$f*v. 17.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1919.
( »to XXXI'.
DOMO
rs>wss K
v »
AoiorJUo kil dsag« luie d/tlll K 1**—-I
■ l'oum»»n, .uvilka M prodali* f
* 'ii.uf.t.
•minhiniimi
GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : :
Sp?ai in do-pi'i »f poli
l|e:o: Ure d-
O i i t v C „bO'
moli nt t",
J-Jablfana, • Kopitarn
ulica. - NarocoL^«. rfrklatn«.ciic ir (o-Mratl pa Upravulšt-ru „Dontel!ttl \u, •"•H««« Ljub),'ur,a. Kop:!.
=T>---
©
pitarjevo o! ra C
:-1—Cfaa
Ali naj bo kmet še gospodarna svoji zemlji]
Pred pur meseci so imeli nemški jocialni demokraljo na Dunaju dolge konference, na katerih so med drugimi povedali, da bo treba takoj razlastiti vsa vetja podjetja, kmetska posestva pa da pridejo šole pozneje na vrsto. Zato pa du. je treba kmeta na to pripraviti, ga organizirali v socialni demokraciji, o veri mu Bog varuj kaj ziniti, ln nazadnje bo tudi kmet zrel za to, da ge razlasti njegova zemlja, ter preide v jskupuo, oziroma državno la«*
Slovenski socialni demokratje so bili vedno najvemejši učenci svojih nemških učiteljev. l)a je njihov končni jaamen vso podržaviti, to sc nravi odpraviti vsako zasebno last. torej tudi kmetovo zemljo, sami ne Ulje, dasirav-lio sedaj silno previdno molče o tem.
Torej v kmetovo zemljo, v njegovo zasebno last naj se vtika država, nesposobni državni uradniki naj lcomandi-rajo kmetovanje! Imamo dovolj žalostno skušnjo iz vojne dobe. kam to pripelje. Tudi sedaj se je država vtikala v posest našega kmeta in v njegovo delo, v njegov pridelek, tako da kmet že v resnici ni več vedel, ali je zemlja njegova ali državna, ali je on gospodar ali le c. kr. državni delavec, »zir. najemnik na c.kr.državnih njivah.
In kam je to pripeljalo? Kmet je fcamoobsebi umovro izgubil veselje do dola, vsako leto se jc slabše obdelalo, in manj pridelalo, ker se je našemu kmetu le prenoumno zdolo, da bi samo za druge garal in trpet noč in dan, da bi mu boljše pridelke pobrala nikdar tata in čez mero zapravljiva država, on sam pa naj bi ob ostankih živel. Petletna vojna skušnja nam je jasno dokazala, da je najzanesljivejše varstvo Simnega poljedelstva nedotakljiva za-Bebna last, in da je vsako predaleč segajoče državno jerobstvo nad kmetovo eemljo — pogin poljedelstva.
Socialni demokratje pa ne le, da hočejo kolikor mogoče globoko segati v kmetovo last, temveč jo hočejo popolnoma podružabiti, kmeta pa postaviti kot najemnika na njegovo lastno zemljo. Pridelki, kolikor jih pridela, niso njegovi razen kolikor rabi zase in družno.
Socialna demokracija sedaj hoče organizirati tudi kmete. Prav. Kmetje,
če liočeto, da postane vaša zemlja last države, v kateri se bodo redili na vaše troško socialnodcmokratični voditelji (kakor.se zdaj od delavskih žuljev), potom pristopajte soglasno socialnode-mokratiCni slranki.
Napad socialno demokracije na kmetsko zemljo bodete mopli zabraniti le, če se trdno in složno organizirate. Zato snujto povsod »Kmetske Zveze«, ki lx>do najboljša obramba vaših koristi in najmočnejši odbijač tistih strank, ki so dosedaj imole za kmeta samo posmeli in psovke.
na
Naša država tiči glede financ v brez-danjem blatu, v katerega se boli in bolj pogreza. Vlada menda predloži sedaj načrt davka na vojne dobičke, ki bo rastel, čira večji je bil vojni dobiček, največ pa do 80 odstotkov, to se pravi; od 100.000 K vojnega dobička boš plačal 80.000 K davka. To jc prav. A država obrača po svoje, vojni dobičkarji pa bodo obrnili po svoje, ker so veliko bolj prefrigani kot ra/.nt davčni gospodje. Tako sc zna zgoditi, c1a bodo zopet komarje pobijali, sloni pa bodo uhajali, kot sc to vedno zgodi, kadar državna modrost vzame kako stvar v roko. Zato bi bilo po našem mnenju najboljše, da se ti davki postavijo pod javno nadzorstvo. Davkarskega gospoda labko goljufaš, ljudstva pa, ki pozna vse skrite žepe svojih vojnih dobičkarjev, nc bo nihče ogoljufal. Davčne napovedi vojnim dobičkarjem naj bodo na vpogled v občinskem uradu in tudi ključ, po Katerem sc odmerja davek. In vsakdo naj ima pravico, da se pritoži, če vidi, da napoved ni pravična. Na ta način bo imela korist država in pa vsak davkoplačevalec, ki ni vojni dobičkar. Zakaj kolikor pravičneje bodo odmerjeni davki vojnim dobičkarjem, toliko manj bo treba plačevati drugim davkoplačevalcem. In vsak znesek, ki ga bo odnesel in skril vojni dobičkar, ga bo moral prej ali slej plačati mali davkoplačevalec. Le enega se bojimo. Na krmilu vlade sedi v prvi vrsti liberalna stranka, ki je najpreje stranka kapitalistov in velikih trgovcev (po domače; vojnih dobičkarjev), potem dolgo nič in nato šele stranka kmetov in matm ljudi. Zato se pa lahko primeri, da bo država pri teh vojnih dobičkarjih, kakor smo zgoraj omenjali, pobijala komarje, slone bo pa puščala.
(Dopis s kmetov.)
Prav dober je predlog v zadnjem Domoljubu« (str. 151), naj bi se poslali v vsako občino na javni upog'.ed zapiski osebne dohodnine. To bi bilo začudenje, ko bi potem občani videli, kako so gospodje pri davčnem uradu »dobro* informirani ali pa iz rre.nih ozirov, ki jih vojska s seboj prinese — prccej pristranski. Tudi nekateri župani, zlasti birtje, imajo v tem oziru precej krivde, Povečini so pa naši župani vestni možje, ki upoštevajo, da je treba dati tudi državi, kar državi gre, a tudi varovati občane; a dobe se tudi samogolt-niki, ki se zmaščujejo nad onimi občani, ki pri njih premalo zapij6, s tem, da dajo davčnemu uradu o njih pretirane informacije. Nasploh rečeno, je grdo, če župan, k! je vendar zaupnik ljudstva, postane zaupnik — davčeega urada, da svoje ljudi tlači ali pa mora tlačiti noter, namesto da bi jih branil. To ne gre! Taki župani morajo izgubiti vse zaupanje ljudstva.
Dalje! Nimamo kmetje od davčnega urada ne enega navodila, kako naj sestavimo svoje napovedi. Na razpolago je sicer knjiga • Žun, Osebna dohodnina*, a davčni uradi se na tisto navodilo prav čisto nič nc obirajo, dasi jo je napisal strokovnjak* Tudi, kdor je sestavil napoved po navodilu, ki je bilo v >Domoljubu«, ni nič opravil. Pa kaj bodo davčni uradi drugim dajali navodila, saj še sami nobenega nimajo, kako naj dohodke pravično računajo in kaj naj pravično odbijejo. Kdor razmere pozna, bo temu glasno pritrdil. Tja v en dan delajo! Davčni urad ima le eno navodilo; pritisni, kolikor in kjer moreš, naj bo prav ali naj ne bo pravi Če ne bo prav, se ho ta ali oni pritožil, pa mu par vinarjev odbijemo; velika večina sc pa ne bo pritožila, ker nima nobenega zaupanja v pravico, ampak bo državi vdano plačala. Tako bo naš vijak le dobro opravil, — Če bo pa ta samovoljnost pri nalaganju bre-« men in ta lahkomišljenost pri zvišavanjtl plač rodila za državo dobre sadove, bo bodočnost pokazala. Kmet je steber države, toda če boste na ta način butali vanj, znate čudne reči doživeti. Kmet je zadnji, ki udari, ali kadar udari, je gorje I
Iz Kretskih Zvez.
Shod Kmetske Zveze v Radovljici j«
preteklo nedeljo prav dobro uspel. Prvi govornik, državni poslanec Ivan Bro-
dar iz Kranja, je v poljudni besedi po ročal o razmerah kmetov - tovarišev v bratski Hrvaški in Srbiji po utisih, ki jih je dobil ob svojem bivanju kot odposlanec v kraljevem Belgradu; poročal je dalje o delu v parlamentu, zlasti o agrarni reformi in valuti; naposled jc govoril o nujni potrebi, da se kmetje organizirajo v svojih Kmečkih Zvezah, ki naj pospešujejo za kmeta toli potrebno zadružništvo. Končal je svoj govor s pozivom, naj se vse kmečke vrste strnejo pod praporom S. L. S.: »Odločn^ stojmo v tem taboru! Samo od S. L. S. moremo pričakovati povoljne rešitve naših teženj; zakaj le v tej stranki imamo svoje lastne zastopnike; in le kdor skuša stan, ga zna tudi zastopati.« — Poslanec Brodar govori mirno in poljudno; kar izreke, drži, kakor da bi pribil; njegova beseda razodeva zlasti veliko skrb in srce za kmeta. Ni čuda tedaj, da so zborovalci - kmetje sledili njegovemu govoru z zgledno pozornostjo ter da je državni poslanec kmet Brodar žel za svoje stvarno poročilo zasluženo zahvalo. Želimo ga še večkrat slišati na naših shodih!
