293
Naši dopisi.
Dobrova 11. sept. (Učiteljska 25letnica.) Ker so bile naše vrle „Novice" tako prijazae, da so o svojem času objavile „poziv" in „vabilo" k učiteljski 251etnici, upam, da bodo tudi sedaj bolj obširni popis, kako se je ta obhajala, dobrotno v svoje predale sprejeti izvolile.
Vseh učiteljev, kateri v mili domovini od 1. 1861. aktivno službujejo, je 10; od teh opravičili so se trije, da se radi bolezni 251etnice udeležiti ne morejo; drugi trije izostali so iz neopravičenih vzrokov; a 251etnice udeležili so se pa sledeči gospodje: Štefan Francelj, učitelj v Studenem: France Klinar, učitelj pri sv. Vidu nad Cerknico; Franc Praprotnik, učitelj v Preski in pa podpisanega malenkost, kot nadučitelj tukaj na Dobrovi. Prva točka „ogled c. kr. državne osrednje drevesnice" pod Rožnikom morala je radi premale vdeležbe in prepoznega časa dne 1. septembra t. 1. iz dnevnega reda izostati.
Dne 2. septembra došli in počastili bili so precej zjutraj tukaj na Dobrovi zgoraj imenovane štiri jubilante še sledeči gospodje sobratje: Andrej Praprotnikv Josip Levičnik, France Raktelj, France Papler, Nikolaj Stanonik, France Kavčič, Lavoslav Božič, Josip Traven, Ivan Tomšič in pa profesor Josip Kožuh iz Gorice; tem podružila sta se pozneje tudi naša vrla domača v. č. gospoda duhovnika: Jernej Babnik, župnik, in pa Josip Laznik, duhovni pomočnik in katehet tukajšnji. Slava jima!
Slavnost sama na sebi se je pa ta dan tukaj sledeče vršila in dokončala: Ob 9. uri zjutraj celebriral je v. č. gosp. Josip Laznik sv. mašo v zahvalo Bogu za dobrote, milosti i" pomoč, katero je on skoz 25 let jubilantom v težavnem poklicu njihovem skazoval; po sv. maši zapel je gosp. celebraut pred altarjem „Te Deum laudamus". Pri tem svetem opravilu pel je mešani zbor domačih pevkinj in gospodov jubilantov učiteljev primerne cerkvene pesmi. Prec po sv. maši in zahvaljeni pesmi opravile so se za mir in pokoj duš umrlih sobratov naših v farni cerkvi tukajšoji „male bilje" z drugimi molitvami vred. Ta obred vodil je domači velezasiuženi gosp. župuik Jernej Babnik, pri katerem asistovali so tudi gosp. katehet Josip Laznik in trije učitelji jubilanti. Bil je to ginljiv, nazočim v srca segajoči prizor.
Takoj po svetem cerkvenem opravilu povabil bil je velezasiuženi gosp. župniK vse zbrane, zgoraj navedene gg. učitelje in jubilante na „predkosilce" v farovž, kjer napravil bil jim je tudi jedrnat in v srca segajoč govor z napitnico vred, kar se je vse z navdušenostjo sprejelo. Po kratkem oddihu razkazal je vrli gospod župnik
vsem navzočim vdeležencem 251etnice svoje uzorno gospodarstvo in ekonomijo doma, na sadnem vrtu in na polji. Iz vsega r&zvidelo se je, da je ta vrli gospod pravi strokovnjak in naprednjak v splošnem kmetijstvu. Bog ga živi toraj in mu daj v mili domovini brez števila vrednih posnemovalcev!
Na to podala bila se je posebna deputacija k gosp. državnemu in deželnemu poslancu dr. Josipu Poklukarju na dom njegov, katera se mu je v imenu jubilantov in drugih zbranih gospodov sobratov poklonila ter ga k daljnemu sporedu 251etnice povabila, kateremu vabilu pa žal, ta blagi in narodnemu učiteljstvu posebno naklonjeni rodoljub zavoljo nujnih opravkov svojih ni mogel popolnoma vstreči.
Med tem nastalo je popoludLe, ob katerem času zbero se navzoči jubilanti in zgoraj navedeni gospodje sobratje učitelji, domača gospoda duhovnika z gospod prof. Kožuhom vred h kosilu v gostilni pri „Mežnarji" tukaj na Dobrovi; udeležili sta se ga tudi soproga Rantova in gospodična Božičeva.
