LETO II.
9
DECEMBER 1976 glasilo szdl občine logatec
Nova stanovanja novi domovi
I clošnjo jesen je t>ilo v I opatcu razdeljenih kar 32 ključev novih stanovanj. Samoupravna enota za družbeno pomoč je |xulelila I 7 stanovanj. 3 stanovanja jc kupila dc-lovna organizacija Kil, po'I stanovanje pa K7 in Cradnik M svoje delavce. 1 stanovanje društvo upokojencev in kar 9 stanovanj so kupili etažni m nebni lastniki
Stanovanja enote /a družbeno pomoč so sprejeli občani in njihove družine z nižjimi dohodki, mlade družine in upokojenci. Dodeljevanje teh stanovanj (zre po posebnom pravilniku enote, sklepe o dodelitvi stanovanja pa sprejema enkrat letno zbor delegatov po prejšnji preučilvi komisije 07, izvršnega odbora enote /a družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
NAJBOLJŠA 5. b
Mladi člani Rdečega križa na osnovni šoli 8 talcev v Logatcu smo v tem šolskem letu spreieli program dela in takoj se lotili prvih nalog. V Tednu otroka smo /brali 1X0 rabljenih igrač, 190 slikanic in 800 din. 7.a to vsoto smo kupili nove slikanice. Ra/.redne skupnosti so tekmovale v zbiranju igrač Najbolje seje odrezala skupnost S. b razreda.
, Odbor mladih članov K K
osnovne šole 8 talcev logatec
Stanovanja so bila zgrajena v dveh blokih v soseski na I urlano-vem.. kjer je bilo zgrajenih tudi 12 garaž za trg. V letu 1977 smemo pričakovati v isti soseski še kakih 40 novih stanovanj, od tega 23 družbenih in 1 7 zasebnih stanovanj.
7. dograjevanjem soseske bodo potekala tudi prepotrebna ureditvena dela. kot so: asfaltiranje poti. oblikovanje zelenic, nasadov ipd.
Soseska lx> imela svojo celovito podobo oh koncu načrtovanega petletnega obdobja družbene stanovanjske graditve v I ogatcu.
Pretvornik na Sekirici
V novembru so v Logatcu stekli resni pogovori s predstavniki RIV o Izgradnji televizijskega pretvornika na Sekirici.
Pretvornik bo omogočal l ogača-nom lep sprejem prvega in drugoga ljubljanskega televizijskega programa, gledati pa In moč tudi koprski program.
Iniciativni gradbeni odbor bo ob sodelovanju z RIV I jiihljana. in gradbenim podjetjem „(!radnik" postavil pretvornik do občinskega praznika leta 1977.
Pri plačilu bodo sodelovali RIV, družbene in politične organizacije ter občani Logatca. Sicer pa bomo 0 tej akciji k;u več pisali v prihodnjih
Novicah.
mas
Priznanje
V združeni taktični vaji „Blegoš 76" so naši občani pokazali veliko voljo za vsestransko sodelovanje v vseh oblikah splošnega ljudskega odpora. Posebno priložnost so imeli krajani krajevnih skup nosti Hotedršica, Trate, Rovte in Vrh nad Rovtami, ki so v teh oblikah neposredno sodelovali in hkrati nudili pomoč rednim enotam naše armade.
Za takšno množično in dejavno sodelovanje zaslužijo priznanje, hkrati pa tudi zahvalo za izredno toplo gostoljubje, ki so ga bili v njihovih domovih deležni udeleženci vaje. Skupščina občine in
družbenopolitične organizacije občine Logatec
Izkazana pripravljenost
Četudi še nimamo zaokrožene ocene strokovnjakov o izvedeni taktični vaji ..Blegoš 76", v kateri je neposredno sodeloval tudi večji del prebivalstva nase občine, lahko rečemo naslednje:
- družbenopolitična zrelost in moralna trdnost občanov logaške občine sta bili znova potrjeni kot temeljni vrlini občinske skupnosti; po letošnjem spomladanskem referendumu, ki je potrdil te lastnosti naših ljudi, se je zdaj. komaj nekaj mesecev pozneje, pokazalo, da ,se zavedamo svoje medsebojne odvisnosti in povezanosti v skupni usodi tako v miru kot v primeru vojne;
- večletne priprave raznih oblik splošnega ljudskega odpora v občini, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so v času taktične vaje omogočile razmeroma hitro prilagajanje civilnega sektorja vojnjm razmeram: upravno poslovan/e v občini m industrijska proizvodnja slu r dolu (enem roku preila v oblike delovanja, določenih za vojne razmere, središče občine pa je dobilo podobo, kakršno bi imelo v takem primeru,
posebej kaže poudariti izredno naglo prilagoditev krajevnih skupnosti vojnim razmeram: krajevna družbenopolitična vodstva so se namreč v hipu prelevila v oblastna in vojaška vodstva, ki bi v primeru vojne na svojem območju delovala kot edina oblast. Naglo, in hkrati tudi pestro, so pokazale svojo dejavnost, pa naj je šlo za pomoč enotam naše armade (hotenjski kmetje so s traktorji pomagali motorizirani enoti prek zamočvirjenega zemljišča j ali za nuđenje pomoči prebivalstvu oh bombardiranjih, buro reševanje ranjencev, organiziranje prehrane, krepitev budnosti pred delovanjem sovražnika in podobno; zagotovo zasluži posebno priznanje mladinska organizama s svojo domiselno ude/e.-bo v Vaji. I te, kar so n mladi ljudje, dekleta in fantje, pokazali v taktični vaji „Blegoš 76", potrjuje prepričanje, da bi se v primeru sovražnega mpada na našo socialntično domovino enako pogumno, vztrajno in požrtvovalno borili kot mladina v času narodnoosvobodilnega boja;
vaja „Blegoš 76" nam jc spet potrdila odločilno vlogo zveze komunistov in socialistične zveze, brez katerih v naših družbenih razmerah ne hi mogli zagotoviti uspešnega boja proti sovražniku; politično usklajevanje vseh dejavnikov v občini, m ieposebej v krajevnih skupnostih, /e bilo med Vajo us/>esno, kar dokazujejo šlevilne oblike znajdljivosti posameznih političnih organizacij, s katerimi
so dopolnjevale zanusl/cno oigamzaii/o s/ilosmga hud skega odpora. Prav i: te vaje bi morali izluščiti spoznanje, kako ostre/se m zahtevnejši' razmere ka/ naglo odkrivajo tudi posebno prizadevne občane, ki /ih sicer v mirnem Času ne znamo vključiti v nasa splošna socialistična in samoupravna prizadevanja.