Kot. drugi govornik jc nastopil Uradnik pri deželni vladi, gospod Avse-nik i7. Vrbenj. Ta je osvetlil pomen Kmetskih zvez s stališča visoke diplo-matične poMtike. Govor, vseskozi dobro premišljen in primeren za čas in kraj, smo s pravim užitkom poslušali. Naj razberemo iz njegovega govora nekaj misli: Nova država še ni gotova, sestavlja se počasi, ves aparat gre počasi naprej. Moč vlade je v dobri volji ljudstva; nc z bajonetom, z vplivom zagovarja naša vlada red v državi, na ka-terega smo ponosni in ki ga neravnost občudujejo inozemci; avstrijska vlada le imc?a oblast, dokler je segel nos avstrijskega žandarja; naši vladi se noče bajonetov; svojo moč in silo črpa iz za-slcmbe v ljudstvu in ljubezni do skupne domovine, mlade Jugoslavije. — Pri nas vlada red in svoboda; svoboda v toliki meri, da se že zlorablja. Ta zloraba pa spravlja v nevarnost red. Na Laškem vre; na Ogrskem gori; mi smo v sredi med vrelo vodo in ognjem; tu je le majhen prostorček in nevaren, da se ne užge! Svita se tu in tam, pod pepelom se kuha: tihe agitacije za boljševizem . . . Pravijo: zaradi prehrane. Ne pomislijo: težko je graditi novo drŽavo! če se pri nas prekucne, pojde dalje in vsa Evropa bo v plamenu. Zato J)a: spoštujmo narodne vlade! Ne revolucije za 1 kg sladkorja, da si sami nc pogubimo svobode! Naše obla3ti pomirjujejo le z dobro besedo; te prekucniti, sc pravi, pretrgati vezi ljudstva z vlado; a takrat pade vsak, ne samo oblast. — Pri nas nima nobenega pomena boljševištvo; pri vladi ne sede milijonarji, ampak ljudje z življenjsko izkušnjo in ljubeznijo do ljudstva in »kupne domovine; vendar je umestno, da smo oprezni. Na Ruskem so boljše-■viki zasedli najprej vetja mesta (Pe-Irograd..,), na deželo se niso upali, kmetje trezni, so so upirali; a kmetje
niso bili organizirani, boljše viki so jih ureditev nas h meja, obsojamo laž k« naposled brez težkoč premagali in za- grozodejstva in poživljamo vlado, gospodarili nad njimi. In če so se še stori vse potrebno, da se naši ujetniki upirali so jih rdeči vojaki postrelili. j ia Italije čimpreje povrnejo. 6. Zavra-, Organiziran kmet pa bi zatrl boljševi- j čamo začasno ustavo m zahtevamo, da zem in ne prišlo bi na ubogo llusijo j imej ljudstvo odločitev o napovedi voj, gorje, kakršnega ne pozna zgodovina, j ske in sklepanja miru. 7. Sole naj sa — Naše Kmetske Zveze so nekaka, pro- ; preurede kmetskim potrebam primer-tisila, odpor proti vsakemu nerednemu ' no. 8. Obsojamo tolovajske napade od gibanju v naši državi. Delo Kmetskih j nasprotnih strank na naše somišljenike Zvez jc, da zabavljačc okrca: ne raz- i in pričakujemo tudi od nasprotnikov umejo. Reveži so po celem svetu: An- 1 politične dostojnosti. 9. Veleposestniški glež, Francoz . . . prav tako čaka, da gozdi naj sc ne podržavijo, ker je dr-nastopijo že redne razmere, kakor mi. žavnd režija vedno predraga, temvo8 Vladaj le pravica! Krivica (revolucija) j naj se ra zdele, enemu škoduje, drugemu pa nič nc koristi. — Pri socializaciji razločujemo 3 momente: stran vzeti, deliti, začeli delati. Boljševiki na Ruskem so dobre vo^e odvzemali n. pr. veleposestva,
pri delitvi so se že stepli, delati pa že NJ Ra vojjCga sovražnika svobodo niso pričeli, da jim ne odvzamejo pri- in pr0Sl0Sti kot je brezverstvo. čim delkov pri morebitni zopetni delitvi.
Govorili so še: župnik iz Ovsiš, po- j Star Svetina z Breznice, Cvcnkelj i/. Ljubnega in Iskra iz Hlebe. Vsi so navdušeno poudarjali potrebo kmečkih organizacij
P(Kii:žmife5!?£ žensk na Ruskem.
manj vere, tem več nasilstva. Poglej pariško mogotce! Klemansti, Orlando itd., — sami brezverci in za pravičnost nimajo smis'a. Samo da ustrežejo svoji pohlepnoti; če ne gre zlepa, naj gre t i nasiljem. Se huje je na Ruskem. Na
Shod je nato sprejel enoglasno in z j mcstu cesarja sede ondi na vladarskem živio-klici nastopne resolucije: 1. Pro- ; prcatolu kopica židovskih boljševlkov,
testiramo proti okupaciji jugo^lovan skega ozemlja; 2. poživljamo vlado, da razpiše nove volitve; 3. da pride v višji šolski svet en zastopnik kmetov iti en zastopnik krščanskega učitoljtva; 4. zahtevamo izpremembo dohodninskega davka, ureditev valute, da padejo obenem z denarjem tudi cene, da vlada ščiti vrednost vojnega posojila nc premožnih; 5. zahtevamo starostno zavarovanje, podržavljen je dolenjskih toplic, vseh velikih obratov, in G. tla se ste-vijo vojaštva kpr najbolj omeji in pre
ki so najbolj levo krilo socialne demokracije. Svoje žepe so nabasali z milijoni tujega imetja in sedaj vladajo v Rusiji z bajoneti in visMcami, pa naj jih naši socialni demokratje če tako branijo kot svobodoljubne može. Rusko pravoslavno cerkev tako preganjajo, da fo sc morali ruski škofje, ki ni-* so naše vere, obrniti za pomoS na papeža v Rim. Tako spoštujejo ruf«ki socialni demokratje svobodo prepričanja. Krono svoji svobodoljubnosti so pa postavili, ki so podržavili vse ženske in
ide pravica o odločevanju vojne in mi- : vzpojo otrok.	torej po ruskih
ru na poslance; L vse planine in goz- t postavah ni nič drugega kot državno dovi, ki preidejo v last državi, naj se v bIaR0( kj oddaja država moškim za prvi vrsti razdele med potrebne sloje voC ali nianj Caj,R v najom. ženska nI kmetskega stanu. ^	; voC fIovci() temveč blago, ki se razloču-
je od drugega državnega b'nga samo V nedeljo dne 13. aprila o!i 3. uri : toliko, da ima dar govorice. Svobodno popoldne je bil v Cirknici prav dobro volje pa že imeti ne sme! Torej naj-obiskan javen shod S. L. S. Možje so z jprvotnejšo pravico človekovo, osebno zanimanjem in odobravanjem poslušali svobodo, ruska država ženski ne pozna, govornika dr. Stanovnika, ki je poljud- temveč ženska ji jc šc državna vlar-u-no pojasnil sedanji politični položaj. So- ga, ki je samo zato tukaj, da svobodni glasno so sk^nili, da se ustanovi ruski socialnodemokratični državljani »Kmetska Zveza« za cirkniško občino, ob njej strežejo svoji pohotnoBt.il ln Po stvarni debati &o se stavile sledeče državna vzgoja! Nesmisel! Ves človekov resolucije, ki so bile soglasno sprejete: razvoj je po naravi Iako ustvarjen, da
1.	Shod S. L. S. v Cirknici poživlja vse je otrokova vzgoja navezana na očet« kmetovalce v Jugoslaviji, da se organi- in mater. PotPaga vsake vzgoje je ljube-zirajo v »Kmetskih Zvezah«, kjer ho- zen, in to ljubezen jc ravno vcepil Bog čejo uveljaviti svoje politične pravice, staršem. Zdaj si na mislite državo kot
2.	Shod v Cirknici zahteva od vlade, da »ljubečo« mater! Kdo so, ne bi smejal?
vpokliče v višji šo'ski svet tudi zastop nike krščanskega učileljstva in kmetij stva. 3. Zahtevamo, da se pokrajinski odbor čimpreje skliče in da se izvrše predpriprave za volitve v narodno
Vojna nam je jasno dokazala: čimbolj se država vtika v osebno življenje in delo človekovo, tem slabše je. In sedaj bo ta mačeha »vzgajala« celo otroke! O, kako strašna je slepota človeška!
skupščino. A. Shod v Cirknici zahteva i Mi pa vemo, pri čem da smo, od vlade, da stori primerno korake, da j Zato pa najodločnejši boj nftsi'no-se Italijan čimpreje umakne preko de- j nni svobodomiselstvu in brezverstvu, markacijske črte iz naših gozdov, da naj ga oznanja liberalna ali socialno-zamoremo vsaj najpotrebnejši les do- I demokratska stranka! bavljati od tam. 5. Zahtevamo pravično i	____.
