K, k. Hofbibliothek Wien St. 33. V Gorici, 15. avgusta 1884. Tecaj SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. .v tobakaniicali v gosposki ulici lilizu „treh kron", na starom trgu in vn'unski ulici'ter v Trstu, via Ca-soi'Jlia, 3. • Dopisi naj se Magovoljno poSiljajo ureilnigtvn „8o6e" v Gorici na "Travniku "16, L, narocniua p» opravniStTO „8oSef Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi na se Magovoljno frankujojo. — Delalcem in drugiui nepremoi&niin bc naroCnina 2ui2u, ako »o oglase pri opravnifttvu. Nas poloLaj. Pred leti se je mnogo o tern pisalo, da Taaffe-jeva vlada ima pomirljiv program in da numerava dati vsem narodnostim enake praviee tudi v dcjauji, ali podredjv&i joj uraduiki da Se oa*»vala kot maio prijazua uarodnini leznjam primorskih Slovanov in zato kot m» popolno-nia ujemajofo s* z duuajbko vlada. ki se je proi-lav-Ijala kot bodu(a reaiteljica juzniu Slovauov v narod-neni oziru, Tako m bile titvari do potovanja prcsvitlega cc-sarja po slovennkih dezdah v jestini IH$2. iu poseb-no polcti l.^s-i. Pri tej pnliki, ko je presvitli vladar obiskal hvoj zvtsti ^oven-dd mirod, bill s-o Hlovcuu nail vtit» with iu izru/ali so Cute vcselja in udarmsti do prt'svitli'gft cts*arjrt i-Usi*» avtrauu in mogoOno. $v«-fanofcti vr»i!«* :¦<.> po wfiiiotn v idovfi^kom jeziku iu uarod ju ka/»t povsoil puhti^sio pro!>njfnjc in narod-no rawiit. To priliko so porab;it uasprutniki blovoii-skfga naroda i?i nj^^ovih narudnih ttv.t;nj, ki ho iio prej Slovrncc obrekovali i:i ^o ra/]a::a!i lojalno na-rodno navdu*it?nj« kot znamonjc zatir.uu'^a iiymStva, bodoCiih homatij in vidito? ncvarudsti *>b ri"i:tih 6»h'1k Duoajski lititi »» to strati feuaSli, poudarjuli, ponav-Ijalt in na zadujc S!> do:H^Iit da he j« na Dmiaji po-bovil oni strah pred juinimi 6'ovani, ki j« bii poseb> no leta Ibl"i vtdtk. Kit se mora vlada ozirati postd)-«a na dunaj^ko javno funcRJc, zaici je bila prisilji'iia preiueniti svojf> polittko na jugii, katere ie itak ni se izvraevata. Neni^ki itsti f> ud tlstega casa naprpj po-gosto rabdi izraz: die slovenische FiutU diiuipfen, t. i. devatt pokrovec na s!oveniUi lonec. Od tistega Casa jr kraujska vlada vze'.a v svojo posebno skrb ucenjc nenrikega jez:ka v ljudskili so-hh po Kranj-kcm in „vpCerna priloga" ljubljanskcmu uradnemu !ist« se niti n*? znicui, da bi pridusevala fcranjske -..depoacsttiikp. na| vo!:jo letos dva Slovenca v dehAni zbor. ko ir.iajo Noinci na svoj ratun uze ost'in poslancev v ,'antogu.M Sodanja ,>pravljiva,i politika mora imcti pa tudi svoje potrjonje oi naroda, zato LISTEK Grad (Grado, Grrau). (Konec.) Ali ne snao, di so akvilejsti patrijarhi vegkrat t Grtdu staoovali, ncgo 1. 606 dobilo je to inesto tudi svojega pcsebnega patrijarhi. Ko je bil namred razkolnilki patnjarh almlejski Sever nmrl, nastali sti pri volitiri novega patrijarba dvc stranki: jedna razkoloiSka t Akvileji pod uplivom Lingobardov, in drcga pape2eva na Gradu, podpirana od bizantinskega ttamestntka ? Italiji, Stnaragda. Vsaka stranka je iz-brak svojega posebnega patrijarba (gradska n. pr. C a n d i d'iana) »a od takrat sta iraela Grad in Akvi-leja vsak svojpgs ptrijarha, tudi pozneje, ko se je bil razkclniSki patrijarh akvilejski 1. 638 s papelem spri-jaznil. Niso bila narared verska, nego politi^oa na-sprotja, katera so razdelila staro akvilejsko patrijarho-vino oa d?oje. Iz teh nasprotij porodili so se dolgo-trajni prepiri med obema patrijarhoma. L. 716 odlo-eile so se sicer raeje in Skofije obema patrijarhoma, ali akvilejski ni hotel odstopiti in je tcdil, da je gradski patrijarhat po krivici nastal, in v tem smisla je tudi razsodila prepir sinoda v Mantovi 1. 827. Ali tudi gradskemu patrijarhu potrdil je koncil v Rimu 1. 