m
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	rA j«
Abb »»staie i gruppo Cena 5(1 Lir
Leto XXIII. St. 85 (6669)
TRST, torek, 11. aprila 1967
ZAOSTRUJE SE STAVKOVNO GIBANJE
Stavka zdravnikov zavarovalnih ustanov Nadaljuje se stavka sodnih kanclistov
Predsednik poljske republike Ochab v Turinu in Benetkah - Optimistično poročilo upravnega sveta FIAT o lanski proizvodnji
RIM, 10. — Zaostruje se stavka	zdravnikov	javnih	ustanov,
cahZe četrtka stavka okrog 20	tisoč	zdravnikov	v	bolnišni-
zitt °u danes do pojutrišnjem bodo stavkali zdravniki univer-zav klinik, od jutri dalje pa v raznih oblikah vsi zdravniki amvalmh ustanov, katerih je okrog 50 tisoč. Stavka zdrav-i „°v bolnišnic ima že hude posledice za delo v bolnišnicah, P/ay, so zdravniki poskrbeli za pravljanje vseh nujnih zadev ® Prvo pomoč kot tudi za swaciJe' še huiše pa bodo po-cuce v zvezi s stavko zdrav-zavarovalnih ustanov, za-livfn cesar 130 nastal zastoj v cesta vJ11 zdravstvenem sistemu. uctJ zdravnikov zavarovalnih cen	130 v treh izmenah. Pn-
la L w 0 stavkati jutri, 11. apri-anrti	0 stavkali do petka, 14.
nrirt i Naslednja stavka se bo p cela v ponedeljek, 17. aprila
zaritf- zaključila v petek, 21., hn * • hapovedana stavka pa 3Jala od srede, 26. do pet-Ka. 28. aprila.
Na pobudo odvetnikov rimske zbor nise so se navezali stiki z ministrom za sodstvo Realejem glede stavke, ki so jo _ proglasili sodni kanclisti za nedoločen čas in ki traja že več dni. Minister je kot pogoj za pričetek razgovorov zahteval, da se stavka preneha, česar sindikalni predstavniki sodnih kanclistov in tajnikov niso sprejeli in stavka se bo nadaljevala.
Predsednik vlade Moro se je v Firencah udeležil svečane proslave 20-letnice ustanovitve vsedržavne zveze trgovcev «Confcommercfb», ki zastopa trgovce na drobno in na debelo in ki ima precejšen vpliv na italijansko gospodarsko življenje,
,,ll,ii,i|„,II|||1I,ii|,|iiji.  nnnnmiiLuiiiiiliiHiimiiiitiMmiiiniiitiiiiiiiiiiiiiimiii
VjEDELJO V JUGOSLAVIJI
Volitve poslancev v občinskih skupščinah
Dušan Petrovič novi predsednik centralnega zveta Zveze sindikatov Jugoslavije
<°d našega dopisnika) včr. ' RAD| 10- — Jugoslovani so Posik* volili poslance za polovico nk v, mest vseh svetov zvez-ščinS bščine in republiških skup--Jr, namesto poslancev, katerim it. ®ka prihodnji mesec mandat. Predloženih 2.084 kandidatov in so odborniki občinskih ne ' izvolili poslance za delov-trpnosti zvezne skupščine in kanr^ h skupščin in potrdili za zvezni svet zvezne
Od
kato ■ ne ™ republiške svete, med PosrS?13 b°do 23. aprila volivci ne-evet* izvolili poslance za te ščinf' -^a zvezni svet zvezne skup-datrn Je bilo predloženih 97 kandi-> od katerih so občinski od-
potrdili 81 kandidatov, med Po^Phi bodo 23. aprila Volivci ne. v«il i10 izvolili 60 poslancev. Naj-
Višift al ‘Zvonu ou poslancev. rxoj-trif^iu vil° kandidatov je bilo po-25^J, v Srbiji, kjer je bilo za
zve®?1s'anskih mest zveznega sveta dirtf?® akupščine potrjenih 41 kan-tv, zatem pa na Hrvaškem,
didsSl skupščine potrjenih kjer-’ zatem pa na Hl 16	za	13	mest potrjenih
Zk 5^Sdatov- v Sloveniji je bilo ta ^P^lanskih mest zveznega sve-kamna e skupščine potrjeno šest Slow,atov- V vseh volilnih enotah bod(\ Ie\ razen v Mariboru, kjer volivci morali odločiti med
sednjw n'*e ameriškega podpred-Cah , u Humphreya po prestolni-čilo "modne Evrope se je zaklju-ostrji. Pjdeijo v Bruslju ob izredno riflji demonstracijah, med kate-llurnni? demonstranti metali proti in dr, eyu gnila jajca, pomaranče bo, , Predmete. Kakor je zna-stiL,,? bile protiameriške demon-ziastj ^udi v drugih prestolnicah, »Pravd v Parizu. Moskovska ju, da a* P.rav* v svojem komentar-bje a se je Humphreyevo potova-neUsn.h opi končalo s popolnim spelo d°mi ker Humphreyu ni u-p°htik	podpore	za ameriško
no. Ko v Vietnamu in za okre-
pite,
Nato.
ob J??®. Vietnama so v Colombu bita punčko obiska glavnega taj-čilo ve ® Tanta objavili sporo-bojšt^ katerem je rečeno, da ha-log e.i,V ada v odgovoru na pred-je bistv nslte vlade poudarila, da babiu , P.°g°j za sporazum o Viet-bg s-^kojšnja ustavitev napadov nevskiherni Vietnam, sprejem že-začetek SP°ca/umov iz leta 1954 ter bled £ • Popravljalnih pogovorov osv^Jgonsko vlado in narodno-dg j "dno fronto. Cejlonska vla-Sv°je ^Poročila, da bo nadaljevala Pogai da.Pore, da bi se mogla začeti šel hanJa. U Tant je medtem pri-lbdj a obisk v Indijo, kjer sc bo Vil je ,,Vetoval o Vietnamu. Izja-•obski’ r? se mu zdi pameten cej-šij0 sv . eP- naj Vietnamci sami re-Vanja °J spor brez tujega vmeša-
stvore tiče Adena, je odposlan-hatJo-jdririenlh narodov, ki je ne-bo v j,a zapustilo to mesto, še ved-loga fenevi in ni še sprejelo pred-Hrg pritanskega zunanjega mini-da obi, na' naj pride v London, Posinovijo posvetovanja, člani od-
ra« "«Va poudarjajo, da je glavni b>a Zbradl katerega so nenado-'bskp rili Aden, dejstvo, da bri-bjijbi , oblasti niso sodelovale z PosredJI da niso mogli stopiti v ne-Pa I* stik s prebivalstvom. To s ^bi iP°Meni, da je njih naloga V pK°nčana.
'OajsJPla del Este se je začelo banjih P?svetovalno zasedanje zu-f^klh -“Jinistrov organizacije ame-attr-dj^av. Že prvi dan so se ne-? *'aVhair??Ve odločno uprle, da bi apierišLii? tudi organiziranje med-dbbjo b sil. Zato bodo na zase-'ačtlo ]kglavarjev držav, ki se bo «i Ostani;. =.-ni" govorili predvsem tnUPbevn JI?* latinskoameriškega I. ib n	v petnajstih le-
?,’°či. V/, an,criški gospodarski po-n?te dem “J 80 bde v Punta del ^‘bovi »°.nstracije proti /,1)A m v‘ vojni v Vietnamu.
Marjanom Dojčmanom in Rajkom Kramberjem, bodo volivci v ostalih volilnih enotah 23. aprila volili samo za Viktorja Avbelja v Celju, dr. Marjana Breclja v Kranju, Janeza Stanovnika v Ljubljani I. in Tineta Remškarja v volilni enoti Ljubljana II.
V nekaterih, a maloštevilnih eno. tah, kot n. pr. v Sinju in 4 volilnih enotah v Makedonji se bodo morale volitve za republiške poslance in kandidate ponoviti, ker nobeden od predloženih kandidatov ni tudi pri ponovnih volitvah dobil po zakonu predpisane večine, v Po volilnih zakonih se morajo v teh volilnih enotah volitve ponoviti v 30 dneh. Med znanimi kandidati, ki niso bili potrjeni za kandidate za republiški svet, je samo dr. Laslo Rehak v Novem Sadu. Proti njegovi kandidaturi je svoj čas nastopila tudi filozofska fakulteta.
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na današnji seji izvolil za novega predsednika centralnega sveta Dušana Petroviča na mesto dosedanjega predsednika Svetozarja Vukmanoviča, ki je svoj čas zaprosil, naj ga razrešijo te dolžnosti, ki jo je opravljal devet let.
Na seji so sprejeli sklep o reorganizaciji centralnega sveta, ki bo odslej imel štiri komisije, in sicer: za samoupravljanje, za gospodarski sistem in gospodarjenje, za življenje in delovne pogoje in za mednarodne stike.
Centralni svet, ki je prejel številna protestna pisma delovnih kolektivov v zvezi z objavo deklaracije in predloga resoluoije hrvaških in skrbskih književnikov, je soglasno obsodil oba dokumenta kot politično diverzijo. Centralni svet je prepustil sindikalnim organizacijam, da sami odločajo o morebitni odstranitvi s položajev v sindikalnih orgamizacjiah podpisnikov deklaracije in predloga resolucije.
B. B.
U Tant
v Novem Delhiju
NOVI DELHI. 10. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel danes na tridnevni obisk v Indijo, kjer mu bodo podelili nagrado «Javaharlal Nehru*
U Tant bo prvi prejel to nagrado, ki so jo uvedli pred dvema letoma. Sporočil je, da bo znesek 13.000 dolarjev določil za mednarodno šolo OZN v New Yorku.
Na letališču je U Tant izjavil časnikarjem, da se bo z indijskimi voditelji nedvomno pogovarjal tudi o Vietnamu. Kmalu po prihodu se je sestal z Indiro Gandi in je nato odšel na obisk k predsedniku Rada-krišnanu.
V četrtek bo U Tant odšel v Nepal in se bo v soboto vrnil v Novi Delhi, od koder bo odpotoval v nedeljo v Afganistan.
Med kratkim pristankom v Madrasu je U Tant izjavil, da ni mnenja, da so predvideni novi predlogi za rešitev vietnamskega vprašanja. Dodal je, da se bo z indijskimi voditelji pogovarjal tudi o neširjenju jedrskega orožja.
V Indijo je U Tant prišel s Cejlona, kjer se je pogovarjal s predsednikom cejlonske vlade. Pred odhodom z letališča v Colombu je izjavil, da je predlog predsednika cejlonske vlade zelo pameten, ko poudarja, da morajo spor rešiti Vietnamci sami z neposrednimi pogovori brez tujega vmešavanja. Dodal je, da je ta predlog v skladu z njegovim prepričanjem, da mora vietnamsko ljudstvo samo rešiti svoje zadeve. Pripomnil je, da je tudi on v zadnjih treh letih pripravil več predlogov za rešitev spora in je moral menjati svoje pozive, da jih prilagodi dejanskemu stanju in da bi ostali sprejemljivi za prizadete strani. Pripomnil je, da je njegov
i prvi smoter \ Vietnamu,
čeprav nekoliko slabši kot sorodno združenje industrijcev.
V sredo dopoldne se bosta poslanska zbornica in senat sestala na skupni seji, ko bodo izvolili svojega predstavnika v vrhovni sodni svet na mesto umrlega odv. Coman-dinija.
V kongresni palači EUR se je pričela konferenca evropskih poštnih uprav, na kateri sodeluje 23 držav zahodne Evrope. Ta konferenca je bila ustanovljena leta 1959 in na njej razpravljajo o usklajevanju poštnih storitev, o tehničnem in u-pravnem izboljšanju poštne službe. Italijo zastopa na konferenci minister za pošte Spataro.
Predsednik poljske republike O-chab je prispel danes v Turin, kjer si je ogledal obrate FIAT v Mira-fiori in kjer so ga toplo pozdravili delavci in vodilni uslužbenci podjetja. Poljska je že pred drugo svetovno vojno sodelovala s FIAT pri izdelavi avtomobilov, saj so na Poljskem že leta 1933 izdelovali avtomobile «balilla» in «ardita» ter nekaj vrst tovornih avtomobilov. Leta 1965 je bil podpisan sporazum, ki predvideva, da bodo na Poljskem po licenci FIAT izdelali od leta 1970 dalje po 70 do 75 tisoč avtomobilov s kubaturo 1300-1500 kub. cm. Poleg tega sodeluje FIAT pri graditvi servisne službe in dobavlja opremo za številna druga podjetja, ki izdelujejo težke stroje, tovornjake in traktorje.
V pozdravu je predsednik FIAT Agnelli še izrecno poudaril velik pomen novega podjetja, ki ga grade skupaj v Varšavi in ki bo izdelovalo avtomobile po italijanski licenci. Ochab je v svojem odgovoru poudaril nagel razvoj poljske industrije in je omenil, da je v letošnjih prvih treh mesecih poljska industrija izdelala več kot v prvih treh povojnih letih. Tudi on je poudaril velik pomen sodelovanja z italijansko avtomobilsko industrijo, ki sicer temelji izključno na trgovinski pogodbi, ki pa istočasno predstavlja tudi sredstvo za krepitev vzajemnih simpatij. Po ogledu podjetja se je Ochab udeležil svečanega kosila na županstvu, kasneje pa je odpotoval skozi Bergamo v Benetke.
Upravni svet FIAT bo predložil na skupščini delničarjev 29. aprila poročilo o delovanju podjetja, ki je dokaj optimistično. Tako je v poročilu rečeno, da so v letu 1966 prodali izdelkov za skupnih 1049 milijard in torej za 94 milijard ali za 10 odstotkov več kot leta 1965. Izdelali in prodali so 1.184.901 avtomobil, medtem ko so jih 1965. leta 1.013.588. Izvozili so 362.431 avtomobilov. Traktorjev so izdelali in prodali 47.154, od katerih so 20.240 izvozili. Skupno je v vseh obratih FIAT (vključena tudi OM) zaposlenih 134.592 oseb, od katerih 108.847 delavcev in 25.745 uradnikov, čisti dobiček lanske poslovne dobe je znašal nad 24 milijard lir.
Pred volitvami predsednika Indije
NOVI DELHI, 10. — Izvršni od bor parlamentarne skupine kongresne stranke je sklenil, naj bo sedanji podpredsednik republike dr. Zakir Usain, ki -je muslimanske vere, kandidat stranke za predsed-nua republike. Mandat sedanjega
predsednika poteče 12. maja in Ra-dakrišnan je sklenil, da ne bo več kandidiral.
Kandidaturo Zakira Husauia je predlagala predsednica vlade Indi-ra Gandi. Toda nekateri voditelji stranke se niso še odločili, ker gre za muslimana. Vse opozici -ks stranke so določile za svojega kandidata predsednika vrhovnega sodi. šta.
Prvikrat po letu 1947, ko je Indija postala neodvisna, se bodo pri volitvah predsednika merile sile med večinsko stranko in opozicijo Kakor je znano, je kongresna stran ka pri februrskih volitvah precej nazadovala in ima sedaj šibko večino v «volilnem kolegiju«, ki bo 5. maja volil novega predsednika lepubuke. Kolegij sestavljajo po-s’anci obeh zbornic osrednjega parlamenta in člani zakonodajnih zbor. nic sedemnajstih držav indijske zveze. Če predstavniki kongresne stranke ne bodo strogo spoštovali discipline, bo težko da bo za predsednika izvoljen dr. Husain
Dvajsetletnica gospodarske komisije OZN za Evropo
ŽENEVA, 10. — Ob dvajseti obletnici ustanovitve gospodarske komisije OZN za Evropo (ECE) bo v Ženevi v okviru 22. zasedanja te komisije, ki se bo začelo jutri, slovesna seja.
V izjavi ob 20. obletnici komisije je izvršni tajnik Vladimir Velebit poudaril, da je evropsko prebivalstvo z delavnostjo in iznajdljivostjo odpravilo zmedo v gospodarstvu, kakršna je bila leta 1964, ko so ustanovili to komisijo. Vendar pa je go-spodarsko sodelovanje na regionalni ravni med državami, ki sodelujejo pri delu komisije in ki imajo različen gospodarski, socialni in politični sistem, vedno bolj potrebno, predvsem če na.i se odpravijo še obstoječe ovire. Spopolnita je treba tehnične instrumente in poskrbeti Evropi trajno gospodarsko stabilnost.
O tem bodo razpravljali na 22. zasedanju komisije, ki se bo končalo 28. aprila. Na dnevnem redu so glavni gospodarski problemi, o katerih bodo razpravljali v okviru študije, ki jo je pripravil tajnik komisije. Ti problemi so: trgovinska izmenjava med državami članicami s posebnim ozirom na trgovino msd vzhodom in zahodom; gospodarsko znanstveno in tehnično sodelovanje med državami z različnim gospodarskim sistemom; izmenjava infor. macij o tehničnem procesu in proizvodnji; posledice razorožitve na razvoj medevropske in svetovne trgovina
AMERIŠKI PODPREDSEDNIK SE JE VRNIL V VVASHINGTON
Med ostrimi demonstracijami proti ZDA je Humphrey zaključil obisk v Bruslju
Ameriški protest v Parizu - Komentar moskovske «Pravde»
Humphrey se je vrnil v Washing-ton iz Bruslja, kjer so bile v nedeljo proti njemu velike demonstracije. Ko je njegov avtomobil prispel pred spomenik neznanemu vojaku v Bruslju, so demonstranti metali proti njemu gnila jajca, pomaranče in škatle z barvo. Demonstranti so vzklikali «Johnson morilec«. Pred avtomobil so vrgli tudi posodo polno goreče tekočine, ki se je razlila po cesti. Policija je nastopila z izredno ostrostjo proti demonstrantom in jih petdeset aretirala.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
HAN0JSK1 ODGOVOR NA PREDLOGE CEJLONA
CIA organizira grozodejstva v Vietnamu da bi zvalila krivdo na osvobodilne sile
Sodišče za vojne zločine bo začelo zasedati 26. t.m. v Parizu Ameriški kvekerji so se vrnili iz Hanoja v Hong Kong
COLOMBO, 10. — Cejlonska vlada je objavila danes uradno sporočilo o posvetovanju med U Tantom in predsednikom vlade. Uradno sporočilo pravi, da je hanojska vlada izjavila cejlonskemu poslaniku v Pekingu, da je bistven pogoj za sporazum v Vietnamu takojšnja ustavitev napadov na Severni Vietnam, sprejem ženevskih sporazumov iz leta 1954, začetek pripravljalnih pogovorov med sajgonsko vlado in narodnoosvobodilno fronto.
Sporočilo pravi, da je predsednik cejlonske vlade sporočil namen na
daljevati napore za rešitev spora. Pri tem izhaja iz načela, da ima vsak narod pravico sam razpolagati s svojo usodo in izbrati svoj režim brez tujega vmešavanja. Zaradi tega je mnenja, da se morata predvsem pogajati sajgonska vlada in narodnoosvobodilna fronta ob u-deležbi Hanoja. Ti pogovori morajo postaviti temelje za splošnejše pogovore o prihodnosti Vietnama. Predlagal je tudi, naj bi se pogajanja pričela na Cejlonu, če bi želeli izbrati nevtralno državo za sedež konference.
