LETO III. — Št. 34.
Poštnotekoči račun štev. 23.
HOMCA, 20. AVGUSTA 1921.
Posamezna Iterilka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, li. nad.
Naroinin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.60 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir L— za Vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
BEDNE MASE

Vesti, ki prihajajo iz Rusije o velikanski bedi, ne služijo baš v propagando komunizma in ne opravičujejo obstoj režima, ki goni rečino državljanov naravnost v pogin.
V takik razmerah bi bilo silno krivično in nesmiselno od vsake vlade tiščati množico z nasiljem ob tla radi edinega cilja, ki je ta, da se ohranijo sedanje osebe na površju.
Zdravi cilj vsake države je pač bil in bode blagostanje državljanov. Ali se da isto doseči v kapitalističnem, socijalističnem ali komunističnem sistemu, je v bistvu vsejedno, kajti nihče se ne bode protivll režimu, v katerem se bode bolje počutil in vsako stremljenje človeka je pač goli evdaj-monizem ali želja po blagostanju.
Nezdrave, neznosne in mučne razmere, ki so zavladale pod carizmom, so pahnile rusko množico z enega ekstrema v drugi. V carizmu ni bilo več mogoče shajati, poskusimo torej z najek-
stremn-ejšo stranko socijali-
stične struje za večinski program. To je bila ruska revolucija. Toda danes, ko je poteklo že več kakor četvero let tega edinega režima v človeški zgodovini, je že vsak uvidel, do katere nieje se da komunizem realizirati. Tudi ruskim komunistom je postalo neprijetno v njihovi lastni državi, kjer je solnce nič več lepše ne sije kakor pod carsko o-blastjo.
Komunizem, ki ne prinaša človeku večjega blagostanja kakor prej, je zgubil tudi v Rusiji pravico do obstanka. Oemu naj bi se pač vzdrževal režim, ki ne more zadostiti potrebam državljanov, čemu naj bi umiralo ljudstvo od glada v komunistični državi, ako v zapadnih državah proletarec vendar še vegetira poleg kapitalizma. Ta žalostni prizor popolnoma disorijentirane delavske mase, se pojavlja tudi pri nas.
Kako visoko doneče so govoričili še pred dobrim letom dni komunistični voditelji na tržaškem deželnem zborovanju in kakovi so bili nijhovi govori na preteklem zborovanju, ki se je vršilo pred par dnevi v Trstu!
Ne le da je zginilo iz površja mnogo markantnih političnih zastopnikov, ampak tudi govori7 so bili nekaj čisto novega. Vse je bilo pogojno, »ako« »tedaj«, »ke-dar« itd. itd., edini Tuntar je skušal obdržati še stari revolucijonarni program, ki dopušča reforme le po izvršeni revoluciji. Vsi drugi so videli položaj drugače. Odpad videmske delavske ma-
se, ki dela za vsako ceno, naraščajoča brezposelnost, apatija delavstva zn teorije, je ustvarila v sedanjih komunističnih voditeljih prepričanje, da se na delavske mase nikakor ni več zanesti.
Vendar jim prihaja to spoznanje. Brezposelni zahteva dela in jela, ki mu ga komunizem sam ne more dati; delavec — družinski oče ne more gledati, kako umira njegova družina za lakoto, naravna sila ga goni, da išče dela za vsako ceno.
Za to pa je prodrlo tudi med večino komunističnih zastopnikov stoprav oportunistično načelo, da je prav, ako se dobi od vlade podpore za brezposelnost, da ie prav, ako se dobi koncesije tudi potom socijalne zakonodaje, torej, da se izrazimo, banalno, mesto potom revolucije, ritenskim potom.
Saj je nekdo na tem zborovanju tudi žalostno vsklik-nil, da mislijo mase, da so voditelji vsegamogočni, a ža-libog, da niso.
Tako je, za to pa tudi ljudstva ni treba zapeljevati.
Vrhovni svet
Isti je, kakor smo še zadnijč poročali to pot zboroval v Parizu. Zastopniki ententnih držav so držali le malo dni glave skupaj.
Najtežje je bilo sporazumlje-nje v gorenješlezkem vprašanju. Pri tem je prišlo do take napetosti med Lloyd Goorgesom in Briandom, da se je hipoma mislilo, da je nastal nepremostljiv prepad med Anglijo in Francijo.