967 duhovno oblast nad vsem primorjein, zlasti nad istrskimi Skofi. AH ne samo za obstoj in za meje prepirala sta 8« ta. dva eosedna patrijarba, nego tudi za prven- uapeuja Ijubljanska zaba vae silo, da bi Szpodrinila dr. Zaruika, ki je bil tako neuljuden, da m ni hotel udati novi politifini konStelaciji, timvec je povedal, kjer je smi'l, jasuo iu brezoziruo svoje preprieanje, Zahteva se od naroda, naj isrefte, da uc tirja, da bi 8c mu proSnje izpolnitc, ampak da je zadovoljen, fie se mu le obeea, da Be izpolnijo, ker sedaoji Lasi boljega ue dupustc. Kraujski poslanci med tejn kimajo in gledajo. katera vr«ca je bolj polna: vladina ali narouua, t. j. kdo ima vec naroda v 2aklji flvefierna priloga" ali narudna neomaliljivost, Tako so na Kraujskeui iieinSkutarji okoro zginili s pozoriSCa, a uastopila jo nova strauka „zadovoljnih in veselih Ktaujcev." Nukoliko di-ugaLo je v Trstu. Grof Taaflfe se je moral ozirati na dunaj^ko javuo iiineujo in baron Do-protis sis je moral ozirati na upitje in pritoLbo pri-inorskih Slovanov. Vsak je nekoliko odjenjal in zdaj muuda ni nssnuga politika, ki bi trdil, da mod Tratom iu Duuajiiiu je zuatna razlika v politicuili uaceiib. Na§i gcriSki vcljaki pozuajo ta pruvrat iu Co menijo, da liodojo biti enouiu prijakdj, ne smojo biti drugeiuu aovra^oik. S toga stalisSa se dajo prav dubro razlagati dogodki zadnjih duij v Gorici / doutavkom, da pokotjeuje Slo-vlmh:«v oskrbuje na Primnrtikciu irredenta. Kar imamo .situostij v zadujih ca^iii, prihajajo nam od irrcdente, ki se je v zadujih casih mocno okrupila. To pa Be ni zgodilo uiMiadoma, ampak prorokovauo je bib u^e lani, kako nabgo bodo itmdi Italian na Primorskem. Koroski in stajet^ki Sloveuci ttiorajo ji Butni pomaguti pioti razbuijeuitn uasprotuikom. IV^ko stanje iniaju, vuudar pomagajo si dobro. To se je pokazalo pri letoSnjili volitvah; koroSki Sloveuci imajo zdaj tri deielne poslauce, med tem ko prej so imcli Ic enega; stajerski Sbveuei so ziuagali vcciuouu povsod pri vo-litvih volilnih moz. liog in sreia junaska! slovenski narod no pogine, ampak o^iScen in okrepljen pride iz aedanjih te2avnih casov do boljih duij. O vinu in kavi. Spisal dr. Ferdinand Ilojic, zdravnik v Gorki. Vino in kavo (kafo) vsi dobro poznamo; kake lastnosti pa imata vino in kava, ali kaj sta nam prav za prav, malokdo zua. Zavoljo tega sem napisal te s t v o. Itazsodba o tem je bila zelo koCljiva stvar, ker so se nekateri pape^i naklanjali na gradsko-bene-Sko, drugi pa na akvilejsko-nemsko stran in so tako zdaj temu, zdaj onemu prvenstvo potrdili. Pri tem je, se ve da, jedtno le politika odloSevata. Zgodilo se je tako, da je celo jeden ter isti pape2 potrdil prvenstvo zdaj jcduemu, zdaj drugemu, Se le 1. 1180 sta se pogodila patrijarba in koitfala dolgotrajni prepir. Gradski patrijarh uaj bi vrSil svojo nadvlado samo nad primorskimi, akvilejski pa nad vsemi Skofijami po suhem. Po tem takem pripadle so isterske Skofije akvilejakemu patrijarhu. Ali pozneje, ko so Benecani raz§irili svojo oblast tudi po teh stranch, priSle so istrske skofije zopet pod gradski patrijarhat. Sploh je v prvih Casih segala oblast gradskega p&Vijarha tako dale<5, kakor beneSka. Mesto Benetke iu vsi laguuski otoki pripadali so njegovi ikofiji, do-kler niso v drugi poloviei VIII. stoletja utemeljili po-sebne §ko8je v Benetkah. Ali vrhovna oblast ostala je tudi pozneje gradskemu patrijarhu. Razen fiez Istro imel je ta patrijarh vrhovuo duhovsko oblast tudi Cez severno Dalmacijo. Sp;loh opa^amo ozko zvezo med Gradom in Dalmacijo. Ze 1. G50 (648) postal je oil jeden Dalmatiuec (Maximin) pravovcrni patrijarh na Gradu. Pape2 Hadrijan IV. potrdi 1. 1153 gradskemu patrijarhu vrhov'no duhovno oblast cez uadSko-fijo zadersko, t. j. cez skohje Oser, Krk, Bubi„ Zader in Hvar (L,esina). Tako je bil sklenil tudi papesi Aleksander III. 1. 1181 zadrsko .nadsko-iijo popoluoma lociti od spljetske ter podrediti jo gradskemu patrijarhatu. Papez Inocene IV. izobcl 1. 1200 zadrske^a nadSkofa, ker sa 91 hotel jodvre$i vrstice, in ker som kot zdravnik tolikokrat videl, ko liko Skode storita vino in kava Sloveskemu zdravlju Na praSanje: kaj sta vino in kava ? mi Ijudjo navadno odgovorijos vino in kava sta dve redivni pijaci. To pa ni tm\ temufi prav nasprotno je res. Vino in kava sama za se sta dvo pijadi, ki 51ovo-§ko telo konfiujeta, ue pa redita, 0 vinu in kavi sami nikdo ne more 2iveti. Zakaj sta pa vino in kava veliki vefiini Ijudij toliko potrebna? Zato ker imata lastnost, da pospeSujeta prebavljanje; ona pomagnta naScmu 2elodcu, da jedi lahko in hitrejo nrebavlja. Zatorej po potrobi zavzita nam siluo koristitti, brcz potrebe zav^ita pa naravnost naie telo konaujeta, t. j. storita, da na§e telo postauc lazjo in Sibkoje nego je bilo prej. Vino in kava torej le todaj koristlta na-siumi telesu, ako smo