No, to je nekaj obrobnih misli o zares dobro uspeli združeni taktični vaji „Blegoš 76", o kateri pa bomo v našem glasilu se />isali, in sicer potem, ko bodo opravili potrebne strokovne analize.
Rudi Vogrič
Zakon o združenem delu sprejet
Nedavno so se na sklepni konferenci občinskega sveta ZSS zbrali delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine z namenom, da ocenijo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in sprejmejo sklepe za delo ter naloge, kijih bo treba opraviti. Poudarjeno jc bilo, da konferenca ne pomeni zaključek, temveč novo spodbudo aktivnosti ter enoten sprejem političnih stališč in sklepov vseh odgovornih dejavnikov.
V razpravi, ki je sledila poročilu, so delegati ocenili, da so organizacijske in priprave za razpravo dale osnovo za vsebinski pristop k izvajanju nalog. Kljub temu pa so bile ponekod analize in ocene še premalo vsebinske in niso posegale v taki meri, kot bi morale, v ekonomsko in samoupravno problematiko, s katero se v vsakodnevni praksi srečujejo v delovnih organizacijah.
Gre za oceno, da so se v nekaterih sredinah izognili temeljnim vprašanjem in ocenjevali stanje bolj površinsko ter s tem skušali
zadovoljiti zahtevek izhajajoč iz programov, aktivnosti in katerih cilj je bil doseči celovitost razprave.
Očitno pa je v marsikateri sredini zmanjkalo časa za lažje vključevanje delavcev v razpravo s konkretnimi predlogi in pobudami, ki slonijo na izkušnjah ter poznavanju lastnin razmer.
Tu je mišljeno zlasti šibko delovanje sindikalnih skupin, ki še niso zaživele skladno s sivojo funkcijo in uveljavitvijo samega delavskega sistema v sindikatih.
V pogledu delovanja samoupravnih organov in odločanja delavcev so pomanjkljivosti in slabosti, ki imajo vzroke v prevelikem vplivu strokovnih služb, šibki obveščenosti premajhni zavzetosti delavcev za vključevanje v samoupravni sistem združenega dela.
Pri delegatskih odnosih in delovanju delegacij so težave zaradi formalnega delovanja delegatov, obširnega gradiva, slabe povezave v obeh smereh (volilci, skupščinska telesa DPS in SIS).
ZAHVALA
Vsem, ki ste pospremili našo drago
DANICO OŽBOLT
na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoča mama in brat Bojan z družino.
Prostor in zemlja
IN Z. JOŽI RI PNI K:
(Nadaljevanje in konec)
V zvezi s procesom deagrarizacije poteka rudi proces drobitve kmetij, večanje števila delavsko-kmečkih gospodarstev, staranje in upadanje delovne sposobnosti zasebnih kmetovalcev ter zato zmanjševanje obdelovalnih kmetijskih površin in prehajanje kmetijskega zemljišča v last tistih, ki ga ne obdelujejo z osebnim delom.
Pojem zaščitene kmetije se v svetu že dalj časa pojavlja. Povsod se. sicer z različnimi pristopi, poskuša zajeziti nadaljnje drobljenje kmetij. Tudi pri nas se jc pokazala potreba po posebnem zakonu, ki bi, poleg splošnega zakona o dedovanju, posebej urejal dedovanje kmetijskih zemljišč m kmetij. S tem zakonom <Ur. list SRS, št. 26/73) se ureja dedovanje kmetijskih zemljišč, omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih., ki zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobljenje kmetij in omogoča prevzem kmetij ob pogojih, ki dediča preveč ne obremenjuj eio.
Kmetijska zemljišča po tem zakonu, z razliko od zakona o kmetijskih zemljiščih. JO vsa obdelovalna, neobdelovalna in gozdna zemljišča ter gozdovi, ki so namenjena za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
Kmetijska zemljišča v okviru kmetije, to pa je gospodarske enote, ki zagotavlja lastniku primerno preživljanje, sc praviloma ne dedujejo, ampak prehajajo v last enega dediča.
kmetije, s takšnim statusom določi občinska skupščina z odlokom na predlog KS in Kmetijske zemljiške skupnosti. Takšno kmetijo lahko deduje najprej dedič, ki ima
namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom in ki je ta svoj namen že izkazal. Obveznosti prevzemnika kmetije do ostalih dedičev so manjše kot po splošnem zakonu o dedovanju, nujni deleži irt roki izplačil so odvisni od gospodarske zmožnosti kmetije. Merila za opredelitev pojma kmetije zasledujejo naslednje cilje:
1) prevzemniku kmetije omogočiti delovno mesto, ki ga bo čimbolj izenačilo z delavci v združenem delu;
2) smotrno izkoriščanje zemljišč in možnost povezave z DS;
3) varstvo Krajine, zlasti v tistih predelih, ki so namenjeni izključno za kmetijsko in gozdno proizvodnjo;
4) potrebe SLO, ohranitev zgodovinskih in kulturnih dejavnikov. Kmetije, ki jih določi občinska
skupščina z odlokom, bodo razumljivo terjale občasne revizije, kar pomeni, da bodo nekatere stalno zaščitene kmetije ta položaj zgubile, ko ne bodo več izpolnjevale pogojev, druge pa ga pridobile.
Pobude za spremembo bodo dajali občinski skupščini lastniki, KS in K/S. Vsaka sprememba statusa kmetije pa bo vedno imela za posledico spremembo pri dedovanju, saj veljajo določbe zakona o nedelji vosti. o man|ših dednih deležih itd., samo za zaščitene kmetije.
Skupščina občine Logatec odloka o zaščitenih kmetijah še ni sprejela.' V KZS so že predvidene take kmetije, vendar je njihovo število preveliko. Pred sprejemom odloka bo potrebno v sodelovanju s KS izbrati le tiste kmetije, ki glede na velikost, trenutno sposobnost lastnikov, zagotavljajo primeren dohodek in možnost nadaljnjega razvoja.
Pri teh razpravah se je pokazala tudi zaprtost delovnih organizacij, ki niso v te razprave vključevale oceno odnosov, povezav in sodelovanja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter krajevnimi skupnostmi.
Temeljna je bila tudi ugotovitev, da so pustile delovne organizacije ob teh razpravah ob strani družbenoekonomsko vprašanje, to je, obravnavo gospodarskega položaja in uspešnosti poslovanja ter sprejem dodatnih ukrepov za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja.
