"Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October 6,1917, on the at the J^st Office of Joliet. IIUBy order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General/ Wr Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Besr Element of Americanized^Slov nians . It covers News and Contains Matters of. Special Importance to Them Not Pound elsewhera ŠTEVILKA 103 JOUET, ILLINOIS, 19, NOVEMBRA 1918, LETNIK XXVII Predsednik Wilson pojde na Francosko. ZAHVALNI DAN. Predsednik Wilson določil dan 28. nov. Kot dan zahvale za mir in zmago pravice. Da se udeleži otvoritvenih sej mirovne konference. Odsoten iz Združ. Držav, bo več tednov. ZAVEZNIKI GREDO V NEMČIJO. Jugoslovani se baje sporazumeli. Druge novice iz Evrope. Wilson pojde na Francosko. Washington. D. C., 18. nov. — Predsednik Wilson je naznanil danes, da se odpelje na Francosko začetkom decembra k udeležbi na otvoritvenih ejah mirovne konference in na sestavi glavnih toček mirovne pogodbe. Odsoten bo iz Združenih Držav več tednov. DR. Korošec v Parizu. . .Pariz, 18. nov. — Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega narodnega sveta, začasne vlade jugoslovanskih dežel poprej vladanih po Avstro-0 grški, je v Parizu, da ustanovi odnošaje z ententinimi vladami. Washington, D. C., 17. nov. — Predsednik Wilson je danes v proglasu določil četrtek, dan 28. nov., kot Zahvalni •-I dan (Thanksgiving day)) in rekel, da in nihče v resnici ne pričakuje obno- ima letos ameriško ljudstvo poseben ve zadnjega, smo še v vojni z Nemčijo in če ima zasedna armada zopet začeti vojno, to lahko stori. Pripravljeni za vse slučaje. Z ameriško armado na Francoskem, 17. nov., 7:30 zj. — General-Pershing-ove čete so davi zarana začele prodirati po ozemlju, pravkar opuščenem po nemških četah. Ob stari liniji med vzrok, biti i hvaležno in se veseliti. Popolna zmaga, je rekel, je prinesla ne le mir, marveč tudi zaupanja polno obljubo novega dne, v katerem "bo pravičnost nadomestila silo in ljubosumno kovarstvo med narodi". * Proglas se glasi: "Dolgo je bil naš običaj, v jeseni vsakega leta izraziti vsemobočnemu Jugoslovanske konference v Parizu DELEGATJE PROVIZORIČNE VLADE V ZAGREBU RAZPRAVLJAJO S TRUMBIČEM IN PAŠIČEM. — PAŠIČ PRISTAL NA VSE ZAHTEVE DR. KOROŠCA. — SPREJETI ZAKLJUČKI POMENIJO POKOP KRFSKE DAKLARACIJE. — ZAGREBŠKA VLADA ZAPOVEDNIK VOJSKE IN MORNARICE. — USTA-VOTVORNA SKUPŠČINA VRHOVNO TELO ZA ORGANIZIRANJE NOVE DRŽAVE. — (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) NA SLAVNOST V WAUKEGANI Dne 28. t m. bodo praznovali 15-let-nico slovenske župnije. Mouzonom in Thiacourtom v Sedan- B°SU cast ln zahvalo za njegove mno-skem okrožju, južno od Metza, so bile blagodare in milosti, podeljene našemu narodu. Letos imamo poseben in genljiv vzrok, biti hvaležni in se čete razpostavljene ob S. uri 30 minut in so čakale na povelje za odhod— ne v bitko, ampak v kolonah po ve veseliti. Bog nam je v svoji veliki likih cestah, ki so le malo poškodo-' dobroti dal mir. Prišel ni le v odlo-vane. | *ltvl orožJ'a kot zSoli oUšbo od napora Vojaki so bili dobre volje, a ne tako ,111 v0Jne stiske. Prišel je kot veliko navdušeni kakor na dan podpisanja' zmagobitje pravice, premirja. Mnogi so bili v novih uni-1 "Popolna zmaga nam je prinesla ne formah in očiščeni kakor za pregled-bo. Primeroma majhna prestraža e bila že pred svitom poslana naprej. Francozi vkorakali v Kolmar. Masaryk na mirovni konferenci. Basel, 18. nov. — F. G. Masaryk, predsednik češkoslovaške Republike, pride v Prago začetkom decembra. Po kratkem bivanju tamkaj, pravi brzojavka iz Prage, pojde na mirovno konferenco, kjer bo zastopal svojo domovino in deloval kot svetovalec ameriških delegatov v stvareh, ki se tičejo Slovanov. Zavezniki marširajo v Nemčijo. Pri zavezniških armadah v Franciji in Belgiji, 17. nov. — Zavezniške armade so začele marširati v Nemčijo. Belgijske čete so že zasedle Ant. werp, ki so ga v petek Nemci opustili in je bil takoj prevzet. Priakuje se, da nemške čete izpraznijo Bruselj danes. samo mir, marveč tudi zaupanja polno obljubo novega dneva, v katerem bo pravičnost nadomestila silo in ljubosumno kovarstvo med narodi. Naše hrabre armade so se udeležile na zmagoslavju, ki in moteno ali oskru-Basel, 17. nov. — Francoske čete so . njeno po drugem namenu sebičnega v soboto vkorakale v Kolmar in napada. V pravičn stvari so pridobili Muehlhausen ter s tem zasedle dve I nesmrtno slavo in plemenito služile velikih nemških trdnjav v Alzaciji, po- svojemu narodu s tem, da so služile roča semkaj dospela brzojavka. V človeštvu, obeh mestih je vladal mir. | * Bog je bil zares milosten. Vzrok Nemške ladje gredo po živež. imamo za tako veselje, ki oživlja in London 17. nov. — Britanska vlada kreP' v nas vsa najboljša izročila naše dela priprave za odhod več nemških narodne zgodovine. Nov dan sije o-ladij v Združene države, 'ča pripeljejo kro£ nas> v katerem prešinja naša srca v Nemčijo živil, dovoljenih ji po zaveznikih. Američani na maršu. Verdun, Francija, 17. nov., opoldne. Jugoslovani se sporazumeli. Washington, D. C., 15. nov. — Srb- nov pogum, da gledamo v bodočnost z novim upanjem in večjimi dolžnostmi. 'Med tem ko se zahvaljujemo za vse to, ne pozabimo, iskati božje vod-stvo v vršitvi teh dožnosti ter božjo ski prvi minister Pašič in delegatje. milost in prizanesbo za vse pogreške narodnega sveta zagrebškega kot za- j v dejanju in namenu ter moliti, da v stopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev | vsem, kar delamo, okrepimo vezi pri avstro-ogrskega cesarstva so se popol- jateljstva in medsebojnega sjoštova-noma dogovorili glede zedinjenja jugo ( nja, na katerih moramo pomagati pri lovanskihpokrajin avstrijskih s kra- gradnji nove stavbe miru in dobro ljevino Srbijo, po tukaj prejeti uradni hotnosti med narodi, brzojavki. Konferenca se je vršila v Genevi dne 7. nov. Na prošnjo dele. gatov iz Zagreba je prvi minister Pašič pritrdil, predložiti srbski n zavez- 7. t. m. se je vršila v Parizu konferenca med odposlanci provizorične vlade v Zagrejfju, dr. Korošcem, dr. Čin-grijo in šd' jednim članom, katerega ime pa ni mogoče na brzojavki razbrati, ter dr. Trumbičem, predsednikom Jugoslovanskega Odbora v Londonu in srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. Dr. Korošec je predložil naslednje zahteve provizorične vlade v Zagrebu: 1. Vlade Srbije, Amerike, Francije, Anglije in Italije se naj naprosjo, da priznajo Jugoslovanski Narodni Svet v Zagrebu za vrhovno oblast novo osnovane države Srbov, Hrvatov in Slovencev na vsem Jugoslovanskem ozemlju biše avstro-ogrske monarhije; 2. Taiste vlade se naj naprosijo, da priznajo Jugoslovanski Narodni Svet Zagrebu kot vrhovnega zapOvedni-ka bivše avstroogrske mornarice, katero so zavzeli Jugoslovani in ki je za-dobila s tem zavezniški značaj. 3. Jugoslovanski vojski, sestavljeni čet bivše avstroogrske vojske, ki pa je prisegla zvestobo Jug. Nar. Svetu, se ima priznati značaj vojskujoče se in zavezne vojske. 4. Dr. Ante Trumbič se ima priznati uradnim predstavnkom Jug. Nar. Sveta pri z,-, vozniških vladah za toliko časa, da se ustroji skupna država s Srbijo. Konferenca je dalje soglasno pro. glasila, da se ima osnovati skupno ministrstvo zj.edinjene srbsko-hrvatsko slovenske države. Srbija izjavlja, da se odstranijo vse politične in cesar-ke meje na celem ozemlju Slovencev, Hrvatov in Srbov. Administrativna uprava Jugoslovanskih pokrajin se za sedaj ne bo menjala, vse izpremembe v organizaciji nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev pa bo odredila u-stavotvorna skupščina, ki bo vrhovni faktor celokupnega naroda. Ministrski predsednik Pašič je odo bril v imenu srbske vlade vse te zahteve ter obljubil, da jih bo poročil zavezniškim vladam in da jih bo podpiral z vso svojo avtoriteto. Končno je sprejela konferenca odločno resolucijo proti akciji italjanskiih oblasti na jugoslovankem ozemlju. POTREBA NARODNEGA DELOVANJA. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Waukegan, 111., 15. nov. 1918. — Na Zahvalni dan (Thanksgiving day), dne 28. novembra 1918 bodemo praznovali pri nas v Waukeganu, 111., z veliko slovesnostjo "Petnajstletnico" obstanka župnije Matere Božje. In tem potom vabimo vse naše rojake Slovence, posebno pa one iz Chicage, South Chi-čage, Jolieta, Rockdala, Kenosha, Racine, Milwaukee, La Salle, Sheboygan, Aurora, De Kalb, Bradley in drugih naselbin, da bi prišli v velikem številu na ta dan v našo sredino in nam tako pomagali, da bode slovesnost tem ve-ličastnejša. Na svidenje v prijaznem Waukeganu! Prijazen prejem od naših faranov je vsem udeležencem zagotovljen! Rev. F. J. Ažbe, župnik. "Zato doloarn jaz, Woodrow Wilson predsednik Združenih Držav ameriških, etrtek, dan 28. novembra t. 1. kot _! . '. ', ... ' niškim vladam predlog, da se narodni dan zahvale in molitve ter vahim liiid - v mrzlem svitu je danes ameriška w n-wito1.