se prej najedli takih ali toliko jedi, da jih naS 2elodee te2ko prebavlja. Ako v takem slucaji pijem vino ali kavo, mi siluo koristlta. Gorje pa, ako bi vino ali cnio kavo pil na prazen Modoc. Takrat bi ona dva Hilda gclodec, da naj prebavlja; on pa bi ue imel kaj probavljati. Kaj zdaj ? zdaj sil-110 Skodujeta, naSe telo in nnla 11106 takrat, rokel bi, kar naravnost gorita, ker nage telo postaja lazjo in na^a mo5 manj^a nego je bila prej. To spozna lahko vsakdo na sobi, ako se veckrat po jodi in pitji opa-zuje. To se tudi takrat godi, pa v razmeri, kadar pri jedi ve5 vina spijem, nego mi ga za takrat 2elodoc potrebuje, ali L0 zajutra pijem preSrno kavo, t j. So sem <5rui kavi" preuialo mlcka dodal. Zavoljo tega se tudi pri svatlah (ohcetih) in enakih pojedinah silno dosti vino popijo brez skodc, ker se brez konca in kraja j6. Vse tiste jedi, katere dtovek pri takih vese-licah sne, bi mu skodile, ako bi ne pil vina poleg, ker Modec bi jih ne mogel prebaviti. Vino tedaj takrat pomaga ^elodcu prebavljati in jedi ne Skodijo, ce tudi jih je velik kup. Pa tudi vse tisto vino, ki ga takrat clovek popije, bi mu mnogo Skodovalo, ako, bi toliko jedi ne pojedel. Pri takih pojedinah torej stori vina, da nam jedi ne Skodujejo, in jedi spet storijo, da nam vino ne Skodi, ce tudi smo ga mnogo popili. Kdor pa pri takih prilolnostih ve5 pije, nego mu je za takrat potrebr.u, je vselej na zgubi, ker njegovo telo postane laijo in njegova mod manjsa nego je bila prej. Iz recenega je rasvidno, da vcasih clovek lahko gradskemu patrijarhu. Se 1. 1256 potrdil je papez" Aleksander poslednjemu vse njegove pravice, n. pr. da sine ogrinjati palij in da se pred njiui krii nosi; ter nastojo vse cerkve, cez katere mu je pristojala vrhovna duuovska oblast. (Pontes rerum aust. 1877). Gradski patrijarh je imel naslov patrijarha Novo A k v i 1 e j e. Vsi lagunski otoci, vse cerkve in samo-stani morali so mu svojo podbznost s tem skazovati, da so mu dajali suhega sadja, cvetja in drugih ma-lenkostij. Kolikorkrat je potoval na R i a 110 v Benetke, moral ga je vsak samostau med potora spre-jeti, prenofiiti in pogostiti z vsem njegovim sprem-stvom. V Benetkah imel se je udeleziti vseh javnih slavuosti in vseh narodnih zborov. Kadar je pa v Rim pri§el, smcl je v cerkvenih zborih sedeti na desnici papeM. (Tudi 0 tej pravici prepiral se je dolgo z akvilejskim patrijarhom). Ako je patrijarh potoval po Istri ali L i b u r-niji (po kvarnerskih otocih in several Dalmaciji), priSli so mu naproti v slovesnem sprevodu podlo^ni Skofi, obCinska stare§instva, sodniki in prazuiSno oble-6eno ljudstvo. In kakor hitro je pri§el v Skofovska palafio ter se usedel na svoj prestol, prinesli so ma ter poklonili kljuce mesta in stolne cerkve. Patrijarh jih je milostljivo sprejel in izro6il svojemu najvred-ncjSemu duhovnika v varstvo in potem je bil skozi tri dni gospodar mesta ter smel vrSiti cerkveno ia svetoo sodstvo. Ali'gradski fpatrijarhi $e od XII. stoletja za-radi nezdravega pojdoebja niso ve6 stanovali v svojeui prestolnem. mestu. m patrijarh H e n r i k D a n d 0. i 0. jrescli se 1. U31 Y Beaetifc. fa njim je ft ?4 W~ „SoSa" ishaja vsak petofc in velja po po§tJ prejemana iil'i v fiorici na rlom poliljana: Vse teto.....f. 4.40 Pol lew Letm lela Pri oznanilth . 1.10 ill tafco tudi i tlanicah" se plaeuje za. navathiu trist.ijt- 8 kr, *e se tiska 1 krat 7 i, » ,» „ 2 „ « »» » ,» H 3 „ 12 e VeS vina ;*&, «e ga kakojftpduje ~l! Ipaost moc* M ea- ielofea, da Prat tako je s kavo. Kava lHNMf* Mo^sa, da i prebavlja. Cna je tedaj vseleijkMstria, afa apo { jedli, ali pa da srao take |*W zaviili, Mere dost! vtna popije bree Skode, tako pri pojedinah all pa ako je ^rr oavador svoji jedi kako tezko prebav-ljivo jed zavzii; vcasih pa da ma Skodaje, ce tadi ga je le malo zavzii. Zakaj to? zatn ker ˇ zadojem slnfeji si vina potreboval. To poslednje se navadno agodi, ako kdo vino pije pred kosilom, ako ni tisti daa Se dragega zavSi, ko zajnira avotofafto kavo. Ako kdo za zajntrek n e vzame kave, tenipIfBco dra-go jed, pri kteri se navadno vino pije, afL\tudi ta-krat uze vino piti brez Skode, samo tega sledi, da kateri ttovek sme brez izplti nego kateri drogi. Ako pa vii je clovek samo nekoliko cez mero \z se le tedaj, ko se je clovek opil, oj