Vemo, da je v lanskem letu bila sprožena stabilizacijska akcija v sleherni sredini, da pa je bolj formalna, saj le malokje spremljajo izvajanje stabilizacijskih programov.
S tem ciljem jc zveza komunistov dala pobudo, da v vseh delovnih organizacijah ocenijo ter analizirajo rezultate tričctrtletnega poslovanja s sprejemom smernic za bodoče delovanje.
Po razpravi so delegati sprejeli zaključke in sklepe. Osnovna vsebina zaključkov jc izražena v tem, da so bile v združenem delu opravljene razprave povsod in da je razprava slonela na obravnavi analiz razmer in seznanjanja delavcev z vsebino ter določili osnutka zakona, manjkali pa so predlogi ter programi ukrepov /,i spreminjanje stanja,
.'Osnovno izhodišče je v tem, da s samo razpravo ne srrle biti aktivnost zaključena, temveč sc šele začne, ko gre za usklajevanje razmer z določili in vsebino zakona.
Niko GLAVA IOVIC
Nova mesnica
Dolgo, kaj dolgo: predolgo je trajalo jamranje o nezadostni preskrbi z mesom in mesninami. Tolažbe so bile vedno dopadljivo modre, nasitne pa prav malo, namreč: saj ni čudno, da nimamo dovolj mesa, ko je v Logatcu ena sama mesnica! (Se je govorilo.)
Prav zato je bila odločitev Mercatorja nadvse spodbudna in obetavna: v nekdanji mlekarski trgovini na Tovarniški cesti so odprli novo mesnico: Res da postrežejo s tem kar pač imajo - postrežejo pa vljudno, prijetno, vabljivo, kakor trgovcem gre.
Pričakujemo tudi tako se suslja spričo zadnjih podražitev mesa — da bo njihova uslužnost zajela tudi širšo ponudbo mesa.
maš
Logaški kino
Ko so pred letom dni kino dvorano preuredili, sem mislil, da bo potem boljše tudi predvajanje filmov, pa sem se hudo zmotil. Tako je imelo novo platno že takoj napako: nekje na sredini je izrazita bela lisa, ki je zlasti opazna med predvajanjem filma. Kot kaže se za platno nihče več ne briga, saj je izgubilo že vso svojo belino.
Tudi kakovost predvajanja je razmeroma slaba; ostrina slike je večkrat tako zanič, da komaj razločiš poteze obraza. Razen tega operater naravnava ostrino slike šele tedaj, ko film že teče. ZgtxJi se tudi, da so podpisi spodaj le polovični ali jih sploh ni. Tudi oh menjavi koluta, oziroma projektorju, je preklop večkrat nesinhroniziran. Tako se pojavita na platnu dve sliki ali pa gledamo le nekakšne čačke. Zdi se mi, da prav ta napaka kaže, da projektorji pred predstavo niso bili primerno pripravljeni.
Pa še nekaj besed o disciplini v dvorani. Strinjam se, da za red v dvorani skrbi paznik. Toda ne <xlobravam pa načina, s katerim se zagotavlja red v naši kino dvorani. J'izično obravnavanje z nemirnimi    gledalci med
predvajanjem filma prav gotovo ni na mestu. Zdi se mi mnogo bolje, če bi prekinili predvajanje, osvetlili dvorano in primerno zagotovili red, zatem pa nadaljevali s predvajanjem
Imam tudi majhno upanje, da letos v zimskem času ne fx)mo zmrzovali med filmom kot lani, ko smo komaj dočakali konec predstave, da smo potem pohiteli domov ali h Krpanu na vroč čaj.
No, če bi te nevšečnosti v logaškem kinematografu odpravili, potlej bi bil obisk zagotovo večji, kot jc zdaj.
Franc Korenč
Izšla je zbirka Prešernove družbe za leto 1975.
Cena broširani zbirki je 80 din
Cena vezani zbirki je 140 din
Naročite jo lahko v vseh knjigarnah in na upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Borsetova 27.
\
Več za dejavnost gasilcev
Ustanoviti moramo požarnovarnostno skupnost
O dejavnosti gasilcev v naši občini smo malokdaj pisali. Toda njihova prizadevanja, ki jih dostikrat (udi napak razumemo, so izrednega družbenega pomena, sodijo pa v temeljne dejavnosti družbene samozaščite. Marljivi gasilci v občini je sedem prostovoljnih m eno industrijsko gasilsko društvo / okoli 600 člani se ne usposabljajo samo za gašenje požarov, temveč se vadijo tudi v reševanju ob drugih naravnih ujmah, kol so, denimo, potresi, poplave in podobno, pa tudi za pomoč v vojnih razmerah. Zatorej je njihova dejavnost, i/ ■takšnega zornega kota gledana, družbeno zelo jX)incmbna; mai-sikje pa posegajo še v sirse dmž-benc okvire, še zlasti na kulturno in prosvetno področje.
O teh problemih so predstavniki gasilske zveze v občini in gasilskih društev na sep-temberskem posvetu govorili m med drugim omenili hude finančne težave, ki jih letos tarejo. Že lani so dobili razmeroma majhno denarno pomoč ftO.000 din, četudi je njihov program vzgoje in obnove opreme terjal še enkrat toliko, kar so spravili s prostovoljnimi prispevki občanov in samih članov društev. Podobno je letos, ko je ostala pomoč družbe glede vsote enaka lanski, upoštevaje Inflacijski vpliv pa je dejansko še manjša.
Kot občani nasploh, neka teri. ki lahko odločilno vplivajo na finančno pomoč pa še, posebno, res ne bi smeli gledati na gasilce kot na neke vaške nav
O dejavnosti Rdečega križa
V oktobru je bila akcija za zbiranje papirja, pri kateri so se najbolj izkazali šolarji osemletke iz Dolenjega Logatca, ki so sami zbrali okoli 4000 kg starega papirja Vsega papirja pa so zbrali okoli 6500 kg
V Tednu otroka so učenci obeh osemletk zbirali igrače za tiste otroke, ki jih nimajo. Tako se že otroci učijo o medsebojni solidarnosti.
