šef] ubijalski aiotoioit JtOtOIOl -I—I—I—I— -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—t—r~ Leposloven in znanstvei\ list? Štev. a. V Ljubljani 1. kimovca 1891. Leto XI. Vanda. /-^astrla temna groba noč Vladarja, slavnega junaka Ponos Slovanom, Poljcem moč ; Objela smrt je kneza Kraka. Orjaško grad v nebo se dviga, Ob Visli stari knežji grad — Po nebu zvezde noč užiga, Po zemlji le"ga nočni hlad; V noč knčginja strmi od grada Hči Kraka Poljca —¦ Vanda mlada. Brdka je blaga kndžja hči, Jednako v popji nežno cvetje, Kadar ga jutra z6r zlati, In zemlja diha mladoletje. Toda obraza kaj dražčst Zastira kneguvji bolest? Zakaj v očeh ponosnih, čistih Svetlo trepečejo solze, Kot rose biseri po listih, Če v lune svitu se blesti ? — Sovraži jo usoda kleta. Zagrebel komaj ji očeta Plačoč je hrabri poljski rod In v sladki, neomajni veri, Da bil mu knez je mil gospod, Izročil žezlo knežji hčeri — Gorje", že zbira se težak Nad njo in niirodom oblak ! Cul uemški knez o nje lepoti, Poslal je sle do nje s prošnjo: Ljubiti kne"ginja ga hoti, Sicer pozdravi jo — z vojsko . . . Novico Vanda to pretečo, Premišlja trpko svojo srečo, »Ljubiti — tebe, tujec-knez, Ki Poljcem si sovražnik kleti ? Ljubiti — če ljubezni vez Izdaja rod iu dom moj sveti? . . . In vender — vojske bič strašan, Krvav je v boji slednji dan.« Orjaško grad v neb6 se dviga, Ob Visli stari kne"žji grad, Po nebu zvezde noč užiga, Leži po zemlji nočni hlad ; V noč knčginja strmi od grada Hči Kraka Poljca — Vanda mlada, Besede take govori: »Kar zvezd na nebu — v ljudstvu zame Junaških src živi, plamti: Kadar poslednje smrt objame, Takrat le pridi on po me, Osvoji moje si — srce!« Završen boj, dov61j napila Krvi slovanska se je prst, Dovolj pobrala mečev sila Junakov izmed poljskih vrst — A boj porazil je sovraga, In Poljcev je nad Nemci zmaga ! Sume" valovi kalni v Visli, Ob reki Vanda temno zroč 33 5H Zoran : Izprememba. O boja dne"h minulih misli' — V prirddi jutro, v nji je noč Kaj tudi zmaga, Visla reka, Prinesla knčginji ni leka? Šume" valovi, dalje spri, Za njimi Vanda se ozira Čez plan, namočeno s krvjo, V očeh ji živi svit umira . . »Sirota Poljska, kaj gorja. Rodila ti je vihra ta, Kaj src končala zemlje tvoje! Zdaj, bog PenJn, ne daj ti več, Da lije kri, da vzdiga meč Rod poljski — zbok lepote moje!« Vzkipeli so valovi reke, Vzprejeli Vando v se" na veke. Stebor. ^^^^ Izprememba. idiš dno zvezdo jasno, Moja je ljubezen taka.« Zvezdo pa oblak zakrije! — »V srci mojem ni oblaka Ni oblaka, da zagrnil Mojo bi ljubezen zvesto: Vedno bode, kakor bilo Tebi prvo v srci mesto !« To si nekdaj govorila . Zvezda zvesta je ostala, Se ob isto solnce teka, Ti drugam si se udala. Zoran. Le j eden! SL ,a oknu mi deva ihteča sloni, Na vasi veselje odmeva . . . Ko rddost bogastva vsem srcem deli, Kaj ona li sama je reva ? Prišli so iz boja vojaki domov, To bila sijajna je zmaga ! — Kar bilo na vojsko šlo vaških sinriv, Le jeden je žrtev sovraga. Le jeden! Zato se po vasi glasi Vriskanje in radostno petje ; Le jeden ! Zato nji solze" se oči, Ta bil je nje sladko imetje! Zoran,