cloveka ailno Skodi, ker njegovo krat za mnogo zmanjSa. Prat tako je a kavo. Kava lahko ' " *..... prevec____, nag zelodec teiko prebavlja. Tu je govor le o crai kavi, neo beli; v beli kavi narareS je niemleko, kte-ro ae mora prebavffi, ko v f eJodec pride. Torej bela kava nikako ne Skoduje, ako pride v poprej popolno-m prazen ierodec. In z belo kavo vselej tadi Se Vruh jemo, H spet se mora v zelodd prebavitf, torej je Skoda, ktera bi od kave v praznem zelodci nastala, s tea spet aa mnogo zmaojSana. Vender pa nikako ni dobro veekrat as dan belo kavo p—, ce3 da ooa nadomesti drag* aavadae jedi. Zakaj pa pijemo zjn-tra belo kavo? Zato ker za raarsikterega cloveka je sano mleko teiko prebavljivo; nekterim se samo rale-ko celo gabi. Dafje tudt aato, ker pri marsikatcrem ielodtc niti prejSnje veeerje ni popolnoma prebavil. Iz poslednjega vzroka agaja nekaterim za zajntrek sa-ma eista etna kava, med tent ko si morarao drugivue ali menj mleka k erni kavi pridjati in ie celo krnha, aato da nam kava za zajntrek ae Skodi. Tadi po velikih pojedinah je navada, da se h koncn se firna kava na mizo prinese. Ta koristi vsern tiatiro gostom, kteri pojedenih jedij Se niso prebavili oii jib splob ne morejo zarad velike mnozine, ali ker so nektere za aje tezko prebavljtve. Tistim pa, kte-rim je zelodec zavoljo zadosti ali morda Se prevet zavaitega vina vse jedi prebavil, ali jih morda Se pb-trebaje, irna kava ailno Skodi. U poslednjega uzrbka bi se morala ta Sega odpraviti, t. j. naj bi se po pojedinah «rna kava nikako na mizo na prinas&la. Kavo naj torej vsak clovek le erikrat na dan pije in to zajntra, drugace pa ne. Kdor jo vee'krat pije, jo pije navadno le aebi v Skode. Proti tenia gre&jo najvefc zea&e, ki kavo, ,zaio ker najmesj koSta", kakor pravtjo, ali „ker ae najhitreje oapravi', gebi ali pa tndi celi droiiai w jed oamesto drugih jedi na primer m veserjo priprav\jajo. Vsi ti bi mnogo veLi dobifiek iroeji na. svojem ttlesn in zdravlji, ako bi §li spit popolnoma Ja6ni, brez vecerje. Kdor je zyecer prevefc vina pil, naj ne zajutreka-je kave, temufi kaj drogega, ker takemu ilovekn kava Skodi. Posebno fe je bil «lovek prej.§nji veeer pi-jan, ma dmgo jatro kava 3ilno Skodi, ce jo pije. Ako slednjih patrijarhov, to je do D o m e n i k a VI. M i-c hie la sbmovalo izkljnCIjiyo le v Benetkab, kjer so irneli svojb pdsebno patrijarSko palaCo. Na zadnje preklice papie* ITikolaj V. 8.r oktobra 1451 grad-ski patrijarhat ter povzdigne beneSko Skofijo do fiasti patrijarhata. Pm beneSki patrijarh je bil L a v r e n-cij II. Giustiniano. Od sedaj naprcj ostal je Grad z okolico pod beneSkim patrijarbom celo do I. 1814. Ostaje nam sedaj pregledati Se zunanje dogod-ke, ticoiSe se Grada. Njegovi s^novalci bili so kupci in trgbvali so s ^urlani, GoriSani, Kranjci, §tajerci, Istraiii in Dalmatinci. Ail nevo§!jivost Akvilejcanov delala je veliko Skbdo Grajfiauom. Langobardi in Franki so podpirali na Vse naSjne Akvijejo, da bi uniCili Girad. Za njinii so napailali zaporedonui to mestb Avari, Sloyenci, Saraceiii in pozheje najbajs) Bovra2niki BeneCanpv, t. j; GenOvezi. Zastbnj so se prizadevali bjeneSki vojvpde Orseoli koncem X. in pofietfcom XT. stoletfa"m'estn zbpet na noge poinagati. Sezidali so nove palaie, pojpravili in ntrdili z nova mestnp ozidje ia stolpe. AH vse to ni pomagalo nifi ^netke so bUe bolj naras;Ue nego Grad. Zato so se beneSki vojvode in gra;dski patrijairhi stalno nasetili v Benetkah. Njih izgled so posnemale druge imeuitnejSe gradske druiine in s tem zadale smxtni ndarec syo« jemu rodnema mesta. Na Grw(u pi je ostal le b»-oeSk riamestnik kotzastppnik vlade ia naJSelnik-oWine n a «Hs^piltriftrfe P°P° WPataVje ;Iwkrat ?radiL }QU m ^°^). PWpal njegoye dragoceuosti in poSkoioval njegova ametna poslopja. L. 10^2 da aemSki cesar Henrik tV. Grad celo v last akvi-lejskemu patrijarha in vse ono, kar bi si Grajcani kje drugodi, pridobili. h. 13^4 napade akvilejski patrijarh NikoUj CeSki Gtad in ma uzame sveti-nje sv. Mohora in Fprtunata. V vojski med Anstrijo jn BeneCani posedel je bil akvilejski patrijarh M a r k-var d, kot zaveznik avaSriiski, 1.1372 tudi otok Grad. In kmalo za tem (1. 