Organizacije Rdečega križa v krajevnih skupnostih Laze, Vrli nad Kovtami in Dolenji Logatec so pridno zbirale denar za pomoč prizadetim ljudem v Posočju in ga že poslale na zbirni račun republiškega odbora Rdečega križa. Tudi v dnigih krajevnih skupnostih pripravljajo organizacije Rdečega križa enake akcije.    pJV|., jur;jc
dušence za mokre vaje, marveč na družbeno bržčas pomembnejše aktivne člane kot so, denimo, člani tega ali onega športnega društva, ki pa največkrat dobijo znatno večjo družbeno pomoč. Za tisto družbeno funkcijo, ki jo opravljajo, hočeš nočeš morajo imeti določeno vsoto vsako leto, in sicer za registracijo gasilskih vozil in zavarovanje članov za primer nesreče ali smrti. Za te namene morajo imeti denar, in če ne gre drugače, pa iz lastnega žepa članov. Kje je pa denar za še druge potrebe, kot gasilska oprema, sredstva za gašenje in podobno?
Večji del opreme in gasilskih domov, kar jih je v naši občini, so Sad prizadevanj samih članov ali ljudi v posameznih krajevnih skupnostih. V prihodnje, ko bo gasilstvo kot posebno pomembna družbena organizacija v sistemu naše družbene samozaščite moralo opravljati mnogo vzgojnega dela in zagotavljati organizacijske priprave za določene samozaščitne dejavnosti, mu moramo zagotoviti trajno m primerno finančno osnovo. Le-ta naj bi mu omogočala programirati delo za daljše obdobje. Zato bi kazalo čim-prejc izvesti ustrezne priprave za ustanovitev požarne skupnosti v naši občini, za katero bi se dogovorih tudi o prispevku, ki bi ga vplačevali po določenem ključu,
— vr
Raznolična dejavnost
Kadar omenjamo smučarski klub, vsi pomislimo na tekmovanja na snegu: slalom, veleslalom; skratka, vožnja med vratci. Res je, to so poglavitne dejavnosti, vendar klub tudi izven sezone ne miruje.
Že več let so se najbolj prizadevni člani ukvarjali z gradnjo smučarske koče v Širokih njivah. Trud njihovega dela so pokazali na otvoritvi dne 19. septembra. Ob otvoritvi je bilo izvedeno tudi tekmovanje v suhem slalomu, ki so se ga udeležili predvsem mlajši člani kluba.
Letos smo prvič izvedli taborjenje na morju. Udeležilo se ga je okrog 30 članov najrazličnejših starosti. Vreme nam je sicer ponagajalo, vendar smo bili vsi zadovoljni, tako s prehrano, kot s samo organizacijo.
Zelo nam je uspel nočni tek v počastitev občinskega praznika. Udeležilo se ga je okrog 300 tekmovalcev, najrazličnejših kategorij. Tako v številu kot uspehu so se izkazali tudi Veterani. Do sezone je dela še dosti; skušamo čimbolje strasirati smučišče in usposobiti obe vlečnici.
V programu kluba je tudi ustanovitev logaškega področnega zbora vaditeljev in trenerjev. Lani je namreč klub pridobil 7 novih vaditeljev, ki so o-pravili izpit pred idrijskim zborom Upamo, da bomo uspeli in s tem še pomnožili število kadra ter omogočili tekmovalcem najboljše uspehe.
K. Tršat
Govoricam na rob
Je že tako: Nemo propheta in patria sua ali če to staro rimsko modrost poslovenimo: Nihče ni prerok v svoji domovini, ali ce se to pomitima: Zanič je, kar je doma narejeno.
Vendar m natanko tako, pravzaprav sjiloh ne tako.
Pa primer iz vsakdanjega Logatca. Podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti „(!rad-nik" (to ime poznamo uradno že od I. jan. tega leta) ali kot se vedno pravi l/udski glas. komunala, je zgradilo in usposobilo za vselitev 22 stanovanjski blok do 20. 10. I9f6.
Ah, dajte no. k/e pa. kakšna stanovanja, pa ravno komunala; ti vsako stvar sfliša/o, saj je tudi tehniška komisija tako ugotovila; kako naj ho kvaliteta, če kradejo muterial, in le glejte, kar 22 stanovanj potrebnih občanov z družinami mora še kar najirej čakati, čeprav  so  stanovanja zgrajena.
Seveda, ker ni vse v redu. ker ni kvalitete, tehniška komisija ne dovoli vselitve itd., itd., pa se kaj takega, kar tu ni zapisanega, in to vse od 21. 10., ko je bil tehnični pregled, do S, II., ko so bila stanovanja vseljivu. Kaj-/>uk, vse tako in podobno ustvarja veliko nevolje, slabega razpoložen/a. sumnicenja. ogovarjanja, celo ohloževania in se marsikai takega, kar je le na kvar medsebojnemu zaupanju in iskrenim odnosom.
('emu vse to in s kakšnim namenom '
Tehniška komisija je 21. oktobra IV7b opravila tehniški pregled. In kaj je ugotovila '
I. Mimo nekaterih nadrob-nosti, zaradi katerih se uporabno dovol/enje  navadno kljub
vsemu vsaj pogojno izdaja, je komisija ugotovila, da manjka sanitarno in požarno-varnostno soglasje k uporabnemu dovoljenju, kar hi lahko bilo tudi naknadno dostavljeno soglasji namreč nista bih s/)orni'
2. Nedograjena je bila centralna postaja v novem bloku (ne kurilnica, ta je skupna za celo sosesko), vendar je slo tu za vprašanje dveh ali treh dni.
3. Narejen ni bil tako imenovani klor-sok za dezinfekcijo vodovodne na/ieljave. kar je zadeva, ki hi jo Opraviti lahko v nekaj urah (dasi je logaška voda ze kar dovolj klorirana v splošno neveselje').
4. Komisija je terjala test zvočne izolacije, ker so pač obstajali dvomi glede strokovno opravljene zvočne izolacije. I
Socialisti, m republiki Sloveniji deluje ena samu ekipa, ki se ukvana s tovrstnimi preizkusi Kljub prezaposlitvi je cki/>a opravila atest v najkrajšem možnem roku, vendar ni šlo pired $. novembrom 1976 in rezultat zvočna izolacija presega standarde'
Torej vse to v 4 točkah povedano gre na rovaš ne ob času urejenih del, nikakor />a ne na račun kvalitete, kakor smo pač imeli priložnost slišati glasove od tu m lam Govoric nemalo '
Potem le m vse tako slabo m zanič, kar je doma narejeno, in za povrh se poceni narejeno Stanovanj po 5.000,00 din za m- v Sloveniji ni. razen v Logatcu; so pa f>o 6.000,00, po 7.000,00 m tudi več dinarjev pa nič bolj kvalitetna stanovanja.