Med obedom sledila je napitnica napitnici in pa-trijotični govori drug drugemu. Izmed napitnic naj omenim le. da je prva veljala našemu presvitlemu cesarju Francu Josipu L, pri kateri zapela se je veličastna avstrijska himna z vso navdušenostjo; druga glasila se je na sv. očeta papeža Leona XIII., tretja na deželnega predsednika, preblagor. gosp. barona Andreja Winklerja, četrta na gosp. c. kr. okrajnega glavarja J. Mahkota, peta na vzajemnost med prečastito duhovščino in narodnim učiteljstvom itd. Vsaki napitnici sledil je trikratni navdušeni »slava" in „živio"!
Popevale so se tudi mile domače pesmi brez konca in kraja.
Med obedom pri „Mežuarji" počastil bil je za nekoliko trenutkov zbrano družbo tudi vrli domo- in rodoljub, državni in deželni poslanec gosp. dr. Josip Po-klukar. kateri bil je z navdušenimi slava-klici pozdrav-ljan in sprejet. Le škoda, da je moral vrli gospod ta veselo družbo tako hitro radi nujnih opravil svojih zopet zapustiti!
V resnici rečeno: bili smo vsi skupaj prav svoji med svojimi, kakor pravi bratje med pravimi brati. Vse bilo je prav po domače naravno, zaupno in odkritosrčno.
Posebnega mojstra v razveseljevanji vesele in poštene družbe skazal bil se je pa gosp. Nikolaj StauoniK, učitelj v Šmartinem pri Kranji. Hvala mu presrčna za toj
Čas šestih ur je pri „Mežnarji", kakor tudi celo dopoludne, kar v trenotku zginil, tako, da sami skoraj nismo vedeli, kedaj.
Nekoliko gospodov sobratov, domača v. č. gospoda duhovnika ia trije jubilanti poslovili in razšli so se okolo 6. ure zvečer vsak proti svojemu aomu; drugi podali bili smo se pa na prijazno Švico k „Dolinarji", kjer smo se potem še precej dolgo med bratovskimi pogovori prav vrlo dobro imeli iu zabavali, a slednjič se pa prav ginljivo poslovili želeč si, da bi se mogli čez 25 let zopet skupaj tako pošteno zabavati.
Ob tem v resnici veselem in ginljivem momentu pokazalo se je očitno, da med pravimi narodnimi učitelji in med prečastito duhovščino domačo tudi prava krščanska edinost, vzajemnost, ljubezen in mir kraljuje in vlada. Vrla narodna duhovščina domača je poštenemu učiteljstvu desna, a krščanski narodni učitelji pa pre-častiti duhovščini leva roka. Ako oba ta stanova v miru, edinosti, vzajemnosti in pravi ljubezni vsak v svojem imenitnem poklicu za izgojo. poduk in izobrazbo ljudstva roka v roko sodelujeta, tudi zaželeno pričakovani koristni sad nikdar ne izostane, ker jima Vsemogočni delo,   trud   in  prizadevanje   vselej   sproti   obilno
blagoslavlja. Bog mili utrdi in ukrepi zopet skoraj pravo edinost, vzajemnost in krščausko ljubezen med najvažnejšima stanovoma za izomiko ljudstev: prečastito duhovščino in svetnim učiteljstvo-n sploh po celem krščanskem svetu, da zginejo sedanje britke in tužne mo-ralično-fidčoe razmere izmed revnih Adamovih otrok na zemlji! Povrnili bi s* potem zopet v kratkem mirni in blaženi časi na revno zemljo.
Ker tukaj ob četrtkih poštne zveze ni. došli sta dan pozneje sledeči,  gg. jubilantom nameujeni čestitki:
»Blagorodni gospodje tovariši!
Presrčno Vam čestitam k petiudvajsetletnici Vašega učiteljevanja!
Ves ta dolgi čas ste marljivo in vesiuo delovali v svojem težavnem poslovanji; odgojevali m izrejaii ste mladino v pravem narodnem, domovinskem iu versKo-nravnem duhu; vodili ste jo po potih, ki peljejo v srečno časno in blaženo prihoduje večno življenje. Slava Vam! Ponosni smete biti na svoje izborno delovanje in sladko prepričanje, da ste svoje dolžnosti skoz 25 let točno spolnjevali, naj Vam aanes oveseli srce ter naj Vas spodbada tudi v prihodnje k enacemu vspešuemu delovanju.