13^), v vojski med Benetkami in Geaovo, posede genoveiki genera! J)aria Grad io & fcroSi ekviiejakema pamarha. | Dva nauka za kmcta, 1. O izvazauji gnojuice napolje ia travaike. Da je guojnica jako dober gnoj, o tem je bilo Le veikat v gospodarakem lista io po dragih sloven skih Lasaikih pisano ter pripproSeno, naj bi $>spod.ir-ji za njo skrbeli ter jo na polja izvaiali, aii ^aliboze vefiidel s slabim aspehom, ker Se veliko, veliko je kmetovalcev, ki nocqo i-a/.umeti, V\k gnojnt /akiad ;majo v gtiijnici. Posebno in hvalevredno izjemo de-lajo goriSki okolicani, kteri bi mogti biti vsem dru-gim v izgled v kinetijskem napredku. Tukaj pozttam dovolj posestitikoV, kteri dad6 na leto tudi 300-400 gi. samoza gnojnicp, ne racunajoC drazega gnoja, ki ga morajo dukuptti, ako hoiejo svoje ojive in travnike v dobrem stanu vzderzati. Kje pa je vendar glavni uzrok, da se poraba gnojnice za njive in travnike tako polagoma Siri pri uaSem slovenskem narodu? Po mojem mnenji pravi nzrok je v tem, da nitnamo prave priprave, s ktero bi se gnojnica po njivah in travnikih enakonterno raz-lila, ne da bi se delavec ves zamaz.il. Kitkor jo'dan-danoj rabimo, je res osorno in tezavno. Deiavci se pri odpiranji in zaptranji soda vedno vufc aii manj z gnojnico polijejo, kar gotovo hikomnr ni Ijtibo. Zdaj navadno podstavljamo pri aodu feber, iz kterega potem deiavci raznaSajo gnojntco v golidah, vrtnih vrfiih i. t. d. po njiri in po travniku. Ba se to delo pofiasi vrSi ia da je precej arago, je vsake-K'i kmetpvalcu dobro znano. Ob enem mora gospo-dar one delavce, ki tako delo opravljajo, vsaj za tre-tjino draie plafiati nego za dragp delo. Da se pa to delo labko p> ceni in pravilno izvrS't, iznaSel jeKuh-nu, grajSinski najemcik na Badenskem, pnpravo, ktera se'Iahko na vsak sod od zadej prjpne in ktera jako lepo in pravilno raznaSa gnojnico dva metra na Siroko. Ta enostaven in lahko rabljivi stroj se dobiva K vsem tem nesrecaic pridrniile so se tudi pri-rodnq nezgods. Zemja se je vedjio bolj pogrezala, niorski valovi so objeditli otok okolo in okolo, zrak postajal je vedno nezdravej$i vsledi mofivirov, ki so.se celo v sredi vrtoy napravtiall L. 1490 premeui Na-tisa (Nediza in Ter), ki se je poprej kraj Grada v morje izlivala, svoj tok in se zdruzi se So Co. Staro korito spremenilo se je v plitki prekop in voda ni vec" donaSala peska in zemlje na obalo. Tako se je ta vedno bolj umikaja in nazadnje je morje zaCelo spodjedati morsko obzidje, ki se je tudt poslednjitS zrusijo. Od takrat naprej je mesto osamelo, Ijudatvo ;c obnbofalp in ime Grad se je vedno bolj pozabljalo. Se le y naSem stoletji se tu pa tani zopet kaj o Gradu fiuje. Tako so n. pr. ob Casu francoskih vojn I. 1810 angleike ladije preiskovale vse kote triaSke-ga zaliva iu 29. JMnija nasie so pred Gradom 10 fran-cpskih ladij ter jib bitro zaigale, tako da je vie mesto lahko ppazpvalo ia prizor. Pp dokoq5anih fraucoskih vojskah prideazijo na dunajskem zboru vse BeneSko Avstriji in urede^ na novo inejo med Gpriskim in Bene&kim. Vsled tega priSel je Grad k poknezeni grodji goriSki. Ker je morje tudi v noyejSem. t&mi otok vedno boy Bpodjedalo, uapravili so 1. 1848 z vladirto pomo- cjo velik nasip ob m,prji, da brani otok popolaega pogina. V zadnjih Jetih utemeljili so ljudomHi moije na Grada morsko kopaliSCe za Skrofulpzne otroke. Skozi tri poletne mesece sprej^majo v^ako leto po 40 do 50 ptrpk y ta zavpd in jim priakrbljajo uekolikp ,brezpla$np, nskoliko pa proti odSkodnioi yse Dptrebno za ta Cas. GrajCani, katerih je sedaj nekaj ve5 nego 3000 duS, imajo svoj poseben ty^us: vitko in visoko rast ter podolgast, zarjav«H obraz. PeCajo se skoro izkiiuL- l|*vo le z ribjim loyom. Zgodoyiaarjem je. znan .Chronicpn Gradense*, t. j. medio naStevanjp najvaznejSib dogodkov nod grajskimi patrijarhj od, I. 577 do 1045. napunaji.pr.iO. W. Sckwabe et. Comp., I. Braunerstras-se N.o 4. Cene so od 5 gl. 50 kr. do 7 gl. 50 kr., vse po velikosti in podobi. Ako komu velikost ali podoba pri prave ne uguja, se lahko zameoja. PoStni stroSki so tudi majhoi, ker tehta pri-prava samo 5-6 kil. 2. Je2 jako koristna 2ivaiica kmetovalcu. Mnogim naSira kraetovalcem je znano, a rano-gim zopet ne, da je je2 jako koristna zivalica kme-tovakem; zavoljo tega ga hocem ua kratkern tukaj opisati. V prirodoslovji Stejerno ga med iuikojede, vender ne moremo tega tako nmevati, kakor bi le od tega