Tetiei
Jugoslavija.
j Molčimo. O usodi Reke, Trsla io Gorice toliko več govore in pišejo, čim manj vedo. Vsak dan se menda »odloča« naša usoda, pa še sedaj ni nič odločenega in nihče ne ve, pri čem da je. Zato se nam zdi vsako govoričenje in pisarenje o tem Deumno.
p Utrjujejo se. Italijani se pridno utrjujejo za clemarkacijsko črto.
j Zavedni Korošci. V Črni na Koro-ikcm sc ,c vrano ljuusko glasovanje o državni pripadnosti. Izmed 2000 prebivalcev, ki jih šteje Črna, je glasovalo 1828 ljudi za Jugoslavijo, eden za Nemško Avstrijo, ostanek pa je bil za nerazaeljivo Koroško. jZa Nemce hud poperl
j Za slovensko Gorico. Zloglasni pariški konferenci je bila izročena spomenica, v kateri so |i naznanili zaključek zadnjega ljudskega glasovanja na Goriškem. Izjavilo se je 70 odstotkov za Jugoslavijo. Seveda bo konfcrenca kljub temu sklenila »pravičen« miri
p uupeljan duhovnik. V Trnovem «a NotranjSKcm je kaplan Janez Ka-lati ml. svaril dekleta, naj ne iiodijo na plese, ki jih prirejajo Iinlijani. Za.o so Italijani odpeljali kap'aiia v Trst. Italijani hočejo naše ljudstvo nravno upropaati, da bi pa potem luže poitali-jančili.
j Tudi v Jugoslavijo skušajo socialni demokratje uvesti svobodo samo — zase. O Veliki noči se bi imel vi*iti tozadevni shod vs;U p goslovctnskih socialnih demokratov. Pa so g;, ro ožili, Ktr je še rutai socialnih demokratov, ki so zoper nasil-stvo. Drugi pa odločno zahtevajo, da vlada samo »prolctarijat«, to se pravi, nekaj lačnih socialnodemokratskih voditeljev, vse drugo pa naj vdano molči.
Domače novic«.
d »Ljudska stranka«. 17. aprila se je vršil v Mostaru večji sestanek, na katerem se je sklenilo pristopiti k »Ljudski stranki«, ki bo segala po vsej državi.
d Za nami capljajo. Socialnoderaokrat-ski list »Ljudski glas« dela za socialistično kmetsko organizacijo. Zato prinaša kmetske zahteve, ki so dobre, Ic to je zanimivo, da so ves ta program povzeli in prepisali od programa naših Kmetskih zvez. Ogreva se šele zdaj za kmetske zbornice, katerih potrebo mi že davno povdarjamo.
d Požrtvovalnost. Socialnodemokrat-feki »Ljudski glas« govori o klerikalcih, ki baje izžemajo ljudstvo. No, kar se tiče iz-zemanja, bodo pa veliko vedeli povedati socialnodemokratski delavci, ki morajo plačevali v socialnodemokratska društva naravnost ogromne vsote v primeri z drugimi društvi, dasi imajo od svojih društev tisto korist, kot jih dajejo vsa druga društva. Če poprašamo, kam gre ta denar, potem nam odgovore, da za socialnodemo-kratične voditelje. Sedaj pa vprašamo gospode socialne demokrate okrog »Ljudskega glasa«, kdo je izvršil devet desetin izobraževalnega dela med Slovenci po umogobrojnih društvih?. Bili so to naši
vali društva, Kdo je vodil in vodi ogromno večino hranilnic — zastonj? Naši ljudje, predvsem duhovniki. Kdo je med vojsko napisal na tisoče prošnja — zastonj? Naši duhovniki, itd., itd. Kje pa so bili takrat gospodje socialni demokratje? Kje pa ie bil g. voditelj Kristan, ki je med vojsko obogatel? Da, vemo, tudi socialni demokratje znajo biti požrtvovalni, toda to požrtvovalnost si dajo presneto dobro plačati od delavcev. Kar se pa dela tič", in sicer požrtvovalnega in brezplačnega dela za ljudstvo, tega si pa mi ne pustimo odrekali in smo ponosni na to, da stojimo v tem oziru visoko nad socialnimi demokrati.
d »Z lažmi in krvjo.« Zadnjič je »Do-molub« pod zgorajšnjim naslovom priobčil članek, kjer opisuje hujskanje libenine strelke d. t ti naši stranki, posebno proti duhovnikom. llgo*ovil e tudi, kako se ie v resnici izvršil Kr»avi ):beralni napad na župnika Erjavca v Želitrljeh. Mi smo to zapisaii yu o;>e(rvanih zatrdilih cčivid-ccv. In s .daj pravi »Slovenski Narod« i'a »Domoljub« hujska in neresnico poroča. Nato pa »Narod« šc enkrat prinaša poročilo, kako se 'e izvršil napad, in glei čudo: popolnoma tako, kot ;e ugotovil »Domoljub«, da namreč župnik ni izprerfovoril prav nobene izzivalne besede (»Narod« pravi celo, da je »sladko« govoril) še manj pa, da bi sam napadel. In vendar je v prvem poročilu trdil »Narod«, da je župnik sam napadel. Veseli nas, da je »Narod« enkrat z »Domoljubom« potegnil, zato se pa čudimo, z^lcii	r~s. Če mu pa
ri všeč, da smo liberalni agitaciji tudi drugih ozirih izprašali vest, naj pa bo prepričan, da mi nismo zato tukaj, da bi liberalne hujskarije po shodih mirno prenašali in br.tine. ki nnm jih neopravičeno dele, molče poljubljali.
Imenovanje. Ravnatelj žitnega zavoda v Ljubljani g. Janko Jovan je imenovan za načelnika oddelka za prehrano v ministrstvu v Belgradu.
ž Železniška siavka. O železničarjih se jc vedno reklo, da imajo dobro plačo in to je bilo tudi res Toda za sedanjo draginjo je pa tudi najboljša prejšnja plača kapljica v jezero. Zato so sedaj soglasno zahtevali zvišanje plač in izplačilo precej visokega enkratnega nabavnega prispevka. Ker se jo vlada branila ustreči železničarjem, so Ic-ti zagrozili s stavko. Z ozirom na to, da bi Italijani v slučaju stavke takoj zasedli Kranjsko in šc kaj več in z ozirom na to, da je železniški minister obljubil, da pride zadevo osebno urejat, so železničarji stavko za enkrat odgodili.
d Ljubljanski teater pa sposobnost.
Ljubljansko narodno gledališče je namenjeno umetnosti in izobrazbi. Kef pa je to velikemu delu Ljubljančanov previsoko, zato je ljubljanski teater igral že parkrat umazanijo, nad katero se naslaja ljubljanska gospoda in liberalni študent. Nekaj poštenih ljudi je pa začelo vseeno sredi predstave tako žvižgati, da je moralo zagrinjalo pasti in se je predstava nadaljevala, ko se
sociaino demokratski časopisi: »Slov. Narod«, »Jugoslavija« in »Naprej«. Na eni strani pišejo za »Sveto vojsko«, ki se bori proti nenravnosti, na drugi pa zagovarjajo take svinjarije. In nekateri starši so še zmerom toliko neprevidni, da dajo svoje otrok? vzgajat liberalnim Soko!o'm.
I Bolnišnice dražje. Vsem deželnim bolnišnicam na Slov. Štajerskem je deželna vlada dovolila sledeči povišek oskrbovalnih taks: za I. razred od 28 K na 30 K; za II. razred od 16 K na 18 K in za III. razred od 4 K 50 vin. na 7 K. — V ženski bolnišnici v Novem mestu se zvišajo takse za I. razred na 20 K, za II. razred na 15 in za III. razred na 5 K 50 vin.
d Poverjenišlvo za socijalno skrb ura-duje od 15. aprila dalje od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne nepretrgoma. Vložišče je odprto od 8. do 12. dopoldne. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od pol 11. do 12. ure dopoldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12 ure dopoldne.
d Navodila za potne liste v zasedeno zemljo, Prcdstojništvo antantnega odposlanstva v Ljubljani je izdalo sledeče navodilo za potne liste: 1. Kdor želi potovati v zasedeno ozemlje, naj vloži ne-kolekovano prošnjo s sliko. V prošnji naj navede razloge, radi katerih biva v Sloveniji, in zakaj hoče odpotovati. 2. Odposlanstvo uradujc vsak dan — tudi ob ne-dcl;ah in praznikih — od 9. ure dopoldne do 2. ure pop. v Pražakovi ulici štev. 3/1. 3. Prošnje ne bodo takoj rešene, ampak nekaj dni pozneje, ker se mora odposlanstvo prepričati o resničnosti v prošnji na^ vedenih razlogov. V slučaju, da bodo prošnje ugodno rešene, dobijo stranke potne liste od 4. do 5. ure pop. Prošnje za potovanje tja in nazaj izdaja odposlanstvo le v zelo važnih in nujnih slučajih. Kdor prosi za potni list, naj v prošnji navede: 1. Ime in priimek, 2. rojstno leto, 3 kraj bivališča, 4. kraj, kamor misli potovati, 5. vzrok potovanja. Dostavi naj lastno «liko, če jo ima, ali kako listino v dokaz istovetnosli. Do 20. ali 21. t. m, ostanejo meje zaprte. V tem času ni dobili potnih listov. Prošnje naj bodo kratke, n. pr.: Predstojništvu ententnega odposlanstva v Ljubljani. Anton Silič, r. 1. 1880. v Prvačini hiš. št. 35, glavarstvo Gorica, sedaj bivajoč v Kranju,, prosim za potni list i Prvačino. Člani moje družine so: Ana, r. 1, 1887., Ivan (1903, Marija 1906). V Kranju, dne 17. aprila 1919. Ant. Silič.
d Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji. Dopisnica, oziroma pismo, ki se hoče poslati vojnemu ujetniku naj se opremi sledeče: Dopisnica, ozir. pismo, ki mora biti razločno pisano in kratko naj ima na prednji strani natančen naslov vojnega ujetnika, in sicer: ime in priimek, Šaržo in kraj, kjer se ujetnik nahaja. Ta dopisnica, ozir. kuvertirano pismo naj se vloži v kuverto, na katero je napisati: Delcga-zione italiana, Ljub'jana. Vse skupaj pa se zopet vloži še v eno kuverto, ki naj nosi naslov: Slovenski Rdeči križ in. naj se tako odpošlje. Na dopisnici,
3'
oziroma pismu, kakor tudi na notranji kuverti, torej oni, ki nosi naslov: Delc-gazinne ltaliana, Ljubljana mora biti razločno napisano: Pregioniere tU gu erra. Vsaka korespondenca z vojnimi ■jetniki v Italiji naj se torej prinese lUl pošlje na »Slovenski K d oči kria.« Ljubljana, Foijanska cesta št. 4, II. nadstropje, vrata 39. Za denarne pošiljatve na vojno ujetnike so točasno ni moglo dobiti zanesljiva in Jii.ra pot. pač pa bodo mednarodna komisija tekom 14 dni podala tozadeven odgovor — vsled česar naj so za sedaj počaka z pošiljanjem denarja. Na prošnjo, da bi se dovolila dvemft odposlancema obiskati naše ujetnike, — mednarodna komisija v Ljubljani ni mogla dati natančnega odgovora — a naznanila bode to v doglednetn času; vendar pa ni mnogo upanja, da bi se dovolilo odposlancem obiskati ujetnike, ker sc tudi nemški Avstriji to ni dopustilo.
d Vihar na Gorenjskem. Na Veliki petek jc divjal krog Bleda tak vihar, da je prevrnil nešteto kozolcev, odkril mnogo streh, podiral šupe, po gozdih pa leži na stotine smrek izrvanih in zlomljenih vse križem. Škoda je ogromna,
d S neg. Na velikonočni torek je v Ljubljani silno pridno šel sneg. To je april I t repom.
d Koze so se pojavile v Zaplani nad Vrhniko. Baje so zanešene po tihopatcih Iz zasedenega ozemlja.
d Železniika nesreča pri Sevnici, o kateri smo poročali zadnjič, je nastala, ker se je vnel neki ženski smodnik, ki Ra je kupila v Ljubljani. Vsled poka je •kočila ženska med vožnjo iz voza in se ubila, 30 drugih je bilo več ali manj ranjenih, eden izmed teh je tudi umrl.
šmarnice za leto 1919, ki obsegajo poserbno lepo tvarino »Marija in sv. maša* in jih je spisal župnik Valentin Bernik, ve-Ijaio vezane z rdečo obrezo 7 K in se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Drugod po svetu.
p Trpljenje kristjanov pod boljševiško *lado. Predsednik vrhovne uprave nadškof Silvester se je obrnil z vročo prošnjo na sv. Očeta v Rimu, naj posreduje pri oblasteh zaradi preganjanja kristanov v Rusiji po boljševikih. Med drugimi toži: Cerkve v Kremplju, v Moskvi, v Jaroslavu in Sim-leropoliu so izropali. Mnogo cerkva je oskrunjenih. Zgodovinska dela in ccrkvene knjižnice v Moskvi in Petrogradu so uničene. Kijevskega metropolita Vladimirja, okoli dvajset škofov in na stotine duhovnikov so usmrtili. Pred smrtno obsodbo odsekajo boljševiki svoim žrtvam roke in
p Revolucija na Bavarskem še ni ponehala, Špartakovci so zopet v Monako-vem dobili premoč. Po mestu se koljejo in streljajo.
p Komunisti na Dunaju. Tudi na Dunaju so se pojavili boljševiški ljudje, ki so napadli državnozborsko poslopje in ga zažgali. Narodna bramba jc ogenj pogasila.
p Stavka ln nemiri na Italijan-sLciit. v Mnanu so uprizorili socialisti, ki povsod nastopajo proti italijanski s; lošno Stavko, med K a e-ro je prišlo pogosto do spopadov med socialisti in meščani. Na milanskih ulicah je obležalo nekaj mrtvih in veliko ranjenih.
-f V Londonu zapirajo boljševike. V Londonu so zaprli samo en dan 150 ruskih boljševikov. Smatrajo jih za veliko nevarnost človeški družbi. V kratkem jih bodo 300 prepeljali v Odeso, kjer jih bodo izkrcali. Anglež je vedno praktičen. Drugod bi ji'i bili morda pobesili, Anglež pa tudi te vrste blago eksportira nazaj na llusko.
Dopisi.
V &mnrtnem pri Litiji priredi V. L. S. v nedeljo, 27. aprila ob 3. uri pop. shod za litijski sodni okraj. Poročala bosta predsednik deželne vlade g. dr. Brejc in predsednik slov. kmetijske družbe g. prelal Kalan. Poživila se bo ob tej priliki tudi Kmetska Zveza za litijski okraj. Somišljeniki, vsi na shodi Iz Stražišča pri Kranju smo prejeli sledeči dopis, in ker nikomur nc maramo delati krivice ga priobčimo. »V 16. štev. Vašega lista govori nekdo v dopisu iz Stražišča o neki zakotni »gostilni«, kjer se baje popiva noč in dan ter se v polni pijanosti sklepajo razne oderuške in verižne kupčije. Ker so nri razmere v tej »gostilni« natanko znane, zato moram resnici na ljubo izjaviti, da ni res, da bi sc v tej »gostilni« noč in dati popivalo, pač pa je res, da se v tej »gostilni« ni nikdar popivalo, ker to ni niti gostilna, temveč le prodaja vina če/ ulico in torej lastnik v lastnem interesu nc more dopustili, da bi se popivalo v njegovih prostorih. Havnotako jc neresnica, da bi se v tej »gostilni« sklepale kake oderuške in verižne kupčije, ln če si je dotični upal trditi to, zakaj sc ne podpiše s polnim imenom in meče izza plota kamenje na svoje sovaščane.« — Davkoplačevalec.
Ž i r l. Telovadni odsek Orel v Žireh priredi na belo nedeljo igro z govorom in petjem »Revček Andreiček«. ~
Preplačila se bodo hva-Začetek točno ob 7. uri
noge. Nekalen? so celo žive pokopali Cer-	Dražgo
kvene procesne, ki so se iih udeležile ve- > Y™štva ie 'j* .i--------------- ------
like množice ljudstva v Petrogradu Tt.li	^aar?e vrednosti, povdarial.kakotežak pro-
in HarVova. : o r.zZli «	S2L,*! !^p/aJaa>e o T»>?« Pravično rešiti;
ležno sprejemala.
z rečer.
še. O priliki občnega zbora imel govor dr. Mohorič o uredbi
pušk. K c- ' ' bolj pre«;?.r,\ :ui ki ščarrlvr < podržavljen;!; ... strasti. Povsod sc Narod jc zatiran Preizkušnjam, 4»
rszgnali s streljanjem iz ■ •■ ■ Vl;?eviki, je Cerkev --c ak o r v prvih stoletih kr-oicciovnice, proglašajo .ic in svobodo najhujših vidi glad, zima in smrt. in izpostavljen težkim
omenjal tndi, kako nesmiselno ie prizadevanje posebno kmečko stranko ustanoviti, ker že člani ene družine različne stanove dobijo. — Uobili smo ua Veliko noš dva nova feklena zvonova, vsaj v praznikih nismo imeli tega enakomernega zvonenja. Ljudem je zvonenje po volii.
»J5"?'!''« De,k,tlška Marijina družba v
UrilJ-iIZOjrazc£a n,7\ druitvo® ie zadnji čas uprizorila dve Kri, kl sta obe dosesli prav
povoljeil uspeh. Vse igralke so svoje vioik prav aonro pokoaLe, taio pri p/v i igri if giavna Minka«, kakor tudi pri drugi »Jun-^ b.cjjte«, 1'osebuo ie u^aja.a oo.i.trai s ^ ' naravna rešitvijo svoj« v.ogc »gospa Mtzin. čeva* ia »Maru&a«. .unese ksa-jno, £ " imeli pnjeien dušni užitek, pa tudi škot ; (0 društvo v varstvo Sirot, v katerem; kon^"«! bna predstava »Junauae bieike«, bo tnalo zaoovotjno s čistim OoUoUkoai v znesku * 14 vin. Želimo si še vctlirat sličmti prireoucT. Za dober uspeh gre posebna zasluga gospe! dični učiteljici Ivi Mrtinr, ki ji zato izreklo lepo zanvaio. Končno občinstvu priporočajo naj bo pri prireditven mirno in ne moti npri.' zoritve s šumom in glasnim govorjenjem.
V Mošnjah so na veliki ponedeljek pokopali Minko Kalan iz Škofje Loke.
Celjska okolica. Kmetska zveza je začela pri nas zopet prebujati. Aii vse š« premalo. Kmetje celiskc okolice, strnite sc t svoje edino prave vrste, v Kmetski zvezi. Ali ste že pozabili ua izrek: Sloga jati, aes'o(j» tlačil hdino, če bote vsi združeni v Kctietskj zvezi, bote res kaj dosegli! Le dobro čitajte članek v »Domoljubu« z dne 17, apriia: ftaj. močnejši, a vendar najšib-tejšil V tem Članau so res zlata vredne besede) Hvala g. dopisniku za n;egov trud. Le hitro na tlelo, cai hiti, da vas ne najde nepripravljene. — Vreme je letos strašno slabo, po tlo.ini dežuje, na gorah leži debel sneg. — iCatol. izobraževalno društvo in celjski Orel st« zopet na delu. Bližnji čas imamo pričakovati nove predstave. — Letošnji velikonočni prazniki so bili zopet nekoliko veseli, če smem tako imenovati. Prvič smo po štiriletni borbi zopet zaslišali vesele topiče. Drug drugega so prekašali. Toda žaiostijo nas zasedene pokra jine od so vragov. Nam je »pravični « Pariz, pripravil veliki petek. Bičajo, kronajo nas, oziroma ozemije v okupaciji. Toda pomnijo naj, da tudi za vse Siovanslvo pi.de enkrat Veiilta noč! Tndi ko jc Krist umiral na križu, so Judje vriskali pijani zmage, ali ko je c« Veliko noč vstal, je zraven atoleča straža zbežala. Naš narod bo trpel in nmiral ali umrl ne bo nikdar!	Okoličan.