Ameriški demokratični senator Stephen Young objavlja v reviji «Playboy» članek, v katerem pravi, da so se nekateri Vietnamci v službi ameriške obveščevalne službe (CIA) izdajali za pripadnike osvobodilne vojske in so izvršili grozodejstva v neki južnovietnamski vasi. Senator pravi, da so tudi drugi parlamentarci na obisku v jugovzhodni Aziji zvedeli za take primere. Dodaja, da je zvedel o tem od nekega ameriškega častnika v Vietnamu in da domneva, da so ta grozodejstva izvršili, da bi diskreditirali osvobodilno gibanje, «ali pa da bi elementi, ki so se izdajali za partizane, s tem dokazali lojalnost« do sajgon-skega režima. Senator pravi, da ne more točno dokazati teh informar cij, da pa jih je omenil da podpre svojo zahtevo za strožje nadzorstvo
nad dejavnostjo CIA. Senator Young kritizira marsikatero dejavnost CIA in poudarja, da je ta pogostoma podpirala desničarske režime, ki so .••nnogo daleč od razglašenih demokratičnih smotrov ZDA«.
V Parizu so predstavniki mednarodnega sodišča za vojne zločine sporočili, da bo sodišče zasedalo od 26. aprila do maja v hotelu ((Continental« v Parizu. Zasedanje bo zasebno in navzočnost bo mogoča samo proti vabilu organizatorjev. Poleg tega so sporočili, da ne bo šlo za pravi proces, temveč za neke vrste preiskave. Ni pa še gotovo, ali bodo francoske oblasti dovolile dejavnost te organizacije. Do sedaj je vlada prepovedala, da bi proces organizirali v dvorani «Mutualite».
Organizatorji so sporočili, da bodo razsodili o dveh poglavitnih točkah :1. Ali so ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Koreja izvršile napadalna dejanja v smislu mednarodnega zakona? 2. Ali so bili bombardirani izključno civilni objekti kakor bolnišnice, šole, sanatoriji itd. in v kakšnem obsegu? Sodišče bo presojalo dejstva na podlagi pričanj in na podlagi preiskave svoje skupine pravnikov, zdravnikov, kirurgov in drugih specialistov, ki so obiskali Vietnam in Kambodžo.
Sodišče je takole sestavljeno: Ber-trand Russell je častni predsednik, Jean-Paul Sartre izvršni predsednik, jugoslovanski pravnik in zgodovinar
........•HHiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiii,umu  ..................................
ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV OAD
Tudi v Punta del Este protiameriške demonstracije
Številne države so se uprle razpravljanju o medame-riških silah - Trije predsedniki so odpovedali udeležbo
PUNTA DEL ESTE, 10. — V Punta del Este se je včeraj začelo enajsto posvetovalno zajedanje zunanjih ministrov organizacije ameriških držav. Ministri morajo proučiti vsebino izjave, ki jo bodo v petek podpisali državni poglavarji in ki predvideva med drugim ustanovitev latinskoameriškega skupnega tržišča v petnajstih letih in več. jo trgovino z ZDA. Včeraj, prvi dan zasedanja, je prišel do izraza odpor proti organiziranju medameri-ških sil. Mehika, Cile, Urugvaj, Kolumbija, Venezuela, Gvatemala, Kostarika in Ekvador so zavrnile vsak poskus, da bi to vprašanje obravnavali v sredo, ko se bodo sestali poglavarji držav članic.
Na tem vrhu bodo obravnavali izključno gospodarske in socialne probleme Latinske Amerike in vlogo ZDA na ameriški polobli. Edino vprašanje vojaškega značaja, ki ga bodo obravnavali, bo omejitev obo. roževanja Latinske Amerike.
Veliko senzacijo je izzvalo danes sporočilo posebnega delegata ekvadorskega zunanjega ministra, ki je sporočil, da se ekvadorski predsednik ne bo udeležil konference, ker nameravana izjava je samo teoretična napoved brez vsake konkretne podlage in pomeni korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi stališči. Poleg ekvadorskega predsednika bosta iz raznih razlogov odsotna predsedmk Bolivije Barrientos in
konec sovražnosti v i predsednik Haitija Duvalier.
I
odpotoval nocoj iz Washingtona in bo prišel jutri v Punta del Este, kjer so odredili izredne varnostne ukrepe. Danes je veliko število študentov organiziralo v Punta del Este protiameriške demonstracije. Spopadli so se večkrat s policaji. Študentje so vzklikali proti ameriškemu imperializmu in proti vojni v Vietnamu.
Ameriški minister za zunanje zadeve Dean Rusk je v Punta del E-ste izjavil, da bodo sklepi šefov držav, članic OAD, začrtali «pot naše hemisfere za desetletja«. Rusk je rekel, da vidijo ZDA v bližnjem sestanku ((odskočno desko za nove akcije«, ni pa hotel povedati, kakšne bodo te akcije.
Mehiški minister za zunanje zadeve Carrillo Plores je izjavil, naj bi šefi držav odločali o ustanovitvi skupenga trga ameriškega kontinenta, toda izključno latinskoame riških dežel, brez ZDA.
Urugvajska vlada je uradno spo-ročilaT da bodo avtomatično streljali na vsako letalo, ki bo od danes do konca konference letelo nad Punta del Este. Ta sklep je bil sprejet potem, ko so baje odkrili zaroto proti predsedniku Johnsonu. Urugvajski časnik «La Plata« potrjuje, da so varnostne sile aretirale nekega udeleženca zarote, ki je izjavil, da je bil v načrtu ((padec majhnega letala z eksplozi-v stilu samurajev na vilo,
sednik. Vse kaže, da Je bila ta ((senzacija« potrebna, da bi upravičili strogo kontrolo na tem področju, v kateri sodeluje kakih 10.000 agentov in vojakov.
Ameriški predsednik Johnson je I kjer naj bi stanoval ameriški pred-
Izgnan iz Pekinga dopisnik Tanjuga
PEKING, 10. — Kitajsko zunanje ministrstvo ni hotelo podaljšati dovoljenja za nadaljnje bivanje dopisniku Tanjuga v Pekingu Branku Bo-gunoviču in mu ukazalo, da mora 16. aprila zapustiti Kitajsko. Kot razlog je zastopnik odseka za informacije dejal, da je Bogunovič ((lažnivo in obrekovalno poročal«. Ko pa je Bogunovič zahteval, da se mu navedejo dejstva, je zastopnik odgovoril, da so dejstva «dobro znana«. Na vztrajanje Bogunoviča, da se navede vsaj en primer, je zastopnik odseka za informacije odgovoril, da ni pristojen reči kaj več. Istočasno so Bogunoviču sporočili, da bo kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo od Tanjuga, da pošlje v Peking drugega dopisnika. Drugi Tanjugov dopisnik v Pekingu Mi-hajlo Saranovlč, ki je pred enim letom prišel pomagat Bogunoviču, pa Je prejel pred tremi dnevi od kitajskega ministrstva podaljšano bivanje na Kitajskem za nadaljnjih 6 mesecev.
Vladimir Dedijer bo predsedoval sejam.
Danes se je vrnila iz Hanoja v Hong Kong skupina ameriških kvekerjev, ki so bili osem dni v Severnem Vietnamu, kjer so izročili zdravila in druge sanitarne potrebščine v vrednosti deset tisoč dolarjev. Hanoj so obiskali kljub prepovedi ameriške vlade. S svojo ladjo so prispeli v pristanišče Hajfong prav mea ameriškim bombardiranjem. Sprejeli so jih zelo prisrčno. V Hanoju jih je sprejel zunanj: minister, ki je poudaril, da se bo Severni Vietnam pogajal z ZDA, samo če bodo te umaknile svoje vojaštvo iz Vietnama in bodo ukinile bombardiranje na Severu. Kvekerji so izjavili, da ameriški bombniki ne bombardirajo samo vojaških objektov temveč tudi civilne.
Preteklo noč so se ameriške sile ob podpori letalstva in topništva spopadle z enotami osvobodilne vojske, kakih trideset kilometrov od središča Sajgona. Po več urah bojev so se osvobodilne sile umaknile. Ameriško poveljstvo trdi, da je padlo 166 partizanov, ne poročajo pa o svojih Izgubah.
Tudi v dolini An Lao na osrednji planoti so v teku hudi boji, kjer so ameriške sile ob podpori tankov obkolile močno utrjeno vas osvobodilne vojske. Nastopila sta tudi topništvo in letalstvo. Na obeh straneh je bilo precej izgub.
Ameriška letala so včeraj že devetič bombardirala jeklarne, ki so oddaljene 62 kilometrov or. Hanoja. Danes so prispela v Utaoao na Tajskem prva ameriška leta'a «3 52», ki bodo čez nekaj dni začela operacije iz tega novega oporišča. Doslej so ta letala imela svoje oporišče na otoku Guamu in so morala preleteti 3700 kilometrov za vsak napad na Severni Vietnam. Sedaj bo ta razdalja skrčena za dve tretjini. Računajo, da bo na tem oporišču spočetka 30 ali 40 letal te vrste. Letališče ima vzletišče dolgo 3200 metrov in široko 60 metrov. Ameriško osebje in člani oosadk bombnikov bodo stanovali v poslopju, ki ima 23 nadstropij. Za to oporišče so Američani potrošili 40 milijonov dolarjev (24 milijard lir in pol). ZDA so zgradile na Tajskem sedem oporišč in računa se, da je sedaj v tej dTžavi 30.000 ameriških vojakov.
Liu Šao Či v manjšini v centralnem komiteju
PEKING, 10. — Glasilo rdečegar distov kitajskega ministrstva za metalurgijo piše, da je zadnje zasedanje predsedstva CK KP Kitajske, ki je bilo konec marca ali začetku aprila, šest članov prezidija z Mao-cetungom na čelu, «razbilo buržoaz-no-reakcionamo linijo« Liu šao čija in drugih.
Prvič od začetka kulturne revolucije so v neki publikaciji objavili, da je visok forum CK KP Kitajsae dosegel večino v obsodbi Liu šao Olja, Teng Hsiao Pinga, Tao čuja, ču Peja in Cen Juna, ki bodo, kakor sledi iz pisanja časnika, ostali člani najvišjega partijskega vodstva, čeprav so že precej dolgo predmet najsrditejših napadov in kritike.
Partijsko glasilo «žen Min ži Bao« je objavilo še en obširen članek proti šefu države. V njem Je o Liu šao <51 ju rečeno, da «misli o kapitalizmu«, govori o kapitalizmu in služi kapitalizmu, vse to pa je preračunano na obnovo ((kontrarevolucije na Kitajskem«, članek trdi, da se je Liu šao či zavzemal za ((razširitev zemljišč za privatno obdelavo in svobodni trg« in da je oznanil tezo, da ni nič strašnega v tem, da so v kitajski družbi tudi nekateri buržoazni elementi, časnik piše, da je Liu šao či leta 1957 izjavil, da je treba premoženje kapitalistov odkupiti, ne pa nacionalizirati.
WASHINGTON, 10. — Ameriški podpredsednik Humphrey se je vrnil danes s potovanja po Evropi. Takoj po prihodu je odšel v Belo hišo in je poročal Johnsonu o svojih razgovorih v Ženevi, Rimu, Haagu, Londonu, Bonnu, Berlinu, Parizu in Bruslju.
V Beli hiši so priredili podpredsedniku slovesen pozdrav.
Ob tej priložnosti je Johnson v svojem govoru hvalil politične in osebne sposobnosti Hum-phreya. V svojem odgovoru je Humphrey izrekel «prepričanje, da naši prijatelji v Evropi ostanejo dobri prijatelji in imamo vse razloge biti optimisti«.
Ko je Humphrey izstopil, da položi venec pred spomenik, so ga obkolili agenti ameriške tajne službe, da ga zavarujejo. Vsa slovesnost je trajala manj kakor pet minut in ves čas so agenti tajne policije pozivali Humphreya, naj pohiti. Zatem se je sprevod oddaljil v vsej naglici, takp da so morali nekateri ameriški agenti teči kakih sto metrov za avtomobili. S tem se je zaključil Humphreyev uraden obisk v Bruslju in v Evropi sploh.
V Parizu je ameriški poslanik izročil v zunanjem ministrstvu ustni protest zaradi demonstracij proti Humphreyu. V protestu je rečeno, da francoska policija ni nastopila, ko je skupina demonstrantov zažgala ameriško zastavo, katero so strgali izpred ameriške cerkve. V protestu tudi trdijo, da so demonstranti pretepli dva ameriška mornarja.
Moskovska ((Pravda« piše danes, da se je Humphreyevo potovanje po Evropi končalo s popolnim neuspehom. List pripominja: ((Politična izolacija Američanov se je še povečala, ker Humphreyu ni uspelo doseči podpore ameriški politiki v Vietnamu, ni mogel okrepiti NATO, ni mogel niti doseči uspeha, ki bi ga demokrati lahko izkoriščali pri prihod, njih predsedniških volitvah.«
Po mnenju «Pravde» so vzrgki neuspeha trije: nihče v Evropi ne mara podpirati ameriške politike v Vietnamu; nihče se ne strinja z napadalnostjo ameriške zunanje politike; nihče ne sprejema več načel, ki so svoj čas oživela atlantsko zavezništvo. Evropski narodi se nameravajo ločiti od ameriške politike in vedno bolj jih zanimajo načrti za trden sistem varnosti na celini. «Pravda» zaključuje, da je samo Zahodna Nemčija pripravljena slediti washingtonski politiki, in pripominja, da ZDA ne bodo povzele nobenega pozitivnega nauka iz negativnih rezultatov Humphryevega po. tovanja.
slali številne resolucije in zahteve za neposreden stik.
V londonski spodnji zbornici je britanski zunanji minister Brown obžaloval sklep odposlanstva OZN, da prekine svoje bivanje v Ade-nu že po petih dneh. Trdil je, da ne razume obtožbe, češ da britanske oblasti niso sodelovale z odposlanstvom. Trdil je, da- so aden-ske oblasti storile vse mogoče, da olajšajo delo odposlanstva, kljub neredom, splošni stavki in povodnji, ki je bila najhujša v zgodovini Adena. Brown je dalje dejal, da so spodbujali vse politične skupine v Južni Arabiji, naj sodelujejo z odposlanstvom. Dejal je tudi, da so nekatere politične osebnosti zaprosile za stike z odposlanstvom. Kar se tiče govora po radioteleviziji, je Brown dejal, da če bi odposlanstvo ostalo v Adenu, bi zadevo lahko rešili. Pripomnil je, da upa, da bodo člani sprejeli njegovo vabilo za prihod v London. Na koncu je dejal, da bo angleška politika tudi v prihodnje temeljila na čim prejšnjem umiku vojaških sil.
Po odhodu odposlanstva OZN iz Adena
ŽENEVA, 10. — Posebno odposlanstvo Združenih narodov za A-den bo v prihodnjih dneh proučilo vabilo britanskega zunanjega ministra, naj pride v London, da obnovijo posvetovanja. To je danes sporočil na tiskovni konferenci v Ženevi predsednik odposlanstva Manuel Perez Guerrero. Razlogi, zaradi katerih so zapustili Aden, so bili pomanjkanje sodelovanja Velike Britanije in dejstvo, da se niso mogli svobodno obrniti na prebivalstvo Južne Arabije ter stopiti v stik s krajevnimi osebnostmi in s samim prebivalstvom, člani odposlanstva bi morali biti v Adenu en mesec, toda so bili prisiljeni začasno zapustiti to ozemlje.
V Ženevi bodo člani odposlanstva proučili predlog britanske vlade, naj pridejo v London za nove stike. Predsednik je dejal, da dejstvo, da so zapustili Aden, še ne pomeni, da so se odpovedali svojemu mandatu. V Ženevi bodo proučili, kako naj izvedejo svojo nalogo, in ukrepe, ki naj tamkajšnje ozemlje pripeljejo do neodvisnosti.
Zatem je Perez Guerrero odločno zavrnil kritiko, češ da so se člani odposlanstva prenaglili. Pripomnil je: «Za odhod iz Adena smo se odločili po dolgem premisleku in ko smo pretehtali vse posledice. Dejansko ni odposlanstvo naletelo na nobeno sodelovanje oblasti države upraviteljice. Incident glede oddaje po radioteleviziji in drugi incidenti so pokazali, da naše odposlanstvo ne bi moglo svobodno in brez ovir dokončati preiskave, glede katere je dobilo pooblastilo Združenih narodov.«
V odgovoru na razna vprašanja je Perez Guerrero Izjavil, da bi moralo odposlanstvo imeti možnost svobodnih stikov s prizadetimi, tudi če so politične struje že sklenile bojkotirati njih delo. Vendar pa so predstavniki krajevnega prebi- val predsednik Tito. Pri "njem so valstva in drugih delov ozemlja po-1 našli samokres in 18 nabojev.
Zasedanje ministrov evropske gosp. skupnosti
BRUSELJ, 10. — Danes se je sestal ministrski svet evropske gospodarske skupnosti, ki je razpravljal o splošnih evropskih vprašanjih na osnovi poročila nemškega zunanjega ministra Brandta in o stališčih glede pogodbe o neširjenju atom-skega orožja.
Zunanji minister Zahodne Nemčije Willy Brandt je prvikrat govoril na zasedanju ministrov EGS in je poudaril pomen evropske politike za ohranitev miru na svetu. Dejal je, da ne more za vedno trajati razdelitev zahodne Evrope na dva gospodarska bloka in da zato realistično ocenjuje stališča o vključitvi Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. V tej zvezi, je dejal, da Velika Britanija in druge države članice EFTA iskreno žele vstopiti v skupnost, pri čemer gre za zapletena vprašanja, ki pa jih je praktično moč rešiti.
Brandt se je izrazil za nadaljnji proces pomirjenja med vzhodom in zahodom in ie v tej zvezi izrecno omenil ((približevanje med Jugoslavijo in EGS. Obširneje je tudi govoril o nadaljnjem procesu evropskega združevanja, češ da EGS ne sme ostati samo carinska in kme-tijska zveza, temveč mora oostati gospodarska zveza in razvijati svoje zunanje odnose. Med nalogami je omenil skupno energetsko pobti-ko, uskladitev davčnih sistemov in prometno politiko.
Po teh izvajanjih so spregovorili razni ministri in med njimi za Italijo minister za zunanjo trgovino Tolloy
Zadnji del zasedanja pa Je bil posvečen posledicam pogodbe o neširjenju atomske oborožitve za Eura-tom. Dogovorili so se, da bo komisija Euratoma sestavila v sodelovanju s stalnimi zastopniki članic EGS odgovor na novo besedilo tretjega člena načrta pogodbe o neširjenju atomske oborožitve. Ta člen še nanaša na nadzorstvo atomskih naprav in po novem ameriškem predlogu predvideva, da se nadzorstvo za tri leta poveri atomski agenciji, ki ima sedež na Dunaju, in Eurato-mu. Popoldne so govorili o Kenne-dyjevi rundi.