zive), ampak je tndi druge zivali, posebno mist, podgane, brCke, kaLe, kuSCarje, kebre, mramorje, Lr-ve, ogerce i. t. d. Samo v najveCej sili in lakoti se hrani z rasrinami. Jezje jako koristna ropna zival, ki opravlja svoje delo najveC v mraku, ko je vse mirno in tibo. Najljubsa braua so mu niisi in lovi'jtb tako spretno kot macka. Ako je od katere sovrazne zivali napaden, zvije se v podobi klopcifo ali krogle ter se Se le odvije, ko ga v vodo vrzemo. Sploh je jako moCne in Cvrstc postave. Proti zimi jako odebeli. Naj-veLa sovrazuika sta mu lisica in sova; lisica zgrabi ga za nos in unifn ga, soya pa um svoje kremplje v ko^o zasadi in ga ^e scboj v zr*k odoese* iai je razSirjen po vsej Kvropi, v Husiji in Lvc-diji prav tako, kakor v deielah okolo sredozeaiskega morja; njegova korjst se povsod vec ali manj priznavA. Prebiva posebno rad v gosteui grmorji in v starem zidoyji. Kedar se zima pribliiuje, napravi si v vptlinab in; skritih prostorib gutiaUw, za ktero na-nese na svpjih bode$»h iglah listfa in mabu, trdi se tudi, da Hpsi v bvpj brlog raznega sadja. Kadar naatopi zima, zniza m gorKota njegove krvi na nitto in tcdaj zafine svoj« zim^ko spflDjp, iz kterega se mes^ca marca zopet prebudi. Meseca julija in avgusta stori sauticd 4-8 mladib, kteri so jako njezni in obtutljivi. Mnogo niUriicev j)okoucajo lisice in druge zivali, nuipgokrat jih pa veliko od uuaza in lakote pogiue, prav v»)ed tt^a se slabo po> m.n,pzavat H tudi sp samice precej rodne. Ker smo preprtOani, da so jezi kmetovalcem jako koristne Zivali, zato zasluzijo oliU) in kak-Sne diake (barve) je. To isto naj se navtldc o ocetu in mated doticne zivali, o kteri je treba tudi pove-dati, da je v dezelt rojeni in izcejena in da je raz-stavljavec vsaj u2e eno leto njen lastnik, aii pa od kar se je porodila, Ce rim §e leta. Napovedauo starost potrdi, oziroraa ppprayi na oglasnici poseben, od c. kr. kmet. druStva post&vlien iivtnozdravnik takrat, kedar pride zival na razstavo; vse drugo pa, kar je uaveJeno v oglasnici, morajo potrditi doticni obfmski uradi. PredsedniStvo kmet. drustva povrne tistenw, ki se oglasi kot razsuvljavec, oglasnici prilo2qui izka-zek. Ta izkazek velja za spriebo razstavljavcn, sli nje-govemu opravcuku, da se sme deleiiti, in pokazati ga bo moral druStvenemu postavljencu, kteri bo stal v ta namen pri vhodu razstaviue ograje. 3. 0 v»ak: na razstavo piipeljant zivali je treba skazati njeuo tezo se spriCevalom kake javae tebt-nice ; ia sicer se ima zvagati zival y zadnjih Sestih dneh pred razstavo; enako bo treba skazati postavno predptsant ziviuski potni list. 4. N*a o-Iase za dele2itev razstave, podaue po 15. septetnbru t. 1., se ne bo jeuial ozir. 5. Govedo, spremljano po osebah, ki bodo nanj paztle, ima se pripeliati na mesto razstave dne 28 septembra pred osmo uro zjutraj. Ko odbHe osma ura. zapce se razstavina ograja ia notri ostaqe do pref ni bilo prepira v hiSi, potem gotovo nastane; [' also* je pa biF, se mnogo'pobnjSa.Takemu Sloveku ]e treble djj&i dfogib navadnih jedi, ki mnogo nasitijo; ko se $ jupfti, se pomiri. Treba je dati takemu (loveku d^ikrat tak zajatrek, ker en sain mu do pol-dau ni xajo&jj. Na to naj pazjjo poj&bno tiste zene, kter& m «D pijanci, ker ua ta jtt$n se prepit* svojfr more?, ,ko so se [atrezaili*, iuJEtze zneKjjo, ali si ga saj raaogQ skrajSajo. Ako je Clovec pijan in se ma da, da. se straeai, 6rae kave, mu ta silao skodi. Oaa ga savadno strcz-ne, pa Skoda, ki mu jo je storila za njegovo daJjno zivljenje, je, rekel bi, neizo*rna. To ?se, kar «em tula] napisal, velja, se vt- da. le t* zdravega Qaveka ia fe za zdrare kraje. Za kraje, kjer je ttasajino mnfiea doma (Wechselficber), in aa bojne ljudi, kterim morda zdratniki vino a!i kavo piti wetujajo, ni to piamno. poldjne samo komisija, ktera bo prisojevala darila. Ob-darjebci se phjavijo in darila razdqle §c istega due^' Po|oladne bo razstava obfiinstvu odprta do 5'. lire. Bazstayljeue zivali ,se ne bodo siuele odpeljati. z razstave pfed 5. uro popoldhe. 6. Za tiste zivali, ktere prizenejo oa predveSer razstave v Gorieo, bo iniskrbljetio, da se zastbnj prehranijo in oktmijo in cnuko se tiidi vse razstavlje-ne zivali brez razlofika zastonj oskibe s pico ves daa razstave. Kdor zeli, da se mu uze na predvefier. razstave prehranijo in okrme z.vali, una to v oglasnici ome-Biti, kedar pride z zivalaii v Gorieo pa, na] se oglasi v pisarnici c. kr. kmetijskega druStva. (Piazza del Duomo, — Stari trg, pri veliki cerkvi.) 