*_____= , - ter >abm ljud- zapadna armada odmarširala v Nem čijo. Pomikajoč se sevorovzhodno od črte, kjer sta prva in druga armada Pr?nehali bojevanje ob 11. uri dne 11. t. m., so se zmagoviti vojaki z božje ^ dežele napotili na najbolj zgodovnski j marš, kar jih je bilo podjetih pod zvednato zastavo. svet zagrebški pripozna kot najvišje stvo po vsej deželi, da tega dne pre-oblastvo nedavno ustanovljene drža- j stane od svojih navadnih opravkov ve, sestavljene iz delov avstro-Ogrske monarhije, dokler se ne izvedejo formalnosti končnega zedinjenja s Srbijo. Avstrijski Nemci za republiko. J Basel, Švica, torek, 12. nov. — Vsa Naša armada je odšla naprej kakor' cesarska oblast v Nemški Avstriji je v bitko. Odšla je naprej pripravljena prešla na državni svet, ki obdrži to Za vse slučaje. Nobene godbe na pi-! oblast, dokler ustavodajna kupščina ha'a niso igrale na čelu čet; nobeno končno ne ustanovi ustave (konstitu-zastave niso plapolale. Američani so cije), izjavlja resolucija, ki jo je spre-marširali po cestah, kakor bi bil so-!jel državni svet na Dunaju. Ustavo-Vfažnik ob bližnjem ovnku, kajti, ako-' dajni zbor bo izvoljen v januarju. Re. ravno je premirje ustavilo bojevanje solucija opisuje Nemško Avstrijo kot ter v svojih hišah in cerkvah zahval Boga, vladarja narodov "V izprišbo tega sem se lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih držav. "Dano v distriktu Columbia dne šestnajstega novembra v letu našega Gospoda tisočdevetstoinosemnajst ter neodvisnosti Združenih držav ameri ških stointriinštiridesetem. "WOODROW WILSON. "Po predsedniku: "Robert Lansing, državni tajnik." demokratično republiko in dopolnilen del nemške republike. Lakota v Avstriji. Italijanski glavni stan, torek, 12. nov. a(Zkesnelo. Po Associated Press) ! — G. D. McLeed iz Motreala, zrako plovec, in C. M. Young iz Des Moines, Ia., ki so ju Avstrije ujeli med itali jansko kampanjo, sta bila izpuščena in sta dospela v laške linije. Prina šata neposredne novice o razmerah v notranjosti Avstrije, ker sta po o svoboditvi potovala iz Salzerbada blizu Dunaja. j "Grozne živilske razmere prevladu jejo v Avstriji", je rekel McLeed da nes, "in zelo mogoče je, da bo milijon ljudi umrlb tamkaj to zimo vsled po manjkanja hrane, oslabelosti in bo. lezni. "Prizori ob železnicah so kakor pri zori na bojišču. Videli smo trupla raztresena tupatam vsled dejstva, da se vojaki vozijo na vrhih vlakov in jih predori (tuneli) odmetavajo. Bila tudi trupjla ranjencev, vzetih iz va gonov Rutlečega križa in puščenih, da umro. Strašne zdravstvene razmere prevladujejo v vaseh, napoljenih z vo jaki na povratu." anadska uradna fotografija, posneta na vojnem ozemlju, kaže dva vo-a> ki neseta pošto iz izkopa, katerega je sovražnik močno bombar • Kanadci rabijo ta izkop za poštni urad. Anarhija in nered. Washington, D. C., 14. nov. — Poro čila so dospela v državni department, da se položaj v Nemčiji in Avstro-Ogrski približuje stanju anarhije, (brezzakonja) vsled vedenja vračajo-čih se vojakov, odpuščenih od bojnih linij. S sklenitvijo premirja so nastopile za zseljene Jugoslovane naloge in dolžnosti, katere je treba popolnoma izvršiti in katerim se mora odzvati vsak, ki ima sploh kaj zavednosti n čuta do svoje domovine. Izvršiti jih je treba toliko popolnoješe, ker se pojavljajo že novi sovražniki naše svobode in zjedinjenja. S svojo vstrajnostj , odločno borbo in s svojimi žrtvami so Jugolovani v domvini izvojevali s pomočjo zaveznikov prvi del zmage, ko jim je zago tovljena na principu samoodločevanja narodov popolna svoboda in neodvisnost. Prekinili so vse zveze z Avstrijo in Ogrsko ter upostavili latno začasno narodno vlado, ki je prevzela vso upravo naših dežel v svoje roke in katere program je: svoboda, neodvisnost in zjedinjenje veh Jugoslovanov, ne oziraje e na dosedanje državne meje, ter zatopstvo na mirovni konferenci. Uresničenje so sedaj stletne želje in težnje našega naroda, izpolnjena strem Ijenja, ki niso nikdar zamrla v srcih Jugoslovanov, niti v času najtežje uso de. Jugoslovani vtajajo k novemu življenju, da si "sami volijo vero in postave" v svoji svobodni državi. Qtre sli mo e vojega največjega ovražnika iznebili njegovega težkega jarma za vedno, kajti Avstrije danes n več. Jugoslovanska ideja je zmagala po Razcepljeni smo bili dosedaj, zlasti Slovenci, na znotraj in zunaj, porabljajoč tako dragoceni čas za medsebojne prepire. Pokažimo slogo vsaj sedaj, ko nam preti nova nevarnost, in preidimo od besed k dejanjem. NAŠA BODOČNOST IN ZAGREB. > Karel še na Dunaju. Geneva, 17. nov. — Bivši avstrijski cesar Karel, ki je še na Dunaju, nosi sedaj civilne obleke in pravi, da se je popolnoma odkrižal državnih zadev in želi živeti vprihodnje ko tz^eben državljan. Nadaljnje nemške republike. Kodanj, sobota, 16. nov. — Vojvoda Kari Edvard Saško-Koburški in Gothski ter veliki vojvoda Friderick Franc IV. Meklenburško-Schwerinski sta se odpovedala prestolu. Saško-Meininško se je proglasilo za republiko in je vsa posestva, lastovana po princih, izpremenilo v javno lastnino. Posebna brzojavka iz Karlshrulie pravi, da je začasna vlada naznanila, da se je veliki vojvoda Friderick II. odpovedal prestolu, in da je Badensko prosta republika. polnoma, toda treba je, da branimo to svojo zmago pred vsakim sovražni kom, da jo napravimo trajnim, kajti nevarnost še ni prenehala za nas. Bolj kot kedaj prej, je potrebno da nes, da stojimo na straži, da branimo svoje pravice in svojo zemljo, in to pred onimi, ki so bili dosedaj naši za vezniki proti Avstriji. Znova je sedaj vsplamtela pohlepnost tujcev po na šem ozemlju, da sq okorstijo na na šem narodnem telesu, da nam ugrabij življenjsko neobhodno potrebne del naše teritorijalne celote Oprezni pa moramo biti tudi na pram onim, ki nam hočejo usiliti svojo vlado, katerim ni za enakopravnost vseh treh jugoslovanskega naroda, tem več za navlado enega dela nad drugi ma dvema. Pokazali so zlasti v zad njem času, da delujejo proti* narodu da so proti samodločevanju celokup nega naroda, da so proti zjedinjenju na enakopravni podlagi. Volja celokupnega našega naroda mora biti merodajna za nas vse in vsakega. To so dokazali tudi naši narodni voditelj v Ameriki s svojimi sve čanimi izjavami, s katerimi se odrekajo vsemu, kar hoče in kar bi moglo (Jug. Čas. Usad, Washington, D. C.) Volitve v januarju. Nemška vlada pričakuje, da se bodo volitve za narodno konvencijo lahko vršile v januarju, pravi tukaj prejeta berlinska brzojavka. Berlinski "Vorvaerts" naznanja, da bo nova socialška republikanska stranka kmalu sestavljena iz vrt naprednja-kov in levega krila narodnih liberalcev. Nova stranka bo imela demokratičen in dalekosežen socialen program. 'Vorwaerts" izraža mnenje, da bi taka stranka imela podporo velikega dela asopisja in pravi, da bodo socialisti imeli opravit z močno opozicijo iz srednjega razreda inteligence (ra-zumništva). Amer. Rdeči Križ v Trstu. Trst, ponedeljek, 11. nov. — Ameriški Rdeči Križ pod vodstvom majorja Samuela L. Fullerja organizira polnočno delo tukaj, posebno za tisočere italijanske ujetnike, zbrane v Trstu n Istri. Središče vsega jugoslovanskega bi-banja je postal v najnovejšem času Zagreb, v katerem daje Jugoslovanski Narodni Svet direktivo za vse jugoslovanske .pokrajine1. V Zagrebu jje bila oklicana nova vlada svobodne Jugoslavije, v njem so prisegli zastopniki vseh treh delov našega naroda in naša narodna vojska zvestobo in vernost predstavništvu vseh Jugoslovanov, v njem je sedež naših prvobori-teljev v domovini. V tem oziru so se popolnoma ipolnila upanja, katera je izražil štajerski poslanec dr. Veko-slaV Kukovec v lanku, kateri je bil priobčen pod gornjim naslovom v Slovenskem Narodu začetkom avgusta in ki se glasi: Naravni razum pravi priprostemu človeku, da bi moral biti. Zagreb točka, okoli katere naj bi se danes sukalo jugoslovansko vprašanje. Vendar se zdi, da Zagreb te vloge vsaj vidno ne igra, in se seveda naš narod, ki je v neštevilnih izjavah po vseh jugoslo-vansskih deželaj sijajno odglasoval za državo Slovencev, Hrvatov iiKSr-bov, vprašuje, zakaj Zagreb ne zavzema vodilne vloge. Naša dolžnost je o tem našim ljudstvom razpravljati, da se ne udomačijo kvarni nazori. V celem področju bodoče države Srbov, Hrvatov in Slovencev deluje danes edino v Zagrebu ljudsko zastopstvo, sabor Hrvatske s Slavonijo. Vsi deželni zbori z jugoslovanskim prebivalstvom tostran Litve so izločeni, Bosna seveda tudi. Sami—komisari-jati!. Le v Zagrebu imamo ustavne razmere,, kar je seveda vesel pojav. aZgrebška saborska večina, hrvatska koalicija, zveza hrvatke samostalne in srbske samotalne stranke, je na krmilu banovine s svojo lastno narodno vlado in svojim banom, kar je za narod v ojnem času baš v gospodarskem oziru vsoke vrednoti. Za pomoč 20.000 tradajoče dece iz Bosne, Dalmacije in Primorja nam očituje vredr nost nezrušene ustave in tudi izven banovine, Dalmacijo, se iz Zagreba obljublja rešitev v preskrbi. Tudi v dru^ gi smeri je to narodno zastopstvo izkazalo baš zadnje tedne svojo moč v korist naroda, z bojem zoper frankov- preprečiti