Je v tem kaj narobe7
maš
Pozno v noć so prihajala poročila družbenopolitičnih vodstev krajevnih skupnosti, ki so od enakega občinskega vodstva terjala odgovor, nanje je že čakal kurir
Tudi predsedstvo občinske skupščine je nenehno spremljalo nastale dogodke, ki so zadevali civilni sektor. Problemov je bilo nič koliko, a so jih kar dobro urejevali
Strojepiska v redakciji Novic je bila kar naprej zaposlena, kajti treba je bilo izdati štiri številke, in sicer opraviti prav vse posle: štipkati, korigirati, natisniti, speti, razvrstiti in odposlati na kurirsko postajo
Kajne! Prav nič se jim ne pozna, da so nekateri stali na straži nepretrgoma po šest in več ur. No, Zdenko, - so dejali - pa nas pritisni za spomin na vajo
»BLEGOŠ
Na vojno območje je odšel tudi del uredništva Logaških novic; nadaljeval je z delom, seveda, prilagojenim vojnim razmeram, in sicer je izdajal Novice v ciklostilni tehniki. Na sliki zgoraj je naslov lista za redne izdaje, v sredini pa za izredno, ki smo j«) enkrat tudi natisnili in poslali na teren; spodaj pa je naslov pionirskega lista, ki so nam ga na vojno območje poslali podjetni in domiselni logaški pionirji.
V vojni so ruševine, ranjenci in podobne stiske, in tu so bili gasilci, ki v požrtvovalnosti niso prav nič zaostajali za drugimi
76«
„Plava" sta se v diru spustila v napad . . .
V redakciji Logaških novic smo tokrat tudi tiskali in sicer na ciklo-stilnem stroju in kar ročno
Precejšen del dobre ali slabe volje je bil odvisen prav od njega, no, ja, saj ni bilo niti slabo, le na boj oddaljene se ni takoj spomnil
Varstvo otrok:
od sedanjih 10% na 60 % v letu 1980
Programska izhodišča za načrtovanje prostorov za vzgojnovarstveno
dejavnost Logatec
Nobena razvitejša družba ne more brez organiziranega otroškega varstva. Za socialistično družbo pa pomeni otroško varstvo dokaz solidarnosti in povezanosti v prizadevanju, da bi se v naslednjih obdobjih družba razvijala na višji socialistični ravni, brez razlik v možnostih za osebnostni razvoj vsakega posameznika, to je za enak start v življenje. Te razlike danes še vedno pogojujejo različno družinsko in družbeno okolje, v katerem otroci živijo in rastejo.
Naraslo je in še narašča število prebivalcev, spreminja se odstotek zaposlenih žena oz. mater. Število zaposlenih žensk je skoraj trikrat večje kot pred dvajsetimi -leti. Velika večina žensk je zaposlenih v obdobju, ko se rojevajo njihovi otroci. V Sloveniji je zaposlenih 76 % žensk starih od 20 do 40 let. Kmečko prebivalstvo se seli iz kmečkih območij, oblikujejo se manjše družine z obojestransko zaposlenimi starši.
Otrokom zaposlenih staršev moramo v vse večjem obsegu zagotoviti dnevno varstvo. Ker pa so otroci posebej v predšolski dobi izredno dojemljivi za pozitivne vzgojne vplive, za spodbujanje umskega in čustvenega razvoja, sta njihova zdrava rast in napredek odvisna od primerne nege. vzgoje in izobraževanja.
ODPRAVITI RAZLIKE V VZGOJI
Vedeti moramo, da je dosegla predšolska vzgoja v družbeno organiziranem varstvu v VVZ že lepo kvaliteto in da so razlike med otroki, ki so vključeni v VVZ. in otroki, ki rastejo samo v družinah, posebno še, če te nimajo možnosti, da bi uspešno vzpodbujale njihov razvoj.
Ker vemo, da razvoj vsake družbe ni odvisen samo od znanja, ampak tudi od volje njenih članov, moramo poskrbeti ne le za varstvo, temveč tudi za ustrezno predšolsko vzgojo v takem obsegu, da iz njenih programov v naslednjih obdobjih
ne bo izostal noben otrok.
Razmere, v kakršnih je danes dnevno varstvo otrok in predšolske vzgoje v rtaši občini, še niso take, da bi bile lahko kos vsem potrebam. Razvoj zaposlovanja in vse ostale potrebe so prehitele prizadevanja za razvoj ustrezne predšolske vzgoje in varstvo otrok. Družbena osveščenost o pomenu otroškega varstva in predšolske vzgoje se je sicer krepila vzporedno z razvojem zaposlovanja, bila pa je premalo učinkovita in nam ni uspelo odpraviti razlik, nastajajočih v razmerah, v katerih otroci rastejo.
Vzgojno varstveni zavod, ki na območju naše občine nudi otrokom sistematično predšolsko vzgojo, po zmogljivosti ni sposoben, da bi lahko uspešno vplival na razvoj vseh otrok.
MED ZADNJIMI V SLOVENIJI
Širom po Sloveniji je v teh zavodih 35000 predšolskih otrok ali IK % vseh otrok. Razlike med občinami pa so tako občutne, da nam povprečje ne pove mnogo. V razvitejših občinah je zajetje otrok enkrat večje kakor v manj razvitih.V obojih pa je število otrok, ki so jih morali zavodi odkloniti tisto, ki nas sili. da v prihodnje še bolj napnemo sile in utrjujemo solidarnost vseh delovnih ljudi za pospešen razvoj družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok.
Omenimo pa vendar, da smo v zadnjih letih dosegli pomemben napredek, saj se je število otrok v našem Vzgojnovarstve-nem zavodu od leta 1960 povečalo štirikrat, od tega največ v obdobju, ko so začele delovati samoupravne skupnosti otroškega varstva in smo začeli namensko združevati sredstva iz prispevka delovnih' ljudi. Ta sredstva so bila porabljena predvsem za pridobivanje novih prostih mest v zavodu.
Kljub temu pa je danes nasa občina po zajetju predšolskih otrok v Vzgojno-
S spomladansko odločitvijo na referendumu smo se odločno zavzeli za korenito ureditev sedanjih razmer varstva otrok v naši občini. V nekaj letih bomo imeli naše malčke že v novem vzgojnovarstvenem domu v Logatcu in v urejenih prostorih v Rovtah in Hotedr^ici . , ,
varstvenem zavodu v procentih med zadnjimi. Kot primer naj navedemo nekaj občin:
Postojna 31 % Vrhnika 14% Trbovlje 43 % celotna Ljubljana 25 '/£ Kranj 23,37 % Ravne na Koroškem 21 % Ajdovščina 17 % Grosuplje 17',; Hrastnik 1« 7< Cerknica 12 % Slovenska Bistrica 22 % Nova Gorica 17 '■'< Logatec 10 %
Z referendumom, to je z zavestjo in voljo naših občanov in delavcev v organizacijah združenega dela, je bil sprejet okvirni program izgradnje vzgojnovar-stvenih objektov. / realizacijo tega programa se želimo približati vsaj srednje razvitim občinam, ki jih na drugih področjih že dosegamo.