7. Darila bo prisojevala posebna, po glavnem odboru c. kr. kmetijBkega drulMva odbrana komisija. 8. Obdarjeui biki Be bodo raorali kot plemenjaki v defeli ohraniti, vsaj doklcr ue dopoluijo tretjega lcta staroati. ft, Kot poroStvo obddi druStvo Ifo podarjenega zneska in izplaca. potem, ko se mu dokaze, da je po-goj izpolojen, z obrestmi vred, ki se uaberejo v ti-6tem Lasu, ko ostane denar v iliustveuem uradu, Ako zival po naravnem naCipu pogiue, preden je tri lefci stara, izpiaia ee koj pridr&mi zuesek z 4btestmi wed. Tiste zneskt, ktere bi druitvo ue izplaealo raz-BUvljavcem pbdarjenih bikov, ker jih niso kot pie* menjaki v deAeli ohramli ves predpisaui cuk, odmeni ©do z dotifinimi obrestmi vred vladucinu podporneniu t&logu v proapeh zmaoreje. 10. Lastniki obdarjeuih krav se morajo zavezati, da jib ohranijo v dezeli vsaj tri leta. 11. Ituzen deuawih daril bo druStvo delilo tudi svetinje in pohvaJuice. 12. Ako bi v kterem oddelku ue bilo zadosti tacih zifilt, ktere za&Uizijo darila, odmeni se razpo-lozljivi denar iahko tudi za to, da se obdarijo razstav-IJftvei drtigin spodej navedoniu oddelkov ju to tedaj, ako tako spozoa prisojevalna komisija dogovorno 8 predjedniitvom c. kr. kmetijskega drultva, Iz SOVOde«j, S. avgusta It. julija 1.1. je tmirl v Milanu gosp. Cesare (Uezar) Tosi, oLo poziintiih bratov vitezev Gavdencija in Kvgenija Tosi-ja v 100. letu ayoje fctarosti. Kaiyki prezivel je nad 00 let v tej ooclui (v Skrljah), kjt»r hi je bil dal napravit stroj-nico, ki Se dauilane* uspcSno deluje in daje zasluzek runogitn ubSinarjem. Ves fas svojega bivanja v tukajiSnji obCini bil je raojki skrbon ote ne U\ svoji druziui, ampak tudi fevezem in blag dobrotuik cerkvam. Sploh ni pozuala njegova radodarnost meje, kadar je Slo za pomoC re-vtzem all cerkvam, osobito sovodeujski iu cerkvi Ma-lere bozjc na mirenskem Gradu. Izrocivii vodstvo tovarno sinom, izvolil si je ranj-ki prcziveti zimo svojega zivljenja v Milanu, kjer je Lapustil obSirno posestvo. Veadar ni pozabil nikoli preljubljenega mu kraja (Skrlj), kjt-r je prezivel naj-lepsa kta svojega itvljeuja. Malo da ne vsako leto prisel je vdruzbisvoje niujte, Se ue dve leti pred njim v Milanu umrle blage gospe, prebivat po nekoliko tednov k svojemu Ijubljcuemu sinu Gavdenciju. Bil je ves fas bvojega zivljenja uredno krepak na duhu in telesu, in vsafcdo se je cudil, videfi startka, ki se je t mladeaisiko gibcaostjo kretal. Cudno je tudi to, da v svoji visoki starusti> dasi je veduo veliko cital in pisal, ni rabii naocaikov, doCim ui mogel brez njifa biti pred 70. letom svoje starosti. Gotovc bi bil Se veC let zivei, ako bi ec ne bil ponesrefiil. Ko je ho* tel atmrefc stopiti iz kocije, potegnejo nenadoma ko* njt, on pade in si zlomi nogo v gornjem stegnu, kar je starcku prouzrocilo smrt. Pravijo, da v svoji mla-dosti se je vkvarjal tudi s pesnistvom, a s kakiin uspehora, rai ui zaano, ker ae ue bavim z italijansko literature. Danes se je brala v tukajsnji vikarijski cerkvi ma§a zadaSnica po ranjeem Cezaru Tosi-ju, katero je daroval precastiti g. zupmk mirenski z veliko asisten-co. MaSe zaduSnice udelezili so se razven rodbine ranjeega in mnogobrojnega obCinstva tudi obfi. stare-§instvo skoro polnosteviluo iu solska mladiua, kar prica, kako priljubljen je bil ranjki, dasi je mnogo let preiivel v inozemstvu. Po dokonfanem cerkvenem opravilu, delila se je miloSCina mej domace in tuje uboge, na katere ni pozabil blagi ranjki niti v oporoki, zapustivSi jim 500 fraukov. Ta znes^k sta zgore iinenovana brata kot glavua dediCa in izvrsevalca poslednje volje ranjeega v razdelitev mej uboge izro&la tukajSnjemu g. vikar-ju. Vo dokoncanem tem opravilu povab]jeni so bili vsi preCastiti gg. duhovuiki (6 po §tevilu), ki so so-delovali pri niaSi zadusnici, v palaco g. Gavdeneija viteza Tosi»ja na zajatrek, kjer je bila zbraua tudi vsa obitelj ranjeega. Pri tej priliki darovola sta glavna d«dica za cerkev Matere bozje ua Gradu 3000 fran-kov, kateri znesek sta izrofiila preC. g. s^upaiku, da ga. powbi za glavni altar, ki se izdeluje ravno sedaj