Posamezni izvod 4A grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Jutri, v četrtek, dne 20. novembra 1952 vsi izseljenci na IZREDNI OBČNI ZBOR Zveze slovenskih izseljencev
LETNIK VIL
CELOVEC, SREDA, 19. NOVEMBER 1952
ŠTEV. Sl (541)
Metnitz ni prišel na obravnavo v
Zanimanje za proces narašča — Priče govore o vojnih zločinih — Metnitz išče razbremenilno pričo na Dunaju Strah pred objavami v Slovenskem vestniku — Razprava spet odgodena
V Metnitzevem procesu proti uredniku našega lista je bila minuli petek popoldne ponovna obravnava pred okrajnim sodiščem v Celovcu. Razen našega dopisnika so prišli na obravnavo tudi dopisniki nekaterih drugih listov in poročevalskih služb ter več drugih poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili razpravi. Vse kaže, da se javnost vedno bolj zanima za ta proces, ki ga je sprožil Metnitz proti našemu listu.
Metnitz, ki je bil pri dosedanjih obravnavah osebno navzoč, se tokrat obravnave ni udeležil. Baje je bil zadržan vslod opravkov v inozemstvu. Tudi Metnitzev advokat dr. Pichs ni prišel k obravnavi, marveč je poslal svojega koncipijenta dr. Fresacherja. Naš ob-
toženi urednik pa je bil seve osebno navzoč in prav tako njegov branitelj, slovenski odvetnik dr. Scharvvitzl z Dunaja.
Na začetku obravnave je sodnik samo s pav stavki omenil, kaj so izpovedale tiste priče, ki jih je predlagal obtoženec in ki niso mogle priti k obravnavi v Celovec, marveč so bile na prošnjo celovškega sodišča zaslišane pred sodiščem v. Slovenjgradcu,. Ljubljani in Radovljici. Te priče so izčrpno opisale vse, kar jim je znano o Metnitzevem udejstvovanju v zvezi z dogodki na Komi ju in drugih krajih to- in onstran meje med Pliberkom in Prevaljami.
Metnitzev zastopnik je izjavil, da k tem pričevanjem ne more zavzeti stališča. Ker vse-
bujejo te izpovedi težke obdolžitve, naj bi Metnitz s preložitvijo obravnave dobil možnost,, da jih ovrže. V ostalem pa upa v najkrajšem času dobiti neko razbremenilno pričo tia Dunaju, o kateri pa še niti ne ve ali bo prišla ali pa ne, ker morda stanuje v ruski coni in se morda boji izpovedati.
Dr. Scharsvitzl je navedel sodniku, da je obtožencu uspelo dobiti nekaj podatkov o partizanu »Gašperju", onem očividcu dogodkov na Komlju, ki ga je pri zaslišanju v Celovcu navedel Bojanovič, in da so izgledi, da bo v doglednem času mogoče dati sodišču na razpolago njegovo civilno ime in sedanje bivališče. Razen tega pa se priče, ki so bile zasli-(Nadaljevanje na 2. strani)
Grške volitve — politični preobrat
Pri grških parlamentarnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, je ogromno zmago odnesel maršal Aleksander Papagos — grški De Gaulle. Od 300 mandatov je njegovo „Na-cionalno gibanje za združitev grškega naroda" dobilo 238 mandatov na osnovi doslej štetih preko 800 tisoč glasov. Dosedanja vladna koalicija generala Plastirasa in Venicelosa bo imela v novem parlamentu samo 62 sedežev'. Tako imenovana Demokratična levica je dobila okoli 10°/* glasov, verjetno pa ne bo imela nobenega sedeža v parlamentu. Ta volilni izid temelji na večinskem volilnem sistemu, ki ga določa novi grški volilni zakon.
Grški kralj Pavel je že poveril maršala Pa-pagosa z nalogo, da sestavi novo vlado. Do ugotovitve dokončnih volibiih rezultatov pa bo še naprej uradovala dosedanja Plastiraso-va vlada.
Maršal Tito je dajal jasne odgovore
Maršal Tito je 10. t. m. dvema dopisnikoma ameriškega časopisa „New York Times" dovolil intervju, ki so ga nato nekateri časopisi (mod njimi tudi avstrijski — op. ured) deloma somovoljno objavili in razlagali. Zato je jugoslovanski tisk te dni objavil intervju v celoti, mi pa želimo prinesti le nekaj zanimivih podrobnosti iz omenjenega intervjuja, v katerem ie maršal Tito dajal jasne odgovore.
V razgovoru z ameriškima dopisnikoma je maršal Tito zavzel stališče k številnim zunanjepolitičnim ter notranje-jugoslovanškim \ prašanjem. Govoril je o problemih kolektivne varnosti v svetu in posebno na Balkanu, o informbirojevskih pojavih in ogrožanjih, o jugoslovanskem sodelovanju z naprednimi gibanji na svetu, o odnosih do drugih držav posebno pa do tržaškega vprašanja, o decentralizaciji in demokratizaciji v Jugoslaviji zlasti na gospodarskem področju in končno je še izrazil svoje mnenje o ameriški pomoči evropskim državam.
Na vprašanja, ki so se tikala položaja Jugo- j slavije na Balkanu in možnosti nekega pakta med FLRJ, Grčijo in Turčijo je maršal Tito dejal, da bi bil možen tak pakt v primeru, ko je agresor pred vratmi, sicer pa je ustmena obveznost prav toliko vredna kot pismena, ki more biti le potrdilo že storjenega, kajti če so interesi držav, ki sklepajo določene sporazume, istovetni — kot je to v primeru Jugoslavije, Turčije in Grčije, ko neposredno vsem preti določena nevarnost — potem posebne pismene obveznosti niso potrebne, ker bodo te države že tako izvršile vse kar je potrebno.
Ponovno je maršal Tito potrdil, da v Jugoslaviji še ni bilo informbirojevske zarote. Gre vedno le za posameznike, ki so zaradi strahu pred Sovjetsko zvezo ali iz starih navad sodili, da je Stalin bolj pameten kot jugoslovanski komunisti. Bili so le taki posamezni informbirojevci, 'toda nevarnosti za družbeni sistem ni bilo. V zvezi z informbirojem je bilo Še govora o oboroževanju satelitskih držav, o ustvarjanju sovjetskih vojaških baz, o določenih pojavih v francoski KP itd.
Jugoslavija za pravične meje v Evropi
Prihajajoč na izvor sovjetskih hegemoni-stičnih teženj, ki temelji na medvojnih konferencah v Teheranu in Jalti, je ameriški dopisnik vprašal Tita, ali je mnenja, da bi moral Za-pad razveljaviti teheranske, jaltske in potsdamske sporazume, ker jih no spoštujejo? Nato je maršal Tito dejal:
. „Menimo, da je to rezultat napačnega pojmovanja za rešitev mednarodnih vprašanj, vendsr ne mislimo, da bi bilo treba razveljaviti vse sporazume, sklenjene v Jalti, lehe-lanu, Moskvi in Berlinu, temveč samo tisto, kar je po našem mnenju nepravilno in kar je
dalo Rusom možnost zadovoljiti njihov imperialistični pob lep. Zlasti to, da imajo velike sile pravico določati usodo posameznih narodov, dalje vprašanje meja med Nemčijo, Rusijo in Poljsko, kakor tudi med Poljsko in Nemčijo. To je treba popraviti; nekatere klavzule teh sporazumov anulirati in popraviti, vendarle ne razveljaviti vseh sporazumov."
Prav tako se je maršal Tito postavil tudi za korekturo pravice veta v Varnostnem svetu in določene popravke v proceduri OZN. Na
vprašanje, V čem naj bi bilo zbiranje vseh naprednih sil, ki ga je omenil v svojem govo- j m na kongresu ZKJ tov. Kardelj in ali bo morda Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije stremela po ustvaritvi kakšne internacionale je maršal Tito med drugim dejal, da »nobenih drugih namer nimamo na mednarodnem poprišcu, razen najožjega sodelovanja z vsemi naprednimi gibanji na svetu." Če bi pa prišlo do pristopa k Internacionali, pride v poštev samo socialistična, ker druge ni.
Po odgovarjanju na nekaj nadaljnjih vprašanj je maršal Tito potrdil, da bi šel na uradni obisk v Ameriko, ko bi ga uradno povabili. K izidu ameriških volitev pa je izrazil samo upanje. 'Ja bo Eisenhovver utrjeval mir.
Za Trst bi bil najprimernejši kondominij
Na vprašanje, ali bi bilo zdaj umestno postaviti guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje je Tito odgovoril, da je to po njegovem mnenju zdaj sploh nemogoče in bi bilo najprimerneje tisto, kar je Jugoslavija predlagala — kondominij. Jugoslavija pa nima ničesar proti obstoju STO, kakor tudi ne proti postavitvi guvernerja. Osnova za razgovore o tržaškem vprašanju pa bi bili lahko tudi dosedanji jugoslovanski predlogi glede na to, da bi glavni del cone A pripadel Italiji, glavni del cone B pa Jugoslaviji.