Toda konečno so so glave vendar pohladile. Zdi se, da so Francozi vendar le nekoliko prijenjali.
Gotovo je na vsak način, da Francozi s svojim predlogom, ki je zagotovljal Poljski večji del Gor. Šlezije, niso mogli prodreti.
Popustilo se jo pa tudi na angleški strani in prišlo se je konečno do rešitve v odlo žil nem smislu.
Zadevo naj se predloži «Zvezi narodov« na prihodnjem sestanku, do tedaj pa se bodo zavezniki potrudili, da obdrže v Gor. Šleziji mir.
Ta predlog je bil baje stavljen od italijanske delegacije, ki je uvidela kaka nevarnost bi pretila zaveznikom, ako ne bi Francija hotela podrediti svojo politike obči koristi.
Tako so se »znebili« a ne »rešili« zavezniki za motanega gorenj ešlezkega vprašanja, ki je nastalo med zavezniki jabolko nevarnega spora.
Toda nevihta je šla za sedaj le mimo. Vsa druga vprašanja so bila v primeri s tem le igrača. Da bi se vsaj nekaj
storilo v šlezkem vprašanju, je pa vrhovni svet vendar sestavil spomenico, ki je bila odposlana nemškemu in poljskemu zastopniku zasedbenih čet radi vzdrževan.a miru in reda v Gorenji Šleziji.
Dalje sta bila imenovana dva uradnika za preiskavo o obravnavah proti vojnim zločincem v Lipskern. Zavezniškim velikim komisarjem je bilo naloženo, naj prouče vse potrebno, da bodo pripravljeni, ko bo Gornja Šlpzija razdeljena. Predvsem naj se prouči način postopnega predajanja dežele novim oblastim.
Nato je bilo določeno kako se bo imenovalo komisije za organizacijo pomoči Rusiji. Dalje se je razpravljalo o pomoči Avstriji. Bilo je sklenjeno, da se pošlje Zedinjenim državam, Jugoslaviji in Rumuniji, naj se odrečejo svojim tirjatvam, do katerih imajo pravico. Ameriški zastopnik je rekel, da je bil senatu predložen načrt zakona o opustitvi te tirjatve.
Sledila je razprava o vprašanju obrambe dardanelske morske ožine. Izvedenci so dali tozadevno poročilo, na podlagi katerega je vrhovni svet sklenil, da bo v slučaju napada na Carigrad s strani kemalistov branilo Dardanele 12 bataljonov. Potem jo prišlo na vrsto vprašanje nadzorovanja nemškega civilnega zrakoplovstva. Nadzorovanje se bo začelo s 1. decembra t. I. Francija je predlagala, naj bo sedež tozadevne komisije v Berlinu, do-čim je angleški odposlanec zahteval, naj bo njen sedež izven nemškega ozemlja. Italijanski minister za zunanje zadave della Torretta je predlagal, naj bi nadzorovalna komisija trajala le do tedaj, dokler ne bo Zveza narodov v stanu vršiti nadzorovanje nemškega zrakoplovstva.
Vrhovni svet se razpravljal dalje o Roških za zasedne čete. Finančni veščaki so opozarjali na dejstvo, da so ti stroški preveliki. Lord Curzon je rekel, da je to vsled tega, ker so drži v Nemčiji preveč, čet. De Soleri je dostavil, da je tudi civilnih komisij preveč. Briand in Jaspar sta pritrdila tem izvajanjem. Vrhovni svet je nato sklenil, da se mora vprašanje stroškov za zasedne čete in civilne komisije ponovno proučiti. V ta namen je bila imenovana posebna komisija, ki bo morala predložiti svoje poročilo do 1. novembra t. 1, 2. Francoski odposlanec minister Loucheur je poročal o vprašanju razorožitve, povračil in sojenja vojnih zločincev z ozirom na nemške prošnje za odpravo kazenskih odredb. Loucheur je naglašal, da je Nemčija začela izvrševati in da je nemška vlada dokazala s tem svojo dobro voljo. Predlaga, naj se odredbe odpravijo pod pogojem: a) da Nemčija plača do 31. avgusta eno miljardo mark v zlatu, b) da nemška vlada sprejme odločbe o uvozu zavezniškega blaga na zasedeno ozemlje, kakor se je že bila
dogovorila s francosko vlado. Loucheur pa zahteva, naj vojaške odredbe ostanejo v veljavi. Anglež Lord Curzon misli, da se morajo odpraviti vse odredbe na splošno vsled tega, ker je Nemčja sprejela ultimatum zaveznikov. Pravi, da je treba Wirthovi vladi, ki kaže take dobro voljo, iti na roko. Vsled tega predlaga vrhovnemu svetu, naj sklene, da se imajo vojaške odredbe postopno odpraviti.