svobodno izražanje in od- | ce, ki so hoteli Hrvatsko prodati-ločevanje jugoslovanskega naroda in komisarju, v katerih izražajo, da je edinole Jugo- j Po mnogoletnih težavnih bojili zo-slovanski Narodni Svet v domovini per madžarski vpliv si je pridobila edin sedanji predstavnik narodne vol-, koalicja moč na Hrvatskem ter se je in edini po narodu postavljeni fak- j uveljavila s svojo lastno vlado, v Za-tor, da odločuje o vseh narodnih za-, grebu, kjpr je gospodovala khuenov-devah. j ščina v raznih oblikah. Doseglo se je Danes so odstranjene vse zapreke, jt0 113 P°d'agi bretstva hrvatskega in ki so morda koga ovirale, da se pri-J srIbskega življa, dočim se je prej iz druži narodnemu gibanju: konec je | ?ežte izigravalo enkrat hrvatsko zo-"avštrijastvu", odpadli pa so tudi in pet srbsko in zdaj zopet narobe, pa postali neutemljeni vsi izgovori, da'zmiraj v oslebljenje Hrvatske, ki je s delujejo naše narodne-obrombne orga- jtem zlat' gopodarsko čim dalje bolj nizacije za monarhijo in za srbsko Pr°Padala. Gospodarsko ojačenje z dinastijo. Naše organizacije, ki so! dosego lastne narodne vlade, vsled vedno stale na stališu svobodnega a- i pom'rienja hrvatstva s srbstvom. je bi- moodločevanja naroda, so z navdušenjem pozdravile vset iz domovin?, da je proglašena jugoslovanska demokrat" Jo geslo hrvatsko-srbske koalicije od zaetka .in priznanje nagodbe z Ogrsko je koaliciji odprlo pot do vlade tična republika, in mnoga krajevnai tudi v Pešti. društva so že sprejela in odobrila j Če si pregledamo imena poslancev resolucijo, katero sta predložila na koalicije, sreamo odlične može, ki so newyorškem zborovanju Don *Niko mnogo pretrpeli v boju s Pešto in ki Grškovič in dr. Hinko Hinkovič, da jih dičijo odlične sposobnosti na eni se vsi Jugoslovani, ne oziraje se na strani in neomajno zaupanje volilstva sedanje meje, zjedinijo v svobodni re-'--- publiki. j (Nadaljevanje na 3. strani.) Amcrikanski Slovenec U»Uncvljeo L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiakovna Družba Inkorp. 1. 1899. •r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto....$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta----..$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Trstu, Gorici, Gradiški, Reki in Dal- kom in sorodnikom ob ž? »itni izgubi maciji", ki se nahaja na tej strani. | njih priljubljene soproge, matere in sestre naše globoko sožalje. Ravno to nedeljo so pokopali 8 mesecev staro hčerko našega gostilničarja gospoda John Balkovca. Tudi tam je imela influenca dober "business", ker je bila spravila v posteljo vso družino. Starišem Balkovec naše sožalje. Sedaj naredim konec tem skromnim vrsticam. K sklepu pa pozdravljam vse naročnike našega lista, Vam pa, g. urednik, želim mnogo uspeha. Poročevalec. — "Over the top." Mesto Joliet in sedem selških občin okraja Will je šlo "prek vrha" (over the top) v kampanji za United War Fund (zedinjeni vojni sklad). Obljubljeni prostovoljni prispevki v mestu znašajo skupaj $178,-; 636.40, dočim je kvota samo $77,195. Pričakovati pa je še nekaj prispevkov iz nekaterih tvornic, tako da utegne znašati skupna vsota prispevkov do $200,000. Kakor znano, se vrši kampanja za zedinjeni vojni sklad po vsej deželi v svrho, da se nabere primerno velika vsota za olajšbo in .podporo naših vojakov med dobo demobilizaci- je ali odpošiljanja domov. (Op. ur. Kakor znano, je bil Rev. - Nabori končani. Vse zdravni- J" Kompare pred leti hrvatsko-sloven-ške preiskave nabornih registrantov, ski poslanec v istrskem deželnem zbo-vse klasificiranje istih in vse nadaljnje ru, zatorej mu je položaj našega naro-nafeore je prevostmaršal general Crow, da« ob A'driji dobro znan. Zavoljo der ustavil, ker je vojna končana. tega se je naš g. župnik, Rev. John Slovencev zas'topa°šUrikrat toliko --I Plevnik, pred kratkim obrnil nanj s Položaj našega naroda v Istri, Trstu, Girici, Gradiški, Reki in Dalmaciji. NAPISAL REV. J. KOMPARE. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th. 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Slovenian Čatholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. * Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Ifcin. I +0+Q+C Deželna avtonomija je v rokah deželnega zbora, ki šteje 30 zastopnikov. V ta zbor volijo Slovenci 15 zastopnikov, a Italijani tudi 15. Da je ta volilni sistem krivičen Slovencem, je očividno iz tega, ker isto število zemlje v razmerju z istim številom Italijanov. Gorica Gradiška obsega 5,300 štiri- Pittsburgh, Pa., 12. nov. — Cenjeni prošnjo, naj napiše nekaj statističnih gospod urednik "A. S."l Ker ni bilo' podatkov o tamošnjih narodnostnih , že dolgo časa noberjega dopisa iz na- ( razmerah. In v odgovor mu je č. g. I šega "Influenza City", upam, da odsto- j Kompare poslal Koledar Hrvatskog jaških milj, od katerih je obljudenih pite nekoliko .prostora v vašem listu. Sokola 1918, St. Louis, M.i., kjer je bil s Slovenci prek 4,000. Prebivalstvo Nimam nič veselega sporočati, kajti objavljen pričujoči statistični članek, šteje 250,000, od katerih je Slovencev največ nesrečnih n žalostnih slučajev'ki smo ga poslovenili dobesedno 156,000, a Italijanov 90,000. Vendar je se prigaja v naši naselbini. Vzrok te-1 ga prinašamo našim čitateljem na ko- , • ...... rist v siedečem.) « C" kr' avst»Jska vlada ™Ulm red tako * * * * mu je najibrž španska influenca. Toda vklujb temu smo se včeraj, na praznik sv. Martina, vsi razveselili, Italijani so šli v vojno z izjavo, "da ko smo slišali, da je že enkrat konec dovršijo narodno zedinjenje". Napote nesrečne vojne. Parne piščalke so vedali so Avstro-Ogrski vojno z za-začele zgodaj v jutro brlizgati ter nam htevo> da se jim odstopijo "na načelu naznanjale zmago in obnovo že dlje' narodnosti" pokrajine, o katerih trdijo, časa zaželjenega miru. Nobena to- J da so italijanske, a v resnici so naše. varna ni ta dan obratovala. Na trumqi nase- delavcev se je vrstilo po ulicah ter z j Avtro-Ogrska monarhija šteje oko-veselim srcem pozdravljalo ta srečni 'i 50 milijonov prebivalcev. Po narod-dan slave in zmage za vse narode na.nosti se ti delijo takole: Slovanov, t. j. svetu; le tu in tam se je srečalo kakšnega Avstrijaka, kateri je kimal s po. vešeno glavo in še sedaj ne verjame, da bi moglo biti resnica, da propada ljuba Nemčija, katera si je vzela za nalogo vladati celi svet. Kakor po več krajih te dežele, tako je tudi pr nas začela razsajati neke vrste bolezen, katera nam žalibog ne prinaša nobene koristi. Visled te ne-si^čne bolezni so bili prlmorani zapre ti vse javne prostore za celih 5 tednov. Cerkve so bile zaprte 2 nedelji, tako da smo vsi Slovenci bili socialisti za 2 tedna. Šole so še sedaj za- ' Čehov, Poljakov, Slovakov, Hrvatov, Snbov in Slovencev: 27 milijonov. — Nemcev 12 mil. — Madžarov, Rumu-nov in Italijanov: 11 mil. Nemci, ako. ravno so v veliki manjšini, gospodarijo v državi v narodnem, političnem in gospodarskem pogledu. Zato ni čuda, da ve svet smatra Avstro Ogrsko za nemško državo. Takoj v pričetfku vojne so naši po-litičarji in potem ves narod uvideli, da je to vojna Germanstva proti Slo-vanstvu. Položaj našega - naroda je postal opasen za nas. Ta položaj se ' je še za mnogo poslabšal osobito | za Hrvate in Slovence z vstopom I Italije v vojmo. Italija, kakor že o. prikrojila — na korist Italijanov, da Slovenci ne morejo doseči v deželni : vladi opravičene večine. Gorica, glavno mesto pokrajine, ima mešano prebivalstvo. Po statistiki, ka. tero je sestavila italijanska mestna u-prava, a gotovo na škodo Slovencev, je v mestu: 14,000 Italijanov in 12,000 Slovencev, a 5,000 jih je druge narodnosti. V okraju Gradiška je še 2,700 Italijanov in 41,000 Slovencev. Tako se pokrajina Gorica-Gradiška lahko po pravici šteje med slovenske pokrajine i po položaju i po prebivalstvu. ISTRA. Istra fm'eri 31330 štiirijaških milj. Službena statistika kaže, da prebiva v Istri 225,000 Slovencev in Hrvatov ter 140,000 Italijanov. V Avstriji izvršujejo ipopis naroda občinske uprave Prebivalstvo se ne šteje po narodnosti, kateri pripada, nego po jeziku, v katerem občuje. Italijanskim upravam je dana s tem lepa prilika, da mnogo Hrvatov sta.iujočih v nji- prte. Pretečem pondeljek je mest- menjeno, zahteva: Trst, Istro, Goriško hovem področju vpišejo kot Italijane, Joliet, III, 18. nov. — Včerajšnja sej* podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z. je bila v vsakem oziru tako : lepa, da je vredna daljšega poročila, j l:atero prinesemo prihodnjič. Danes, I? na kratko omenjamo, da je pristo- j tjilo dvanajst novih članov; da se je nabralo prostovoljnih prispevkov v^ znesku $36.20 za naše dično ženstvo, I:i je začelo ■ šivati za deco v nast slari domovini, in da je bila soglasno odobrena resolucija, objavljena v A. S. i r.idnji petek; za oklic vseslovenskega | jiolitičnega zborovanja v kakem središč ti Amerike v svrho skupnega na-^ stopa v obrambo naše stare domo- ( vine. O vsem tem več prihodnjič, ker i.um dan?s nedostaje prostora. I ni