Nato je maršal Tito govoril še o uspehih in velikem napredku, pa tudi o še vedno nastopajočih težavah v zvezi z demokratizacijo in 'decentralizacijo državne uprave. Pri tem je
poudaril, da je ta pot mogoča dejansko samo, če gre decentralizacija res vzporedno z najširšo demokratizacijo.
Ob zadnjem vprašanju je maršal Tito izrazil svoje prepričanje, da je evropskim državam še potrebna pomoč v tej ali drugi obliki kot doslej. »Kar se tiče Jugoslavije", je dejal, „jc naš namen, da kar najhitreje pridemo v položaj, ko nam ne bo treba več sprejemati pomoči. Nam je bila pomoč zelo dragocena in za krajšo dobo nam je še potrebna, da bi prebrodili krizo, v katero smo prišli zaradi suše. Prizadevamo si, da čim več napravimo sami, ker vemo, da ima tudi ameriško ljudstvo mnogo svojih obveznosti in potreb."
Na občnem zboru SHPZ so se zbrali zastopniki vseh zamejskih Slovencev
Preteklo nedeljo je imela Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu svoj redni občni zlbor, katerega so se poleg kakih 150 delegatov udeležili tudi zastopniki goriških, beneških in koroških prosvetašev. ‘ Delegacijo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je vodil predsednik dr. Franci Zwitter, ki je občnemu zboru tudi sporočil bratske pozdrave slovenskih koroških prosvetnih delavcev in koroških Slovencev sploh.
Potek občnega zbora, na katerem so bili zbrani zastopniki vseh zamejskih Slovencev, je v izčrpnih referatih in živahni diskusiji prikazal, da je naša borba za narodno, kulturno in gospodarsko enakopravnost v mnogočem
podobna borbi ostalih zamejskih Slovencev. Zato je bila tudi ob tej priložnosti ponovno poudarjena potreba po čim bolj tesni povezavi vseh Slovencev, ki živijo izven matične države. Na občnem zboru so izvolili tudi nov glavni odbor, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen dr. Andrej Budal.
Zastopniki Slov. prosvetne zveze so si ob tej priložnosti pod vodstvom vojaka iz Zilje tov. Andreja Milloniga ogledali tudi zanimivosti tržaškega mesta, za kar se mu posebno prisrčno zahvaljujejo. Obiskali so tudi grobove Bazoviških žrtev in narodnega heroja Pin-ka Tomažiča ter se poklonili njihovemu spominu.
Bevan zagrizeno napreduje
Pred enim tednom so objavili izid glasovanja za izvolitev namestnika voditelja laburistične poslanske skupine. Kot so že prej splošno pričakovali, je bil izvoljen Morrison, vendar z mnogo manjšim številom glasov, kot so predvidevali. Morrisonov tekmec Bevan, voditelj levega krila v stranki, je dobil 82 glasov, to je bilo več, kot so napovedovali največji optimisti. Še prej nedavnim se je za Bevana potegnilo 57 laburističnih poslancev in že to število so imeli za zelo visoko, saj ni imel Bevan v začetku tega leta niti deset poslancev na svoji strani.
Sedaij so Aneurin Bevan in 8 njegovih pristašev v laburistični parlamentarni skupini sklenili, da bodo kandidirali za člane odbora laburistične parlamentarne skupine. Ta parlamentarni odbor je najvažnejši organ stranke izven narodnega izvršnega odbora in desno krilo, ki ga vodi Attlee, se pošteno trudi za kulisami, da bi odvrnilo bevanistično grožnjo.
Zato je na Attleejev predlog laburistična parlamentarna skupina uvedla nov način volitve članov odbora, način, o katerem računajo, da bo šel na škodo bevanistov. Doslej je bilo izvoljenih 12 članov, ki so dobili največ glasov. Po novem načinu pa bodo avtomatično izvoljeni oni, ki bodo ob prvem štetju dobili 50 odstotkov glasov. Sledilo bo drugo glasovanje, ki se ga bo udeležilo samo dvakrat toliko kandidatov, kolikor bo še na razpolago sedežev.
Za odbor je kandidiralo 51 narodnih poslancev. Ce bi glasovali po starem sistemu, po katerem volijo v odbor kandidate, ki dobijo največ glasov, bi imelo 9 bevanistov veliko upanje, da bodo izvoljeni, ker bi si drugi kandidati med seboj razdelili glasove večine.
Po novem sistemu pa je nemogoče izvoliti večje število bevanistov, vendar pa sodijo, da bodo Bevan in bržčas še eden ali dva izvoljeni v odbor. Volitve bodo danes na rednem sestanku laburistične parlamentarne skupine.
Bivši minister za kolonije James Griffths je bil izvoljen za predsednika podkomisije za splošno politiko in volilni program laburistične stranke; doslej je bil na tem mestu Herbert Morrison, ki pa v Morecambu ni bil izvoljen v izvršni odbor. Menijo, da bi Griffths utegnil biti naslednik Clementa Attleeja, ker je enako priljubljen med bevanistično levico kot med desnico.
Enotna socialistična organizacija v Indiji
Pet manjših indijskih levičarskih strank, ki zajemajo malone milijon organiziranih članov, je sklenilo ustanoviti enotno socialistično organizacijo. Narodni poslanec revolucionarne socialistične stranke Čaudburia je izjavil, da bo nova organizacija zbrala samo »protiinformbirojske elemente indijske levice, ki so ostali zvesti marksizmu".
Metnitz ni prišel na obravnavo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sane v Jugoslaviji, sklicujejo še na nadaljnje priče. Tudi te je treba poiskati in jih zaslišati. V ta namen naj sodišče razpravo odgodi za toliko časa, da bo mogoče dobiti te priče.
Sodnik je bil mnenja, da bi se s tein razprava zavlekla spet za najmanj pol leta. Ponovil je svoj svoječasni predlog, da bi proces, ki se vleče že štiri leta, zaključil s poravnavo v obliki častne izjave. Branilec obtoženca se je tudi tokrat strinjal s predlogom pod pogojem, 'da tudi Metnitz poda izjavo, da mu je žal, da kot poveljnik ni preprečil nečloveških dejanj na Komlju.
Metnitzev zastopnik se s predlogom ni strinjal in je dejal, da je taka izjava izključena. Dejal je;, da vsa stvar sploh ni toliko vredna, da so se te stvari godile vendar že pred 7 leti, kar je bilo, je bilo, naj se o tem ne govori in pisari, ker to le vznemirja ljudi. Sploh pa, kaj ima vsa stvar opraviti z Metnizem. Ko ga je sodnik, ne da bi s tem hotel prejudicirati sodbo, opomnil na to, da je v protokoliranih izpovedih prič vendar govoia o ranjenem partizanu, kateremu so pri Apovniku preparali trebuh, prerezali vrat, odrezali spolne organe itd. in da so to vsekakor vojni zločini, se je Metnitzev zastopnik skušal izviti in speljati razpravo v drugo smer. Začel je obujati svoje vojne spomine in trdil, da je videl, da so isto počenjali Rusi. Branilec našega urednika pa ga je prekinil z ugotovitvijo, da za razpravo ni važno, kaj je Metnitzev zastopnik doživel v Rusiji, marveč da je važno le to, kar je razvidno iz akta. Iz zapisnikov pa je razvidno, da je bil Metnitz vodilna oseba pri Apovniku, da pa seve Di mogoče v naprej reči do kakšne sodbe bo prišlo sodišče.
Metnitzev zastopnik se je še nadalje pro-tivil proti temu, da bi dal Metnitz predlagano izjavo. Dejal je, da bi se obtoženčeva izjava zgubila med akti, dočim bi Metnitzevo na široko objavili v Vestniku ali jo celo natisnili kot poseben letak (pri tem g. koncipijent ni mogel brzdati svoje notranje ihte in je žolčno izpadel proti našemu listu in ga prezirljivo nazval „ta listič, la menda spot izhaja"). Nato je znova pričel z omalovaževanjem govoriti, da je treba tako stare stvari že končno pustiti na mini, stvari, ki ga na vsezadnje prav nič ne brigajo.
Naš obtoženi urednik je opomnil Metnitze-vega zastopnika na to, da ni Slovenski vestnik začel procesa proti Metnitzu, marveč da je Metnitz šel s tožbo na sodišče, če se mu sedaj proces predolgo vleče je to njegova stvar in če je Metnitz napravil prvi korak, bo pač moral potrpeti in napraviti tudi še nadaljnje, obtoženec se bo vsekakor potrudil, da bo doprinesel popolni dokaz resnice o dogodkih na Komlju, da bo sodišče povsem prepričano in da se bo morda našel nekdo, ki bo postavil nekoga drugega na mesto sedanjega obtoženca.
Na sodnikovo pripombo, da bi bilo mogoče končati proces tudi s tem, da bi Metnitz svojo tožbo umaknil, je menil njegov zastopnik,
da to ne gre, da tega od svojega mandanta ne more zahtevati. Spet je izrazil svojo bojazen, da bi Vestnik tudi to na veliko objavil. V ostalem pa, je dejal, je vse skupaj stvar prestiža (ugleda), obtoženi urednik sam ni bil na Komlju in ga niso trpinčili, zanj je to le „Volkstumsprozess“, za njega (Metnitzeve-ga zastopnika) pa nič drugega kakor list orumenelega papirja (pri tem je nervozno premetaval svoje akte na mizi).