Ministrski predsednik Briand je nato podrobneje obrazložil stališče francoske vlade glede odredb proti Nemčiji. Pravi, da za Francijo odredbe niso cilj temveč le sredstvo. Ako bi ne bilo več nobenega tistih razlogov, ki so povzročili te odredbe v mesecu marcu, bi F’rancija bila prva, ki bi predlagala, naj se odprav jo. Opozarja na dejstvo, da so v Nemčiji še vedno elementi nereda in pravi, da so bili Nemci v stanu zbrati v 14 dnevih armado 40.000 mož, ki so bili bogato opremljeni. Vsled tega je nevarnost velika in Wirtho-vi vladi bi znala slediti reakcionarna vlada. Spričo te nevarnosti se vojaške odredbe ne morejo preklicati, ker bi v slučaju spremembe vlade v Nemčiji nastala med Francijo in Nemčijo precejšnja napetost-Poleg tega bi so zavezniki na. hajaii v tem slučaju spričo slabe volje nove nemške vlade brez orožja. Francija je nadaljeval Briand, je mobilizirala en letnik in ga ni rabila. Toda kaj bi rekel francoski narod, ko bi se v hipu, ko so se francoski uradniki v Lipskern javno zlostavljali, preklicale vse vojaško odredbe. Briand je zaključil rekoč, da Francija sama predlaga, naj se gospodarske odredbe prekličejo, da pa želi, da bi se vojaške odre-be preklicale še le tedaj, ko Nemčija izpolni dober del svojih obvez in ko bo naloga nadzorovalnih komisij olajšana. Odprava vojaških odredb bi prišla lahko v pretres na prihodnjem sestanku vrhovnega sveta.
Po Briandovem govoru je vrhovni svet sklenil, da prenehajo gospodarske odredbe dne 15. septembra, ako Nemčija plača ves obrok, ki zapade 31. avgusta t. 1. Za nadzorovanje dovoljenj za uvoz na zasedeno ozemlje se bo ustanovila posebna komisija. Komisija, ki se sedaj nahaja v Koblenzu, bo opravljala do tedaj to nadzorovanje, — Odredbe se bodo postopno odpravljale.
Nato jo bila seja zaključena.
S to sejo je vrhovni svet zaključil obenem svoje delo. Pred razidom odposlancev je bila sklenjena sledeča resolucija: Pri zaključku svojega dela J smatra vrhovni svet za potreb- j no, da zopet naglasi svoj trdni . namen ohranili med zavezniki tesno slogo, ki misli da je v sedanjem hipu bolj potrebna za svetovni mir kot tedaj prej.
Ustroj pokrajinske uprave za Slovenijo
Deželna vlada za Slovenijo je v zmislu člena 134. ustave prenehala in na njeno mesto je stopila »pokrajinska uprava za Slovenijo«, katere vodstvo je prevzel po kralju imenovani pokrajinski namestnik. Pokrajinski namestnik izvršuje pokrajinsko upravo po šefih oddelkov pod neposrednim nadzorstvom ministra za notranje zadeve in kot organi pristojnih ministrstev. Pokrajinska uprava za Slovenijo sestoji iz istih oddelkov kakor prejšnja deželna vlada za Slovenijo, in sicer dotlej, dokler se posamezni deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njih posli -ne prenese bodisi na posamezna ministrstva, bodisi na kasacijsko ali apelacijske sodišče (stol sedmorice, odnosno višje deželno sodišče), bodisi na ministrske ekspoziture, bodisi na oblastna oblastva države, uprave posebne instance za eno ali več oblasti) ali samouprave (oblastna skupščina in oblastni odbori). Pokrajinska uprava za Slovenijo se torej deli na te-le oddelke: 1. na predsedstvo pokrajinske uprave; 2. na oddelek za notranje zadeve; 3. na oddelek za kmetijstvo; 4. na oddelek za javna dela; 5. na oddelek za socijalno skrbstvo; 6. na oddelek za prosveto in vere; 7. na oddelek za pravosodje; 8. na oddelek za gozdarstvo. — Stvarna pristojnost pokrajinske uprave in njenih oddelkov ostane do nadaljnih ukrepov povsem ista kakor pristojnost prejšnje deželne vlade in njenih poverjenižtev in oddelkov. Posameznim oddelkom pokrajinske uprave na-čelujejo šefi oddelkov. Oddelki se po potrebi dele zopet na odseke, katerim načelujejo referenti.