župan razglasil, da se naj odprejo Gradiško, Reko in Dalmacijo, češ kot vse gostilne in gledišča, toda večji go- «še neodrešene in nezedinjene zemlje spod iz Harrisburg-a je hotel dokazati, italijanske". Ajd, da vidimo, so li da je on "boss" in za 2 uri pj otvoritvi to "italijanske zemlje"? so morali spet zapreti. ' TRST Pretečem teden sem se mudil v South Side Pittsburgh, ' >r sem Obis- j Mesto-,pokrajina Trst sestaja iz metal vašega naročnika g. Johna Zelko, sta samega in okolice: v mestu samem kateri je edini Slovenec v onem mestu.1 ;maj0 Italijani večino, ali okolica je On vodi tam mesnico in grocerijo čisto slovenska. Mesteca: Proek ter lastuje lepo hišo, v kateri je tudi Kontovelj, Sv. Križ, Opčina, Trebič, bogato opremljena zaloga vsakovrst- Bazovica, Katinara, Skedenj in druga nega blaga. G. Želko je priljubljen ' so obljudena s čistim slovenskim živ- mož. Pokazal mi je vse prostore svoje trgovine; najbolj mi se je dopadla vinska klet, katera je opremljena z mnogin^i sodi sladkega vinca. M'r. | Želko mi je pravil, da je imela vsa njegova družina influenco in so vsi ozdraveli. Ker sem ravno pri influenci, naj o-' ljem. Razmerje narodnost je mogoče najbolje razvideti iz izida zadnje volitve zastopnikov) v dunajski parlament (državni zbor) leta 1911., ker se te volitve vršijo na podlagi splošne volilne pravice. V mestu samem je dobil italijanski kandidat 70 odstotkov glasov, slovenski 30 odstotkov. (O-menm, da se je ta nepovabljeni gost pazka: Med italijanskimi glasovi je vtihotapil tudi. v društvo sv. Dfužine na tisoče slovenskih odpadnikov.) V št. 11. D. S. D Nič manj kot 15 čla-' okolici pa je razmerje povsem dru-nov in članic je na bolniški postelji, gačno. Slovenski kandidat je dobil Da se v taki bolezni rada prikaže 82 odstotkov glasov, a italijanski sa- ker ž njimi občujejo italijanski. Italijanske občinske uprave to lahko store, ker so avtonomne. Nasprotno so po sredini in na vzhodu Istre občinske uprave strogo nadzorovale po c. j kr. vladi. Zato je mogoče povsem sigurno trditi, da je v Istri preko dve tretjini Hrvatov in Slovencev. Za časa beneške vlade, pod katero je spadal samo zapadni del Istre z otoko-' ma Lošinj in Čres, je bila umetno stvorjena italijanska večina tamkaj, Po padu Beneške je Avstrija stvorHa v gornjem Jadranu takozvano "Ilirsko pokrajino", v katero je stavila Istro, Trst in Goriško. Sto let je že od tedaj*, in vso to dolgo dobo je avstrijska vlada dosledno in nalašč zanemarjala in gnjavila slovanski živelj, a pospeševala italijanskega. Do pred tridesetimi leti je bil edini in izključni službeni jezik vseh oblastev edino italijanski. Razen kakih deset prostih ljudskih šol narodnih je bil ves drugi pouk in j šolstvo izključno italijanski. Ko se REKA. Mesto Reka leži ob morju med Istro in reko Rečino. Do polovice devetnajstega stoletja je bila tu mala luka z malo obalno trgovino in z mnogimi ribiči. Sosedni mesti Bakar in Senj sta bili od mnogo večje važnosti. Od pam-tiveka je bilo prebivalstvo Reke hrvatsko. Nikdar ni Reka spadala Benečanom, ali mnogo časa je spadala hrvatskim banom, dokler ni naposled v 16. stoletju pripadala Habsburžanom. Leta 1776. je cesarica Marija Terezija zedinila Reko zopet is Hrvatsko in od tistih mal se je začela Reka gospodarsko in trgovinsko lepo razvijati. O-zirajoč se na to, so Madžari obrnili svoje oči na Reko pod izgovorom, da potrebujejo za svoj izvoz trgovine pristanišča ob Adriji. Nastale so mnoge borbe s Hrvatsko, koncem katerih je bila Reka proglašena po krivotvorbi hrvatsko-ogrske nagodbe za "corpus separatum" (oddeljeno telo) t. j. od majke Hrvatske, a mestna uprava je bila izročena Madžarom. Zadnji popis ljudstva, izvršen po i-talijansko madžarski mestni upravi (1. 1910.) poikazuje: Reka je imela 46,800 prebivalcev, a od teh ie zabeleženih samo 18.200 kot Hrvati. Zna se pa, da živi na Reki najmanj 25,000 Hrvatov in potem je še prek Rečine na Šu-šaku 14,000 Hrvatov. Vsega skupaj torej: 39,000 Hrvatov nasiproti 28,000 Italijanov. Proti vsem tem dejstvom vendar hočejo Italijani, d^ si prisvajajo tudi Reko kot njim pripadajoč teritorij. DALMACIJA. Italijani bi radi ugrabili i divno Dail-macijo, ta biser ob Adrij. Italijanska prislovica pravi: "L' appetito viene mangiando." To pomeni: "Tek prihaja z jelom." Pravijo namreč, da jim zgodovina daje pravico do Dalmacije, j ker da je to nekdaj bila italijanska zemlja in da je spadala pod italijansko upravo. Odgovor na to italijansko modrovanje je prav lahek. Dalmacija ni nikdar bila italijanska dežela, kajti če tudi je beneška republika začasno imela oblast nad nekaterimi deli Dalmacije, ni ona, niti kateri drugi vladar italijanske dežele bil v mirni posesti Dalmacije. Dalmacija spada po pri rodni tvorbi in po zemljepisnem položaju poluo-toku balkanskemu. A po narodnosti? Dovolj je, da povemo, da od 610,000, prebivalcev Dalmacije so samo 3 od-j stotki Italijanov. Vsi drugi so čisti dalmatinski Hrvati. V majskem zasedanju državnega zbora je rekel hrvatski poslanec za Istro, dr. Laginja, te znamenite 'besede: "Na italijanskem bojnem frontu, na kopnem in na morju se lije največ hrvatske krvi. Za koga se lije ta kri? Ali za dinastijo in vlado? Jaz vam povem in naj to čuje ves svet: Mi Hrvati se ne borimo ni za dinastijo, niti za državo, nego za :svoj obstanek, za svobodo, za pravico in za zedinjenje enokrvnih bratov." Ruski minister Terešečnko je rekel pred kratkim časom: "To je vojna narodov, a ne vojna vlad." Zato, Italija: Od naših dežel hands off! KAJ BI ITALIJANI HOTELI? Neki italijanski profesor, De Ago-stini, je že izdelal zemljevid (mapo), na katerem je načrtal, kaj Italijani žele dobiti v tej vojni. Evo, kako on to prikazuje: Potegnite na zemljepisni karti (mapi) črto od točke, kjer se Koroška dotiče Italije, preko Triglava, preko Bohinja na Kranjskem, jugovzhodno preko Javornika, potem skozi Snežnik na kranjsko-hrvatski meji ravno doli preko 'Corskga Kotara,' fcatem preko' Kraljeviče na morje. Dalje zahtevajo vse kvarnerske otoke in še Dalmacijo z otoki do reke Neretve. To je vse, za čimer idejo Italijani. Ali to dosežejo? Če je to vojna odvzemanja in tlačenja malih narodov, tedaj bi mogli; ali dokler Amerika stoji na braniku malih narodov in demokracije, so naše nade močne, da Italija tega ne bo dobila, ker je to naše, hrvatsko in slovensko, a ne italijansko. Zato še enkrat, Italija: Od naših dežel hands off! INSOMNIA ali zguba spanca dokazuje, da so živci neredni in rabijo okrepčila. Ako nimate pokoja, ako ste zlahka ozlovolite in postanete nervoren, potem rabite okrepčilo, ki pomiri in ohladi živce. Vzemite Severov Nervoton. Po-skisite ga rabiti kadar se zločutite, kadar imate le zlo na umu se čutite kakor bi se nečesa bali, ne najdete pokoja in ne morete spati n še živci nočejo pomiriti. Ta lek potolaži živce, krepča bolnike in mu prinese počinek ter zdravo spanje. Ves život se počuti na novo pokrepčan, posebno P° živčje. Cena $1.25 v seh lekarnah. W. F. Severa Ca., Cediar, Rapids, Iowa, —Adv. Nov. J— Smrtna kosa. Pokopan je bil včeraj (v nedeljo) popoldne rojak. Math Strniša, 711^ N. Bluff street,1 tiar 24 let, doma iz Semiča. Umr.l je zi pljučnico. Pri podpornem društvu »ii bi) nobenem in nobenega svojca ni mii-l tu. N. p. v m.! Pokopan je bil včeraj tudi otročiček I'dward Martin Gornik. -Naši bolniki. Rev. J. Plaznik, naš g. kaplan, nam poroča iz bolnišnice sv. | Jožefa; Frank Stefančič je na poti i okrevanja. — Mary Kovač je šla do-j mov v soboto, ka je srečno prestala vročinsko bolezen. — Mrs. Mihevc iz KorloUli je že t ud! doma od sobote. Peter Aliačič se počuti enako — •(Mrs. Golobič z Vine streeta se po jufstani operaciji počuti dobro. — Mri. Frank Terlep z North Bluff £treeta je "bila srečno operirana. — J j.eflh I.ukin in mrs. Helena Lukan, 100 Raufo -itreet, sta šla domov v so-■ boto. — V bolnišnici se nahaja tudi Juli* Panian iz Rockdala. Dcina ?e zdravi Mrs. Frances Zonn, 131' NJ. Center street. i- - Zahvalili dan (Thanksgiving dayt !