Milostljivi Rog naj čuva Vaše zdravje in življenje, da bodete čez 25 let enako krepki in čvrsti obhajali 501etnico svojo!
Z odličnim spoštovanjem
Vaš                              tovariš
Martin Zarnik 1. r,
Trnovo pri Ilirski Bistrici  1. septembra  1886."
(Telegram.)    Podzemelj (Metlika; 2. sept. 1886.
„Dragi tovariši! Duševno se druži in raduje z Vami in Vas preiskreno pozdravlja
Vaš                       Ivan Barle."
Ta preveseli dan, dan 2. septembra 1886. 1. ostal bode pa vsem navzočim ob godovauji 251etnice naše na lepi Dobrovi gotovo še prav dolg^ v uajblažjem spominu, a dotični jubilanti pozabili ga pa ne bodeino, dokler nas smrt v boljši svet ne preseli.
V svojem in v imenu navzočih drugih treh gospodov jubilantov izrekam konečno najiskrecejšo zahvalo vsem drugim vrlim sobratom našim, ki so nas bili od blizu in daleč počastili, domačima prečastitima gospodoma duhovnikoma in gospodu prof. Kožuhu, kateri vsi skupaj so s svojo požrtovalnostjo na eni ali drugi način pripomogli, da se je mogla naša 251etuica na tako pošten način v resnici veselo obhajati iu izvršiti. Slava Vam vsem skupaj vekovita! Bog vas živi, blagoslovi in ohrani! Plačaj Vam Bog mili vse prav obilo!
Naj bode vse Bogu v čast in slavo, milemu narodu slovenskemu pa v prid in korist!                    M. Rant.
Iz Ljubljane. — Začetek šol. V teku tega tedna pričnejo se zopet vse naše srednje in večinoma vse ljudske šole. Začetek srednjih pa tudi mnogih ljudskih šol je iz različnih vzrokov za nas Slovence malo povoljen. Nočemo omenjati skrbi starišev, katere spremljajo učence k šoli oddaljeni domu zarad sirujoče se kužne bolezni, odločno pa moramo naglasati neprimerno povikšanje učnine na naših državnih srednjih šolah, po katerem se hude ovire stavijo duševnemu razvoju naše mladine.
Največja krivica in škoda pa se našemu narodu prizadeva v ouih slovenskih pokrajinah, v katerih se vkljub vsem državnim temeljnim postavam naša slovenska mladina podučava v tujem, neinaterinskem jeziku. V tem oziru novi naučni minister ni še premenil pičice ne in enako še vedno trpi. da smejo nekateri učitelji, katerim je izročena odgoja naše mladine, v javnih shodih brez kazni širiti velikonemška, Avstriji nevarna načela,    Ako se  dalje  oziramo še  na   žalosten stan ljud-
294
295
skega šolstva na Koroškem, Primorskem in Štajarskem, ne moremo zatreti grenkega čutja, da je tudi zadnjih sedem let minulo, ne da bi se bil našel minister, kateri bi bil nam Slovencem dal, kar je po postavi dolžan: našo narodno pravico v šolah.
—  •{• Trgovec Janez Več. Zopet je britka smrtna kosa pokosila slovenskega rodoljuba, moža in pošteujaka, kateri je zaslužil v prvi vrsti stati z najboljšimi, naj-iskrenejšimi in najstanovitnejiimi rodoljubi slovenskimi. Dne 9. septembra zvečer sklenil je gospod Janez Več, trgovec in hišaik v 62. letu starosti svoje blago življenje. Ž njim zgubi Ljubljana občečastnega meščana, trgovina marljivega podpornika, naš narod pa vedno zvestega, gorečega boritelja. Bodi mu zemlja lahka!
—  Obravnave porotne sodnije v Ljubljani pričele so se ta ponedeljek in imajo trajati blizo do 24. septembra. — Koj prvi dan, ponedeljek, obsojen je bil Janez Bizjak s Porezna pri Tržiču zarad poskuše-nega zavratnega umora Andreja Krokarja na dvanajst let težke ječe.
—  Z Bleda se nam poroča, da je tam pri sedanjem lepem vremenu še mnogo vnanjih gostov, le začetek šol jih odmakne nekoliko bivanju v lepem Bleškem kraju. V ponedeljek naznanile ste se dve nesreči: V Hlebcah našli so starega pijančeka mrtvega na polji, ki je gotovo v nedeljo večer dobil preveč strupenega žganja. V Spodnjih Gorijah pa so našli v Radovni tik Leskovičc vega mlina utonjenega hlapca Simona Pernača, ki se je ponesrečil na strmi stezi poleg dereče Radovne.