Jutri na Dunaju proces proti Grahovcu
DUNAJ, 10. — V sredo se bo začel pred dunajskim sodiščem proces proti hrvaškemu ustašu Mirku Grahovcu, staremu 26 let, ki so ga aretirali 16. februarja, ker so ga osumili, da je nameraval izvršiti a-tentat na predsednika Tita, ki je bil tedaj na uradnem obisku na Dunaju. Grabovac je bil na seznamu sumljivih oseb, ki so ga jugoslovanske oblasti izročile avstrijskim varnostnim oblastem pred Titovim obiskom. Jugoslovanski agenti so ga spoznali, ko se je sumljivo vedel v bližini hotela «Imperial», kjer je bi-
NashvUlu v ameriški državi Tennessee so bile v soboto, nedeljo in včeraj velike demonstracije črncev, ker so oblasti prepovedale govoriti nekemu črnskemu voditelju na univerzi. Poleg tega je policija na zahtevo rasističnega lastnika s silo odvedla “ iz neke restavracije
črnskega voditelja
BRITANIJA ŠE NI ZAHTEVALA SPREJEMA V KLUB ŠESTERICE»
Zakaj premier Wilson tako omahuje?
Britanski ministrski predsednik velja za mojstra v manevriranju, ne pa enako tudi v odločanju - Ugodnemu vzdušju v Evropi ne ustreza tudi položaj doma ■ Kdaj bo moč zvedeti za londonsko uradno stališče ■ maja ali na jesen?
LONDON, aprila. — Premier Wil-son je, kdo ve že kolikokrat, ponovno odložil sprejetje sklepa v zvezi z zahtevo po «vstopnici» za članstvo v Evropski gospodarski skupnosti. «To je,» pravijo dobri poznavalci njegove metode odloče-vanja, «v Wilsonovem stilu«. Britanski premier je, naj si bo upravičeno ali ne, na glasu izrednega mojstra v manevriranju, ne pa enako tudi v odločevanju. In če ne bo v naprej spremenil svojega načina vladanja, se ga bodo nekoč spominjali kot premiera, ki je težko prihajal do odločitev.
Potem ko je sleherno vprašanje in zadevo temeljito in oprezno analiziral, ko je vzel v poštev vse dejavnike, je Wilson — pravijo oni, ki mu niso naklonjeni — najpogosteje zamujal.
V kratkem bodo v britanskem spodnjem domu razpravljali o primeru nasedlega liberijskega tankerja «Torrey Canyon» in, nedvomno, bo nedavna obtožba voditeljev opozicije, kako da se je vlada obo-
tavljala okrog odločitve, da se ladja uniči, ponovno v središču pozornosti. Potem so še drugi prime-
ri, ki gredo v prid mnenja, da je
Wilson že nakajkrat zamudil. Toda prav tako je tudi gotovo, da so vsi ukrepi sedanje vlade, t. j. premiera Wilsona, temeljili na izčrpnih analizah in da so spričo tega potrdile njegov način odločevanja.
Zahteva po «vstopnici» za evropski klub ((šesterice« ni postranskega pomena, če pa se je glede tega zamujalo, potem je to bilo zaradi prejšnje konservativne vlade, ki ni v pravem času ocenila razvoja zahodnoevropskega integriranega gospodarstva in tudi ne vseh razlogov, ki so privedli do zaostajanja britanskega narodnega gospodarstva. Harold Wilson pa je takoj po prevzemu oblasti napovedal, da bo preiskal stanje evropskih duhov ter domačih okoliščin in sprejel ustrezno odločitev. V tem pogledu, se zdi, je tudi
mnogo napravil. Zdaj se od njega pričakuje, da se dokončno izjasni, on pa, kot da bi to zavlačeval.
Predpostavljalo se je, da bo London sporočil svoje uradno stališče marca, zdaj pa je povsem gotovo, da to ne bo pred koncem maja in, morda, še kasneje. V trenutku, ko je treba odločiti o temeljnih spremembah narodnega gospodarstva, bi sleherna prenagljenost za vlado utegnila privesti do usodnih političnih posledic. Zaradi tega je Wilson oprezen.
Oni, ki so sledili evropskim sondiranjem britanskega premiera, so resda opazili nekakšen «entuziazem v njegovem glasu«, toda obenem poudarjajo tudi izjavo, da je potrebno, preden bi se lahko vsedli za mizo pogajanj, natančno vse proučiti. Optimizem najvišjih predstavnikov laburistične vlade je izhajal več iz okoliščin v Evropi vladajočega ugodnega vzdušja kot pa iz domačih razmer. In vtem, ko so nekateri probritanski dejavniki v Evropi že nestrpni, pa mora Wilson doma miriti svoje nasprotnike, se posvetovati z vlado in svojo stranko ter skušati prenesti odgovornost za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost na parlament.
Sicer pa je za opreznost britanske vlade precej opravičil. Gospodarstvo se popravlja, stanje funta se umirja, vendar je še daleč od tega, kar bi britanskim pogajalcem zagotovilo dobre adute in pa možnosti zavarovanja pred težjimi posledicami. Do začetka pogajanj je treba tudi ublažiti bojazni, ki obstajajo v deželi, da bo namreč vstop v društvo «šesterice» poguben za britanski prestiž
Izvenbritanski razlogi, ki Wilso-na navajajo na to, da se obotavlja z odločitvijo, so prav tako številni in raznovrstni. Predvsem je potrebno počakati na sestavo francoske vlade in njeno platformo. Rezultati nedavnih francoskih volitev bodo nedvomno vplivali na de Gaullovo politiko, a v Londonu tudi o tem vodijo računa.
Konec maja bi se morala zaključiti pogajanja o carinah, ki se vodijo v okviru tako imenovane Ken-nedyjeve runde. Ta pa utegnejo odločilno vplivati na razvoj celot-
nega gospodarstva Zahoda. Tudi temu posvečajo v Londonu odgovarjajočo pozornost.
Članice Evropske cone za svobodno trgovino (EFTA) pa žele bita natančno obveščene o namenih njihove dežele — voditeljice, zakaj njen pristop k skupnemu tržišču bi utegnil vplivati na podobne odločitve tudi ostalih dežel — članic. To bi očitno predstavljalo razpad te ekonomske grupacije, ki je v svoji večletni dejavnosti dosegla dokaj ugodne rezultate.
Tudi vse dežele Commonwealtha niso ravnodušne do zadevne odločitve Londona. Zato si sedaj, ko se z gotovostjo predpostavlja, da se bo Wilson odločil za Evropo, mnogi postavljajo vprašanje: «Kaj pa bo z našimi partnerji iz EFTA in Commonwealtha?»
Britanska vlada se resno pripravlja na obravnavano odločitev, s tem v zvezi pa pošilja v razne dežele svoje odposlance, da bi pri-
pravili teren in svoje partnerje rešili pred presenečenjem. Takisto je tudi evropska turneja ameriškega podpredsednika Humphreyja bila v Britaniji sprejeta kot ena od oblik proučevanja odnosov med ZDA in Evropo, kateri bi se pridružil tudi «otok».
Toda, če se odločitev ne more sprejeti zdaj, zakaj bi jo odlagali do maja? — se vprašujejo mnogi. Takrat bo gotovo prepozno, glede na poletni odmor, da bi na drugi strani formalno pristali na to. Po vsem tem se zdi, da se bodo uradni razgovori lahko začeli šele konec leta.
Ali bi Wilson ne mogel počakati do jeseni, ko se bo vršila redna letna konferenca Laburistične stranke in pa kongres Trade Unionov? Odločitev ni lahka, a sprejmejo naj jo vsi — si bržkone misli Wilson. Zato je tudi tako o-prezen.
M. BALETIC
S sobotnega družabnega večera članov bivšega mladinskega društva «Prosveta»
Kakor smo poročali v nedeljo, je bil v soboto zvečer v prostorih PD «Ivan Cankar« družabni večer članov nekdanjega šentjakobskega mladinskega društva «Prosveta». Na sliki pogled na dvorano, kjer so
se zbrali številni stari «prosvetaši».
■iiiiituifiiiiiifiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiioiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiitiioioiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinniiiiiiMiiiiiiiiiiniiifoiiiiiiiiniiiMiniiiioiiiiiiniiniiiiiiMiiiiiiiotiitiiiiioiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiMHiiiiioiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiuiiniiiniiiiiiu
ZDA SO «VERJETN0 IZGUBILE MOŽNOST, DA BI PRVE PRISTALE NA LUNL
Vtem ko Moskva napoved
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitimiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiimi
PISANJE UAL. STROKOVNE REVIJE
Režiserski uspeh s finančne plati
Osem režiserjev enajstih «milijardnih» filmov
RIM, 10. — Za italijansko kinematografijo se pogosto trdi, da je v krizi. Te kritike prihajajo še najbolj pogosto iz samih filmskih krogov, predvsem s strani producentov. Hkrati pa moremo u-gotoviti, da je italijanska filmska industrija v povojnih letih dala celo vrsto zelo uspelih filmov, ki so naleteli na dober ali celo odličen sprejem pri domačem in tudi tujem občinstvu in prinesla filmskim ljudem celo vrsto visokih priznanj. Strokovna revija «11 giornale dello spettacolov pa prinaša v svoji zadnji številki nekaj podatkov o uspehih italijanskih režiserjev.
Glede tega pravi, da italijanska kinematografija sloni sedaj še vedru) na starih režiserjih, ker da novi ne jamčijo uspeha. Vendar pa revija pri tem meri «u-spehe« režiserjev le z vidika, kako njihova dela finančno uspejo. Glede mlajših italijanskih režiserjev pravi, da se včasih pojavi kako novo ime, ki pa ne prinese nič posebnega. Tako navaja Bernarda Bertoluccija, ki se je pojavil prvič leta 1962, ki pa pri občinstvu ni naletel na ugoden sprejem. Njegov film «Prima del-la rivoluzionen od 1964. je dosegel le 26 milijonov 250 tisoč lir inkasa. Drugi mlajši režiser Trato Bras se je preizkušal 1963 s filmom «Chi lavora č perduto» in dosegel komaj 50 milijonov lir inkasa. Brasu ni uspelo niti s filmom «11 disco volante», v katerem sta igrala glavni vlogi Alberto Sordi m Silvana Mangano.
Za razliko od teh dveh je Mar-co Ferreri s svojim prvim filmom «Ape regina», ki ga je napravil leta 1963, finančno uspel, saj je producentu film prinesel skoraj 900 milijonov lir inkasa. Njegova naslednja filma «La don-na scimmia« tn «Marcia nuziale« pa sta popolnoma odpovedala: niti prvi niti drugi ni prinesel producentu 200 milijonov lir.
Revija pravi, da je možno, da bi tako Bertolucci kot Ferrari, pa tudi Bellocchio in Indovina v
 ...........................................................................................      iimiiuiiiiiiiiiinii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Presenetil vas bo nepričakovan odgovor nekoga, ki mu tega niste pripisovali. Spremenljivo razpoloženje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izboljšani pogoji dela za vse, ki se ukvarjajo z glasbo. Energično boste opravili z nekim provokatorjem.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Da nes v vas ne bo ustreznega borbenega duha, ki bi ga zelo potrebovali. Izkoristite prijateljstvo neke zelo vplivne osebe, in sicer tako, da vas uvede v svoj krog.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pridobili si boste simpatije nekega sicer izredno strogega predstojnika. Zadoščenje spričo ugodnega razvoja novega prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prav spret no boste izkoristili neko posrečeno tujo pobudo. Spoznali boste pravo naravo nekoga, ki vam je zelo blizu
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nikar ne upajte, da vam bo vedno vse šlo gladko izpod rok; zadovoljite se z malim. Ne jezite se zaradi neke nedolžne šale.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Dan v poslovnem pogledu ne bo potekal najbolj pozitivno. Priporočljiva je večja previdnost na čustvenem področju.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dejaven in zanimiv dan za vse umetnike. Brezobzirno povejte resnico v obraz nekomu, ki vas nenehno nadleguje s svojo vsiljivostjo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes bodo vse vaše zamisli sprejete brez pridržkov. Grobost boste najustrezneje kaznovali s svojim prezirom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za vse vrste transakcij in pravnih posegov. Če imate količkaj smisla za dober humor, se boste danes nadvse zabavali.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko presenečenje poslovnega sveta spričo uspeha, ki ga boste dosegli. Skušajte nekoliko ukrotiti svojo strast, da bi vedno govorili.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspelo vam bo obtožbe svojih nasprotnikov naperiti proti njim samim. Ne pripisujte prevelike važnosti nepomembnim govoričenjem.
bodoče uspeli tudi kar zadeva finančno plat filmov, toda doslej ni še nikomur od mlajših uspelo to, kar je usjpelo skupini režiserjev starejše generacije. V dokaz temu revija navaja filme, ki so po 1960 prinesli nad eno milijardo lir inkasa. Med režiserji teh filmov zasledimo izključno imena ljudi, ki se s tem poklicem ukvarjajo vsaj 15 let.
Med prvimi — najstarejšimi — je prav gotovo znani režiser A-lessandro Blasetti, ki ga lahko smatramo kot najstarejšega med finančno najbolj kvotiranimi režiserji. Alessandro Blasetti se je prvič uveljavil že leta 1929 s svojim filmom «Sole». še lani pa je napravil film, ki ga je občinstvo sprejelo in v nekaj mesecih plačalo za vstojmino že nad pol milijarde lir. Gre za Blasettijev film «Io, io, io e gli altri«. Njegov film «Europa di notte», ki ga je napravil leta 1959, pa je pri- j nesel več kot milijardo lir.
v ZDA ostro
izdelavo	kabine
Gagarin govori o bližnjih poskusih z velikanskimi kabinami z moštvom Malomarnost ameriških tehnikov pri izdelavi načrtov in njihovi izvedbi
Ponavljamo, da se revija omejuje na, če smemo tako reči, «finančni uspeh» režiserjev. Takih režiserjev je, po pisanju revije, osem, njihovih «milijardnih» filmov pa je v celoti enajst. Trije filmi so delo Vittoria De Sice in sicer «La ciocciarau, «Ieri, og-gi e domani« in «Matrimonio al-iitaliana». Prvi je producentu prinesel eno milijardo in pol, drugi malo manj kot dve milijardi, tretji pa dve milijardi in 300 milijonov. Pietro Germi je napravil dva «milijardna» filma in sicer «Divorzio alVitaliana« z inkasom ene milijarde 260 milijonov ter «Signore e signoriu z milijardo 130 milijonov lir inkasa. Lucchino Visconti ima tudi dva «milijard-na» filma in sicer «Rocco e i suoi fratelli« (1 milijarda 660 milijonov) in «Gattopardo» (2 milijardi 295 milijonov).
Luigi Comencini je režiser «milijardnega# filma «Tutti a casa», Fellini podobnega filma «La dol-ce vita«, ki je producentu prinesel dve milijardi 230 milijonov lir. Mario Monicelli je napravil film «L’armata Brancaleone», ki je prinesel producentu eno milijardo 150 milijonov lir. Dino Risi je uspel s filmom «11 sorpasso«, ki je prinesel producentu eno milijardo in 250 milijonov lir, Marco Vicario pa se je izkazal s filmom «! sette uomini d’oro», ki je prinesel producentu eno milijardo in obilnih 100 milijonov lir.
Sicer smo že rekli, da revija upošteva bolj finančno plat, torej finančni usjpeh pri ocenjevanju teh filmov odnosno pri določanju uspeha režiserjev. Ce pa si ogledamo naslove gornjih «mili-jardnih» filmov, vidimo, da so nekateri filmi resnični filmski u-motvori, kot na primer «La doc-ciara«, «Matrimonio alVitaliana«, «La dolce vita» in podobni, da pa je med njimi tudi kak film, ki nam ne pove prav nič, kajti Ri-sijev film «11 sorpasso« ni prav gotovo nikakršen umotvor,
Toda strokoimi list pravi, — in v tem je nekaj resnice — da tudi najbolj uspel film, da tudi najboljši umotvor ne doseže svojega namena, da torej ne uspe, če ga občinstvo ne sprejme, kajti film je napravljen za občinstvo
CAPE KENNEDY, 10. - Medtem ko prihajajo iz Moskve vesti, da pripravljajo sovjetski tehniki nov izreden podvig, se tu delajo obračuni o načrtu »Apolon«, hkrati pa se podaljšuje rok za pristanek prvega Američana na Luni. Najprej nekaj besed o sovjetskih'napovedi.
Ne gre za napovedi iz uradnih moskovskih krogov, saj sovjetski strokovnjaki svojih načrtov ne razglašajo. Pač pa gre za ugibanja ali posredne napovedi ter za govorice v poučenih krogih. V reviji «Ogonjek» Jurij Gagarin napoveduje «v razmeroma bližnji bodočnosti« izstrelitev znanstvenega laboratorija z moštvom ter povezavo med vesoljskimi ladjami.
Sovjetska revija «Ogonjek» bo objavila, kakor pravi Tass, članek Jurija Gagarina, v katerem prvi astronavt pravi, da so vesoljske ladje predrage, da bi mogle krožiti le po nekaj dni in da je zato pametneje postaviti na krožno pot velike vesoljske ladje in izmenjavati v njih moštva s pomočjo manjših raket. Poleg tega Gagarin pravi, da bodo vesoljske ladje nekoč imele s seboj nekakšne «zimske gredice«, ki bodo priključene ladjam in v katerih bodo gojili del hrane, ki jo potrebujejo kozmonavti. V članku je tudi govora, kako se da v vesolju tudi delati. O istih problemih govori tudi sovjetski astronavt Popov.
čali dovolj pozornosti nekaterim preprostim vendar pa življenjskim zadevam v zvezi z varnostjo posadke. Komisija je ugotovila veliko pomanjkljivosti v samem načrtovanju kabine in v izvedbi teh načrtov, torej pri izdelovanju kabine in pri kontroli kakovosti izdelave in samega materiala.
Komisija je ugotovila šest možnih vzrokov, ki so privedli do katastrofe, in ti so: kabina je j bila napolnjena s čistim kisikom pod večjim pritiskom, kabli, ki so dovajali kabini energijo, so bili neprimerni, prav tako niso bile primerne naprave za hlajenje kabine. V kabini je bilo zelo veliko gorljivih snovi. Neprimerne so bile tudi varnostne naprave za reševanje kozmonavtov, v primeru nesreče. Prav tako ni bil primeren sistem pomoči za takojšnjo pomoč kozmonavtom.
Poročilo posebej svetuje, da bi v bodoče ne smeli uporabljati čistega kisika med poskusi na tleh. Omenjeno poročilo nadalje pravi, da bi morali izdelati nova vrata, ki bi bila izdelana tako, da bi jih v primeru potrebe kozmonavti mogli takoj, v sekundi, dveh odpreti. Poročilo še pravi, da bi bilo treba izboljšati izurjenost kozmonavtov, popraviti sistem komunikacij, ki v kabini Apolon ne ustreza itd.
Hkrati s temi napovedmi, ki ne določajo točnega datuma, se objavlja tudi opis nove šole za pripravljanje in usposabljanje ljudi, ki bodo nekoč kot strokovnjaki odhajali «na zvezde«. Gre za šolo v Sisranu blizu Kujbiševa, v katero sprejemajo dekleta in mladeniče v starosti 15 let in v kateri se bodo ti šolali v najrazličnejših znanstvenih strokah in se hkrati urili za kozmonavte, tako da bo mladenič ali dekle strokovno pripravljen in hkrati izvežban za vesoljske podvige že pri starosti 23-24 let, ne pa kot doslej, ko so posamezne kozmonavte začeli vaditi šele pozneje, ko so bili že izvežbani piloti in zato stari že 25 let ali celo več.