>i> v četrtek prihodnjega tedna. Opo- 7 iiHmo na tozadevni proglas predsedniki Wilsona na 1. strani te št. A. S. — It fron Mountiina, Mich., nam poročajo, da je bil Louis Berce ml., ki te nahaja v vojaškem vežbališču Camp Custer, poyišan v korporala. — Opozarjamo vse naše cenj. čita-tlje, ki se zanimajo za italijanske zahteve do slovenskih in hrvatskih o-7emf1j—in kateri čitatelj se ne bi zanimal za to najvažnejše vprašanje z ozirom na ^bodočnost slovenske domovine'—na temeljiti članek pod naslovom "Položaj našega naroda v Istri, 'smrt, ni nič čudnega; posebno na naše mo 18 odstotkov. Torej: vsega sku-Je začel pred kakimi štiridesetimi leti društvo ne more nikakor pozabiti ta paj so imeli Italijani 55 odstotkov m bela žena. Dne 5 novembra je pretr- j Slovenci 45 odstotkov. Dodati mo-gala nit življenja enemu najmočnejših ram, da tudi to štetje ni pravično za članov našega- društva, sobraau Pavlu ' Slovence, ker je bila vršitev same vo-Vinski, kateri je moral zapustiti ta litve v rokah italijanske volilne komi-svet v najboljši dobi življenja, v 35. sije, katera je uoičila na tisoče sloven-letu svoje strarosti. Pokojni Pavel je skih glasov, da "po stari navadi" pri-bli rojili na Hrvaškem, v vasi Novi kaže pokrajino "čisto" italijansko, gra'd, kjer zapušča soprogo in 2 otro-! Vse vpitje Slovcncev proti volilnim ka. Naj počiva v miru! I krivicam je bilo brez uspeha, ker je c. Še nismo bili pokopali umrlega so-'kr- v,ada bila z Italijani. Slovencem brata Vinski, že se spet prikaže bela žena v hiši našega rojaka in sobrata Petra Balkovca ter mu ugrabi nad vse priljubljeno soprogo in mater 7 otrok. Tam vam je bil res žalosten slučaj, ker je bilo v hiši več bolnikov, namreč mati in 3 otroki; mati je umrla, otroci so bolni jokali. Žalosten prizor je bil videti, predno so mater ponesli iz hiše. Starejši sin je želel iti k pogrebu matere, toda bolni revež se je zgrudil zraven krste in omedlel, tako da so ga s težavo oživili in postavili v posteljo. Ni ga bilo očesa suhega, kedor je opazoval pogreb umrle Marije Balkovec, kajti ona je bila žena, da se je bo težko pozabilo ne le pri domačih, ampak tudi pri sosedih in drugih ljudeh. Bila je članica društva sv. Družine št. 11 D. S. D., društva Marije 7 Žalosti K. S. K. J. in cerkvenega društva Krščanskh Mater. Pogreb se je vršil v nedeljo 10. nov. na pokopališče Matere Božje v Shanps-burgu, kjer smo položili blago pokoj-nico k večnemu počitku in vsi upamo, da ji bo lahka žemljica, kajti si je zaslužila v življenju, ker večji del njenega dela je bil namenjen za čast Božjo. Blag njen spomin! Za rajnko žalujejo zraven žalostnega soproga in otrok bratje Joseph Michael, Matya in George Flajnik ter nevesta Ana Flaj-nik, bivša Jolietčanka. Soprogu, otro- v mestu ni municipalna vlada, niti c. kr. vlada nikdar hotela dati niti ene same šole, nego je gledala, da poitali-janči ves ■slovenski naraščaj. Pri mestnih delih in v uradih nastavlja mestna uprava izključno samo Itali- naš narodni pokret, si je postavil v narodni program kot eno glavnih to-ček osnivanje narodnih šol. Italijani pa, da to prestrežejo, so ustanovili Politično-šolsko društvo "Lega Nazionale", katero je z lažnivimi prevarami začelo ustanavljati italijanske ljudske šole'po čisto hrvatskih mestih, da tako umetno ust-arja nove "Italijane". Pri opredclbi ali določbi narodnosti ali narodne koinpaktnosti je glavno vprašainje, čigava je postst zemlje. V odgovoru na to vprašanje hočemo določiti, čigava je Istra. Celo v onih zapadliih okrajih ecline in na istrskih otokih, kjer je najgosteje naseljen i- jane, katerih veliko število prihaja talijanski živelj, posedujejo Hrvati in ravno iz kraljevine Italije. Teh se po-1 Slovenci 40 odstotkov zemljišča. A služuje mestna uprava za časa volitev, j od celokupne Istre posedujejo Itali-da pritiska na izid volitev po svoji jani samo 302 štirijaški milji; vsa o-italijanski želji. Vsled takegga pri-j stala zemlja od 3,028 (reci: tritisoč-tiska in krivega volilnega reda edino osemindvajset) štirijaških milj je je mogoče, da šteje mestni zbor mesta j lastnina Hrvatov in Slovencev. Če Trst in Okolica 60 italijanskih zastop- j izrazimo to razmerje v odstotkih, pa nikov, a samo dvanajst slovenskih, j vidimo, da je 82 odstotkov Istre naša Trst leži zemljepisno na slovenski zemlja, a samo 18 odstotkov italijan-zemlji, ker mu je vca okolica sloven-' ska. ska, njegovo pozadje je čisto sloven-1 S kako pravico torej ter s kakim sko in obala na jug in na sever do ozirom na število naroda in ozirom Predsednik Wilson poziva rudarje na pomoč v vojni. Washington, D. C., 9. avg. 1918. — Predsednik je izdal sledeči proglas: "Vsem zaposlenccm v premogfekop-stvu: 'Obstoječe pomanjkanje premoga prov»roča resno nevarnost — v resnici naj resnejšo, ki nam stopa nasproti — ter kliče k takojšnjemu in krepkemu dejanju od strani operatorjev (rudniških posestnikov) in rudarjev. Brez primerne zaloge bo naš vojni program zadržan; izdatnost naše bojne moči na Francoskem bo zmanjšana; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem stavljena v nevarnost in njih težave bodo povečane, in mnogo trpljenja bo v mnogih hišah po vsej deželi med prihodnjo zimo. 'Dobro sem si v svesti, da so bile vaše vrste resno izpraznjene po vojaškem naboru, po prostovoljnem odhodu med vojake in po zahtevah drugih bistvenih industrij. Ta ovira pa se da premagati n dovolj premoga se lahko nakoplje vkljub isti, če vsakdo v zvezi s premogokopstvom, od najvišjega u-radnika do najmlajšega dečka, opravlja delo po svoji najboljši moči vsak dan v polnem številu delovnih ur. O-peratorji morajo biti prizadevni kot nikdar poprej, da dosežejo najvišjo izdatnost uprave, da ustanovijo kar najboljše delovne razmere in da pravično ravnajo z vsakomer, tako da bo imel vsak delavec priložnost delati po svoji najboljši moči. Rudarji naj se zglasijo k delu vsak dan, če jim ne zabranjujejo neizogibni vzroki, ter naj ne le ostanejo v rudnikih polni čas, ampak tudi gledajo na to, da izkoplje- jo več premoga nego kdaj prej. Drugi delavci v in ob rudnikh naj delajo tako redno in zvesto, da ne bo delo rudarjevo zadrževano na noben način-To bo zlasti potrebno odsedaj zai»a' prej, kajti vaša števila se utegnejo se bolj zmanjšati po vojaškem nabortii ki odvede v armado vaš primerni delež tistih, ki niso bistveno potrebni *a premogokopstvo. Tisti, ki bodo potrjeni v vojake, a ki so bistveno potrebni, bodo premaknjeni po razredih >" njih patrijotična dolžnost je, da to sprejmejo. In patrijotična dolžno®' njih prijateljev in sosedov je, da J' imajo zelo v čislih radi tega. EdiDj delavec, ki zasluži obsodbo od stran' svoje občine, je tisti, ki ne pomaga P° svoji najboljši moči v tej krizi; ne P9 tisti, ki sprejme premaknitev v ra redbi ter dela redno in pridno za večje dobivanje premoga. Velika na'® ga se ima izvršiti. Operatorji in »J*. štabi sami je ne morejo izvršiti, m'1 ne rudarji sami; ali obe stranki, de lajoči roko v roki s trdno odločnost.)0' da odstranita deželi njeno največ/0 oviro za dobitje vojne, pa jo izvršita. S polnim zaupanjem se 0 račam do vas, da prevzamete bre"1® za pridelovanje zadostne zaloge Pre moga. Vi boste, tega sem gotov, sP jeli to breme in je nosili z uspeh0 ' in tako .delajoči boste vršili s'u*.. J ki je ravno tako vredna kakor si«2 v zakopih, in boste pridobili pahva in hvaležnost vsega naroda. "Bela hiša, 9. avg. 1918. „ ' "WOODROW WILSON- Tržiča je tudi slovenska. GORICA-GRADIŠKA. V tej pokrajini živijo Italijani proti severu samo 12 milj na dolgo, t. J. do Kormina, in oh železnici do Gorice, na vzhod ilo reke Soče, potem v ravni črti od Gradiiške do Tržiča (Monfal-cone). Vsa ostala pokrajina, to je štiri petine, je čisto slovenska. Slovensko prebivalstvo še sega prek italijanske meje v italijansko provincijo Videm (Udine), kjer je še do štiridc-settisoč še nepoitalijančenih Slovcncev. na posest zemlje hoče Talijan, da si prisvaja Istro? Te tri dosedaj očrtane pokrajine: Trst—-Gorica—in Istra, sestavljajo e-no celino c. kr. uprave pod imenom "Avstrijsko Primorje". Cesarski namestnik je glava politične uprave s sedežem v Trstu. , Vsaka teh pokrajin ima svoj posebni deželni zbor, ki predstavlja avtonomijo. Cesarska via. da je vrinila tak nazadnajški volilni red, da—-čeprav so v manjšini,—Italijani lahko volijo več zastopnikov v poediiuv deželne zbore, nego Hrvati in Slovenci. A. Nenmnich, St. A. Nouianich, Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Sofl Real Estate Insurance Loans Renting V laNtiwm domu 1002 N. Chicago St., Joliot, 111* Kupiijmito in prodajiimn zomljiftta v meNtii in ua deželi Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi puškudhi.—1'oMOjujemodenar na zemljišča In 1>'S<'' Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ».ZJEOINJENIH DRŽAVAH 1 SEVERNE AMERIKE. Sedež: JOLIET, ILL. Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1816 I Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik....,...JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet 111. e*pisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, III. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOŠIP MEDIC, 918 W. Washington St. Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KAŠA BODOČNOST IN ZAGREB. (Nadaljevanje s 1- strani.) PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridruži jo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vxste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker »oče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila-in pojasnila glede ustanovitve društva za D; S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. "ad rugi strani. . Toda odločne izjave lastno skupno držjvnost jugosl)-vanstva še ni bilo dobiti od te mero-^jne strani. Ko e je zadnje mese-Ce o poskusu z Dunaja in Pešte, reši-' jugoslovansko vprašanje v nekakem samo-hrvatskem" zmislu, sumničilo Se je celo že koalicjo, da bi se mogla .a'bilu Pešte vdati, toda verojetno se *agotavlja, da ,se v tem oziru ni zgo-""a nikakšna škoda. Povrh so natopili zadnji čas v saboru v Zagrebu "Ulični govorniki iz srbske in hrvatske V ani koalicije, dr. Dušan Popovič, tr- Bertič in Svetozar Pribičevič, k so 'dinstvo naroda Srbov, Hrvatov in °vencev povdarjali tako odločno, da , v nas zibudili upanje, da bode res ^alu prišel čas, ko bode Zagreb vzel j ,0j za našo bodočnost v svoje roke. *java Popoviča, da je v toliko Slo- j ^ec kakor Hrvat ali Srb, ali pa niti M&o al drugo, ampak Jugoslovan,' :egne postati naravnost zgodovinsko *2na. Tudi Bertičev povdarek, da1 de uspeh vetovne vojne jugoslo- j "^ska država, se mora visoko ceniti pveda priv sem tem ne vemo kam lati Bertičeve besede, da za sedajl °rarno stati na stalšču med Hrvatsko j Ogrsko obstoječe nagodbe! Ta' ^sPekt pred tolikrat v škodo Hrvat-' ^ zlorabljeno nagodbo je baš ovira,' koaliciji marsikje zaupanje. I er bomo rešpektirali obstoječe u-ieiV"e.d°Ioobe kot nedotakljive, dote,, Zave Srh°v. Hrvatov in Sloven- 1 ^ "e Pričakujmo! Da bi prišla sa-tter- sebi kot nezaslužen zrel sad, i! ' naroti na svetu je še kaj takega k»ja| 'e: pričakoval ali dosegel? Breb I pri vsenl ter se nam zdi, Ksf- ,SI'° koalicijc ob govoricah, da l0j..J OCe bana odsloviti, z nekim ^a-' piti ?lljem Pov,(larja. »a to ni mi-«ici.-^adelj, ker Pešta zaupa ko-1rja'.' Protrr, J c 2a ''rvatstvo prikroje-s čemur j L^Iovansl-•5Tnr Je storiIa žrtcv N tp Cf,- ! ldejl' ki se mora politi- ka stranka Ali je nako srečna ! *»pLrr! Uktikc kakor glede svo-* je vprašljivo. Da čisla (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Iz laškega Trga nam pišejo: V listih •so se objavila imena štajerskih, kran-steih. kočevskih, koroških in primorskih "nemcev" in Nemcev, ki so pri cesarju krtačili jugoslovansko gibanje. Vsa čast, da po se fazni "tschitschi , ischcgffiniggi" pokorajžili enkrat na Dunaj. A mi si odločno prepovedujemo, da se imenujejo taki ljudje, ki jih je vedno sram pred bindišarsmiki sorodniki, zastopnike Slovencev, ker bomo sebe že 'sami in brez frakov zastopali. Se odločnejše se zabranjuje-mo proti temu, da si drznejo osebe, ki s6 že med strao šaro pokopane, nas-stopiti v imenu občn ali celo zastopov okrajev. Koliko je bilo lakih, bo vsak poznavalec okrajnega gibanja sam vedel. Tako najdemo med 57 "zastopniki" notat-ja Mrvljaka v Laškem Trgu ki se je zdznil "zastopati Laški Trg in laški okrajni odbor". V Laškem Trgu smo imeli leta 1914 občinske volitve, pri katerih smo Slovenci zmagali in pri katerih je med drugimi stelbri sfrčal tudi Mravljak. Volitve so bile od nemške strani protestirane in cela stvar stoji še danes, kakor sploh vsaka volitev med vojno. Volitve v okrajni odbor smo imeli leta 1909, in tudi tam bi bil Mravljak sfrčal, če bi se bile vršile volitve kasneje.. Da se v tem času absolustičnega stanja drzne tak zastopnik v imenu velikih in slovenskih konporacij javno kazati, je nezaslišano. Novo ladjedelnico v Trstu namerava zgraditi konsorcij Prometne Merkurju in inženirja Picka. Konsorcij je vložil prošnjo za ustanovitev akcijske dru ibe i. vplačano glavnico 12 milijon kron. Gradili bi predvsem trgovske ladje. Nezgode. Na iZdanem mostu je ponesrečil sprevodnik Leopold Zanesnik iz Ljubljane. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je podlegel poškodbam. V Selu pri Litiji je utonil triletni sin posestnika, Justin Gerl. Oddaljil se je od: domae hiše in padel v potok. — Na Predovičevem selu pri Ljubljani je zamešala delavka Amalija Fink med drva ostro vojaško patrono, ki je v štedilniku eksplodirala in jo težko ranila na levi roki. — VPoljnaka nad Škofjo Loko je napadel petletnega čevlarskega sina Fortunata Temelja mesarski pes ter mu odtrgal del levega lica. — Na potu na Spodnji Rožnik v Ljubljani je padel 331etni hlapec Frank Pivk med vožnjo z voza in si zlomil desno nogo. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišel 211etni sukač Adolf Stiasny pri delu ob tri prste leve roke. — V Ljubljanici je utonil pri zgornjem kašlju vojak topničar rodom češki Nemec. Kopal se je v globoki vodi, kjer ga je vrtinec potegnil v globočino. Istočasno se je ponesrečil tudi drugi vojak topničar v Zalogu. Prišel je pod kolo težkega topa. Ponoči je na poškodba unml. — Vojaška straža je ustrelila ponoči nekega ruskega ujetnika, katerega je baje zalotila pri tatvini. Neki madžarski vojak je v Mostah preganjal ljudi z golim bajonetom. Konno je zabedel Perta Strinša iz Bela v srce, da je bil na mestu mrtev. Strniša za-puša ženo in štir nepreskrbljene otroke. — V Doljno Vrtojbo se je vrnil 211etni Rudolf Marušič. Naslednega se je šel kopat v Vrtojbico. Nakrat je bilo sdlišati dva strele, ljudje so prihiteli na mesto in so našli Marušiča mrtvega, brez rok in oči, z luknjo v trebuhu. Ubila ga je granata, katerih je ondi še vedno dovolj. — Na Jesenicah je v savski tovarni padel 481et-nemu delavcu Blažu Kranjcu model na levo- nogo, ki mu je jo zmečkal. — V Rakovniškem bajerju v Ljubljani so našli utopljenega hišnega posestnika iz Wolfove ulice, Filipa Dere-anija. Bil je popolnoma obleen. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peac«) Kadar imate kaj posla na iodii£« ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete is tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker i mano lahko govorite v materinem j« ziku. 498 E. MARCELLUS AVE., MANASQUAN, N. J.. Izreži-te ta na oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu morda ohranite život, ga rešite nadloge in nevarne operacije. S24 0.1-15-29, N12-26, D10-24, J.7-21 F.4-18 M. 4-18 1 NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo preža-lostno vest, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega preljubega soproga in predobrega očeta g. JOHN PRUSS 7 ki je v Gospodu zaspal dne 21. okt. Blagi pokojnik je bil doma iz Ker-mačine in je bival v Jolietu 22 let ter bil ob asu smrti star še le 46 let. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob tej prebridki izgubi n se udeželil pogreba. Posebno pa odboru društva sv. Družine k kateremu je pokojnik spadal. Blagega pokojnika ,priporoamo molitev! Sveti mu večna luči Žalujoči ostali: Barbara Prua, vdova in otroci. PeCi za Gretje in Combination Coal in Gas kuhinjska peč kot slika $75 Peč za gretje z mehkim ogljem $14.50 Peči ža kuhanje po $30.00 Ranges za kuhanje po $45.00 Kadar pridete v mesto, pridite k nam da vam pokažemo naše peči, ako kupite ali ne. Pridite gotovo. THE EAGLE "Joliet's Biggest and Best Furniture and Clothing Store." 406-08-10 N. Chicago St Joliet, 111. I ■ E m Z OGNJEM IN MEČEM. HISTORIČNI ROMAN POLJSKI SPISAL SIENKIEWICZ POSLOVENIL PODRAVSKI ft e H 11—i |Efl (51 r=B IS/ [SSSI i 0 0 (Dalje.) Brezdvomno je il td jeden navadnih prizorov na Divjih Poljih. Jezdeci so se zbrali na griču; nekateri so poskakali s konj in nekaj pazljivo opazovali Hipoma se je čul v temi močan, ve-liven glas: "Hej! ogenj ukresajte in zapalite!" Kmalu so se jele razsipati iskre, potem pa je bruhnil plamen in suhljadi in smolenic, katere so ti, ki so potovali čez Divja Polja, vedno nosili s seboj. Bakljo so vtaknili v zemljo in ognjena svetloba je razsvetila jasno nekoliko ljudi, sklonjenih nad nekim človkom, ki je nezavesten na tleh ležal Bili so to. vojaki, oblečeni v rdečo dvorsko opravo. Na glavah so imeli volčje kučme. Jeden izmed njih po veljnik, skoči s konja, približal se je k onej na tleh ležečej postavi ter vprašal: "Nu, stražnik, živi ali ne živi?" "Živi, gospod namestnik, toda grgra —komaj še diha." "Kdo je to?" "Tatar ni, nekdo drug." "Nu, hvala Bogu!" V tem si je namestnik ležečega moža pozornejše ogledal "Kaj, ko bi bil to kaki hetman!" rekel je. "Tudi konja ima krasnega, da boljt-ga pri kanu ni dobiti," odgovoril je stražnik. "Evo, tam ga drže." Poveljnik se je ozrl tje in obličje se mu je zjasnilo. Poleg drugih so držali tam vojaki f%s čilega konja, kateri je s pobešeno klavrno zrl na svojega gospodarja. "Toda konj, gospod namestnik, J>ode naš?" vprašal je stražnik. "Kaj, pasja vera, ti bi mar hotel vzeti kristjanu konja na stepi?" "Vsaj je to naš plen!..." Daljši pregovor je pretrgalo močnejše grgranje težko dihajočega moža. "Vlijte mu nekoliko žganjice v u-sta," rekel je gospod namestnik, "a pas mu razipnite?" "Mar bomo tu prenočili?" ( "Tako je. Razsedlajte konje, ter tzakurite!" | Vojaki so urno spoln^li poveljei koliko škilave, kakor !- navada pri Tatarjih. Nad ozkimi ustnicami mu visele brkice, razširjajoče se še le na koncu v dvoje širokih penzljev. Njegovo resno bličje je javljalo pogum in pono-s. iBlo je na njem nekaj mamljpivega in odurnega: veljava het-manska, združena s tatarsko zvitostjo, dobrosrčnost in divjpst Odpočivši si nekoliko na sedlu, je ■vstal ter na začudenje navzočih šel si ogledati trupla, ne da bi se zahvalil. "Čuden človek!" zamomlja gospod namestnik. Tujec si je pa med tem ogledoval lice slehernega, kimajoč z glavo, kakor človek, ki je vse aganil; potem pa se je vrnil počasi k namestniku, tipajoč se po boku in iskajoč nehote pasu, za kateri je hotel položiti roki. Mlademu namestniku ni bilo všeč to vedenje človeka, ki so ga ravnokar rešili zadrgalnice, zato reče zbadljivo: "Rekel bi, ko vas vidim, da iščete svojih znancev med temi tolovaji, ali da molite celo "Očenaš" za njihove duše." Tujec reče resnobno: "Motite se, gospod in ne motite; ne motite se, ker sem res iskal znancev, a motite se, ker niso tolovaji, marvečl, fsluiabniki nekega plemiča, •mojega soseda." "Brezdvomno torej pe pijete z o-nim sosedom iz jednega vodnjaka?" Nekak čuden smeh spreleti tujca. "Tudi v tem se motite", zamrmra skozi zobe. Čez trenutek reče glasneje; "Oprostite, gospod, da se vam nisem zahvalil, ker ste me obvarovali nagle smrti. Vaše junaštvo je popravilo mojo neprevidnost. Oddaljil sem se nekoliko od svojih ljudi; bodi torej tudi moja hvaležnost enaka vašej dobrej volji!" Pri teh besedah je podal tujec namestniku S'vojo roko. Toda ponosni gospod namestnik ni se niti ganil z mesta, niti se požuril podati mu svoje roke naproti, marveč reče: "Vedel bi rad najpopreje, če imam opraviti s plemičem; dasitudi ne dvomim o tem, vendar mi ne pristuje sprejemati brezimne zahvale." , __ — . . . "Vidim, da mislite vitežki; prav Jedni so začeli drgniti ter dramiti le- ^ imate. Moral bi se bil vam zahvaliti iečega, drugi so skočili po smolenice,. in povedati svoje ime Imenujem se zopet drugi razgrit/jali po tleh vel-jzenobi Abdank, plemič iz vojvodstva Plodove in medvedje kože, pripravljaje kijevskega in polkovnik kazeškega prenočišče. prapora kneza Dominika Zaslavske- Gospod namestnik, nebrigajoč se da.1 ga "" Jje za ranjenca, je odpel svoj par ter legel na svoj paše poleg ognjišča. Bil je še jako mlad čolvek, suh, zagorel, pa lepe postave, prijetnega o-braza z lepo ^ognjenim nosom. V da ste mlad po letih, pa star po'izkušnjah in razumu." Namestnik je hladno sprejel priliz-nene besede, zavihal si brke ter vprašal: "A povejte mi vendar, kaj ste delali in nad Omelničkom in kako ste prišli semkaj tako sami?" 'i' Nisenf sam, lel judje moji so mi zaostali na poti; namenjen sem v Ku-dak k gospodu Grodzickemu, ki je tam v TNjnjavi. Poslal me je gospod hetman V. z važnimi listinami." "A zakaj ne potujete po vodi, v čolnu?" "kazano mi je bilo tako; ukaza prelomiti ne smem." "Čudno, da je dal gospod hetman takšen ukaz; saj ste na stepi prišli v take okčoliščine, katerim bi se bili lahko izognili, ko bi potovali po vodi." 'Gospod, stepe so sedaj mirne; jaz nisem samo od anes >nan ž njimi. Toda to, kar me je danes doletelo, je zgolj človeška zloba in nevošljivost." "A kdo vam dela take ovire?" "Predolgo bi bilo praviti to. Moj hudobni sosed, gospod namestnik, ki mi je vničil obstanek, pregnal me z domovja, umoril mi sina in—sami ste videli to—ta hoče tudi mene ugonobiti." 'Kaj mar ne nosite sablje pri boku?" Na resnobnem obličju Abdanko vem se je zalesketalo sovraštvo, oči so mu strastno zabliščale; reke je počasno, toda odlčno "Noim jo in—kakor mi Bog pomagaj—tudi drugih pomočnikov ne bom iskal proti svojim vragom!" Poročnik mu je hotel še nekaj povedati, toda med tem se j zaslišalo na stepi urno teptanje konjskih kopit po razmoklej trav. Kmalu je tudi prihitel stražnik naznaniti, da se bliža, jo nekaki ljudje... "To so gotovo moji," dejal je Ab dank, "Zaostaliso za Tašmino, a jaz sem jim, ne nadajoč se izdajstva, obljubil, tukaj počakati jih.'" Črez kratko je obkolila tolpa jezdecev v polokrogu ves grič. Pri svitu ognja so se pokazovale konjske glave s polodprtimi gobci težko sopeč vsled utrujenosti, a nad njimi sklonjene glave jezdecev, ki so bistro zrli v luč, zakrivajoč si oči z rokami. "Hej, ljudje, kdo ste?" vprašal je vprašal Abdank. '"SIužabnHl/ božji,'' odgovorili fco glasovi.v temi. 'To so moji molojci!" ponovil je Abdank obrnivši se (k (namestniku. Le bliže! le bliže!" Nekatrei so skočili s konj, ter se prlbilžali k ognju. "Hiteli smo, oče. Toda kaj se je zgodilo s teboj?" "Zaskočili so me. Ta izdajica, Hve-ko, je gotovo znal mesto, kjer se imamo sniti, pa je čakal tu z drugimi name. Prehitel me je ter vjel me na zadrganilco." "Spasi Boh! spasi Boh! A kakšni ljudje so okolo tebe?" To govoreč pogledali so grozno na gospoda Skretuskega in njegove tovariše. "To so dobri tovariši!"... rekel je Abdank. "Hvala Bogu! zdrav sem in živ. je." del gospod namestnik, pri čem je, da hoče biti previden. Med tem je ukaazal Abdank pripeljati konja. "Gospod namestnik," rekel je poročniku, "kodr je na poti, temu je čas drag. Toda dovolite, da se vam še enkrat zahvalim za rešitev. Bog daj, da bi vam mogel povrniti!" "Nisem vedel, koga sem rešil, torej tudi zahvale ne zaslužim!" Iz vas, gospod namestnik, govori skromnost, lastna vrlim možem. Vzemite v zahvalo ta-le prstan!" Namestnik je osupnjen stopil za korak nazaj ter z ostrim pogledom zrl na gospoda Abdanka, kateri pa je, ne zmeneč se zato, govoril dalje po očetovsko resno in dostojno: "Poglejte bolje ta prstan. Ne ponujam z njim navadne dragocenosti, marveč redko svetinjo. V mladih letih, kot bisurmanski suženj, sem dobil ta prstan od romarja, vračujočega se izsvete dežele. V tem-le očesu tukaj je zaprt prah iz groba Kristusovega.. Grešno bi bilo se braniti se takega daru, — ko bi ga dal tudi obsojenec. Mlad človek ste in vojak; a če še starost, ki je vendar bližje groba, ne ve, kaj vse jo še doleti pred smrtjo, kaj še-le mladost, ki ima pred seboj dolgo življenje ter mora pričakovati še večje število vsakovrstnih naključb in nezgod?! Ta prstan, verjemite mi, obvaruje vas nezgod ter vas varuje celo takrat, ko pri^de sodnji dan; .. ta dan se že bliža ^ez Divja Polja." odvisno plemstvo; daje gospodarski uradniki, nekliko kozaških starašin in nižjega plemstva, živečih tu na svojih dednih posestvih, ali na svojih pristavah (futorih). Zasedli so klopi, stoječe poleg dolgih hrastovih miz in se glasno razgo-varjali. Govorilo se je le o begu Hmelnickega; saj je bila ta novica najzanimivejša. Skretusiki in Zacvili-hovski sta sedla skupaj v kot in na-mestnki je jel poizvedovati, kakšen feniks je bil ta Hmelnicki, da vsi go vore o njem. "Ne veste il še tega? "odgovoril je stari vojak Zacvilihovski. "To je pisar zaporožske vojske, dedič in — moj kum," dodal je bolj tiho. "Pozna va se dobro. Dobro sredstvo za vti a« am* manjkati pri nob*nem dobro uretoncB domu. Dr. Rlchterjev PAIN-EXPELLER ImaU nad 50 l«t valiko priznanja med Slovenci Ol eelemjveto. Jedino pravi 8 varstveno znamko sidra 5 in 65c T lekarnah in naranioat od F. AD. RICHTER & CO. ** 14-80 T/uhtagton Street. New York, tbft VI LAHKO PRISTOPITE J v naše veliko društvo, istotako val vsa nad 16 let stara družina ne gle- de če bivate v jolietu ali kje drugjt v* i, 1 . B-ila ^ "'T'0 V raZnih Ak0 hoče Pristopiti, oglasite sft bitkah, v katerih se je vedno odliko- L,; . . ., ........ val.vzlasti pred Cecoro. V vojski ta-^ ' t J" ' P'SmU Pnl°Z": ko izvedenega vojaka nemara v vsej $, ' k' " P°tem VraCUna k VPU' Poljskej ne najdete. To se sicer gla- C1 u> ko ste sPreJ'et- Če niste spre- ,sno ne govori, toda kar je res, je res, ->eti se vam denar vrne. on je hetmanska glava. Človek moč- Na seJ° "e rabite priti. K zdravih nih rok in velikega razuma, zato ga utdi vse kozaštvo rajše sluša nego svoje koše ve*) ~ ------ ** in atamane. Z eno besedo človek, katemu ne manjka lo brih lastnosti, ki pa je ob enem ošaben in če se ga polasti sovraštvo — mora biti tudi strašan". |ku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti da ne bodo žena in otroci trpeli "Kaj se mu je pripetilo, da je po- manjk®nje radi vaše nemarnosti, aat< begnil iz Čehrina?" zdaj dokler ste še zdrav pristopit« S starosto Čaplinskim sta si prišla največjemu slovenskemu podpornem« navskriž, toda to je bila le malenkost, društvu Saj ni nič nenavadnega, če se spre plemič s plemičem. Takšnih slučajev (The Holy Family Society) iter. 1 D, S. D, Joliet, Illinois. N,st,„ ie n ,r«t i««™ Društvo Sv. Družine si le plapolenje plamena m rezgetanje 1 J, ,• . , . -koni da je zapeljal starostovo zeno; staros- ta mu je prevzel baje njegovo poprej-šno ljubico, se ž njo oženil; zato mu jo je sedaj pregovoril, kar je seveda ___ lahko mogoče, ker je ženska nestano- riMin. . ce tH(Jl Jasna in mirna. BiIo dnevu nalovili, nekoliko jereb.c n nesli gospodu Abdanku pas in sabljo, je kakih štirklcset krepko zrajlih jedni antilopo, katero je jetien slu- (katero so mu, poprej pfi drglljenju . . . . žabnikov jel iz kože devati. Suhljad ] odpeli, ter mu podali ob enem kratko je plamteče gorela, metajoč na stepo bulavo, okrašeno iz dragoceno slono- xdečo svetlobo. Ranjenec se je začel vo kostjo kakošne no " ... „ . ^ J............"" —— —« -j —jegu, ce mar ...so uos.e .z ujimni i -t- ,„ .. ° nC,Slh navadno gospc^Ju Stkretuskemu, zlasti še to, da'kakšne naredbe, Toda knez ni naro kozask. Polkovnik,. Vrhu tega je bila I jih je bilo toliko. Vse to se j, zdeV čil nič posebnega; le ukazal je, na obleka gospoda Zenob.ja Abdanka kaj i namestniku močno sumljivo. Ko bister'r"-''1 ^^ gOWTk:i je kaZala bil hetman V" pos,al Abdanka v Ku-' goVor