—   Dr. pleni. Vest, vpokojen predsednik deželne sodnije, umrl je minulo soboto večer na svoji grajščini poleg Kranja. — V ponedeljek jutro pa je umrl znani ljubljanski čevljar in meščan Andrej Citerer v 73. letu starosti.
—  Poročil se je minulo nedeljo v Logatcu znani rodoljub gospod c. kr. notar Ignacij Gruntar z go-spico M. Arigler-jevo.
—  O zdravljenji kolere  piše „Soča":   Kolera  se pojavlja zmiraj v dveh dobah:  prva doba ali lahka kolera je podobna navadni griži, le da je brez bolečin in da ne zavira  človeka  v njegovih  vsakdanjih  opravkih, ter trpi od enega do osem dni ali vsaj nekoliko ur.   V tej dobi da  se kolera vedno ozdraviti.    Druga doba ali huda kolera pojavlja se po prvi z grižo, obljuvanjem, s krči,  s pomanjkanjem glasu,  s zastajanjem  vode itd. Narava ozdravi prej ko  zdravniki komaj   polovico   bolnikov,   ki pridejo  v drugo   dobo.    Zdravnik kakor tudi bolnik mora paziti posebno na prvo dobo, ko je bolezen zuiiraj ozdravljiva.   Kedar se je pokazala v kaki deželi kolera,   naj   se preskrbi  vsaka  družina  s sklenčico,   ki drži vsaj 10 do 15 gramov dobrega laudana s pripravo,   s katero se štejejo kaplje.    V takem slučaji (če zdravnik ne  pride  za  časa) naj se zdravi vsaka griža, posebno aku je neznanega  izvira,  prav hitro s tem, da se vzame vsake pol ure 15 do 20 kapljic laudana v žlici navadne vode ali na koščkih sladkorja. Po četrtem ali petem uživanji griža močno poneha glede ponavljanja in glede kolikosti. Tedaj naj se zmanjša merica laudana na tretjino ali  na pjlovico in naj se jemlje bolj pored-kein,   dokler  ^nža popolnem ne preneha.    Sploh zadostujejo   4  do  6  gramov  laudana,   da   se   kdo  popolno ozdravi.    Priporočena  merica   razume se za odrasle od 20 let naprej.    Otrokom   od enega do pet let zadostuje 1 do 3 kapljic vsake pol ure.    Dečkom od 5 do 10 let naj se daje pu 5 do 8 kapljic, mladeničem od 10 do 20 let po 8 do 15 kapljic.  Te merice veJjajo za oba spola. Ko je nehala griža prve dobe, nehala je tudi vsaka nevarnost.   Vsak  kolenčen  napad združen je z notranjim tokom v čevah, ki je znamenje ostrupljeuja; zato nikdo ae umrje za kolero razen tistih,   ki   po   nemarnosti ali
po nevednosti opuščajo Tunisi-jevo zdravljenje in pridejo V drugo dobo. Brezštevilni fakti, znanstvene neo-vrgljive skušnje, pristna spričevala potrjujejo, da vse to je dokazana resnica.
Tako dr. K. Tu nisi, ki je bil uže leta 1885. v krimski vojski m ki je od tistega časa opazoval in zdravil bolnike, ki so bili za kolero bolni. Svoj pouk dal je tiskati ter ga širi brezplačno po vsi Italiji in želi, da bi se tudi pri nas širil. G. B. Scaramuzza poživlja vse človekoljubje, naj širijo po avstrijskem Pri-morji, v njegovi nekdanji domovini, ta pouk, rekoč: Nije plemena do slavna imena.
—  O koleri glasijo se najnovejše poročila: V Trstu obolelo je v zadnjih 2-k urah za kolero 13 oseb in e n a je umrla, v okolici pa so 3 obolele in 2 umrli. Čujemo, da se je tudi na Vrhniki prikazala kolera, tje zanesena po človeku šiloma odgaanem iz daljne izhodne dežele. Kolikor se nam je ravno pred sklepom današnjega lista o tej zadevi zanesljivo poročalo, ste na Vrhniki do sedaj sumljivi dve osebi, da ste za kolere umrli, ena pa je še bolna; uradno preiskovanje čev pa še ni gotovo, tedaj še tudi ni uradno potrjeno, da bi bil vzrok smrti omenjenih 2 oseb kolera. Vendar pa se je vse ukrenilo zoper bolezen, kar je v tem slučaju po nared-bah zaukazanega.