Tu smo navedli na kratko nekaj napovedi in vesti, ki krožijo v Moskvi v zvezi z bližnjimi in tudi daljnimi programi sovjetske astronavtike. Sedaj pa se vrnimo k zadevi o načrtu »Apolon« in o ameriških težavah v zvezi z njim.
Včeraj je NASA objavila 3000 strani dolgo poročilo o tragediji, ki se je 27. januarja zgodila na oporišču Cape Kennedy, pri kateri so izgubili življenje trije ameriški astronavti. Na kratko povedano, je bila kabina »Apolon« skrajno neprimerno, celo malomarno pripravljena in zato bo treba kabino precej spremeniti, kar pa bo zahtevalo zelo dolgo časa, tako da bo — prva ameriška kabina »Apolon« s tremi kozmonavti izstreljena šele čez eno leto ali morda celo čez dve.
Ustavimo se pri nekaterih ugotovitvah poročila.
Na 3.000 straneh poročila ne zasledimo točne »ocene«, zakaj je do tragedije prišlo. Vzrok požara ni bil ugotovljen, vendar se domneva, da ga je povzročil kratek stik, do katerega je prišlo zaradi tega, ker so bili nekateri kabli izrabljeni. Poleg tega poročilo pravi, da ljudje, ki so se ukvarjali s kabino Apolon, niso posve-
no odpreti šele v 90.
Kakor vidimo, je obračun, ki ga daje poročilo osmih strokovnjakov o kabini Apolon, porazen. Zato se logično vsiljuje vprašanje, kakšne možnosti imajo sedaj Združene države, da bi poslale na Luno svoje astronavte «v roku«, ki je bil določen za leto 1970 ali celo do leta 1970. Pretekli mesec je predsednik Johnson izrazil upanje, da bi se to morda še dalo doseči, toda strokovnjaki menijo, da se danes ne da reči, koliko časa bo potrebno, da se izvedejo vsi popravki, ki jih svetuje poročilo osmih strokovnjakov. Dva meseca in pol je potrebovala strokovna komisija, da je prišla do tega poraznega obračuna, ki je tudi veliko stal: 5 milijonov do-j larjev ali 3 milijarde lir Poročilo [ je opremljeno še z 200 fotografi-[ jami in z magnetofonskim trakom, na katerem so registrirani i kriki avstronavtov, ki so klicali • na pomoč ki pa je ni bilo od nikoder
V poročilu beremo tudi naslednji stavek: »Ni bil ugotovljen noben znak sabotaže.« To je značilno, kajti v Ameriki in ne samo v Ameriki, so se po katastrofi na Cape Kennedy slišali tudi glasovi, ki so se zaskrbljeno spraševali, ali ni šlo za sabotažo.
Komisija je bila sestavljena iz osmih strokovnjakov, ki jim je načeloval direktor znanstvenega centra za vesoljske raziskave v Langleyu dr. Floyd Thompson. Komisija v svojem poročilu ne očita posameznikom nobene krivde za to, kar se je bilo zgodilo, vendar pa ugotavlja: ko je prišlo do požara, so se reševalci ustrašili, da bo kabina eksplodirala in so zato zbežali. Nato pa so se vrnili k njej, vendar je bilo že prepozno.
Sicer pa bi kozmonavtom že tako ne bili mogli pomagati, kajti od prvega krika (verjetno kozmonavta Cheffeeja) do smrti vseh treh kozmonavtov ni minilo več kot 18-20 sekund, za to, da bi odprli vrata kabine, pa bi bili potrebovali 90 sekund.
Iz poročila se zve, da se je ogenj vnel v snopu kablov, ki so bili za nekimi vratci, ki so zapirala prostor, v katerem so bile nameščene neke naprave. Izolacija kablov ni držala, ker se je izolacijska plast na kablih zaradi pogostega odpiranja vrat — odrgnila ali obrabila. Ker izolacije torej ni bilo, so električne iskre verjetno vnele kak bližnji naglo vnetljiv predmet.
V poročilu dobesedno beremo: »Našli so se mnogi primeri slabega načrtovanja, slabe izdelave in instalacije pri speljevanju kablov v kabini.... Našel se je celo neki prekinitveni ključ, ki ga je nekdo pozabil med dvema snopoma kablov.«
Ko so astronavti skušali odpreti vrata, jih je ogljikov dioksid zadušil. Vratca za zasilen izhod, ki bi se morala takoj odpreti, se niso dala odpreti. Teoretično bi se bila dala odpreti v 45 sekundah, praktično pa jih je bilo mož-
Sedaj se bo z zadevo začela ukvarjati posebna parlamentarna komisija, ki je že izrazila svoje ogorčenje nad tem, kar se bere v poročilu, in sicer v zvezi z neprimernim načrtovanjem in malomarno izdelavo. Predsednik zbornične podkomisije Colin League se je zelo ostro izra-zil proti ustanovi NASA in družbi »North American Aviation«, ki je bila glavna graditeljica kabine. Za nekatere pomanjkljivosti je rekel, da so plod malomarnosti in že »neverjetne«.
A R.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Upravičeno
županovo
razburjenje
župan podboneške občine Chia-budini ima smisel za realno gospodarsko politiko, ker odkrito v polemiki s pismi bralcev v listu «11 Gazzettino« pobija iluzije, da bi mogla še tako številna javna dela rešiti vprašanje izseljevanja ljudi v tuje dežele.
Podbonesec je trenutno največja slovenska občina Beneške Slovenije, šteje nad 3.000 prebivalcev in okrog 55 vasi ter naselij.
Nekdo se po časopisih razburja, da bi mogla graditev ceste iz Var-ha v Ofijan, ki jo je zagotovila dežela ob koncu oktobra lanskega leta s posebnim deželnim prispevkom nekaj nad 9 milijonov lir odpraviti revščino in emigracijo. Cesta pelje skoro z vrha Mladasene do ofijanskih naselij in bo stala kakih 30 milijonov lir. Ker gre za lepe kraje, boido imeli od nje kmetovalci, ki živijo na teh precej rodovitnih bregovih, precej koristi. Toda bilo bi naivno misliti, da bi ta, pa čeprav pomembna cesta, mogla zavreti izseljevanje
Razumljivo je, da se je podbo-neški župan ob toliki preproščini razburjal in našteval, kaj se vse dela in se bo delalo, a da kljub temu vse to ne pomaga nič. «Ne bo«, vzklika razburjeni župan, «9.181.0001ir za cesto Varh-Ofijan, ne nadaljnjih 120 milijonov za asfaltiranje cest (v obširni podbo-neški občini, ne štirideset milijonov lir za vodovod Mrsin in Kal, ne 20 milijonov za šolska poslopja in druga javna dela v občini, ki se že delajo in ki jih bodo delati domači gradbeni delavci, moglo rešiti trnovega problema, spričo katerega naši najboljši ljudje odhajajo v emigracijo.«
Taka javna dela res nekaj zaležejo, da se ljudje doma bolje počutijo, da lažje kmetujejo in sprejemajo turiste, nadalje, da se ljudje toliko ne mučijo v teh hribih. Toda z njimi je moč zaposliti le za kratek čas nekaj navadnih zidarskih delavcev in njihovih pomočnikov, toda ne morejo jim zagotoviti celo leto zaposlitve in zaslužka. Jasno je, da bodo ljudje po teh cestah, ki jih gradijo z vsemi blagoslovi in pritiski političnih vladnih organizacij, laže vozili seno, gnoj in pridelke, da se bo živinoreja lažje razvijala, da bode gozdovi, v krajih, koder pelje dobra cesta, imeli večjo vrednost. Toda tri tisoč ljudi ne more živeti od teh cest, vodovodov, kanalizacij, ampak le od plač v industriji, v emigraciji, od najmanj sto tisoč lir na mesec. Toda, kaj naj kmetu zagotove novi hlevi, boljša živina, večji pridel ki! Niti polovico zaslužka ne od najbolj navadnega delavca v industriji!
Kam pa naj gredo mladi fantje, ki študirajo, na višjih srednjih šolah ali pa državnih strokovnih zavodih v špetru in Čedadu oziroma na čedadski strokovni šoli? — se upravičeno vprašuje župan. Ali mislite, da bodo šli nazaj na kmete, med živinorejce, s svojimi diplomami? Vsi vemo, da na stotine in stotine diplomirancev srednjih šolskih zavodov v Čedadu in Vidmu ne more dobiti zaposlitve, pa naj bi jo dobili naši fantje iz podboneške občine!
Podboneški župan se je na sestanku županov v Čedadu, kjer so se zbrali vsi župani Nadiških dolin, obrnil na deželnega predsednika dr. Berzantija in ga opozoril, kako umestno bi bilo ustanoviti kakršno koli industrijo v čedadskem okraju, in sicer na izteku Nadiških dolin, že leto dni beremo, da ustanavljajo medobčinski konzorcij, ki naj bi pospešil industrializacijo v teh krajih.
Mnogi so že izgubili vero, da se bo to zgodilo, ker se že preveJ časa vleče vprašanje izseljevanja, ki naj bi ga pobijali z zaposlitvijo naših ljudi v industriji na domačife tleh, nekje tu blizu na Cedadskeffl-Podboneški župan ne sme izgubiti upanja, da se bo to zgodilo, zato skuša ljudem vliti poguma 1° jim pravi, da to ni iluzija, ni utopija, da se to lahko zgodi, da s* to mora zgoditi, kot se že dogaja marsikje na jugu države. Podbb neški župan veruje, da bodo tud) njegovi ljudje, to je slovenski občani ob meji, končno našli delo v domači industriji, šele v take® primeru, ko bodo ljudje lahKO izbirali med delom v Švici ali med delom doma, ne bodo več pr®' ljeni jemati kovčkov v roke in oo hajatd v tujino, ampak se bodo lahko odločili tudi za delo v domači tovarni.
Ce se pa to ne bo zgodilo, ® je, če se bodo sicer delala raS>®
(Nadaljevanje na 5. strani)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Izbrana dela
dvanajstih
slikarjev
Kdor si želi obogatiti lastno je o sodobni italijanski likov«
nje v ................—j—............ ..
umetnosti, si bo gotovo ogledal m stavo dvanajstih slikarjev, ki no«, jih predstavlja z dobro izbrani« deli galerija Torbandena. Če f tihožitje s sadjem eno izmed to
podobnih olj Giorgia de CI}iricO> zadnjih let, je njegova ujedatF
zaanjiu iki, je itjeyuvu.
še iz dobe, ko je uvajal sanm ■ stvarnost, in kljub visoki števtr odtisa redka umetnina. Iz najril nejše beneške dobe pa so tri Pisisova dela, risba, tihožitje ulica polna utripajočih potez w govega nenavadnega impresiotP ma. Dve sta Sironijevi olji iz vrt. malih povojnih slik, ki so mu PJ nesle več slave, kot pa ogromm? novočentistskih stenskih slik movskega slikarja. Poznavalce C? sinarijevih olj verjetno presen?’
tuširanka z razgibanostjo konj diru, ker je podobna Špacapanov ustvaritvam.
S pogledom na Stockholm, F? pojen z rahlo obsončeno sopari? zastopa Umberto Lilloni milanjr «chiariste» kar najbolje. Ne f’ pričuje pa nas toliko umetnvjr vrednost prav bežno v ogromen začrtanega obraza ženske, olje V gilia Guidija. Nasprotno pa je skrbno, s smrekovim iglicam K
dobno množico barvnih potez. . delal Omiccioli široko pokrajine naseljem, dočim ostaja Monach® v svoji ploskovitosti širokega Jr dajanja cetverokotnosti stavb. V? tatore in Vedova z barvano dopolnjujeta te nam bolj oddalj
mojstre. Bolj domača pa sta n^ Zoran Mušič s tremi malimi
z,uran m usic s tremi muinio ,i kmetske vsebine izpred desetihi j! in pa Zigaina v zares uspelih de* oljih, ki sta enačici na isto
kemu platnu iz vrste znanih kjer se ena in ista oblika natf*
ponavlja.
V nasprotju s temi deli p?
'f
prijetno spet videti neko Zigatn°\ risbo s furlanskimi kmeti na v°, kot jih je slikal še v dobi evm nove stvarnosti. Poleg dveh stav" ših olj pa ima tu še osem nar. vejših platen znani videmski sh* Giorgio Celiberti. Zanimiva so r to, ker je izredno dovršeno podr ekspresionistična abstraktnost jv hovih zasnov nastala po čitaw pretresljivih pesmic judovskih j trok iz nacističnih taborišč srtL ki so bile objavljene v knjigi 4‘ rezin«.
MILKO BAMBIČ
Radio Trst A
TOREK, U. APRILA 1967
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice
- 12.00 L. Rehar: «S trebuh’n za kruh'n» - 12.30 Za vsakogar nekaj
- 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel -17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Baritonist Claudio Strudthoff - 18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo - 20.00 Šport - 20.35 Mas-senet: «Werther», lirska drama -v odmoru: Opera, avtor in njegova doba - 22.55 Črni cvet.
antologija - 14.40 in 15.10 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče -18.15 Lahka glasba - 20.20 Jean Rys: «Franta» 21.45 Simf. koncert.
Trst
13.15 Juke box - 14.35 Koncert.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba • 10.15 Vesela glasba - 10.35 Romantične skladbe • 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.(K) in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne - 17.00 Tretja stran - 17.15 Glasbeni spored - 17.40 Pevci - 18.30 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Glasbeni program.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja -
14.00 Juke box 15.15 Harfist N. Zabaleta - 16.00 Rapsodija - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 A. Luppi: «La luna nel pozzo« - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba.
III. program
9.30 Šola 10.00 Scarlattijeve skladbe - 10.15 Rolla in Spohr -11.15 Mozartove simfonije - 13.00 Recital pianista Horowitza - 14.55 Rahmaninove skladbe - 15.30 Na sporedu je Bach 17.10 Mozart in Beethoven - 18.45 New Orleans: Un’epopea una leggenda - 20.30 Deset let od smrti C. Alvara -
21.00 Glasbene improvizacije.
nasveti - 12.40 Klavirska glasba ' 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 «• Kuhar: Potrebujem 14.25 Žaba''' ni orkestri - 15.20 Zabavni intef" mezzo - 15.40 V torek na svitih nje - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Orkester RTV Ljubljana * 18.00 Aktualnosti 18.15 Iz naši'1 relejnih postaj - 18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahk® noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zbor »Slava Klavora« - 20.20 Michel Suffrari Mala nočna glasba • 21.35 Iz ^ noteke radia Koper - 22.15 Jugoslovanska glasba - 23.05 Orkestri Ray Anthony.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Sola 12-3® Dopolnilna šola: kemija 17-Jg Program za najmlajše - 17® Dnevnik 17.45 Spored za mlad1, no - 18.45 Glasbeni spored 19-** Problemi otroštva - 19.45 Sportfl" vesti in ital. kronike 20.30 Dnev" nik - 21.00 Film «Odio implari*! bile« - 22.50 Gremo v kino - 23.0" Dnevnik.
II. kanal
Slovenija
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak - 10.05 Operetna glasba - 10.30 šola - 11.30 Operna
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Letalo - 9.25 »Zadovoljni Kranjci« - 9.40 Iz glasbenih šola - 10.15 Iz oper ital. romantikov - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Plesni zvoki - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Dva ansambla • 12.30 Kmetijski
18.30 Francoščina 19.00 Nik1]! ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21-*' Športni tednik - 22.00 Književno8 in umetnost - 22.30 Koncert: virtuosi di Roma.
Jug. televizija
18.25 Poročila - 18.30 Večer s
Stanetom Mancinijem 18.50 FrriJ clja in mi - 19.30 Obzornik 20® Mož s fotografije — jug. tlim. 21.30 Kulturna panorama - 22-* Poročila.
USPEŠNA NEDELJA NOGOMETAŠEV BREGA
Tretji zaporedni neodločen rezultat prve enajsterice
Od šestih možnih, pet osvojenih točk
V nedeljo so bili nogometaši Brega precej uspešni: naraščajnik: Doi-V ,£rVi tekmi postturnirja zmagali, mladinci so po treh zaporednih len Premagali močni Arsenale. Samo prva ekipa je zabeležila de-. spodrsljaj, ko je doma izenačila z ekipo Flaminia. Res je sicer, Da T ®režani nastopili brez Zocchija, Ralce in Bubnicha, manjkal lahir tUC^ žeriaI- Vseeno pa bi cpw° Z 'PAJhno dozo sreče odnesi! že 7 ^n^^P^ke- Vodili so namreč v mirti; ,	50 čvrsto držali tekmo
»ustni /F0 so naenkrat močno po-°dl;čni vratar gostov in zadeHro	.nato PrePrečila številne
Utminid saj. 80 domačini imeli obilo bilaTn Priložnosti. Igra plavih je Ranari . e*i° še kar zadovoljiva.
Precej iJ€- usPelo spraviti skupaj Preče „ep^ akciJ' igrači Pa 80 točno	Ja'l* v vrata in to še kar
dobm ^Pramba pa ni držala tako prost„„, ,P° navadi. V kazenskem zakrivil« vladala zmeda, ki je stalo d«L°£a gola' kar J6 seveda etnačme dragoceno točko.
Rr	In- kategorija
~ FLAMINIO 2:2 (2:1)
K- p S°si4; Kozina, Valentič Kiahif3™£os> Maver, Bertesina;
Valentič’ M°^ella’ švara- Grahonja,
lich^n Nl°; Damiano A.; Zul-tin-’ pan?,i: Gech, Sdriotti, Bagat-Fornocl1 , Bisel, Damiano F., ornasaris, Vascotto.
OTJE H;8 za Breg dni -iuP obilnemu dežju prejšnjih ljunon	igrišče v Boljuncu v Bo-
nip ir 5,® ° dobro in začetek tek Prevzel d živahen. Vajeti je takoj
OrPO1 iriro rrrsrd i n ic. sr 4'
Iub obilnemu dežju prejšnjih o igrišče v Boljuncu v Bo zelo dobro in začetek tek oil živ
Prodrl" ^ref in Gragonja je v 4' proč.P° levi strani v kazenski ihiajin 4tar silovito streljal a Da-PrnHr,« Je žogo odbil v kot. Hiter protinapad Flaminia in tudi Sosič
Ferulii °.raI rešiti v kot na strel si D-vr- y naslednjih minutah so Valenu?0’ z Bodello, Bertesino in igrico	zagotovil sredino
12’ te p- • stalno prevladovali. V zadoi Rozina s strelom iz daljave
KlabiJn 3 kasneJe Pa se
Sil v. kazenskem prostoru re-strim . b nasprotnikov ter z o-kot n« .lom Potresel levi spodnji Podvniii lanoVe mreže. Švara je točen J,* rezultat v 21’ z glavo, na je »i-™" Klabjana. Le 3’ kasneje saric , mi° znižal razliko. Foma-Procje- Pstnreč prodrl v kazensk: bana v? Brega, izkoristi l števi lne lorn n °brambe ter s točnim stre-Polča Premagal Sosiča. Do konca Po večL86 Je nat0 igre odvijala Prilnle .na sredini Igrišča. Zadnjo v 42’ ? ,,^e lmel Grahonja, ki je streljal naravnost v vratarja. ljenihgi Ppičas je bil polčas izgub-Pto? Priložnosti Brega ter lepih Pi® ^ vratarja gostov. V- "7' je Bamio ab°nja sam pred vrata a ib ,S0.A ga je prehitel. V 17’ A „	dva lepa posega Damiana
vrati	strele Švare, zadnjčga je
Post i. °bbH v kot. Se ena prdlož-^ svare v 33’, ki mu jo je Da-se j“° Ponovno ubranil. V 35’ pa takiviV zmedi pred vrati Brega do-je rt?; 1 reko K. Valentič. Sodnik FornSUr* enajstmetrovko, ki jo je
bost ?Sarls realiziral. Zadnjo prilož-honia Plave Je imel ponovno Gra-variti v. ,pa Je zaman skušal prebil odnega Damiana A., ki je ši vKUPho s Fornasarisom najboljšo »p vrstah Flaminia. Pri Bregu Maver “*aza;ll Švara, Bertesina in riju ,£■ medtem ko se je nekate-2naln ?? m v drugem polčasu po-u Pomanjkanje treninga.
