Pisanka.Ko so se štajerski slovenski državni poslanci na Dunaju ločili v dva kluba, trebalo se je bati, da ta ločitev ne bode ostala brez posledic na domače spodnještajerske razmere. Premnogo naših rodoljubov in rodoljubnih volilcev je odločno zahtevalo, da dr. Ploj in Robifi morata izstopiti iz hrvatskoslovenskega kluba, De zaradi tega, ker tudi ta klub stoji po svojih pravilih na krščanski podlagi, ampak zaradi tega, ker je ta klub dal streho dr. Tavčerju, možu torej, pod koiega pokroviteljstvom se na Kranjskem tako srdito bije boj zoper katoližko cerkev in zoper gospodarsko organizacijo. Tpdi naš list se je koj skraja pridružil tej zahtevi. Medtem smo bili obveščeni, da se v hrvatsko-slovenskem klubu d e 1 a na to, da se u s t a v i našemu narodu pogubno pisarjenje in deloranje T a v č e rj e v o in njegovih ožjih prijateljev na Kranjskem, ali pa da se nekateri poslanci tega kluba, med njimi tudi dr. P 1 o j i n R o b i 6 , ločijo od dr. Tavfiarja, naj si lo že na način, da sami izstopijo iz tega kluba, ali pa da izstopi dr. Tavčar. Ko je bil naš list o tej gotovo p o š t e n i nakani naših poslancev obveščen, je naenkrat u m o 1 k n i 1. Smatrali smo za svojo dolžnost, da sedaj n e s m e m o delati nikakih težav lojalnemu prizadevanju naših poslancev dr. Ploja in RobiCa. Naše molčanje se je širom spodnještajerske domovine krivo razlagalo in od mnogih strani zelo pikro obsojalo. Očitalo se nam je, da smo neodločni, da cincamo roed Tavčarjem in katoliškonarodnimi posianci, da samo iz farizejstva naglašamo potrebo katoliških načel v politiki, da dajemo potuho dr. Ploju in Robiču, in druga enaka očitanja so nam letala v obraz. Dogodki zadnjih dni pa so nam dokaz, da je naše zadržanje bilo popolnoma pravilno. Iz Dunaja se nam namreč poroča, da je dr. Tavftar izstopil iz hrvatsko-slovenskega kluba. Prepričani smo, da nam sedaj naši somišljeniki zopet vrnejo svoje popolno zaupanje ter nam v zadoščenje pripoznajo, da je naSe molčanje bilo politično modro in prev i d n o. Dr. Ploj in Robič sta s tem, da sta dosegla izstop dr. Tavčarja, d a r o v a 1 a vsem spodnještajerskim Slovencem, ki so res samo zavoljo narodovega blagora vneti za slogo, lepo pisanko za letoSnjo Veliko noč. Pregnala sta temen oblak, ki je plaval zadnji čas nad Kpodnjim Štajerjem ter pretil uničiti našo slogo. Pregnala sta strah od svojih volilcev, ki so mislili, da sta sklenila nerazrušno zvezoz nasprotniki naše vere in naših kmetsko-gospod a r s k i h interesov. Ce sta se morala v zadnjem času tudi veliko truditi in če bosta tudi v bodoče predmet srditih napadov, naj jih to ne vznemirja, plačilo in zadoš č e n j e jima naj bo, da se jima sedaj vrne zaupanje njenih katoliških, kmetskih volicev. Spodnještajerski rodoljubi pa bndo sedaj lahko zopet naprej ^ložno delovali za okrepitev verskega prepričenja in živijenja med našim vrlitn ljudstvom, za njegove narodne pravice in za njegov gospodarski napredek. Naše moči se ne bodo razcepljale za strankarske boje, ampak se spajale v plodonosno, narodu koristno delovanje. Sedaj, ko je dr. Tavčar izstopil iz hrvatsko-slovenskega kluba, ni tudi nobene ovire več, da se združita oba kluba, v katerih se nahajajo jugoslovanski poslanci, namreč slovansko središče in hrvalsko-slovenski klub, v en klub. To želi naše ljuds t v o , a to zahteva tudi naša j u g o s 1 o vanska pulitika. katera se je pred leti iz Kranjskega tako krepko povdarjala in bila po vseh jugoslovanskih deželah z velikim navdušenjem sprejei.a. Poslanci iz »Slovanskega središča« boiJo ira 'i sedaj prilužnost tudi dejansko pokazati, da je njih ravnanje v zadnjem fiasu bilo narekovano po načehh, ne pa morda po osebnostih. Vsak Slovenec pa, ki je res dobre volje, bo sedaj delal na to, da se oba kluba čim preje združita ter si prizadeval to delo pospešiti ne pa ovirati. Iz tega stališča se nam zdi vsega obsnjanja vredno pi^anje tržaške »Edinosti« od zadnjega ponedeljka, ki je na jako prozoren način začela sugerirati naši javnosti mnenje, kakor da bi bil izstop dr Tavrtarja iz hrvatskoslovenskegn kluba brezpogojna kapitulacija pred eno osebo, pred dr. Šusteršičem. Od tega lista, ki se sicer cedi samega rodoljubja in sloge, pač nihče ne bi pričakoval take pisave. Vsem somišljenikom in prijateljem našega lista želimo veseie velikono^ne praznike!