—  Ustanovitev zadrug v idrijskem sodnem okraji.) Dne 16. in 17. avgusta t. 1. imele so za obseg idrijskega sodnega okraja ustanovljene štiri obrtne zadruge zborovanja v Idriji. Pri tem zborovanji sklenila so se zadružna pravila ter se izvolilo zadružno načelništvo. Zadružnimi načelniki bili so jednoglasno izvolieni, in sicer: 1. od zadruge gostilničarjev vseh vrst, mesarjev in klavcev drobnice: gosp. Fran Didič, gostilničar v Idriji; 2. od zudruge mlinarjev in Žagarjev: g. Kajetan vitez Premerstein, posestnik mlina na Jeličnem Vrhu; 3. od zadruge trgovcev in svobodnih obnov: g. Štefan Lap a j ne, trgovce v Idriji; -1. od zadruge do-puščanih in rokodelskih obrtov, izimši gostilničarje in mesarje: g. Fran Didič, sedlar v Idriji.
—  Razpis zalaganja. Da se dobijo potrebne mate* rijalije za c. kr. pomorski arzenal, kakor tudi za ravnateljstvo za gradnje na suaem in na morji v Pulji za leto 1S87. vrši se dne 28. septembra t. 1. natečaj na obravniva o zapečateno doposlanih ponudbah pri c. kr. poveljništvu pomorskega arzenala v Pulji. Materijalije so razdeljene v razne vrste in skupine: Deske od jel-kovine in mecesnovine, jelkovi tramovi, suhe barve in druge materijalije za pleskarje, vlaško olje, tolšče, sivo milo za pranje, lojeve sveče. — Da pa se dobi 900 kubičnih metrov ostro štirivogelnih ootesanih hrastovih hlodov za gradnjo ladij za c. kr. pomorski arzenal v Pulji za 1887. 1. vrši se obravnava o pisjjenih ponudbah dne 30. septembra t. 1. Pismene ponudoe na tiskanih obrazcih priti morajo vsaj do 3. ure popoludne gori omenjenih dni v roke omenjenega poveljništva. — Razpisi in pogoji o obeh zalaganjih mogo se uooiti tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
—  Posvetovanje o ustanovitvi mlekarske zadruge ljubljanske bilo je danes dopoludne v pisarni c. kr. kmetijske družbe. Posvetovanja, katero je vodil gosp. prof. Povše kot poročevalec centralnega odbora, vde-ležilo seje preko 30 gospodarjev, med njimi gg.: baron Lazarini, Jos. Lenarčič, Fr. Kotnik, S. Puncah, K. Lenče, J. Malenšek, župnika A. Vole in Gr. Jaki, Iv. Baumgarten, dr. Jos. Kosler, Jan. Kosler, J. Palme, A. Ga 11 e, Feliks Stare, J. Babnik, M. Peruci, W. Stedry, dr. Poklukar, ces. svetnik J. Murnik, dr. Maks pi. Wurzbach, Fr. Povše in tajnik G. Pire.
Po obširnem,   stvarnem  razgovoru pritrdilo se je
soglasno, osnovati mlekarsko zadrugo, koj navzoči podpisali so uže vdeležiti se z več kot 100 kravami in v izvrševalni odbor izbrani so bili gg.: Fr. P o vse (načelnik), J. Baumgarten, baron Laza-rini, J. K o s 1 e r, J. Palme in tajnik Pire. — Izrekla se je želja, da bi zadruga, ako moč, pričela delovanje še to jesen.
— Češpljev soinenj ljubljanski minuli ponedeljek bil je dobro obiskan. Na trg prignalo se je 1297 glav živine, posebno mnogo žrebet, s katerimi je bila kupčija živahna, pa za živinorejce malo ugodna, ker so bile cene nizke. Žrebeta plačevala so se poprek po 60 gld. Nasproti prodajale so se češplje primeroma dobro.
— Kupčija i jabelki postala je to jesen po vsi deželi zelo živahna, ker se vsake množine natresenih jabelk kupuje in izvaža na Nemško. Plačujejo se od 2 gold. 50 kr. do 4 gold. 100 kil. Sadjerejci bodo tedaj letos dobili lepo nagrado za svoj trud.
296