Dr. Sehanvitzl je podčrtal, da je izraz „Volkstumsprozess“ v toliko umesten, ker gre v procesu dejansko za stvari in dogodke, ki so hudo prizadeli široke plasti slovenskega prebivalstva v pliberški okolici, če se nasprotnik
danes noče odločiti, v prihodnje ne bomo več tako velikodušni. Naš obtoženi urednik pa je poudaril, da dejansko ne gre za nikakršen prestiž, marveč za to, da sc izkaže, ali ima slovenski list pravico zapisati, da je zločin zločin.
Branilec našega urednika je navedel sodišču sedem novih prič, ki hivajo v Jugoslaviji in se obvezal, da bo v teku štirih tednov sporočil sodišču, ali in katere priče bodo lahko prišle osebno v Celovec. Metnitzev zastopnik je bil proti temu, da bi sodišče zaslišalo , Gašperja". Najavil je tudi nov dokazilni predlog. Obravnavo je sodišče odložilo na nedoločen čas.
Slovenski duhovniki delajo za svojo edinost
Pred 14 dnevi smo poročali o II. rednem občnem zboru Cirilmetodijiskega društva katoliških duhovnikov LR Slovenijo, na katerem so ob koncu sprejeli pomembno resolucijo, iz katere danes ponatiskujemo nekaj izvlečkov:
Predvsem smo hoteli z vsem, kar smo delali, dokazati svojo zvestobo Cerkvi, katere člani smo, in iskreno vnemo za lepšo bodočnost nove Jugoslavije.
Zvestobo Cerkvi smo izpričali s priznavanjem celotnega katoliškega verskega in etičnega izročila, s pravim duhovniškim udejstvovanjem, v jx>glabljanju teološkega in krščanskega filozofskega študija, s skrbjo za dobrobit C jnkve kot celote in slovenskega vernega ljudstva posebej, kakor tudi z obrambo cerkvenih pravic in verske svobode.
Kot katoliški duhovniki se zavedamo dolžnosti cerkvene discipline in izjavljamo, da priznavamo cerkveno pravo kot vodilo svojega duhovniškega ravnanja v istem obsegu kakor katoliški duhovniki drugod po svetu.
Prepričani smo, da je tako duhovniški, (kakor tudi splošno državljanski del našega programa sprejemljiv za vsakega slovenskega katoliškega duhovnika. Zato zavračamo očitke, da je obstoj društva nekakšen nujen razlog za razklanost slovenske duhovščine.
Kar nam je bilo ves čas spred očmi in kar ostane tudi v bodoče sestavni del našega programa, je edinost vseh duhovnikov. Prav zaradi tega smo sprejeli v svoja pravila same take dolžnosti, ki so danes že skupna last vseh dobrih in zvestih Slovencev ...
Prav talko je danes vsakemu jasno, da je zavračanje sleherne zlorabe vere v namene, ki so v nasprotju s skrbjo za čisto evangelijsko oznanilo, naša sveta duhovniška dolžnost. Tudi si ne moremo predstavljati, da bi slovenskemu duhovniku delo za lepšo bodočnost našega ljudstva ne moglo pomeniti vesele in povsem sprejemljive naloge. Vse to je toliko jasno, in po sebi umevno, da bi bilo mnogo bolj razumljivo, aiko bi vsi duhovniki takšen program z veseljem pozdravili in z vnemo in modrostjo pri njegovem uresničevanju pomagali ...
V našem jugoslovanskem naporu za uresničenje socializma, za neodvisnost, za pravične meje in za enakopraven odnos med vsemi na-
rodi vsega sveta ne gre le za realizacijo nekega političnega načrta, temveč tudi za zmago principov resnicoljubnosti, pravice in miru, kar je najožje zvezano z našim krščanskim prizadevanjem za lepšo podobo sveta.
Miru in enakopravnosti vseh narodov pa koristi tudi naše stalno poudarjanje, da gre nam kot slovenskim in jugoslovanskim katoličanom edina pravica dajanja informacij najvišjim predstavnikom katoliške Cerkve. Zato znova izjavljamo, da ne priznavamo ljudem, ki so iz domovine zbežali, ko smo se mi kot zmagovalci v njo vračali, nobene pravice, da bi govorili namesto nas in pomagali odločati o naših cerkvenih in državnih zadevah.
Pravičnost, ki je temelj resnične ureditve sveta, zahteva, da dobe Slovenci, ki žive izven meja našo države, vso možnost za neomejen in svoboden razvoj slovenskega jezika in kulture. Trdno smo prepričani, da je vsak poskus potujčevanja naših ljudi v ostrem nasprotju s temeljnimi krščanskimi principi. Obljubljamo tudi, da se bomo v bodoče za usodo svojih rojakov, ki sq ostali izven meja naše države, še bolj živo zanimali in jim po svojih močeh pomagali.
Ker želimo, da bi bila svoboda vesti in veroizpovedi v polni meri omogočena, svetujemo vsem svojim članom, kakor tudi vsem drugim duhovnikom, da bi tudi sami pokazali vso tisto tolerantnost, ki je tudi po našem pojmovanju neobhodno potrebna. Tako bomo s svoje strani storili vse, kar je potrebno, da se lahko celotna svoboda veroizpovedi pokaže ob vsaki priliki in vsepovsod.
VdU v sovjetski coni prepovedan
Avstrijsko notranje ministrstvo je objavilo vest, da je sovjetska komandantura v Wiener-neustadtu obvestila žandarmerijo, da je v vsej sovjetski zasedbeni coni Avstrije prepovedan VdU in vse njegovo delovanje.
Notranje ministrstvo je k temu zavzelo stališče. da je VdU v redu prijavljeno društvo ter da kot tako uživa zaščito avstrijske ustave. To svoje stališče bo notranje ministrstvo povezano z ostrim protestom takoj dalo na znanje sovjetskemu visokemu komisarju in če treba tudi Aliiranemu svetu.
Moskva. — Vlada ZSSR je odlikovala z „Redom ideee zastave dela" 70 letnega patriarha Moskve in Rusije Alekseja. Tozadevni vladni odlok poudarja domoljubno delavnost patriarha med preteklo vojno in po njej. Omenjeni orden je eno izmed najvišjih odlikovanj, ki jih je v Sovjetski zvezi mogoče dobiti v mirnih časih.
Stockholm. — Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil francoski književnik Francois Mauriac. Nobelovo nagrado za fiziko sta dobila ameriška znanstvenika Edmond Parceli z hanvardskega vseučilišča in Felex Bloch s stanfor&kega vseučilišča. Nagrado za kemijo bosta delila britanska znanstvenika dr. John Parter Martin in dr. Richard Millington Synge.
'VVashington. — Na povratku s potovanja po Evropi, kjer je obiskal 15 držav, je demokratični senator Willis Smith izjavil, da ni potrebno, da bi ZDA trošile v Evropi toliko, kakor sedaj. Poudaril je, da je bil Marshallov načrt koristen, dodal pa je, da je naklonjen znižanju fondov za ameriško pomoč Evropi.
Johannesburg. — Južnoafriški ministrski predsednik Malan je izjavil, da bo njegova vlada spoštovala sklep prizivnega sodišča, ki izjavlja, da je novo parlamentarno visoko sodišče neveljavno. Prav tako bodo pri prihodnjih volitvah, ki so določene za mesec april, vpisali nebele volivce v redne volilne sezname.
Kairo. — Egiptovska vlada je objavila poseben odlok, po katerem bo dobil predsednik vlade general Naguib popolno oblast za dobo 6 mesecev, da bi tako obvaroval pridobitve državnega udara. Ta pooblastila veljajo od 23. julija, ko je general Naguib prevzel državno upravo in sestavil novo egiptovsko vlado. V odloku je med drugim rečeno, da velja sleherni ukrep, ki bi ga izdal Naguib kot vodja vojaškega gibanja, za suvereno dejanje.
Washington. — Po ameriških informacijah je sovjetska vlada končno izročila noto, ki odgovarja na predloge zapadnih velesil o položaju Nemčije. Vsebina note še ni znana.
Ncw Delhi. — Številne kulturne in dobrodelne organizacije v New Delhiju in drugih indijskih mestih so slovesno proslavile 64. rojstni dan predsednika vlade Nehruja. Nehruju je obljubilo kmečko prebivalstvo Indije, da bo v počastitev njegovega rojstnega dne odprlo do konca leta v svojih vaseh 286 šol.
New York. — Kot možnega novega generalnega sekretarja OZN imenujejo v krogih OZN indijskega delegata dr. Benegala Raua. Dr. Rau pa je izjavil, da niti še ni bil napro-šen za to mesto, niti ne pričakuje, da bi bil naprošen.
Dr. Josip Gruden umrl
Na Goriškem j© v soboto umrl dr. Josip Gruden, soustanovitelj Demokratične fronte Slovencev v Italiji in od njenega obstanka član njenega izvršilnega odbora. Splošno je bil priznan in priljubljen kot eden izmed stebrov slovenstva na Goriškem.
(Razgovor d dovemkim umetnikom
Ob priložnosti bivanja znaiiioga slovenskega umetnika-grafika Božidara Jakca na Koroškem, kjer je v Celovškem muzejuNbik razstava njegovih izibranih del, ga je naš urednik naprosil za razgovor. Profesor Jakac se je prošnji radovoljo odzval in dal našemu uredniku na naslednja vprašanja izčrpne in zanimive odgovore.
Vemo, da j'e Vaše ime kot umetnik in mojster grafike slovelo že dolgo pred vojno ne le po domači zemlji, marveč po vsem svetu. Radi bi pa tudi vedeli, kaj Vas je napotilo kot umetnika, da ste šel v najtežjih časih svojega naroda med terce za svobodo v gozdove?
Vsakdo, ki se je le malo čutil povezanega z usodo svojega naroda, ni mogel storiti drugače kot, da se je v uporu proti nasilju in uničevanju naroda in njegove kulture vključil v borbo na življenje in smrt proti okupatorju. Kot sc je zelo veliko število slovenskih kulturnih delavcev tako sem se tudi jaz pridružil njim in tisočem, la so zapustili svoj dom in drage in odšli v gozdove, zavedaioč se odgovornosti pred zgodovino in narodom. Ce je bilo mojo ime več ali manj znano, sem s tem le še več lahko pripomogel, k širini pokreta. Priznati pa moram, da ni bila prav mala žrtev, saj je bila zaplemba mojo imo-vine ena od najbolj radikalnih in je le slučaj pomagal, da je umetnostni zgodovinar dr. France Mesesnel (ki je kot aktivist zgubil življenje tik pred osvoboditvijo) posegel vmes in rešil večino obsežnega materiala kot narodno imovino v muzej v Ljubljani lasno, da ie med tem mnogo dragocenega propadlo in izginilo.
Kdaj sto se in na kakšen način najprej pridružili partizanskemu pokretu? Kje sto. se tedaj ravno nahajali in kod Vas je potem v času NOB vodila pot kot borca in umetnika?
Še 1941. takoj ko sem zvedel za pokret sem bil
aktivno zraven, formalno pa sem sc vključil v OF spomladi 1942. dočim sem lahko odšel v partizane šele po smrti svojega očeta-invalida tik pred zlomom Italijo 1943. Vse do tedaj sem živel v Ljubljani.
Kakšne so Vam bile možnosti in težave (subjektivne, objektivne, tehnične i. t. d.) za umetniško ustvarjanje v partizanih in kakšni motivi so Vas vodili k umetniškem ustvarjanju v tem obdobju?
Pogoji za umetniško delo so bili zunaj jasno precej omejeni in nenavadni, čeprav sem začel svojo umetniško pot kot vojak v prvi vojni, kjer sem mnogo delal (tedaj so bila razstavljena tudi prva moja dela), mi je bilo okolje v partizanih tako kot (lmnra popolnoma novo in ie le trajalo nekaj časa, da se je človek znašel. Seveda brez odgovarjajočega materiala, Id se mi ga je posrečilo prinesti, s seboj, . ne bi mogel ničesar narediti. Nekaj časa sem živel in defal na Kočevskem rogu na bazi 20, nato v glavnem š(abu, v raznih kotičkih Bde krajine ter končno v Srednji vasi na Kočevskem pri SNOS-u ter proti koncu v Črnomlju.
Prav ta čas pred devetimi leti sem kot član AVNOT-a romal v dolgih nočdi po dolgi poti s slovensko delegacijo v Bosno na drugo zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a v. jajce. Kot jo bila ta dolga in nenavadno pot težka in naporna, je bila polna svojevrstnih doživljajev, ki še čakajo obdelave. V Jajcu sem portretiral vrhovnega komandanta tov. Tita, la ie prav takrat postal maršal. Ta risba je danes edini ohranjeni umetniški dokument mnTŠala izza časa vojne, ker ie vse drugo propadlo. Nosil sem ga stalno v svoji torbi, medtem ko sem večino risb in grafik na tudi pastelov neštetokrat zakopal ob raznih premikih v bunkerje.
K sreči sem rešil ves obilni slikovni material, tako risbe kot tisoče dokumentarnih fotoposnet-kov, in nekaj kinolilmov, razen onega materiala, ki sem ga dal spraviti drugim. Zena, ki je bila z menoj v partizanih, ima še sedaj hude sanje, o prenašanju težkega materiala, med njim ročni cinkovi klišeji mojih grafik, orodje, kino- in folo-kamern itd. Delal sem mnogo, čeprav sem si j želel še več.
I
Zanimivo je, da se je razvila v partizanih prav grafika do neverjetnih rezultatov. Precej mojih tovarišev slikarjev se je je lotilo prvič v življenju. Rezultate smo pokazali na prvi partizanski razstavi ob kulturniškem kongresu januarja 1944 v Semiču v Beli krajini. Prav posebno zanimiva in obsežna pa je bila razstava v Črnomlju v februarju 1945. leta, kjer jo razstavljalo 15 avtorjev. Visoko v gozdovih v izredno težkih pogojih so bile tiskane visoko kvalitetne grafične mape z motivi iz N OB. Nikola ja Pirnata, Franceta Miheliča, Klemenčiča-Maja, Vidica in drugih, kar predstavlja danes nenavadno dragocene dokumente ustvarjalne silo v najtežjih pogojih.
Po vojni si je slovenski narod ustvaril svojo lastno Akademijo upodabljajočih umetnosti, za. katero imate sam največje zasluge. Kalko se na osnovi tega.dejstva razvija mladi slovenski umetniški naraščaj in ali so v tem pogledu že vidni odnosno kakšni so rezultati te vsestransko važne pridobitve?
Za slovensko Akademijo upodabljajočih umetnosti jo liila borba zelo dolga. 'Ze 1703. leta je ..aeademia operosorum" pripravljala tako šolo, ki pa seveda ni mogla najti uresničitve niti kasneje v času pred vojno vslcd Slovencem nenaklonjenih razmer v Avstro-Ogrski, niti v prvi čaršijanski Jugoslaviji, ki pa je že imela srbsko in hrvaško Akademijo. Za nas pa so ostali le memorandumi in obljube. Žc 1943. leta smo v partizanih zamislili ustanovitev Akademije. Uresničili smo jo ob širokem razumevanju ljudske obla-
sti za kulturni dvig naroda žc oktobra 1945. Z rednim poukom pa smo pričeli v zasilnih prostorih že januarja 1946. Ni bilo malo skrbi in vseskozi požrtvovalnega dela tako profesorjev kol tudi študentov samih. Danes ima Akademija v državi soliden sloves in lepo število absolventov, mesi njimi več resnih umetniških talentov. S tem je bila uresničena daljna sanja naših umetnostnih pedagogov v preteklosti od Kavčiča preko Janše, VVolfa, Ažbcta, Šubicev, Jakopiča in ostalih.
Danes je možno, da somi doma, neodvisno od tujih vplivov, zasidrani v svojo lastno zemljo gradimo svojo umetnostno rast. Sicer smo še v po-četldh in povojih in so zavedamo, da bo treba še mnogo trdega dela in požrtvovalnosti tako od vzgojiteljev kot od ljudske oblasti. Biti profesor, vzgojitelj v umetnosti, pomeni dajati samega sebe, okrnjevati svoje lastno delo. kar ni mala žrtev, na katero se navadno pozablja.
Kaj je glavna naloga umetnika na splošno in slovenskega umetnika v posebnem v okviru današnjega kulturnega Tazvoja glede na življenje v domovini prav tako, kot z ozirom na povezavo s kulturo in umetnostjo sosednih tor v daljšam obsegu vseh ostalih narodov sveta?
. Naloga umetnika je danes kot vedno, da v polni zavesti svoje odgovornosti čim kvalitelneje dela, da da iz sete vse kar mu nalaga njegov talent. Da je intenzivno umetniško delo omogočeno, je potrebno harmonično sodelovanje ljudske oblasti. Brez tega harmoničnega sodelovanja bi bili vsi napori polovični, tako v odnosu d,o umetnostnega razvoja doma, še prav poselruo pa do vpliva, ki naj bi ga imela naša umetnost v svetu. Danes ne moremo in ne smemo več stati ob strani. Zavedamo se svojega kulturnega po* slanstva kot svet, ki raste na novih osnovah socialne pravičnosti. Zamuditi ne smemo in ne zamujamo nobene prilike, da uveljavljamo svoje resnične kvalitete na itak ljubosumno samega sebe upoštevajočem cvroj>skem zapodu.
msaBszgsm
Sreda, 19. november: Elizabeta Četrtek, 20. november: Feliks Valoa.ški Petek, 21. november: Dar. M. Device
SPOMINSKI DNEVI
19.	11. 1808 — Rojen v Kranju dr, Janez Blei-
weis, urednik »Kmetijskih novic" — 1828 Umrl na Dunaju skladatelj Franc Schubert — 1917 Umri v političnem pregnanstvu pisatelj Fran Maselj-Podrimbarski — 1914 Maršal Tito raz. glasen za narodnega iheroja.
20.	11. 1813 — Rojen v Radomerščaku pri Lju-
tomeru jezikoslovec Fran Miklošič — 1858 Rojena švedska pisateljica Selma Lagerldf —	1910 Umrl pisatelj Lev
Nikolajevič Tolstoj — 1914 Padel v borbah na Kolubari voditelj socialističnega gibanja v Srbiji Dimitrije Tu-covič.
21.	11. 1497 — Vasco da Gama, portugalski raz-
iskovalec je odkril morsko pot v Vzhodno Indijo —■ 1694 Rojen v Parizu francoski filozof in pisatelj Voltaire — 1928 Umrl v Berlinu pisatelj Hermann Sunidermarm —	1944 Odlok
predsedstva AVNOJ o amnestiji in odlok o prehodu sovražne imovine v državno last.
Bajtiše
V	nedeljo sta sklenila zvezo za življenje mlada človeka, ki sta se vzljubila in hočeta skupno deliti lepe in tudi težke čase v življenju. Mak Hanzej iz Bajtiš si je izbral za svojo nevesto Bundrovo Hermino iz Slovenje-ga Plajberka. Hanzej je zaposlen v železarni v Borovljah, v prejšnjih letih je živel pri Ovčarju na Bajtišah in je leta 1944 vstopil v partizane in se je tudi on boril za mir in lepše življenje svojega ljudstva. V partizanih so Hanzija poznali pod imenom Jurček. Svojo mlado ženo je popeljal na Bajtiše, kjer sc je naselil. Mlademu paru čestitamo in mu želimo ob skupnem ognjišču mnogo družinske sreče!
Sinča ves
V	nedeljo, dne 9. novembra, so zborovali številni kovači velikovškega okraja v kolodvorski restavraciji v Sinči vesi. Na zasedanju so obravnavali mnoga pereča vprašanja, k* za" devajo kovaško obrt. Razpravljali so med drugim o nabavi cenenega premoga, o oskrbi s potrebnim železom in o starostnem zavarovanju za kovaške mojstre. V poročilu je 'bilo tudi povedano, da bodo meseca januarja in februarja prihodnjega leta odprli v Celovcu šolo za podkovanje, kakršna je obstojala že nekdaj. V Velikovcu pa nameravajo urediti šolo za avtogenične varilce, ki naj bi trajala po en teden. Kovači, ki izvajajo tudi popravila kmetijskih strojev in podobna dela, naj si čim prej oskrbijo obrtno koncesijo za tovrstna dela in naj zaprosijo tudi za oprostitev dokaza o sposobnosti in pristojbine za inkor-poracijo. Za navedene oprostitve je mogoče zaprositi samo še do konca tega leta, ker bo s 1. januarjem 1953 še danes veljavni nemški obrtni red razveljavljen in po novem letu di-spense ne bodo več mogoče.
Pliberk
Jesenski blagovni in živinski sejem, ki je bil letos 10. novembra, je bil nekdaj glede nakupovanja in prodaje zelo živahen. Ljudje so kupovali potrebščine za zimo, čevlje, perilo in drugo, kmetje pa so mogli prodati svojo na trg prignano živino. Na letošnji sejem je prispelo izredno veliko trgovcev, ki so na svojih stojnicah, ki so jih postavili okoli 100, razložili in ponujali svoje raznovrstno blago in potrebščine. Veselja za nakupovanje brez dvoma ni manjkalo, toda kupna moč prebivalstva je padla na zelo nizko stopnjo in so številni kramarji .delali proti večeru le kisle obraze, ker so le zelo malo prodali. V nemali meri je občutno pomanjkanje denarja pripisati popolnemu zastoju odkupovanja krompirja, ki je za mnoge kmete v naši okolici vir dohodkov, delavci in nameščenci pa s svojimi plačami v tej draginji itak komaj izhajajo. Velik vzrok pomanjkanja denarja je iskati tudi v zastoju odkupa živine. Cene so padle in od 23 komadov živine, ki so jo prignali na trg so le nekaj malega premenjali kmetje med seboj in neznatno število prodali na živinske prekup-ce. Večina je morala s svojo živino spet nastopiti pot domov, kjer nastaja vedno bolj pereče vprašanje, kako vsled letošnje izredno slabe krmske letine vzdržati živino čez zimske mesece.
Šmihel nad Pliberkom
Veseli dogodek, ki je bil predminulo nedeljo v Šmihelu pri Pliberku, moramo poročati tudi našemu listu, da ga objavi. Dolgo se je že šepetalo in, govorilo, da se bo naš pevec in v pevskih vrstah zelo priljubljeni France Krištof, p. d. Frlinov v Dvoru, oženil. Kdor ima oko za opazovanje je o tej nameri tudi lahko sklepal. Pogosto namreč je bilo mogoče opaziti, da je France spremljal Malko Kaiserjevo p "vojih poteh in sta se zadnje čase večkrat peljala v Celovec in nakupovala potrebno za ureditev skupnega ognjišča.
Navedeno nedeljo, dne 9. novembra 1952, bil je lep sončen poznojesenski dan, sta France in M alk a sklenila zvezo za življenje in bosta v ljubezni in slogi izpopolnjevala eden drugega do konca dni. Poročni priči sta bili dva vrla moža, ki jamčita za neskaljeno in lepo zakonsko in družinsko življenje. Bila sta to šolski ravnatelj Franc Aiebholizer in radio-trgovec Janez Krevc, Po poročnih obredih pa so se zbrali sorodniki novoporočencev in številni drugi gostje, kakor je od nekdaj lepa slovenska navada, k ženitovnnjskemu slavju v Šercerjevi gostilni. In kar je samoumevno, med gosti so bili pevci, tovariši, s katerimi je ženin France Krištof neštetokrat prepeval bodisi v prijateljski družbi ali na slovenskih pevskih in drugih kulturnih prireditvah. Moški zbor je pod vodstvom Miheja Sadjaka po-
častil ženina in nevesto s podoknico že na predvečer poroke na njegovem domu. Na ženitnim pa so neutrudno in odlično prepevali naše vedno lepe slovenske pesmi in tako je dala pesem poseben pečat poročnemu slavju. Med pevce je prišel tudi Foltej Hartman, pod katerim vodstvom je pliberški moški zbor, kjer je sodeloval zelo požrtvovalno tudi ženin France, tolikokrat z uspehom nastopil. Ženitovanje, ki je trajalo do poznih jutranjih ur, je imelo zares, kakor so vsi zagotavljali, lep in domač slovenski značaj.
France in Malka, sin in hčerka iz zavednih slovenskih družin, ki sta morala prestati tudi grenko usodo izseljeništva za časa nacističnega nasilja, sta si sedaj ustanovila svoje lastno ognjišče in se bosta nastanila v čuvajnici pri Šmihelu. France je železničar, Malka pa bo doma gospodinjila in želimo obema mnogo lepih in srečnih let!
Breznica pri Ši. Jakobu
Pretekli četrtek zvečer se je nenadoma začelo nemirno beganje po vasi, kmalu so pri-brnela tudi prva motorna vozila in v mirujoče domove je udarila vest: na vasi gori! Najprej je le malokdo vedel točno, katero poslopje je zajel požar, kajti rdeči sijaj je le približno dal slutiti kraj nesreče. Šele polagoma se je zvedelo, da gori skedenj pri p. d. Tresoglavu.
Na kraju požara se je v kratkem času zbrala velika množica sosedov in tudi ljudi iz drugih vasi, da pomagajo reševati, kar se še rešiti da. Tudi domača požarna bramba je kaj hitro začela brizgati vodo v rdeče plamene in se je predvsem njej zahvaliti, da so bila ohranjena sosednja poslopja. Pozneje sta prispeli tudi požarni brambi iz Št. Jakoba in Rožeka ter se aktivno vključili v boj proti ognjenim zubljem, ki so že grozeče grabili po bližnji hiši. V dobri uri je bil ogenj popolnoma lokaliziran in le poleg hleva — iz katerega so še pravočasno rešili živino — je še dalje gorelo skladišče lesa in premoga. Tukaj je bila tudi shramba za žito, iz katere se je kadilo še v nedeljo.
O izbruhu ognja si še niso popobioma na jasnem, prevladuje pa mnenje, da je požar nastal vsled neprevidnosti mimoidočih. Oro-žništvo stvar še raziskuje.
Bori j e v Ziljski dolini
Malokdaj se oglasimo iz najzapadnejšega kota slovenske Ziljske doline, čeprav doživljamo marsikatere zelo zanimive dogodke. Pred kratkim smo imeli zopet povodenj. Zilja je grozila, da bo prestopila bregove in poplavila njive in polja. Struga iz Preseškega jezera, ki še ni ukročena, ker se merodajne oblasti nočejo brigati za izsušitev več kot par kvadrat-
nih kilometrov obsegajočega zamočvirjenega ozemlja, ki ga imenujemo „strižabce“, je zopet poplavila naše loge, tako da je bil promet čez mostič pri Goričah, ki je bil od lanske velike poplave dalje za silo popravljen, neprehoden.
V Borljah, domači fari našega velikega Matije Majar-Ziljskega, sta pred kratkim praznovala zlato poroko Jurij in Ivanka Cimerman. Melharčeva družina v Borljah je daleč naokoli znana kot zavedna slovenska družina. Jurij Cimerman, p. d. Melharč, izvira od p. d. Ščina v Bitenčah, v kateri vasi je bil rojen tudi Matija Majar-Ziljski, in se je priženil k Melharču v Borlje. Jubilanta sta imela devet otrok. Njuna življenjska pot je bila trnjeva in težka. Zaradi slabih gospodarskih razmer pred prvo svetovno vojno se je mnogo Ziljanov selilo v Ameriko. Tako sta tudi Jurij in Ivanka Cimerman s štirimi malimi otroci odšla v Ameriko s trebuhom za kruhom. Dobila sta zaposlitev v tovarni železnih vagonov, najprej v Mihvauke Wis, nato pa v drugih krajih. Tam sta že našla Franca Cimermana, brata Jurija, ki je prvotno nasledil Ščinovo posestvo v Borljah, pa se nato podal v Ameriko in živi še sedaj kot čevljarski mojster v Mihvauke \Vis. Poleg imenovanega sta našla tam še družine Hebein iz Gozdinje vesi, Štefana Warmuta iz Limarč in še druge Ziljane. Doba pred prvo svetovno vojno je veliko število slovenskih Ziljanov gnala v Ameriko zaradi boljšega zaslužka.
Po petih letih garanja v Ameriki sta Jurij in Ivanka Cimerman težko zbolela in se morala okoli leta 1910 s petimi malimi otroci vrniti zopet domov v Borlje. Hišo, ki sta si jo s trdim zaslužkom kupila v Ameriki, sta morala prodati. Jurij Cimerman je leta 1914 moral odriniti kot vojak v vojno in se je šele po končani vojni vrnil domov. Bil je dolgo let slovenski župani občine Goriče. Ko so v občini zavladali nacionalni šovinisti — oboževalci Hitlerjevih idej — je bil Cimerman od županstva odstavljen, očividno radi tega, ker se je preveč odločno zavzemal za koristi ljudstva in bil zaveden Slovenec. Od devetih otrok, ki sta jih jubilanta imela v zakonu, so trije že umrli, sinova Janez in Žorž, ki sta se izselila v Milwauke Wis v Ameriko, sta tam na vodilnem mestu v neki strojni tovarni. Janez je prišel leta 1951 na obisk staršev. Hčerko Leno so nacifašistični rablji z družino vred v drugi svetovni vojni izselili v taborišča v Nemčijo. Hčerke Mojca, Hana in Tekla pa so poročene v Beljaku.
Vsi prebivalci Borelj in občine Goriče so jubilantoma, ki sta že nad 70 let stara, iskreno čestitali. Tudi mi jima želimo še mnogo sreče in zdravja v njunem zakonu!
„Bogu hvala," pobožno vzdihne Helena in položi roke na srce.
,,Amen,“ kihne Gašper in se obrne na peti, „zdaj pa hitro, ban; ne smeva izgubljati časa."
In moža odideta.
Dolgo se je mudil Gašper v sobi gospoda Petra, dolgo sta se svaka tiho pomenkovala, vtem ko sta premetavala došla pisma, štela glasove posameznih saborskih poslancev in sestavljala kratke odgovore in dopise velika-šem in plemičem; precej pozno je že bilo, ko se je Gašper Alapič poslavljal od bana:
„Nokaj mi še prizadeva skrbi, a to je plemenita gospoda Turopoljska. Mnogo jih je teh dolginov in vsak ima glas v saboru. Ii glasovi so edina nasprotna sila proti tvojim plemenitim Dragočancem”, katere so Gregorjanci
* Razen turopoljskih bmotov-plemičev je imela v salx>ru svoje zastopnike tudi dragoniška s mečka občina, zraven tudi nekateri trgi kakor n. pr. Samobor. Te plemiške kmete so seveda, tudi sten med tako imenovane slivarje.
in Samoborci proti tvojemu gospostvu nahujskali. Ko sem kmalu potem, ko so nas pod Susjedom, kjer sem komaj komaj odnesel živo glavo, tako presneto nasekali, bil na svojem gradu v Vukovini, sem tam zbral okoli sebe turopoljsko gospodo pa sem jih opijanil in vrtel kakor Lucifer grešno dušo. Župan je naš in tudi Poglediči, in če ti kihnejo, sem si mislil, bo vsa plemenita občina rekla: „Na zdravje!" Pa sem se prevaral. Gospod Vurno-vič, ta prefrigani dedec, je predal dušo vragu Gregorjancu in skrivaj ruši, kar sem jaz s težavo sezidal. Plemenita kmečka gospoda ne posluša več župana. To je tisto, kar me skrbi. Moram jih, naj velja kar hoče,, vpreči v svoj jarem in Vurnoviču odnesti izpred brk mastno pečenko."
„Kako?“ vpraša Peter.
,,Naj te ne bo skrb zatol Najel sem svata, ki jih bo šel snubit, a ko bo ta omehčal te plemenite buče, bom prišel za njim, da jih skuham povsem za mehko."
,,Želim srečo. Gašper, in lahko noči" de ban ih svaka sta se razšla.
Ko je grbasti gospod Gašper zapustil banovo palačo v Gosposki ulici, je zazvonil ,,tatinski zvonec" kraj mestnih vrat, ter javil, da je odbila deveta ura, ko mora vsak pošten človek leči v posteljo spat, Toda Gašper, ki ni šel prenočevat v drugo banovo hišo, kjer mu je bil le-ta dal pripraviti posteljo, je krenil
čez Markov trg v Kameno ulico.* Njemu tega tudi nihče ni zapisoval med grehe; vsi so vedeli, da je vukovinski graščak najraje hodil po mestu ponoči ko netopir. Bil je jako zakrknjen samec, grbee, majhen in grd, zaznamovan od same narave. ,,Vem,“ si je rekal, „da vi plemeniti sobratje, malega Gašperčka zavoljo njegove velike grbe prezirate in komaj bi se našla plemkinja, ki bi hotela izmenjati z menoj poročni prstan:	padel sem na svet,
kakršnega me je mati rodila, pa kadar me popade inrč, ne vprašam za grb, in verujte mi, plemiška in kmečka kri ženskega spola sta enaki, obe sta človeški. Eva je Eva, naj je plemenita ali neplemenita."
Gospod Gašper je bil udarjen na ženske ko osa na med in se loteval vsakega panja, kjer je dišalo po sladkobi in jih je zato kdaj pa kdaj dobil pošteno po grbi. Toda na nekem mestu je bila njegova grba varna pred batinami in sicer v krčmi, ki je bila zapisana na ime kume Jagice; nahajala se je pod svodom Kamene ulice. Jagiri mož je bil svoj čas pri Gašperjevem očetu za -konjarja, žena pa je bila tam za služabnico. Jagin mož je ljubil pijačo, a Gašper zakonito konjarjevo ženo in vse se je lepo zlagalo brez vsakega ugovora; Bog vse odpušča. Čeprav je bil Gašper zagri-
* Kamena ulica s kameni vrati je držala iz Gornjega mesta, kjer so bile 'banova palača, sabonnica in druge velikanke palače, mimo Kaplola, kjer jo bivala višja duhovščina, na Ilico v spodnjem mestu. Vse ito je ohranjeno še danes.
zen magnet, je rajši preživljal večer v kamrici gospe Jage za krčmo, kakor na kakšnem gradu, kjer so se zbirale plemiške gospe. V to kamrico jo je ubral tudi to noč. V krčmi so popivali mestni ponočnjaki, a v kotu je smrčal bivši konjar. Gašper stopi do kamre, a pri vratih ga že čaka lepa, zajetna in črnooka žena z zasukanimi rokavi. Bilo ji je približno trideset let, a sledi brk pod nosom so 'dokazovali, da je, preden jo je mati povila, hotela biti moški.
„Kje pa ste, vaša milost, za vraga tako dolgo čepeli?" ga pozdravi žena; ,,zdi se mi, da hodite po stranpotih. ki jih je v Zagrebu žalibog veliko. Pazite se! Huda vam .bo predla, če izvem, da ste kje v Zagrebu preskočili plot. Kaj počenjate izven Zagreba, tega mi ni mar, naj vas hudič nosi, kamor vas je volja, ko so vsi grbavi taki faloti."
„Molči baba," se razhudi Gašper, ,,jezik za zobe in ne brundaj! Prinesi vina in večerjo! Nisem voljan poslušati tvoje litanije. Ali me je Tahijev sluga Peter Bošnjak iskal v družbi nekega človeka?"
„Je,“ odgovori krčmarica, .,v veži pijeta. Precej ju pokličem."
Žena odide, pa se hitro vrne in postavi prc'J Gašperja pečenega piščanca, hlebec kruha in vrč vina.
,,Zdaj pa pojdi, Jaga," zapove Gašper, vtem ko zabode v piščanca vilice, .pošlji mi sem onadva lumpa, a ti ostani v krčmi, dokler tc ne pokličem."
Glavobol je le znak bolezenskih pojavov
Glavobol ni bolezen zase, marveč le znak (simptom) raznih bolezenskih pojavov.