povoljen, naj ne hiti preveč na is ci razum. jaki bil bi mu da, vender telesno st-! potovanju, da se konji in ljudje ne ut- polagoma zavedati. Gledal je nekaj časa po tujcih, o-pazovaje njih lica. Naposled je poskušal vstati. Vojak, ki se je poprej razgovarjal i namestnikom, dvignil j Gospod namestnik ga povabi torej v ga je kvišku, drugi mu je dal v roke svojo družbo. palico, na katero se je vprl z vsomoč- Vonjava pečenega meja sc je jela jo. Njegovo li^e je bilo it rdeče, »le < ravnokar duht£ti od ognjišča Vo- k napete. Naposled je spravil iz sebe z je vze, mesQ jz žerjavjce {er " Hvala Bogu! Mi smo' pripravi- j t"ako postajaW neVarnV da n^iben baj"-Jl 111 dak ni smel čez vodo. Ko si je bil Novoprišelci so se začeli greti v I Skretuski. nekoliko počil, podal se je dlani nad ognjem, ker je bila noč mri-1 k Gospodu Zarvilihovskemu, bivšemu la, če tudi jasna in mirna. Bilo jih [ deželnemu komisarju, vrlemu vojaku, in kateri — dasiravno ne službujoč pri dobro obroženih ljudi. Niso bili po-j knezu — je bil vendar zaupljiv njegov dobni Kozakak, kakoršni so med ve- prijatelj. Namestnik je želel vedeti jaki. To se je dozdevalo kaj čudno odn jega, če mar niso došle iz Ljubna iro-I P naj bi povedo Skretuskemu, če bo kanov od- v Cehrinu, je on na njegovo pristavo svoje ljudi ki so mu te listine v pričo njegove žene pobrali in sedaj je on — Hmelnicki — popihal ž njimi. Od tod sedaj ta strah, da nastane kakša vstaja; ponavljam, da je to slrašen človek, tudi je zginil, da se ne ve kam." "Oj, ta lisjak!" ree na to Skretuski. "Kako me je prekanil. Predsta- Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar. To društvo sprejema rojake in roj* kinje in sicer od 16. do 50. leta i® izplačuje bolniške podpore $1.00 o* -................delavni dan za SOc na me««6 vil mije, da je kozaški polkovnik kneza Zavarujete se lahko za |500.00 ali ** D. Zaslavskega. Tako sem torej nanj $250.00 pri D. S. D. za malo mesečni** naletel nocojšnjo noč na stepi-njega Tudi člani-vojaki so deležu) v bole«« sem tedaj reši—zadrgalnice!" L.1. • , (Dalje prih.) p0dp°re m Cele smrtnme" 1 To društvo ima že nad $3,500.00/ . bolniški blagajni in je do zdaj že i*' AKO RABITE FIRE-PROOF plačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolfl'' Safe pokličite Chicago Phone 2654- ške podpore članom(icam). Kdor P1*' W. Joliet. dušljivim glasom prvo besedo: , 'Vode!" Podali s mi žganjice, katero je pil in pil, kar mu je očtvidno dobro teknilo, ker je odvzevši naposled steklenico od ust, spregovoril s čistejšem glasom: Načelnik tabora jevstal ter se mu "V čegavih rokah -em?" približal. "V rokah teh, kateri so vas oteli." "Torej me niste vi vjeli na zadr-galnico?" "Gospod, naše orožje je sablja,, a ne motvoz. Krivico delate mojim dobrim vojakom s tem sumničenjem. Vjeli so vas nekaiki razbojniki, podobni Tatarjem, katere, ako ste radovedni, morete videti, ter leže tam pobiti kakor ovni." To rekši, pokazal je z roko na nekoliko mrtvih trupel, ležečih spodaj pod gričem. Tujec odvrne na to: "Torej dovolite mi, da si odpočijem." Podali so mu konjsko sedlo, na katero. se je vsedel in zamislil. Bil je človek v najboljših letih, arednje rasti, širokih pleč in čvrste postave. Glavo je imel veliko, zasa-nelo, močno zagorelo, oči črne in ne- namestniku na kositreni skledi. Začeli so jesti. Ko so prinesli precejšnji kozji meh moldavskega vina, razvozlali so sc vsem jeziki. "Nu torej, na srečno vrnitev!" napil je gospod Skretuski. "Vi se torej vračate? odkod, prosim?" prašal je Abdank. "Od daleč, iz Krima." "A kaj ste počeli tam? Ste-li šli tja z odkupnino?" "Ne, gospod polkovnik. Šel sem k samemu kanu," Abdank je nastavil radovedno uho. "Torej ste, prosim, šli v kaj lepo druščino... A čemu pa ste šli h kanu?" "S pismom kneza Jeremija." "Poslovali ste torej. A kaj je pisal svitli knez kanu?" Namestnik je bistro pogledal to» variša. "Gospod polkovnik," rekel je, "zrli ste v oči tolovajem, ki so vas vjeli na motvoz — to je vaša reč; toda kaj je knez pisal kanu, to ni vaša, niti moja, marveč njiju obeh." "Čudil sem se pred kratkim," odvrnil je brzo bAdan'k, "da si je svitli knez odbral tako mladega človeka za poslanca h kanu, toda p ovašem od-govoru se več ne čudim, ker vidim, ražo vojakov in potem... Iz kakega j rudijo. Vsa zadeva s kanom pa je bila razloga bi mu bil naročil ubrati pot ta: treba je bilo kaznovati nekolikos iz Cehrina čez stepe, a ne po vodi? Konečno je mogla le zakasniti pot prevoinje čez reke, ki teko po Divjih Poljih k Dnepru. Videti je bilo res vse tako, kakor bi se hotel Abdank Kudaku ogniti... V ostalem je pa tudi osoba gospoda Abdanka vzbujala v mladem namestniku čudenje. Opazil je, da Kozaki, ki so se obnašali svojim polkovnikom dosti zaupljivo, so odlikovali tega z nenavadno častjo, prav kakor nekakšnega hetmana. .Mora biti mogočen vitez, mislil si je Skretuski. To pa mu je bilo tem čudnejše, ker je vendar poznal vso Ukrajino na tej in Onej strani Dnepra, a vendar ni slišal doslej ničesar o prestavnem Abdanku. Vrh tega je imelo lice tega. moža nekaj posebnega, — nekako tajno moč, katera je tako odsnovela od njega, kakor žar od plamena; nekako neupogljivo voljo, ki je kazala, da ta človek ne odjenja nikdar. Takošno voljo je imel knez Jeremija Višnjevecki; toda kar je bilo knezu prirojeno, lastno ž« rodu njegovemu, to je moglo vzbujati začudenje pri tujem možu, ki je zašel v nme stepe. Dolgo je premišljeval gospod Skre-tuskii Prišlo mu na misel, da je to nemara kak razbojnik, ki se je zatekel na Divja Polja, ali pa, da je podvodja tatarkih podHoinikov, kateri so svojevoljno napadali njegovo zadneprovsko deželo in katere je sam naposled izplačal dsti strogo. Kan je istinito da! povoljen odgovor. Obljubil je poslati meseca aprila posebnega poslanca v ta kraj, da kaznuje ne ubogljivce Hoteč pa si vrh tega pridobiti nklon-jerfost tako slavnega vojskovodje, ka-koršen je bil Jeremija Višnjevedki, poslal mu je po Skretuskem konja plemenite pasme in veliko soboljevo kapo. Gospod Skretuski je bil kaj vesel tega opomina, katerega nuAjeo naročil knez glede vnitve iz Ljubna njegovega zaupanja in naklonjenosti. Všeč mu je bilo, da sc je smel po-muditi v Čehrinu in da mu ni bilo treba hiteti. Nasprotno pa je bil stari Zacvilihovski močno vznemirjen s tem, kar se je godilo nekaj časa v Čehrinu... Sla sta torej skupaj k Dopulu — Valahu, ki je imel v mestu gostilnico. Tukaj pa, dasiravno je bilo še zgodaj, našla sta mnogo plemiče v; bil je v Čehrinu tržen dan in staja goveje živine, ki se je imela odgnati v tabor kraljevih vojsk. Ob tej priliki se je zbrala velika množica ljudi. Plemiči so se zbirali običajno na trgu, v talko imenovanem "Zvonkovem kotu" pri Dopulu. Bili so tam tudi staroste ---_ j > — i'«> uupura. um so i.iui luui staroste kake vecje^jjy^kc čete, kar pak! Konecpoljskega, Vadniki čehrinski, nilkako n umetno. <^oh tega ni ve- davko prosti posestniki iz okolice, tie- Slovenske Gospodinje ao prepričane, da dobijo pri Kleni na) boljše, najčistejše in najcenejš« meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre kaj eno meso vse druge pedniet* ki spadajo v področje mesarske in gro cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rc lakom, zlasti pa našim gospodinjam Spoštovanjem John 1ST. Pasderts Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St.. Joliet, IK ča takoj ob pristopu $3.00, to je tolik0-ko so plačali drugi člani zadnjih 6 ®f secev, je deležen podpore v sluc«0, nezgode takoj po pristopu, drugače t° i 6 mesecih. Redna seja se vrii vsako zadnj" ne' deljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše velik0 & I napredno društvo naj se oglasi pr' i niku ali katerem drugem odborniku- POZOR ROJAKINJ®' Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo! V meso*' Anton Pasdertz !«« dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejie B>e,l> Vse po najnižji ceni. Pridite torfti " [ poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postreih* naše geslo. STENSKI PAP1P Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežer. Izvršujejo se vsa bsr varska dela ter obešanje stensker papirja po nizkih cenah. A lexander naras^ H Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, IL1 Ne pozabite torej nas obiskati v našej mesnici in grpceriji na vog*' lu Broadway and Granite Stre«' Chk. Phone 2678, N. W. Phonej^ Kadar rabite kakoržnekoli vrste BARVE za notraj ali zunaj — za hišo ali kako drugo poslopje, ali pa če raite VARNISH OLJE, STEKLO, STENSKI PAPIR oglasite se pri nas, kjer dobite naj- boljie blago in najceneje. Najboljša Mixed Paint, gal. $2.50 Chicago Phone 999 GEORGE PEELING 122 Bluff St., Joliet, Illinioa Slavnoznani i----------- SLOYFNSKlPOl proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga pije? tembolj se ti Pri Poleg tega izdelujemo še mnogo d^ sladkih pijač za okrepčilo. BELO plVfF To so naši domači čisti pridelki. * izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bott. C! Telefoni Chi. 2275 918 N. Scott St. N. * Joliet' l1