Radovljica. Shod čebelarske poditil-niče se vrši na belo nedeljo, dne 27. april*, ob treh popoldne v šo.i v Radovljici s predavanjem o čcbelarer.ju na med. Sprejemali se bodo tudi oglasi na čebelarski sladkor. Čebelarji — vsi na shod!
Mekinje. Na belo nedeljo, dne 27, (. mes., uprizori katol. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah narodni igrokaz »Štempihar* in veseloigro »čašiča kave« ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Prihitlte, okoličani, v obilnem številu. Nudila sc vam bo prijetna zabava.
Vel. Gaber. Dobili smo — hvala Bogu
—	težko pričakovanega dušnega voditelja, g. Neubauerja. Dal Bog, da deluje mnogo let med nami v čast božjo in zveličanje naših duš.
Bled. Naše izobr. društvo je priredi'«) v torek 22. t. m, pešizlet na Završnico, kjer je g. ravnatelj Sernec razložil vso elektr. inštalacijo. — Na belo nedelio prirede naši tat. študentje v zvezi s člani izobraževalnega društva Finžgarjevo »Verigo«. Začetek ob 8. urL
—	Čisti dobiček je namenjen za dijaško mizo v Zagrebu.___
V jugoslovansko Strokovno Zvezo.
Delavci, delavke! Vsi, ki vam nc gre dobro, naročajte tednik »Našo Moč«. Bori se za stanovske in človeške pravice vsehi ki so odvisni od drugih. Za vse se poteguje, ki si z delom služijo svoj kruh. Samo 6 Ki stane. Prinaša velezanimive članke, ki jiW mora brati vsak izobraženec. Prej aH slej se te zahteve spremene v državne postave* Zanimive tedenske novice najdete notrh Kdor hoče prevzeti razprodajo »Naše Me či« proti odškodnini, naj piše na naslovi Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani.
Gospodarski del.
Gospodarska ©bves3žJa.
g Svobodna trgovina malo manj svobodna. Minister za prehrano dr, Korošec jc uvidel, da svobodna trgovina z živili ni prinesla nikakega izboljšanja prehrane, temveč jc prišla prav sanio raznim vojnim dobičkarjem in verižnikom, ki so s svobodno trgovino dobili pravico brate Slovence svobodno odirati. Zato je minister zapovedal, da sinejo svobodno nakupovati tivež samo aprovizacije in pravi trgovci.
g Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 kron za 100 kg z vrečami vred. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej več let. Pozivljcmo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo na-roče za pomladno gnojenje. Trosi se lahko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podoraii.
g Modre galtaa £n žvepleni prah. Slovenska kaietijska družba jc naročila že koncem leta 1918 na Češkem 75 vagonov modre galico, v Trstu pa 20 vagonov žvoplenega praliu. Toda blaga ni od nikoder. Zato so sedaj naSi po-Blu.nci v Belgradu stavili na poljedelskega ministra vprašanje, če bo odredil takoj vso potrebno, da S3 slovenskim vinogradnikom pravočasno zagotovi modra galica in žvepleni prah.
g Modra galica na poia. Kovinski od-tek poroča, da je Cunardova črta s 15. t. m, otvorila novo progo z Jadranskim mor-icm, zlasti z Reko, 15. t. m. je odplul prvi ;>arnik, ki ima na krovu več sto ton modre fcalice ter drugega blaga za Srbijo.
g Sladkor za čebele. Deželna vlada za Slovenijo jc izposlovala v Pragi sladkor za tebele ter določila, da dobi čebelarsko društvo za Kranjsko 3 vagone, štajersko in koroško čebelarsko društvo vsako po 2 vagona sladkorja. Pravico do sladkorja imajo vsi čebelarji, člani in nečlani društva, ki se morajo prijaviti edino le pri čebelarskih podružnicah. Podružnice imajo sestaviti nabiralne liste, ki naj obsegajo ime čebelarjevo, kraj, pošto, število plc-menjakov, vrsto panjev in množino sladkorja. Roji ne pridejo v poštev. Nabiralne liste in denar naj pošljejo podružnice najkasneje do 28. t. m. svojemu osrednjemu društvu. Cena 6 K za 1 kg. Morebitni večji stroški se bodo doplačali pri prejemu blaga. Podružnice dobe sladkor le pod pogojem, da pošljejo same ponj po prejetju obvestila. in sicer s svojimi vrečami, ker vreče, v katerih pošlje tovarna sladkor, so iz papirnatega blaga in niso sposobne za prekladanje. Sladkor je danes došel.
g Zvišanje železu, tarifov. Uradne »Narodne novine« prinašajo oglas, ki naznanja, da se 1. maja poviSajo vozne cene za blago in živino vseh vrst na državnih železnicah zagrebškega ravnateljstva in na zasebnih železnicah v državni upravi za 708 odstotkov dosedanjih skupnih tarifov.
g Zvišanje železniških cen. Vsled po-draženja obratnih stroškov bo nemškoav-
strijski prometni drzavniurad zvišal osebni blagovni tarif na vseh, tako tudi na južni žcleznlci. Vozne cene tretjega razreda bodo zvišali za 50 odstotkov, drugega razreda za 60 odstotkov, prvega pa za 100 odstotkov, za prtljago pa za 50 odstotkov. Olajšave bodo veljale še dalje.
g Agrarna reforma. V okolici Zagreba deluje 6 komisij, ki vodijo razdeljevanje zemlje kmetom v najem,
g Italijanski državni dolg znaša sedaj 70 miljard, med tem ko jc celo italijansko narodno premoženje vredno 90 miljard lir. Tudi pogled v denarno bodočnost Itali'e ni ravno solnčen, ker nimajo ne rude, ne lesa, zato pa tako tiščijo v naše kraje in v naša pristanišča,
g Zakaj ni sladkoria? Preiskava, ki se je vodila proti sladkornim tovarnam v Vojvodini, je zaključena. Ugotovilo se je, da se je pokvarilo v teh sladkornih tovarnah 12.000 vagonov sladkorne pese, ki se sedaj ne more več uporabiti za izdelovanje sladkorja. Vzrok temu je dejstvo, da se sladkornim tovarnam niso stavile pravočasno na razpolago zadostne množine premoga za obratovanje.
g Poslovalnica za krmila v Ljubljani preneha s 1. majem 1919 svoje poslovapjc in poziva vse one, ki so si izposodili pri njej vreče proti kavciji, da te vrnejo naj-djc do konca meseca aprila. Od 1. maja naprej se vreče ne bodo več sprejemale.
AH ste že ustanovili Kmetsko Zvezo? — Le samo v organizacij je moč!
„Domoifufcova" pisma.
Eno najvažnejših vprašanj vsake državt: je šolstvo, Kakršna šola, taka prihoauosi države I
Nekateri mislijo, tla je šola samo učil-I niča, kjer se otroci nauče nekaj reči, ki so j potrebna za življenje: malo branja, pisanja, računanja, pa morda šc malo znanja iz zgodovini.-, narava in tako dalje. Če bi bila šola samo za to, bi bila že silnega pomena. Samo '.o bi bilo treba- vedeti, da današnji človek v živijenju potrebuje dosti več znanja kot pa nekdaj. Ni dosti, če zna malo brati in pisati. La poglejmo dejanske razmere! Ali ne bi bilo Jobro, če bi šola dajala kmetiškiin otrokom več izobrazbe v kmetijstvu/ Ja bi malo več vedeli, zakaj je taka in taka zemija za te in le pridelke; zakaj, kje in kako treba uporabljati umetna gnojila; kaj se splača pridelovati, a kaj ne; kakšne so gospodarske razmere drugod po državi, kakšno bo razmerje našega kmeta do poljedelcev v Sremu, Banatu, Srbiji? Ali ne bi bilo tudi za kmetiške sinove dobro malo več trgovskega znanja? In pa, če imamo besedo pri državi, ali nam ne bo treba več političnega znanja? In tako dalje, in tako dalje.
Vendar pa to ni še poglavitna reč. Po vsem tem bi bila šola še vedno najprej učilnica. To pa šola ni. Vsi so prišli do tega spoznanja, da je šola in da mora biti najprej in predvsem vzgojevalnica. Šola
naj ne uči samo, ampak naj vzgajal Tudi svobodomiselni učitelji na svetit pravijo tako. Naši liberalni učitelji, združeni v jugoslovanski zavezi, trdijo prav to. In to je tisto, česar se mi premalo zavedamo. Naši ljudje premalo na to mislijo, da zlasti ljudska šola polaga v srca otrok kali, ki ba iz njih vzklilo življenje; Otrok bo vse življenje bolj ali manj tak, kakršnega je vzgojila šola. Seveda ne pravimo, da bi vse na-i redila samo šola. Prvi, ki vzgajajo otroka, so starši. Toda zlasti starši po kmetih nimajo tistega časa, da bi se mogli dosti z otroki ukvarjati. Nasprotno jih čaka toliko dela doma in na polju, da jim za pazljivo in premišljeno vzgojo res malo časa preostaja. Prav zato ima pa šoia ta namen, da nadomesti in dopolni, česar starši sami no zmorejo.