Delegacija ministrstva financ, oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, zdravstveni odsek, gradbena direkcija, generalna direkcija in finančna prokura-tura ostanejo še nadalje ministrstvom neposredno podrejeni.
Kulturni stiki med Italijo in Jugoslavijo
Jugoslovanska komisija, ki je prišla pred predsedništvom Vojnoviča v Rim zaradi sklenitve dogovora o kulturnih stikih med Italijo in Jugoslavijo, je zapustila Rim.
Za predsednika italijanske delegacije je bil imenovan senator Ruffini, ki pa je po demisiji Giolittijeve vlade predložil s svoje strani novi vladi svojo demisijo, od katere ni hotel odstopiti vkljub vsemu prigovarjanju. Vsled tega se je moralo delo teh dveh komisij prekiniti in italijanski minister je poslal tozadevno sporočilo v Belgrad. Smatra se, da se bo do jeseni posrečilo sestaviti drugo komisijo, nakar se bodo pogajanja nadaljevala.
•GORIŠKI SLOVENEC.
Dajte nam šole!
vpije po enoletnem molku slavna »Goriška Straža«. Prid usuje seda prej ne od neha, dokler ne izposluje vseh še pred vojno obstoječih šol v mestu. Dobro! Dober tek tistemu, ki ga ima! Mi pa ga nimamo pri tako kislo hinavskem vzklikanju. Za sedaj vprašamo le gospode okoli »Straže«:	kdo je
edini krivec, da nimamo od lanskega leta sem mestnih slovenskih šol? Bi-li nam ti znali razrešiti to uganko? Ako ne, jo bomo ob dozorelem času pa mi! Tako nam rešuje vsega mogočna Jugoslovenska ljudska stranka naše najvitalnejša narodna in gospodarska vprašanja. Vemo pa še marsikaj drugega, bodisi srednješolskega ali gospodarskega zadržaja, o čemer bomo ob najprikladnej-šem hipu z visokopovzdignje-nim glasom govorili; v to nas sili naša narodna čast in blagor ljudstva, ki je konec koncem zapeljano po krivih prerokih, kateri v resnici ne iščejo med ljudstvom ljudi, pač pa sami sebe in svoj žep.
BAZNE VESTI
Henrik Caruso, rodom Na-politanec je po dvomesečnem povratku iz Amerike v lastni rojstni kraj 2. t. m. izdahnil svojo veliko pevsko dušo. Dasi je že kot deček obetal s svojim izredno lepim sopranom mnogo, je vendar do 21. leta živel skoro pozabljen. Še-le pri vojakih so se začeli razni ljubitelji umetnosti zanimati za njegov brilantni tenor. Na prigovarjanje teh se je končno vpisal na glasbeno šolo v Na-poli, kjer je začel z vso resnostjo in pridnostjo vsestransko študirati glasbo; pri tem pa se je posebno vpoglabljal v umotvore Verdija, največjega ital. skladatelja. Po dovršenih študijah ga vidimo kot najznamenitejšega svetovnega pevca v najboljših gledališčih Evrope, ki pa je v kratkem postala za po celem svetu zaslovelega tenorista pretesna.
Izvabili so ga v Ameriko, kjer so mu izražali priznanje s ploskanjem in plačilom. Služil je baje do 100.000 L na večer s svojimi vselej vspelimi predstavami. S svojim rajsko-donečim glasom je znal jako spretno in s strastjo odražati globok čut največjega in najpopularnejšega italij anskega komponista Verdija. Ž njim smo mnogo izgubili. Te izgu-be-je težko nadomestiti.
Gospodarske vesti
Kriza vinogradništva v Jugoslaviji
Iz jugoslovanskih časopisov je posneti, da tam v obljubljeni deželi, ki bi nas imela tudi nas, Julijsko-beneške vinorejce v Italiji rešiti iz gospodarskega pogina, se pridelovalcem vina jako slabo godi, kar dokazuje naslednji člančič, dobesedno prepisan iz ljubljanskih časopisov:
«V jugoslovenski Dalmaciji leži 300.000 hektolitrov vina, ki je določeno za izvoz, se pa ne more razpečati. Avstrija in Češkoslovaška kupujete itali-
janska vina v Trstu, Ogrska pa, ki je doslej kupovala velike množine dalmatinskega vina, je ustavila uvoz. V Jugoslaviji sami pa se vino razpečava le z veliko težavo, čemur so kriva slaba prometna sredstva in visoki stroški za prevoz. Vsled velike vročine se vino lahko skazi. Zato nameravajo prizadeti kuhati iz odvisnih količin vinsko žganje ter so prosili vlado, naj oprosti te količine od davka na kon-sum. Minister za poljedelstvo je prizadetim obljubil, da bo odposlal na Cehoslovaško in v celo vrsto drugih držav strokovne komisije, da se ustvari možnost za razpečavo dalmatinskega vina«.
Iz tega je razvidno kakšne gospodarske boje morajo imeti trtorejci v Jugoslaviji, med tem ko pri nas, četudi je naša država zelo bogata na vinu, se ne dogajajo taki slučaji; pač pa jo ravno nasprotno opazovati. Mnogi krčmorji bi si radi nabavdi dobrega vina, a se jim ne posreči. Točiti morajo povečini slabo in zdravju škodljivo vino, kar pa ni v korist ne pivcem in ne krčmarju.
Ako pomislimo, da je Jugoslavija z malo izjemo vinorodna dežela ter da vsled obilnega pridelovanja ječmena in hmelja za varenje piva, katero bo vtegnilo vinu delati precejšnjo konkurenco, lahko že v naprej sklepano, da vinorejci v Jugoslaviji tudi v bodoče nimajo pričakovati blagostanja.
Domače vesti
Iz Toimina. — Razstava, ki jo jo priredil Škodnikov zavod ob zaključku šolskega leta, je bila res nekaj lepega. Našel si raznovrstne predmete, od najbolj okusno izdelanih, razvrščene v lepem skladu. Posebno pozornost so vzbujali izdelki, izdelani pod vodstvom gospe Drašlerjeve, ki je znala združ ti dober;okus s praktičnim zmislom,kar je zelo važno za dijakinje, ki se učijo, kakor se vidi, tudi stvari, ki bodo v veliko korist našemu kmetskemu žensku. Vodstvu Škodniko-vega gre vsa čast in hvala,
Rop v Opatjemselu. — Pred
par dnevi se je pripetil v blP žini vasi in sicer v gostilni Stepančiča v Dolu prav predrzen roj«'.
Dva delavsko oblečena človeka sta stopila proti večeru v gostilno in se dobro najela in pila. Očakovala sta, da se je krčma izpraznila in ko se ja krčmar pripravljal, da bi jim napravil račun, sta planila roparja po koncu in mu pomerila samokres na prsi.
Soprogi, ki je ravo tisti hip prišla v sobo, so je zgodilo ravno isto. Nato sta roparja z umazanimi enujami zamašila usta nesrečnemu gostilničarskemu paru in sta seveda zahtevala, da jim krčmar izroči ves denar in dragocenosti.
Pod grožnjo samokresa sta morala znositi na kup ves denar in dragocenosti, kakih G650 lir.
Na to sta ju razbojnika še zvezala in potem zginila v nočni tmini. [Kričanje povezanih j krčmarjev je sicer privabilo j ljudi, a bilo je že prepozno. | O roparjih in duha ne sluha. ^
Jugoslovenski agitatorji na Vipavskem. — Sliši se, da nabirajo po Vipavski dolini jugoslovenski agitatorji mladeniče, da bi stopili kot prostovoljci v jugoslovensko armado. Več mladeničev je baje že ušlo črez mejo in na ta račun je bilo aretiranih v Rifembergu več oseb.
Jugoslovenski komunist pretepen v Solkanu. — Zadnji čas so prišli v našo deželo razni novi komunistični apo-stelji, ki jih je mati Jugoslavija potisnila črez prag.
Eden takih je pred par dnevi držal shod v Solkanu in pri tem blatil Jugoslavijo kot reakcionarno državo, ki ne pozna nikake svobode. To pa navzočim komunistom — narodnjakom nikakor ni bilo po volji ter so hoteli predrznežu takoj porabljati kostf.
Nezvesti Jugosloven. — V
Vertojbi bi je postopal neki Anton Majer iz Skejelce, Jugoslavija, 23 let star po poklicu mehanik, ter se znal prikupiti nekemu G4? letnemu Andreju Turel, ki ga je sprejel celo gostoljubno pod streho. Majer se je seveda spočetka jako vzorno obnašal tako, da je bil stari Andrej Turel naravnost vesel tega mladega prijateljstva.
Toda nekega dne se ptiček nenadoma zgubi. Z njim pa tudi listnica Turelova s 150imi lirami. Andreju Turelu ni ostalo drugega kakor pot h kara-binirjem.
Poštni urad v Štsvsrjanu so
obiskali tatovi, toda odšli so klaverni, ker niso mogli iztakniti več nego 100 lir.
Soška Žrtev. — Iz Soče je bilo potegnjeno truplo nekega Romana Bressan, ki je preti kratkim utonil bližu soškega mosta pri Ločniku.
Okradena tobakarna. — V tobakarno na tekališču Viktorija Emanuela št. 60 so po noči udrli tatovi in odnesli vse blago in denar v vrednosti kakih 8000 lir.
O tatovih ni duha ne sluha, dasiravno so jih ljudje, ki bivajo v gorenjem nadstropju slišali in tudi nekaj časa zasledovali v nočni tmini.
Ljubezenske posledice 19
letni Anton Pividori, brivec po poklicu, je ljubinkoval z 18 letno Katarino Pecorari. V mladeniški gorečnosti sta se pa spozabila, a ženski je vedno vsojeno nositi posledice.
Mesto pa, da bi so udala v božjo volj^, sta se oba Ijubin-ca podala v Trst k neki znani babici, kateri sta morala plačati 200 lir, da se znebi punca posledic.
In res komaj so je vrnila Pecorari v Gorico, se je zgodilo, kar je tržaška babica prerokovala. Ljubimec jej je pomagal zbrisati vsako sled ter je vrgel 5 mesečni splav v stranišče.
Toda javna sodba ne počiva. Govorjenje jo prišlo na ušesa karabinirjem, ki so pritegnili takoj v zaslišanje Pividorija.
Isti je dejanje priznal in na podlagi te izpovedi sta morala oba nepremišljena mladeča najeti stanovanje v špehkamri.
V Tolminu je bil aretiran 14 letni Miha Bukovec, ker je ukradel nekemu Luigi Olivieri 150 lir.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000 OOO
Agencije:
fljdovšiina, fljello, Gradiš««, <5rad«ž, Červlnjan, Kormin, Trži«.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov
Ki so vporabiijvj po celem Kraljestvu
Societa Servizi Auiomobilistici
ING. RIBUC.i
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina-Vipava, Krmin-Čedad.
J
imi
Tiskarna G. Juch
GORS0A, ViA fRORELU 14
m
SPREJEMA VSUKO TiŠKARSKO DELO

Upravitelj in urednik: Karol Jušič. š Tiskarna G. Juch V Gorici.
> Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z omejeno zavezo	'k
P	Tekališče „Giuseppe Verdi“ št. 29 (Mestni dvorec)	V
Pri tem konsorciju se razprodajajo:	^
/j	I. KRMILA: Oves, otrobi,	moka za	krmljenje,
'k sezamove pogače, sol za živino. .
J II. SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj, rastlin za krmljenje in vrtnin.
]/	III.	GNOJILA: napravljena	umetno iz	najboljših
d kemičnih snovi.	il
P	IV. VITRIJOL IN ŽVEPLO.	p
d	V.	PLUGI znamke «Sack»	in drugih	ter razni	A
poljedeljski stroji.