BRPr	Mladinci
BRŽvT ARSENALE 4:1 (2:0) Lovrih Bapotec; Maar, Hrvatič; Mikni k Metlika, Opara; Veljak, ARowY°della, Petaros in čuk.
Hm vE ALE: Corrč; Valle, Oeco-sich tTa1, Zo«oli, Tassan; Opas-Ropchi 6 so’ Malus^> Buzzin In
KOT je
Po treh zaporednih porazih so si razigrani Brežani v nedeljo privoščili Arsenale, ki ima v lestvici tri točke več in tekmo manj. Tekma, ki je bila v prvem polčasu precej medla, se je v drugem razvnela in igra je postala zelo lepa, polna kombiniranih akcij ter tehnične igre. Zmaga Brega je popolnoma zaslužena, saj so s požrtvovalno in ago-nistično igro popolnoma nadvladali nasprotnike, od katerih so Imeli tudi boljšo atletsko in tehnično pripravo.
Začetek je bil precej enakovreden in obe ekipi sta igrali pretežno na sredini igrišča. Prvo priložnost je imel Petaros, ki je v 11’ z močnim kazenskim strelom poslal žogo tik droga v out. Počasi pa so prevzeli vso pobudo Brežani in Metlika je v 25’ dosegel prvi gol, ko je prisebno izkoristil kot Petarosa. Na isti način je podvojil rezultat Mi-kuš, ki je v 34’ izkoristil lep pred-ložek v sredino Petarcsa.
Drugi polčas je bil močno razgiban in tudi Rapotec je moral nekajkrat poseči v igro v začetku polčasa. V 7’ se je v kazenskem prostoru Brega Maar dotaknil žoge z roko. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Buzzin realiziral. Odgovor Brega je prišel takoj; hiter napad in vratar je v skoku odbil žogo na drugo stran kazenskega prostora, prihitel je Hrvatič, ki je brez oklevanja močno streljal, ter premagal Corroja, ki je zaman skušal ustaviti žogo. Napadi Bre-
nala proti strelu Rodelle v 26’, ko je po lepi akciji srednji napadalec Brega izmenjal žogo ž Veljakom ter nato neubranljivo potresel četrtič mrežo gostov. l’.pred koncem je : sodnik dosodil enajstmetrovko plavim. Streljal jo je Veljak, a Corrč mu je strel ubranil. Pohvaliti moramo vse igralce za njihovo požrtvovalnost, saj so na tej gradili svojo igro in se z današnjo zmago ponovno vključili v borbo za častna mesta končne lestvice. Pri gostih je bil najboljši živahni Buzzin.
Naraščajniki BREG — TERGESTE 1:0 (0:0)
BREG: Žerjal; Kuret, Gerli; Berdon. Bandi, Kocjančič; Sovič, Zahar, Krmec, Cuk in Sancin.
TERGESTE:	Benevoli;	Hagar,
Santucci; Barbariol, Belladonna, Sarti; Metullio, Vialdin, Fonda, Ma-rassi, Bobini.
V prvi tekmi postturnirja so naraščajniki Brega odnesli v tekmi s Tergeste obe točki. Zmaga Brega je bila popolnoma zaslužena, saj so mladi Brežani pokazali veliko ooljšo igro od nasprotnikov, imeli pa so tudi več priložnosti.
V 20’ prvega polčasa je Sovič dosegel gol, a sodnik mu ga je razveljavil zaradi off-side Sancina. V 23’ je Belladonna v zmedi rešil na črti na glavo Kocjančiča. Edino priložnost v prvem polčasu za goste je imel Metullio, ki je v 29’ sam pred Žerjalom streljal ven. Tergeste je bil v drugem polčasu bolj nevaren in v 12’ je Bandi rešil v kot na strel Metullia, prav tako v kot se je rešil tudi Žerjal v 20’ na strel Marassija. Zmagovit gol za Breg je realiziral Zahar v zmedi pred vrati gostov v 23’ z glavo. Mladi Brežani so popolnoma zadovoljili, čeprav so nastopili s 4 rezervami.
COOP-VESNA 1:2 (1:2)
Vsi trije goli v prvem polčasu
COOP: Fantuz, Predonzan, Benevoli, Giasetti, Ogrini, Andri, Ba-dodi, Covi. Toffoli, Di Paoli.
VESNA: Gardini, Sulčič D., Picchieri, Raimondo, Canazza, Rener,
Finotto, Michellni, Košuta R„ De Michele, Sulčič S.
SODNIK: Burri i? Trsta. KOTOV 4:4.
Po premoru iz prejšnje nedelje
V ZENSKEM ODBOJKARSKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
SoRol-Zarja 3:0
Ekipi si delita prvo mesto v lestvici
je III. amaterska liga ponovno zaživela. Kriška Vesna je morala v goste k nevarni enajsterici Coop. Precej blatno igrišče ter slabo sojenje sodnika sta pripomogli, da je tekma postala živčna in v trenutkih nezanimiva, predvsem v drugem
Izidi nedeljskih tekem III. kategorija SKUPINA L
Lib. Barcolana—Tecnoferr. 0:1 Coop — Vesna	1:2
Roianese — Vi^ni	0:0
Gretta — Primorec	1:2
Lib. Prosek — Aurisina 3:4 SKUPINA M
Muggesana — Rosandra Z. 2:7 Breg — Flaminio	2:2
Union — Virtus	1 3:9
S. Anna — Esperia	7:2
Campanelle — Don Bosco 3:0 Mladinci S. Serglo — CRDA	0:2
S. Anna — Ponziana	0:3
Triestina — S. Giovanni 1:0 Breg — Arsenale	4:1
Roianese — Union	5:0
Campanelle — Aurisina 1:1 Libertas — Edera	0:0	.
Postprvenstvo naraščajnikov Cremcaffe — S. Giovanni 2:2 Esperia — Primorje neod. Fortitudo — Ponziana B 2:0 Breg — Tergeste	1:0
S. Sergio — Fortitudo B 0:5 Libertas A—‘Ponziana A neod. Triestina B — Muggesana. 5:1
ga so se še stopnjevali in Corrč se	__	 .	_	.	_____________
je v 18’ in 19’ rešil v kot na dva i Najboljši so bili čuk, Zahar in Ban-zaporedna strela Rodelle in Peta- di, pri gostih Marassi. rosa. Nič pa ni mogel vratar Arse-1	k. V
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiiiiiliiiiiIMllll,iiii,liliiimi)llllliimimillimillIII11||||||||||||l|||||||)|||||||||||m|l||||||||n||||||
UNION-VIRTUS3:9 (1:4)
Dosti golov, a slaba igra
Kdaj ho vodstvo podlonjerskega kluba napravilo red?
UNION: Furlan, Morabito, Gombač B„ Gombač I., Maver, Pečar, Macchi, čok, Camassa F., Nadldšek, Camassa A.
VIRTUS; Giursi, Palazzi, Fava, Brezigar, Dagri, Schiemar, Quaia Pietro, Ulcigrai, Ballarin, Roversi,. Quaia Paolo.
STRELCI: p.p. Ballarin v 9’, 16’, 19’, Quaia Paolo v 28’, čok v 44Ms 11-metrovke; d.p. Sehiemer v 2’, Ballarin v 16’, Gombač B v 21’, Quaia Pietro v 23’, 32’, 39’, Nadlišek v 43’.
Brez vsakršnih skrbi za položaj v lestvici je Union sprejel v goste
drugoplasirano Virtus. Igra je bila zanimiva, borbena in je nudila velik užitek maloštevilnim gledalcem, saj so videli cel kup golov. Občinstvo bi morala biti zadovoljno, saj mu je bilo zadoščeno, kolikor prihaja na tekme, da vidi gole, ne pa, da sledi igračkanju na sredini igrišča. Zato se ne bi smeli pritoževati, saj so lahko po mili volji izbirali naj lepši in najgrši gol. To pa ni za navijače Uniona nič novega, saj je na vsaki tekmi podobno. Slabše spričevalo pa je to ne toliko za igralce, kot pa za vodstvo kluba, ki je pustilo svoje varovance popolnoma na cedilu. Kar napravijo Igralci, je še mnogo, če upoštevamo, da sploh nimajo nobene podpore.
9:4 za Breg.
""»niiii,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,........
I^sandra. muggesana 7:2 (5:i)
Naslov	že
Rosandre Zerial
ne, KOSANDRA ZERIAL — Karllcek, Kocjančič, Vascotto, Capriglio-’ r^annini, vignali, Bazzara, Ceppa, Santelli, Bertoia, Parovel. De«,. CKJESANA B — Vascom, Montanari, E. Degrassi, Filiputti, M.
q~i Borroni, Carmante, Consonni,, B. Degrassi, Andreoll, Dllena. ..FOMBE — V 17’ p.p. je sodnik zaradi ugovarjanja odstranil z
E qa trenerja Muggesane; v 15’ d.p. izključen zaradi ugovarjanja j, Srassi. Kotov Je bilo 5:4 za Rosandro.
Zfnag^Hru je z visokim količnikom
In
ha težkem igrišču v Mi-
„ i - se oddolžila za poraz, ki ji sterj. Zadala v prejšnjem kolu enaj-plaMi? Campanelle. Igralci v belo-s trdnidreslh 80 st0P1H na igrišče Za leSm namenom, da sl osvojijo se jjf,, čredno važni točki. To tudi 2aradi izrednega nastopa teg& v Celoti posrečilo Prav zaradi p°t)V ,Vsl brez izjeme zaslužijo R- l0- Z nedeljsko zmago lahko
Zaki|°^?a ^ ^daj, dva tedna pred kont? ® prvenstva, praznuje s
^ Zm« Lf/~i nrotrinn Hn noctnnn
V 2’ prodor Santelli-Bertoia-Ceppa s strelom slednjega v cilj 1:0. V 6’ delo za Karlicka, ki je v letu odbil strel Andreolija. V 7’ izenačenje-Karlicek je prekratko odbil žogo s kota do Dilene, ki Je brez oklevanja spravil usnje v mrežo. V 17’ so Santellija grobo zrušili v kazenskem prostoru, kar Je sodnik kaznoval z enajstmetrovko. Silovit strel Giovannlnija do prečke. Rosandra se Je ponovno podala v napad. Tudi Kocjančič se je pojavil v kazen
«a h zmago pravico do nastopa, sit®111 prostoru, kjer ga Je ustavil jo ij^fcllfikaoljskih tekmah za vlš- M Degrassi, ki mu Je žogo odbi stv0 I °b leJ priložnosti želi vod- v kot- strel CeDDe ie Dostal nler vijac zrečl igraicern, članom in na-
ro, (j, ® zahvalo za njihovo podpo d Precejšnji meri pripomo-z&Po a ■i’’ Rosandra že drugo leto dosegla svoj oilj. SSTi .Je bil v prid Rosandre, sreju *e Je Miljčanom kmalu po-Bet , “enačiti stanje. Pri 1:1 zo-*onSl »trelJana enajstmetrovka v ha "dsandre, kar Je dalo misliti deijQ ddvltev neuspeha. Toda v ne-Po (jj.”6 zadeva potekala drugače, ^hdre 8t>m golu 80 se Igrelci Ro-** Je fRzlgraU in Muggesana, ki Drve- °la4Ha z nekaterimi ivralcl
ba- Slcem°Stva’ I® ostala razorože-'Sf« veri'r 80 domačini v prvem delu vendar °° ostro °dgovarjali gostom, čataig o80 ®orali kasneje, kot vse 'gre ie^aJsterlce’ prepustiti vajeti u
z nekaterimi Igralci
v kot. Strel Ceppe je postal plen Bazzare, ki Je žogo poslal čez črto
V 35’ tretji gol, ki Je tokrat nosil podpis Santellija. Slednji je žogo odvzel nasprotnim branilcem in s silovitim strelom presenetil Vasco-na. V 40’ četrti gol, ki Je padel po krivdi Montanarija, ki Je prevanl lastnega vratarja. V 45’ peti gol, ki ga Je po izmenjavi Bazzara-San-telll dosegel Bertoia.
V 9’ drugega polčasa Je Consonni s prostim strelom presenetil Karlicka ln zmanjšal rezultat na 5:2.
V 37’ Je Parovel na Bertoiev pred-ložek prodrl v kazenski prostor, vzdržal pritisk in podpisal šesti gol dneva. V 40’ zadnji dosežek: prodor Ceppa-Bertola-Bazzara-San-telli, ki se Je Izognil Filiputtiju in s prizemnim strelom še enkrat spravil Vascona na kolena.
S. B.
Res je, da ni devet prejetih golov najlepše spričevalo za nogometno ekipo. Pa kaj bi, saj je Union že navajen biti poražen, In bi bil res čudež, če bi zmagal. Novost v ekipi pa je dejstvo, da se nekateri igralci sploh ne predstavijo na igrišču, ali pa, da prav pred tekmo kratko in malo izginejo. Te taktike se je v nedeljo poslužil Crevatin, ki je pobral šila in kopita ter jo odkuril, ter Bisulli, ki se sploh ni predstavil. Nekateri titularci pa, kljub temu, da so prisotni, nočejo obleči Unionovega dresa. To pa zato, ker imajo odprte račune z vodstvom kluba. Tako je Union v prvem polčasu igral v desetih, v drugem pa je vstopil še Camassa F. Toda Mio je prepozno, saj je Virtus trdno držala rezultat v svojih rokah. Do konca srečanja pa je znatno zvišala razliko v golih. V prvem polčasu je bil Union v podrejeni vlogi, v drugem pa se Je prebudil in znatno izboljšal igro in stalno napadal. Skupni igri Virtusa se je Union postavil po robu z akcijami posameznikov, le malokrat s skupno igro. Med temi posamezniki se je izkazal Furlan, saj je s svojimi akrobatskimi posegi rešil tovariše hujšega poraza. Drugače pa je bil Gombač zopet v formi in se je trudil v obrambi, v napadu pa sta se Izkazala čok in Nadlišek. Pri Virtus') je prednjačil Ballarin, ki je sam praktično premagal nasprotnike. Vratar Giurioin pa je kriv za vse tri prejete gole.
Na blatnem igrišču v Boljuncu Je začetni strel tega poraznega srečanja dal Pečar, podal čoku, ki Je hotel takoj prebiti nasprotnikove vrste. Pravtako ne uspe Camassi A., ki strelja precej od droga, žoge se nato polasti Sehiemer, ki prodre v kazenski prostor Uniona, poda Ballarinu, ki realizira. Union skuša odgovoriti, toda napad je nesposoben, da bi se prebil do Giur-sija. Večjo srečo pa ima nasprotni
tabor, ki v 16’ podvoji rezultat. Obrambna vrsta Uniona je sestavljena iz Morabita, Gombača I., Ma-verja, kar pa je premalo, da bi ustavila naval Virtusa. Kdaj pa kdaj pomagata obrambi Camassa M. in Macchi, ki delujeta v glavnem na sredi igrišča, s prodori Mac-chija v napad. V napadu pa so Nadlišek in Pečar na krilih, medtem ko se na mestu srednjega napadalca izmenjujeta čok in Gombač B. V drugem polčasu pa je na tem mestu igral Camassa B. V 19’ zabije Ballarin tretji gol. Virtusu je Ml prisojen prosti strel, ki ga je Ballarin poslal čez zid v mrežo. Po tem kolu se Union zaveda, da bo zelo težko nadoknadil izgubljeno, toda vseeno ne popusti in se vztrajno brani ter napada tudi tedaj, ko zabije Paolo Quaia četrti gol. Proti koncu polčasa se mora Virtus u-makniti v obrambo. Drži se v kazenskem prostoru, prav tu pa Dagri ustavi žogo in se je menda do-takne z roko. Sodnik prisodi brez oklevanja neprepričljivo enajstmetrovko. Strelja čok, ki s krasnim in močnim strelom v levi kot ob tleh prevara vratarja Giursija, ki se je vrgel na desno. Takoj nato pa žvižg in konec polčasa.
V drugem polčasu igra Union v enajstih, toda položaj se vseeno ne spremeni. Furlan mora že v 2’ pobrati žogo iz mreže na strel Schie-merja, Virtus Je zadovoljna z rezultatom in ne pritiska več tako hudo. Spušča se le v nevarne protinapade in prav takrat ji uspe zadeti cilj. Furlan je precej zaposlen in s svojimi posegi izzove celo aplavze nasprotnikov na igrišču. V 16’ zviša Ballarin na šest število golov, v 21’ pa potolče Gombač B. drugič vratarja Giursija. Macchi je tolkel iz kota, žoga je priletela do srede vrat, Giursi jo hoče ujeti, visoki Gombač pa mu jo med rokama pošlje z glavo v mrežo. Nato je na vrsti Pietro Quaia, ki si kar trikrat privošči Furlana. V 43’ pa postavi Nadlišek končni rezultat 3:9. Z lepo osebno akcijo je po levi strani igrišča prodrl prav do Giursijevih vrat, obramba mu je hotela odvzeti žogo, toda Igralcu Uniona je uspelo, da jo je potisnil čez črto.
Radi
polčasu, ko se je povrh tega poznala še utrujenost.
Po sodnikovem začetnem žvižgu se je Vesna pognala v napad ter si izsilila kot, ki je ostal neizkoriščen. V 3’ kros Suičiča D. do De Mdche-lija, toda slednji ni znal izrabiti ugodnega položaja. Coop je odgovorila s protinapadom, toda strel srednjega napadalca je šel čez prečko. V 10’ skupna akcija Vesne in končni strel z roba kazenskega prostora Raimonda je šel tik čez prečko. Ponoven protinapad Coop, ki si je izsilil kot, toda obramba Vesne je z lahkoto rešila položaj.