Tu se pa ločijo pota. Svobodomiselci si mislijo vzgojo brez vere, brez Boga, brez molitve, brez sv. zakramentov, in zato tudi zahtevajo take šole, kjer se a vsem tem molči. Katoličani smo pa prepričani, da brez vere in Boga ni mogoča prava vzgoja. Brez vere v Boga in posmrtno življenje, brez molitve ln sv, zakramentov otrok nikdar in nikoli ne bo dobil tiste notranje moči, da bi zmagoval in zatiral v sebi strasti in slaba nagnjenja, sebičnost in poželji-vost, pohlepnost in nasladnost. Zalo katoličani nikakor ne moremo privoliti, da bi bile šole brezverske. Dokler bodo imeli naši očetje in matere še količkaj krščanskega čuta, bodo zahtevali za svoje otroke krščanske šole. Bilo bi sramotno izdajstvo, če bi se krščanski starši iz strahu pred ljudmt aH zaradi ljubega miru potuhnili in molčali, kadar se bo odločevalo šolsko vprašanje. Že zadnjič smo dejali: pravice vsem, pravice tudi nami
Kjer sta Cerkev in država ločeni, je tudi šola ločena od Cerkve. Iz državnih šol jc krščanska vera izgnana. Vendar pa ravnanje s katoliškimi starši in otroki ni povsod enako. Francija bi rada zatrla vse šole, ki niso državne in brezverske. Amerika pusti verskim družbam, da si s svojimi denarjem zidajo svoje verske šole, seveda morajo plačevati tudi za državne šole/ Belgija pa take verske šole celo podpira« in sicer z enakimi zneski, kakor jih daje za občinske (državne) šole. Ravnanje Francije je pravo nasilje. Ravnanje Amerike je krivično, ker morajo katoličani plačevati dvojen davek, za državne in za svoje šole, brezverci pa samo za svoje šole. Belgija je zelo obljudena in ima veliko gosto naseljenih mest. Zato je tam lehko v vseh večjih krajih po več šol, poleg občinskih še katoliške. Pri nas bi to ne bilo mogoče. Potem pa vendar tudi to ne bi bilo brez krivice, da bi imeli svobodomiselci državne šole, kristjani bi pa morali šc le moledovati za podporo za svoje šole, ko je vendar velikanska večina v Jugoslaviji krščanska.
Zato more biti sklep le ta, ki smo ga že zadnjič navedli: Državna postava naj določi na splošno, da bodi šola versko-nravna. Potem naj se pa šolstvo po posameznih pokrajinah in občinah natančneje razloči. V pravoslavnih občinah naj bodo šole pravoslavne, v katoliških katol ške, v mohamedanskih mohamedanske. Tako bo
ljudstvo povsod imelo take šole, kakršne sme in mora zahtevati po svoji vesti in svojem prepričanju. To bo zares demokratično. Če je pa kje toliko svobodomiselcev, da smejo zahtevati svojo šolo, naj pa imajo tudi oni svojo. To bo s;cer velika nesreča za njih otroke in tudi za državo ne bo dobro — zakaj lahko se skoraj reče, da je najslabša vera boljša ko nobena —, vendar v demokratični državi nočemo vsiljevati drugim državljanom svoje šole, kakor tudi oni nam ne smejo vsiljevati svoje.
Naš klic bodi torej: Krščanskemu ljudstvu krščanskih šoli
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
ia pjlica
Ljubljana
Miklošičeva cesta stev. 6
11 iJrc za tranCiSkansko cerkviio) sprejema hranilne vfoge, in jih obrestuje po 2"'c brez kakega odbitka.
•fiEHif! d 8. flijfrg: te lupine.
Glej In^erat!
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja"* (Dalje.)
Kakor bi siknila gadova glava, se postavi divji nožar tik pred steber ter zakriči deklici, ki je tam prikovana stala, v obraz:
»Til Slišišl Vsi poznamo tvoje spletke in zvijače, sedaj pa povej: Kdo se peča z vsemi moškimi, kaj? Si-li že imela otroka? Da, imela si Ca!« je s peklenskim pomežikovanjem razglašal sodrei, ki se je okoli stebra zasmehljivo režala. »Ona mala, ki ji vedno ljubkuje, je njena, ne materina, kakor vedno trdijol Haha, Steial tuji Otroka imaš! Vsi vemo.« Kakor ploha krot in kač se sedaj vsuje divji, satanski zasmeh na deklico, ki je visela v želez ju in je plaho in zmedeno zrla okoli sebe, ker sprva niti ni umela pomena pasjih besedi. Na-krat pa je Štefana kriknila od grozne bolečine, kakor bi jo bilo ožgalo razbeljeno železo: zvi-lala se ie v krutem mučeniškem obroču in si je pokrila z rokami cbraz, čigar mrtvaška ble-dota se ie umaknila krvi, Id ji je iz pojemajočega srca udarila v glavo,
»Aha, sram io ie. Ha, k —!« Kar zagrmi od one strani trda sem hripav, strasan glas: »ZalegaI Gobezdala, jezike za zobmi!« Bil te m!-di Hendel, čigar čelo je bila sama kri. »Pasja sodrga, nesramna svojat, psu) vlačugo, ki je utopila otroka, magari tudi ženo-priležnico odoadlega meniha; res je, so vlačilce v Stajru. toda, dekle tam, kakor gotovo ie Bog v nebesih, ni vlačugal Oh — zrfru-. s? J? ~ umira? — Nesramna zalega, boš mo črla? Bobnar, zabcbnajl« j» ?rmel nad »trelri. »Sedaj mi bodi Bog milostiv, napravim konec.« 33
Divje je završela štajerska koračnica in ie preglasila pasie lajanje in kačje sikanje. Henrik je izpodbodel konja in je zdinal preko tisočglave množice, ki se je razpršila na vse strani, proti sramotnemu odru, kjer je deklica bolj visela kakor stala v železju in je venomer s sneženobelimi ustnicami jecljala Jezusovo ime.
Mladi Hendel je skočil s konja in se ie zadri: »Kje je ključ h ključavnici sramotnega odra? Sem ž njim!« Rabeli le stal tu kakor začaran in je strmel kakor vsi drugi; ni vedet, kaj to pomeni; potegnil je ključ in mu ga ie podal. Hendelnov sin je stopil k odru in |e z močno, odločno roko vtaknil kliuč. Dobro ve: gre za življenje in smrt. Pa na| grel K:la ie lepa kakor umirajoč angel. Odklenil in odprl je težki železni obroč. »Pojdi!« je rekel. Deklica ni vedela nič, kaj se godi ž njo; zdelo se ji jc, da je močno grmelo, potem je ugasnilo solnce in izginil je ves svet — samo srce p je vse prebodeno in s težavo utriplje. Ni vedela, kdo je oni, ki io je objel z roko in 10 je počasi nesel po stopnicah doli, spodai na zadnji stopnici pa ji je zopet prisijal svetli žarek; in zavedla se je, kdo jo nese; poskušala je z zlomljenimi udi postaviti se pokonci, ker jo je bilo sram tega moža.
Doslej jo je vse srepo zrlo in strmelo. Kar stopi pisar izza stebra in zakliče:
»Gospod, kaj pa je to? Nimate pravice, dekle mora prestati kazen. Sodba sc glasi: do desetih,« — in ie razgrnjeno sodbo motil proti drznemu mlademu možu. Zaeno sta oba rablja razprostrla roke proti Štefani. Mladi Hendel pa je kreoko držal roko okoli Štefane, odbil je od sebe pisarijo in jc zavpil: Je-Ii tudi zapisano, da naj umrje ob sramotnem odru? Vse sprejmem na svojo odgovornosti Jaz sem Henrik Hendel. Storim, kar hočem.«
šolska ura je bila devet.
Tisočglava množica je mrmrala. Niso si upali znesti se nad visokim gospodom, dobelo so gledali vanj, kakor gledajo divje zveri, katerim so iztrgali iz žrel krvavečo živalieo. Niso mu dali prostora, da bi odoeljal deklico. Daleč proč od sebe je zagledal glavo rdečega konja, ki so ga množice odrinile in odtrgale od njega. Potegnil je svoj nerodni meč in je, z levo držeč deklico, z desno udarjal s ploskvo na razuzdane psovače in pretepače. Ko sc je boril za vsak korak, je čul, kako jc deklica na njegovi roki šepetala molitvico k svetim peterim ranam Gospodovim: šc nikdar ni čul čudovitejšega, kakor je bil ta glas. Toda nevarnost je vsak hip postajala večja. Zdelo se mu je, da bo morala teči kri, toda če zahode enega, se jih bo sto navalilo na deklico. Zato mogočno zakriči: »Strelcil Na pomoč svojemu poveljniku!«
Ha, to so zvesti, vrli dečkil
Od cerkvene strani sem re zaženejo in si kakor divjaki delaio gaz skozi množico, dokler kakor peklenščki ne pridrve predenj, rekoč: »Gospod, sedaj smo tli!« Na njegovi levi in desni dvigajo — svoie puške in udrihajo s pestmi in puškinimi kopiti na vse strani. — Ha, kako so pometli pasjo sodrgol
»Prostor za gospoda Henrika, ali pa vas razsekamo v klobase ...«
Ko so ti glasovi pridoneli na uho deklici, okoli katere se je ovijala njegova roka, se je vsa stresla in se je plaho ozirala naokoli.
Tedaj jo je ie krepkcie z roko oklenil in je kakor v šali rekel: »To so angeli varihi, nič žalega ti ne store.« Pa ni vedel, da so nevidno plavali okoli njega nebeški angeli in se priklanjali pred častitljivim bremenom, ki ga je nosila njegova roka.
Strelci so mu napravili pot do farne ulice. Potne kaplje jim zalivajo zagorele kmetske obraze. Tisoči in tisoči se gnetejo za njegovim hrbtom. Na mestnem trgu postajajo trume bolj redke; tu stoje dobri, pošteni meščani. Nihče izmed njih ne psuje, nihče ne zine besede. Vsakdo ie globoko finjen, ko vidi ubogo deklico, ki ie tako grenko trpela, in njega, ■ 10 je t°Prost'i z nevarnostjo svojega življe-nia. Štefana je s slnbotnimi koraki stopala poleg svojetfa zaščitnika, ki je še vedno ovi-lal svojo roko okoli nje; zdelo se mu je, da se še nikdar, kar živi, ni dotaknil tako mile, tako nežne stvarce, kakor danes. Pogledi mu plavalo čez mestni trg proti mestni hiši, kjer
sedi v svetu njegov strašni oče, ki ne pozna nobene milosti. — Čudno, izreden mir vlaaa danes tam, nihče ne gre noter in ven. Henri« se je globoko oddahnil. O Bogi Samo še pol četrt ure, da jo spravim do mestnih vrai. Sklonil se je k njei, tako rad bi bil občutil" njeno glavo na svojih prsih, pa kaj, ko je tauo plaho visela naprej, kakor se temnozlaU cvetka ob svojem steblu sklanja k zemlji doli. Vprašal je: »Kam naj te sedaj peljem u
Tiho in plašno mu je odgovorita: »Prosim lepo, k materi.« I Za trenutek je pomislil — mati je orna. hovala po gorski ulici gori k Adlcrju, tako so mu rekli.
»Dobro,« jc reko!, »tvoja mati so v gorski ulici, pojdimo jo iskat, je-li prav Uko. l^otem te bodo mati peljali domov.« Knkot plaha šolarica je zasopla: »Da!«
Počasi jo je vodil po farni ulici gori. Strelci so stopali ob njegovi strani, nepregledna množica se je prerivala za njim. Unca je postala vedno bolj strma, vedno slubot-nejši so postajali tudi Štefanini koraki, in r,jena mala roka, ki io je držal, se je tresla v njegovi roki. Urno jc vprašal: »Grem li pre-! hitro? Te boli?« Tiho je odvrnila: »Železo ie i bilo tako trdo, tako trdo.« Zdrznila se je. 1 Res, modra jopica, ki jo nosi, je vsa oguljena in odrgnjena; nesramno železo jo je rezalo v nežne prsi — sedaj jo pa še 011 drži s težkimi | vojaškimi rokavicami, ki so vse obložene s | trdim zlatom; snel si je rokevice in jo je, kar je le mogel, varno in nežno prijel. Do ipeia sta do stopnic, ki veže;o gorsko s farno ulico, Čez stopnice sem prihiti dete in radostno vzklikne, kakor bi nad temno množico za-žvrgolela vesela pličica: »Mumal Mamal Štefka prihaja!«
»Glej,« je veselo rekel Hendel, »takoj sva pri njej, pri tvoji materi.« Peljal jo je po stopnicah gori, vodil jo je od stopnice do stopnice; kar se ji vriskajoč obesi na prosto roko mala deklica, druga večja pa se ji je pridružila na drugi strani. Sedaj prihaja od Adler-jeve hiše sem tudi mati, uboga mati. Sicer tako katoliški Adler jo je danes trdo odslovil, zato je šla proč in se je jokajoč z*rudi?sf na cestno klop... Sedaj prihaja nasproti svojemu mučeniškeirm otroku... kolena sc ji ši-bijo... omahuje... razprostira roki... ln Štefka prihaia počasi, žalostno; ob nežnem boku io podoira mladi Hendel. Na levi in desni hitita Dina in Mihaela, ki si iz strsliu pred vitezom ne upata objeti ljubljene sestrice. Mihaela ji ic poljubila levo roko, Dina ji je božala der-nico, obe pa ji dajeta najslajša imena, toda Štefana se smehlja tako žalostno, tako čudno, oh, grozno, tako grozno je — kar je morala pretrpeti tam spodaj.
Tam pri križu sla se srečali mati in hči. »Otrok, moj otroki« se je glasno zajokal« mati, »moj angel, pridi, pridi k materi, oh, kako grozno so te mučili satani, pridi, pridi, moje nailjubše dele. otrok mo'ih so'/ in mojih bolečin, mati tc bo potolažila.« Hendelnov sin io je spustil iz rok, to mu je bilo tako grenko! Tiho in trudno je pritisnila Štefana svojo zlatokostanjevo glavo na materine prsi in ie ihteč šepetala: »Odpusti mi bolečine, ki sem... ti jih morala prizadeti. Bog ve vse.« Mesto_ da bi odgovorila, je mati zagrnila i poljubi čelo, lica in bleda usta svojega rau-čeniškega deteta.
»Gospod,« je nato rekla mlademu Hen-delnu, ki je stal par korakov proč od nje in je izpod svojih napoševnih obrvi neprestano opazoval Štefano, »hvala vam, dali ste mi nazaj moje najljubše dete, kako naj se vam zahvalimo, ker smo revni ljudio. Otroci bodo za vas_ pridno molili.« Potem je rekla Štefani z nežnim glasom: »Si se že zahvalila gospodu, Štefka? Visoki gospod, vsa je proč!«
Deklica se je okrenila, temnomodre oči ji zalivajo solze, in čisto tiho, kakor se zahvali pobožno dete za milodar, je rekla: »Bog vam poplačaj, gospod.«
Izmed strelcev, ki so mu sledili gori, je poklical dva močna in velika in jima je velel: »Peljita te ženske v Vizerfeld, kjer stanujejo, in skrbita, da se jim kaj žaltga ne zgodi. Mestna vrat« so zaprta, takoj jih bora da! odpreti.«
Brzo je stopal proti vratom, sledile
«a ženske, ki sta jih spremljala strelca. Naročil ie nazaj materi, oči pa je obračal na Ste-iaoo: »Žeoal Ne hodite skozi Vogelsang, pojdite okoli in se peljite čez Stajro.«
»Storile bomo, kakor velite, gospodi« je spoštljivo odgovorila mati._
Prišli so do mestnih vrat; zgoraj je po-fledal skozi okno čavaj, spodaj pa je stal oddelek Gifinovih vojakov, Zavpil je: »Odpritel Ljudje hočejo v Stajerdorf.«
Tisoči, ki so mu v trumah sledili, so nemo zrli nanj in se čudili, kaj si vse upa.
Čuvaj je zaklical: »Tu je zaprtol Kdo boče v ŠtajerdoriV«
»I.judje, ki jih poznam. Saj me vendar poznaš?«
»Da, gospod Hendel!«
Čuvaj in vojaki so mislili, da mu le gotovo naročeno od sodnika ali od stotnika, in aa široko so se odprla vrata.
Čudovito modro in zlato nebo je pokukalo skozi vrata, in veter je potresel skozi tja proti iarni ulici cvetja iz vrtov, ki so dehteli ob mestnih zidovih. Svertnerica je skrbno opirajoč pripeljala svoje dete ...
Z mestnega trga sem je votlo zabobnel boben io so žugajoč zatrobili rogovi. Bil je Itotnik Gifin, ki se je vračal iz Štajerdorla in le je sedaj skozi sotesko bližal mestnemu trgu.
Henrik je vedel, kaj mu je sedaj storiti. Takoj se ie lotil naloge, čeprav jc bila trda in težka. Rekel je strelcem: »Postavite se v dve vrsti pred mestno hišo, kakor poprej, in počakajte, dokler vam sam — ali kdo drugi ne da nadaljnjih povelj; grem pred sodnika, ker moram.* Strelci so postali žalostni, skozi množico je završelo mrmranje. Hitro ie stopal s farnega griča doli. Ljudje so sc mu umikali; vedeli so, da mu preti nekaj hudega; nekateri so bili veseli, češ. bo vsaj enega zadela kazen, če jim ie bilo izkaženo veselje z deklico, ki je stala na sramotnem odru... zve-ticc pa so ga občudovali in so se bali za njegovo mlado življenje.
On pa je korakal mirno, odločno in bojevito. Storil ie, kar je storil, in sedaj hoče tudi nositi posledice.. . naj pride, kar hoče, čeprav je bridko, da je bila prav očetova sodba, ki jo je moral prekršiti. Moral je; ni mu žal. Oče je ni videl, kako je stala ob stebru, kako jo jc rezalo železo, kako so jo pikali strupeni gadi...
Ozrl sc je nazaj, da bi videl, če so že na varnem. Videl je, kako sta se med vrtovi oddaljevali dve osebi, videl je še vihrajočo materino ruto in pa ljubeznivo kodrasto glavo uboge Štefane... In srce mu je zaigralo veselja. ubogi angel, sedaj greš domov, rešen si.
Hal lam po trgu štorkljajo rabelj in po-magači kakor tolpa brczrcpiii hudičev. Z Bogom! stari mojster skaza, spravi se v svoj lisičji brlog. Mali gre dobrot Temno stoji pred njim mestna hiša, nihče ne gre noter in ven. Njhčc si ne upa pred sodnika, vse je strah njegove jeze. Pred vrati stoji Simpreht, mestni pisar, v rokah ima pisano sodbo, tudi on si oe upa pred sodnika. Mladi Hendel je stopil »kozi vrata, nešteto oči se. ozira nani. Sluge Sn vojaki, ki so v gruči spredaj stali, so se mu umaknili.
Vprašal je: »Je-li moj oče še v svetu v posvetovalnici?«
Nekdo mu odgovori: »Sedaj je v svetu gori v drugi sobi tam ob vodi.«
Henrik je kvišku sklonil svojo krasno postavo, kakor bi šel po čast in priznanje, ne pa po kazen. Z levico, 8 katere je snel rokavico, da bi ne tiščala nežne deklice, je držal xa meč — sramotni meči Deklica mu ga fe »lomila — talco nežna deklica — tako trdna junakinja! —Tako je stopal po stopnicah gori
eroti dvorani, da se preda v r-/ke očetu, pred aterim sc vse trese.
Konec prvega dela.
Živčni glavobol. Obrazne novrelolje. živčni lobobol in preveč razdražene Živce pomirimo s Fetlerlevim, živce krepcčlm, bolečino hladečim Eisn fluid. 6 dvojnatih alt 2 specialni steklenici 10 kron pri lekarnarju E V Feller, Stubica, Klza trg 16, Hrvatsko. Proti glavobolu pripo-»očnmo poleg Fellerjcvega Klza-fluidn tudi Fel-lerjev črtnlk Eoper migreno (kot prirtatek 1 K K) v). Obenem tudi laliko naročite Follerjove
miloodvajajoče »barbarske „Elza-krogljtee". 0 Skaiijic DK 50», Elza- preparati so v resnici dobri. Omot In poštnina se računa posebej. Čimveč kdo skupaj naroči tem manj odpade na poštnino?.
Osamela ose&a!
Poštena družina sprejme v dosmrtno oskrbo osamelo osebo moškega ali ženskega spola s kakim imetjem v gotovini ali zemljišču. NhsIov pove uprava tega lista pod f.t. 2581 v Ljubljani. Za odgovor naj se pritoži znamka 20 vin.
V najem se vzame takoj
m^mala trgovina
ua dožoli eventuelno tudi z gosttno vred. Naslov pri upravi .Domoljuba" pod štev. 2600.
Naznanjam slav. občinstvu in p. n. odjemalcem, da izvršujem nadalje v polnem obsegu
pečarsko obrt na Glincah
in priporočam svojo zalogo raznovrstuili peči in štedilnikov ter vsa pečurska dela.
W«I©va KeuffeS.
Pravo žoSSo
1 kg (i U--, - 1 zabojček okoli 3', Ug fraako K 33 i)0 v, pošilja po povzetju zavod za eksport
Toaletno cniSo
po dnevulh cenah milo zn britje K 3--, 1 kij K 3U--. Kiema rn britje porcelan. lončelT v o--, 1 dncat K 65'-.
Mm žtbHKBR, Zasveti St. 1, PeCrin;sfea 3.
Z inrofllcm sc prosi poslati tudi polovic« zneska.
motno, porjavelo in pokvarjeno se popravi. Prosi ie /zoreč prinesti seboj ali poslali. — ,?cler
VžiO___________
dutnblc, Ljubljana, Ambrožev trg 3/11 (Cn'iiarna)
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj bo primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna M™! n" to je dr. pl. TrnkOczy-a redilni prašek. JtlujUl Paket velja 3 K, 6 paketov 10 K poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesec« za enega vola, kravo ali prašiča, da se zreu*. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mftstin je bil odltkovan s najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Himu.
Na tisoče kmetovalcev bvali ln rabi „Ma8tln'V
		
za	klanje	
		
po najvišjih dnevnih cenah. — Rndoll Pašnik, konjski mesar, Rimska cesla št. 19, Ljubljana.
Mm, hrastov, mlin les
posekan v gozdih, postavljen v tovorno ali tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesnih Izdelkov in upognjenega pohištva
j 1. Bahovec nasl. Duplica p. Kamnika.
• Vabilo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, r da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno |	obračuni in takoj plača.
Agitirajie za
.Domoljuba'
Vsa wsie

po najviijih cenah kupuje
„IMPEX"
ekspertna in šmportna družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta it. 6, II. na«!.
—. ..-.^m.m ttMpašMr^S!■»■ I ftl 11"'!' 15S5SBS3
" LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
g	2°|o
SU	Lj'udska posojilnica v Ljubljani je
največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad t milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
„-—-n{ —-------
»1
vM
2*
a ji rc i me to do
£0 stoter j ti fesseev
ra obrezovanje smrekovega lesa proti dobri p ta SI in preskrbi z živo/.om. - - Ponudb« na MIHAEL OMAHBN V-šsi;sfjorn.
GOSPODARSKA PISARNA
UiltMIHI
UiJ»LfANA. NHhiošiieta cesin Si. 6. | poslopje I Jl»SrtE POSOJILNICE. i
dajo nasvcle v vseh gorpodorskih zadevali in premoženjskih vprašanjih; iipoaluje posojilo, posreduje prodajo ln nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, Izvršuje conllve in oglede. Promet ».Ameriko. Jedina pisarna le vrste v Jugoslaviji.
Uratfsa&odO-Val.uredop..od3.-5.are i pop. Vprašajte s pismom, ziio^a! B
MMNHinu>ianiimtiii<(iiiiii!UHHHiiiMiiiu:mii:HiffiHiiittiii'Uiiiiiiiiin(:nni<iii;!iii!itiiHifiifit(a
fins«!!« se zntft prilike t -sialraptailPios
Poitni zuvitfk 5 kg istega mila K 3270. Istotaru ; >;'i!o za britje, komad S K. Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. Si.ilia pri Ljubljani,
NAZMA&3JSM	-----
sns:™oss zalogo irejenili Čevljev
domaČega izdelka ter se priporočam za finejSa dela natatiC no po meri. cerar KAROi., čevljarski 1487 mojster, Lukovica pri Domžalah. (10)
Sadjevec, vino in kisio vodo
razp*bšilja a. Cset, p. (Jušianj. 1558
Pile,
lm
orije
lUOt
ra vso Bvri. e, v najboljši kakovosti, iiriporofa
Odon Koutny, §peeljein» trgovina jekleni ne tn tehničnih ■otrebsčlu v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37.
8«. 60. JLKORDEOK t najboljši iipeljavi, cona ja IU— kron. — Zabtavait« Toliki o»nili e rs« neRO 100« •likami bie.'pla*no.
£. Luna, Karibor St. 7S.
55 Avtomatična past ZZ
f.a po.tgane H 7-60, aa mi.4i. is plofevine najboljaa iarrii-tBT K 11*60 lova brea uad-aorstva do <0 živali v en: noti, na raraate nikaka nlsdl ia ta aanie aopet na*tavi;o — ^aat tn ščurke „Rapia" »jama na tiaoio SSurkor v ani no«i, po K e-60. - iibomo •alafoii lovilec aa muh« nBov»" komad K 6-90. Hovaod najbolj« uspehi Mnogo rabvalnic. PoSilia se po povzeti*. Poštnina K 1J0- Izvorna trnlk* TIMTNEE, Dutial XIX8. VanUnEgraaaa 11.	'
Srbetico, lišajje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „8kabolonnH mazilo". Popolnoma brez duba, ne mate Poskusni lonček K 4'— veliki K 6 — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga za Ljubljano ln okolico: Lekarna pri zlatem telenn, LJubljana, Marijin trg. 1680
Padi te nit vnntveno tnamke ..Skaboform"!
J	Vsed preollia, vlažnosti Ltt
IJ^HEHLflJENJfl
"motrile bolezni, trdovratne in zastarel«; prsne težkoče, težko dihanje, ."bndsnjc v rame h, bo-Icfrc v ledju in kutur ruktrvniuje L~el!arjav
ELSA-7L UHO
6 dvojuaiili ali 2 ipecljnlni .-.lelileiilcl 19 kron. Proti utrujenosti Crev, nerednemu odvajanju itd. so vodno dobro delovale Fe!Serjeve lagodno odvajajoče rnbr.rbore s ELSA-KRGaLi3€£ : 6 Skatljic 9 K 50 v. Edino prave od lekarnarja
Evgeno l Felfer, Siuiiica,
Elsatrjj 18, (Hrv. IlatfOfje). Omot i;i poštnina se raCunu po-sebe, najccncje. Kdor naroČi več obenem, niuopo prihrani. (III)
tebelni vosek *ir
suhe satine ln odpadka sveč kupuje po Dajviiu Unovni ceni J. kopač, sveear, LJubljana C«. lovSka cesta 90.	affia ^
.........."	'	"'	----—-m
miši - podgane sUce-šM
in vsa £olazeu mora poginiti ako porabljate nio]* najbolje preizkušena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim raiSim K 5"—, za podgane in m'|| K 5"—; osobito oslra pasta za podgane K 6'—; rt tcurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K| uničevalec moBer IC 2'—i praiek proti mrčno« 2*50 iu S K; tinktura proti lin prt Ijodefa 3 K; m v zllo si ali pri Ilvini 2 Ki praiek ta ali t oVikl Io perila K J —i tinktur« ra bolhe pri p»eb K i S0| tinktura proti mrčesa aa sadja ia zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—. — Polit)« po povzetju Z»« vod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
ilSd
rozane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ccni Matija PodKrajšek brivec, Ljubljana, •Sv. Petra coifn 32.
Kuverte s imuo,
mtm% Itd,
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Naročajte
.SlsMca"! i
;iatiln!ce, oratila (gepelfiri), slamorczaice, fistilnihi, frijeri!, stiskalnice za sadje In srozdlc, d^imalnz Mlet In drugI po-llf.defekJ stroji ^islDDlle<šlh tovarn sa sedno d ueliki izberi m zalogi, dragi sfra]! se pa lahko naroCaio pri FRHilC HITIH, zaloga poifedei-skih strojco, Ljubljana, fftfartinooa cesta St. 2.

svetovnoznanei fazpošiljalnica
mr,
zlatnine, srebrnin
a
4
H- SUTTHEf?
samo v lijubljani &t i
935
izdela koncorcH aDomoliuba«. t'
Odgovor«! urednik Joslv GosUačac x L|«bli«nL
Ti«ka JugoaloT»ik« tiskuM<