šef] ubijalski

aiotoioit
JtOtOIOl
-I—I—I—I—
-i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—t—r~
Leposloven in znanstvei\ list?
Štev. a.
V Ljubljani  1. kimovca  1891.
Leto XI.
Vanda.
/-^astrla temna groba noč

Vladarja, slavnega junaka Ponos  Slovanom, Poljcem moč ; Objela smrt je kneza Kraka.
Orjaško grad v nebo se dviga,
Ob Visli stari knežji grad   —
Po nebu zvezde noč užiga,
Po zemlji le"ga nočni hlad;
V noč knčginja strmi  od grada
Hči Kraka  Poljca  —¦  Vanda mlada.
Brdka je blaga kndžja hči,
Jednako v popji nežno cvetje,
Kadar ga jutra z6r zlati,
In zemlja diha mladoletje.
Toda obraza kaj  dražčst
Zastira kneguvji  bolest?
Zakaj  v  očeh ponosnih,   čistih
Svetlo trepečejo solze,
Kot rose biseri po listih,
Če v lune svitu se blesti ?   —
Sovraži jo usoda kleta.
Zagrebel komaj ji očeta
Plačoč je hrabri poljski rod
In v sladki, neomajni veri,
Da bil mu knez je mil gospod,
Izročil žezlo knežji hčeri   —
Gorje", že zbira se težak
Nad njo in niirodom oblak !
Cul uemški knez o nje lepoti,
Poslal je sle do nje s prošnjo:
Ljubiti kne"ginja ga hoti,
Sicer pozdravi jo   —  z vojsko  .   .   . Novico Vanda to pretečo, Premišlja trpko svojo srečo, »Ljubiti  —  tebe,  tujec-knez, Ki Poljcem si sovražnik kleti ? Ljubiti —  če ljubezni vez Izdaja rod  iu dom moj  sveti?  .   .  . In vender —  vojske bič strašan, Krvav je v boji slednji  dan.«
Orjaško grad v neb6 se dviga, Ob Visli stari kne"žji  grad, Po nebu zvezde noč užiga, Leži  po zemlji nočni hlad ; V  noč knčginja strmi  od  grada Hči Kraka Poljca —  Vanda mlada, Besede take govori:
»Kar zvezd na nebu  —  v ljudstvu zame Junaških src  živi,  plamti: Kadar poslednje smrt objame, Takrat le pridi on  po me, Osvoji moje si — srce!«
Završen boj,  dov61j napila Krvi slovanska se je prst, Dovolj  pobrala mečev sila Junakov izmed poljskih vrst   — A boj  porazil je sovraga, In Poljcev je nad Nemci zmaga !
Sume"  valovi  kalni v  Visli, Ob reki Vanda temno  zroč
33
5H
Zoran :  Izprememba.
O boja dne"h minulih misli' —
V  prirddi jutro,  v nji je noč Kaj  tudi zmaga,  Visla reka, Prinesla knčginji ni leka? Šume" valovi,  dalje spri,
Za njimi Vanda se ozira Čez plan,  namočeno s krvjo,
V   očeh ji živi svit umira . . »Sirota Poljska,  kaj gorja.
Rodila ti je vihra ta,
Kaj  src končala zemlje tvoje!
Zdaj, bog PenJn,   ne daj  ti več,
Da lije kri,  da vzdiga meč
Rod poljski — zbok  lepote moje!«
Vzkipeli so valovi reke, Vzprejeli Vando   v se" na veke.
Stebor.
^^^^
Izprememba.
idiš dno zvezdo jasno, Moja je ljubezen taka.« Zvezdo  pa oblak zakrije!   — »V srci mojem ni oblaka
Ni oblaka,  da zagrnil Mojo bi ljubezen zvesto: Vedno bode, kakor bilo Tebi prvo  v srci  mesto !«
To si nekdaj govorila . Zvezda zvesta je ostala, Se ob isto solnce teka, Ti  drugam si  se udala.
Zoran.
Le j eden!
SL
,a oknu mi deva ihteča sloni, Na vasi veselje odmeva . . . Ko rddost bogastva vsem srcem deli, Kaj  ona li sama je reva ?
Prišli so iz boja vojaki domov, To bila sijajna je zmaga !  —
Kar bilo na vojsko šlo vaških sinriv, Le jeden je žrtev sovraga.
Le jeden! Zato se po vasi glasi Vriskanje in radostno petje ;
Le jeden ! Zato nji solze" se oči, Ta bil je nje sladko imetje!
Zoran,