Število novih mest za otroško varstvo s tem programom ni bilo določeno, saj so tudi ocene potreb po prostorih za to dejavnost zelo različne.
Koliko novih mest je potrebnih v naslednjem obdobju, je odvisno od velikosti in tipa naselja, za katerega planiramo objekte in seveda od materialnih možnosti.
Upoštevaje /e zajetje v obstoječi VVZ, in resne prošnje, kaže, da je v tem trenutku nujno potrebno zagotoviti /a potrebe v KS Dol. Logatec 166 mest. K temu je treba prišteli se 13 otrok iz drugih KS, ki so vključeni v zavod. To predstavlja 41 '/ zajetje vseh predšolskih
otiok v ks Dol i ogatec
V VARSTVU VSAJ 60% OTROK
(.lede na to, da je Dolenji Logatec hitro razvijajoči se manjši industrijski kraj. bi morali do leta 1980 načrtovati vsaj 60'/ zajetje otrok v dnevno varslvo, kar predstavlja majhen napredek glede na potrebe, ki se danes izkazujejo. Iz tega izhaja, da bi bilo potrebno zagotoviti do leta 19X0 prostor za 242 otrok, ob upoštevanju dejstva, da se sedanja neprimerna zgradba z odprtjem novega vrtca ne uporablja več za potrebe dnevnega varstva otrok. Za vzgojo in zdravstveno varstvo otrok ti prostori že danes niso usklajeni s spoznanjem o funkcionalnih zahtevah opreme in prostora. Kot izvajalci smo odgovorni za zdravo rast otrok, vzgojo in izobrazbo, in tudi za to. tla noben otrok ne bo prepuščen škodljivim vplivom, da bomo pazili na njihovo zdravje, fizične ter umske sposobnosti. Skrb vzgojnovar stvenega zavoda naj velja vsem predšolskim otrokom v krajevni skupni sli.
V kolikor sprejmemo ta plan, bi to pomenilo, da potrebujemo do leta 1980 84 mest za jaslične oddelke in 160 mest za predšolske oddelke, ali 7 + 8 oddelkov. 7 _
Zorman lina
Sajovec Alojz
Tabor slovenskega zborovstva
„Narod, ki izgubi svoj jezik in svojo pesem, neha biti narod". S to mislijo, ki jo je na začetku posveta zborovodij in predstavnikov kult. skupnosti v, Šentvidu izrekel umetniški vodja Pevskih taborov v Šentvidu, Radovan Gobec, se je začela analiza letošnjega Tabora in priprava na novega, ki bo prihodnje leto.
Razvoj zborovstva na Slovenskem kaže, da je imelo „zlate čase" tam med obema vojnama. Po kulturnem molku iz vojnega časa se je iz prekipevajoče navdušenosti sprostila pesem, ki so jo ljudje toliko časa morali zadrževati v sebi, še posebej na Primorskem. Zborov-stvo je dokaj časa uspevalo, nakar pa je, zaradi različnih vzrokov, med njimi zaradi popuščanja pri vzgoji novih in novih,   sposobnih pevovodij,
začelo zaostajati in je amatersko prepevanje v zborih začelo hirati.
Pred sedmimi leti pa je Slovenski oktet sprožil misel, naj bi se v Šentvidu pri Stični srečevali amaterski pevski zbori, da bi s tem nekako pregnali mrtvilo iz tovrstnega ljubitelj-stva..Misel je bila zelo plodna: prvo leto se je srečanja udeležilo četvero zborov, na sedmi tovrstni prireditvi pa jih je bilo /<• več kot sto. V teh zborih prepeva približno 3.300 pevcev, med njimi tudi oba moška pevska zbora iz Logatca, ki sodelujeta na Tabrtru žc četrtič zapored.
Takšen razvoj in odziv zborov na povabilo, da pridejo v to dolenjsko vasico iz vse Slovenije, in iz zamejstva, je priza-
Finančno poročilo
6 POSI OVANJl! LOGAŠKIH NOVIC OD I. 1. DO 30. 9. 1976
DOHODKI:
1 Prenesena sredstva
žiro račun 14.460.60
blagajna , 418,45
2. Obresti LB 55,80 .
3. Objave v novicah 5.300,00
4. Sofinancirali'C po sporazumu 1 50.460.40
170.695,25
Podpisniki ipd razuma,:
1. Skupnost soc. skrbstvi
2. I elesna kult. skii|i.
3. Osnovno izobraževanje
4. Otroško varstvo
5. Skupščin.i ohčinc
6. Valkarton
7 Kmetijska zadrugi H. Konten i|.i
9. Slovcni|aavto
10, Petrol
1 1 Krpan 12. Kl I
I 1, Sam. stanov, skup.
14. (A, Obrat za kooper.
15. GG TO/D Gozdarstvo
16. Mercator
17. Gradnik
1 8. Kulturna skupnost
19. Ljubljanska banka
20. ZTP Sekcija Logatec
nakazano	obveznost	neporavnano
2.000|)5	4.000,00	1.999.95
2.250,00	4.500.00	2.250,00
3.999,90	8.00(1.11(1	4.000,10
2.000,05	4.000.00	1.999,95
50.000,011	50.000,00	
13.926,40	13.926.40	-
505,60	2.252,80	1.747,20
1.500,00	5.836,80	4.336,80
665,60	665,60	
3.072.00	3.072,00	_
768,00	768,00	
52.736,00	52.736,00	
H.000,00	8.000.00	*!»" " gr —
	3.000.00	3.000,00
2.124.K0	4.249.60	2.124,80
	5.120,00	5.120.00
6.91 ?.no	6.912,00	
-	22.500.00	22.500.00
	409.60	409,60
	3.072,00	3.072,00
150,460,40	203,020,80	52.560.40
IZDA I KI:
1975
1. I iskanje: 9, št.
2. 7 številk 1976
3. Hruto nagrada uredniku
5.400,00 50.155,00 45.089,85
4. Bruto avtor, honor. za 1975 in 1976 28.4 78.50
5. Raznašanjc
6. Sol račun. OD, mat. stroški
7. Bančni stroški
8. Potni stroški
9. Materialni in PTI stroški
8.734,00 10.0 76.80 505,30 10.831,00 265,95
159,536,40
Saldo 30. 9. 1976 na žiro računu je 10.923,85 Saldo 30. 9. 1976 v blagajni je 235,00
11.158,85
devnim domačim organizatorjem začel povzročati velike organizacijske nadloge, za pomoč pri iskanju skupne, nove oblike organiziranja te prireditve, pa smo se 6. novembra tudi zbrali v Šentvidu.
Pevovodje so predlagali, naj bi se prireditev razširila, to velja za koncertni del, na več krajev na Dolenjskem, obenem pa so predlagali, naj bi Pevski tabor organizirali pred koncem meseca junija, saj zaradi letnih oddihov ni mogoče zbrati običajnega števila pevcev v zborih.
Pevski tabor v Šentvidu je zagotovo postal prireditev republiškega pomena, česar pa nekateri nočejo priznati. Tako je zelo skromne prispevke za financiranje prispevala republiška kulturna skupnost, medtem ko se tisk, kljub pripravljenosti organizatorjev, da bi ga kar najbolje seznanili s tem, prav siromašno odziva. Boleč je očitek, da na taboru ni kvalitetnih dosežkov. Elitizma resda ne zganjamo, vendar pa so napori in jirizadevanja amaterjev nemalokrat dovolj vzpodbudni in dovolj dopadljivi. Mar navsezadnje ni potrdilo pomena, ki ga Tabor ima, tudi vsakoletno pokroviteljstvo uglednih vodilnih osebnosti naše sedanjosti, če naj omenimo samo zadnja dva izmed njih: Edvarda Kar-deljžgn Staneta Dolanca.
Janez Gostiša
Režiserski seminar
Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Logatecje pripravila v novembru 6-dnevni seminar za gledališke režiserje, ki jih je v naših gledaliških društvih še dosti premalo. Zanimanje za seminar ni bilo majhno, saj se ga je udeleževalo kar 20 semi-naristov iz Rovt, Hotedršice, Planine, Gor. in Dol. Logatca. Poleg teoretičnih predavanj in praktičnega režiserskega dela so se seminaristi seznanjali tudi z repertoarnimi možnostmi in repertoaru o politiko, ki mora zajemati gradivo z vsebinskih in estetskih stališč - ali drugače: izbrano delo za uprizoritev mora biti živo, angažirano ter estetsko vzgojno - za naš čas še posebej.
maš
KULTURNA KRONIKA
Odločitev uredništva
S stalno rubriko „Kulturna kronika" želimo popestriti medsebojno obveščanje o številnih kulturnih dogajanjih in dogodkih, ki jih je na Logaškem mnogo, še zlasti v zimskem času K sodelovanju v tej rubriki vabimo vse, ki jih to veseli.
Uredništvo
NA VIL Pl VSKI M TABORU V StNTVIDU pri Stični 4. julija letos je v počastitev Cankarjeve 100-lctnicc pelo nad 100 zborov z nad 3000 pevci iz vse Slovenije in zamejstva. Na veliki pevski manifestaciji, katere pokrovitelj je bil član pred-sodstva SFRJ Stane Dolanc. sta sodelovala tudi Pevsko društvo iz Dol. Logatca in Pevsko društvo „Tabor" iz Gor. Logatca.
VSAKOl I INO SKI ( ANJI SI OVI NSKIII OKI I TOV je bilo letos konec junija \ Šentjerneju. Pokrovitelj letošnje prireditve je bil Franc Leskošck Luka, ki je 38 oktetov sprejel na Bazi 20 v Kočevskem* Rogu. Na predvečer revije je po 5 oktetov nastopalo v koncertnih programih po posameznih dolenjskih središčih. Logaški oktet je pel v Dolenjskih Toplicah.
IOGASKI OKITI JI V ZACF.TKU JULIJA uspešno gostoval s celovečernim koncertom v Zgodovinskem pomorskem muzeju na P.cki. Koncert je organiziral reški koncertni urad v okviru „Reskih poletnih prireditev."
ZGODOVINSKI ARHIV SLOVI NI II namerava organizirati v Logatcu področno arhivsko zbirališče. Področni arhjv bo ohranjal in vodil vse pomembno arhivsko gradivo z območja občin Cerknica, Vrhnika in Logatec.
V SEZONI 1976/77 bodo domače gledališke skupine pripravile najmanj štiri premiere, in sicer: v Rovtah dramo angleške" ga dramatika Priestlcva INSPEKTOR NA OBISKU, V Hotedršici zabavno Moorovo komedijo (VI III HVALEŽNO ODKLANJAMO, v Gornjem Logatcu novejše delo slovenskega dramatika NAJ POJE CUK m v Dolnjem Logatcu Sartrovo dramo SPOŠTLJIVA VLA-CUGA.
PIHALNI ORKFSTER Logatec pripravlja pod vodstvom prof. Alojza Velkavrha za naslednjo sezono program skladb za celovečerni koncert. Najboljši del iz študijskega programa bodo logaški godci posneli za ljubljansko RTV. Spomladi pa se bo orkester predstavil, to pot že drugič, na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov.
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Z RITMIČNO SKUPINO iz Logatca je sredi novembra s svojim programom počastil 25-lctnico Partizana Jugoslavije v Ljubljani. Konec novembra pa je pridni ansambel nastopal po ljubljanskih ulicah in ponovno vabil Ljubljančane k referendumu.
OBVESTILO
Dragi bralci.'
Najprej se opravičujemo za izostanek novembrske številke, četudi nas krivda ne zadene, saj smo do zadnjega trenutka upali, da bomo izšli. Vendar kljub vsem prizadevanjem nismo mogli zbrati toliko denarja, da bi lahko plačali vsaj tiskarske stroške. Nekateri p<xJpisniki sporazuma o financiranju Logaških novic nam namreč niso nakazali svojega prispevka, za katerega so se zavezali. Toda kljub tem težavam pa upamo, da bomo v prihodnjem letu izšli že januarja, kar smo napovedali že v letošnji prvi številki. Saj ni vrag, da bi se končno mi vsi le nai'adili. da je treba držati besedo in izpolnjevati obveznosti, za katere se zavežemo.
Toliko o tem Zdaj pa še o naslednji zadevi: čedalje ve/je občanov, ki bi radi z malim oglasom prek našega glasila uredili določeno osebno željo, kot so nakup ali prodaja, instrukcije, zamenjave in podobno. Za oglase take vrste, komercialne, bi v prihodnje zaračunavali, če ne hi presegli četrtine stolpca, do 200 din. Za oglase delovnih iti družbenih organizacij pa velja dvojna lastna cena ene strani, če gre za vso stran, oziroma toliko razmeroma manj, če gre za manjši prostor. Kar jia zadeva zahvale ob smrti najožjega sorodnika ali /)a za izkazano pomoč ob elementarnih nesrečah in podobno, so le-te brezplačne.
Lep pozdrav
Rudi I ogni
LESERIADA 76
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta I JANEZA GOSTIŠA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in /naučeni, ki so ga spremili na /.adnji poti. Dolžni smo zahvalo dr. Skvarča za lajšanje bolečin, kolektivom KZ Logatec. Konfekcija Logatec in Tip-top Ljubljana za vence ter pevcem za občuteno petje. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obrcej. Vsem lepa hvala.
Žalujoči žena in hčere z družinami
Najboljša zaščita je pravočasna samozaščita
Logaške novice — glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI. Karel Nanut, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat K-t' Tatjana stirn. delegat KLI, in Rudi Vogrič,'odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-čTanska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa pro-izv odo v.
Koroški Slovenci
V šoli smo se na razrednih urah pogovarjali o življenju Slovencev v Avstriji. Tovarisica nam je pripovedovala o krivičnih dogodkih, ki se dogajajo koroškim Slovencem. Vsak dan dva učenca poročata razredni skupnosti, kaj sta prebrala v dnevnem tisku o Slovencih v Avstriji. Skupno se pogovarjamo o oddajah RTV. Vsi smo gledali dramo „Vmitev".
Zelo obsegamo ravnanje avstrijskih oblasti do naših rojakov za Karavankami.
Razredna skupnost 3. a razr. osnovne šole S talcev
Letošnja tekmovanja v okviru 7. Lescriade so pokazala, da jiostaja šport in rekreacija sestavni del našega vsakdanjika. Teh tekmovanj se je namreč udeležilo 44 p<.djetij»lcsnc industrije in gozdarstva s preko 2000 udeleženci. Tekmovanja so bila 10. in II. septembra v športnem parku Kodcljevo v Ljubljani, pokrovitelj je bil SOZD Slovcnijales. športno društvo Slovan pa ga je organizacijsko izvedlo.
Tudi klijevci so se kot že vsa leta nazaj udeležili letošnje lescriade 76., in sicer v 10 panogah. Uvrstitev na 12. mesto v skupnem seštevku točk lahko ocenimo kot solidno, čeprav smo lani osvojili II. mesto. Uvrstitev posameznih ekip |)a je bila:
nogometaši so v jnimer-javi z. uspehom lani. ko so Osvojili bronasto odličje, precej razočarali, saj so osvojili šele 15. mesto. Opravičuje jih to. da so nastopili znatno oslabljeni;
balinarji so se mnogo bolje odrezali, saj so si z. osvojitvijo 2. mesta zaslužili srebrno medaljo. Vsi jim iskreno čestitamo: dokazali so. da samo z marljivim treningom ččz vso . sezono lahko prideš do uspeha:
odbojkarji so zasedli med I1' ekipami 13. mesto, ki bi lahko bilo / nekoliko več športne sreče vsaj /a dve mesti višje: /clo slabo so se odrezali strelci, ki so streljali občutno slabše, kot v resnici zmorejo.^ kar pa bi morali pripisati zelo slabim pripravam na tekmovanje:
v namiznem tenisu, ki je bil prvič na 1 eseriadi. so naši tekmovalci pristali na solidnem K. mestu. Upajmo, da bodo na |)rihodnji Leseriatii še boljši:
šalvisti so zasedli 14. mesto med 20 ekipami, in jim je do osvojitve nekaj mest više manjkalo le pol točke:
najbolj številna udeležba je bila v kegljanju, saj je nastopilo kar 38 ekip. Naši so bili boljši kot lani: osvojili so 24. mesto.
Pri ženskah smo se Lescriade udeležili s tremi ekipami:
strelke so zasedle med 20 ekipami 17. mesto, in zanje bi veljalo kot za moške, da bi se morali za prihodnje tekmovanje bolje pripraviti;
šahistke so kot ponavadi
Še nadalje razvijajmo našo solidarnost!
solidno igrale, četudi manj uspešno kot lani, ko so osvojile 2. mesto, letos pa so pristale na 4. mestu:
- tudi v kegljanju so se dekleta uvrstila na solidno 10. mesto med 23 ekipami.
Če pod letošnjo l.cseriado potegnemo črto, lahko rečemo, da smo z uvrstitvijo naših tekmovalcev bolj ali manj zadovoljni. Ob vsem tem pa ne bi smeli tnin.o ugotovitve, da na tekmovanjih v zadnjih letih vidimo iste tekmovalec. Morali bomo pomladiti tekmovalne vrste z mladimi športniki iz naše delovne organizacije.
V primerjavi z drugimi približno enako velikimi podjetji lahko ugotovimo, da imajo v večini podjetij športno rekreacijsko dejavnost mnogo bolj razvito. Zato sodim, da ji moramo tudi v naši delovni organizaciji v prihodnje posvetiti več pozornosti in skrbi, kajti učinkovita rekreacija v veliki meri pripomore k dobremu počutju delavcev in tudi večji produktivnosti.
Ciril Zupančič
Filmski program
/A Dl (I MHI R 1976
I. 12. VIKINt, Z JUGA ilal. bv. konicdi|u
3. •   5. 12. /I A I A IGLA anicr. bv akcijski
4. 5. 12. VOHUN, Kl II 1 M( II   SVOJ t  /VI /I »mer. bv. kriminalka
H J2. ZADNJI /A IO ClSCI anicr. bv. kriminalka
l'» 12 12. I AR/AN IN CRNI PANTER špan. bv. ava nturist.
12, III ROJI V ital. bv vojaški I M HI /I NSKA M KI (,A 1)1
in. am. bv.
ii. 12.
pi ki t;
15.   i 2. /i IODBA ii kiiva 'ljub. drama 17.       19.  12. v zmaji vi m GNEZDU    ang. am. bv. karate (višje cene) 22. 12  POl k 11A nekaj prikriva     Ir. it. bv. kri min alka
24. 26. 1 2. CRNI Ml in na vi ii r vi irnka •   angl. bv. kriminalka
25. 26. 12. trije su-permani v tokiu - it. nem. bv. pustol.
29. 12. nezvesta zaročenka    ital. bv. drama 29. 12. snoopy se vrača    amer. bv. risanka 31. 12. zlato in wiski amer. bv. vest. kom.