljudje ne izkažejo spoštovanja, ktero mi gre, te pustim zapreti v tvojo lastno ječo in te : ehičati po podplatih, da več mesecev ne bodeš mogel stati.
To grožnjo izgovorim, da si pridobim potrebni rešpekt . Prebivalstvo | je t.a Žutovi strani. Če pokažemo le majhno slabost, bi to lahko imelo ! velike posledice. Toda moje besede nimajo zaželjenega vspeha. Kijaja odgovori:
''Ne smeš govorit; takih besedij! Dovolj sem te že poslušal. Če 1 rzjovoriž 5e eno tako lieuljudnost, bodeš ti oni, ki bode zbičan!"
Komaj izgovori, ga že oplazim Štiri-, petkrat okolu nog. da glasno fariče ravnotolikokrat poskoči. Obenem ga primeta Oško in Omar. Halef potegne svoj bie izza pasu in vpraša: "Sidi. ali hočem?"
"Da, najprvo deset krepkih udarcev na šalvars. Kdor bi ga hotel braniti, jih tudi dobi deset."
Pri teh zadnjih besedah grozeče pogledam naokrog. Nobeden ne reče nitiTbes>edice, a vprašujoče gledajo drug drugega.
Oško in Offiar držita starešino tako trdno na tleh, da mu ves upor tlič ne pomaga**"----
"Gospod, efendi. nc pušti me tepsti!" zakliče sedaj-*ž prosecim gla-st&n. • "Saj vem, da te moram ubogati!" * "Toraj veš?"	1 ' * ^
;tDa, gotovo!"	' !
"In mi bodeš odslej naprej poslušen?" "Vse bodem storil, kar od mene zahtevaš."
"Potem ti hočem sedaj teh deset udarcev pustiti, toda ne z ozirom na tebe, ampak radi spoštovanja do mož, ki so navzoči. Najstarejši so v vasi j In niih očes naj ne Tazžali pogled na bič. Vstani in prosi odpuščanja!") Ko ga izpustijo, vstane, se pokloni in pravi: "Odpusti mi, efendi! Pokoren ti bodem."
Pri tem me pa tako potuhnjeno pogleda, da sem prepričan, da bode t*rvo priložnost za maščevanje porabil. Vendar mu prijazno odgovorim:
"Upam^! Slabo bode zate, če obljubo pozabiš. Skrbi toraj, da ne bodemo moteni. Oditi moramo — najprvo k Žutovi hiši in potem k karavlju, da pogledamo razdejanje."
"Efendi. pri tem moram biti tudi jaz navzoč; vendar pa ne morem iti tako daleč," pravi Stojko,	'
"Potenu se vsedi na svojega konja. Rjavca smo seboj privedli." -
"Vi ate ga--t"	t
Na pre i ne govori. Pogledal ;e na trg in jaz vidim, da dobi njegov obia/ izraz prijetnega presenečenja. K oknu hiti in zakliče:
"Ranko! Ali ste me prišli iskat? Tukaj sem! Pridite notri t" Zunaj sedi na krasnih konjih šest do zob oboroženih mož. Na klic tvojega poglavarja se zdrenjajo s svojimi konji skozi množico, razjezdijo in pridejo notri. Ne da bi na kaj drugega pazili, hitijo k Stojku, kterega Hsjprisrencje pozdravijo. Potem vpraša najmlajši z naglasom velikega presenečen ja:	_	^
"Ti si tnkaj v Rugovil Ali niste prišli dalje T Kaj se je zgodilo? Kje je Ljabinkot"	. A	\
"Ne izprašuj! Mer, če ti odgovorim, ti potisne maščevanje bodalo v roko." J? ..	O	/	. •
" Maščevanje t Kaj govoriš? Ali je mrtev?"	* '
t 4' Da, mrtev, umorjen!'1
Sedaj stopi mladi mož kotak nazaj, potegne nož izza pasu in zakliče: "Ljnbinko, kterega sem ljubil, tvoj sin, sin brata mojega očeta, umorjen? Povej mi, kje je morilec, in fltoj no& ga takoj zadene! Ah, oni mož tam iau njegov oklep — on je morilec!" _____________
^^^KjSBSS,	/\ | A f/f III POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR	^^^jfffi^ii1 J1 ^
^TOjp^O	KUJAMIU THB COLLINS NEW YORK MEDICAL
PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV.	K^JT	^mLrfty
I^^P^^aL V^^^t	Samo ako sto zdravi in čvrsti, samor^te btttareSui in zadovoljni, svoje vsak-	jK^jJm H^HH^^^	WMJpj^^
nHT^^i^	teg?^ tndi ravno*v^te^čara, raznovrstni zdravniški mazali po časopisih	(jfi^Zj *
i^P^ra ' JK^Hr	hvalijo in bolnikom ničvrediu^TdrBvila po nizki oeni ponujajo, l^^i^ vam pa
^^^^^^	^etakim zdravniškimm^učempoverite, kateri vafie bolezni nemorejo spoznati,	^J^^^mL ^^ ^ U	^B^^H
HKsS^	še manje pa ozdraviti. Radi tega pazite koma da zanpate svoje zdnivje. No iicit«	\ ~~~ t ,	j MrtsSPl
pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo	VJuJr' W^L	I	/ Mlf^g- ' l
K^iM^^^^HURRW	ozdraviti. Ako Vas je^nesreia doletela in ste zboleli^ne iščite nikjer proprej^po-	T ■ -i'	MKf?*'. 1
^M^cfd^nsUtnta^ svet vpraSali, keron vam daje osebno vse nasvete in navo-	^^^^^^^^^ I y/^j^rW-^Jh
a^^fel ^^^^^ l^^pL	zavc^^Th^Ctol^B Now York Medial Institute so v tekn°zadnj^l3 let svojega	tZfedfm ^^^^^^ mfflwt
BMJnyvt Huffnt	obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drngi zdravniki niso	[H/fuJp.I fjmSgn
P^gf Dr. E. C. COLLINS BKjjr	zamogli nič pomagati, radi toga se pa tndi v tem zavoda nahaja na tisoče zah-	\
JgMmt svetovno znani medicin- Jmp'.-wsm	valnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Institnta in pod vod-	uR-S l Gospa Kislan	TBP : IL
ff^-'^J ski Profesor ustanovitelj JuE^l^l	stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri ae šedandanes z naj-	" katera je bila zelo bol- B^fJ^k
l/fflB^^SB^S slavnega "Collins N. Y. lUMBi.	prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje.	Jnil)) na in slabotna žena je	JW
aLrfjti Medical Instituta"in pi- JH^SKgBa	Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopujte fie težkih posledic,	MjfSjS. sedaj popolnoma zdrava	fjtm
^^fcy satelj prekoristne zdra- g^i^Sjg"---.-v ^	temveč obrnite Be takoj danes osebno ali pa pismeno na l..............jn mati čvrstih in zdra- • : V^T
Pp	eollms new Vork medical Institute	if^M Ti"otrot' "HEj
V^J j^ a^ pop. L	te, .mate M ^i daYamb^ ^tojp^^o.	J ^S^Wi S I
prazn. od 10 do 1. V torekin petek od 7-8zvečer. |	Dr. S. E. Hyndman, Vrhooni ravnatelj.	| zdravje "Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti |
""Stoj!" zapove Stojko možu. ki se hoče vreči na Halefa. "Ne stori zlega temu možu, ker je moj rešitelj. Morilca ni tukaj!"
"Kje pa? Povej hitro, da jezdim k njemu in ga usmrtim!" Ta. Še ne tridesetleten mož nudi podobo pravega Škipetarja. Njegova [ visoka, miŠičasta postava je oblečena v nrdeče, z zlatom pošito suknol Xogc mu tičijo v opankah, narejene iz enega samega kosa usnje in poŠite z srebrnimi verižicami, ki so pritrjene na robu hlač. Obraz ima kakor izklesan iz k^mna. Gorenje ustnice mu pokrivajo močni brki, kterih konce i bi lahko zataknil za ušesa. Njegove črne oči so bistre kakor orlove. Gorje temu. ki bi zapadel njegovemu maščevanju!
Stojko pripoveduje, >ka.i se jc z njim tukaj in pri ogljarju zgodilo. Mladi -reoS molče posluša. Kdor bi pričakoval izbruh njegove jeze, bi se motil. Ko je njegov stric »»poročilom gotov, stopi k meni,'Halefu, Oškotu, Omarju in k Angležu, poda vsakemu roko in reče:
"Sluga pokora n. Najprvo zahvala in potem maščevanje. Vi ste storili morilec neškodljivim in oprostili-sle mojega strica. Zahtevajte vse od mene, in če je mogoče, vaši želji ustreženi: ne zahtevajte pa milosti za onega, kterega mora zadeti naše jeklo. Strica dva tedna ni bilo. Radi tega smo /a'eii za njega skrbeti, kakor tndi za Ljubinka. Odpravili smo se, da bi jezdili k njima v Batero. Prišli smo skozi Prizren in smo hoteli čez Fan-diiio in Oro^o naprej. Tukaj smo hoteli izpiti vrč mleka, ko nam je stric zaklienl. Xc bodemo jezdili v Batero. ampak k ogljarjevi jami. On hi njegovi hlapci, morilci, morajo z nami Slokuce, da vidijo možje in žene našega roda, kako maščujemo smrt onega, kterega smo ljubili in ki naj bi po^al nekdaj naš glavar."
"Da. jezdili bodemo k hudičevim pečinam," pritrdi njegov stric. "Moj sin je mrtev, iu sedaj si ti dedič in kot tak imaš dolžnost, da mi po-1 inagaš pri maščevanju. Preje pa moramo tukaj rešiti svojo nalogo. Dobro je. da s-te dospeli; dobili smo šest pogumnih mož, ki bodo efendiju poma-| gali."
S tem ima popolnoma prav. Pomoč teh mož mi je jako dobrodošla. Z Galingre om štejemo sedaj trinajst mož, sicer malo število, a vendar do-voljno, da imponujemo vaščanom.
Kijaja se pri prihodu šestih Škipetarjev šel iz sobe. Slišimo, da govori zunaj stoječim ljudem; njegovih besedij pa ne moremo razumeti, ker govori z pritajenim glasom. To se mi zdi sumljivo. Če ne namerava kake zahrbtnosti, bi glasno govoril. Svoje domnevanje naznanim starcu, ki se | je postavil prostovoljno na naši stran. Takoj gre ven, da bi kako mogoče j hujskanje preprečil.
Medtem je dal Halef Stojkotu oropani denar njemu nazaj. Potem odpaše maii damaščanko in oklep, da bi mu ga z handžarom vred izročil. Stojko se ©botavlja vzeti svoje stvari. Po kratkem premišljevanju sa obrne k meni:
"Efendi, neko prošnjo imam' do tebe, in upam. da mi jo izpolniš." "Če mi je izpolnitev mogoče, sem k temu pripravljen." "Lahko mi jo izpolniš. Vi ste me rešili. Dobro vem. da bi moral brez vaše pomoči umreti. Moje srce je |>olno ^hvaležnosti do vas. in želim, da bi vam mogel to dokazati. Orožje, ktero mi hoče tvoj Halef vrniti, je stara dedščina naše rodbine. Oni, kteri bi ga naj nosil, je sedaj m-rtev; vedno bi mc spominjalo na njegovo usmrtitev in radi tega bi ti ga rad kot znamenje moje hvaležnosti podaril. Žal, da ti je oklep premajhen; ker pa
je Halefu prav. te prosim za dovoljenje, da mu ga smem podariti--"
Hadži ga prekine z vzklikom veselja. Stojko nadaljuje: (Dalje prihodnjih«)
J	■ .	a
/ Slovenska prodajalnica <
C »313 BUTLER ST.,	PITTSBURG, PA. S
i / Priporočava cenjenim rojakom najtopleje naio zalogo mdm »i-	%
if	aalna potrebščin«, molitvanika in droge slovenske knjige* razgledni-	r
i I	ce, podobe in elcviije.	J
1 Pooblaščeno zaatopnlitvo	I
J FRANK SAKSER CO. v New Yorku. 7
S	Sprejemava naročnino za "Glas Narednr# Koledar in vse v to	r
/	stroko spadajoče tiakovine.	J
\	Posredujeva za pošiljanje	*
C	denarjev v ataro domovino.	1
/	Za obila naročila in poset se priporočata	K
(	JAKOB ZABUKOVEC i« I6NAC PODVASMK,	)
) 5312 BUTLER ST.,	PITTSBURG, PA. C
SLOVENCI IN BUOVWKKMt HA-BOCAJTB SB NA "GLAS VABO-
da", najvbCji in ^ajckctj-Si spovrom imiviui
. Podružnice ■ I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	- Podružnice • ^ I
Spi jet, Celovec I "" * "" *,rj.i°L	Spljet. Celoveo I
^ ' ; '1 kodi radun ter jc obraatuja po dUtlh^ 2 jO	———— |
In Trst ■ I Kapuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kana,	in Trst * |
• Dalnlika gfavnlM • I Hsi raatopnlk sa Zfa&DjeomjhiiT* je Ivrdka	- R»»rvtil fond • 1
- jK^ooo^o- • ■ pbaNK 8AK8EW C^ aicoroandt iv«w vork.	- ^ »0.000, # . j
NA PRODAJ hiša s 14 sobami, pripravna za pet družin, na lepem prostoru, v slovenski naselbini, in sicer zaradi odhoda posestnika v staro domovino. Cena iu vse drugo se izve pri: John Sin ur, 1371 E. 39tki St., Cleveland, Ohio. (14-15—2)
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Ilk
I ~
NA PRODAJ
! Dobro črno in belo vino muSkatel od leta 1909 po 30 centov sal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 Črno in mulkatcl po 40 c gal., reesling45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki moSt 24
steklenic	; drožnik po $2.50 gal.
Vino pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj.
S poitovanjem
STEPHEN JAK&E,
Coatra Cesta Ca^ Crsckatt, CalHerala
1	BT Velika zaloga vina In žganja.
j	MaHja Grill j
i i i	Prodaja bda via t po..............70c. gallea	o
^OHHK	Črno vino po.............50c.	9
| jKQ^n^^	DreJaik 4 galone aa....................111.00	Z
vIHHSB	Brinjerec 12 steklenic ta...............112-00	H
i , JHBBSH	ali 4 gal. (sodtek) sa..................|1A03	V
1 j	Za obilno naročbo se priparaCa
i V	MARIJA QRILL, i
R S308 St. Clair Ave., N. E., Clavatand, O S
Zdravju	1 j
najprimernejša pijača je	N	j
^»LElSY P1VQ»» I
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi »icr.it svoje družine, svojih prijateljev in dragih.
L.e1sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vse t Dc-)ftth
gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (lea. Travaikar-ia 6H2 St Clal» A »a "i B-kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.	j
Avstro -Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]	a
NaJprlpravnejSa In aajcemjša parobrodna črta u Šimenci in Hrvate.
Novi paraik na dva vijaka "Martha washingtok,,.	•
Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in ReloOb
Cene voznih listov iz New Torka za it camirnim
Vai spodaj naTedan>noTl parobrc-	TBflTA....................................138
di na dva vijaka imajo bras-	LJUBLJAKB...................................... 38.60
ittni brsojav:	BBKB.............................................. 38 00
ALIGH,	LAURA,	^BIBA......................................... 39 20
MAfiTHA WABHDSTGTOV	- _______
KABLOTOA...................................... 30.25
v ABOraTOTA.	„ „ „„„ ,
n. BAZR9D do
OCEANIA.	TESTA nU BMKE......................tM.00, &5.00 160.C9
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York