V 15’ skupen napad kriške prednje peterke, toda krasen predložek Raimonda ni znal nihče izrabiti v praznem kazenskem prostoru. Vesna je organizirano in sistematično pritiskala na vrata Coop. Tako si je v 25’ izsilila kot. Streljal ga je Raimondo, na žogi se je znašel Re-ner, ki je z glavo preusmeril žogo v zgornji desni kot in povedel Vesno v vodstvo. Coop je odgovorila s protinapadom in Gardini je moral prvič poseči resno v akcijo z izpadom pod noge, da je lahko rešil svoja vrata. V 40’ akcija, ki jih redko vidimo. Začel jo je vedno prisotni Michelin; do Košute R., ta Renerju, ki jo je podaljšal prostemu De Michele ju, kateri je s primernim strelom drugič zatresel mrežo nasprotnikov. V 44’ je Coop izvedla napad in prodrla do kazenskega prostora. Tu se je branilec Vesne nehote v samoobrambi dotaknil žoge z roko. Sodnik tega ni niti videl, toda na proteste igralcev Coop je slednjič zapiskal ter pokazal na belo piko. Enajstmetrovka in Coop je zmanjšala razliko.
V začetku drugega polčasa je Vesna prodrla v kazenski prostor, toda po nesporazumu napadalcev je obramba rešila položaj. V 7’ skupna akcija Vesne in končni strei Raimonda je šel čez prečko. Pet minut nato je Coop izvedla protinapad, toda obramba Vesne se ni pustila ukaniti. V 15’ prosti strel za Coop in Gardini je žogo izbil v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V 20’ je prešla Vesna v napad ter si izsilila prosti strel z roba kazenskega prostora. Strel je izvedel Canazza, ki ga je poslal za las mimo droga. V 27’ skupna akcija Križanov Košuta R. - Rener - Micheldni; strel slednjega je vratar ubranil. 35’ ponoven napad Vesne, ki si je izsilila kot, toda obramba Coop je rešila položaj. Tri minute nato si je Vesna ponovno izsilila prosti strel. Strel Canazze do Renerja, ta pa za las čez prečko. Zadnje minute igre so potekale po večini na sredini igrišča. Le tu pa tam je Coop skušala izenačiti, kar pa se ji do konca tekme, kljub utrujenosti Križanov, ni posrečilo.
K. K.
V zaostali tekmi promocijskega prvenstva je v nedeljo nabre-žinski Sokol premagal bazoviško Zarjo s 3:0. Ta izid je bil povsem nepričakovan: vsi so namreč pričakovali zelo izenačeno tekmo. Na
papirju je bila favorit za zmago  ---------------------
Zarja, predvsem glede na svoj po- j setov.
ložaj v lestvici. Favorirana pa je že pred tekmo je bilo opaziti ve. bila tudi zato, ker bi imela v pri-1 liko zaskrbljenost, tako med igral meru poraza vedno možnost za kami kot med gledalci. Kljub temu
končno uvrstitev na prvo mesto, medtem ko je Sokol moral zmagati. Skoraj nihče pa ni dvomil o tem, da se bo igra zavlekla na pet
pa so se igralke na igrišču kmalu znašle in se otresle nervoznosti, ki je pri takih tekmah običajna. Na-brežinska ekipa je zaigrala zelo do-
zapustili igrišče z dvignjeno glavo Tekma, ki se je zaključila v treh setih, je bila zelo lepa in napeta, prikazana igra pa je bila včasih res izvrstna tako na eni kot na drugi strani. Borba za vsako točko je bila ostra. V začetku tekme si je Acegat zagotovil rahlo prednost, ki jo je naknadno povečal, vendar je za dosego tega smotra moral po vleči vse znanje in izkušenost iz svoje tehnične bisage. Pri set je bil najboljši, sodeč po kvaliteti igre in lepo grajeni igri. Pri Krasu sta dobro zaigrala podajača, ki sta servirala napad z uporabnimi žogami. Kljub skoraj nepremostljivemu bloku, ki ga je prikazal Acegat, se je marsikatera Krasova akcija zaključila z neubranljivimi udarci. Krasova velika požrtyovalnost pa ni bila v prvem setu pravično poplačana zaradi odlične obrambe gostov, predvsem pa zaradi njihovih napadov, ki v večini primerov niso naleteli na blok domačinov.
V drugem setu so se domačini malo demoralizirali in niso bili več tako budni. Ko pa so se prebudili, je imel Acegat že tolikšno prednost, ki je Kras zaradi odlične igre* Tr-žačanov--ni mogel “zmanjšati.--------------------
V tretjem setu so se slovenski odbojkarji vrgli v igro“ž velikim elanom, da bi osvojili vsaj ta niz. V začetku so res povedli in lepa prikazana igra je dopuščala krasovcem marsikatero upanje. Kmalu pa se je vsaka nada rablinila v nič, ker je Acegat napel vse sile in si s silovitim forcingom osvojil set in gladko zmago.
Tekma je bila na visoki tehnični ravni in Kras se je znal hrabro upirati močnemu ter izkušenemu nasprotniku. Domačini so dobro gradili igro in tudi uspešno tolkli, velika vrzel pa je bil blok, ki je skoraj vedno odpovedal. V tej pomanjkljivosti tiči prvi vzrok poraza. V primerjavi s prejšnjimi tekmami smo opazili v vrstah Krasa viden napredek, igralci se začenjajo razumevati med seboj in pilijo igro, tudi glede discipline se ni kaj pri-
ll|>>*>*lll|IIUUIMIIIIIIIIIIU|||«llf||||l|||||||||||l||||,||,|||,|„|Vimn||||||l|,|||||l|||,||„|„|||||,|||||||||||||||||||u||
lili Minil iiiii Iiiiimiiiiiiiiimiii IHIII Iiiaiiiiiiiuimimiiiiiimiiiiiiiiiiii lil mil III milini iiiiini iiiiiniiiiiiiiiii ii
ODBOJKARSKA MOŠKA C LIGA
Po lepi igri zmaga Acegata v Zgoniku
Kljub porazu zelo dober nastop Krasa
Prvi del deželnega odbojkarskega prvenstva C lige se je zoključil v nedeljo, ko je Kras gostil v Zgoniku prvouvrščeno šesterko Acegata, ki je pobrala celoten izkupiček. Velika vnivia igralcev in tudi rekordno število gledalcev dokazujeta, kako so krasovci «čutili» tekmo in so brez skrbi za lestvico zaigrali požrtvovalno ter so ob koncu tekme
NAMimrtrns
Na državnem namiznoteniškem turnirju v Rimu je član Bora Boris Košuta premagal v finalu prvokategornikov Rimljana DToria 3:2 in tako osvojil prvo mesto.
toževati. Če bodo Zgoničani nadaljevali po tej poti, bodo že v bližnji prihodnosti razpolagali z zelo dobro ekipo.
Acegat je v nedeljo le potrdil svojo premoč na tem prvenstvu in ima res ekipo, ki zasluženo vodi na lestvici. Razen velikih teničnih vrlin smo pri gostih občudovali medsebojno razumevanje med igralci in pa uigranost, ki je najboljša podlaga za uspešno nastopanje.
Naj omenimo, da je Kras nastopil brez standardnega tolkača, čigar odsotnost se je čutila predvsem na mreži, vendar, roko na srce, tudi s popolno postavo bi krasovci ne mogli zmagati. Vsi domači igralci so dobro zaigrali, predvsem pa moramo pohvaliti Miloša Budina, ki se je tokrat razigral na mreži in odigral morda svojo najboljšo tekmo.
Izid
Kras — Acegat	0:3
(9:15, 6:15, 9:15)
Postavi
KRAS: Morpurgo, Vilhelm, Živec (kap.), Budin, Škrk, Vojko, Zvonko in Boris Simoneta.
ACEGAT: Facchin, Pintarelli, Del Bianco, Macčb, Zancola, Štolfa, Mu-iesan in Urbanas.
—bs—
bro. Vse igralke so dale iz sebe kar so mogle in so se borile za vsako žogo. Zarja pa je v celoti razočarala. Bazoviška šesterka se v začetku ni znašla na igrišču in do konca tekme ni mogla prisiliti nasprotnic k predaji.
Kronika: prvi set je v začetku potekal izenačeno, a le do stanja 4:4. Nabrežinke so nato povedle in z lahkoto zmagale. V začetku drugega seta je Zarja popolnoma odpovedala in pustila nasprotnicam, da so z enajstimi zaporednimi servisi realizirale prav toliko točk. Nato pa so Nabrežinke popustile in dovolile Zarji, da je znižala razliko na 12:8, vendar so s tremi dobrimi servisi zmagale. Ta set je bil najgrši, saj se je skoraj v celoti odvijal s servisi, medtem ko je v drugih dveh prišla do izraza skupna igra in atletska pripravljenost igralk. V zadnjem setu je bazoviška ekipa povedla s 6:1, dalj pa ni šlo. Sokol je osvojil tudi tretji set, ki je bil najlepši. Sodnik je svojo nalogo opravil dobro; sodil pa je dosti strožje kot to delajo drugi.
Zarja je imela slab dan. Nobena igralka ni bila v formi. Vso tekmo so igrale statično in brez volje. Nasprotno pa je bil Sokol v izredni formi. Vse igralke so enakovredno odigrale tekmo in s tem dokazale, da je bil pekoč poraz s Cor-ridoni nezaslužen. O skupni igri sicer še ne moremo govoriti, ker igralke trenirajo le nekaj mesecev, vendar pa so v tej tekmi pokazale dobro atletsko pripravljenost in smisel za organizirano igro.
V lestvici imata obe ekipi enako število točk; prvo mesto trenutno pripada Sokolu zaradi boljšega količnika v setih. Glede na šibkost ostalih ekip, je skoraj gotovo, da bo šla v B ligo prav ena od teh dveh. Katera bo, bomo izvedeli na povratni tekmi, če ne bo prišlo prej do kakega presenečenja.
Izid
SOKOL (Nabrežina) — ZARJA (Bazovica) 3:0 (15:6, 15:8, 15:9)
Postavi
SOKOL: Faletič,	Kosmina, Ga-
brovec, Caharija T., Caharija M., Knez, Filipčič, Maganja.
ZARJA: Grgič, Terčon, Vodopivec, Baldassin, Križmančič D., Križmančič M., Križmančič Sonja, Križmančič Saška.
Sodnika: Bresigar	(Gorica), Bra-
tanich (Trst).
r—n
—i
V nedeljo je Borova peterka odigrala dve prijateljski tekmi s košarkarskima ekipama ameriških «ma. rineš,>, ki so trenutno v Trstu. Izida sta bila naslednja:
Bor — Teilfar	40:38 (21:16)
Bor — Jancey	63:59 ( 30:26)
lllllltlllllllllllllllllllllllUllllllllliailllllllllMIUIIIf IIIUIIIIIIIllllllltlllllHIliailHIIIMIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIMI!
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
S0V0PNJE • CAPRIVESE 0:1 (0:1)
Tretji poraz Sovodenjcev v pomladanskem prvenstvu
STRELEC: Marega (K) v 22” p.p.
SOVODNJE: Ferfolja S. (kap.), Kuzmin, Fajt, Ferfolja B., Cotič, Devetak R., Marinič, Cijak, Petejan K., Ceme, Petejan B.
Note: Vreme oblačno, pozneje dež, igrišče zadovoljivo, gledalcev stotina. Kotje 4:4. Sodil Je g. Chianciani iz Tržiča.
Domači igralci so spet razoračali: izgubili so na lastnih tleh proti go
Primorec Iz Trebč je v nedeljo zabeležil svojo drugo zmago. Na sliki prizor tekme z Gretto
stujoči Caprivese z 0:1 Že prav, da so domačini dobesedno spali, vendar gol, ki je poplačal voljo Ka-privčanov je bil popolnoma banalen. Prosti strel na vrata Ferfolje je zadel v prečko in se odbil v polje prav na koleno Marege, od koder se je žoga odbila do mreže. Gostje pa so bili dokaj nekorektni, tako da je prišla tudi enajstmetrovka v korist belih, toda Marinič jo je zastreljal. Tehnična premoč je bila zelo vidna na strani Sovodenj, vendar so gostje zaigrali z voljo in z vdanostjo, kar jim je prineslo tudi zmago.
Čeprav je to srečanje že tretja tekma v enem dnevu na tem igrišču, je Mio slednje še kar v dobrem stanju. Tudi navijačev za domače ni manjkalo. Vseeno so že od samega začetka Sovodenjci popustili, medtem pa so se akcije Kaprivčanov lepo vrstile. Porodile so se na sredini igrišča, toda končale so se v robu kazenskega prostora belih. Ferfolja Je imel kaj malo dela, kajti obramba Sovodenjcev (s ponovnim vstopom Cotiča) je lepo branila in nikakor ni dopuščala strelov na lastna vrata. V 22’ p.p. Je padel gol, ki Je prisilil Sovodenjce na kolena. Prosti strel izven kazenskega prostora pogodi prečko in zadene Marego v koleno, ki nehote odbije v mrežo. Sovodenjci so reagirali in že v naslednji minuti je pridni Bellotto ubranil silovit strel Cijaka. Kmalu nato si je Boris Peteian zapravil priliko gola. Sledili so še drugi streli Sovodenjcev, ki pa jih je vratar Kaprivčanov nevtraliziral. V 34’ p. p. je Drigo grobo podrl Kuzmina, ki I
je v preobratu hotel rešiti nevarno žogo.
V drugem polčasu so začeli Sovodenjci bolje napadati, a brez sre. če. Najprej je Marinič zapravil lep predložek, nato pa še Petejan Boris, ki mu je zdrsnilo na mokrem igrišču. Tudi streli Cijaka so bili netočni. V 37’ d. p. je prišlo do enajstmetrovke. Lep prodor Sovodenjcev se je zaključil v rokah Bellottija, vendar je branilec grobo sunil Petejana. Na nešportni akt je sodnik Chianciani, ki je dobro sodil, prisodil strel z enajstih metrov. Streljal je Marinič, ki pa je banalno zgrešil. V ostalem naj o-menimo še nevarni prodor Capn-ve: Cotič ni ustavil Marege, ki je zbežal sam proti Ferfolji. Tedaj prihiti Kuzmin, ki nadoknadi in za. ustavi Marego, ki je primoran podati žogo, predložek prestreže Fajt in dokončno reši. Nekaj minut kas-
Borovke odpovedale: zmaga za Casagrande
Namesto v Sacilu je bila tekma v Pordenonu
Tekma med Sacilom in drugo postavo Bora prav res ni imeia sreče. Prvič, ko bi morali odigrati to srečanje, se domača ekipa ni predstavila na igrišče, ker ni dobila ustrez nega sporočila federacije, To nedeljo pa je bilo igrišče v Sacilah neuporabno. Domačinke namreč ne razpolagajo s telovadnico in dež, veter ter mrzlo vreme sta tako prepreči
la nastop na tem igrišču. Tako so se morale vse igralke preseliti v Pordenone, kjer pa je bila do 11.15 telovadnica zasedena Ko so lahko igralke stopile na igrišče, je pa nastopil drug problem: mreža. Postavljanje mreže je bilo zelo zapleteno in so jo morali večkrat popraviti, ker je visela po strani. Končno se je tekma začela ob 12. uri. Ob času ko bl se morala končati.
Borovke so dobro začele in onemogočile napad nasprotnic s branjenjem žog in z dobrimi servisi Slovenske predstavnice so stalno vodile in s precejšnjo razliko. Bile so že na pragu osvojitve prvega niza, ko se je nekaj zataknilo. Rezultat je bil 14 8 v korist Bora. ko je sodnik nehal piskati nošene žoge in tako je dovolil ekipi Casagrande, da je nemoteno in kakor se ji je zljubilo gradila svojo igro. Bo rovke so Se močno upirale in so imele na razpolago kar šest set-žog, ki pa so jih vedno zapravile na uspešen napad nasprotnic. Tako se je set končal s tesno in nezasluženo zmAgo Sacila.
Po tej hladni prhi je morala na Borovi strani nekoliko padla in tudi utrujenost se je pojavila. Upo števati moramo, da so Tržačanke za ta nastop zelo zgodaj odpotovale iz Trsta in po večurnem odnašanju stopile na igrišče v stanju, ki ni dopuščal preveč upov.
Drugi set je bil namreč prava šagra neigranja odbojke. Servisi so sistematično končali Izven igrišča.
neje prekršek Driga. Prosti strel	...	. ,
strelja Kuzmin, vendar v kazen-	niso	blle	tako	uspešne
skem prostoru ni nikogar, ki bi iz-rabil lepo priložnost. S Sovodenjci v napadu se tekma zaključi.
Omeniti moramo, da sta bila takrat odsotna Sfiligoj in Ferfolja A., njuna odsotnost je bila usodna.
V nedeljo bodo spet na domačem igrišču Sovodenjci gostili Libertas Montesanto«, ki je v nedeljo zmagala proti Moraru s 3:1.
Sovodenjci juniorji so gostovali v Gorici proti Pro Gorizii in kot pričakovano zgubili s 5:1. Gol za bele je dosegel Sfiligoj, ki se, utrujen od šolske ekskurzije, ni počutil, da bi igral v prvi ekipi. Tekma je bila lepa in zanimiva! vendar sovo-venjski mladinci še niso na zaželenem nivoju igre.
J. V.
kot prej, ker se jih je polastila trema pred zgrešenimi žogami. To je pa najslabše in s tem so sl borovke zaslužile poraz.
Nepričakovano pa je tretji set osvojila slovenska šesterka. Domača ekipa je odpovedala ln dobri servisi in plasirane žoge so napravile ostalo. V štirih menjavah je bil tako set osvojen.
že v naslednjem setu je Casa grande reagiral in si tako osvojil zmago nad preveč statičnimi bo-rovkami, ki so ponovile do pičice negativni nastop drugega niza.
Izid.
•Casagrande (Sacile) — Bor B 3:1 (16:14, 15,4, 7:15, 15:7)	i
Postavi
CASAGRANDE: Maso, De Savi, Camillotti, Presotto M., Presotto G., Benedet, Giaccon, Bottecchia, Del Santo in Borsetti.
BOR B: Silva in Sonja Pernarčič, Rogelja, Bandelj, Skerlavaj, Be-zeljak, Pahor, Rauber in Svab.
SODNIKA: Canciani (Gorica) 'n Moreale (Videm).
f. v.
•'»»■»'•iHiMHiiiiiinniiiiiiimnHumiiinimnumiiK
Upravičeno
županovo
razburjenje
(Nadaljevanje s 3. strani)
javna dela, ne pa tuch graoila industrija, potem, obupano vzdihuje pooboneški župan«, se mi pa zdi neogibna popoma izselitev skoraj vsega hribovskega prebivalstva, posebno če pomislimo, da se trenutno s kmetijstvom ukvarjajo samo še starejši ljudje prejšnjega rodu».
Po besedah podboneškega župana se vprašanje obstoja prebivalstva Nadiških dolin še razširja, ker ne gre samo za tiste stotine in tisoče naših emigrantov, ki že delajo v emigraciji, ampak se ie postavlja vprašanje tudi tiste naše mladine, ki šudira po srednjih šolah in srokovnih driavnih zavodih. Tudi ti se n.majo kje zaposliti. Ali se bodo tudi ti morali z vsemi svojimi srednješolskimi diplomami podati v emigracijo? Zaskrbljeno se podboneški župan in pa njihovi starši sprašujejo, ali bo tem mladim ljudem diploma sploh kaj pomagala.