za reieuo cerkev. Vidno ginjen sprejme g. 2upnik iepo svoto deuarja, zahvaliv^i se vite^kima gospodoma toYateljea^ za veUKoduiai dax, S tem blagim Ci- j nom pokazala sta gospoda viteza, da sta vredna na-slednika pokojnega njih ofieta. Dal Bog, da bi tudi nadalje §e. ohranila tisto paklonjeoost cerkvam in ubo-gim, kakorSno sta do sedaj v obilui meri vedno go-jila. Y tem se je §e posebej odlikoval g. vit. Gav« dene Tosi, posebiip za casa svojega 15 letnega uspeg-nega Supanovanja. ' ' — iC. S skrajne meje na§e deiele, io. avgusta. — Poiofiaj, draga „SofiaK, svojim Citateljem1 o ve-liki elementarni nezgodi, ki je zadela aa§e sosedne farane. V nedeljo, dne 20. julija, zjutraj so se v Spodnji Idriji (pri Fari) otroci pripravljali za prvo sv. obhajilo. Prav o poi desete ure, ko so gospod 2upnik pred altarjem z otroCi6i slovesno molili krstno obJju-bo in se je ljudstvo be zbiralo k sv. ma§i, se naglo grozovito zablisknc, stiela Svigno v zvonikov sfcrelo-vod, v sredi zvouika pa se pretrga 2elezna Siua iu strela udari v zid, predere zidovje ter gre po zno-tranjem delu zidovja na kor, Tam poSkoduje orgle in Svigue skozi obok v cerkev, kjer se razdeli; en del predere skozi zid iz cerkve pod zvonik4 tam grozno poruSi zvouikovo podzidje in pomefie vee" ljudi ua tla; k sreci pa vender uobenega ni(5 ne poSkodujc, drugi del pa po cerkvi grozovito razsaje, ru§i in mece kvi§-ku cerkvene sedeze in drobi akale, s katerih je na-pravljen cerkveui tlak, a tako mocjo, da so kosci od okal ua kor frcali. Lui lenski, ki je na tleh kleLala, je z noge Seveij odtrgalo in ga cisto zdrobilo, druzega jej panipoSbodovalo; drugi 2enskipa,ki jeza vratmi v klopi sedela, je raztrgalo cevelj z noge in je uzga-lo obleko na njej; reva- pade v nezavesti na tla. Ljudstvo, yd groze in strahu vse razbegano, dere iz cerkve veu in nOter, pa v stra§uem dimu, ki je po cerkvi nastal, je v naglici ni nobedeu zapazil; ko jo dobijo, bilo je ze prepozno, ker bila je vsa o^gana in Cez dva dui je reva v nudih bolefiinfth umrla. Otroci pred altarjem straSen krik zazenejo, kvi§-ku plancjo ift v grozovitera strahu bo hofie vsak le gospoda zupnika okleniti. Gospod sami prestraSeni sq na vso moC prizadevajo, prestra§ehe otroCico potola-^iti, in le z velikim prizadetjmn je bilo mogoge to-liko utolu/tti jib, da so jib ukoz sakristijo na prosto Bpravili za toliko ensa, da m j« strah nekoliko pole-gel in da se jo amrad iu dim iz cerkve prezracU Ta zalostui dogodek bodi v izgled vsmn ce?kve-aim predstojui.^tvom, da vestno nadzorujejo take cerkvene naprave, kakoden je strelovod, ker bi laiiko brezskrbne in slabo naprave pouzrocile take in Se veCje nesr*6o. Verne Blovence pa naj ta stragui dogodek opominja, da nikdar ne pozabimo poni^no in zaupuo klicatt: treska in hudega vmueua, reli nas o Guspod._____________ ^~*c V Ljubljani, 12. avgusta.— Stirje poslanciso odlo/ili preteklo leto svoje mandate za dezelni zbor in vsled tega se bodo vrSilev drugi polovici tega me-seca uove volitve. Veleposcstvo voli dva, Kofievsko mesto z RibniSkim trgom enega in notranjske kmefi-ke obeme enega poslanca. ^Jibog, da je samo na Notranjskem zmaga Slovenca gotovaj; v Ko^evji in v veleposestvu smo pa do sedaj ge vedno podlegli, in prav le za par glasov. AH Cudno in skoro never-jctno je, da prav volitev na Kotraujskem, kjer je zmaga Slovenca tako gotova, prizadeva nekatcrim kro-gom najveC skrbi iu med ljubljanskim slovenskim Ca-sopisjem najveC vri§a in prepira. Mar ni vse euo, je li izvoljen A ali B, ce je le uarodnjak? Ali je na-rodna stranka v svojej celoti z vlado zlita kljubu 0-nim nesrc5nim 600 gold, za uepotrebno nemScino na ljudskih §oIah? Ali bi ne bilo bolj potrebuo, iskati sredstev in pomofckov, kako bi zmagala vladi sluiaa stranka v drugib dveh okrajih? saj U vendar moralo biti vladi kaj le_eLe na treh glasovlh v de2el-nem zborul Namesto bojevati se tam, kjer bi bilo kaj pridobiti, zaletava se MveCerna priloga uradnemu cas-nikutt v osebo zasluzneja prvoboritclja dr. Z-rnika, bivaega poslanca notranjskih kracCkih obCiu in pred-sednika de2eloo-zborskemu klubu. Toliko strasti in strupenosti ni bilo Se v nobenem naSih listov brati; celo proti zakletim sovraznikom slovanstva je bil po mojem mnenji plemcniteji in dostojneji boj, uego se je sedaj zljubii „I