Prvi primer za to ugotovitev imamo tedaj, kadar govorimo o glavobolu v očesni bližini, ki izvira samo od te ali druge motnje v bližini uči. Kakor hitro odstranimo te motnje, izgine glavobol sam c‘d sebe, ne da bi se bilo treba poslužiti mamljivih in blažilnih sredstev.
Ali bolnik tarna že mesece in mesece o glavobolu v bližini možgan, ki se pojavlja zlasti tedaj, kadar se sklanja z glavo. Niti se ne zaveda, da ima že kroničen nahod in ne pride mu tudi na misel, da je glavobol v zvezi z nahodom. In prav tu je izvor njegovih bolečin. Bolnik ima namreč stalen katar možganske votline, ki se izraža v kroničnem nahodu. Razvoj bolezni v tej votlini blizu nosa je povzročil nabiranje vnetljive sluzaste in gnojne tekočine. Kaj se je zgodilo? Omenjeno nabiranje tekočine je povzročilo močnejši pritisk v možganski votlini, kar je dovedlo do glavobola. Seveda specialist bo v nekaj dneh odpravil vnetje možganske votline in glavobol, ki je nadlegoval bolnika že dolgo časa.
Podobno je pri kroničnem vnetju v čeljustnih votlinah, ki je navadno v zvezi z obolenjem zob. Glavobol in zobje so posebno poglavje. Že nagnit zob draži zobni živec, ki reagira z močnimi nevralgičnimi bolečinami. Podobne nevralgije se pojavljajo v bližini zoba in imajo posebnost, da se razširjajo v razne smeri glave. Ni čudno, če zaTadi napada (afekcije) zoba dobimo nepričakovano glavobol. Tu pomaga le zobozdravnik in vsakdo, ki toži o kroničnem glavobolu in ne pozna njegovega izvora, naj si da predvsem pregledati zobe.
Glavobol povzroči lahko tudi bolno uho. Stalna in zanemarjena vnetja srednjega ušesa so znan vzrok kroničnega glavobola. Upoštevati je treba, da vsakdo, ki je že imel enkrat \metje srednjega ušesa, lahko na isti bolezni ponovno zboli in to, ne da bi vedel. Kogar boli glava in ima občutek, da na enem ali obeh ušesih nekoliko slabše sliši, naj ne odlaša, temveč takoj stopi k specialistu.
K zdravniku prihajajo bolniki, ki tožijo, da imajo omotico, združeno s pritiskom v glavi. Zopet imajo glavobol. Zdravnik mu je izmeril krvni pritisk in ugotovil njegovo znatno povečanje. In prav krvni pritisk je vzrok vsem
Zveza slovenskih izseljencev poziva
vse svoje člane, da, v kolikor tega še niso napravili, takoj vložijo prošnjo za izstavitev tako imenovane izkaznice za žrtve fašizma (Opfer-ausweis), ker tozadevni zakon s koncem tega leta, to je z. 31. decembrom 1952, zgubi svojo veljavnost. Ponovno opozarjamo, da po tem roku ne ko več mogoče vlagati takih prošenj. Potrebne tiskovine kakor tudi vsestranska pojasnila dobite pri Zvezi slovenskih izseljencev, Celovec, Gasometergasse 10.
Odbor.
bolnikovim pritožbam. Z dieto, primernimi zdravili, puščanjem krvi ie mogoče odpraviti navedene težkoče.
Splošna utrujenost ni redko povod za glavobol. Razne oblike slabokrvnosti, zlasti ble-dičnost mladih deklet pospešujejo glavobol. Treba bo pregledati bolnikom kri in z uživanjem železnih preparatov je mogoče odpraviti to zlo.
Posebno vplivajo na glavobol razni strupi: alkohol, nikotin, svinec, ogljikov oksid in druge kemične snovi. Ni treba, da dobivamo strupe od zunaj, ampak zadostujejo strupi, ki jih imamo v svoji notranjosti; ti vplivajo kot strupi presnavljanja slabo na organizem. To
opazimo pri nezadostnem delovanju ledvic. Preobilno uživanje alkohola in kajenje, ki moti krvni obtok, so znani povzročitelji glavobola. Kronično zastrupljenje opazimo zlasti pri stavcih, ki se izraža v raznih simptomih in tudi v glavobolu.
In, ali ve navaden človek, da je vnetje bezgavk, obolenje črevesja, želodca često vzrok trdovratne migrene. Vrsta podobnih primerov še ni končana, zato priporočamo, naj se vsak bolnik zaveda, da glavobol ni bolezen zase, ampak je simptom-znak raznih bolezenskih pojavov. Zato naj velja za vsakogar načelo, da se mora zateči k zdravniku, ki ga bo dobro pregledal in ugotovil vzrok glavobola.
RADIO-PROGRAN
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
C.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj k a ha in danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski ikoncert — 14 10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7.00, 8.C0, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.
Sreda, 19. november:
10.45 Iz ženskega svetu — 11.00 Šolska oddaja — 14.30 Slov. poročila in objave. Za gospodinjo. Igrajo Lavsekarjevi godci iz Slovenjega Plajberka — 15.30 Veseli zvoki — 15.45 Učimo se esperanto — 16.00 Komorna glasba — 16.30 Koroški knjižni ogal — 18.40 Južna oddaja —
19.15	Znamenite ženske svetovne zgodovine —
22.30	Pestro melodije.
Četrtek, 20. november:
10.45 Veder dopoldne — 11.00 in 11.25 Šolska oddaja — 14.00 Novosti iz štajerske — 14.30 Slov. poročila in objave. Solistična glasba: Srečko Dražil igra skladbe za saksofon in klavir —
16.00	Koncertna ura — 18.45 Kmečka oddaja —
20.15	šlagertojnlbola — 21.00 Kriminalna uganka.
Petek, 21. november:
10.15	Mali koncert — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.00 in 11.25 Šolska oddaja — 14.30 Slov. poročila in objave. Glasbeni vložek. Sodobno vprašanje — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Koncertna ura — 16.30 Marija Grubbauer in Edler-trio — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Šali kralju —	20.15 Radijski
oder.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! —- 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno ob: 5.45, 6,30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sreda, 19. november:
12:00 Zborovske skladbe Davorina Jenka in Antona Hajdriba — 12.40 Igra veliki zabavni orkester Andre Kostelanetz — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Pester glasbeni spored — 14.40 Igrajo Veseli godci — 15.10 Makedonska narodna pesem — 15.50 Zdravstveni nasveti — 16.00 Solistične in komorne skladbe — 17.00 Roman
—	17.30 Šolska ura za višjo stopnjo —	18.00
Melodije iz oper — 18.30 Zunanje-politični feljton — 18.45 Partizanske pesmi in koračnice — 1940 Slovenske narodne pesmi — 20.00 Radijska igra — 20.20 Simfonični koncert orkestra Slovensko filharmonijo za festival ob 250-letnici Slovenske filliarmoriijo.
Četrtek, 20. november:
12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Slovenske j narodne pesmi — 13.45 Tečaj francoskega jezika |
—	14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Ko-
ritnik in Sonja Hočevar — 14.40 Igra veliki za- j 1 lavni orkester Bob Trendler — 15.10 Lahka gla- j sba — 15.30 Ali znate poslušati? — 16.00 Koncert po željah — 17.00 Oddaja za žene — 17.10 Zabavne melodije in ritmi — 18.00 Veseli slo- I venski napevi — 18.30 Predavanja iz literarne zgodovine —	19.40 Kratke skladbe za violino
igra Ali Deranelj — 20.00 Domače aktualnosti
—	20.10 Večerni spored orkestralne glasbe —
21.00	..Ljubljana pred četrt tisočletja".
Petek, 21. november:
12.00 Veliki orkestri igrajo zabavno glasijo —
13.00	Opoldanski sporod orkestralne in solistične
glasbe — 14.00 Koncertni valčki — 15.45 Govorna oddaja — 16.00 Solisti, ki so nas obiskali v zadnjem času — 17.15 Uganite, katere operne melodijo vam predvajamo — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Radijska j univerza — 19.40 Iz znanih operet —	20.00 !
Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled '
—	20.15 Orkestralne skladbe mladih slovenskih avtorjev — 21.00 Svet v satiri in humorju —21.20 i Moderna plesna glasba.
Praktični nasveti
Ce imaš suhe ali razpokane roke, si jih namaži z vazelino in jih čez nekaj minut operi s toplo vodo, nato pa si jih masiraj s sledečim pripravkom: 50 g razredčenega kisa, 25 g limoninega soka in 25 g kolinske vode.
Ce pa hočeš imeti mehke In bele roke, si jih masiraj vsak dan z mastno kr^ipo.
.	i
Ce nam roke dišijo po čebuli, namažemo j jih z usedlino črne kave.
•
Obraz si najbolje osvežimo z mrzlimi in toplimi kamiličnimi obkladki. Dobri so tudi obkladki z mrzlo oranžno ali limonino vodo, ki ' si jo pripravimo tako, da namakamo lupitne 24 ur v mrzli vodi; prav tako dobimo lepo polt, če si umivamo obraz s peteršiljevo ali kumarieno vodo.
*
! Ce hočete dobro spati, si zvečer ovijte okrog I vsake noge krpo, ki' jo namočite v kisu, nato I pa še zavijete v nepropustno tkanino.
Samo nekatera živilasošeracionirana
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve i" ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je odredilo, da so naslednja živila tuzemske proizvodnje še racionirana:
1.	Umetna mast, margarina, maslo iz margarine, oleomargarina in sicer z vsemi predelovalnimi surovinami.
2.	Jedilno olje v kolikor se proizvaja iz surovin inozemskega izvora.
3.	Sladkor (iz pese).
Racionalizaciji je. podvrženo poleg navedenih živil inozemskega izvora tudi naslednje blago:
1.	Semenje za olje in oljnati sadovi za proizvodnjo jedilne masti in jedilnega olja.
2.	Surovo olje ža proizvodnjo jedilne masti ki jedilnega olja.
3.	Svinjsko maslo.
4.	Sladkor (surovi sladkor).
Dosedanja lista racioniranih živil je razveljavljena in so sedaj skoraj vsa živila prosta.
Zanimivosti po svetu
NAJNEVARNEJŠA STENA V ALPAH
Ena najnevarnejših in za alpiniste najnapornejših sten v Alpah je severna stena Eigerja. Vsako leto jo naskoči mnogo drznih plezalcev’, razmeroma malo pa jih pripleza do vrha. Letos jo je preplezalo šest skupin alpinistov, med njimi pet avstrijsikih. Po severni steni je priplezal na vrh Eigerja tudi znani francoski alpinist Lachenalle, ki je skupaj z Maiiriceom Herzogom priplezal na 8075 m visoko Ano-pumo v Himalaji.
ENO IZMED NAJGLOBLJIH JEZER
Bajkalsko jezero na jugu Srednje Sibirije spada med najgloblja jezera na svetu. Njegova največja globina znaša 1522 m in ima površino 33.000 km2, t. j. skoraj polovico več kakor vsa Slovenija. V tatarskem jeziku pomeni „bajkal“ bogato, t. j. bogato jezero. Res je v njem mnogo rib, celo nekaj talcih, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Tako n. pr. živi v teni jezeru posebna vrsta morskega psa, la ga doslej ni bilo mogoče zaslediti v nobenem svetovnem niti v celinskih jezerih.
Predavanje v Zgodovinskem društvu za Koroško
V okviru kulturne izmenjave med Koroško iu Jugoslavijo bo v ponedeljek, dne 24. novembra, ob 20. uri v dvorani Deželnega muzeja v Celovcu predaval dr. Jože Kastelic novih arheoloških raziskovanjih v Jugoslaviji" s številnimi slikami. Dr. Jože Kastelic je kot ravnatelj muzeja v Ljubljani vodja izkopavin in bo kot vodilni arheolog Jugoslavije prinesel mnogo zanimivega, med temi marsikaj sličnega z razmerami na Koroškem.
Vstopnice po 2 šilinga, za učence po 1 šiling, se dobijo v predprodaji v knjigami Worsch, v muzeju in pri večerni blagajni.
Brkata žena se pokori zapovedi in kmalu vstopita v Jagino kamrico dva človeka.
Prvi, že znani Peter Bošnjak iz Susjeda, se globoko prikloni in smehljajoč se pravi:
,,Evo, vaša milost, to je človek, ki sem vam ga priporočil."
Gašper, ki je držal kos piščanca na vilicah, dvigne glavo in pogleda prišleca. Bilo je to inajhno človeče, ki se je držal, kakor bi bil nekako prelomljen. Na tankem vratu mu je nihala plešasta, dinji podobna glava, ki je bila tu in tam poraščena s kosmatimi rusimi lasmi. Sredi mlahavega pegastega obraza je rdeč grčav nos, ki so mu bile pod kožo popokale vse žilice. Pod nosom so mu štrleli ruši, metli podobni brki, zaspane rumenkaste oči pa so strmele vedno v eno točko. Na noge, krive ko sablja, je obul razdrapane čevlje, zelena, z vrvjo prevezana surka, je že porumenela, nekdaj črni klobuk pa je pozelenel. Mož je stal in sukal klobuk v roki. Držal se je tako bedasto, da si moral podvomiti, ali ni zares neumen.	-
„Kje si, Peter, pobral to oguljeno strašilo, te vprašam," je rekel gospod Gašper.
„Koža mi je res oguljena," odgovori namesto Petra rusoglavec, „toda pamet je cela; koža se da pokrpati, ali pamet ne."
„Kako se pišeš, čigav si in kaj?" spet vpraša Gašper.
,,Ime mi je Simon Drmačič. Čigav? Eh vaša milost, to vam bo vedela najbolj povedati moja nepoznana mati. Nekje okoli Sutle sem prišel na svet, zakaj tam sem prvič ukral
kokoš. Kaj sem? Marsikaj, zdaj to, zdaj drugo, pravzaprav pa nič, cum reverentia, illu-strissime!"1
„Od česa živiš, capin, sem hotel reči," začudeno vpraša Alapič.
„Od kruha in rakije."
,,Kdo pa ti daje denar?"
„Moja pamet pa tuja neumriost-sultitia humana."2
„Od kod pa ti je latinščina?"
„Da, to je štorija. Ko sem bil še deček, sem vodil ob palici slepca, a me je trikrat na dan nagibal. Nekega dne ga pustim ležati v jarku in se ponudim frančiškanom v Klanjcu za slugo. Naznačijo me za pastirja. Ko sem končal pastirsko šolo, me preoblečejo v lajika.3 Bilo je na tem, da postanem pošten človek. Jesti in piti zadosti, dela malo. Toda kloštrsko zelje je preveč smrdelo in ko je brat kletar ključe od kleti skril, sem ob neki priliki ukral gvar-dijanu zimske čevlje in jih prodal za raki jo. Toda menihi so me osumili in me zaslišali. Navajal sem, da je tudi sveti Krišpin nekoč čevlje sunil. Zaman. Slekli so mi fratrsko haljo in stal sem na svetu ko rak, kadar se odlušči od njega oklep. Gorjo meni, če bi se ne bil pri fratarjih naučil brati in pisati in nekaj
1 Postopač se je ponašal z latinščino. Navedeno 'besedo pomenijo: „S spoštovanjem povedano, presvetli gospod."
1 „Tuja neumnost."
3	Lajiki so neposvečeni bratje frančiškani, ki
nosijo kuto brez kapuce in opravljajo v samosta-
nu razne službe v domačem gospodarstvu.
latinščine. To me je rešilo — postal sem advokat."
„Ti baraba, pa advokat?" se zasmeje Gašper.
„Ce se brivci smejo imenovati doktorje,4 zakaj bi se jaz ne advokat? Romam od vasi do vasi, v svoji votli palici pa nosim pero, steklenico črnila in papir. Prošnja ali pritožba stane groš ali Šilce žganja; tako se hranim ko vrabec na smetišču."
„Lepa štorija," Teče Alapič in potegne iz vrča.
„Da,“ odgovori Drmačič, ..povedal sem vaši milosti »svoj lumparski curricidum vitae,5 da si zaslužim vaše zaupanje."
„Ali pa si vešč poslu, zaradi katerega te je Peter Bošnjak poiskal?"
„Da grem agitirat med turopoljske viteze? Vsekakor!"
,,Ali poznaš Turopolje?"
,,Kako bi ga ne poznal? Vsak grm in vsako krčmo od turških utrdb na Odri do lekeniške-ga stolpa, od Rakitovca do zadnje dubranske kleti, zraven pa še slavni ,visoki breg‘, ki ga preskoči vsak zajec."
„Ej, nepoeesani gospod Krišpin, pa vzemi pot pod noge in jo mahni na .visoki breg‘ pa nahujskaj Turcpoljce proti gospodu Vurno-viču."
4	Brivci so v tistem času opravljali tudi rano-celski posel; predvsem so puščali kri.
5	Življenjepis.
,,Ad servitissimus'1. toda kopita mi n is« podkovana."
„To je, dominatis vestra7, reče Alapič, „u8 mojo mošnjo trkaš, lumpacij, kajne?"
„Da,“ prikima Simon, „clara pacta, bon* amici8." Ves svet ve, da agitacija zahtev3 srebra in zlata. Pa me poglejte! V privatn' službi mi ni mar, če nosim preluknjane čevljo in raztrgane lakti, toda v gosposki službi mora človek biti pač lepo umit in počesan • auetoritatis gratia®."
„Na,“ se zasmeji Alapič iu vrže pred Sim-na veliko mošnjo, „umij se in poeesaj, J**trl rano ob zori kreni s Petrom na Gorico. Pa d*1 mi ne zaspiš v kateri krčmi, ker sicer te m1' taknem na raženj."
„Ne polakcimnite se mršave pečenke, vehn*1' žni, preveč ste rejeni."
„Pojdi!"
0 „Vedno povsem pripravljen vam ustreči.
7	„Vaše gospostvo."
8	„Cisti računi, dobri prijatelji."
” ..Zavoljo ugleda."
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. F*am' Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebin0 odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druel' und Veilagsgesellschaft m. b. H.. Klagenfurt. " Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt -PostschlieBfach 17.