Prav je, da deželni voditelji od vseh strani in tudi od županov, ki stoje v njihovih političnih vrstah, slišijo, z deželnimi denarji za javna dela le nekoliko olajšujejo življenje kmetov v domačih vaseh, da pa s temi deli, ki so pogosto precejšnja, ne rešujejo glavnega problema: kako ustvariti nova delovna mesta v lokalni industriji!
<■
C
^5!;!:VV:!:!::::!:!:!:!;!;!;!;!;!;!;!;!:!;!:!:!:.!.i:!:
IZIDI		IZIDI	
‘Atalanta — Torino	1-1	‘Genoa — Catanzaro ‘Livorno — Modena	1-0 0-0
‘Fiorentina — Milan	1-0	Sampdoria — ‘Messina	3-1
»Foggia — Lecco	4-1	‘Novara — Padova	2-0
‘Inter — Bologna	2-0	‘Potenza — Verona	1-1
‘Juventus — Roma	2-0	‘Reggiana — Catania	04)
Cagliari — ‘Lazio	1-0	‘Salemitana — Reggina	1-0
‘Napoli — Mantova	1-0	‘Savona — Palermo	1-1
‘Spal — Vicenza	1-1	•Varese — Alessandria	14)
‘Venezia — Brescia	3-0	LESTVICA	
LESTVICA
Inter	27	18	6	3	53	15	42
Juventus	27	U	12	1	36	11	40
Napoli	27	15	6	6	37	17	36
Cagliari	27	12	10	5	31	12	34
Fiorentina	27	11	10	6	44	26	32
Bologna	27	12	8	7	37	25	32
Torino	27	7	16	4	25 22		30
Milan	27	8	12	7	27	27	28
Mantova	27	4	19	4	17	19	27
Roma	27	8	10	9	27	29	26
Atalanta	27	8	10	9	22 33		26
Brescia	27	6	12	9	18	31	24
Spal	27	6	10	11	21	28	22
Lazio	27	4	13	10	16 29		21
Vicenza	27	5	11	11	21	36	21
Venezia	27	4	9	14	21	41	17
Foggia	27	5	6	16	21	45	16
Lecco	27	1	10	16	16 44		12
Prihodnje tekme (16. t.m.)
Bologna - Juventus, Vicenza - La-zio, Lecco - Fiorentina, Mantova -Foggia, Milan - Spal, Napoli - Brescia, Roma - Atalanta, Torino -Cagliari, Venezia - Inter.
b:
Vare se Sampdoria Catanzaro Potenza Modena Palermo Reggiana Messina Reggina Livorno Novara Genoa Padova Catania Savona Salemit.
Verona Pisa Arezzo Alessand.
Prihodnje tekme (16. t.m.) Alessandria - Livorno, Messina -Arezzo, Modena - Reggiana, Padova - Catania, Palermo - Reggina, Pisa - Novara, Potenza - Catanzaro, Sampdoria - Varese, Savona - Salemitana, Verona - Genoa.
28	15	9	4	34	15	39
28	13	U	2	36	16	39
28	11	9	8	33	St	31
28	10	11	7	25	23	31
28	10	1!	7	33	33	31
28	9	12	7	24	19	30
28	11	8	9	26	27	30
28	9	11	8	30	28	29
28	8	12	8	26	21	28
28	9	10	9	25	26	28
28	10	8	10	23	23	28
28	9	9	10	21	20	27
28	6	14	8	23	27	26
28	8	10	10	20	24	26
28	9	7	12	33	36	25
28	9	7	12	21	31	25
28	6	12	10	22	28	24
28	5	13	10	15	21	23
28	7	7	14	29	36	21
28	5	9	14	25	39	19
KOŠARKA
ITALIJANSKA MOŠKA B LIGA
Simmenthal prvak Splugen Brdu izpadel
Tudi v Benetkah poraz goriške peterke
NOALEX — SPLUGEN BRaU 59:45 (34:25)
NOALEX: Cedolini 19, Calebotta 6, Djurič 15, Bottan 10, Ferro 5, Vaccher 22, Albonico 2, Lessana, Guadagnino, Zamarin.
SPLUGEN BRAU: Green 12, Poz-zecco 11, Krainer 11, Comelli 8. Rossi 1, Bosim 2, Medeot, Mene-ghel, Del Ben. Poloniatto.
SODNIKA: Marchesi (Pavia) in Casale (Bočen).
Zaključila se je košarkarska A liga. Za Splugen Brau je bilo to prvenstvo zares precej grenka izkušnja. Goričam so namreč zaključili svoj trud na zadnjem mestu v lestvici in bodo morali tako v prihodnji sezoni nastopati v nižji ligi. Gotovo niso imeli letos gori-ški košarkarji preveč sreče in tudi federacija jih je večkrat preostro oškodovala, tako da je bil izpad praktično neizbeže)
V vzdušju «izpada» so goriški predstavniki odpotovali v Benetke, kjer so morali v nedeljo odigrati svojo zadnjo tekmo. Goriški trener je za to srečanje hotel poskusiti
•iiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiHimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHi
ZOPET RAZOČARANJE ZA TRŽAŠKE NAVIJAČE
Nova zamujena priložnost: Marzotto s točko domov
STRELCA: v 29’ Ive (T) enajstmetrovka, v 81’ Tomizioli (M). TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, D'Eri, Sadar, Capitanio, Ferrara, Ridoifi, Moretti, Ive, Beorchia, Filipaz.
MARZOTTO: Ridoifi, Melonari, Cariolato, Donadelli, De Vettor, Bertoni, Zamboni, Magri, Tomizioli, Bettini, Cattani.
SODNIK: Levrero iz Genove.
Približno 3000 gledalcev. Sodnik je opomnil Magrija in Bettinija (Marzotto) ter Da Roida in Beorchio (Triestina).
Triestina je Se enkrat zamudila
priložnost, da odnese obe točki z igrišča in si tako vsaj delno popravi skorajda sramotno mesto v lestvici. Na žalost pa je tudi to nedeljo polagala preveč zaupanja v edini gol prednosti in tako dovolila nasprotniku, da je v pičlih 10’ pred koncem izenačil. Ta neodločen izid je tem bolj pekoč, ker je bila veči del tekme Triestina v jasni premoči. Predvsem v prvem polčasu je Triestina zaigrala v napadu kakor redkokdaj in napadalci so sam: krivi, da ni bila razlika v golih že po 45’ odločilna. Kljub nenehnemu pritisku na Ridolfijeva vrata in številnimi priložnostmi, ki so jih rodili lepi prodori razigranega Iveja. borbenega Ridolfija in obetajočega Morettija, je Triestina dosegla vodstvo le do enajstmetrovki, katero je nezanesljivi sodnik dosodil preveč lahkotno. V drugem polčasu je še vedno kazalo, da bodo domačini povišali rezultat, po izenačenju gostov pa je le Colovatti z nekaj odličnimi posegi rešil skromno točko.
Triestina je tokrat nastopila s pomlajeno postavo. Poleg že mladih Capitanija, Beorchije (najslabši na igrišču) in D’Erija, sta prvič nastopila Moretti in Filipaz. Prvi, ki je nadomestil obolelega Scalo, je zadovoljil v prvem polčasu in izvedel nekaj res premišljenih predlogov tovarišem. V drugem polčasu je sicer popustil, in tedaj je prišla na površje tudi neizkušenost. Na vsak način bi si fant zaslužil, da mu Radio še poveri mesto v prvem moštvu, predvsem ko se bo domači trener končno odločil in poslal s prvega moštva Beorchio. Filipaz pa je razočaral. Dobre volje je bilo veliko, toda nezrelost še obilnejša. Odlični Melonari se je kar poigraval z njim in bil tudi v napadu eden najbolj nevarnih med gosti. Od o-stallh je ugajal Capitanio, vedno na mestu v vlogi prostega branilca, neutrudljivi Sadar, ki je na višku kondicije, in Ive, ki je tokrat izvedel vrsto nenadnih prodorov ali odličnih predlogov tovarišem.
Pod svojim standardom Ridoifi, obupen Beorchia, Colovatti je v zadnjih minutah sam ustavil navale gostov.
Marzotto ni prikazal nič posebnega in si v splošnem ni zaslužil točke. Obramba je slonela na odličnih bekih, predvsem na že omenjenem Melonariju, in na prostem branilcu De Vettoriju. Nerazumljiva je bila poteza trenerja, ki je poveril majico štev. 4 svojemu najboljšemu napadalcu Donadellu. V napadu je bil zelo nevaren Zamboni, Tomizioli pa je pokazal veliko prisebnosti pri golu. Večji del napadov pa je pričel Bertoni, ki je užival popolno prostost zaradi Beorchi jeve nepazljivosti.
Sodnik Levrero je bil poglavje zase. Redkokdaj med tekmo se je zgodilo, da bi žvižgal pravilno. Trie-stini je dosodil zelo dvomljivo 11-metrovko, zato pa je nato dvakrat spregledal dosti hujše prekrške gostov v njihovem kazenskem prostoru. Njegova glavna krivda pa je bila ta, da je dovolil grobo igro gostov, ki so se zaganjali posebno v Ridolfija, katerega so pošteno stresli že v prvem delu igre, tako da je v drugem polčasu večkrat omahoval sredi akcije, še slabše je šlo s stranskimi sodniki, ki so že tako nesigumemu sodniku še bolj mešali pojme.
Kronika je zelo bogata predvsem kar se tiče prvega polčasa, že v I’ je na Ivejev predlog Ridoifi poslal žogo v drog. V 4’ je Ive na desni lepo preigral Donadella in poslal na sredo: Filipaz je prišel za las prepozno. Se Ive: predlog Ridolfiju (11’) in lep za las previsok strel. V 19’ je poskusil srečo tudi Ferrara in to z ostrim, a netočnim strelom. V 29’ gol domačinov: gneča pred Ridolfijevimi vrati, Beorchia poda Iveju, ki se nagne na desno. De Vettor za njim, ga porine in za sodnika je to 11-metrovka: Ive je ne zgreši. Tržačani so še nadaljevali, predvsem zato, ker je Marzotto odlašal: v 38’ je bil Ive prepočasen, čeprav v dobrem položaju, v 39’ pa
je bil Filipaz res zrušen v kazenskem prostoru, toda sodnik je prekršek prezrl. V 42’ je nevarni Zamboni izvedel prvi strel v vrata, in Colovatti se je rešil v komer.
V drugem polčasu se stanje, vsaj v začetku, ni spremenilo. Triestina je še vedno napadala, čeprav manj učinkovito. Kljub temu je v 69' Ridoifi lepo ukanil obrambo, pritegnil k sebi nekaj branilcev in podal prostemu Iveju. Vratar je odlično odbil v kot. V 76’ kros Beorchie do Iveja, ki pa je z glavo poslal nad prečko. V 80’ je prišlo do nesporazuma med tržaško obrambo in Capitanio je rešil v kot. Izvedel ga je Bettini, ki je poslal do Tomizioli j a, ta pa iz težkega položaja presenetil Čolovattija.
To je močno pretreslo domačine, ki so bili v zadnjih minutah plen razigranih nasprotnikov. Samo v teh zadnjih momentih so si gostje reš zaslužili neodločen rezultat, saj je moral Colovatti z lepimi posegi večkrat rešiti lastna vrata. Naj o-menimo strel Bettinija v 39’, ali Melonarijev kros, katerega je domači vratar prestregel s krasnim poletom. Sodnikov žvižg je nato prekinil prodor Triestine, ki se je prepozno otresla nasprotnega pritiska.
uk
več mladih, ki bodo v prihodnjem prvenstvu nedvomno bistvene važnosti za sestavo mlade in homogene ekipe. Tako so proti Noalex nastopili kar štiri mladi igralci in sicer Comelli, Bosini, Polaniatto, Meneghel. S tako postavo, kot so jo predstavili goriški košarkarji, je bilo za Noalex lahko delo si zagotoviti zmago in se s tem usidrati na tretje mesto v splošni lestvici. Med Goričani je tokrat zablestel prav mladi Comelli, ki je z velikim agonizmom skušal popraviti napake tudi ostalih bolj »izkušenih# soigralcev. Dobro sta se izkazala tudi Pozzecco in Krainer, medtem ko je skoro popolnoma odpovedal Američan Green, ki je le malo mogel proti beneškim dolginom. V vrstah Noalexa so na splošno vsi zadovoljili, predvsem pa Cedolini, Vaccher in Djurič.
Medtem ko so Goričani letos kon. čali svoj trud, bodo morali beneški košarkarji odigrati še eno srečanje, in to 16. aprila, za dokončno dosoditev tretjega mesta proti milanski peterki All’Onesta.
CASSERA—ARAMIS 67:51 (34:28)
CASSERA: Orlandi 20, Bergonzo-ni 7, Granucci 6, Bruni L. 3, An-drew 10, Sardagna 8, Angelini P. 11, Gessi 2, Orsi, Conficoni.
ARAMIS:	Nightingale 3, Casta-
gueti 1, Gava 2, Pizzicheni 5, Fat-tori, Ovi 14, Polzot 6, Tarantino 14, Macoratti 6, Calvino.
SIMMENTHAL — ORANSODA
76:74 (41:41)
SIMMENTHAL: Iellini 12, Vianel-lo 31, Pieri 10, Mašini 14, Rimi-nucci 2, Chubin 7, Ongaro, Gnoc-chi, Longoni in Binda.
ORANSODA: Burgess 22, Valentini, Rovati, Barlucchi 14, Recalcati
12, Sarti 5, De Simone 5, Frigerio 14, D’Aquila 2, Cossettini.
IGNIS — ALL’ONESTA’ 101:82
(46:34)
IGNIS: Bufalini 20, Flaborea 4, Ossena 2, Vittori 18, Gergati P. 2, Meneghin 2, Bovone 8, Villetti 8, McKenzie 37, Cescutti.
ALL’ONESTA’: Vatteroni 16, Ma-socco 4, Galletti, Bulgheroni 4, Za-natta 2, Vescovo 6, Gatti 15, Isaac 22, Dal Pozzo 13.
BUTANGAS—CANDK 76:75 (42:31)
BUTANGAS: Bertini 18, Werner 26, Marchionetti 2, Lesa 1, Paolini 7, Cavallini 13, Pulin 9, Scrocco, Rossetti, D’Orazio.
CANDY: Pellanera 9, Lombardi 32, Rundo 2, Mills 4, Raffaele 15, Cosmelli 11, Borghetti 2, Di Tom-maso, Calzoni, Marchesi.
FARGAS - PETRARCA 70:69 (31:32)
FARGAS: Allen 18, Chirico 2, Ba-ronchini 2, Andreo 14, Bernardini 5, Pozzilli 4, Marcacci 2, Guantini
13. Nanni, Natalini.
PETRARCA:	Moe 33, Toniolo,
Formenti 4, Tonzing 2, Stefanelli 1, Peroni 13, Jessi 16, Bonetto, Va-rotto in Danieletto.
A SKUPINA C!
IZIDI	
‘Biellese — Treviso	0-0
•CRDA • Cremonese	2-1
•Como — Solbiatese	2-0
‘Entella — Udinese	0-0
Monza — ‘Legnano	1-0
•Mestrina — Verbania	1-0
‘Piacenza — Rapallo	3-1
‘Trevigliese — Pro Patria	1-0
‘Triestina • Marzotto	1-1
Prihodnje tekme (16. t.m.)
Cremonese - Entella, Marzotto -Piacenza, Monza - Triestina, Pro Patria - Como, Rapallo - Mestri-na, Solbiatese - Legnano, Trevlso-CRDA, Udinese - Trevigliese, Ver-bania - Biellese.
LESTVICA
KONČNA LESTVICA A LIGE
Simmenthal Mi.	22	20	2	1862	1593 40
Ignis Varese	22	17	5	1793	1513 34
Noalex Venezia	21	11	10	1409	1412 22
All’Onesta Mi.	21	11	10	1526	1542 22
Orans. Cantu	22	11	11	1611	1555 22
Candy Bologna	22	10	12	1618	1697 20
Butangas Pe.	22	10	12	1441	1583 20
Petrarca Pa.	22	9	13	1393	1381 18
Cassera Bo.	22	9	13	1477	1525 18
Fargas Livorno	22	9	13	1376	1492 18
Aramis Biella 22 8 14 1419 15322 16 Splugen Brau 22 6 16 1415 1515 12
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Nepričakovan
vodilnega
Pet žog v mreži Olimpije - Maribor prisiljen na delitev točk
Vodeči Sarajevo je v nedeljskem kolu nogometnega prvenstva ju-gosloslanske zvezne lige nepričakovano klonil pred lastnim občinstvom na 11. mestu uvrščenemu Zagrebu, kar brez dvoma predstavlja največje presenečenje dneva. Precej slabo pa se je dogodilo ljubljanski Olimpiji, ki je bila na milost in nemilost igralcev Crvene zvezde.
Ljubljančani so zdržali samo prvi polčas, v nadaljevanju pa se niso mogli več upirati bolj razigranim Beograjčanom. Tudi Riieka je prišla do obeh točk, medtem ko je Hajduk prisilil gostitelje Beograda na delitev točk
Presenečenje tudi v II- zvezni ligi, kjer je enajsterica Borova prisilila Maribor na njegovih tleh na neodločen izid. Mariborčani so se vedno v vodstvu, vendar se je njihova prednost v zadnjih dveh kolih precej zmanjšala v korist Siobode, ki si je šla po celotni izkupiček na tuje k Trešnjevki.
iiiiimmiiimiiiiiiiimiumiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniimiiiiiiiimniminiiniiiiimiimiriiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimii
V SLOVENSKIH NOGOMETNIH LIGAH
Nova Gorica v krizi Koper na čelu lestvice
Edini primorski zastopnik v republiški nogometni ligi Nova Gorica je še vedno v krizi. V Celju so Novogoričani gladko izgubili z 0:3. Vse to so še zmeraj posledice pomanjkljivih priprav za spomladansko sezono. Res pa je tudi, da ima Nova Gorica precej težav z igralci. Upajmo, da bo v prihodnjih kolih boljše in da se bo moštvo na koncu uvrstilo v sredino lestvice, kamor po svoji kvaliteti tudi sodi.
Po slabem začetku (neodločen izid z Izolo na domačem igrišču in poraz z Ilirijo v Ljubljani) se je Koprčanom spet vrnila morala.
Med tednom so imeli izredni sestanek kluba, na katerem so igralci obljubili, da se bodo redno udeležili treningov. Posle trenerja je ponovno prevzel Jerkovič.
Da je izredni sestanek pomenil prelomnico v dosedanjem delu, je pokazala nedeljska tekma z Litijo, v kateri so Koprčani prikazali odlično tehnično igro in velik smisel za kombinacije. Ce lahko za kateri koli rezultat rečemo, da je nerealen, potem velja to za rezultat 4:0 v korist Kopra. Domačini so namreč zapravili cel kup zrelih priložnosti, spremljala pa jih je tudi
SLOVENSKA LIGA
JZ1DI
Rudar —	Triglav				2:1 (0:0i	
Kovinar -	- Slavija				1:4 (0:1)	
Mura —	Svoboda				2:0 (2:0)	
Celje — Nova Gorica					3:0 (2:0)	
Slovan —	železničar				1:2 (1:0)	
Ljubljana	— Branik				3:1 (1:0)	
	LESTVICA					
železničar	14	9	2	3	33:15	20
Mura	14	9	1	4	39:23	19
Slavija	14	9	1	4	28:21	19
Ljubljana	14	7	4	3	32:21	18
Rudar	14	7	2	5	23:24	16
Celje	14	6	3	5	26:16	15
Svoboda	14	7	0	7	35:30	14
N. Gorica	14	5	3	6	17:18	13
Triglav	14	6	1	7	19:22	13
Kovinar	14	6	1	7	20:31	13
Slovan	14	1	2	11	12:35	4
Branik	14	1	2	11	10:38	4
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Como	28	16	9	3	44	16	41	Koper —	Litija				4:0 (2:0)	
Monza	28	16	8	4	40	14	40	Izola —	Tolmin				3:1 (0:0)	
Treviso	28	14	10	4	30	25	38	Kamnik	— Tabor				2:3 (1:1)	
Udinese	28	12	10	6	38	27	34	Jesenice	— Hrastnik				1:0 (0:0)	
Biellese	28	11	10	7	28	27	32	Zagorje	— Primorje				1:0 (1:0)	
Verbania	28	11	9	8	28	22	31	Svoboda	š. — Ilirija				2:1 (1:0)	
Legnano	28	11	7	10	44	35	29		LESTVICA					
Rapallo	28	8	12	8	22	21	28	Koper	14	9	3	2	35:15	21
CRDA	28	7	13	8	18	25	27	Hrastnik	14	9	2	3	35:15	20
Entella	28	7	12	9	19	23	26	Ilirija	14	9	0	5	41:23	18
Piacenza	28	9	8	11	25	27	26	Zagorje	14	7	4	3	28:25	18
Trevigl.	28	10	S	13	31	32	25	Izola	14	6	5	3	36:20	17
P. Patria	28	9	7	12	31	36	25	Tabor	14	6	1	7	24:27	13
Marzotto	27	7	9	12	23	32	23	Tolmin	14	4	4	6	18:23	12
Triestina	28	4	15	9	18	31	23	Kamnik	14	4	4	6	25:31	12
Solbiatese	28	6	9	13	17	24	21	Primorje	14	5	2	7	19:32	12
Mestrina	28	6	9	13	15	25	21	Jesenice	14	4	2	8	28:33	10
Cremonese	28	5	4	19	23	52	14	Litija	14	2	4	8	16:34	8
								Svoboda S. 14		3	1	10	27:54	7
velika smola. Kar trikrat so streljali v prazna vrata, ko je vratar ležal na tleh, vendar je prečka trikrat preprečila žogi pot v mrežo. Pri Kopru je treba pohvaliti celotno moštvo. Prav dobro je igral vratar Horjak, ožja obramba in zlasti krilska vrsta. Napad je bil tokrat nekoliko hitrejši v akcijah, vendar je še zmeraj preveč kompli-ciral.
Podobno kot v Kopru so se dogodki odvijali tudi v Izoli. Domačini so bili vso tekmo v premoči in bi prav tako lahko zmagali z dokaj višjo razliko. Za časten poraz 1:3 se imajo Tolminci zahvaliti predvsem svojemu vratarju, ki je bil najboljši igralec na igrišču.
Lep uspeh je dosegel Tabor, ki je v Kamniku premagal domače moštvo s 3:2. Sežanci so presenetili nasprotnika z veliko borbenostjo in zasluženo zmagali. Razlika bi bila lahko še višja v njihovo korist, če bi jim sodnik v drugem polčasu priznal očitno enajstmetrovko.
Da ni bila ta nedelja v celoti uspešna za primorske enajsterice, je krivo Primorje, ki je izgubilo srečanje v Zagorju z 0:1. Zmagi domačinov sicer ni kaj oporekati, vendar je Ajdovce spremljala smola. Zaradi poškodbe Žigona so namreč morali ves drugi polčas igrati le z desetimi igralci.
Po tem kolu je Koper ponovno prevzel vodstvo na lestvici. Kaže. da sta njegova glavna tekmeca za prvo mesto Ilirija in Hrastnik v krizi. Ilirija je nepričakovano izgubila z zadnjim na lestvici. Res je sicer, da so Ljubljančani nastopili brez najboljšega giralca Rojine, toda kako naj Ilirija računa na prvo mesto, če so njene zmage na igri-
Atalanta — Torino	(1-1)	X
Fiorentina — Milan	(1-0)	1
Foggia — Lecco	(4-1)	1
Inter — Bologna	(2-1)	I
Juventus — Roma	(2-0)	1
Lazio — Cagliari	(0-1)	2
Napoli — Mantova	(1-0)	1
Spal — Vicenza	(1-1)	X
Venezia — Brescia	(3-0)	1
Genoa — Catanzaro	(1-0)	1
Savona — Palermo	(1-1)	X
Anconitana — Snezia	(0-0)	X
Siena — Maceratese	(0-0)	X
KVOTE
13 — 300.700 lir 12 —	15.600	»
ščih odvisne od enega samega igralca? Tudi Hrastnik si je s porazom na Jesenicah precej poslabšal možnosti za prvo mesto. Treba je namreč upoštevati, da mora Hrastnik igrati še težke tekme na tujih igriščih. med drugim s Koprom in z Izolo.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
C. zvezda — Olimpija	5:1	(1’Jj
Sarajevo — Zagreb	2:3	(l:lj
Rijeka — Radničkd	3:1	(1;®
Beograd — Hajduk 0:0	,
Vojvodina — Partizan	0:1	(Ortfl
Vardar — željezničar	2:0	i0:0'
Dinamo — Sutjeska	3:0	(0:®
Čelik — Velež	1:1	G;11
LESTVICA
34:18 3' 36:16 V 28:14 ® 42:33 30:17 26:14 2! 31:32 l 23:23 * 23:25 t 24:30 » 27:28 1; 22:27 t 21:23 1 18:39 *’ 21:23 1'
Sarajevo	21	13	5	3
Partizan	21	12	5	4
Dinamo	21	10	8	3
C. zvezda	21	10	6	5
Hajduk	21	9	6	6
Vojvodina	21	8	7	6
Vardar	21	9	3	9
Velež	21	6	8	7
Radnlčki	21	9	2	10
željezničar	21	9	2	10
Zagreb	21	7	5	9
Rijeka	21	5	7	9
Beograd	21	5	6	10
Sutjeska	21	5	5	11
Olimpija	21	5	4	12
Čelik	21	4	5	12
13:27
2. —
4. —
5. —
6. —
Raebum
Misor
Kubilai
Savarnino
Potok
Diodo
Torway
Mikori di Jesolo Parker Merio Interland Marengo Gua
KVOTE 12 — 10.587.453 lir 11 —	130.709	»
10 —	9.867	»
II. LIGA (ZAHOD)
IZIUI
Osijek — Bosna	4:0	(UJ
Trešnjevka — Sloboda	0:3	(OJ
Rudar — Leotar	0:1	(Oj*
Aluminij — Bratstvo	5:1	G:*
Segesta — Varteks	1:1
Maribor — Borovo	0:0	J
Famos — Borac	3:1	(0;‘;
BSK — Lokomotiva	0:1	(Oj®
Istra — Šibenik	2:0	G'
LESTVICA
Maribor
Sloboda
Lokomotiva
Šibenik
Osijek
Trešnjevka
Rudar
Segesta
Famos
BSK
Borovo
Aluminij
Leotar
Varteks
Bratstvo
Borac
Bosna
Iskra
23 15 23 14 23 12 23 11 23 10 23 9
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
7
3 6
5
6
9 7
8 9
9 5 8 7 8 6
5 11 8 5
6 9 5 10
5 8 10
6 4 13 3 9 11 3 7 13
1
6
5 7 7
7
6 9
8 9
7 10
8 8
36:10
40:18
41:25
38:30
36:27
28:23
22:26
38:38
35:36
32:34
35:30
28:33
26:33
23:22
30:45
31:47
20:34
18:45
J
iiiiiinikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMMiiiiiii11
MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA	i
LIoyd Mriatico 71 Smeg (R. Emilia) 64
LLOYD ADRIATICO: Zovatto, Brumatti (21), Scherghat (12), tan, Fortunati (22), Bianco (7), Bicci (5), Krecich, Apostoli (4), Bef nardini.	/
SMEG Reggio Emilia: Cecchetti (14), Caldiani, Manenti (10), “ rtolini (6), Gorreri (8), Marani, Calzari, Fabbi (7), Castagnetti, Sp»c'
ciari (19).
Tržaški košarkarji Lloyda Adriatica so v nedeljo želi lepo zmago na račun peterke Smega iz Reggio Emilije, čeprav je bil nedeljski nasprotnik Marinijeve peterke precej skromen, so se morali Brumatti in drugi vseeno močno potruditi, da so lahko strli odpor domačinov, ki so atletsko dobro pripravljeni. V vrstah Lloyda pa sta tokrat zablestela oba najboljša strelca (Brumatti in Fortunati). Popolnoma pa je zadovoljil tudi Bianco, ki je razumno porazdeljaval žoge med soigralce in bil v obrambi vedno na mestu. To srečanje pa Je ponovno dokazalo, da se je v igro Tržačanov dokončno uigral bivši predstavnik Hausbrandt.a Apostoli. Nedvomno Je to za Lloyd izredne važnosti, kajti letos bo opustil športno udejstvovanje veteran Fran-
ceschini in je zato mesto Piv° še vedno najkočljivejše vpraša*? Vse kaže, da bo z Apostolijern ' di ta ovira premagana.
IZIDI	^
‘Ramazzotti . Elettroplaid Fides ‘Bčnati "Snaidero Algor Lloyd Adriatico - ‘Smeg Becchi ‘Faema Italsider je počivala LESTVICA Ramazzotti	17	14
Becchi	17	13
Fides Bol.	17	11
Snaidero	17	11
Lloyd Adr.	18	9
Algor Var.	17
Faema CM	18
Italsider	17
Benati Imola 17 Smeg RE	17
Elettroplaid	18
71*
3 1127 940 ,
4 1278 110* j 6 1179 105» , 6 1168 115» , 9 1291 124» |
„	9	1153	111*	?
8	10	1140	120»	j
7	10	1031	106»	j
6	11	1006	119«	,
5	12	1116	1163
3	15	958	119»
8
BORIS VISNOVEC
li.
iz smnnnt mm
Stoječ na majavih nogah je razvijal cele filozofske teorije, katere je skušal dokazati z bolj ali manj nazornimi skicami. Razmišljal sem, kaj je pravzaprav predstavljal, v oblakih v katerih je živel, odmaknjen od okolice, katero je spremlja! kot tavajoč satelit, ki se opaja z lastnimi mislimi. Ali si bo znal z njimi izkopati prehod, jasno pot ali pa bo ostal v svojem svetu, za katerega pa bi moral še iznajti lastne zakone rotacije in težnosti, ako bi se hotel na njem ujeti. Toda tedaj on ni bil naš problem. Predstavljal je izkoreninjenca. mi pa smo v bivanju in v svetu iz katerega je izpadel našli neki smisel.
Smisel v vsem. Tudi v provincialnem obrazu mesta, ki pa nas ni motil, nihče ni nikoli izrekel besede provinca. Celo vživeli smo se v njo, vživeli toliko laže, koliko občutljivejši je bil kdo izmed nas. In v vsakem izmed nas je bil skrit pesnik, pisatelj, raziskovalec, igralec, pevec, glasbenik, ženskar. Vsak je igral svojo vlogo in živel v svetu utopije in si ustvarjal, da je tisto, kar bi rad bil.
Dnevi konec maja so bili hladni, blesteči, opojni. In ko so zadnjo nedeljo v maju paradirali od jutra do večera po cestah godbeniki na pihaja, se je ta glasba, ki se plazi po površini človeških občutkov ter je blizu vsakdanjosti in vsakemu, ki se je vživel v povprečnost, dotaknila našega
takratnega bistva. Čeprav nam je preostal le kratek sprehod, ogled slabega filma ali spogledovanja z dekleti, nas je prevzela že sama dramatičnost borbe med pomladjo in zimo. Tiste dni v juniju, ko so z morja privihrali nad mesto oblaki in nosili s seboj snežinke, se nas je pomlad dotaknila kot ptic in jelenov. Kot bi začutili v sebi klic preteklih tisočletij, ki so nakopičena v nas in bi razdalja postrgala z nas vso navlako, ki smo jo prinesli s seboj. Čeprav je bila pomlad le presledek med meteži in viharji, ki se je skrčila na nekaj ur, je to zadostovalo, da je napolnila zrak s svojo prisotnostjo in so vsi kristali ledu zadrhteli. Mesto se je za hip prihulilo, zadržalo, neka ohlapna uzda je za trenutek popustila in se nato znova napela. Rjava barva pobočij, ni bila več sključena ampak, se je veselo vzravnala kot starka, ki vrže iz sebe težo petih desetletij. Tako veselje pa ni vsakdanje, nalezljivo je in močno in kadar se vas dotakne Je tako kot bi se polž prelevil v žerjava in bi njegova hišica postala palača. In tedaj nisem več razmišljal o Alfu, Lily in Johnu, vsa vprašanja sem pustil nedotaknjena in se dneve ter mesece	nisem vračal v hišico	na Skippergatan	in	vseeno
mi je bilo,	kako oni občutijo te spremembe.
Kaj je	pravzaprav enoličnost.	To vprašanje si	lahko postavimo le	v svetu na katerega	smo priklenjeni	za	vselej,
kadar pa nam je nekje namenjeno eno samo poletje, bomo šteli ure, ki nas ločijo do odhoda kot čas usojen po neki neozdravljivi bolezni in tedaj lahko prisilite vse misli, da so vam pokorne in rezke. In če se v takem poletju znajdete sredi pokrajine, katero ste le slutili, če ste doživljali z njo prehod iz ene tvarine v drugo, tedaj ste bili oblak, veter, led in sončni žarek, te spremembe pa so vas pregnetle in izcedile vse šume, vročine, mrzlice ter krike. Tedaj ste se zazdeli samemu sebi lažji kot galebi, ki so jadrali pod vami ob morski gladini, ko ste se povzpeli po vijugah ozke poti na Mont Salen in pustili pod seboj črne pajčevine železnih
in lesenih zaščitnih ograj, ki so še pred kratkim zadrževale plazove. Ta vzpon je trajal samo nekaj minut, pa ste se že izvili iz mesta in v vas je bila vsa moč plazov, ki so nekoč pokopali mesto in ubili na stotine ljudi. Vsi trenutki tesnobe v polami noči, ko se je sneg vlegel na zaščitne ograje, napel pobočje in se kot mora vlegel na ljudi in so v to moro tulili vetrovi z morja in valovi in vsa skrb za ribiče na odprtem morju. V ustih ste začutili neki medel, osladen okus in nato neko pohotno toploto, ki se vas je polaščala. Omotičnost izgube orientacije in smeri in časa in beg v edini možni smeri, ki je vselej začrtana.
Na grebenu nad mestom je vselej pihal močan veter. Vrhovi, jezera, skale in sneg so si sledili brez konca, preskočili prelive in se nadaljevali na celini. Spodaj na mestnih ulicah pa ste razločili vsakega človeka, vsako ladjo na morju in vsako bilko v parku ali na oknih hiš. Cvetke tulipanov na vrtovih so bile kot balzamirane, saj so jih komaj presadili v zrahljano zemljo, s katere so pred nekaj urami odstranili sneg. V vodnjaku se je kopal galeb z zlomljeno perutjo. Kip skladatelja Ole Olsena. Topovi poleg hotela, ki so spominjali na obrambo v letu 1809. Zelenje pokopališča in odsev glavne ulice v pokromanih cerkvenih vratih. Nagačen severni medved pred knjigarno. Ljubek tjulenj na polici pred trgovino s krznom. Orjaški severni jelen na pločniku. Celo pogledi Laponcev so ostali spodaj pod vami. Vidda v njihovih očeh. Začutili ste, kako se je zrušil njihov svet, kako Jih je zaslepila belina velikih potniških ladij. Bi jih morda pogrešali, ako bi prenehale prihajati. Vse praznične, blesteče ali pa temne in naježene s topovi in je brnenje njihovih močnih motorjev napolnilo zaliv. Do vas ni prišlo šepetanje, drobne laži ljubkih deklet, ki razen lepote niso imele v sebi ničesar. Saj je tudi lepota sama po sebi nekaj velikega, je svet popolnosti, V njihovih obrazih so dihale strasti vseh kontinentov, ovite v rožasta poletna krila in čevlje z visokimi
petami. Bili ste razočarani, ko ste videli, koliko je 18^; dobil pri njih tisti, kdor ni pričakoval ničesar. In vendaf, vas prav one zvabile z vrha nad mestom na uglajene P in zaradi njih ste se najteže odtegnili življenju v mestu.
Vsaka noč ni bila primerna za sprehod proti merid*' skemu kamnu, odsevom za svetilniki poleg stare, zapuš#’
 ’   ”  - 1
nočno sonce. Mnogo je bilo modrosivih oblačnih dni, 1,1
ladjedelnice, pobočjem nad bolnišnico, ki so približali $
vpili vse odseve. Vseeno so ljudje tedaj živeli hlastno in ^ presledkov, spali so le toliko kot je bilo nujno potrebno kot so jim dopuščale moči, bali so se zamuditi vsako sO'0>' uro, bodisi podnevi, bodisi ponoči. Znanci so me vabili „ ribolov k morju in k jezerom, na vožnje s čolnom in na , mače zabave. Lily sem srečal le mimogrede. Kadar se . Alf vrnil z ribolova, mi je pustii v kuhinji veliko polenO^G Edino John ni hodil ne na dopust ne na izlete, srkal je P' in vrtel plošče. Ko Je sonce doseglo najvišjo točko na ne , konec meseca junija, so se prebivalci zvečer trumoma ^ pravili na izlete v okolico, k letnim hišicam sredi travflW pobočij. S seboj so odnesli ribiško spremo in pijačo. Op0^ se po vrhovih zagoreli kresovi. Iz ognja se je izvijal dU® nosil s seboj ostanek neke pradavne molitve, naslednice ganskega verovanja v moč sonca, ki ga proslavljajo c , zirani narodi Evrope in ga poznajo primitivna ljudstv®^ vseh kontinentov. Na severu pa je sonce še vedno gospodar in umetnik, ki ustvarja sanjske noči severa, mobili. Ladje. Ples v Velkethusetu in povsod prešerno r*"j. loženje. V Grandu so Norvežani zapeli: Gud signe vart % fedreland. Ko je utihnih orkester v hotelu, je marsik® j dekle prišlo na obisk k svojemu prijatelju. Zjutraj s0 f cestah kolovratili pijanci, ki pa niso bili vsiljivi, ampak ^ motovilili po pločnikih kot otroci. Naslednji dan Je bil
nalašč za spanje, pravo mračno, hladno, dolgočasno sko popoldne.
(Nadaljevanje sledv
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6, U, TELEFON 93-808 in 94-638	— Poštni preda)	559 — PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica 24 Maggio	l/l. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — vi
četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna	številka v tednu	in nedeljo 50 para (50	starih dinarjev), mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	.
j. D]T d2S ' Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni ban lil v	Ljubljani - 501 3-270/1	- OGLASI: Cena oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi cržaš*
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletk Pubblicitii ItaUana# — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst