Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 ain. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva }e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, ftt. 60-KB-16-2-24
Stev. 1—2 (355—356) Leto VIII.
NOVO MEST0r 10. JANUARJA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni u rednik Tone GoSnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandant b Staneta 25 Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništvu tn uprave: 8t 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* raložnižko podjetje »Slov. poročevalec  v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel
ta želim
in mnoao uspeha
Predsednik republike, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je ob Novem letu poslal državljanom in državljankam Jugoslavije naslednjo poslanico:
Tovariši In tovarišice, dr-lavUani in državljanke!
V zvezi z nastopajočim novim letom 1957 izkoriščam priliko, da vam po običaju povem nekoliko besed z najtoplejšo željo, da bi nam bilo tudi v lcn> letu omogočeno mirno ustvarjalno delo in da bi dosegli čimboljše uspehe v socialistični graditvi naše države za srečnejše življenje nagih delovnih ljudi in vseh delovnih državljanov.
Vem, da gledajo mnogi naši državljani s skrbjo v bodočnost zaradi napetosti in nejasnosti, ki se kažeta danes po svetu. Taka zaskrbljenost je več ali manj v vseh državah, povzročena pa je bila s tem, da so nekatere države ignorirale javno mnenje in vlogo Združenih narodov ter uporabile surovo vojaško silo za reševanje nekaterih spornih vprašanj, ki spadajo v pristojnost Združenih narodov. Kakor koli so bili ti postopki tragični, ker so povzročili brez potrebe velike žrtve, so pokarali, da mednarodna javnost in sile miru na svetu po drugi svetovni vojni niso več indiferentne proti agresivnim nastopom tistih, ki Še menija, da ureja surova sila vse. Moralni činitelj ima danes po svetu vse bolj pomembno vlogo In je v tesni zvezi z zadnjimi dogodki močno prišel do Iz/azn v Združenih narodih. Mislim, da bo to služilo kot dober pouk vsakomur, ki noče misliti na posledice podobnih agresivnih početij.
Naša vlada se je v preteklem letu vztrajno zavzemala tako v Združenih narodih kakor tudi v vsej svoji zunanjepolitični delavnosti za zmago načela miroljubnega reševanja mednarodnih spornih problemov, za razvijanje miroljubnega sodelovanja, za aktivno koeksistenco, proti blokovski razdelitvi sveta, za mir Itd. Želel bi ob tej priliki poudariti, da bomo tudi v bodoče še bolj vztrajno izvajali tako miroljubno politiko, ker se zavedamo, da more samo taka politika prispevati k okrepitvi miru na svetu, namreč, k okrepitvi tistih miroljubnih sil, ki stoje budno na straži miru. Naš čvrsti namen je, delati z vsemi silami tudi v bodoče za poglabljanje vsestranskega sodelovanja in dobrih odnosov 7. vsemi državami, ki žele prav Isto.
Mislim, da moremo verjeti, da ni treba dvomiti glede bodočnosti in zmage miroljubnih teženj človeštva, ker se postopno uresničujejo, čeprav počasi in z mnogimi težavami. Največja ovira, da se v tem pogledu ne morejo hitreje doseči večji rezultati, je v tem, da je med državami še globoko zakoreninjeno nezaupanje. Delio za vzpostavitev zaupanja med državami in narodi zahteva taktnost in potrpljenje, zahteva mnogo dobre volje za praktično reševanje mnogih nerešenih probf^mov In ne samo deklaracij, ki jim ne sledi njihova stvarna uporaba. Mislim, da izvira nezaupanje m<*d državami iz razdelitve sveta na bloke, o katerih mislijo na eni strani, da so najboljše sredstvo z* doseganje določenih smotrov, na drugi strani pa zopet mislijo napačno, da so najboljša obramba pred agresijo.
Glede našega notranjega življenja s«e videli, da bomo napravili eelo vrsto ukrepov, ki bodo vsekakor dali rezultat ra boljše pogoje življenja na-6ih delovnih ljudi. Verujem, da se bo to občutilo znatno že
VREME
ZA CAS OD 11. DO 20. JANUARJA Prevladovalo bo suho vreme. Manjše ali samo krajevne padavine pričakujemo konec tekočega tedna, pomembnejše padavine pa sredi ali pa v drugI polovici prihodnjega tedna. Zimski raraa se bo 'pričel že koneo tega, verjetneje pa proti konca frifaodnjoga tedna.
y ustvarjalnem delu!
v letu 1957. No, mi s! moramo skupno z našimi delovnimi kolektivi še bolj prizadevati, da se bo proizvodnja dobrin za široko potrošnjo čimbolj povečala, ker samo povečanje plač ne bo ln ne more dati rezultatov, ki se pričakujejo. Zlasti Je važno, da se veča delovna storilnost, da se zmanj-
delavskim svetom, naj bolje nadzirajo, za kaj se porabljajo sredstva, ki so na razpolago podjetjem. Pogosto se dogaja, da se ta sredstva trosijo brez vednosti delavskih svetov za razne nepotrebne in luksuzne stvari, kar seveda škodi predvsem delavcem samim.
stvu, država pa bo po možnosti poskrbela, da se za to zagotovijo potrebna sredstva.
Na.še komune čakajo vsako leto zelo važne naloge. Pred nami so volitv;. za katere jo potrebno Izvrši temeljite priprave in tovariši, ndgovorni za pravilno In učinkovito poslovanje komun, morajo storiti vse, da se urede m usposobijo kot organi socialistične oblasti z mnogovrstnimi nalogami, da bodo mogli v polni meri
šajo stroški proizvodnje, da se racionalno izkoriščajo sredstva in varčuje, da se pravilno in najbolj učinkovito organizira proizvodnja itd. To je naloga delovnih kolektivov, naloga ljudske oblasti pa je, da še v tem letu zboljša plačni sistem, tako da bo ta sistem pobuda za delavce — proizvajalce, da bi imeli več interesa za razvijanje svoje ustvarjalne moči in samoini-ciative. To bo velika korist tako za delovne kolektive in posamezne delavce, kakor tudi za vso našo skupnost.
Da bi olajšali breme našim delovnim ljudem v nadaljnji graditvi socialistične države in izločili čimveč sredstev za zboljšanje življenjskega standarda, smo se za to leto morali odreči gradnji nekaterih zelo pomembnih industrijskih podjetij. Ta podjetja bomo gradili tedaj ko bomo imeli za to ustrezna sredstva, ko ne bo to v škodo življenjskega standarda delovnih ljudi. Z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti in boljšo organizacijo proizvodnje, z rekonstrukcijami nekaterih tova-rn in kooperacijo več podjetij bomo mogli doseči velike uspehe v proizvodnji sredstev za široko potrošnjo, kakor tudi za izvoz. Z druge strani priporočam delovnim kolektivom in
Dolenjski fantje čestitajo
Polno sreče in zadovoljstva « novem letu 1957 želimo dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Novem Sadu, našim domačim fantom in dekletom: Mirko Slak. Ciril Ka-zok, Anton Tekavčič, Frane Rirkelbah, Jože Bajuk, Stane Bratanič in Franc Nikelič, fojna posta 4952 Novi Sad.
Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Potarevcu, pozdravljamo vse bralce »Dolenjskega lista« in jim ielvmo v novem letu veliko sreče in uspehov kot vsem našim dragim domačim, fantom in dekletom: Ivan Struna. Jože VI-dic, Viktor Fifolt, Franc Ko-be, Anton MubJč, Ivan Kaate-lic, Jože Pavlakovič, Miko Zu-nič ln Frane G orden.
Kakor je že znano, so za to leto v družbenem planu določena večja sredstva za naše kmetijstvo, vendar pa ni dovolj samo zagotoviti več sredstev v ta namen, temveč jih je treba tudi bolje uporabljati. Potrebno je, da vendar že drzneje stopimo na pot sodobne agrokulturne proizvodnje in se ne ravnamo po starem in zastarelem načinu v kmetijstvu. Nam ni vseeno, ali bomo na hektarju dobili 10 ali 30 do 40 metrskih stotov žita, ker je to za nas življenjsko vprašanje. Potrebno bi bilo, da o tem nekoliko razmislijo tudi nekateri kmetijski strokovnjaki, ki se upirajo nova-torstvu v kmetijski proizvodnji, tako tisti na fakultetah in drugih znanstvenih kmetijskih ustanovah, kakor tudi na terenu. Prav tako je potrebno, da naši kmetovalci, zadružniki in individualni proizvajalci bolj smelo opuste stare navade in se privadijo novemu, zanje mnogo bolj koristnemu načinu proizvodnje v kmetij-
Naročnikom »Dolenjskega lista«!
Vsem naročnikom sporočamo, da ostane naročnina za leto 1957 neizpre-menjena: celoletna 480 dinarjev, polletna 240 dinarjev. Plačljiva je pa vnaprej in prosimo vse naročnike, da najkasneje do konca januarja plačajo celoletno ali vsaj polletno naročnino. S tem bodo tudi brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Novo mesto: za primer smrti zaradi nezgode za 20.000 din za invalidnost zaradi nezgodo pa za 40.000 din. Položnice smo priložili vsem naročnikom v novoletni številki, naročnino pa lahko tudi osebno poravnate v naši upravi .
UPRAVA LISTA
nositi odgovornost in pravilno opravljati svojo nalogo. Odgovornost komun je postala še večja s tem, da so po decentralizaciji socialistične državne uprave dobile mnoge pristojnosti gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Tu je posebno važno upoštevati, da se ne dovoli noben parti-kularlzem, ki bi bil v škodo socialistične skupnosti kot celote, katere sestavni deli so naše komune.
Našim delovnim kolektivom, našemu kmetijstvu, naši mladini, našim pripadnikom oboroženih sil, državljanom in državljankam Jugoslavije Čestitam k Novemu letu 1957 in želim vsem srečo in mnogo uspeha v ustvarjalnem delu!
638 milijonov din
za socialno zavarovanje
Na četrti redn l^tnii skupščini okrajnega za> oda za socialno zavarovanje v Novem me«tu 21. decembra M sprejeli tudi preračun za princ daj« leto. Ob nespremenjeni vdv.nl prispevka za sooiiailmo zav rovanje in s predpostavko, da S-) znašal pri-hodunje leto pi^ni .■•klad v okraju eno milijardo 589 milijonov dinarjev, bo zna**! prispevek za socialno zaverovnnje 338 milijonov 133.000 din.' V okraju je bilo 1. novembra let™» 12.620 BooiaJno zavarovanih oseb.
Le-to 1956 bo okioin! :-nvod za Socialno z sva V ""■»*> u ti 1 i izgubo mkcrii i o m^oiKfv mm, ki Je nasiaila predvsem zaradi majhne zaposlitve v gradbeništvu v prvi polovici leta in zaradi podražitve zdravstvenih storitev. Izgubo bo zavod kril iz rezervnega sklada. Skupščina j* sprejel« tudi sklep, da se podjetjem, ki preikoračljo 2.60 odstotka obolelosti zavarovancev za 0.40 odstotka, poviša prispevek za socialno zavarovanje za 2 odstotka, pri večjem prekoračenju pa sorazmerno več, vendar največ do 4 odstolike.
Veiiik problem predstavljajo v okraju delovni invalidii, (katerih je skupno Okoli 1000. Njihove pokojnine so, v kolikor so upokojeni, zelo skromne. Pri zavodu so osnovali posebno komisijo, ki proučuje vprašanje ponovnega U£po>iabljanja deJovnih invalidov
tn njihove prekvalifikacije. Komisij j a je po posvetovanju z zdravnik)! osvojila predlog, naj bi se v sklopu novomeške splošne bolnišnice osnoval oddelek za medicinsko rehabilitacijo invalidov. Nerazumevanja za ponovno zaposlitev delovnih Invalidov, celo v podjetjih, kjer so se ponecrečMIM, je še vedno veliko.
Na skupščini so sprejeli tudi sklep, da prične Zavod graditi stanovanje hiše za svoje uslužbence, delno z lastnimi in delno z izposojenimi sredstvi. V ta namen so v proračunu do-U.čffli 3 vn>'l:»JOTie dU.^
Lani Stanku, letos Branka...
»Lani smo začeli in končali leto s fanti, letos bodo
na vrsti pa deklice!« se je v torek 1. januarja popoldne nasmejala prijazna otroška negovalka uredniku našega Usta, ko se je oblasti v novomeški porodnišnici, da bi voščil mamici najmlajšega prebivalca, ki se je prvi rodil leta 1057 v našem okraju.
»Tovariš doktor, vso srečo v novem letu v imenu »Dolenjskega lista« m vseh njegovh bralcev!« je naprej voščil dežurnemu zdravniku dr. Ljubu Kreticu, ki je nato povedal, da je ob pol enih zjutraj na not>eaa lefa dan prva prijokala na svet punčka, drugorojenka 24-letne Ide Feterle. Porod je bil normalen, otrok je pa tehtal ob rojstvu 2850 gramov. Kot instrument arka in sestra oddelka je dežurnemu zdravniku pomagala pri prvem porodu Francka Balkovec; ta je tudi prebrala iz knjige, da je bilo v letu 1S56 v novomeški porodnišnici 1365 porodov.
Mlada mamica Ida Peterle iz Velikega Cirnika nad Sentrupertom se je trudne nasmehnila, ko ji je urednik postavil na omarico lepo ciklamo v lončku in ji v imenu lista voščil vso srečo v novem letu in zdravja njej ter mali Branki. »Doma imam Še 17 mesecev staro Dragico, ki je bila tudi rojena v Novem mestu. Mož dela pri Geološkem zavodu, zdaj je bil dalj časa v Crni gori...« nam je pojasnila in se zahvalila za ob'.«k. Obljubili smo j'. da bomo z brzojavko obrestili domače 6 rojstvu drugega otroka, prav razveselila pa se je, ko ji je »Dolenjski list« v četrtek dopoldne poslal Še lepo knjižno nagrado, za pvnčko pa hranilno knj'iico s prvo vlogo 1000 dinarjev. Letos bo Ida Peterle tudi brezplačno prejemala naš tednik. Njej, mali Branki in vsem mamicam, ki bodo letos rodile, iz srca želimo vse najboljše!
Lani je bilo v novomeški porodnišnici nekaj manj porodov kot leta 1955, »drenj pa prav tak, kakor vsa zadnja leta« je nato razložil rdrit»nik dr. Ljubo Kretič. Zadnja je 31. decembra ob 19-45 rod'la Marija Kocjan-č'č iz TrebČe vasi prvega otroka — fantka Jožka, pred njim pa sta ob 16.30 >'n 16.40 prijokali na svet še dvojčici, hčerki Marije Hutioklin iz Vrhpolja pri Šentjerneju. »Do večera pričakujemo še dva ali tri porode«, je Se dodal dežurni zdravnik, nakar smo njemu, sestram, otro-Skim negovalkam in vsem pacientkam še enkrat voščili kar največ sreče v novem letu.
BELT po enem letu
Na zavoju Dobličanke pri Črnomlju je dobila prostor iz Ljubljane preseljena tovarna učil. V naglici so bile zgrajene stavbe v Črnomlju. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja vodilnega strokovnega kadra Je tovarna vseskozi imela težave, ki so jih organizacijske spremembe in nedograjeni objekti samo še večarti.
Zraven tovarne Je leta 19M dobila sodobne prostore Belokranjska železol ivama, majhno, a solidno podjetje z dobrim
vodstvom in kolektivom te>r z osnovnimi; pogoju za razširitev proizvodnje. Dve podjetji na enem bregu, sicer z različnimi problemi, vendar tik eno ob drugem? Raije samo eno. tako sta odločila kolektiva. Podrli so ograjo 10 lami ob pričetku leta iz obeh osnovali kombinat, kateremu so dali ime BELT.
Združitev je pa rodila nove težave. Ena glavnih — ki jih močno tare še danes — so bile nedokončane gradnje, pomanjkanje strojne opreme, pomanj-
kanje izkušenj in enotnega proizvodnega načrta, neobdelan trg za proizvode, ki naj bi Jih proizvajali:, vprašanje, kaj na,j b4 proiizvajafli poleg livarstva, vprašanje visoko kvalificiranega kadra, po vrhu pa še visoke ki-vestiicijske obveznosti.
Delovni kolektiv, delavski svet« upravni od<bor in tehnično vodstvo podjetja so se ob pomo-či partijske in sindikalne orga* ni^arije z*«jrirl.' v delo in 'i enem let« premagali! vrsto pro*
(Nadaljevanje na 2. strani)
Družbeno upravljanje v Suhi krajini
Deseta redna seja občinskega ljudskega odbora Žužemberk (20. decembra lani) je bila namenjena predvsem razpravi o družbenem upravljanju v občini. Prisostvovali so ji tudi predstavniki množičnih organizacij — občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS, občinskega sindikalnega sveta — ter tajnik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Zvone Pere. Seja je dala veliko vpogleda v družbeno upravljanje na območju občine ln storjeni so bili koristni sklepi za nadaljnjo krepitev te velike demokratične pridobitve današnjega časa. — Tak podroben pregled hkrati s kritično obdelavo tega vprašanja bi bil potreben tudi v drugih občinah.
Delo svetov občinskega ljudskega odbora
Pri občinskem ljudskem odboru je bilo doslej 11 svetov s 74 člani. Deio vseh svetov pa ni bilo zadovoljivo. V glavnem so aktivno delali le štirje, to je tisti, ki jih vodijo za delo vneti predsedniki. Največ sej — 7 — je imel svet za gospodarstvo. Ta pa je s svojim preširokim razpravljanjem hromil delo svetov za komunalne zadeve in finance ter družbeni načrt. Nekaj svetov se je sestalo samo po enkrat. Vse gradivo za seje je morala vedno pripraviti pisarna občinskega ljudskega odbora.
Tudi krajevni odbori še niso povsod prijeli za delo, kot so dolžni, pač zato ne, ker so v njih nedelavni odborniki, in to celo odborniki občinskega ljudskega odbora, Prav od njih je v veliki meri odvisno delo krajevnih odborov ln zborov volivcev, tako so poudarili na seji in sprejeli sklep, da je treba sklicati zbore volivcev in zamenjati nedelavne odbornike krajevnih odborov.
Na območju občine je tudi 8 šolskih odborov in 9 pokopaliških uprav. Šolski odbori se le polagoma vživljajo v delo, močno pa šepa družbeno upravljanje  pri pokopaliških
upravah. Več izvoljenih poke paliških uprav ne ve, ali noče vedeti, kakšne naloge ima. Zaradi take nedelavnosti družbenega organa upravlja pokopališče na" Seli h še vedno župnik, na Vrheh pa mežnar. Poleg skrbi za red na pokopališču spada pod upravo tudi določanje prostora za pokop in pobiranje pristojbine in druge zelo važne naloge.
Tudi organizacija civilnega pogreba spada med naloge pokopališke uprave.
Družbeno upravljanje
v podjetjih in zadrugah
V celoti je v družbeno upravljanje na območju občine bilo dosedaj vključenih 263 volivcev. Spričo takega števila bi moralo biti delo teh organov vsekakor boljše kot je bilo.
Zelo lep razvoj je doseglo družbeno upravljanje v podjetju Mizarstvo na Dvoru. Cisto drugače pa je v »Remontu« in »Krpanu«, kjer delavsko samoupravljanje nima veljave. Prizadevanja občinskega ljudskega odbora, da bi se utrdilo družbeno upravljanje tudi v teh podjetjih, ni pokazalo uspeha. V »Krponu« so zato zamenjali upravnika, vendar se stanje ni izboljšalo. Menda Je pravi direktor tega
podjetja alkohol. Ko so sklicali sestanek kolektiva, da bi se pogovorili o napakah, so napake priznali, vendar jih obdržali tudi naprej. Odborniki so bili mnenja, da je bolje podjetje razpustiti, kot da bi še naprej v njem vladale razmere, ki kvarijo ugled socialističnega obrata, ali pa zaposliti v podjetju povsem nove ljudi, ki bodo delali pošteno in v redu.
Tudi v zadružništvu ni družbeno upravljanje dobilo dovolj širine. Vse preveč Še odločajo posamezni uslužbenci in ne upravni odb/>r. Premalo je v njem mladine in žena. Pri KZ Dvor so prav mladi zadružniki najbolj delavni in dovzetni za napredno kmetovanje, vendar si težko priborijo besedo in veljavo.
Najslabše je pri kmetijski zadrugi Sela-Šumberk. Tam so se, po zatrjevanju odbornikov, usidrali na vodstvo zadruge predvsem sorodniki, drugi zadružniki pa nimajo pri upravljanju zadruge nobene besede, da bi napavili red, pa ne po-krenejo ničesar, kot tudi množične organ.zacije ne. Revizijski pregled kaže, da bo zadruga zaključila poslovno leto z izgubo skoraj poldrugi mili-»jon dinarjev. Kdo je kriv in kdo sokriv za to? Na koncu razprave o družbenem upravljanju v zadružništvu so ugotovili, da občinski ljudski odbor nima pregleda nad delom zadrug, ker ni sodelovanja med njim in upravnimi odbori, svet za kmetijstvo, ki bi moral vsklajevati vse delo za napredek kmetijstva v občini, pa se sploh ni sestal.
Po vsestranski in kritični razpravi 0 delu občinskih svetov so ugotovili, da je treba
število svetov zmanjšati, po* večati pa število članov posameznih svetov, tako da bod<| sveti lahko imeli komisije za posamezna vprašanja. Sprejeli so sklep, da razpustijo svet za gospodarstvo, okrepijo pa ostale svete: svet za kmetijstvo, svet za komunalne zadeve in druga. Na novo bodo izvolili svet z* turizem in gostinstvo. Poslej) bo en svet za šolstvo, kulture* in telesno vzgojo, prav tako er* svet za socialno varstvo, za varstvo družine in za delo. En svet bo za obrt, komunalo irj stanovanjske zadeve. Po temi sklepu bo pri občinskem ljudskem odboru 8 svetov, ki p* bodo imeli skupno 84 članov, to je deset članov več kot prej 11 svetov.
Delo posameznih svetov tudi zato ni bilo zadovoljivo, ker niso imeli dober sestav. V svete je treba izbrati ljudi, ki imajo voljo do dela. Zato so na seji sprejeli sklep, ku ja prvi te vrste v okraju in gotovo zelo pomenljiv. Člane posameznih svetov naj predlagajo množične organizacije in delovni kolektivi! V ta namen bodo razdelili vse območje na volilna področja ter izdelali ključ za število članov za posamezne svete s teh področij. Iz kandidatov, ki jih bodo za posamezne svete predlagala množične organizacije, združenja in delovni kolektivi, bo občinski ljudski odbor izvolil svete. Tako bodo člani svetov odgovorni za svoje delo v, svetu tudi organizacijski enoti, ki jih je predlagala v svet in ki bo od njih lahko tudi zahtevala poročilo o delu v svetu. Ni dvoma, da bodo tako dobili v svete bolj delavne člana, kot so jih Uneti doslej.
P. KoraauH
77
£tran t
• ĐOL1NJ8SI LIST« ^
Stev. 1—2 (355—35«)
Z OKRAJNE KONFERENCE SINDIKALNEGA SVETA
Doseči nagrajevanje po učinku
Tako na konferenci občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, kot na konferenci okrajnega sindikalnega sveta, ki Je bila 23. decembra lani, je bilo največ govora o nagrajevanju v gospodarstvu. Na obeh konferencah so razpravljali tudi o vrsti drugih vprašanj, vendar so na občinski konferenci obravnavali samo načelne stvari, premalo pa konkretne. V tem oziru je bila okrajna konferenca veliko boljša.
Plačni sistem in zavesi delavstva
Kritike na račun plačnega sistema je bilo že veliko. Do izraza je prišla tudi na okrajni konferenci OSS, podprla je pa bila s konkretnimi primeri.
Zakaj nI v večji meri uvedeno premiranje za prekora-čevanje postavljenih norm? Delegati so povedali, da zato ne, ker je tudi ta sistem ne-šivljcnjski. Delegat obrata NOVOLES iz Straže Ivan VI-rant je povedal: »Ozko grlo v našem oddelku je bil neki stroj. Ko smo pri njem zaposlili sposobnega človeka, je na tem stroju dvignil proizvodnjo za skoraj 50 odstotkov. Ker je bila proizvodnja stroja ozko grlo obrata, je zato dvig storilnosti na stroju koristil vsemu obratu. Po premijskem načinu nagrajevanja pa pripada temu delavcu za prekoračeva-nje norme ves mesec le deset dinarjev!«
Morda je Virant v tem pogledu nekoliko pretiraval. To bo ugotovila komisija, ki bo posebej raziskala ta primer, vendar je jasno, da tak premijski način nikogar ne vzpodbuja k večjemu prizadevanju
kolektivi pokazali visoko delovno zavest. Ko so bili seznanjeni z izpolnjevanjem družbenega načrta v prvi polovici leta, so vloiili velike napore, da bi nadoknadili Izpad v druRcm polletju odnosno v četrtem tromrsečju. Mnogi kolektivi so delali vsako nedeljo in še preko ur, da bi dali čimveč proizvodov. Prav gotovo bi kolektivi delali enako prizadevno tudi v prvi polovici leta, če bi Jih kdo sproti seznanjal z družbenimi problemi ln stanjem proizvodnje.
Sindikati v podjetjih so brez pomoči
O tem je govoril delegat Iz Opekarne Zalog, tovariš Dolenc. V njihovo podjetje vse leto ni prišel niti en član občinskega ali okrajnega sindikalnega sveta ali kdo drugi. Zato Je bila sindikalna podružnica v podjetju mrtva, čeprav je več kot dovolj vprašanj, ki bi jih morala obravnavati. Občinski in okrajni sindikalni forum M moral Imeti zalo stalne stike s podružnicami v podjetjih.
Ta delegat Je tudi povedal, kar so potrdili še nekateri drugi, da se delavci boje pre-
Delcaat Martinčlč Je povedal,, segati norme, ker da bodo v
da dobi delavec, ki preseže vrednost postavljene norme za za 100.000 din, sato le 670 din!
Navzlic pomanjkljivostim v plačnem sistemu so pa naši
takem primeru zvišane. Ta bojazen izhaja iz stalnih spreminjanj norm. kar smatrajo «a nezdravo. Ti*, kot vsi drugI delegati so poudarili,    da je
edino nagrajevanje po učinku pravično za delavca in družbo. Tovariš Dolenc je predlagal, da bi uvedli tečaje za vse člane delavskih svetov, upravnih odborov In odborov sindikalnih podružnic. Za uspešnejše reševanje problemov podjetij in izpolnjevanja obveznosti do družbe je to nujno potrebno.
Ljudje In bolezni
Preko posredovalnice za delo je lani dobilo zaposlitev 1.554 moških in 732 žena. Prav tako se je lani vključilo v uk 240 mladincev in mladink. 25. novembra je imela posredovalnica na seznamu 2S0 moških in 761 žensk, ki Iščejo zaposlitev. Od tega Je 137 moške in 119 ženske mladine, ki se želi vključiti v uk. Posredovalnica za delo pri OLO je lansko leto opravila veliko delo in izboljšala poslovanje. Pohvalno je, da nekatera podjetja, kot NOVOLES, Industrija perila In druga sprejemajo novo delovno silo edinole preko posredovalnice. Več je pa še podjetij, ki sprejemajo delovno silo mimo posredovalnice.
Nezgode pri delu ln obolenja so nam tudi lani povzročila veliko izgubo. V enajstih mesecih je bilo zaradi nezgod in obolenj izgubljenih 121.000 delovnih dni, od tega zaradi delovnih nezgod 12.500 delovnih dni.
Zaradi tega je narodni dohodek manjši za Ml milijonov din, kot povračilo za izgubljeni zash>><-u je bilo izplačano 29 milijonov, znatna sredstva so pa šla tudi za zdravljenje. Za začasno pomoč nezaposlenim ln njihovo zdravstveno zaščito je bilo porabljeno 3.014.651 din.
Med delom ljudem topel obrok hrane
Na splošno se delovni ljudje slabo hranijo. Pobuda sindikata, da bi v podjetjih uvedli enkratni topel obrok hrane za vse delavce, ni bila uresničena. V drugih okrajih so to že uvetlli, pri nas pa ne. To vpru-šanje je treba ie naprej obravnavati In najti zadovoljivo rešitev. V delavski menzi v Novem mestu se hrani okoli 200 delavcev in uslužbencev. Cen navzlic podražitvi posameznih živil niso povečali, znižuje pa se kalorična vrednost hrane In znašs povprečno le 2.800 kalorij. Delavci in uslužbenci v Straži bi radi ustanovili menzo, ker je hrana v gostinskih obratih za nje predraga in preslaba. Delegat Industrije čevljev »BOR« Iz Dolenjskih Toplic je poudaril, da bi morali obrabi človeka po-SVeČatj vsaj toliko pažnje, kot jo posvečamo obrabi stroja. Pri tem je mislil na minimalni zaslužek ln primerno prehrano delavcev in uslužbencev.
Na skupščini so Izvolili nov 41-članskl plenum okrajnega sindikalnega sveta, 5 članov v nadzorni odbor, kot delegati pa bosta zastopala novomeške sindikate na T?publiški konferenci Avgust Jazbinšek lz Novega mesta ln Karel Jerman iz Canomlja. Okrajni sindikalni svet Novo mesto združuje 126 podružnic s skupno 8.685 člani. Sklepe ln zaključke plodne konference bodo dobile vse podružnice.
ZOPET POŽAR V NOVEM MESTU
25. decembra 1956 okrog pol devetih zvečer so naznanile sirene, da nekje gori. Zaradi nepravilno zgrajenega dimnika je začelo goreti o&'rešje pri Neža Brudar ne Ragovskl cesti. Na prečo je lastnica požar pravi čas opazila in se je dal še pravočasno zadužiti brez občutne škode.
A.H.
Časopis DELO IN VARNOST Stev. 8-9
Izšla je dvojna. 8—9 števi.Jka strokovne revije »Delo in varnost«, ki jo izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela Mi varnosti pri delu LRS v L.juh Ijanl. Iz vsebine, Franjo Aleš' Oddelki za organizacijo dela v podjetjih; dr. Leon Jerovec: Kritična točka v poslovanju gospodarske organizacije; lož. Franc Debevc: Komunikacije t podjetju; dr. Mirko Piibroveot Uporaba psihologije dela v industriji; I. B.: Problemi medsebojnih odnosov v gospodarstvu (poročilo z mednarodnega kongresa v Holandij'i); inž. B.M.: Zaščitna očala; Franjo Belak: Higiensko tehnična zaščitna služba v tatostttad industriju; Franc Prelovec: Nesreče pri delu v celjskem okraju; Jože Stu-sej: Nesreće pri delu s krožnimi žagami; inž. Janko Svaj-ger: Nesreče pri delu v slovenskih iel&zarnah; inž. Boris Gostasa: Pri rodni brusi in umetni brusilni koluti.
Nova tovarna mavca
Približno 25.000 ton mavca bodo lahko pripravili vsako leto v novi tovarni, ki jo bodo zgradili v Donjem Vakufu. S tem bodo krite naše potrebe po mavcu, nekaj pa ga bo moč tudi Izvoziti,
Izobrazbo delavcem!
Novomeški »firkl«
V Novem mestu se te dolgo postavljamo z enim ncjdrnlj'h trgov v Sloveniji. Zadovoljni smo tudi s posebnostjo, da nam prodajalke ob trtnih dnevih merijo pridelke s »/irklnom«, svojevrstno dolenjsko merico, namesto da bi blago tehtale na kilograme. Pred leti so trtnl inšpektorji ie vpeljali tehtnice na mestni trg, potem pa se za stvar menda nihče več ni zmenil. Zato se zlasti ob večjem prometu na trgu spet pojavlja starodavni »firkU\ Pred norim letom sem kupil na trgu »firkl« orehov, ko sem jih stolkel, izbral in stehtal, sem ugotovil, da bi me stal kilogram jedrc nad 900 dinarjev, kar je precej več, kakor če bi jih kupil v trgovini.
Menim, da je prodaja pridelkov s to merico nepravilna; trina inšpekcija naj bi dosledno vpeljala na trg samo tehtnice!
POMOČ V UPRAVLJANJU
5. decembra io nm sestali v Črnomlju dclf^atl sindikalnih podružnic s poffroCJa vse. občine na rednem letnem onfcnem zboru. V izčrpnem poročilu Je preflKcdnJk upravnega odbora nbfln*kep;» sindikalnega sveta Milan Simec orisal pollUfnl poloiaj rtoma in v •vetu, govoril Je o poti, ki Jo Je naBe dclovr.o ljudstvo prehodilo v socializem, o samoupravljanju na splošno in v lokalnem pogledu. Ugotovil ie, da sr samoupravljanje v občini razvija v pravilnem smislu predvsem v Rudniku Kanižarlci, v »Beltu«. v Splošnem trgovskem podjetju itd. Ta podjetja so zaradi sposobnosti samoupravnih organov, zainteresiranosti slehernega člana za življenje ln delo v podjetju in zaradi delavnosti sindikalnih podružnic dosegla: razveseljive delovne uspehe. Med organizacijskimi vprašanji poročila Je povedal, da ima občtna sindikalni svet v Črnomlju 1» sindikalnih podružnic s skupno 1.162 člani, od 1313 zaposlenih, ter društvi prosvetnih delavcev  ln upokojencev.
V razpravi po vseh poročilih so navzoči delegati poudarili, da Je včlanjenost v sindikalni organizaciji v posameznih podjetjih odločno prenizka. Prizadevati »1 morajo, da vClanlJo vse pošteno misleče člane kolektivov. V nadaljnjem tszvoJu delavskesn samoupravljanja rVuJ bi sindikalne podružnice skrbele, da se bo samoupravljanje kar najbolj razvijalo in utrjevalo. Za dosego tega cilja bodo morali vsi člani kolektiva   spremljati   življenje ln
('.'■ln kolektiva, dalje bo potrebno z raznim' seminarji In studijem usposabljati kolektive ca upravljanje podjetja. Sindikalne organizacije naj bi skrbele za de-mokratlzem pri delu delavskih svetov in upravnih organov in za neposredno povezanost samoupravnih organov s celotnim ko« lektlvom.
Med razpravo so delegati načeli tudi vprašanje platnena sistema, ki le nt zadovoljiv In je premalo vzpodbuden za povečanje produktivnosti dela. Sindikalne organizacije čaka važna naloga: najskrbnejle sodelovanje pri sestavljanju in spreminjanju tarifnih pravilnikov za leto W7 tako« da bodo tarifni pravilniki, pravilniki o normah In premijah v celoti ustrezali svoji nalogi.
V nndal.levamju so delegati razpravljali tudi o zaposlitvi ženske delovne sile, ideološkem vzgojnem delu v podružnicah, o potrošniških svetih, dopustih, o kulturnem In Športnem uđejstvova-nju članstva Itd.
Občni zbor sta pozdravila tudi sekreter okrajnega odbora SZOL. tovariS Martin ZugelJ. ki Je nazorno orisal mednarodni položaj, predvsem evropske probleme, in predsednik OSS tovariS Jože Plaveč, ki Je govorit o dvigu življenjske ravni delavca ter o smernicah družbenega ptana za leto 1M7.
tzvoljen Je bil nov, devetnajst-člpnskl nlenum. v katerem sot MIlan tSimec, Ksrel Jerman, Helena Vajs ln drugi. -«r
Po končanih občnih zborih sindikalnih podruinic na območju semiške občine, Je bila občinska sindikalna konferenca, kjer Je bilo pregledano sindikalno delo v preteklem letu, hkrati Je pa konferenca nakazala smernice za nadaljnje dolo. Konference se Je udeležil tudi predsednik OSS tov. Plaveč, ki je delegate seznanil z zunanjepolltlcnilimil dogodki. Govoril je o Madžarski in o sueski krizi, kar so delegati poslušali z velikim zanimanjem.
Število članov se Je na območju občinskega sindikalnega sveta povečalo od lanstte konference za 37 članov. Je pa Se nekaj sindikalnu podružnic, kjer niso vsi včlanjeni v sindikalno organizacijo. Tako ima podružnica kmetijskih delavcev cd 70 zaposlenih le 52 clspov .Naša dolžnost je, pritegnit*^"** čl£3fc vseh kolektivov v Or»'«^ilA8<:ilo.
V bodoče so dolžni upravni odbori podružnic svojim elanom pomagati pri njihovem osebnem izobraževanju ln dvigu kulturno prosvetne ravni. Le politično ln kulturno razgledan delavec in delavka bosta lahko uspeSno sodelovala pri upravljanju svojega kolektiva. To je sedaj važna naloga v zimski sezoni, ko je časa za učenje dovolj. Govora Je bilo tudi o življenjski ravni.
Sindikalne organizacije pa se morajo zavedati, da so one tlete, ki imajo veliko vlogo pri Izvrševanju raznih nalog, one morajo biti mobllizator naSih delovnih ljudi, da vlagajo vse sile za graditev socialistične družbe. Dolžnost vsake sindikalne organizaci-
je Je, d* skrb! pri članstvu za ideološko in politično prevzgojo, tembolj na dežeLi, kjer nt prole-tarskih tradicij.
Delo konference je bilo uspeSno. Ob koncu Je bil Izvoljen nov občinski sindikalni tvet ln delegati za okrajno sindikalno konferenco.
Metod Plut
Se ne spominja
V ponedeljek popoldne 17. decembra se Je peljal po cesti jz Otočca proti Kronovem Alojz Cvelbar z enovprežnlm vozom. Za nJim Je prlvozil prav tako z vprežnlm vozom Franc Jordan, ki Je poganjal konja v galopu in ravnal med vožnjo skrajno ne-oijrirao.
Pri otoBkem   gradu   Je Jordan
prehiteval Cvelbarja ter zadel s vozom v njegovega konja tn ga močo poškodoval. Pri tem sta voznik Jordan ln sopotnica Neža Cvelbar dobila lažje telesne poškodbe. Zlvinozdravnlk, ki je poškodovanega konja prerledal, Je odredil, da bo lastnik moral konja ubiti. Lastnik Cvelbar Je tako n&juirtovan za več kot 50 000 dinarjev.
Jordan Je po nezgod) odpeljal naprej, ne da bi počakal prihoda komisije, vendar so ga prometni uslužbenci TNZ kmalu dohiteli ter privedli nazaj na kraj dogodka. Nezgodo Je zakrivil voznik Franc Jordan, ker Je vozil z vprego po javni cesti v močno vinjenem stanju tako, da se dogodka, kakor Je sam povedal, ne spominja.
BEL
(Nadaljevanjs s 1. str.)
bleimov, ki so bili odvisni »amo
od njih. Niso modrovali, kaj bodo izd el cvali, pač pa so prevzeli vsako naroć.'.o. kr so ga dobili, c« pravi, prilagodili so se trgu, kolikor jim to diopu&ea tehnična corema. Prvj predmet serijske p mitz vedrije novega 'kombinata so bile male ročne črpalke za izvoz. Kcmaj so j:h odpravili na Bližnji: vzhod (tisoč kosov), je zaradi novo nastalega političnega položaja ob Suezu prišlo odpoved naročila. Odpustili so več delavcev in preusmerili proizvodnjo na druge predmete. Ko so osvojili proizvodni posl-cipek drugin predmetov, so spet poklicai'4 delavce nazaj.
številni novi Izdelki
V livarskem oddelku sedaj vlivajo avtomobilske za'vorne bobne, za katere je veiiko povpra-š>vanie doma ln v inozemstvu. Potrebuje i'h avtomobilska Industrija. Da'j« vlivajo zavorne klade za vagone, v dogovoru so tudi za -izdelavo cilindričnih o-b-ročev za potrebe železnic, po'em vse livarske untenzUije in druge •Hrojne odlitke, fazonske dele za vodovode po naročilu, kot tudi! vso trgovsko M tirno za Široko pot.roSn.lo kar SQ Izdelovali tud' že prej, ko so kotli. plošče za Štedilnike ln podobne predmete. V kovinairem oddelka) Izdeluje!« visoko vredne <n praktične ' prenorne sušilnice za les. hidravlične stiskalnice, razne galanterijske izdelke in drugo. Za vse tO 'rr.s'n dovolil odjemalcev.
Po zdiruSi^vi so namer?waH mizarski oddelek, ki ga Je Imela fcovt&ima učil, rezrpusttt.i. Obdržali bi samo toliko, koiikor Je potrebno z* izdelavo zabojev za J>8»?tVie psuaJlasn'Ml* Wiw r>a «m rvri-riaj'P;1* ni?.ročlla tnali za leme Htdfelk«, je upravni odbor sklenil, da se razvije tudi lesno pre-
PO ENEM
delovanj oddelek. Dobili «o naročila, zaposlili ljudi iz okolice in danes- obratuje tudi lesno prede!ovaln i oddelek s polno .zmogljivostjo. Izdeluje predvsem predmete za izvoz.
Delo pri 12 stopinjah pod ničlo
V takem mraizu so delali lansko zimo. Dolge, svetle in moderne dvorane — brez kurjave. To ni krivda kolektiva, to so posledice nedokončanih gradenj. Prijemati v roke Železo in orodje pri 12 stepinjah pod ničlo, ni Šala. Ni čudno,, da Je bilo med delavci skoraj sta.'no 20 do 27 odstotkov bolnih. Zaradi hudega mraza so morali za nekaj časa delo celć u«tavitl; *
Glede gretja delovnih prostorov tudi letos niso vel'k0 na boljšem. Kredit za gradnjo centralne kurjave so n d mre? dobilj še'e julija. Izkoriščati pa so ga začeli pozneje, ker je bilo treba prej napraviti načrte in Ji!h prilagoditi odobreni vsot- kredita. Zarsdii tet»a centralna kurjava ni bl'.a dograjena do zime. Notranja deOa so končali, zunanja pa ne.
Mimogrede naj omenilm.o še to da je tako dograjevanje prostorov na obroke dokaj dražje, kot če bi dela dokončali obenem., hkrati pa to tudi moti proizvodnjo.
Delavsko samouprovflanfe se ]e že krepko uveljavilo
Združitev dveh kolektivov ni Sla brez težav Odpraviti ločevanje »mi« in »vi« ni mogoče z odločbo. Nov| delavski svet ln uprBvni odbor, kj so j!h izvolil; kmalu po združitvi, pa sta to ločevanje jn vse kar Je bito vmes. hitro odpravila. Danes v?,ak čuti, čuti da je to kolektiv.
Dobro Izbrana ongana delav-
skega samoupravljanja pa se uveljavljata v podjetju tudi drugače. Odločata prav o vsem, zato čutijo člani obeh odgovornost za dobro poslovanje podjetja Ni nobene stvari, pri kateri ne bi imel zadnjo odločujočo besedo upravni odbor. Oba organa delavskega samoupravljanja imata tudi vso podporo v močni organizaciji Zveze komunistov. Predsednik delavskega sveta je tudi sekretar osnovne organizacije ZK. Da podjetje navzilic rajnim problemom nI prišlo v finančne težave, je poleg dobrega tehničnega vodstva, zasluga tudi delavskega samoupravljanja.
Je sindikalna podružnica samo za delavce?
Pred združitvijo delo sindikalnih podruinic ni bilo vidno, po združitvi pa je nova Sindikalna podružnica našla pravo vsebno deJa med kolektivom. To delo se kaže zlasti v telesni vzgoji, izobraževanju 1n kulturno prosvetnem življenju. V okviru podružnic Imajo nogometno strelsko, kegljaiko. šahovsko, dramatskn sekcijo in pevski zbor. Za strokovni tečaj »a pridobivanje kvalifikacije, ki ga pripravlja sindikalna organizacija ob pomoči upravnega odbora se je prijavilo 45 delavcev in delavk. Slndiikalna podružnica pripravlja tudi organizacijo krožkov Ljudske tehnke.
Značilno pa je. da so v sekcijah sindikalne podružnice aktivni predvsem delavci, ne pa tudi uslužbenci, ki bi morali biti pravzaprav pobudniki aktivnega dela. kot je to v večini drugih podjetij. Upravni odbor podružnic je to zadevo že večkrat obravnaval m kritiziral malomarnost uslužbencev. Sindi-taataf: r»odru*nioa v BET,TU se pripravlja na ustanovitev delavskega prosvetnega društva Svoboda.
Nedvomno je. da skupno s
podjetjem in proizvodnjo rasle tudi strokovni kader. To je pa za vrsto proizvodnje, ki se Je lotevajo, še veliko premalo. Podjetju primanjkuje poleg tehnične opreme tudi visoko kvalificiran strokovni kader, brez katerega m mogoča proizvodnja, saj terja natančnost in visoko tehnično znanje.
Tak kader bi podjetje tudi dobilo, če bi imelo stanovanja. To je pa boleča stvar tudi v Črnomlju. Podjetje ima nekaj svojih stanovanj, toda mnogo premalo, ena stanovanjska stavba pa stoji nedokončana.
Prav pri reševanju stanovanjskega vprašanja, pa J* stališče upravnega odbora in sindikata nekoliko »a-pacno. Menijo namreč, da ni mogoče dodeljevati stanovanja novo sprejetim visoko, kvalificiranim delavcem, dokler ni dovolj stanovanj za ostale stare delavce ln uslužbence. Napačno je tako stališče zato, ker brez strokovnjakov n| mogoče dati takih proizvodov in v taki kakovosti, kot ko zahteva trg ln n čimer jdm je predvsem zajamčen razvoj in tudi obstoj podjetja. Vsak delavec b| moral vede+i, da je od tega odvisen tudi njegov zaslužek.
Odlikovane! v podjetju
Med 3« delavci jn uslužbenci, ki so ob Dnevu republike novembra 1956 dobili priznanje za delo i* najvišjega mesta, so tn-di brlile iz »BRLTA«: direktor Tvan Lakner. stari livar Matija Strucelj Jn mladi mojster kovinske stroke Stane Vogler.
Ivan Lakner je »najstarejši« direktor na Dolenjskem, ce prav 1e še mlad. Polnih 17 let je vodil Belokranjsko železolivairno. sedaj pa upravlja kombinat BELT. Na položaj vodje livar-
> 1
S
ne Je prišel Se pred vojno, ko je bila privatna last. Med vojno je organiziral znano partizansko delavnico ki j* izdelovala vrsto predmetov za naAo vojsko ln za ustanove v zaledju. Pred koncem vojne je šel z delavnico vred za svojo enoto proti Ljubljani. Pri tem se je razgubllo še tisto malo orodja, ki ga je premogla partizanska delavnica, V septembru 1943 s« je vrnil 1« vojske in.že oktobra istega leta pričel *z organizacijo livarne, ki j« prišla v družbeno last. Pričeti brez orodja in brez delavcev, ni b!]0 lahko. Toda šlo je. Podjetje vsa leta po vojni niti enkrat ni imelo finančnih težav! Gotovo je io tudi zasluga dobrega vćdenja podjetja.
Matije Struclja. fcj je livar v podjetju dolgo vrsto lfit. menda kar od početka, nismo dobili v podjetju. Doma v Tuševem dolu Si zdravi zlomljeno nogo, Dobili pa smo mladega molstra Staneta Voglarja, ki je dobil medaljo d«la. Komaj 26 let Je star. pa Je že mojster In vodja kovinarskega obrata. .Te tudi sekretar osnovne organizacije ZK In predsednik delavskega sve-tn.
Njega je vzgojila socialistična »kuonost. Kot nezakonski sin viničarke Je že v mladosti no-Mtu*!!! obilo grenkob Ž.lvllenla. Znašej s« Je v zavodu za vzgojo mladine in od tskrat dalle le postal človek. Izučil se Je kovinske stroke 1n v desetih letih no stal mo'ster Jn sposoben strokovnjak, hkrati pa tudi zaveden komunist ter prizadeven borec za socializem. . OdMkovancI v Beltu pravijo da to n' priznanje samo nJim osebno, to le nilznanJs družbe celotnemu kolektivu.
L'iid'e 1n doseženi uspehi ntrr t 4 *nprn lehi <io oorok rta c*. Ko kombinat razvil v no-
m^Vi«o č? ne v najmočnejše podjetje v naJem okraju.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Polojeaje praznin
Majhne narode, žal, spremlja ta zla sreča, da so predmet naravnost »očetovske« skrbi velikih. Od tod izvirajo sistemi tujega gospostva, ki Jih označujejo s protektorati, mandati Itd. Tako ni latinščina dobrodošla samo zdravnikom, botanikom, zoologom, ampak tudi diplomatom, zakaj latinski iz.az je navadno spodoben plašč za prav navadno besedo, ki bi bila lahko izkoriščanje, zapostavljanje in strahovanje.
Ena izmed takih ljubkih latinskih besed je tudi vakuum. Vakuum je praznina in v politiki so jo iznašle velesile. Kadar se kakšna driava stara ali izgublja vpliv nad določenim področjem sveta, nastane > .rutini. Po domače povedano, močnejši začutijo, da je prišel čas za njihovo vmešavanje. V bistvu je to vmešavanje, stopnje pa so seveda različne ...
Po mnenju viade ZDA je zdaj na Srednjem vzhodu nastala taka praznina, ki jo je treba izpolniti. Krivično bi biio očitati ZDA, da skušajo to praznino izpolniti na stari, kolonialističui način. Zato tudi niso več časi primerni. ZDA prihajajo na dan z gospodarsko pomočjo in z jamstvi, da komunistom oziroma Sovjetski zvezi ne bodo dovolhe, da bi utrjevali svoj vpliv na Srednjem vzhodu. Za primer sovjetskega napada (ki pa ni natanko opredeljen), h j predsednik fcisenhcvver lahko nemudoma uporabil ameriške oborožene sile. Pravzaprav ne samo v primeru sovjetskega napada, ampak slehernega napada, če bi napadena država zaprosila za pomoč.
Neumno bi bilo zapirati oči pred dejstvi. Drži, da se je v nekakšni obliki obnovila tako imenovana hladna vojna. Toda to ni hladna vojna, kot smo jo poznali pred ženevsko konferenco. Ilazmere v svetu so se temeljito spremenila. Zavest, da je še druga pot kot slepo podrejanje temu ali onemu bloku, je danes neprimerno močnejša, kot je bila. Celo ZDA se tega deloma zavedajo ln tudi Sovjetska zveza mora s tem računati. Narodi sveta so se naposled naveličali varuštva ve.'ikih in so že toliko moćni, da to že ni več samo naveličanost.
V enem izmed zadnjih zunanjepolitičnih pregledov smo zapisali, da se Srednji vzhod ni rešil enih napadalcev zato, da bi postal igrača drugih sil. Tako imenovana praznina je morda nastala v glavah ljudi v rVashingtonu, Moskvi, Londonu ali kje drugje, toda narodi na Srednjem vzhodu jo nikakor nočejo priznati.
Politično ocenjujejo zadnjo »Eisenhowerjevo doktrino« kot podporo bagdadskemu paktu, če že ne pristop k temu paktu. ZDA seveda zatrjujejo SZ, da nimajo nobenih napadalnih namenov proti Rusiji, da pa ji ne dovolijo šariti po Srednjem vzhodu, ker nima tam kaj iskali. Sovjetska zveza — govore ameriški krogi — ni odvisna od petroleja na Srednjem vzhodu, ker ga ima sama. Nasprotno pa je petrolej na Srednjem vzhodu za Evropo življenjskega pomena. Potemtakem: roke proč od Srednjega vzhoda.
Američani imajo doiarje in ti dolarji lahko postanejo zelo dragocena gospodarska pomoč, če jih dajejo — bres političnih pogojev. Toda na Srednjem vzhodu živijo Arabci in te bi bilo treba vprašati, kaj mislijo. Tako neumni niso, da bodo zahodno gospostvo zamenjali s sovjetskim. Toda ZDA se tega očitno boje. In to je tisti zloglasni vakuum aH praznina, ki jo je treba izpolniti...
Nova politika ZDA do Srednjega vzhoda je potemtakem politika delitve sveta na bloke _v milejši obliki.
Po napadu na Egipt in madžarskih dogodkih je to menda spet prišlo v modo. Toda Če sta ta dva dogodka kaj dokazala, sta dokazala tu, da z vojaško silo ni mogoče rešiti nobenega resnejšega problema. Kdaj se bo to velikim posvetilo?
■ Umrl je predsednik avstrijske, repuolike dr. Theodor Koerner. Ob smrti poglavarja ' sosedne republike sta poslala sožaini brzojavki predsednik Tito in sekretar za zunanje zadeve Koča PcpoviC. Pogreb bo v četrtek,
■ Brigadni general Jac-ques Faure je bil obsojen na mesec dni strogega zapora, ker je z desničarskimi krogi pripravljal v Alžiru vojarni udar. Generala so aretirali pra<v v trenutku, ko bi moral prevzeti dolžnost divtzijskega poveljnika v OrleansviHu v Alžiru.
■ V Moskvo je prispel na uradni obisk predsednik kitajske vlade Cu En Laj. Na letališču so ga pozdravili Vorošilov, Bulganin in drugi vidnejši sovjetski državniki. Cu En Laj je pred kratkim obiskal Indijo, Pakistan ln Burmo. Obiskal pa bo tudi Varšavo.
■ Gener. sekretar OZN Dag Karnmarskjbld je predlagal Generalni skupščini, naj bi ustanovila poseben odbor za proučeva-
nje razmer na Madžarskem. V poročilu je tudi omenil, da ni dobil dovoljenja od- madžarstee vrnete,
da bi obiskal Madžarsko decembra. Madžarska vlada je zdaj sicer povabila Hammarskjolda, naj pride v Budimpešto, toda šele — spomladi.
■ V Indoru v Indiji se je končala 62. letna skupščina vladajoče indijske kongresne stranke, ki jo vodi Nehru. Na tej skupščini so se določneje opredelili za socialistično ureditev v Indiji, ki pa mora »ustrezati indijskemu podnebju in narodu«. Nehru na skupščini ni bil nič kaj zgovoren o svojem obisku v ZDA.
H V Alžiru se brez prenehanja bojujejo. Mrtvih in ranjenih je bilo spet v zadnjih dneh, število oseb v koncentracijskih taboriščih pa je naraslo na 20 tisoč. Oblastva v Alžiru so prvič zaplenila tri pariške dnevnike, ker so pisali o napadih tujske legije na m us limansko prebivate* v o. Ti časopisi so »Monde«, »Pariš Presse« ln »France Soir«.
Repa, zelje, jejca — merice, krožniki in »firkli« na novomeškem živilskem trgu
Prazniki so minili, kmetje imajo še denar od prodanih pridelkov, meščani pa še nelcaj zalog, zato v pnedeljek 7, januarja ni bilo niti kaj živahno na novomeškem živilskem trgu.
Pričakovali smo, da bodo cene pridelkom padle, pa niso. Jajca so se celo podražila — prodaja.! so jih od 23 — 25 din, čeprav so bila že pred 14 dnevi po 22 dvi. Cene ostalih pridelkov: jabolka 35 din kg. venec čebule od 120 din dalje, skodelica smetane od 50 do 60 din. kure od 380 do 450 din, kislo zelje in repa po 20 din krožnik, merica radiča 30 din, ko.obar masla 110 din, ljter prosene kaše 100 din, drugega pa že ni bilo videti.
Lončarji in pletilja so spet razstsviu* svoj« izdelke, pa kaže, da za njihovo robo ni toliko zanimanja kot za gHnene plesalke in kavboje. Okolt teh Je vedno gneča; zanimivo Je, kako so zla3ti ženske navdušene nad tovrstnim kičem.
V dTUgi polovici 20. stoletja na novomeškem trgu še vedno prodajajo na merice, krožnike, skodelice, »flrkle«. mernike itd., kar na drugih živilskih trsih Po Sloveniji n* videti. Cas bi že bil, da bi tud* tu začeli prodajati na kilograme, da bi kupci vsaj vedeli po čem je roba,
tako pa tega ni mogoče ugotovi Ifl, ker dva krožnika nista enaka, cena je pa tudj različna. ,
Je SZDL res samo »za v mesto«?
Vaščani iz Tomažje vasi P«"1 Beli cerkvi so še kar pridni. Letos so obnovili ln popravili vaška pota, postavili *o nov« kos-tanjevp drogove t* napeljavo elektrike, le članarine za SZDL nočejo plačevati. V vasi je okrog 150 ljudi, članov SZDL pa je le 1«. AH &i to žalostno? Ce jih prepričujemo, da'naj postanejo člani, pravijo; »Ta organizacija Je le za mesto, pa ne za na deželo!« Tak odnos vašča-nov v enajstem letu po osvoboditvi Je dokaj Čuden. Res pa Je, da bi se dalo marslks? popraviti, če bi kdo od ObLO prišel na sestanke, pa že dve letj ni bilo nobeneaa. Martin Maknveo
Novih 120 milijonov kilovatov električne energije
V hidrocentrali Vuhred na Dravi so nedavno začeli poskusno obratovati z drugim agregalom centrale. Turbina je preizkušnjo odlično pr stala. Drugi agregat bo dajal našemu gospodarstvu na leto povprečno po 120 milijonov kwh električne energije.
•DOLENJSKI LIST«
Stran S
Družbeni plan za lelo 1957 sprejet
mm
Vzor socialističnega delavca
ZAHTEVA OD VSEH NAS KAR NAJHITREJŠE POVEČANJE DELOVNE STORILNOSTI IN NADALJNJI SOCIALISTIČNI RAZVOJ DRUŽBENIH ODNOSOV — OBOJE PA ZANESLJIVO PRINAŠA ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI DELAVSKEGA RAZREDA OZIROMA DELOVNEGA LJUDSTVA V NAJŠIRŠEM
POMENU BESEDE
Konec decembra je v Beogradu spet zasedala zvezna ljudska skupščina- Obravnavala je osnutek družbenega plana za leto 1957, ki sta ga zbor proizvajalcev in zvezni zbor 27. decembra tudi v celoti sprejela. Sprejet je bil tudi zvezni proračun za leto 1957.
Kako bomo letos gospodarili? Tako se vprašujemo v začetku novega leta, ko ob uspehih leta 1956 zremo v bodočnost. Druž-brni načrt za leto 1957 nam odgovarja na postavljeno vprašanje.
Žiivo nam Je v spominu vsestransko in obsežno razpravljanje ljudskih poslancev, ki so v začetku lanskega decembra v zvezni ljudski skupščini obravnavali osnutek novega druž e-nega plana. Opozorilo je, da je treba bolj dosledno in odločneje uveljavljali tisto gospodarsko politiko, ki Je bila svojčas določena z znanimi sklepi Izvršnega komiteja C K ZKJ in na plenumu Socialistične zveze. Uresničitev .e gospodarske politike je pa vprašanje daljšega razvoja ln razvoja globokih sprememb v materialnih odnosih. Tega ni mogoče uresničiti enostavno s predpisi enoletnega družbenega plana. Potrebovali bomo daljše obdobje za postopne prehode. Navzlic temu je bil osnutek družbenega plana še v decembru popravljen v tem smislu, da bodo ti prehodi Se letos zagotovljeni.
Zagotoviti dvig življenjske ravni — to je v bistvu prva in zadnja črka novega družbenega plana. Seveda samo s tem, da so bile z januarjem nekoliko povišane plač« delavcev ln uslužbencev, še ne bomo utrdili in zagotovili višje življenjske ravni. To je le prvi korak, ki naj pomaga pri trenutnem zboljšanju položaja delovnih ljudi. Pot za stvarno zbol.jsB.nje življenjske ravni je pa le v stalnem naraščanju d el m- n e storilnosti. Da bomo dosegli to — In moramo Jo doseči na vseh področjih našega življenja in gospodarstva, če hočemo uspešno naprej —. bodo na že v kratkem potrebne, nadaljnje spremembe v sistemu zagotovitve dohodkov gospodarskih organizacij in še posebej v plačnem sistemu. Zato pomeni »prejeti družbeni plan prvi ukrep za zagotovitev večje življenjske ravni. Verjetno se bo že ta mesec zvezna ljudska skupščina spet sestala, da bo razpravljala o predlogih zvezne-
ga Izvršnega sveta, ki bodo spremenili razne predpise s tega področja in dali podjetjem v ro\ke potrebne nove podatke ali
instrumente, kakor pravimo.
Seveda pa ta postopnost reševanja naših glavnih vprašanj ne pomeni odlašanja stvari. Nasprotno, zelo vztrajno, odločno in dosledno ho treba delati, da bodu ukrepi zvezne ljudske skupščine in zveznega Izvršne«a sveta zagotovili uresničitev teh nalog.
1800 milijard bo znašala letos vrednost vsega našega dela, za osebno potrošnjo pa je predvidenih 908 milijard
Vrednost družbenega proizvoda, to je vsega našega dela v letu 1957, bo znašala letos 1800 milijard dinarjev aH 11 odstotkov več kakor lani. Za osebno potrošnjo (poraba potrošnega blaga, hrane ln ostalih življenjskih potrebščin) Je predvidenih 1)08 milijard ali 77 milijard din več kakor lani. Seveda bo za vse to morala dati naša industrija na trg več blaga, kakor ga je dala lani, uvozili pa bomo tudi več industrijskega blaga in toliko prehrane, kolikor je sami ne bomo doma dovolj pridelali. Na domačem trgu ho letos več živeža, z novim letom se bo namreč, zmanvjšal izvoz mesa, jajc, mlečnih izdelkov Io nekaterih drugih kmečkih pridelkov. Poleg tega bodo letos plače delavcev ln uslužbencev kakor pokojnine povečane (skupno za 36 milijard dinarjev).
Kakor vidimo, gre malo vec
kakor polovica našega celokupnega družbenega proizvoda za osebno potrošnjo. Prvi korak za dvig življenjske ravni Je s tem dosežen. Le-ta pa bo, kakor smo že dejali in kar moramo znova ln znova ponavljati, (rajno dosežena le, če bomo tako na vasi kot v mestu pridelali iu izdelali več Izdelkov in pridelkov, če bomo dvignili storilnost. Čarobnega obrazca za dvig življenjske ravni ni! Le z delom, dviganjem proizvodnje v ti.varni, delavnici in na vasi, z ustvarjanjem večjih količin blaga za domači In tuji trg si bomo zagotovili boljši kos kruha.
Proračun države bo letos za približno 5 odstotkov večji kakor lani. Izdatkov bo — brez investicij — približno 181 milijard dinarjev. Povečani bodo izdatki za socialno zavarovanje od 138,6 milijarde na 152,2 milijarde din.
ZA KMETIJSTVO: 11 MILIJARD DIN VEČ KAKCR LANI
Ena izmed glavnih nalog našega gospodarstva je hitrejši in vsestra-nsiki napredek kmetijstva, ki še ne daje skupnosti tega, kar od njega upravičeno pričakujemo. Da hI ta potreben napredek zagotovili, Je namenjenih letos kmetijstvu 11 milijard dinarjev investicij več kakor lani. Porabljene bodo zlasti za velika osuševalna ln namakalna deta, ki naj nam čimprej ln znatno povečajo pridelke, zla.ul pa dajo več žita in koruze. Seveda pa bo potreben napredek tudi pri vseh drugih kmetijskih panogah.
Upoštevati moramo, da bo novi sistem razdeljevanja dohodkov omogočil letos neposrednim proizvajalcem, podjetjem tn občinam, da bodo z boljšim delom več zaslužili /ase in za v sv skupost. Povečale se bodo družbeno rezerve. Zboljšala se bo preskrba proizvodnje ln potrošnje, ker vse nas bo ob nadaljnjem utrjevanju delavskega 'n družbenega samoupravljanja vodilo po pravilni poti gospodarskega razvoja ln utrjevalo pogoje za dosego višje življenjske ravni.
Ko sem se pred dnevi ra/.go-varjal z upravnikom podjetja »Dana« — destilacija alkoholn.h pijač na Mirni o uspehih, pa tud; o knž;h m težavah tega našega mladega in lepo s« razvijajočega podjetja, je nanesel razgovor tudi na delovni kolektiv in na posamezne njegove člane.
No. prav nič drugače ni v tem pogledu v »Dam« kakor drugod, med večino dobrih in marljivih članov kolektiva najdeš tudi osamljene primera slabih, o katerih pa danes ne b: rad pisal.
Zato pa mi kar silijo v pero dobre misli, ki jih z lahkoto in veseljem   napišem   o vzornem
delavcu t$9,t ondieMa n Pnid-tu
Po osvoboditvi je Polde Ajdi-šček ostal kar med nami. Priljubil se mu je kraj in gotovo je čutil, da ga imamo zaradi njegovih lepih lastnosti vs; zelo radi. V podjetju, kjer je sed;;i zaposlen ko skladiščnik, dela že ves čas obstoja. Na vsakem delovnem mestu je pokazal lepe sposobnosti, od vseh pa velja podčrtati zlasti eno: Polde ni človek, ki bi mu bilo treba delo pokazati, vidi ga vselej in vsepovsod, loti se ga z veseljem Iti ga opravlja smotrno. Polde nj pol ovi čar in vsako delo, za katero poprime, oprav; do kraja in temeljito. S premoženjem podjetja ravna previdno in skrbno, kakor bj bila njegova osebna last. Prj vsem svojem delu je tih, skromen, nevsiljiv • in do skrajnosti pošten. Vse te in še druge njegove lepe last-
nosti upoštevajo njegovi delovni tovariši, med katerimi jt splošno priljubljen ln uživa polno njihovo zaupanje, saj je že ves čas od uvedbe delavskega samoupravljanja predsednik delavskega- sveta.
Poldetova ljubezen do dela in njegova napredna usmerjenost pa se kažeta tudi v društvenem delu na Mirni. Prav za prav dela povsod in ne mine važnejša delovna akcija, kjer naš Polde ne bi sodeloval, čeprav mi je v svoji skromnosti povedal, da dela zdaj le v ZB, RK in pri gasilcih.
Tak je Polde Ajdišček. Tovariš upravnik mj je pa povedal, da je v podjetju še več drugih, ravno tako Izvrstnih delavcev, med njimi zlasti Karel Pare in Viktor Papež. O njih pa kdaj drugič. V. B.
NOVE UREDBE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Odmev na „Pogovor na vasi
ii
Tudii Jaz sem razmišljal o tem pogovoru. Leščevje res ni najboljša kurjava. Toda zakaj bi ga ne uporabili? N»i ga škoda, še posebno ne, ker ga je v naših gozdovih kar preveč in bi na njegovo mesto sodilo koristno gozdno drevje. Gori pa tudi, saj ponekod kurijo celo s slamo. Kmet, ki kuri z leščevjem, varčuje vrednejšo lesno maso, dela prostor mladju, 6isti gozd. Ce to dela v pravi meri, je hvalevredno. Morda je hvalevreden tudi ta, ki ga je za to navdušil.
6 m drv na leto za eno gospodinjstvo — posebno kmečko — ni veliko, ni dovolj. Toda 6 m za dober mesec — to je ali pretiravanje ali pa ve-
lika gospodarska škoda, o kateri je res treba razmišljati. Seveda, če pod svinjskim kotlom stalno gori... Prašiči,
za katere se kuha, bodo dragi a!i pa prodani z izgubo. Koliko drv porabi tako gospodinjstvo na leto? Ce jih v zimskih mesecih porabi po 6 m,-jih letno verjetno vsaj 36. To pa je prirastek (pri tako nizki zalogi kot jo imajo kmečki gozdovi) najmanj 12—18 ha. Ce je površina gozdov tega kmeta manjša, kar je zelo verjetno, potem več seka kot priraste in že tako nizko zalogo še zmanjšuje. Tako velike potrebe ni mogoče kriti. Ce se votlega, gabra m bo kmet v svojih potrebah hrasta brez vrha. omejil,   bo  predvsem njemu
Veselje v Podzemlju
Svečano, veselo, je bilo v Podzemlju 27. decembra, ko so se v šol; zbrale tečajnice, njihove malere, predstavniki občine in učitelji ob zaključku tronvseenega kmetijsko-gospodinjskega tečaja. Mame so navdušeno pripovedovale, kako so njihove hčerke v nedeljo 23. decembra nastopile na odru. Naučile so se igrico, prav lepo zapele, čez vse pa so se postavile s plesi v narodnih nošah. To točko so na željo gledalcev morale ponavljati. »Naša je tudi plesala, naša je pela, prvič je bila na odru*, so skromno, a s ponosom kramljale mame. Rade bi sle kam gostovat, saj pozimi imajo čas. Gotovo jim bo vodstvo tečaja to omogočilo, čeprav je tečaj že pričel delati v Radovici.
Tečajnicam je hudo; mame pravijo, da jim bo dolgčas, ker ne bodo več hodile na tečaj in k vajam ob večerih. Tako lepo so se razumele, toliko koristnega slišale in skupno odkrivale skrivnosti in lepote narave, se pomenile o življenju žene, družine in družbe. Skušale ?o pridobiti čim več praktičnih napotkov za bodoče delo v kmečkem gospodinjstvu. Sklenile so, da ne bodo razdrle kolektiva, da se bodo še sestajale in pritegnile še druge. Prosile bodo prosvetne delavce in kmetijske strokovnjake, ki jim bodo gotovo radi povedali še kaj koristnega, jih peljali na ekskurzijo, da si ogledajo vzorno kmetijsko go-
spodarstvo, šolo, živino. Tudi peli in igrali bodo še večkrat
v Podzemlju.
Vse kaže, da je leča J tudi tukaj dobro uresničil svoje naloge. Razgibal je kmečka dekleta, zbudil v njih zavest enakopravnosti, smisel za kolektivno gospodarjenje in sodelovanje s KZ. Osvetlil je pravilno pojmovanje sodobne-
ga gospodinjstva in zdrave prehrane ljudi. Veliko so k temu pripomogli Občinski ljudski odbor Metlika in učiteljski kolektiv v Podzemlju. To so ljudje«, ki jim rti žal dinarja za šolo ali kutumo-prosvetno delo. Zavedajo se, da se bo denar tako najbolje obrestovali
M.C.
Spremembe carinskih predpisov
Kot poroča »Ekonomska politika« iz Beograda bodo v kratkem začeli veljati novi carinski predpisi za uvoz blaga in motornih vozil. Ti novi predpisi predstavljajo znatno olajšanje. Tako bodo gospodarske organizacije, ustanove s .samostojnim financiranjem in družbene organizacije plačale za uvoz osebnih avtomobilov in motornih koles samo določeno višino carine, brez uvoz. koeficientov. Od poklonjenih o:>ebnih avtomobilov in motornih koles, ki jih dobe privatniki iz inozemstva, ali jih kupijo za lastna devizna sredstva, pridobljena na zakonit način, se ne bo plačevalo carine niti obračunavalo razlike v ceni na osnovi uvoznega koeficienta. To samo, če bo podarjeno vozilo služilo le za osebno uporabo. V primeru, da bi prejemnik prodal vozilo prej kot v treh letih, bo moral plačati normalno carino. Carina na motorna vozila je predvidena od 50 do 150 odstotkov od vrednosti vozila
franko jugoslovanska meja, preračunano na vrednost v dinarje po obračunskem tečaju.
Olajšanja bodo tudi za blago, ki ga prineso U seboj privatne osebe. Brez carine bo lahko dobil posameznik letno 12 paketov, katerih vrednost enega ne presega 10.000 din po cenah na obračunskem mestu, za gospodinjstvo pa vrednost do 150-000 din letno. Pošiljke nad to vrednost bodo ocarinjene.
SEJA 0L0 BO 15. JANUARJA
15. januarja dopoldne bo v Novem mestu v Domu ljudske pnosvete deseta redna seja obeh zborov OLO Novo mesto. Na dnevnem redu je poročilo direktorja zavoda za načrtovanje, o pripravah družbenega nacrta za leto 1957, poročilo tržne, sanitarne in finančne inšpekcije, ustanovitev gozdarske poslovne zveze ter poročila komisije za predpise, komisije za gospodarstvo in kombije za vo-liitve Ln imenovanja.
Alf ste že poravnali naročnino za DOLENJSKI LIST?
samemu koristilo.
Rea ni prav, da mora posestnik napraviti toliko potov za sečno dovoljenje. Uprava za gozdarstvo in Revirno nadzorstvo si morata in tudi si prizadevata za čim boljše poslovanje. Vedeti pa moramo, da je prošenj ogromno (10.000 in več) in da uspešnejše delo večkrat ovirajo neredni prosilci.
Vem, da so kmetje, ki imajo smisel za goji v gozdov in odkazovanje. Njihov svet in pomoč bo dober logar rad upošteval in prav nič ne bo imel proti poseku suhe breze, kakšnega Ce pa so
taki logarji, ki zaradi komod-nosti ne odkazujejo prav (ker se jim ne ljubi pogledati v vseh 13 kmetovih parcel) je treba nanje opozoriti na odločilnem mestu. Gotovo pa so taki logarji izjeme in na srečo tudi ni veliko kmetov, ki imajo 13 parcel.
Zaključek, da »še več škode napravijo s temi sečnimi dovoljenji«, je pa le malo prenagel 1 x
Ni verjetno, da bi prenehali z odkazovanjem lesa za domačo porabo. Zato ne, ker bi potem (če sem prav razumel) na primer ne kurili z leščev-jem, ker bi ponekod porabili 6 m drv v dobrem mesecu, in ker bi tako še manj mogli kontrolirat^ prekupčevanje z lesom — to pa ne bi bilo v skladu s predlogom, ki je bil dan na kraju »Pogovora na vasi«.        Inž. Janez Penca
A.jdiš.Ku. M a lvuim ga zt' dolgo poznamo in ves čas cenimo njegovo delavnost, požrtvovalnost, tovarištvo in poštenje pri vsakem delu tn na vsakem mestu. Med nas je prišel pred 15 leti kot begunec pred nemškim, okupatorji, zato je kaj kmalu vedel, kjer je njegovo mesto v času NOB, Od vsega početka je na najrazličnejše načine pomagal borcem za našo osvoboditev, dokler se jim ni s puško v roki še sam pridružil.
129.000 članov imajo KZ v Sloveniji
Po zadnjih podatkih >ma 715 kmetijskih zadrug v Sloveniji 129.000 članov. Kmetijske zadruge imajo v skladih za pospeševanje kmetijstva približno 300 milijonov dinarjev. Lani so do konca septembra zadruge v LRS odkupile za 12 miVjard dinarjev kmetijskih pridelkov.
Razpis
Okrajni ljudski odbor Novo mesto
sprejme v službo 10 mlajših moških za katastrsko službo v Trebnjem, Črnomlju ln Novem mestu: 3 uslužbence iz okolice Trebnjega, 3 iz okolice Črnomlja in 4 iz okolice Novega mesta.
Kandidati bodo obvezno obiskovali 4-mesečni katastrski tečaj.
Pogoj: opravljeni nižji tečajni Izpit in po možnosti odslužen kadrovski rok.
Pravilno ko'kovane prošnje z življenjepisom pošljite najkasneje do 13. januarja 1957 na OLO Novo mesto.
fjoooo«xxjoc»aoocioooooonoooai^^
Kcnec decembra je bila v Beogradu seja zveznega izvršnega sveta, na kateri so sprejeli več uredb, odlokov in sklepov, s področja gospodarstva. Tako se bo prispevek za stanovanjsko izgradnjo v bodoče stekal v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje, iz njega pa bo mogoče kreditirati tudi izgradnjo komunalnih naprav, toda samo v zvezi z zidanjem stanovanjskih hiš.
Med ostalimi uredbam' je pomembna določitev, da bo v prihodnje onemogočeno, da bi prišli na vodilna mesta v podjetjih    zaradi gospodarskih
Za drugačno delitev sindikalne članarine
Ze na občinski sindikalni konferenci v Novem mestu to delegati razpravljali o razdeljevanju sindikalne članarine. Menili so, da je lestvica nepravilna, ker morajo podruž-1 niče odvajati G5 odstotkov članarine, njim pa ostane le 35 odstotkov. Zaradi tega menda člani neradi plačujejo članarino, češ: Saj od tega tako nimamo skoraj nič.
Tudi na okrajni konferenci so razpravljali o lestvici delitve sindikalne članarine. Predlagali so, da bi se večji del članarine porabil za kul-turno-prosvetno, telesno vzgojno in izobraževalno delo članov. Višjim sindikalnim forumom so 'poslali predlog za spremembo lestvice o delitvi sindikalne Članarine tako, da bi podružnice manj odvajale, višjim sindikalnim forumom ter več zadržale za kulturno-prosvetne in izobraževalne namene.
prestopkov kaznovani ljudje. Gospodarska organizacija, ki bi zaposlila človeka, kateremu je sodišče prepovedalo opravljati vodilne posle za 1 do 5 let, bo kaznovana z denarno globo do milijon dinarjev.
Z1S je spremenil in dopolnil začasni odlok o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. Spremenil je tudi in dopolnil uredbo o tarifi davka na promet. Občinski ljudski odbori lahko po novem predpišejo občinski davek na ves promet na malr> na svojem področju, razen davka na promet proizvodov, za katere je z zveznimi predpisi določen regres. ZIS je sprejel še več drugih odlokov.
ZAHVALA
Zahvaljujem se delovnim kolektivom, pouličnim in družbenim organizacijam, ljudskim odborom in posameznikom za mnogoštevilne čestitke ob novem letu. Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsem posameznikom, izrekam svoja zahvalo po tej poti.
Jože Borštnar, sekretar Okraj, komiteja ZK8 Novo mesto
VOLITVE V ORGANIZACIJAH SZDL
V teku januarja in februarja bodo volitve v cenovnih organizacijah SZDL. V novomeški občin'' bfdo volitve končala dne 24. februarja. Vei bomo pisali O pripravah in volitvah v organizacijah SZDL v poročilu z okrajnega p.enuma SZDL, ki Je bil včeraj v Novem mestu.
»Izdajalci! Prihodnjič si poiščite pa kakšnega drugega osla'«
(Jež, Beograd)
Vtis o šolskih zdravniških pregledih otrok v občini Črnomelj
Slaba prehranje
zobovje, golšavost.
Novu mesto v snegu, ki ga pa sadnje sonce močno jemlje. — Malo prezgodaj se ponuja letos ta toplota; v februarju ali marcu bi bila bolj zaželena.
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR
se priporoča cenjenim odjemalcem ln jl:n čestita za novo leto F
x>oococc>ooooooa«xox^
Lani v oktobru so bili pregledani otroci po vseh šolah, razen na osnovni šoli v Stražnjem vrhu in gimnaziji v Črnomlju. Pregledali smo otroke 13 osnovnih šol in dijake nižje gimnazije na Vinici. Povabiij smo tudi starše šolarjev 1. razreda. Ugotovili smo, da sta splošni razvoj in prehranjenost na splošno slaba. Drugi problem pa je golšavost in slabo zobovje.
Udeležba je bila zadovolliva in tudi starši so pokazali zanimanje za otroke (razen iz Pre-loke in delno Dragatuša). Starše smo povabili zato, da bi se lahko z njimi takoj pomenili glede zdravstvenega stanja oziroma morebitnega zdravljenja njihovih otrok. Za otroke, ki so bMi potrebni zdravljenja, smo Izdali tudi recepte za zdravila.
Preveč kruha In krompirja, premalo mleka In mesa
Ugodno je presenetilo, da se je jzbollšala čistoča šolarjev in šol v primerjavi z lanskim letom. Brez dvoma so to posledice ul^^ifcpv. ki so bili izdani v času neva^^/i epidemij po-lyomdeb'tisa. Nil?^,*>r pa ni zadovoljiva prehrana otrok. Opazili smo, da otroci Jedo nepravilno in pomanjkljivo hrano. Otrocj lz oddaljenih krajev popijejo zjutraj ponekod namesto
mleka kozarec vina In morda pojedo še malo kruha. Otroci, ki imajo popoldanski pouk, slabo kosijo, kar je doraščajoče-mu organizmu zelo v škodo. Na splošno Jedo preveč maščobe in ogljikovih hidratov t. j. kruha, krompirja in podobnega, pre-maJo pa beljakovin: mesa in mleka. Prav tako uživajo premalo vitaminov v hrani. Opaža se pomanjkanje vitamina C ln vitamina A m D. (Vitamin C Je nujno potreben za organizem in ga dobimo predvsem v sadju in zelenjavi; vitaoirn A m D je v mleku in jajcu ter v ribjem olju). Šolar bj moral doma vsaJ trikrat jesti. Vsak obrok hrane bi moral vsebovati nekaj beljakovin (mesa, mesnih izdelkov, fižola, mleka, sira) in dovolj zelenjave in sadja.
Stanje zobovja pri šolarjih je izredno slabo. Več kot polovica ima slabo ali ^pomanjkljivo zobovje. Na nepravilen razvoj zob vpliva tudj hrana; vzrok pa Je pomanjkanje zobozdravstvenega kadra, ki bi skrbel Izključno za popravila in pregled zobovja otrok.
Tretji problem belokranjskih šolarjev je golšavost, ki 3e zlasti v nekaterih kraj'h (Sinji vrh) posebno pereca. Vzrok za golšavost je pomanjkanje joda v hrani. Vpliiva pa tudi pomanjkanje mineralov (kalija) ln vi-
tamina A (premalo mleka in jaJc).
Za Ilustracijo šolskin pregledov bi podal majhno sliko o rezultatu pregleda 4 belokranjskih šol, ki so najbolj karakteristične: osnovne šo^le v Marindolu, Adlešičih, Dragatušu in na Vinici.
mesne izdelke (dobre kvalitete). Priporočali smo, da bi starši prispevali nekaj denarja za mlečne kuhinje, da bi lahko izdajale njihovim otrokom izdatne malice. Namesto denarja b[ lahko kmetje prispevali po svojih močeh n. pr. kravje mleko, jabolka in slično. Slej ko preJ
Onom* šola
Marlndol Adlešiči I) rasa tuš Vinica SKUPAJ
Kot kaže otrok na teh
3
w
31 109 186 10« 432
I
I
"S)
Oh
28 1(17 168
ipa
407
5
pregled je šolah slabo hranjenih, 48% ima slabo bovJe in 45*/» je golšavih.
2— 6
2- 1 18—10
3— 2 25— 6
50°/o pre-zo-
¥i
4 ti E o »
{ C^
18—62 54—51 77—46 49—48 198—50
t> o
£ * ■O ji
S**
17—59 61—57 80—54 26—25 191—18
t; o
15-52-70-35-182—45
na topi«
-51 49 -41 -34
Za boljše poslovanje mlečnih kuhinj
Za izboljšanje prehrane po šolah skrbijo mlečne kuhinje, ki pa le delno obratujejo pravilno. V okviru mlečne kuhinje delijo mleko v prahu in maslo. Potrebno bi bilo. da bj otroci dobili več beljakovin ln sadja (vitaminov) t. j, da bi otrokom dajali n. pr. sir (dosti kalcIJa),
pa  bo  treba misliti obroke v šolah.
Prepričanj smo. da bodo ta prizadevanja našla plodna tla. Za ostalo zdravstveno problematiko pa mislimo ustanoviti v letu 1957 Šolsko ambulanto, kjer bi s* pregledali siste matično v bodoče vsi otroci (šolarji) bližnjih šol, kajti delo po šolah ni nikoli toliko vredno, kot pa pregled in preventiva v ambulanti. Posledica bo brez dvoma izboljšanje zdravstvenega ftanja Šolskih otrok,
Dr. Robert Neubauer, ml«
Povsod delajo člani Zveze borcev Bo,jše lovsko g°sp°darienJe
■ *■ w ■ W J W |l   UP V *«W ■  ^i^P W       Posledice    starega    pojmovanja   "»ala vsakomur to, k;.r je zustu-   se   kaže   predvsem pomanj
Med glavne uspehe dela Zvene borcev v okra'ju štejemo predvsem organizacijsko utrditev okrajnega odbora in občinskih odborov ZB. Poleg voljenih organov dela v organizacija J« še 236 ljudi v raznih komisijah. Sploh pa srečamo člane Zveze borcev, v borbah prekaljene tovariše in tovarišice. na vidnejših an odgovornih delovnih mestih v naši proizvodnji, upravi, ljudskih odborih, društvih an organizacijah v mestu ln na vasi. Zares je Zveza borcev tista sila, ki aktivizira državljane za dviganje gospodarskega i.n kulturnega napredka Dolenjske.
O svojih uspehih ln problemih bodo prav zdaJ razpravljale osnovne organizacije na letnih občnih zborih. Lahko bodo vodstva ZB podajala obračune tam, kjer so bila vse leto tesno povezana s članstvom, kot n. pr. obč. odbor ZB v Črnomlju, ki je med letom večkrat povabil partizanske matere ~~* vdove na razgovore o njihovih pravicah in dolžnostih ter se z njimi pomenil o vseh težavah, ki jih imajo.
Zveza borcev goji tradiolJe iz let NOB. Odgovornost do tova-ri*tva in patriotizma vidimo tu-d)i v tem, da postaja skrb organizacije za otroke padlih borcev in za njihove matere vedno večja. Po evidenci krajevnih odborov ZB (z izjemo kraj. odbora Cadreže) Imamo v okraju 1116 otrok padlih borcev. Statisti: čn t podatki povedo, da je vključenih v razne šale, poklice ln v uk v gospodarstvu 976 otrok, za 140 otrok pa moramo se posebej skrbeti do njihove poklicne osamosvojitve.
Cestokrat slišimo, da otroci padlih borcev zaostajajo predvsem v šoli pri učnih uspehih. Ta trditev ni točna; drži le v posameznih izjemnih primerih, kjer so otroci rasli v Izredno težkih družinskih razmerah. Letos je poleg rednih dijakov in študentov vključenih v uk v gospodarstvu in v dopolnilne šole 13« otrok. Upamo, da bo zrasel l«z njih dober strokovni kader.
Navzlic težavam s finančnimi sred-tvi so dali OLO in občinski ljudski odbori našega okraja za prve 4 mesece tega šolskega leta za 421 šit'pend.istov (otrok borcev NOV) 5.093.9S0 dinarjev. Vsa družba pomaga poleg ZB. da bodo ti otroci dosegli potrebno izobrazbo. Zal pa se mnogo otrok po dokončanem 4. razredu gimnazije usmeri v razne industrijske in druge gospodarske šole. čeprav so sposobni   za   nadaljnji   štud'ij. V
Člani PreSernove družbe obnovite članarino za leto 1957!
Letos 200 tisoč radijskih aparatov
Sedem jugoslovanskih tovarn, ki izdelujejo radijske sprejemnike, bo letos izdelalo nad 200 tisoč raznih tipov radijskih aparatov, kar pomeni, da bo proizvodnja te panoge nase industrije leios za 30 odstotkov večja kakor je bila lani. Približno polovico teh aparatov bo.izdelala ra-dioindustrija »Nikola Tesla« v Beogradu. Prihodnje leto bomo dobili na trg prvič tudi radijske aparate s klaviaturo, reč pa bo na izbiro tudi radijskih aparatov z napravami za ultrakratke valove in sprejemnikov z radiogramafonom.
Nekatere naše tovarne bodo dale na trg tudi nad 30.000 manjših »ljudskih sprejemnikov« po 15.000 dinarjev. Štiri tovarne pa bodo razen tega izdelale letos približno 2 tisoč televizijskih sprejemnikov.
V raznih Šolah, poklicih In v uku je 976 otrok padlih borcev, še posebej pa skrbi Zveza borcev v našem okraju za 140 otrok
okraju imamo komaj 12 otrok padlih borcev na univerzah, kar je veliko premalo v primerjavi s skupnim številom študentov našega okraJa.
Seveda so organizacije posvetile precej skrbi tudi borcem, invalidom in materam, katerih sinov} so padli v NOB. Organizacija jim je pomagala v različnih težavah, tako pn zdravljenju, zaposlovanju, pomoči pri #tix>kovnem izobraževanju, pri ure.ja.nlu priznanja let, pri uveljavljanju invalidskih pravic pokojnin itd. Vendar so ta vprašanja lahko reševali le tam, kjer krajevni odbori ZB zares skrbe za članstvo in kjer imajo uretene preglede članov.
Skrb za ohranitev zgodovinskih podatkov
Resno so se lotil j občinski ln krajevni odbori s pomočjo okr. odbora ZB tudi vprašanja zbi-
borcev. Odbori ln komisije opravljajo tudi pomembno delo s pisanjem zgodovine in kronik iz NOB. Tudi tu amo letos dosegli lepe uspehe, toda prav na tem področju nas še čaka precej dela.
Za spomenike skrbimo že vsa leta. V letu 1956 sta bila postavljena 2 nova spomenika in 5 spominskih plošč, najvažnejša pa je bi.la ureditev Mreh grobišč padlih junakov na Rogu, v katerih počiva 145 tovarišev in tovarišic.
Ob vsem tem pa organizacija ZB n; brez problemov. Med nje spadajo predvsem finančna sredstva. Občinski ljudski odbori naj bi zato zagotovili v svojih proračunih za 1957 dovolj denarla za štipendije, da bomo mogli vzdrževati otroke padlih borcev v šolah ln Internatih.
naše organizacije kar naJbolJ prizadevno udejstvovali v vsem političnem in gospodarskem delu ter pomagali pri eboljševa-nju delovne storilnosti, njene kvalitete tn s tem pn dviganju življenjske ravni. Voljeni člani naše organizacije pa naj bi Imeli več osebnih stikov a člani,
Pred Novim letom smo prosili predstavnike nekaterih organizacij in društev za odgovor na tile vprašanji:
1. KAJ ŠTEJETE MED GLAVNE IN NAJLEPŠE USPEHE VAŠEGA DELA V LETU 1956?
2. KATERE GLAVNE NALOGE IN PROBLEME NAMERAVATE IZVRŠEVATI V LETU 1957?
Ko objavljamo odgovore funkcionarjev okrajnih odborov vprašanih društev in organizacij, jim predvsem želimo, da bi s pomočjo vsega svojega članstva uspeli uresničiti zastavljene naloge, saj je tudi delo na področjih, kamor imo se tokrat obrnili, važen sestavni del naših prizadevanj za učvrstitev družbenega samoupravljanja.
Posledice starega pojmovanja lova ln miselnosti nasploh dajejo delu lovske organizacije prav gotovo poseben pečat. NihCe si nI obetal vsebinskih izprememb čez noč, saj je ta odvisno od vseh ljudi, oziroma vseh lovcev, ki v organizaciji delajo. Mirno pa lahko ugotovim, da je lovstvo na Dolenjskem, posebno v zadnjem času, v koraku z razvojem vsega slovenskega lovstva in da je večina naših lovskih družin po svojem delu enakovrednih družinam ostalih področij Slovenije. K takemu stanju so brez dvoma pripomogli delavni napori iu uspehi pravkar poteklega leta.
Nalog, ki so čakale lovsko organizacijo, nI bilo malo in tudi lahke niso bile. Združitev z lovsko organizacijo bivšega Črnomaljskega okraja, s katero je naraslo Število družin od prvotnih 21 na 33, Je predstavljala bistvo organizacijskega dela. Trdim lahko, da Je združitev popolnoma uspela in je dobrSen del pripojenih družin in lovcev zaživel novo življenje. Slabosti, ki so se v nekaterih družinah pojavljale Cesto pod vplivom sosednjih hrvaških lovcev, kjer Je lovska morala ln lovstvo nasploh precej na nižji ravni kot pri nas, vse bolj Izginevajo. Organizacija se Je učvrstila ln odnosi znotraj družin In družin z okrajno lovsko zvezo so se dokaj Izboljšali. K temu so prav gotovo pripomogli na novo »zdelani pravilniki lovskih družin, ki urejajo prav te odnose, dajejo pravico in dolžnost vsakemu lovskemu kolektivu, da se upravlja ln si gospodari sarn- Seveda pa Je k izboljšanju stanja pripomoglo tudi to, da se je v celotni organizaciji zaostril čut odgovornosti, disciplina in Izpolnjevanje sklepov. Niti prijetno niti ljubo ni bilo Izvajanje sankcij. So pa te prav letos dokazale, da se Je organizacija popolnoma zavedla svojih nalog, obračunala s famlljariiostju ln prl-
ranja tn ohranitve zgodovinskih poda/tko v. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, večina občinskih organizacij ZB zaključuje pisanje    življenjepisov padlih
Marsikje pa so bili člani ZB v družbenih in gospodarskih organizacijah v letu 1956 le premalo delavni. Zelo dobro bj bilo, da bi s« zato povsod člani
predvsem s tistimi, ki Oh tare bolezen aH starost.
Martin Pavlin
tajnik okr. odbora Zvez« borcev
znala vsakomur to, kar Je zasluzil, h.i/.in an nagiauo. espcu nI uuiui. ofiuiii m mviev, ki naj bi im. i UKuijtin, je min V etili U in.uij, tamii, ki jih je uiio licua
i/M 11 ... Ij i i, vsaK li..u več. : ..n tU' i .m i UUL«Ka m .m j a se Je l%oo.j:>...4
iuu1   OkllOvlia   llilsliUhii   tlast'g.l   U -
id, t, j. ii.ih' u-. imi gospoui.ijeiije oziroma gojitev. Cepi a. v je se ve-cnid m u/iu tinsncuu »iUkiii, je ie veuuo manj mrnursiva, krivoiov-Itva in utajene uitjaui v naliroi-malh. Večji Uel uplenjene uivja-ui gre na ug, izkupiccK pa v lov-stte Dlagajue. Vse oolj se je začno p.i. ..i na izKožcnje iu vnov-Cevanje kožuhovine.
VeČina lovcev in lovskih družin se Je začelo zavedali, da Je treba Iovsko gospodarjenje postaviti na ekonomsko-iinancno osnovo, ki jo lovišče nudi, ker bo le tako mogoče v lovišča vlagati ln bo lovišče lahko postalo bogato na divjadi, i.i stališča so omogočila, da so uružine preko okrajne lo\ske zveze nasadile preko UMI fazanov in spustile uvožene zajce za osvežitev krvi. Uspeh nasadilve Je izboren v vseh družinah, kjer so fazane po izpustitvi tudi gojili in čuvali. Stalež je tako porasel, da smo že letos lahko dovolili odstrel fazanov. Tudi presaditev zajcev Je uspela ln se Je to Jasno videlo ob nedavnih tekmah psov-goničev zveznega značaja, ki so bile na terenu lovske družine Novo mesto, saj Je vsak pes prišel na zajca. Kljub temu, da se je poskušalo tudi z nusaditvljo jerebic, nI bilo uspeba. Vzrok Je verjetno v premajhni količini, ki Je bila vložena, ln pa v Se vedno velikem Številu roparlc.
Kes Je, da so družine, vsaj večina od njih, uspeSno Izvedle po-končevanje ropatic, res pa Je tudi, da se teinu posveča Se vse premajhna pažnja, saj je Se precej lovcev, ki morajo plačati točke za nepokončanc roparice. Od vse naSe divjad! pa Je brez dvoma narejen največji napredek v srnjadl. To, pred vojno aH takoj po vojni redko divjad naših gozdov, srečujemo že v vsakem gozdlCku. Prav pri srnjadl smo se predvsem z gojitvijo približali staležu, kot ca Slovenija le ni Imela. Nastaja pa problem spolnega razmerja, namr'f prevelikega Števila srn v odnosu na srnjake. Za pravilno nadaljnjo gojitev
Na pomoč!
Prostovoljno gasilstvo Dolenjske gasilske zveze okraja Novo mesto ob prehodu 1956—1957
V preteklem letu je bilo tudi dolenjsko gasilstvo močno razgibano. Z večjo udeležbo članstva in pionirjev je sodelovalo pri drugem slovenskem gasilskem festivalu v Mariboru, na katerem je gasilstvo sprejelo polno priznanje našega delovnega ljudstva in naše ljudske oblasti. Poleg tega je dolenjsko gasilstvo v svojem okraju izvedlo okrajno gasilsko tekmovanje, gasilo veliko požarov ter slavilo već jubilejnih obletnic ustanovitve prostovoljnih gasilskih društev; ob teh slovesnostih so društva sprejela nove sodobne društvene gasilske zastave in odlikovanja z republiškimi priznanji: PGD Metlika za 87 let, Novo mesto pa 80 let in Dolenjske Toplice za 75 let delovanja.
Prostovoljno gasilstvo našega okraja je v letu 1956 gasilo 52 požarov ki so povzročili 19 milijonov 661-079 dil skupne škode. Pri tem pa je gasilstvo obvarovalo pred požarnim uničenjem za 173,e»5.8O0 din ljudskega in družbenega imetja. Od teh požarov je bilo 11 namernih požigov, 14 požarov iz malomarnosti, otroške igre so povzročile 4
Pozdrav šentruperčanom
Iz Bjelovara pošilja tople čestitke in želje za veliko uspehov v novem letu vsem sorodnikom in znancem iz Sentruperske doline, prav posebno pa mladinskemu krožku ljudske , tehnike, vojak Stanko Jaki.
požare, strela 8, gradbene napake na stavbah 6 in neugotovlje-nl vzroki 9 požarov. Za temi suhimi številkami se (pa skriva veliko prizadevno delo našega gasilstva.
V primerjavi z letom 1955 je število požarov narastlo, medtem ko je vrednost povzročene škode manjša, vrednost obva-rovanega imetja pa večja, kar gre   n.i   hva.lo   doslednejši in
pravilnejši požarno varnostni službi, kt zajema s prostovoljnim gasilstvom vedno večji krog našega delovnega ljudstva, zboljšanju tehnične gasilske opreme ter boljši pripravljenosti in strokovni sposobnosti nagega prostovoljnega gasilstva.
V preteklem letu je gasilstvo v naši državi dobilo nov gasilski zakon, s katerim" so za gasilske potrebe zajamčena primerna    finančna    sredstva V
okrajnih gasilskih skladih, v katere se steka 2 odstotka od davka na dohodnino in 4 odstotke od požarnih zavarovalnih premij, ki jih v ta sklad odvaja DOZ. Tako b0 ta sklad odvisen od pravilnejšega in doslednejšega plačevanja dohodnine državljanov in pravdnega in polnega zavarovanja ljudske imovine. S tem je tudi zajamčena spopolnitev in razširitev požarno varnostne službe in gasilstva. Skladi pa bodo družbeno upravljani ter so se začeli z novim letom koristiti odnosno razdeljevati.
V preteklem letu smo tz dodeljenih prispevkov DOZ (po republiški Gas. zvezi) nabavili pri lokjajrA; goi'lskli zvezi d;n razdelili med prostovoljna gasilska društva dve motorni bri-zgalni in odplačali ono iz 1955. leta ter 680 m tlačnih cevi. Osebne gasilske opreme je bilo razdeljeno za 336 4S1 din, razne gasilske opreme pa za 232.416 dinarjev. Za popravila ln gradnjo gasilskih domov je bilo dodeljenih 1,075.899 din, za popravila motornih brizgalen in gasilskih avtomobilov pa 2 milj-38.000 din. Za novo leto je pa sprejelo naše zaslužno gasilsko društvo Novo mesto nov tipiziran gasilski avtomobil sodobnega domačega izdelka v vrednosti štiri in pol milijona dinarjev. Ta avtomobil s potrebno tehnično opremo je nam priskrbela naša ljudska oblast in s tem dala priznanje našemu gasilstvu.
Da bo naše gasilsko delo tudi v novem letu dobro uspevalo.
se mora čim tesneje povezati z množičnimi organizacijami SZDL, LMS, RKS in z njihovo pomočjo pridobivati novih mladih moči za okrepitev požarno varnostne službe v naserrir okraju. Sodelovati mora s krajevnimi organizacijami RK m njihovimi komisijami za male asanacije, ki skrbe v prvi vrsti za zdravje našega ljudstva in zboljšanje življenjskih pogojev. V gasilskih vrstah samih pa je treba utrditi gasilsko disciplino, da bo pomoč gasilcev v primeru požara aH druge nesreče čim Uspešnejša.
Gasilske organizacije naj si po pravilih in statutu gasilske službe prizadevajo za strokovno uposabljanje svojih članov v opravljanju gasilske službe. VSj člani naj do 't«dna gasilstva, ki bo meseca maja, opravUo izpite za Izprašane gasilce, vsi še ne zapriseženi člani pa ga-sLlsko prisego. V gasilsko šolo LRS bomo še nadalje načrtno pošiljali člane gasilce, k[ imajo pogoje za nadaljnjo okrepitev gasilske službe v naših organizacijah. Posebno pa hočemo skrbeti za strokovno usposabljanje strojniškega kadra, da se izognemo velikim izdatkom r.a popravila motornih črpalk in avtomobilov, kar gre v škodo nabav novega gasilskega orodja.
Vsem prijateljem gasilstva in vsem gasilcem želim srečno ln uspehov polno nov0 leto
Na pomoči
Lojze MlrtlČ,
predsednik DGZ okraja mesto.
te kaže predvsem pomanjkanj* puSk risanic ln v tem le. u zaradi Se dokaj visoke cene teh pušk tega vpraSanja Se ni bilo mogoče resiti.
Ne bilo bi prav, če ne bi omenil člena zakona, ki pravi, da se lovi samo s ćistopascmskim psom. Na tem področju prednjači nekaj uaSih družin pred večino v Sloveniji. Kakor vsako leto, sta bila tudi letos dva pregleda lovskih psov — v Črnomlju in v Novem mestu. Poleg tega pa smo imeli tudi praktične tekme zveznega značaja. OLZ, kakor tudi več družin, je ustanovila poseben sklad za nabavo psov, ki se dajo nato lovcem v uporabo ln razplođ. V bodoče bo potrebno poleg Števila dvignili predvsem kakovost psov In povečtii njih solanost.
Stanje v lovstvu v okraju prav gotovo ni idealno in bo potrebno Se mnogo dela. Poleg nadaljnje učvrstitve organizacije ie bo v bodoče treba lotiti predvsem dveh nalog. Prva je povečati in izholj-Sati gojitev divjadi glede na racionalno lovsko gospodarjenje, v ta namen bo, kakor Ima v načrtu OLZ, nabavljenih približno 3000 jerebic, saj Imamo za njih uspe-vanje vse realne poboje. Nadalje bo za gojitev in razplod fazanov osnovana manjša voljera, tako da jih bomo sami vzgajali in jih ne bo treba kupovati. Treba bo predvsem izboljšati loviSča ln naprav« v njih: krmišča, solnlce. visoke preže itd. Da lil se kar najbolj poživilo pokončevanje roparlc, bomo morali organizirati tekmovanje In mu dati z nagradami pravo pobudo.
Kof druga, stalna In mogoče Se važneJSa naloga v bodočem letu pa Je vzgoja naSIh lovcev. Tej se Je do sedaj posvečalo vse Dremalo pozornosti, čeprav vemo, da mora biti vsak lovec kulturno In etično Izobražen. Morali bomo organiziral vrslo predavanj po lovskih družinah in seznaniti lovce z vsem bogastvom lovske stroke, njenimi običaji in lepotami, kakor tudi a vsemi modernimi Izsledki in gledanji v lovstvu sploh.
l>anl so vsi pogoji, da postav« Ilene naloge IzvrSlmo, ln prepričan sem, da gre lovstvo na Do-Ipn.lskem novemu napredku na* sproti.
FRA V.T O BITLC, predsednik okrajne lovske zvez«
Življenje invalidov
Ko zaključujemo leto 1958 ln ugotavljamo uspehe ter slabosti našega dela, lahko ugotovimo, da je bilo nafte delo kljub raznim težavam uspešno.
Eden od glavnih uspehov našega tlsla je bil ta, da smo po novi teritorialni razdelitvi v LRS tudi v invalidski organizaciji učinkovito izvedli reorganizacijo z vspo-stavitvijo enajstih občinskih odborov Zveze vojaških vojnih Invalidov. Po lastni pobudi ln b pomočjo okrajnega odbora ZVVI so $e občinski odbori ZVVI v svojem delu utrdili in v glavnem vsi že tudi uredili odnose z osnovnimi organizacijami ZVVI. Naše članstvo s svojimi predstavniki sodeluje v družbenem samoupravljanju ln tako zastopa korlsll skoraj tri tisoč članov organizacije, kakor tudi ostale družbene koristi. Ta povezava ln sodelovanje je bilo ustvarjeno predvsem v zadnjem času in to lahko poleg pomoči, ki smo jo nudili članstvu ln skupnosti, šteiemo kot največji uspeh v letu 1956. Invalidska organizacija je kolektivni član SZDL 1n zato si ne postavlja posebnega programa za svoje delo. Njena dejavnost se razvija v Zvezi komunistov, SZDL, sindikatu ln v drugih družbenih organizacijah ter društvih. Potrebno je tudi poudariti, da Je nemajhno število invalidov članov raznih Športnih organizacij. Precej zadovoljivo so se invalidi uveljavili v kegljanju, streljanju in Sahu pa tudi v smučanju in upamo, da bomo prej ko slej dosegli kak bolj SI rezultat.
Invalidska organizacija Je s svojimi predstavniškimi organi v vseh letih po osvoboditvi posvečala svoje'delo politični preobrazbi svolega članstva ln drugih državljanov ter skrbi za pravice članstva ZVVI. Zveza VVI je pomagala vsem upravičencem do zaščite po zakonu o vojaških vojnih invalidih. Ljudska oblast Je pa na predlog ZVVI 1 tudi vsetransko in nesebično podpirala članstvo v primerih, ko Je bilo pomoči potrebno. NaSa organizacija nima drugih dohodkov kot prtspevke na račun članarine, vendar bo odbori organizacije tudi iz teh prispevkov lahko razdelili nekaj sredstev za nujno pomoč posameznim Članom. Posebno skrb je ZVVI posvečala otrokom padlih borcev. V zvezi s tem je poleg splošne skrbi za razvoj ln vzgojo teh otrok predlagala od svoje strani več primerov za štipendira-
nje, počenšl z letom 1956. ProV tako Je bilo organiziranih več Izletov v zgodovinsko važne kraje. Na teh izletih je bUa posvečena Klavna skrb otrokom padlih borcev, kt so lahko spoznali, v kakšnih okoliščinah so partizani in njihovi padli očetje iavojevall zmago nad fašizmom.
V načrtu bodočega dela nam bo glavna naloga utrditev organizacije ZVVI ln njenih vodilnih organov ter splošna skrb za članstvo, posebno Se za otroke padlih borcev, dokler se ne bodo mate-
rialno osamosvojili. Glede osebnih vojaških vojnih ln mirnodobnih invalidov bo naša naloga Se nadalje skrb za njihovo rehabilitacijo in prekvalifikacijo, da se bodo lahko zaposlili in si tudi drugače ohranili družbeni kontakt brez Čuta manjvrednosti. Nadalje bo naša naloga tudi v tem, da bomo s še večjo prizadevnosti« sodelovali v družbenem samoupravljanju in kar najtesneje povezovali našo organizacijo z organi ljudske oblasti in družbenimi organizacijami. V vsakem primeru bomo tudi ščitili svoje pravice, ki so nam zagotovljene z zakonitimi predpisi!, oblastnim organom pa vsestransko pomaga« pri izva-lonju naloj* za razvoj naše domovine in socialistične demokracij« ter naše vodstvo podpirali v borbi za ohranitev miru. osnovne ne-loge invalidskega organizacije j« nakazal četrti kongres Zveze vojaških vojnth invalidov Jugoslavije ln nam bo gradivo kongresa navodilo za naše nadaljnje delo. Jože Kenda predsednik okr. odbora ZVVI
|l|IIIIIIIIIIPIlllllllfll!lllll!tfM
{Novoletni
Novo
z starega v novo leto -
Lani, oh prehodu Iz starega v novo leto, smo z anketo določevali najboljše športnike Dolenjske ln Novega mesta, letos pa smo se odloČili za nekaj drugega. Ob Novem letu, ki Je tudi nekaka meja med staro ln novo Športno sezono (vsaj za večino panog), je naš Športni sodelavec obiskal dvanajst najmarkantneJSlh novomeških Športnih ln telesiiovzRo.lnlh delavcev, predstavnikov različnih Športnih klubov In diultev in teveda tudi novomeškega Partizana. Vseh dvanajst Je z veseljem ustreglo prošnji m povedalo svoje mnenje o pre-tekli športni sezoni, o trenutno najbolj perečih problem h nllhove organizacij* In o načrtih za leto 19S7. Seveda so to precej standardna vprašanja, toda neizogibna, posebno če se govori na splošno o preteklem ln bodočem delu.
Dr. Golež: Kvaliteta in množičnost
Novomeški Partizan Ima že dalj fiasa vodilno vlogo tudi na športnem, ne samo na telesnovzgoj-nem področju. V svojih vrstah Ima precej kvalitetnih športnikov ln športnic, ki so že večkrat tudi v republiškem in celo zveznem merilu z uspehom zastopali novomeške belo-zelene barve. Brez dvoma pa Je glavna moč Psrtiza-na v številnih oddelkih dece, pionirjev in pionirk, mladincev in mladink, članov In članic. Da bi nekoliko osvetlil delo telesno-vzgojne orgenlzaclje Partizan na področju Novega mesta, smo obiskali predsednika dr. Gole ž a.
»Brez dvoma je btio delo našctJa društva tudi v preteklem letu uspešno,« je začel. »Kvaliteta ln množičnost sta se dvignila. Seveda to ne velja za vs«, velja P» Ca spložno vadbo, ki je glavns naloga vsakega partizanskega dru-
štva. Da nI bilo že lani Se večje Širine je vzrok v tem, da nimamo lastne telovadnice, telovadnici v gimnaziji in v osnovni šoli pa ne zadoščata. Telovadnica je naš najbolj pereč problem. Z zidavo novega doma, kar je že dalj časa predvideno, bi to odpravili, toda sami nimamo dovolj sredstev, da bi se kaj takega polotili. Finančna sredstva imamo le «;h najnujnejše potrebe. Skrbeli smo, da pri razdeljevanju teh sredstev ni bila nobena panoga zapostavljena. Od Športnih panog, ki jih društvo goji, so bili najuspešnejši odboj-karjl, ki pa so letos stagnirali. Zato je bilo tudi zanimanje publike manjše kot pretekla leta. Mo-Btvo je v krizi, ki pa bo prihodnjo sezono verjetno prebrođena, ker se mladi igralci že kar dobro uveljavljajo med starejšimi, lzkuše-neJSimi. Rokomet je nekoliko zaspal, kar Je ocISel Medle, zato pa koftarkarjl vidno napredujejo. Pri atletih Je bil lani morda dosežen največji vzpon, tako kvalitetno kot kvantitetno. O posameznih panogah ne bi več govoril, ker bodo podrobnosti lahko navedli vodniki posameznih panog. V o/lalem pa smo za prihodnjo sezono optimisti.«
Srečko Skrt: Orodna
telovadba je specializacija
Srečko Skrt, predsednik Okrajne zveze ln vodnik mladinskega oddelka orodnih telovadcev, Je povedal:
»Orodna telovadba Je prav lako kot odbojka ali košarka, atletika uli rokomet športna panoga, oziroma pravilneje: specializacija. Zato Je napačno, kar nekateri mislijo, da se vse delo Partizana sestoji iz orodne telovadbe. Glavni cilj Partizana je skrb za vsestransko telesno vzgojo mladega človeka, ki se doseže s splošno vadbo. Sele potem je možna specializacija, ko ima človek za seboj tisto, kar bi lahko- imenovali osnovno šolo. Novo mesto ima v orodni telovadbi že stare tradicije, tudi večkratni olimpijski zmagovalec Leon Stukelj Je bil Novoiaeščan. Trenutno nimamo članske vrste, vendar pa lahko povem, da Ima-
mo med mladinci nekaj takih, ki bi lahko že nastopali v članski vrsti. To so predvsem Bavdek, Hočevar, Moro in drugi. Bavdek
Je od vseh najbolj nnpredoval ln spnria pri mladincih v republiško elito. To Je posledica rednega treninga in velike pridnosti, katere pri ostalih večkrat pogrešam. Precej Imamo talentov, le marljivosti Jim še primanjkuje. Večina, tako pri mladincih kot pri mladinkah, obvlada že nekatere zelo težke prvino,«
Šetina: Košarkarji ne bodo ostali na repu lestvice
s tov. S e 11 n o , vodnikom in trenerjem košarkarjev, sva se pogovorila kar n a cesti, kep je prišel ravno iz šole.
»Košarkarji so med najbolj delovnimi športnimi panogami v Partizanu. Odkar smo se preselili z Loke v telovadnico, nismo prenehali s treningi. Za treninge Je veliko zanimanje, povedati pa moram, da za dopolnilni trening obisku |emo Se treninge atletov, ki jih vodi prof. Glonar. Tako se že sedaj vneto pripravljamo na prihodnjo sezono, na novo prvenstveno tekmovanje. Lanski uspehi so bolj majhni, upoštevati pa Je treba, da smo prebijali led ln da je jasno, da se ne da takoj zmagovali nad ekipami, ki imajo za seboj večletne priprave, Imeli smo tudi težave z moštvom, ker je bilo premalo Igralcev, Letos smo pritegnili nove, ki že redno trenirajo in veliko obetajo. Omeniti moram, da so nekateri Igralci prve ekipe postali nedisciplinirani ln le redko pridejo na trening. Težko nam Je, ko nimamo trener-1a. Sedaj sam vodim treninge in obenem Igram. To je v košarki težko ln nujno bi bilo. da bi dobili trenerja. Treniram tudi pionirje in prav lepo se razvijajo. Ko malo odrastejo, bodo odlična
tekmovanjih. Teh je bilo blizu 20, od tega 11 doma v Novem mestu. Udeležili smo se vseh prvenstvenih tekmovanj od pokrajinskega prvenstva v Kočevju, do republiškega in državnega prvenstva. Letos Je naša panoga res zaživela, kakor sem si že dolgo želel, in tudi uspehi niso izostalt. Izboljšali smo večino društvenih rekordov, poleg tega pa še štiri rekorde Dolenjske, dva pri moških ln dva pri ženskah. Najboljši pri moških J« bil letos Potr.č, kt j« celo državni rekorder. Drži rekord v troboju za starejše tn mlajše mladine« Pri ženskah J* bila najboljša Ko-žarleva, ki baj» «aradi stalnih poškodb ne misli več nastopati, toda Kotnlkova jo je žc dohitela. Imamo sedaj *e dobre posameznik« ln solidno ekipo. Kar Gl Jih Je letos  nastopilo,  t 34 tekmovalci
vrsta. Na nekatere že mislim, da bi jih vključili v prvo ekipo, toda premladi so še. Treba bo Se počakati. V ostalem pa Ima košarka veliko upanja, da se dvigne. V letu 1957 ne mislimo več ostati na ropu lestvice, toliko smo sedaj že nabrali Izkušenj.«
Jože Glonar: Nasa atletika je res zaživela
Tako Je poudaril tov. Glonar, trener atletov; pogovorila sva se kar med treningom v gimnazijski telovadnici.
»VldiS, kar precej Jih Je ln pre-cel redno hodijo. To nI dobro samo za atlete, da Jim čez zimo ne otrdijo mišice, tudi ostali prihajalo, da se razgibljejo. Trening le tako raznolik, da vsem koristi Tudi smučarji trenirajo pri nas. predvsem tekači. Seveda so atleti v večini. O njih bi najbrž rad kaj zvedel. No, najprej o naših
1-2 (355—356)
DOLENJSKI LIST
Stran B
Obisk v bolnišnici Stvar naše družbe
Pred novim letom smo obiskal! tudi ravnatelja novomeške bolnišnice dr. S 1 a v k a P e r k a in na naprosili, da nas Je seznanil s napredkom, predvsem pa s problemi in težavami, ki Jih mora reševati naš osrednji dolenjski zdravstveni zavod. Čeprav so nas v začetku zanimali predvsem nspehi splošne bolnišnice — in teh ni malo —, so v prijetno tekočem razgovoru vendarle kar nekako sami od sebe bolj stopali v ospredje različni problemi; navajamo Jih zato tako kakor je tekla beseda.
»Kar zapišite: naš najtežji problem je simbioza kirurško-gimekološkega oddelka!« je začel tovariš ravnatelj in pojasnil, da pred;5tavl(ja sožiitje kirurgije ln ginekološko - porodniškega oddelka v isrti stavbi stalno nevarnost za Izbruh sepse. Gine-kološki-porodniški oddelek bolnišnice je iz leta v leto preza-teden; število pacientk j« stalno večje od razpoložljivih postelj. Cedalije obsežnejši je tudi delež kirurškega oddelka, ki prav zaradi tega nima več zadovoljivih prostorov. Vse to kategorično postavlja v ospredije nujno potrebo po novem ginekološkem ali novem kirurškem oddelku.
»S pomočjo republike in okraja smo uwpe.ll zamenjaj v polovici stavbe Internega oddelka dotrajam« strope; nujno je, da jih lizmenjamo še v drugi polovici hiše, kjer tudi nihajo, zdaj zaradi teh adaptacij nimamo v bolnišnici niti infekcijskega niti otroškega oddelka. Vse take bolnike moramo pošiljati v Ljubljano; kaj to pomeni za bolnika Jn njegovo družino. nI menda treba posebej razlaga/J, zavod pa Ima zaradi zmanjšane kapacitete vsak dan tudi! 60 do 70 tiisoč dinarjev izgube, ker nI oskrbnin« je nadaljeval ravna-teli dr. Perko,
Na cest; Pred bolnišnico se je ©tfa^ilo zateglo hupanje kamionov, zato se je tretji problem po<r»uid'il kar 9am od sebe.
»Teižlko čakamo, da bo občina vendarle naredila novo cesto mimo oddelka za pljučne bolezni in za TBC; asfalt ali kocke na« bod0 rešile večnega prahu
oz. blata, na ovlaiku pa ne bo veo karambolov.
Od ureditve novega biokemičnega Laboratorija v bolnišnici veliko pričakujemo,« je nadaljeval tov. ravnatelj in razložil, da bo tak centralni laboratorij delal tudi za ostale zdravstvene ustanove, vse zdravstvene domove !m postaje v okraju. Za nakup potrebnih aparatur bo zato potrebna poleg sodelovanja OLO tudi pomoč drugih ustanov.
Kirurgija in ginekologija naše bolnišnice nujno potrebujeta moderen EKG aparait; uporabljali bj ga tudi med operacijami, saj kaže vsa pozitivna in negativna dogajanja v človeku. Poleg tega Pa bj ga nujno potrebovali tudi za predoperativ-ne preiskave. »Toda — aparat stane 5300 dolarjev ...« — je zaključil svojo razlago ravnatelj dr. Perko im dodal, da je od finančnim sredstev odvisno še nekaj vaiinih del v bolnišnici:
Prestavitev lekarne Iz zasebne hiše v kleitme pro-store internega oddelka ki j »h b0 treba adaptirati (načrti so že gotovi), nabava še enega parnega kotla, da bosta imela Interni im pljučni oddelek enofn0 centralno kurjavo, pa Se n^ikuiO motorja za novi hladilav.k, ki že stoji.
Od vsega tega je v precejšnji meri odvisen nadaljnji razvoj največje zdravstvene ustanove na Dolenjskem. Od uvidevnosti, ki jo bo skumnost pokaza1« za reševanje problemov bolnišnice, lahko pričakujemo mien hitreMl ali pa tudi počasnejiši nadaljnji razvoj.
Deta in uspehov je iz leta v leto več
O uspehih v bolnišnicah govore mnogi podatki zgovorneje od tega, kar povedo zdravniki sami, saj Je že v bistvu zdravnikovega humanega udejstvovanja predvsem velika skromnost. Čeprav številke ne povedo vsega, pa vendarle prepričljivo kažejo, da Je tudi v novomeSki bolnišnici vedno več dela, prostori pa ostajajo taki kot nekdaj. Ko smo prosili ravnatelja dr. Perka, da bi našim bralcem povedal tudi kaj o uspehih bolnišnice, Je med drugim dejal:
»Na kirurgiji so se začele operacije srca t velikim uspehom. Ko bomo dobili novi EKG aparat, se bo Število teh operacij prav gotovo znatno povečalo In upravičeno lahko pričakujemo Se hrlile uspehe. IzvrSnJemo redne pljučne operacije. Do 15. decembra Je imela kirurgija 1055 aseptičnih in 3304 septičnih operacij. nad-li>00 Tentgenskih pregledov In slikanj, ostBlih ambulantnih storitev in prpp'.eđov pa več  kakor «4«.
Glnekološko-porortnlSkl oddelek bo Imel letos nekoliko manj porodov kakor lani. Do 18. decembra Je opravil 150n glnekoloSko-porodniSkih operacij in čez snoo ambulantnih pregledov. Na oddelku se vrSlJo sistematične preiskav« v smeri profilakse raka na Senskem spolovilu: opravllalo se načrtne kolposkoplje (preiskovanje ran na grlu maternice pod povezavo) In specialni pregledi zarsdi jalovosti (tudi z rentgenom). Takih oreeledov Je bilo n. pr. nekaj nad 400.
Pravkar dovrSena nova transfuzijska postaja bo zlasti kirurgom in porodničarjem v veliko pomoč, pričakujemo pa tudi primeren od-xlv krvodajalcev Iz vseh delov našega okraja.«
O delu ln problemih Internega oddelka nam je njegov prlmarlj dr. Feliks Kosec med ostalim povedal, da je osrednje vprašanje oddelka trenutno pomanjkanje 30 postelj zaradi adaptacij v hISl. Uspešno se Je vpeljala protlalko-holfčna ambulanta; značilno Je, da Jo obiskujejo predvsem pacienti li oddaljenih krajev, mnogo
mani Jih Je pa lz Novega mesta In okolice. Morda Jih odbija pred zdravljenjem neutemeljen strah, da hodo za to zvedeli njihovi znanci. Med bolniki manjka zlasti težkih alkoholikov kmetov in vinogradnikov, bolj pa se zdravijo obrtniki in Intelektualci. V oddelku poštuje tudi ambulanta za sladkorno bolne (diabetična um-tmlanta). Kakor prva, posluje tudi ta vsak četrlek.
V zvezi z adaptacijskim! deli v hlSI bo urejen na oddelku tudi sodoben klinični laboratorij, ki ga zdaj močno pogrešajo. Oddelku manjka Se nekaj srednjega medicinskega kadra In vlSJe kvalificiranih laborantov. Čeprav bo stavba prostorno verjetno kmalu urejena, pa bo oddelek potreboval razne diagnostične aparate In aparate za zdravljenje s fizikalno terapijo.
»Ce bi Imeli Se eno nadstropje v novi stavbi, bl bilo takoj polno!« je začela dr. Zakrajskova razlagati delo pljučnega oddelka. To menda dovolj prepričljivo kaže, kako važen je ta oddelek za dvig
zdravstva ln kako pomembno delo opravlja protltuberkulozna služba na Dolenjskem tudi izven meja naSega okrija. Zdaj ima oddelek 10S postelj tn 10 zasilnih i<••>•••"•; na dan, ko smo obiskali bolnišnico, Je bilo na oddelku vse zasedeno. Med bolniki so bili le 3 iS Novega mesta, vsi ostali pa s podcž.ella. Posebno veliko prihaja v bolnišnico ljudi lz kočevskega okraja, medtem ko oddelek redno skrbi tudi za dispanzerje v Crnomlln, Kočevju, 7užemberkn in Novemu mestu, o čemer smo svojčas že obširneje poročali.
»Fluorograflranje Je odkrilo veliko novih primerov tuberkuloze. Čeprav Se nI vseh podatkov, računamo, da Je akdls usnela S1-odstotno, kar Je nedvomno len ln pomemben uspeh. Za «1ln Imamo zdaj na oddelku dovoli *f>»rat»*t začeli smo tudi z bronhoTrnfl Io In bronhoskopljo po najmodernejših metodah. Nepo^rcrml r>rp<ri«>->l v pllnčah pacientov omogočajo pravočasno diagnozo zlasti rakastih obolenj In drugih sprememb v telesu. Imamo na žal premalo prostora, da hI oddelek lahko zajel vsp vire okužb *
POJasnUu zdravnic fr. Z'«rnl-škove. k1 le narlome"1!^ v r^an-rlll odsotnega nrlmorlja dr. SmreC-nika. Je ravnatelj dr. Perko dodal ie, kako rešuje zavod
PROBLEM KADROV
»Kaže, da kmalu ne bomo več v skrbeh za visoko kvalificirane kadre, Se vedno pa manjka srednjega medicinskega kadra, sester in nižjega med. kadra in bolničarjev Zato je OLO tudi ustanovil prepotrebno bolnlčarsko Solo, ki Je začela s poukom i. oktobra. Moram reči, da so uspem vsaj za začetek že tu. Predavatelji »o asistenti oddelkov, medte, sestra, gospodinjske učiteljice in strokovni učitelji. Sola ima internat v Smlhelu, predavalnico pa na TBC oddelku; 35 učenk se prav pridno pripravlja na poklic.
Iz svojih sredstev štipendirajo 4 zdravnike za specialne stroke, S bolničark, 3 medicinske sestre. 2 rentgpnska tehnika, nameščenca za ckonomsko-flnančno strok* In eno otroško negovalko 7a npdaljn.il strokovni dvig bolnišnice imamo predvidene nove oddelke za neurologijo, rentgcnologljo ln dermatologijo. Ppleg tena Je prispeval okrajni zavod za soc zavarovanje, ki ga vodi tov. Miha Po-črvlna. kar lep znesek za eksperimentalni laboratorij za kirurgijo In einckologljo. ki ga bomo uredili pod »šancaml«.
Bolnica Ima obsežno zaledje, saj prihajajo na zdravljenje pacienti s področja Krškega polja, kočevskega okraja In celo od Karlovca, no ifi. decembra je bilo «prei°t čez *?on bolnikov, do knnrn oktobra je pa bilo že skorai ioz no* oskrbnih  dni.  Čeprav  Je zaradi
obnovitvenih del na Internem oddelku bilo nekaj manj sprejemov, moramo govoriti o relativnem porastu.«
• * •
Povejmo Še, da se družbeno upravljanje v bolnišnici že tretje loto uspešno uveljavlja Upravni odbor 9 članov resnično pomaga reševati upravi bolnišnice številne probleme Zavod je uspel tudi dograditi 3-srtanovanisko stavbo na ekono-jntfi (družinska stanovanja, ki so nadvs«. pereče vprašanje tudi za zdrav«)»veni kader, so namenil- zdravniku bolničarju in gospodarju ekonomije). Urejeno ima silazno jamo, precej toplih gred za ekonomijo (lani je imela 600.000 din presežka in izdatno podpira domačo kuhinjo z zelenjavo, mlekom, svinjino in maščobami). Nova pralnica je gotova. Z urejeno kanalizacijo pkol.j kirunško-ginekološkega. oddelka so pa asanirani tudi temelji njegove stavbe. Vse t0 govori samo Po sebi dovolj jasno o dobrem gospodarjenju v bolnišnici.
Z njimi vred. ki so se že alil Pa se še bodo zdravili na oddelkih naše bolnišnice, želimo predvsem da b,- sitrokovpo Vso-kn kvF.'ifieiraoP'rrvu zdravniškemu kadru, medic, sestram, tehnikom, bolničarjem In pomožne-mri osetojiu našega osrednjega do^.enijfkega zdravstvenega za-vodia uspelo čimiorej uresničiti načrte, k-" i;h imaijo pripravljene z*, nadaljnji dvig zdravstva. V imenu vseh^ ki so jim fpei dali zdravje .jn jih vrnili družinam in delu pa Izrekamo toplo zahvalo za požrtvovalno in nesebično prizadevnost, -s kamero tPko pomembno koristijo *"cl-alistični skupnosti! Tg.
n *?   s n m o društev!
Osnovna pravila socialističnega družbenega sožitja morajo postati navada — preiti
nam morajo v meso in kri
Izredni kongres prosvetnih društev Stoven-je, ki je bil na Jesenicah od 22. do 23. oktobra 1955 je dal temeljne smer. niče in programske misli za izboljšanje kvalitete dela v kulturnopro.svetnih društuih 20 izobraževalno, prosvetno tn umetniško dejavnost, pa tudi za kulturno razvedrilo.
Te temeljne smernice fn prof/ramske misli so bile vodilo za delo kulturno-prosvet-nih društev našega okraja Delo v kulturno prosvetnih društvih je pripeljalo naša društva do važnih ugotovitev in spoznanj
Med glavne in najlepš* uspehe kulturno prosvetnega dela društev v našem kraju v letu 1956 lahko štejemo ugotovitev in spoznanje, da kulturno prosvetno dele ni "e stvar društev, ampak stvar vse družbe; ugotovitev in spoznanje, da društvena dejavnost stoji sredi življenja, zaradi česar ta dejavnost preneha biti le interna društvena r'deva; ugotovitev in spoznanje, da se morajo kulturno prosvetni delavci zavedati važnosti svojega poslanstva., ki je v skrbi za vzgojo in oblikoi>anje socialistične zavesti, pa tudi v odgovornosti za socialistični razvoj.
Delo uči človeka. Ko ljudje delajo, pripelje razvoj ljudi sčasoma do staitp, ko strmijo in gledajo, kam jfh je življenje pripeljalo.
NALOGE
SO VEDNO VEČJE
Ko je meščanski razred začel graditi svojo družbeno zgradbo na ruševinah fevdalne nepravičnosti, neenakosti in privilegijev in na temelju svobodne menjace proizvodov dela — blaga med enakopravnimi proizvajalci — lastniki blaga, ni mislil na to, da bo v pičlih sto letih razvil in ustvaril številnejše in ogromnejše p>\.'zvajalnć sile kakor vsa prejšnja pokolenja skupaj, še manj pa, da $t bo v njegovem naročju razvil delavski razred, ki bo po nuji zgodovinskega razvoja življenjsko zainteresiran na zmagi novega socialističnega družbenega ,-da z nalogo, da naprej razvije proizvajalne sile in tako ustvari pogoje za brezrazredno družbo.
»Človek obrača, bog pa obrne« govore ljudje še dandanes, ko delajo račune, a se jim njihovi računi izjalovijo, ker ne poznajo zakonitosti razvoja družbe, v kateri žive. V kapitalističnem načinu proizvodnje in menjave proizvodov — blaga so bile in so neizbežne gospodarske krize. Pocdini kapitalisti in kmeti se niso mogli in se ne morejo zai>arovati proti izgubi, prezadolienosti in bankrotiranju. Neizbežni sta brezposelnost in beda Kakor da ni izhoda iz imperialističnih vojn, se vojne ponavljajo.
Nepoznani zakoni razvoja družbe učinkujejo na človeka
tn družbo slepo, nasilno in uničujoče vse dotlej, dokler jih ne spozna. Kakor hitro pa jih spozna in razume, jih tudi obvlada ter podredi svoji volji, da mu služ'jo in koristijo.
Ce je kulturno prosvetno delo stvar vse družbe, potem je jasno, da je smoter in cilj društev povsem isti kot družbe same. In drugače tudi biti ne more.
Ta smoter in cilj je pa zgraditi socializem, graditi nove oblike in metode pritegovanja ijud'' k delu, kar je stvar novih let in desetletij.
Glavne haloge tn probleme, ki naj jih Svobode in prosvetna društva rešujejo v letu 1957, je pokazalo te kulturno-pmsvetno delo samo v letu 1956: poglobiti kulturno-pro-svetno delo. »da bomo«, kot zaključuje Roman .Albreht svoje poročilo na jeseniškem kongresu, »izobraženi, razgledani, prosvetljeni boljši ljudje sami med seboj, bomo boljši delavci, boljši gospodarji in levši. bolj človeško topli bodo odnosi med* nami, ki jih bomo dosegli in imenovali socialistične odnose, čeprav nas bodo trle še mnoge težave«.
Osnovna pravila socialističnega družbenega sožitja morajo postati navada tn nam morajo preiti v meso in kri.
Tone Bele, predsednik okr. •veta Zveze Svobod in prosvetnih društev.
CEGA KRIZA
IN ODGOVORNEJŠE
Organizacij« RK Slovenije 'ma v n asesn okraj u po vseh ob-člnah obMnske odbore. Občinski odbori delauo eni boljše eni slabša, kar se pozna po številu članstva. Imamo 8 tisoč članov kar pa je aa tako ve Lik okraj premalo. Prav bi bilo, da bi v vsaki družini bil vsaj en član v vrstah RK. Okrajni odbor RK dela po komisijah in ima vsaka komisija svoj odrejen delokrog. Teh komtisij Imamo 7:
1. Socalno-ekonomska komisija, ki je lani razdelila občinskim odborom tal šolskim ter di-jaitkim kuhinjam okrog 12 tisoč kg sira, 8 tisoč kg bele moke, 4.500 kg riža. 23 tisoč kg mleka v prahu, okrog 4 tisoč kg raznih maščob, 8 sto Carre paketov itd.
PRVA   S K R B :
nadaljnje izobraževanje
V letu 1956 je bilo za Zvezo rezervnih oficirjev Jugoslavije v okraju Novo mesto značilno to, da se je organizacija utrdila in teritorialno prilagodila komunalnemu sistemu. Analitična ocena dela ZROJ v okraju Novo mesto za leto 1956 je pokazala, da Ima sedanja organizacijska oblika veliko večje delovne in materialne pogoje za kvalitetnejše delo in hitrejši dvig strokovnega usposabljanja rezerv-
pogovori
nih oficirjev. V minulem letu je bilo v celem okraju 142 strokovnih predavanj. V tem primeru je treba izreči vso pohvalo predavateljem iz JLA za njihovo požrtvovalnost in trud. Na splošno so občinski odbori ZROJ v okraju dobro delali, zlasti Črnomelj, Metlika in Trebnje, nekateri so v poletnih mesecih popustili, vendar so do konca leta učni program v glavnem izpolnili.
Predvidevamo, da se v letu 1957 ne bomo preveč ukvarjali z organizacijskimi vprašanji, kajti organizacija je sedaj ustaljena, le v nekaterih občinah bodo morali vključiti v ZROJ še tiste rezervne oficirje, ki še niso člani. Okrajni odbor ZROJ je sprejel sklep,
da bodo strokovna predavanja za rezervne oficirje na seminarjih, kateri naj bi trajali po teden dni, na sedežih občinskih odborov ZROJ. Praksa je pokazala, da je ta sistem za strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev najboljši. Predavanja splošnega značaja pa bodo izven seminarjev. Zaželeno je, da se teh predavanj udeležijo tudi člani ZB, vojni invalidi, zlasti pa mladina. V načrtu imamo, da bo vsak občinski odbor ZROJ priredil po eno ali dve ekskurziji, poleg tega pa je osnovna naloga vseh, da bo študijski program za leto 1957 v celoti in kvalitetno izpolnjen.
Franc Kotnik,
predsednik okr. odbora ZROJ
2. KomisiOa za male asanacije; o njenem delu je Dolenjski last žt-. večkrat pisal. Asaniranlh je bilo 16 objektov v vrednosti pet milijonov dinarjev. Asanirall emo v glavnem objekte za preskrbo z vodo. Delna finančna 6redsttva je priskrbel okrajni edibor RK, vse ostalo pa so prispevali ljudije s svojim delom. Tehruično nadzorstvo je dal na razpolago okrajna higienski zavod.
3. Komisija za borbo proti tuberkulozi skrbi za redne preglede socialno ogroženih oseb s podporo za vožnjo in hrano, v te namene je izdala okrog 150.000 din, skrbi »a razvedrilo TBC bolnikov v bolnišnici, (koncerti, prireditve in podobno). Pomaga eocialno ogroženim TBC družinam s podporami v hrani in ostalem materialu. Lami je razdelila 330 oblek in okrog 3 tisoč kg razne prehrane.
4. Komisija za zdravstveno-pposvetno vzgojo skrbi za organizacijo tečajev RK, katerih je v našem okraju 30; obiskovalcev je bilo 930.
5. Komisifja za krvodajalstvo je letos zbrala 1000 krvodajalcev, ki so dali 260 litrov krvi.
8. Komisija za borbo proti alkoholu je z delom šele začela. Letos nas čaka še mnogo dela. Treba bo zbrati finančna sredstva za nadaljne asanacije. Kolikor nam bo to uspelo, bomo začeli s asanacijami že spomladi. Prav bi bilo, da vsa sredstva, ki jih Imajo cbčine v te namene, dobe občinski odbori RK, kajt: ti z organizacijo prostovoljnega dela vrednost najmanj štirikrat povečajo.
Zavod za transfuzijo krvi potrebuje vedno več krvi. Zdravljenje je čedalje naprednejše in krvi je treba vedno več. Zato bomo morali skrbeti, da bo vsako leto odvzem krvi uspešen. Tudi pri novomeški bolnišnici se ustanavlja samostojna transfuzijska postaija i<n bomo morali poskrbeti za dovoljno število krvodajalcev.
Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se bomo morali lotiti zdravstvenega prosvetljevanja prebivalstva. S tem bo olajšana tudi borba proti alkoholizmu in nam bo tako le uspelo doseči, da ne bodo" že otroci pili alkoholnih pijač.
To bomo v veliki meri odpravili  tudi  z dobro organizacijo
šolskih mlečnih kuhinj, kjer bodo otroci prejemali tople obroke hrane. To mora biti ler.os še posebna skrb ne samo organizacije RK, ampak vseh množičnih organizdcij ter svetov za varstvo družine prti ObLO. S tem bomo okrepili delo organizacije pomladka RK, ki ponekod že kar dobro deluje. (Slatnik, Smihel, gimnazija Novo mesto itd.)
Učvrstiti bo treba Se nekatera krajevne ln občinske odbore RK, kajti naloge RK so vedno večje fn odgovornejše an jih bodo lahko reševali le tam, kjer bodo odbori enotni, složni ln povezani r. ostalimi množičnimi organizacijami.
Ob koncu kratkega pregleda o delu organizacije RK v novomeškem okraju, čestitam vsem članom ln prijateljem RK sa r.ovo letto in se najtopleje zahvaljujem vsem pruzadievnim sodelavcem za sodelovanje. Pozivam vse članstvo, da čim tesne)1 e aodeJuje z odbori, da bomo letos dosegli kar največje uspehe na zdravi,tveno-prosveLnem poigu.
Dr. Tone Hočevar,
predsednik okrajnega odbora RK
Premnogim so v novem pljučnem oddelku v Kaiuliji že vrnili zdravje; v boju proti jetiki smo na Dolenjskem v preteklem desetletju dosegli pomenljive uspehe.
-iz stare v novo športno sezono
smo nastopili na prvenstvu Dolenjske. To so že lepe številke, ki Jasno kažejo naS napredek. Imamo veliko mladih tekmovalcev, kt se le niso specializirali. Zato ie prihodnje leto prlčakujemq Se večjih uspehov. Trenutno je največji problem pomanjkanje rekvizitov. Imamo 6t članov pa samo 16 parov sprlnteric. Upam. da bomo tudi to prebrodili in potem bodo uspehi Se večji. 2e sedaj pa se Jasno vidi, kakšnega pomena Je atletski stadion, v prihodnji Bezonl bomo skušali pomagati pri ureditvi 400-metrske runde na nogometnem stadionu, ker je ta na Loki prekratka. Potem bo tudi za tekače napočila nova doba.«
Franc Pucko: Premalo treningovl
Kot zadnjega od funkcionarjev Partizana sem ujel trenerja oziroma sedaj tehničnega vodjo o d-hojkarjev tov. Franca Pučka. Povedal je kar na kratko:
»Lanski uspehi nas niso zadovoljili. Ce bi bolj redno trenirali, bl bili lahko sedaj v zvezni ligi, tako pa j« mesto nas ravenski Fužlnar. Tudi ženski vrsti Je za las ušlo prvenstvo v Maribor in tako se niso mogle boriti za zvezno ligo. Upajmo, da bo prihodnje leto ve6 sreče. Trenutno ie nismo pričeli redno trenirati, predvsem zato, ker smo preveč razkropljeni. Študentje bodo od sedaj naprej trenirali v LJubljani, upam pa da bomo tudi v Novem mestu kmalu pričeli z rednimi treningi. Letos bomo nekoliko okrepljeni. Mladinci so se že vpeljali v ekipo in tudi Ing. Bergant bo spet začel redno trenirati. Nova okrepitev bo bivSi član Ilirije iz Kamnika Tomo 2ergaJ, ki Je pred kratkim doktoriral na medicini in bo prl-Sel v Novo mesto. Tako imamo za prihodnjo sezono precej obetov /n prvo mesto v republiški ligi Upajmo, da ne bo tako, kot je bilo v letu 1956.«
Niko Križanec: Led je prebit
Tako Je začel Niko Križanec, predsednik novoustanovljenega Namiznotenlškega kluba, in
nadaljeval:
»Prvi organizacijski koraki so narejeni. Zanimanje Je veliko, posebno med mladino. Veliko težav imamo zaradi pomanjkanja sredstev, ker smo Se mlad klub in smo morali začeti kar od kraja. Pereč problem so bili prostori. Te smo začasno dobili, manjkajo pa nam 8e mize. Tudi rekviziti so ve-
lik probtem. 9e vedno so dragi lu zato nedostopni, posebno mladini. V naS program smo kot glavno nalogo predvideli vključitev pionirjev, s katerimi le treba načrtno delati. Tako bomo kmalu imeli dober tekmovalni kader. S kakšnimi večjimi uspehi se Še ne moremo pohvaliti, ker smo letos Se malo tekmovali. Imeli smo večinoma le domača tekmovanja.- Za leto 1BS7 mislimo pripraviti večji program tekmovanj. Eno glavnih bo organizacija prvenstva Dolenjske. Sedaj smo se ze nekoliko povezali s Kočevjem, kjer Imajo že dobro organizacijo ln dobre tekmovalce ln z njimi se bomo prihodnje leto večkrat srečali Poleg tega bomo tudi letos pomagali pri organizaciji sindikalnega prvenstva Novega mesta, ki je lani zelo uspelo. To bl bilo v glavnem vse, sem pa optimist ln upam, da bo naS klub kmalu na trdnih nosan.«
Miro Verbič: Trenerja nil
O nogometnem klubu Elanu sem pobral njegovega tajnika, pravzaprav gonilno silo Mira Verbi-č a.
»Nogometni klub Elan je v preteklem obdobju kljub raznim težavam kar zaživel ln tudi uspehi niso Izostali. Letos smo prvič nastopili v dolenjski ligi ln če upoštevamo, da Imamo mlado moStvo, brez pravih lzkuSenj ln brez trenerja, moramo biti s 3. mestom zadovoljni. Kočevcl, ki so pred nami, Imajo veliko boljSe pogoje, Imajo svoje trenerje ln že veliko tekmovalno rutino. Ml smo komaj Jeseni dobili svoje igriSče, ki Je naSa največja pridobitev, zato ni bilo možno pričakovati kaj več. Tudi nafti Igralci, ki so pred leti
tvorili okostje moStva se fle niso vrnili. Spomladi, ko nekateri pridejo od vojakov, bo že boljše, Velike težave Imamo Se s financami. Tekmovanja, rekviziti in ostalo precej stane, ml imamo pa malo denarja. Tako si ne moremo prlvoSčlti trenerja, ki se Je sam ponudil ln katetepa poznamo kot dobrega trenerja, ki Je te precej napravil za nate moštvo, ko je v Novem mestu slutil vojaSkl rok. Glavni cilj naših prizadevanj bo v prihodnjem letu dokončna ureditev igrtSča, ki je sedaj Se v grobem stanju. Seveda pa mislimo tudi na mladino: ta Je sedaj Se prepuščena sama sebi, ker nI trenerja.«
Miro Thorževski:
NaS »vozni park« bo kmalu izpopolnjen
O veslaSkem klubu »KRKA« se ne piše veliko. Zanje Je sedaj mrtva sezona. Da bl zvedeli nekoliko Se o delu tega kluba, smo se obrnili na tov. Thoržev-5 k e g a . predsednika kluba.
»Letos nI bilo tako vidnih uspehov.  Predvsem  zato ne,  ker so
stareJSl šil k vojakom, mtajSl pa so le neizkušeni:' pri veslanju Je pa važno, da Je ekipa stalna, da se čim mar>1 menja, ktr Je potem treba začeti znova. Sicer smo bili letos boljši  kot lani,  toda tudi
bliska zveza, bl bili povsem na tleh in se ne bl mogli udeležiti niti najvažnejših tekmovanj. Za prihodnje delo Je bila velikega pomena udeležba na evropskem prvenstvu na Bledu, katerega smo se udeležili kot opazovalci. Tu smo lahko veliko pridobili ln spoznali kakšnega pomena so trenerji, zato bomo temu vprašanju posvetili Se večjo pozornost. Upam. da bomo v novi sezoni dobili Se double-scull, sami pa mislimo napraviti galejo za treninge. Tako bo naš »vozni park« kmalu Izpopolnjen ln se bomo lahko udeleževali tekmovanj tudi v ostalih disciplinah.
Barbic: KegljaPi — brez pogojev za pravi trening
Tov. B a r b 1 č a , predsednika kegljaškega društva »Gorjanci«, sem zaprosil za pogovor o novomeškem kegljaškem druStvu. Rad se Je odzval,
ostali slovenski klubi, posebno Branik lz Maribora, so zelo napredovali. Med našimi veslači so bili letos najboljši skltttsti. posebno Leon Bele, kj je bil tretji na Dolenjski regati In peti ns republiškem prvenstvu Letos smo se organizacijsko utrdili edini problem, ki nas še ovira Je majhna denarna pomoč, ki jo dobivamo Tekmovanja' In rekviziti stanejo ln če nam ne bl pomagala repu-
»Naše društvo Se nima večje tradicije. Preje so bili samo krožki, ki pa niso poznali športnega kegljanja. Sedaj Imamo že močno organizacijo, ki vključuj« 20 krožkov. Kot osnova za sedanje društvo Je bil KK Luknja. Do sedr\1 smo že precei tekmovali, toda kakSnih vrhunskih uspehov nI bilo zato ne, ker nsši keglja-ei nimalo pogolev z« pravi trt-
(Nadaljevanje na 8. str.)
ono iz Suhe krajine PreseneČ
RUŠEVINE POČASI IZGINJAJO
Žužemberk in Mokronog sta še edina kraja v novomeškem okraju, kjer bo še vidne posledice vojne, to j« ruševiine. Toda v Žužemberku so se odstranjevanja teb sledov sedaj lotili s večjo vnemo kot prejšnja leta. Kar je Žužemberk sedež komune, kar vidno spreminja lice. Nekdanje grajsko skladišče, aLi kar je že bilo tista stavba poleg občinske pisarne, sedaj preurejajo v dom Partizana. Uredili so tudi trg in napravili napajali-sče pod zidom. Letos bo pričel občinski ljudski odbor z gradnjo upravnega poslopja, v katerem bo tudi več stanovanj. Tudi stavba, kjer ima sedaj občima pisarne, bo preurejena za stanovanja. Predvidevajo, da bo že letos pričela graditi upravnosta-rovanjsko stavbo v Žužemberku tudi okrajna gozdna uprava. Ob-6:mski ljudski odbor ji je v ta namen že določil parcelo v Izmeni 35 arov v bližini Zdravstvenega doma.
VZOREN SADOVNJAK
bo zasadila kmetijska zadruga Žužemberk na Cviblju. V fea namen ji je občinski ljudski odbor na seji 20. decembra lani dodelil zemljišče, ki je last tplošnega ljudskega premoženja.
ZAKAJ JE m NAS. DRUGOD PA NI
Lepljive parole se rade primejo velikih ušes prav povsod, najbolj pa menda v Suhi krajini. Tam skoraj nikoli niso brez njih. Najbolj obrabljene in navzlic temu zelo v modi so tisto: »V oni občini ln okraju ne plačajo taks, pni nas pa jiih moramo. Tam imajo nižje davke, kot pri nas.« Včasih se ta.ke trditve nanašajo kar na sosedno vas. In zanimivo, ko prideš v »tisto drugo občino, vas ali okraj«, vedo prav take na račun domače občine in okraja.
Nekdo je na žive in mrtve trdil v Lipiu. da -e v Ambrusu sploh nd treba plačati takse na vozove. V Zagradcu pa so spet ravno tako zatrjevali, da imajo pni njih veliko večje davke kot. v žužemberški občini. Hrvati imajo za take primere lep pregovor: Sto se babi httilo, to se babi snilo ...
PO ODBORNIKIH SE ZGLEDUJEJO
Poleg takih puhlih parol, pa ljudje večkrat t idi kako pravo zadenejo. Mislimo pri tem na vzgledovanije po odbornikih., češ; te odbornik ne plačuje redno davkov in še ni plačal taks, zakaj bi ji:h plačaT mi!
Na račun takih odbornikov so na seji obč. LO, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki množičnih organi7.acri»j, povedali nekaij krepkih, toda premalo stvarruih. Povedali so primere, ko se občinski or'bornik sploh no udeležuje se. tankov SZDL„ čeprav ga posebej vabijo. C lani SZDL v Sadinj i ve«; so že večkrat vabili na sestanek odbor-
nike ljudskega odbora, da bi jim  nosti krajevnega samoprispevka
poročali o delu ljudskih odborov, toda zastonj. Seveda, če odbornik sam ni izpolnil obveznost* do družbe, bo težko tolmačil svojim volivcem, zakaj so take obveznosti potrebne in zakaj .«« uporabljajo. Z maslom na glavi je nerodno hodiiti na sonce. Kje-r so taki odb rniiki, so tudi zbori volivcev slabi, in vse ostalo delo.
BREZ KAZNI DA NE GRE...
Kot dr11 \ so tudi pota v Suhi krajini potrebna popravila. Tega dela p- se lotevajo v posameznih vaseh različno. Spet je uspeh odvisen od dela tn pripravljenosti odbornika, odnosno kraijevnega odbora. Ponekod posameznikih izigravajo sklep večine in nočejo prispevati ničesar za popravila skupnih komunalnih naprav.
Odborniki obč. LO so na seji zagotavljali, da ni mogoče uvesti krajevnega samoprispevka brez strogih kazni za sabcterje, kot so imenovaii take, ki nočejo delaitii. To je ponekod-res, da posamezniki nagajajo celi vasi. Res pa je tudi, da sami odborniki niso prepričani o pravil-
v te namene m sicer na davčno osnovo posameznika v višini največ 2 odstotka. Tak samoprispevek je zakonit in izterljiv, če ga sprejme večina volivcev, odnosno gospodarjev. Veliko odbornikov pa vidi v tem aamo večjo davčno obremenitev in Je odločno proti, hkrati pa zahtevajo neki zakon, ki bo posameznike prisilil na krajevni samoprispevek. Ne razumejo, da tak prispevek v denarju plača samo Listi, ki ga ne odsluži z delom na skupnih komunalnih napravah, kar ni nič drugega kot to, kar sama zahtevajo z nekim posebnim zakonom.
Nt pa seveda v vseh suho-kraijnskim vaseh tako. V Hinjah, Lopati in okolici so s skupnim delom in pomočjo občine popravili in lepo uredilli zelo veliko občinskih in vaških potov. Prav tako pridno popravljajo pota na Brezovi rebni ln tudi drugod. Občinski ljudski odbor daje pomoč predvsem tam, "'jer so prebivalci pripravljeni, da tudi sami kaj prispevajo z delom in vožnjami. Kjer pa te pri-
pravljenosti nI, kjer pravijo, da potov n« bodo popravljali, ker plačujejo takso na vozove, ne upoštevajoč pri tem, da s takso, ki jo plača ena vas, ne bi popravili niti .snega klanca polt, tam pa naj se ljudje skupno s svojimi odborniki najprej pogovore, aH hočejo imeti lepšo pot :n popravljen vaški vodnjak m drugo ali pa ne.
PRESEŽEK DRUŽBENEGA NAČRTA
Po nepopolnih podatkih Je družbeni načrt v žužemberški obtinri presežen za dobrih (J milijonov din Ta presežek so dosegle zlasti kmetijske zadruge, ki so ustvarile znatno večji promet kot so ga predvidele v družbenem načrtu. To pa med drugim pokazuje, da kmetijske zadruge niso sprejele družbenih načrtov v višini resničnih predvidevanj ustvaritve, pač pa nižje. Poleg presežka predvidene ustvaritve brutto proizvodnje pa izkazujejo podjetja še znatno večji presežek v materialnih stroških.
Partizani med metliškimi pionirji
Metliški pionirji so na dan JLA povabili v svojo sredo štiri bivše partizane, danes rezervne oficirje JLA, ki so dopoldne gimnazijskim, popoldne pa še osnovnošolskim pionirjem pripovedovali žalostne in vesele doživljaje iz NOB, ko je nastajala naša ljudska armada.
Tov. Jakljevic Franc, predsednik občine Metlika, je pripovedoval pionirjem o pripravah na oboroženo borbo, o prvih odborih  Uudske oblasti,
0 preskrbovanju naših partizanov, zlasti pa še o sodelovanju naših najmlajših v NOB. Ob zaključku pa jih je pozval, naj se pridno učijo v šoli in spoznavajo svojo domovino, zlasti pa NOB, da bodo nekoč tudi oni, če bi bilo treba, posnemali naše najboljše borce pri obrambi domovine. Tov. Fux Manek, eden izmed onih metliških fantov, ki so mladi, komaj 16—19 let stari, zapustili svoj dom in odšli med partizane že maja 1912, je pionirje seznanil
1 zanimivimi doživljaji ob nemški in italijanski ofenzivi v Gorjance (ob zaključku roške ofenzive 1942) in z bratskim sodelovanjem slovenskih in hrvatskih partizanov iz Korduna, kjer so Paveličevi ustaši med NOB počeli največje grozote.
Tov. FlaJšman Darček, iti se je udeležil pohoda slavne 14. divizije na Štajersko, je pripovedoval zlastj vesele zgodbe s tega slavnega pohoda, ki pa se nam le danes zdijo vesele, tedaj pa je bil Darček zaradi njih v
veliki zagati. Pripovedoval je na primer, kako jo je pred Nemci zadnji trenutek pobrisal na smreko, kjer Je lačen, žejen in še ranjen prečepel ves dan, ker so bili pod njim Nemci. Pionirji so se od srca nasmejali zgodbi, v kateri je pripovedoval, kako je padel v jamo apna in je bil nato pol bel in pol Črn »kaj obcestni kanton«; kQ si je hlače namočil, da jih bo opral, so se približali Nemci in moral je kar z mokrimi v .borbo.
Z velikim zanimanjem »o poslušali tudi tov. Uršlča Franca, ki ga v Metliki vsi poznajo samo pod imenom »Braco«. Bil je namreč eden izmed redkih prvih slovenskih partizanskih mornarjev. Pripovedoval jim je
o svoji dolgi poti lz Slovenije do morja in na Vis, kjer je bilo poveljstvo partizanske mornarice, in o partizanskih mornarjih, ki tudi na morju niso dali Nemcem miru. Z veliko pozornostjo so poslušali zlasti njegovo pripovedovanje, kako *o rešili iz nemškega ujetni-ništva, kjer se je prejšnji dan znašel, sina bivšega predsednika vlade Vel. Britanije Randol-fa Churchilla.
Čeprav je bilo njihovo pripovedovanje precej dolgo, so bili pionirli navdušeni in so tovariše prosili, naj jim še kaj povedo. In tovariši so jim obljubili, da tv*io še prišli.
Vsem štirim tovarišem iskrena hvala! 2.
Lens, 7. decembra 1958
Zopet smo prišli na zadnjo stran koledarja 1956, torej je čas, da mislimo na novega. Najprej moramo pregledati račune starega leta, če je vse v redu, potem pa napraviti proračun in načrt za novi} leto. In veste, tovariš urednik, kaj je glavni ntčrt za rojaka t> tujini: da bo v prihodnjem letu, če mu bo sreča mila, obiskal fali zopet obiskal), svojo rodno grudo. Jaz, kakor na tisoče naših ljudi na tujem gojim to željo od prvega do zadnjega dneva v letu.
Ko je letos naša skupina — 116 Slovencev, večina upokojencev in vdov rudarjev v Franciji — odpotovala z ljubljanskega kolodvora, smo mi, kakor tisti, ki so vas pospremili na vlak, zaklicali drug drugemu: »Na svidenje!«
Da, na svidenje, dragi tovariši in tovarišice! Te besede so nam zvenele v ušesih in srcih še potem, ko smo spet bili na tuji zemlji.
Jaz ln moja žena sva imela srečo obiskati svojo domovino kar trikrat zaporedoma. Ko sva leta 1954 po 32 letih prvič spet stopila na rodno grudo, sva si zastavila nič koliko vprašanj: Kako je doma, kako iivijo? in seveda tudi: Kakšen je naš novi družbeni red? Z roko na srcu imm povem, da sem bil presenečen nad vsem, kar sem videl; čeprav nisem bil kak nejeverni Tomaž, da ne bi verjel v socialistični družbeni red, vendar si res nisem predstavljal, da ste se tako hitro znašli in tako uspešno začeli uresničevati svojo irtogo in nalogo, težke ne samo na političnem, ampak tudi na gospodarskem polju. Da, našel sem svojo socialistično domovino na trdnih temeljih. Lani sem se znova prepričal, da na teh čvrstih temeljih raste mogočna sfat'ba novega doma — naših, jugoslovanskih narodov. Letos, v letu 1956, pa smo se prepričali vsi. ki smo obtekali domovino, da ste blizu cilja vseh naših načrtov: socializmu in boljšemu življenju našega
naroda. Videl sem vaš trg, dobro založen z vsem, kar je potrebno za potrošnjo, žiuila, tekstil in druge reči. Kajpak so mi nekateri rekli: »Ja, sedaj se vse dobi, ampak denarja ni.« Jaz sem pa prepričan, da je to dobro znamenje proizvodnje, kajti le dobro založene trgovine in trg bodo povzročile znižanje cen, to je pa bolj važno, kakor zvišanje plač. Tudi vi se boste prepričali o tem.
Glejte, vse to so videli naM rojaki, ki so bili letos, kot jaz,
na obisku v domovini. Mi smo ponosni na vas, in na nas same, ker smo člani naše lepe socialistične domovine, ker smo bratje in sestre naših narodnih herojev ter sinovi in hčere naše ljudske socialistične republike Jugoslavije. Zato vam vsem kličemo: Na svidenje v letu 1957 jn vam želimo zdravja in napredka v vaši dokončni zgraditvi socializma in srečne prihodnosti!
Jože in Ani MartinčIS Lens, Pas-de-Calaia Francija
Odred Majde Šile
Ustanovljen je odred predvojaSke vzgoje novomeške občine
Pozdravi gojencev z Mirne
Konfekcija za otroke
Društvo za napredek gospoduj stva v Novem mestu si je med drugim zadalo nalogo pomagati materam, da bi prišle č:m ceneje do praktičnih in lepih otroških oblačil. Zato je crganizirailo izdelavo konfekcije po sodobnih praktičnih krojih, večidel iz cenenih ostankov. Doslej je biilo od časa do časa že kar lepo Število Izdelkov v tro-dajii, vendar tega morda niso vedele tiste matere, katerim je ta pomoč namenjena. Zato je umestno, da o izdelkih, ki so v prodaji, sproti obveščamo širšo javnost, da bo tako prizadevanje društva v celoti doseglo svoj namen.
Sedaj bodo v prodaji prav lepi otroški predpasniki za deklice od dveh do dvanajstih let, rdeče
rute za pionirje, srajce za dečke od treh do desetih let, male pidžame, vse po izredno nizkih cenah. Po ugodnih cenah so na razpolago tudi oblekce za punčke od štirih do osmih let, ve-terni jopiči in plasčki za najmlajše.
Vsi ti izdelki bodo naprodaj v trgovini »Izbira« na Glavnem
trgu.
Društvo pričakuje, da bo naletelo na razumevanje za svoja koristna prizadevanja, zlasti pr< trgovskih podjetjih. Dober zgled je dala poslovalnica Kmetijske zadruge v Novem mestu, ki je pripomogla k izredno nizkim cenam, ker je d rušit v u ugodno prodaila ostanke tiskanega blaga, za kar se ji na tem mestu zahvaljujemo. Draga Golei
Dragi tovariš urednik!
Našega pisemca še niste do-tilli, kajne.' Saj vam še nismo pisali. Veste, mi smo gojenci v Mladinskem aomu na Mirni. Ziuimo na prijaznem gnč-ku, kateremu pravijo Kot. Vse okrog je polno sadnega drevja in tudi velik smreKov gozd je .v bližini. Koliko prijetnih uric preživimo v našem domu m okolici. Marsikateri otrok nas lahko zavida za vsa naša doživetja.
Sedaj je sneg in okolica je zato še lepša ter ima za nas otroke poseben čar. Sankanje, smučanje, kepanje in še nekaj. Kaj mislite tovariš ured-n:k? Pričakovanje Dedka Mraza. Oh, kako težko smo ga pričakovali! Saj tega ni mogoče popisati.
Povabili smo ga in prosili naj pride, saj smo že bolj pridni in učimo se radi. Pisal nam je kartico. Pravi, da je bil vesel naših pisemc, da pride letos res k nam. Ker pa je star, naj pridemo ponj $ konjem. Pozabil pa je napisati kdaj pride, zato smo ga šli čakat k trem ulakom. V nedeljo popoldan pa je le prišel. Ko bi ga vi videl«, kako lep je bil! Cisto pravi Dedek Mraz, z dolgo belo brado, s kučmo in kožuhom. Opiral se je na palico. Komaj je hodil, saj je obiskal že toliko otrok. Povabili smo ga v jedilnico in mu hitro ponudili stol. Začu-
dil se je, koliko nas je in kako lepo okrašeno jelko imamo. Povedal nam je, da je prišel iz devete dežele. Njegovo domovanje je za devetimi gorami. On obiskuje samo pridne otroke. Mi smo mu zapeli in deklamirali in postrani kukali v njegov koš. Pohvalil nas je in odgrnil sroj zapeljivi kos. Toda joj, dedek je Štel, a nas je bilo preveč. On je imel samo za tiste čokolado, ki so mu pisali. Kakšno razočaranje za tiste, ki mu niso. Pa je r^endar dober Dedek. Segel je ploboko v koš in še našel mnogo dobrot. Naša naročja in mize so se kar polnila.
Tudi mi stno postregli dedku z vročim čajem. Gotovo mu je prijal, saj te je tako prijazno nasmehnil. Potem je hodil od mize do mize in nas sprašeual različne stvari, dokler se ni poslovil. Najrajši bi ga zadržali, ker zna toliko
Rekordna proizvodnja jekla
Svetovna proizvodnja jekla je lani dosegla izredne uspehe, saj so ga do konca decembra proizvedli okrog 280 milijonov ton več kakor leta 1951/52. Zmogljivosit jeklarn po svetu je bila lani popolnoma izkoriščena, razen v ZDA ln Veliki Britaniji . kjer so zaradi stavk proizvodnjo zmanjšaLl.
lepega povedati, pa ga je nestrpno Čakalo še mnogo otrok. Mahali smo mu v pozdrav in vzklikali: »Dedek, dedek, na-svidenje drugo leto/«
Vam, dragi tovariš urednik, in vsem bralcem Dolenjskega lista želijo srečno in uspehov polno novo leto 1957.
Gojenci Mladinskega doma
na Mirni.
15. obletnico ustanovitve JLA so praznovali tudi obvezniki predvojaSke vzgoje v novomeški obfinl. 22. decembra je bila v DLP svečana akademija. Ob tej priložnosti Je bil na svečan način formiran tudi odred predvojaSke vzgoje, v katerega sn vključeni vsi mladinci, obvezniki predvojaSke vzgoje v novomeški občini. O nastanku, razvoju ln pomenu JLA je govoril zastopnik občine tov. Valentlnčič. Na kratko Je nakazal delo odreda, nato je razvil ln predal odredno zastavo komandantu odreda, rezervnemu majorju tov. Koželju. Mladinci, ki so se do sedaj n n t -bolje Izkazali, so prrjell odlikovanja In polivale. Po proslavi so ■1 mladinci ogledali film »Pot miru« In razstavo v Domu JLA. Udeležba na proslav) je bila polno-številna, saj Je bila dvorana DLP skoraj premajhna. Proslave so se udeležili zastopniki JLA. ObLO ln nekaterih množičnih organizacij.
Ker se v splošnem o predvojaškl vzgoji v Basen tlaku malo piše, morda ne hi bilo odveč, da povemo nekaj besed o delu odreda, ki nosi ime po padlem heroju Majdi Sile.
Po sprejemu uredbe o obvezni predvojaškl vzgoji leta 1948 se Je predvojaška vzgoia organizacijsko vedno prilagajal? organom ljudske oblasti, v skladu z našim družbenim razvojem se povsod ustanavljajo odredi predvojaSke vzgoje pri občinskih ljudskih odborih. Vsaka občina Ima en odred kot teritorialno enoto predvojaSke vzgoje. Vanj je vključena vsa delavska ln druga mladina, ki ni v Šolah. Odred vodi preko komandanta predsednik občine. V skladir s predpisi je pri ObLO komisija predvojaSke vzgoje kot organ družbenega upravljanja. Njena naloga Je, da nudi vso pomoč za uspešno delo predvojaSke vzgoje. NaS odred sestavlja sedem čet, ki so razdeljene v vode in oddele-nja. Komandni kader sestavljajo rezervni oficirji ln podofirjrji. Pri bodočem delu se bo moral odred oslanjati na Se nekatere ustaljene oblike, vpeljati pa bo treba Še načrtno vzgojno delo. Naloge odreda so večje ln obširnejše kot naloge prejšnjih kmefkih In delavskih centrov za predvojaSko vzgojo. Tako bo moralo vodstvo odreda poleg strokovno-vojaškega pouka uvajati Se politlčno-ideolo-ško, kulturno-prosvetno In Športno delo z mladino. Izvajati bo moralo občasne vojaške vaje, marSe, Športna tekmovanja in organizirati proslave ob važnejših narodnih praznikih. Odred bo sodeloval, če bo potrebno, pri  raznih akcijah
po nalogu ljudskega odbora, nudil pomoč v primeru elementarnih nezgod Itd. Z ozirom na to, da Je ■fdaj predvojaška vzgoja postavljena na zelo široko osnovo in decentralizirana, se lahko odredi v mobilizacijskem |n vojnem stanju uporabilo kot enote teritorialno obrambe.
občinski IJudstd odbor Je do sedaj nudil organizaciji predvojaška vzgoje vso pomoč, obljubljena pa so tudi osnovna materialna sredstva, da se bo delo odreda v naSl občini v bodoče lahko v redu razvijalo. g_ T
V aprilu nov plačni sistem
Na konferenci okrajnega sindikalnega sveta N,->vo mesto so veliko rapravljali o plačnom sistemu. V razravi je sodeloval tudi zvezni ljudski poslanec Avgust jazbinšek in seznanil delegate z razpravo o istem vprašanju v zvezni ljudski skupščini. Povedal je da se pripravlja nov plačni sistem, ki bo objavljan predvidoma meseca aprila. V zvezni skupščini ?o veliko razpravljali o trgovini in ugotovili, da ima mnogo hib, kart je pomanjkanje dobrih skladišč, prevoznih sredstev in preveč posrednikov.
NOVA METODA
V ZOBOZDRAVSTVU
V Sovjetski zvezi so uradno objavili novo metodo za nadomestitev bolnih zob. To metodo sta izpopolnila dva specialista za zobozdravstvo. Iz čeljusti populijo bolne zobe, v luknje pa vtaknejo umetne, ki. imajo v koreninah polno drobnih kanalčkov in vanje se po štirih tednih vraste vezno tkivo. Dotlej pa drži umetne zobe kovinski okvir. Sovjetski medicinski svet je novo metodo priporočil zobo-zdravnkim
DA BOSTE DINAR BOLJE OBRNILE
Gospodinjski koledar 1957
Resda nI nobena umetnost potrositi redne mesečne prejemke: kupi* to ln ono, pa si »suh«. Res pa Je tudi, da marsikdaj potrošimo denar sa manj važne stvari, za nujno potrebne ga pa zmanjka.
Zato vsi, ki proučujejo gospodinjstvo, toliko poudarjajo, naj bl v sleherni družini vpeljali gospodinjsko knjigovodstvo, se pravi, predvideli prciemke in Izdatke, sproti zapisovati porabljene zneske in ob koncu vsakega meseca kontrolirali, aH so rlenar res smotrno izkoristili ali ne.
Marsikatera umna gospodinja hI Ee ravnala tako, pa se v knjigovodstvu nI znašla, morda se Ji Je zdelo tudi preučeno, čeprav se da zelo poenostavili, o tem se lahko prepričate v Gospodinjskem koledarju 1957, ki ga je pravkar izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva. V nJem na.jilete obrazce za letni ln mesečni proračun, v katerih so predvideni vsi Izdatki, ki pridejo v poštev za družino. Razen tega Je objavljen tudi obrazec za dnevno zapisova-
nje prejemkov ln Izdatkov Oa vsak mesec posebej) in letni zbirnik prejemkov in Izdatkov. Vsa potrebna navodila boste našli v posebnem članku.
Vef strani koledarja Je odmerjenih popisu družinskega tnventar-)a: pohištva, perila, posode itd., lako da bodo poslej vsi družinski člani vedeli, kolikšna je zalega, kaj Je na novo nabavljenega ln Ulj pravkar izločenega.
Mestnim družinam, zlasti če sta oba starša zaposlena, bo zelo dobrodošel seznani perila, oddanrun v pranje in krpanje. Ce bo gospodinja semkaj redno vpisovala V pranje oddano perilo, bodo odveč listki, na katere je doslej zapisovala vse to, in tudi strah, da bl jih Izgubila ali založila in s tem izgubila pregled na perilom. Predvsem kmečkim družinam pa Je namenjen obrazec, ki bo olajs,,i pregled nad datumi pripusta plemenskih živali, kotitve, začetka valjenja ln l/Jege pftrjadl itd.
1'inlistujte katerikoli star koledar  ali  knjigo  z gospodinjskimi
nasveti, podobnih obrazcev ne boste nikjer naSll, zato bo Gospodinjski koledar tembolj dobrodošel.
Za gospodinje razveseljiva novost so nasveti, koliko blaga potrebujemo za različno posteljnino In oblačila, koliko toplote dajelo razne vrste drv »n premoga, kako uporabljamo električni pečnik, Econom lonec tn mešalnik (zraven ie t n rt i nekaj Jedilnikov in receptov za jedi, ki jih pripravimo v teh posodah). Našli pa boste tudi nasvete za smotrno delo v kuhinji. Besedilo je Ilustrirano z nazornimi skicami. Številnim drobnim nasvetom za čiščenje stanovanjske opreme In tekstili] so pridružena tudi navodila, kako naj nakupujemo, da nam ne bo žal porabljenega denarja, ln navodila za pletenje jopie in puloverjev V sleherni družini se kda| zgoda ta alt oni oholi, včasih pn
d i
starega v novo leto - iz stare v novo športno sezono
(Nadaljevanje s S. str.)
na kegljišču, ki bl bilo društvena last. Torej kegljišče in Še enkrat kegljišče.«
Andrej Peric: Usposobili smo mlade šoferje
Podpredsednik Avto-moto društva in aktivni vozač N e n o Peric Je povedal nekaj misli in ugotovitev o delu Avto-moto društva:
»Delo naSega druStva Je bilo usmerjeno na usposabljanje mladih šoferjev, ki odhajajo v JLA. Teh tečajev smo imeli več ln reči moram, da so uspeli. Tudi prireditev smo precej organizirali. To so bile ocenjevalne vožnje, lov na
nlng. Imamo 254 članov, lastnega kegljišča pa ne. Kako naj dosežemo većje uspehe, ko je treba boljSemu tekmovalcu tedensko imetatl vsaj 400 krogel, to bl pa veliko stalo. Zato Se stalno pritiskamo, da bl dobili lastno kegljišče, pravo Športno kegljišče, čeprav brez blffeja, kamor bl lahko povabili mladino 1n kjer ne bi bilo trebs toliko plačevati. Pomoč Je bila obljubljena, toda ne dodeljena. Za prihodnje obdobje Je predvideno precej tekmovanj ln upam, da se jih bomo udeležili. Ml.Hm pa, da uspehov toliko časa ne bo, dokler se ne bo dalo za gnajhen denar ali pa zastonj trenirati. To bl pa bilo možno samo
lisico, spretnostne  vožnje, tajne
kurirske vožnje in dirke. Te prireditve so bile večinoma v počastitev različnih praznikov. Letos nI bilo dirk na Gorjance, ker kratkomalo nismo mogli dobiti dovolj pomoči. Zato pa mislimo na vsak način organizirati te dirke v letu 1957. Sami se večjih dirk izven Novega mesta nismo udeležavall, ker nimamo dobrih strojev. Tehnika je sedaj že toliko napredovala, da z naSlmi stroji na hitrostnih dirkah nič ne dosežemo. Letos smo se kot opazovalci udeležili dirk v Opatiji ln na Ljubelju. Tam smo lahko videli, da brez dobrega stroja v tem Sportu ni nič.«
Dr. Marijan Pavlic: Lepi
uspehi strelskih družin
»Strelske družine na področju Novega mesta so se ustanovile oziroma so oživele v drugI polovici februarja 1955,« je povedal dr. Marjan Pavlic, predsednik okrajnega strelskega odbora. »Takrat ln kasneje je bilo ustanovljenih 5 družin, od katerih je najmočnejša centralna, Imenovana po narodnem heroju Vinku Faderšl-ču. V preteklem letu lahko pri strelcih ugotovimo močan porast kvalitete, zlasti pri družinah V. Parierftič, Novoteks ln Novoles. Seveda Je treba omeniti tudi mlado sekcijo na gimnaziji, ki Je dosegla že lepe uspehe. V preteklosti smo uspeli dobiti zadosti orožja, predvsem vojaških pušk, med-
Slavko Kastelic: Imamo vsa moštvena in posamična prvenstva Dolenjske
Za zaključek smo obiskali Se predsednika Šahovskega društva Novo mesto, Slavka Kastelic a, ki je dal naslednjo izjavo:
»NovomeSko Šahovsko društvo Je v kvalitetnem pogledu precej napredovalo, manj pa v pogledu množičnosti. O uspehih druStva v preteklem letu ne bi posebej govoril. O vsem tem je naš Dolenjski list pisal s posebno pozornostjo. Kdor Je kolikor toliko spremljal naSe delo, mora priznati velik napredek. Trenutno držimo vsa moštvena ln posamična prvenstvu
tem ko smo s preciznim orožjem še slabo preskrbljeni. Osrednja zadeva Je predpisano strelišče, vprašanje Javnega zračnega strelišča ln provlzoričnega strelišča prekO Krke. Uspeli smo sodelovati na vseh obveznih tekmovanjih, priredili pa smo tudi precej domačih prireditev. Številčno stani e članstva fte ni zadovoljivo, seveda pa v bodoče računamo na večjo podporo, zlasti pr! gradnji strelilc. Trenutno Se primanjkuje dobrega strokovnega kadra, predvsem dobrih inštruktorjev. Ko bomo to rešili, bo kvaliteta naših strelcev nedvomno porasla.«
okraja, poleg tega pa Se, kar je Se posebno važno, vsa moštvena ln posamična prvenstva Dolenjske. To je redek uspeh, posebno če upoštevamo, da sta kočevsko in črnomaljsko društvo tudi napredovala in da imata nekaj zelo dobrih Sahistov. Brez dvoma Je največji uspeh našega društva 2. mesto na letošnjem moštvenem prvenstvu Slovenije. To je posebno presenečenje, ki ga ni nihče pričakoval. Seveda se ne sme misliti, da sedaj nimamo težav, ko imamo take uspehe. Ne, težave so še. Lastnega prostora šp vedno nimamo, zato smo prisiljeni stiskati se v kavarni, ki le zasilno rešuje to vprašanje. Tudi finančno še nismo na najbolj trdnih nogah. Be vedno se ne moremo Udeleževati tekmovanj, ki veliko sta-npjo, čeprav smo kvalitetno že toliko napredovali, da bi se Jih lahko udeleževali. Za leto 1957 Imamo podobne načrte kot za preteklo leto. O tem pa kaj več na občnem zboru novomeškega druStva, ki bo v kratkem.«
No, pa smo pri kraju. Spregovorilo je kar dvanajst novomeških funkcionarjev. Mislim, da nismo pozabili na nobeno društvo ali klub. Kal se lahko razbere iz vsega tega? To, da je novomeško športno Življenje precej razgibano ln da imajo Novomeščani precej možnosti, da se udejstvujejo v športu. Ob zaključku želimo vsem športnikom srečno In uspehov polno Novo leto 1857, veliko zmag ln prvih mest, fcelja vseh Je, da bi v bodoče Se uspešneje zastopali Novo mestol     Fr. Mikec
pride tudi do nezgod In huiših nesreč;zato bodo koristili tudi nasvet), knj vse naj bo v domaČi lekarni in kako pomagamo ponesrečencem, predm pride zdravnik.
Zlasti Izčrpni pa so nasveti za delo na zelenjadnem In rvelllč-nem vrtu in za nego lončnic v posameznih mesecih, tako da niti začetniki v vrtnarstvu ne hodu ver v zadregi, kako ravnati, da bo pridelek čim bogatejši ln lepotifnl vrt čim lepši. Razen koledarja vrtnega d"la je objavljena tabsU, kako sadili razno zelenjavo, da bo lepo uspevala in se pravilno razvila, posebej pa so opisana zaščitna sredstva za vrtove.
Preveč prostora bi porabili če hI hoteli omeniti vse, k;>r prinaša Gospodinjski koledar.  Na kratko
'l1?«0! rc,fem':- rta vsebuje vse običajne koledarske podatke In da so vsi krajši ln daljši članki namenjeni smotrnemu Izkoriščanju denarja m delovnih moči, izboljšanju prehrane, zaščiti zdravja, olepšavi doma In čim smotrnejšemu Izkoriščanju vrtov. Zalo bo "Gospodinjski koledar WS7« tudi ippo in koristno novoletno darilo za naše žene-gospodinje.
xri°f>'x»oc<>ooooocoo^
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT
se priporoča cenjenim odjemalcem in Čestita
za novo leto 19571
• XXX<XXX>DOOOOOCXXOXXX)C«X««OOOCrJiJ<^ AjJ
Ct«v. 1—2 (355—3867
DOLENJSKI CIST
Stran T
Akademiia TVD PARTIZAN
J^Jovo mesto
Ob 1B. obletnici JLA Je TD Partizan v Novem mestu priredilo telovadno akademijo za vojatce tukajšnje garnizije in jo 26, decembra ponovilo za novomeško civilno prebivalstvo.
To pot so nas organizatorji akademije prijetno presenetili. Prejšnja leta se Je začela redna vadba oddelkov v telovadnici navadno šele v decembru. Tudi letos nI bilo mnogo boljše, ker se je popravilo osnovnošolske telovadnice zavleklo pozno v Jesen. Da so bile posamezne točke akademije kljub temu vzorno pripravljene. Je deloma zasluga dobre kondicije telovadcev zaradi nepretrganega treninga na Loki, v glavnem pa M rad i pospešenega dela v telovadnici v zadnjem mesecu. Društvo ima danes v večini oddelkov kvalitetne vodnike, ki žrtvujejo 6voj že tako skopo odmerjeni prosti čas delu v telovadnici. Za to požrtvovalno delo zaslužijo vse priznanje. Nemalo zasluge za uspelo akademijo pripada tov. Stanetu Finku, ki je spremljal na klavirju vse točke in je glasbo za nekatere tudi sam skomponlral. Njegove kompozicije se odlikujejo po pestrosti Izražanja ln tekočem ritmu, kar omogoča nastopajočim sprofičeno 1n enotno izvajanje gibov. Pestrost akademije je oožl-vil orkester KD Dušana Jereb.
Akademija se je začela z državno himno, ki jo Je zaigral orkester ob odprtem odru, na katerem Je bilo zbranih 130 nastons^očih. Oder 1e krasila okusna dekoracija, sestavllena iz datumov 15. obletnice JLA. Sledil ie kraten, Jedrnat govor predsednika društva tov. dr. Goleža. ki Je poudaril, da je delo društva, ki nosi Ime Partizan, tesno povezano s tradicijami NOR in najboljše jamstvo, da se bo mladina, ki se vzgaja v n1e-go.vih vrstah, telesno ln duSevno ffzvijala v zdrav rod. ki bo sposoben 7.a naloge v .TLA. Poudaril lo tudi težke okoliščine v katerih d^-"Jtvo v zimskem času dela, s«1 »ti obe telovadnici, ki «rta v Novem mestu na razpolago, že tak" p-nob^emenlpnl no Šolski vadbi H radnja društveneca telovadnega doma le zato več ket nujn? -pbteva, ki lo bodo morali prerij? vn'ki novomeSke občine resno uoolttVtM.
V hitrem tempu so s.1 potem sledile točka za točko. Moška de-ca, ki |o vodi tov. Milan Smerdu b pomočjo učiteljiščnlkov, je nastopila najbolj Številno. Gledalci bo občudovali njihovo vnemo in se smejali njihovi zadregi, če so ga kaj polomili. V »Otroškem veselju«, sestavi tov. NuŠe Smerdu-Jeve. je nato nastopila ženska de-ca. V lahnem ritmu so rajale deklice po odru in pokazale, da že dobro obvladajo prostorno razporeditev, ki dela mladini prt nastopanju največ težav.
»Prača« je hltrp postala res priljubljeno orodje naših pionirjev ln dobro nadomešča prožno desko, ki s svojim ropotom moti izvajalca, ie bolj pa gledalce. Pionirji so pokazali, da jim Je to novo orodje že čisto domače. K temu je nemalo pripomogel njihov vodnik tov. Miro Bavdek, ki Je prestrezal odskakujoče pionirje mirno in zanesljivo.
Pionirke so nastopile z zletnlmi vajami za lato l»57. Uvežbala Jih je tov. Ruža Kovačlčeva. vaja je ugajala posebno zaradi lahkotnega izvajanja.
Dvovlšlnska bradlja Je priljubljeno orodje mladink, saj jim nudi vse polno možnosti raznih gibov. Mladinke pod vodstvom tov. Jožice Pavlinove, so pokazale, da vztrajno vadijo na tem orodju. Vse nastopajoče se izvedle svode sestave zanesljivo do konca. Čeprav Je bilo pri nekaterih opaziti, da so zaradi dolžine sestave že postale proti koncu vaje utrujene. Zato bl za mladinke priporočal krajše sestave. Na istem orodju so mladinci pokazali razne drzne preskoke, ki jim je zanesljivo  aslstiral  tov. Bavdek.
Po kratkem odmoru je nastopila na drogu kombinirana vrsta mladincev in članov. Pokazali so zadovoljiv napredek od zadnje akademije. Posebno so se izkazali Bavdek. Hočevar in Pelko.
Šestorica mladink je v okusni opremi pokazala gimnastfčno sestavo tov. Basletlčeve iz Zagreba. Kompozicija obsega nekakSno revijo oblikovnih vaj za dekleta in je zelo ugajala. Točko je pripravila tov. Kovačlčeva.
V stalni telovadnici je nastopila vrsta mladincev. Imam vtis, da v tej panogi ni bilo kaj dosti sistematičnega vežbanja, zato so nastopajoči pokazali samo že iz prejšnjih nastopov znane gibe.
»Kolebmice« za pionirke so zelo prijetna ln pestra sestava tov. Smerdujeve. Pionirke so točko izvedle igraje. Zlasti so ugajale kombinacije dveh ln StlTih pionirk ter neprisJlJenoftt celotnega Izvajanja.
»Narodna kola«, s katerimi so nastopile mladinke in mladinci v originalnih nošah, Je naštudlrala tov. Ruža Kovačičeva. Znala je nastopajočim posredovati sprošče-
nost ln živahnost ritma tako, da so nastopili naravnost razigrano, kar je to točko napravilo posebno privlačno.
Na bradlji je kombinirana vrsta članov in mladincev pokazala dokaj pestro revijo gibov. Z dovršenim izvajanjem Je posebno navdušil gledalce Miro Bavdek. Maloštevilni nastopajoči na drogu In bradlji dajo slutiti, da za orodno telovadbo ni širšega zanimanja.
Kot zadnja točka je bila sestava tov. Nuše Smerdujeve »Koleb-nica za mladinke«. S to točko konkurira kompozitorka za gimna-strado, ki bo leta 1957 v Zagrebu. Sestava, ki je bila dokončana po večletnem študiju, je dovršeno povezana. Izvajalke so jo kljub mnogim težkim gibom izvajale mirno In samozavestno, kar je znak dolgotrajne priprave. Zdi se
ml pa, da Je 10 minut preveč. Komisija, ki predpisuje dolžino Izvajanja pri raznih razpisih, bl morala biti manj toga v določanju časovne dolžine. Izvajanja z orodjem zahtevajo namreč popolno zbranost med vsem izvajanjem To je pa za deset minutno izvajanje prehuda živčna obremenitev Občinstvo Je bilo bolj maloštevilno — kje Je vzrok temu? Sodil bi, da je zanimanje Javnosti za delo telovadnega društva mnogo manjše kot bi zaslužilo. Verjetno posveča odbor telovadnega društva premalo pazljivosti propagandi v javnosti. To je napačna skromnost, saj zasluži delo Partizana gotovo večjo pozornost javnosti kot različni cirkusi, ki z bučno rekmalo privabljajo množice gledalcev.
Prof. M. Dobovšek
Proslava na Malem Slatniku
V nedeljo 23. decembra amo imelj proslavo ob 15-letnlci ustanovitve JLA tudi na Malem Slatniku. Spored je biil pester in prisrčen. Za govorom, ki ga je imel sekretar osnovne organizacije ZK Smolenja vas tov. Franci Avsec, so nastopili i najmlajša z zborno deklamacijo »Titovi vojaki« in g pesmijo »Kranjski Janezi. Zeilo so obo-gaiteili spored folklorni pleui, ki so jih prav lepo izvajaj pionirke viijih razredov ob sprem-lijavij tamburaškega zbora. Tamburaši dosegajo že 'lepe uspehe; tudi na tej proslavi so odigrali precetj partizanskih ln narodnih pesmi. Zaigrane so bile dobro
in kaže, da nas bodo z njimi Se večkrat razveselil:].
Pohvale vredni sta bili tudi deklamaciji »Mati tebi part.7an« in recitacija »Pesem bralstva«, kj sta ju podala člana prosvetnega društva Andolšek in Brul-čeva.
Ob koncu je zapeli še pionirski pevski zbor ob spremljavi tamburaškoga zbora nekaj borbenih pesmi.
Udeležba ni bila takšna kot pri-igrah, vendar j« Pa bilo navzočih precej odraslih in še več mladine. K. M.
12-letni deček je tehtal le 13 kg...
V začetlcu decembra land so dobili v novomeško bolnišnico 12-letnega Jožeta Zorela iz Bogneče vasi pri Trebelnem. To ni bil več deček, pač pa samo še živ okostnjak, gaj je tehtal samo 13 kg, čeprav je drugače normalno razvit.
V Zor eto v i družini je neozdravljiva bolezen pobrala že več ljudi. Bolezen je napadla tudi Jožeta, Od septembra dalje je ležal doma in hujšal. Zanj se nihče ni veliko zmenil, nihče ni poskrbel, da bi ga oddal v kak zdravstveni zavod. Domači so se menda bali stroškov, drugi pa tudi niso nič pokrenili. Otrok je tako shujšal predvsem zaradi slabe hrane.
V tem primeru je treba strogo grajati vse, ki so vedeli za stanje, v kakršnem je
propadal mlad človek, pa niso ničesar ukrenili. Ne sosedje, ne množične organizacije, ne šola, zlasti pa ne referet za ljudsko zdravje in socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Mokronog, niso tu storili svoje osnovne dolžnosti do sočloveka. Družba žrtvuje težke milijone za zdravje ljudi in zato ne more biti vprašanja, kdo bo plačal stroške zdravljenja Še za enega otroka,
Od kdaj pa to?
Prejšnji teden sem imel opravke v Novem mestu. V Novakovi gostilni pri stavbi ObLO sem nekaj malega popil, pri plačilu mi je pa zmanjkal dinar. Posodi ga mi je znanec, ki mi je dal dva nova kovanca po 50 para, vendar ju natakarica nT hotela vzeti, češ da »ta denar več ne velja«. Od kdaj pa ne? Na to nisem dobil odgovora, vzela pa ju tudi ni, taiko da sem si moral sposoditi drugje še en dinar. Mislim, da ni praiv, če gostilna odklanja veljaven den^r.
Jože Hrovat, Jurka vaa
Kdo |e kriv mrtvila v JurnI vasi?
DEDEK MREŽ SE ZAHVALJUJE
Dopisniki iz vseh dolenjskih krajev so nam po Novem letu poslali za ceikoš pisem, dopisov in pozdravov z zahvalami za voščila ob vstopu v prehodno 1957. leto. Posebno veliko je bilo vmes poročil o obisku Dedka Mraza, o njem nam pišejo iz Zilj ob Kolpi, Metlike, Črnomlja in semiških vasi, pa iz Kanižarice, kjer so ga vozili rudarji. Pisali so nam iz Novega mesta, kjer mu je društvo prijateljev mladine pripravilo kar 5 kamionov, na katerih so bili tudi partizani pod vasjo, ki so jo izdelali taborniki, pa sneženi mož, plesalke in druge lepote. Iz Sto-pič smo dobili prav lepo poročilo o obisku in Dedkovih dobrotah, pa iz novomeške bolnišnice,   iz   Mirenske doline,
Žužemberka in Straže, Dol. Toplic in Šentjerneja, Kostanjevice in Brusnic, pa Smarje-te in Otcčca itd Res, kar preveč je vsega tega, zato objavljamo samo pisemce, ki smo ga dobili že 1. januarja popoldne od samega Dedka Mraza, ki pise:
»Prav lepe pozdrave vsem, ki so mi pomagali pripraviti toliko prekrasnih daril, koristnih za naše cicibane in pionirje! Iskrena hvala vsem, ki so pomagali g prevozi in sodtfj-vali v sprevodih; ... ala novomeški vojaJkl godbi, društvom, organizacijam, odborom ljudske oblasti za prispevke v denarju, tovarnam in delovnim kolektivom, ki so mi pomagali napolniti koš! Prihodnje leto na veselo svidenje!«
Veltiko se piše in govori o raznih društvih, ustanovah, o športu 1n vsem mogočem. Le o zelo oddaljenih vaseh in kmetiiih v njih ni glasu.
»Kadi bl videli, da bl nas kdo kaj obiskal!« so potožliM pred kratkim v Jurni vasi, »saj smo tudi mi ljudje in nas zanima, kaj se po svetu dogatja...« Seveda ne vse. In prav to je vzrok, da je vas še brez elektrike, daairavno so že vse izplačali. Pot je razdrta in navzlic podpori, ki jo da OLO, ni pravega zanimanja za popravilo skupne lastnine.
»Kaj me briga vse drugo, samo da bi davkov ne bilo!!« se je odrezal v manjši družbi še dokarj mlad ln trden gospodar.
Kdo je vsega tega kriv? Ne vem; mislim pa, da bi bilo dobro n koristno, če bi tudi te lijudl kdaj obiskal človek, kii je zato postavljen. Sklical bi sestanek in povedal marsikaj koristnega ;n zanimivega, kar se dandanes dogaja pri nas doma in okoli po širokem svetu. To bl vzbudilo v ljudeh čut in potrebo po napredku. Oče naj bi dal n. pr. sina v kmetijsko šolo, gospodar
rad bl nabavili razne reči za olad&mje deda in izpopolnitev km«t';t!e.
In še o čuitu socialnih odnosov im medsebojnega razumevanja. Poznam človeka, M je vse življenje pregona! in stapraj na pol zastonj. Za čik Jn kozarec vina je delal od zore do mraka in pre-nekateremu v vasi naredi! uslugo. Ko je ostarel ln ležal bolan v mrzli sobi, ga pa nI bilo človeka v vasi,Tki bi mu NI pripeljal voziček drv. Starec ja umrl, zapuščen od vseh.
To in še marsikaij se dogaja po naših oddaljenih vaseh. Pa bl vendarle lahko biLo tudi tu bolj živahno.
Vaščan
(Op. uredništva: Drži, lahko bi bilo. Kaij pa krajevne množične organizacije? Mar ne bd oživeli njihovega dela in stopili na občinski odbor SZDL v Novo mesto ln na bližnjo šolo, pa bi se pomenili, kaj je treba tudi v Jurni vasi?)
SMUČARJI SO PRIPRAVLJENI ZA TEKMOVANJA
Ce bodo letos ugodne snežne razmere, bodo imeli smučarji kar pestro sezono. Smučarji, člani TVD Partizan iz Novega mesta, so se že v jeseni vključili v telovadnici pri vadbi atletov, da si naberejo moči za tekmovanja. Prvi nastop, k1 naj bi bil že prejšnjo soboto, je moral oapastd zaradi neugodnih snežnih razmer. Kljub temu so Imeli tekači nekaj treningov na snegu,
Ce bo sneg, bo prvo smučarsko tekmovanje v tekih na Marofu v nedeljo, 13. Januarja ob lo. url. Vabimo posebno pionirje, da se udeleže tekmovanja v eimvečjem številu.
Oglejmo si Se spored tekmovanj ln tečajev za naSe smučarje;
27. I. Okrajno prvenstvo pionlr-«*y v patrolnem smučarskem teku
28. — 27. i. republiško prvenstvo v skakanju
I«.»?^-*ino Prvenstvo r alp-Bkib panogah   na Dcbenru
pri
Mirni ter v tekih m skokik v Benljerneju.
Posebno fP<wj»rJ»mo ravnateljstva srednjih Sol, da bodo okral-ne tekme na Debencu in v gent. Jerneju tudi Izbirne tekme za nafto okrajno dijaško smučarsko prvenstvo, ki nas bo zastopalo 24. ri na republiškem prvenstvu šol v Kranju in Ljubljani.
P. — 10. II. bo republiško pr. venstvo v smučanlu za člane dru-Itev Partizan v tekih, skokih ln veleslalomu.
Kegfjaško društvo GORJANCI
Kegljaška Podzveza za DolenJ-■ko je razpisala tekmovanja v borbenih partijah v mednarodnem •logu za leto 1957„ Na tem tekmovanju so sodelovali KD Gorjanci, pol Toplice ln Pionir. Društva so Igrala po tri tekme vedno na drugem kegljišču.
Prvenstvo si Je osvojilo KD Gorjanci Novo mesto. V treh srečanjih so kegljačl podrli 1055 kegljev. Drugo mesto si Je priborilo KD Toplice (923 kegljev), tretje pa KD Pionir (905 kegljev).
V letu 1957 bo KD Gorjanci zastopalo Podzvezo na vseh tekmovanjih za prvenstvo v borbenih partijah po Sloveniji.
Pri KD Gorjanci so v tem tek-movanlu prvič nastopili mladi kegljačl   mtadincl   Barbič mL,
Prvi smučarski tečaj bo za uči-teljstvo od 18. — SO. L verjetno zopet na Polževem. Nato bo do konea mesera tečaj okrajne zveze Partizan na Debencu.
Prav tako bo v Novemmestu več tečajev za mladino, ki bl se rada naučila smučanja.
Tudi tradicionalni Gorjanskl veleslalom je predviden v rebruar-Ju.
Ljubitelji sanučanla bodo 1mel1 letos dovolj tekem In tečajev, samo če bodo ugodne snežne razmere, kar si vsi smučarji močno iehJo. j. G.
BreSčak ml. tn Llndlč. Pokazali so lepo igro, nastopali brez vsake treme ter dosegli v treh igrah veliko Število podrtih kegljev. Pavno tako bl morali v drugih društvih pomladiti moštva keglja-čev,
Najboljši kegljač pri Gorjancih Je bil Miro Jeraj, pri Toplicah Stane Sobar, pri Pionirju pa Tan-cer.
Tekme so sodili sodniki Pod-zveze GraSlč, Ilifiin ln Cerne, prav dobro. M. B.
N0V0TEKS zmagovalec patruljnega teka
v počastitev Dneva naše arma-|}e Je strelska družina »Vinka Pa-deršica« organizirala patrolni tek • *tr*ljanjem po novomeških ull-c>n. Kljub temu, da vreme nt bl-10 "godno, je nastopilo 8 ekip. ki B° iVSe„ prlsP«le na cilj in so dosele dobre uspehe tako v streljanju kakor v teku.
Kakor smo upali, se je glavna borba odvhaia med ekipami No-voteksa, Ljudske milice ln mladine.
Zmagovalec tega teka Je postala ekipa Novoteksa, ki je dosegla najboljše uspehe v teku In streljanju. S tem si Je osvojila prehodni pokal, za katerega bodo tekmovali vsako leto za praznik JLA.
Rezultati tega tekmovanja so bili taki:
1. NOVOTEKS (Bele, Pate, Doki) čas 5.16, 93 zadetkov, 2. Ljudska milica (Veselko, Hrovat, Gllgov-Sek) čas fl.16, 82 zadetkov, S. LMS I (Potrč, JankovtČ, Mlkec) 6.14, 6] zadetkov, 4. LMS II. (BreSčak. Le-gan, Mapjetič) 6.59 minut, 47 zadetkov. 5. JLA 6.45 minut, 6« za-
detkov, e. Pionir I. (Lukič, Pillp-člč, Rodlč) 5.45 minut, 39 zadetkov,
7. LMS m. 5.50 minut, 5 zadetkov,
8. Pionir II. 6.47 minut, 18 zadetkov.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, za kar imajo največ zaslug tovariSi iz strelskega odbora. Slavko Doki
ŠAH
BARTOLJ VODI, TODA... Poročali smo že, da se Je pričelo sedmo povojno individualno prvenstvo Novega mesta v šahu. Novi podatki o turnirju: sodeluje 8 drugokateRornikov, 9 tretjekate-gornikov in 3 četrtokategorniki; možno je doseči in potrditi II. kategorijo (12 točk) in vse nižje kategorije; favoriti — glavni Sitar, ostali Doki, Saranovlč, Bartolj itd. (možna so seveda spet presenečenja!).
Do sedaj so na turnirju odigrali osem kol, toda precej partij Je bilo iz različnih razlogov odloženih. V vodstvu Je Bartolj, ki je lz sedmih partij nabral 5 in pol točk, toda tesno za petami sta mu Sitar in Jenko. Sitar Je iz Štirih partij izvlekel 4 točke (do sedaj ima še 100"}) in bo verjetno po doigranih odloženih partijah prevzel vodstvo. Za ostale udeležence je trenutni položaj (po 8. kolu) razviden iz lestvice; (v oklepaju odlož. partije)
Bartolj 5 in pol (i), Jenko 4 ln pol(l), Sitar 4 (4), Doki 3 <5), Saranovlč in KoSlr 3 (4), Jovič 3 (i), Avsec 2 in pol (4), Mihelln 2 in pol (2), Fink 2 in pol (1), Dobov-Selc 2 (4). Potrč ln Cvelbar 2 točki ln tako dalje.
OBČNI ZBOR 8D NOVO MESTO Pred kratkim Je bil v Novem mestu redni letni občni zbor novomeškega šahovskega društva. Podrobnejše poročilo bomo objavili v prihodnji številki, tokrat samo nekaj najvažnejših zaključkov Po sporazumu s Šahovsko zvezd Slovenije bo občni zbor Okrajnega šahovskega odbora, ki bo v prihodnje deloval ločeno od društvenega odbora, v soboto, 19. Januarja ob 19. url v Novem mestu, t. j. na dan pred brzopoteznim pryenstvom Dolenjske, ki bo v nedeljo, 20. januarja, v Domu. JLA v Novem mestu. Tako za občni zbor OSO kot za brzopotezno po-vse šahovske enote Dolenjske pravočasno sprejele vabila oz. razpise.
KOSTANJEVICA NA KRKI
Obletnico ustanovitve naee ljudske armade smo pri nas dostojno proslavili. Lep dogodek za učence osnovna šole in dijake nižje gimnazije je bal obisk partizanskih borcev Jordana in Unetiča, ki sta mladini pripovedovala doživljaje v času NOB. Mladina bi ju poslušala ves dan. Izredno lepa je bila akademija 18. decembra zvečer. Pri sporedu so sodelovali: godba JLA pod vodstvom kapetana Jankovi-ča, kulturna skupina JLA pod vodstvom kapetana Dragoje-viča, pionirji in dijaki kosta-njeviške šole ter mladinska organizacija. Pred akademijo so predvajali filme iz življenja in dela JLA.
J. H.
V preteklih štirinajstih dneh so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnic:
Grgovlča Antona, posestnika lz Dol. Maharovca, je podrl konj ln mu poškodoval levo roko in obraz. Kaiic Nikola, gin posestnika iz Pravutine, se Je igral z municijo, ki je eksplodirala ln mu poškodovala levo roko. Hrovat Mihaela, hči sekača z Boršta, Je pri smučanju padla in si poškodovala desno nogo. Matešič Albina, žena posestnika iz Reslovega, je padla ln si poškodovala levo nogo. Ku-mer Franc, delavec z GoluSnika, si je pri razstreljevanju z dinamitom poškodoval oči in desno roko. Kovačevega Marjana, sina voznika lz Žabje vasi, je povozil avtomobil in mu poškodoval levo nogo. Lampe Karel, ključavničar iz Regerče vasi, si Je z ventilatorjem poškodoval levo nogo. Zupančič Pavla, blagajnlčarka iz Novega mesta, je padla in si poškodovala levo nogo. Fajfarjevega Ludvika, kurjača lz Gorenja, le.kdnj brcnil v desni kolk. Turk Avgust, sin posestnika lz Dol. Stare vasi). Je pri smučanju padel In si poškodoval desno nogo. Kohler Gorazd sin uslužbenca iz Črnomlja, Je padel In si poškodoval desno roko. Stajdohar Frančiška, užitka-karica lz Jolševnika, se je opekla po obrazu in obeh rokah. Vajda Jože, sin posestnika iz Metlike. Je padel po stopnicah in si poškodoval desno noiro. Pabjan Alojz, posestnik iz Dolenje vasi. Je padel in si poškodoval levo nošo. Novak Jole, zidar iz žabje vosi. si 1e pri delu poškodoval desno noiKo. Vidmar Alojz, živinorejec Iz Male Loke. Je padel v sllošno jamo ln si poškodoval levo roko.
DOLENJSKI OBVEŠ&VALIC
STRAŽA:   12.   In 13. I. ameriški barvasti film »Tri ljubezni«
,np ^ i ■ i.   i    -i      I     barvasti film »Tri ljubezni«.
Ll€(X€USKlVl0letta\:   Potujoči kino Novo mesto
opravljenem izpitu uslužbenk« Tajništva za zdravstvo OLO Novo
Četrtek, 10. Januarja — Gregor. Petek, 11. Januarja — Pavlin. Sobota, 12. januarja — Tatjana. Nedelja, 13. januarja — Veronika.
Ponedeljek, 1*. Januarja — Srečko.
Torek, 15. januarja — Pavel. Sreda, 16. Januarja — Tomislav, SONCE VZIDE 11. Januarja ob 7.43 in zahaja ob 16.27. Dan Je dolg 8 ur 43 minut. — 16. Januarja: ob 2-21  POLNA LUNA.
Iščem sobo v Novem mestu aH bližnji okolici. Dam nagrado 2.000 dinarjev.  Naslov  v  upravi lista.
(634-56)
Sprejmem starejšega moškega h konjem.  Naslov  v  upravi lista.
(642-56)
Prodam stroj za izdelavo strešne cementne opeke s 850 železnimi modeli. Naslov v upravi lista.
(641-56)
Prodam fotokamero Retina-sln-hronlzlrano, kamero 4x6 Zelss Ikon in radio sprejemnik Philips, Slike vseh vrst, legitimacije in povečave Izdelujem takoj in poceni. Pridem na dom brezplačno, na razpolago je slikanje z umetno lučjo. Želim srečno novo leto vsemu učlteljstvu ln poslovnim strankam. Se priporoča — Foto Božič, Kočevje.
22. decembra Je lz avtobusa Ljubllana - Novo mesto Izginil kovček. Najditelja prosim, da mi vrne vsaj dokumente aH pa odda kovček na bližnji postaji L M.
Izgubila sem zapestno uro 24. decembra od Kandije do lekarne. Poštenega najditelja prosim, naj Jo vrne za nagrado v upravo Dolenjskega lista.
20. deembra sem Izgubil žepno uro od Novega mesta do postaje v Kandiji, verjetno blizu železniške zapornice. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne za nagrado v upravo Dolenjskega lista.
Prodam malo posestvo: sadni vrt in vinograd, v bližini Skocja-na. Informacije se dobijo pri Mariji Bregant, Vel. Poljane 5, pošta Skocjan.
23. decembra sem Izgubil v kinu Krka denarnico z legitimacijo ln raznimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne za nagrado v uredništvo Dolenjskega lista, ali pa ml pošlje po pošti vsaj osebno izkaznico ln dokumente.
Kupim   dober  inozemski rartlo. Naslov v upravi Usta. (644-5«) Odlično ohranjeno manjšo violo
poceni prodam. Naslov v upravi Usta.
»KRKA« — Novo mesto: od 11. do 14. I. ameriški film »V koloradskih kanjonih«. Od 15. do 17. L Švedski film »Samo mati«.
DOM JLA — Novo mesto: od 11. do 17. I. gostuje Jugoslovanska kinoteka: li. I. »Ekstaza«. 12. 1n 19. L »Ljubezrn v plamenu«; 14. I. »Romanca v molu«; 15. ln 16 I. »Morilec M«, 17. L »Oklopnja-Pa Potemkln«.
METLIKA: lt. In 18. I. ameriški film »Provincijalka«. 1«. I. angleški film »Očka vrni se«.
KOSTANJEVICA: 13. I. madžarski film „Llllomfl*.
DOL. TOPLICE: 12. In IS. T. francoski film »Tereza Racouln«.
TREBNJE: 12. tn 13. I. ruski film »Arena smelih«. Predstava v nedeljo ob 16. uri.
predvaja ameriški film »Ob veliki ločnici«; v oetek 11. I. ob 18. url v Brusnicah; v soboto 12. i. ob 18. uri v Illrčnl vasi; v nedeljo 13 I. ob 11. uri v Smlhelu pri Žužemberku; ob 15. uri na Dvoru In ob 19  uri v Prečni.
fjpsail WIIIIH»MR3ar»MM[
NOVO MESTO
Nedelja, 13. januarja, ob 10. In 11. url: »Rdeča kapica«. Med zimskimi počitnicami ne bo predstav.
V Novem mestu prične MIRNA, tovarna Šivanjih strojev na Mirni, novi krojni in šivalni tečal 12. Januarja. Tečaj bo dopoldne, popoldne in zvečer v Sindikalnem domu.
Tečajnice imajo možnost nabave mesečnih železniških vozovnic s popustom.
Vsem korlstnlkom bivšega posestva Avgusta Malenška na Ra-govem sporočamo, da se razveljavljajo do nadaljnjega vse pogodbe.
Za lastnico Ano Zagore, oskrbnik Smiri. Tovnrlšicl Magdi Zidan In Nadi Jakovtjevič   čestitajo   k uspešno
Za pravočasni ln uspeli kirurški poseg se loplo zahvaljujem prima-riju kirurškega oddelka v novomeški bolnišnici dr. Otonu Bajcu, ostalim zdravnikom oddelka za uspelo zdravljenje ter strežnemu osebju za požrtvovalno nego. Jože StanlSa, Novo mesto.
Industrija obutve v Novem mestu sprejme večje število čevljarskih pomočnikov ln prešlvalk za čevljarsko stroko. Interesenti naj se zglasljo v podjetju.
•
Bolniški zavarovalni zavod Slovenije v Mariboru, Slomškov trg 8, sedaj Bolniški sklad za vzajemno pomoč, sklicuje 1. občni zbor svojih članov 20. Jan. 1»57 v Mariboru, ob 8. uri v dvorani na Slomškovem trgu 6, z naslednjim dnevnim redom:
1. volitev delovnega predsedstva,
t. volitev komisij,
3. poročilo o delu,
4. razprava o delu sklada,
5. volitve upravnega ln nadzornega odbora,
6. razno.
Uprava sklada.
novo MESTO
V času od 22. decembra do 6. Januarja je bilo rojenih 32 dečkov in 16 deklic.
Poročili so se: Fišter Jože, tesar lz Gor. Karteljevega in Rifelj Marija, hoi posestnika z Vel. Bučne vasi Beg Franc, kmetijski tehnik iz Ševnega ln Perger Alojzija, uslužbenka z Otočca. Knafeljc Ivan, kurjač ln Jenko Frančiška, delavka, oba lz Blrčne vasi. Be-nec Janko, miličnik, ln Grm Julija, fcnjigovodkinja, oba iz Stične. Zupane Jože, telefonist in Tek-st>or Ema. uslužbenka, oba iz Novega mesta. Mali Peter, posestnik lz Novega mesta in Vidmar Terezija, hči posestnika iz Dolenje vasi. Kaštrun Jo*e, gozdni delavec, ln SaSek Justina, gospodinjska pomočnica, oba iz Zgornjega Jezerskega. Vidrlh Jože, posestnik lz Zlhovega sela in Zonta Ljudmila, hči posestnika s Potovrna. Zupančič Jože, kuhar lt Ljubljane 1n Kotar Ivana, delavka iz Novega mesta.
Umrli so: Vovk Alojzij, upokojenec, 72 let, iz Novega mesta. Ostanek Ana, gospodinja, 65 let, iz Novega mesta. Kump Danijel, miner, 34 let, lz Praproč pri Straži. Zupančič Ljudmila, upokojenka, 64 let, lz Novega mesta. Zamlda Elizabeta, oospodlnja, 59 let, z Malega Riglja. Crtalič Ignac, posestnik, 63 let, z Ostroga. Stajerk Katarina, žena delavca, «3 let, iz Vel. Mraševega.
PREČNA
Umrla je Sul£ liana, gospodi-
nla, 74 let. Iz Prečne.
V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Zlbert CecMtJa Iz Govejega dola — deklico. Mramor Marija Iz Šentjerneja — dečka, Lavš Slavka iz Šentjurja — dečka, Jerman Marija Iz Črnomlja — dečka. Saje Katica s Kota — dečk_a. Furlič Dragica iz Črnomlja — dečka, Hu-dal Marija iz Družinske vasi —
dečka, Kočevar Kristina iz Bojanje vasi — dečka. Žagar Morija lz Mirne peči — deklico, Sobočsn Ana iz Crmosnjic — dečka. Paulin Kristina s Pake — d«čku, Murn Ana z Vrbovca — deklico, Jakš« Jožica iz Kamnika — dečka. Slaj-pab Frančiška Iz Sentlovrenca — dečka, Rozman Olga z Dobličke gore — dečka, SpeliČ Terezija is Gor. Kamenja — dečka, Pate Majda z Gomile — deklico. Kastelic Ana lz Sentjošta — dečka, Stipetič Olga lz Kočevja — deklico, Grubar Fani iz Stranake vasi — dečka. Ljubi Milka z Vrha pri Ljubnem — deklico, Luzar Francka s Padeža — dečka, Kasreiic Marida lz Zvirč — deklico, Zelez-nik Stanka iz Hccemavrovegn — dečka. Drobnlč Angelca iz Zado-11 a — deklico, Zdravje Ana iz Zaloga — dečka, Palčič Ivanka iz Rumanje vasi — dečka. Grm Terezija lz Zabukovja — dečka, Lampe Frančiška iz Regeree vasi
— dečka, Kuhar Antonija Iz Dol. Prekope — dečka, Krizman Ana iz Blatnika — deklico, Tutiin Alojzija lz Gaberja — deklico, Zakojč Marija iz kočevla — dečka, Skavre Frida z Rudnika — ckjčica, sajtl Pepca z Vršnih sel — dečka. HU-doklin Marija lz Gor. Vrhpolja — dve deklici, Koclančič Marija lz Trehče vasi — dečka.
Peterle Ida H Vel. CLrnlk« — deklico, Sušnik MarUna iz Gotne va«l — deklico, Pavlic Nežika z Vel. Kala — deklico, Križan Jožica iz Drašičev — dečka, Rifelj Marila z Golušrvlka — deklico, Marjetic Marija  Is Gor. Radulje
— deklico. Teropšič Pavla iz Dol. Kronovega — deklico, Zaje Katica z Maverlena — dečka. Kramar Terezijo 1z Novega mesta — deklico, Rešetič Martina i?. Podgore — dečka, Kasten e Jo*elđ lz Mirne peči — dečka, Pust Roralija z Vrntrebnjopra — deklico, Baje Ana lz Dobravlce — deklico. Luzar Marija s Potovrha — deklico. Zamlda Marila \7. Gor. Vrhpolja — deklico, Strajnar Milka lz .DoJ. Gradišča — deklico, Milclič Terezija i/. Mačkovca — deklico, Okroglič Joža iz Ločne — dečka, PovaleJ Stefa iz Tržiča — dečka. Skalar Stanka iz Trebnjega — deklico.
Tukaj odrežite
DOPISNICA
Uprava
»DOLENJSKEGA LISTA«
NOVO MESTO
poštni predal 33
Dol. Toplice za 15. obletnico JLA
Kot povsod po naši domovini smo se tudi v Toplicah temeljito pripravili na praznovanje 15. obletnice JLA.
16 decembra je strelska družina pripravila nagradno strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tekmovanja se je udeležilo zelo veliko ljubiteljev strelskega športa ln tudi lepi rezultati niso Izostali.
Istega dne so nas obiskali pripadniki JLA novomeške garnizije jn priredili zelo lepo ln kvalitetno akademijo. V imenu občinstva Jih Je pozdravil poslanec Tone Strniša, nato pa so topllškl pionirji čestitali nastopajočim k prazniku. Vojaki so nastopili z godbo, recitacijami, folkloro, nepozaben pa bo Topllčanom ostal partizanski prizor. Z dvema recitacijama so na akademiji sodelovale tudi mladinke lz Toplic. Predvajali so nam tudi dva kratka vojaška filma. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna In občinstvo si še želi takih akademij.
Zgodovinska komisija pri občinskem odboru ZB je priredila 18 decembra ob 19. url v Soli čitanje življenjepisov padlih borcev lz Dol. Toplic. Čeprav Je bila priprava zelo dobra ln ljudje obveščeni, je bila udeležba bolj šibka. Komisija želi, da bl Ji v bodoče ljudje skuSall pomagati pri njenem težavnem ln pomembnem delu.
Šolska mladina Je priredila 21. decembra ob 15. url v Zadružnem domu proslavo JLA. O pomenu praznika je govoril zastopnik URO J. Mladinski pevski zbor nlŽ-|e gimnazije je zapel nekaj par-
tizanskih pesmi. Učenci lz posameznih razredov so recitirali, prikazali nekaj prizorčkov, za zaključek pa je dijak IV. razreda gimnazije zaigral na harmoniko nekaj partizanskih pesmi.
Istega dne Je kegljaško društvo ROG organiziralo tekmovanje med krožki. Zgodovinska komisija Je podarila najboljšemu krožku v spomin sliko Toplic lz časa NOB.
22. decembra Je občinski ljudski odbor Straia-Toplice organiziral zborovanje vseh borcev ln aktivistov naše občine v Dol. Toplicah. Vse navzoče je pozdravil predsednik občine tov. Markovlč. O pomenu praznika Je spregovoril sekretar občinskega odbora ZB Ivan Virant. O razvoju JLA In ljudske oblasti je govoril domačin, aktivni kapetan Ivan Rom. Naš poslanec Viktor Zupančič Je borcem osvežil spomin na težke dni NOB ln Jim prikazal politični položil v svetu. Pester spored Je Izpopolnil recitator Berger. V imenu občinskega odbora je tov. predsednik občine povabil vse navzoče na zakusko. >
Tako so partizanske Dol. Toplice dostojno proslavile 15. obfpt-nlco JLA. S
Naročajte in berit« DOLENJSKI LIST!
Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig!
IZ METLIKE
28. decembra je na meUiiki Ljudski univerzi predaval o svojih vtisih iz Zapadne Nemčije absolvent ljubljanske Tehniške visoke šole Franc Starina. Predavanje je bilo spremljano z diapozitivi in skioptič-« nimj slikami. Zal so bila malo prepozno razobešena vabila, saj je bilo naslednji dan mnogim žal, da niso slišali res zanimivega predavanja.
Tov. Slariha bo o lati temi predaval ta mesec tudi v Gra-dacu.
Zadnji teden pred novim letom je umrla najstarejša Metlica nka 88-letna Ana Doktoric, vdova po krojaškem mojstru.
Mladi smučarski naraJčajniki v Metliki so si na Katrovcu zgradili smučarsko skakalnico, na kateri bodo možni dvajset-metrski skoki. Minulo nedeljo bi morale biti prve skakalna tekme, pa Je južno vreme, ki Je pobralo skoraj ves sneg, prireditev onemogočilo. Mladi smučarji upajo, da zima letos še m rekla zadnje besede in da bodo kmalu pomerili svojs moči. na novj skakalnici, -ar
Iz kmečkih uporov v Ugaslo dolino
Tudi letošnja četvorka knjig ralcžbe Kmečka knjiga lepo potrjuje upravičen sloves in ceno, ki jo ta vsakoletna zbirka uživa med našim ljudstvom, zlasti kmečkim prebivalstvom, kateremu je posebno namenjena, čeprav gotovo zajema, in upravičeno, še mnogo širši krog naročni.lkov in bralcev.
Po splošni zanimivosti in tehtnosti za slehernega, moramo na prvem mestu letošnjih izdaj vsekakor omeniti III. zvezek
ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA. To standardno delo, ki ga pise Bogo Grafenauer, brez dvoma sodi na vsako knjižno polico in v vsako slovensko bVšo. Letošnji zvezek je pa še posebno zanimiv, saj opisuje izredno razgibano in razviharjeno obdobje naše zgodovine: kmečke upore, turške vpade in protestantsko gibanje, torej čas od srede XV. do srede XVI. stoletja. Avtor upošteva vsa najnovejša dognanja in izsledke sodobne zgodovinske znanosti in odpfra posebno glede kmečkimi uporov, povsem nov pogled v to našo preteklost.
S sadjarsko literaturo Slovenci nismo- ravno revni. Toda marsikaj je že zastarelo, marsikaj se na knjižnem trgu sploh več ne dobi, to ali ono delo je pa napisano predvsem aa strokovnjake. Nov, za vsakega kmetovalca in sadjarja primeren in prekoristen priročnik je sedaj izdala Kmečka knjiga izpod peresa docenta ing. Franca Adamiča pod naslovom
OBNOVA NAŠIH SADOVNJAKOV. Naslov je vsekakor
Knjižne zbirke Kmečke knjige za leto 1957
malce preskromen, kajti knjiga je pravi sadjarski učbenik, ki zajema vse, kar zadeva sadjarstvo in kar je o njem dognala najnovejša znanost s področja agronomije in agrikulture. Delo ima deset razdelkov (s številnimi poglavji): Naravni pogoji ssa sadjarstvo, Organizacija in tehnika obnove sadovnjakov, Obrezovanje sadnega drevja, Gnojenje, Obdelovanje zemlje v sadovnjakih, Podsadeži v sadovnjaku, Rodnost sadnega drevja, Naše sadne vrste in sorte, Varstvo sadnega drevja, Spravljanje sadja. Gotovo bodo sadjarji hvaležni Kmečki,1 založbi, da jim je dala v roke to temeljito delo o sadjarstvu, posebno sedaj, ko se je treba resno lotiti obnove naših sadovnjakov, da jih rešimo. propada in da postane sadjarstvo ena cd čvrstih osnov našega gospodarstva.
Pripovednik Anton Ingolič je širokemu krogu bralcev razen Bevka in MU*ka Kranjca nemara najbolj znan sodobni pripovednik, pravi ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede. Tudi za letošnjo zbirko Kmečke knjige je napisal lepo in zanimivo povest in jo naslovil
UGASLA DOLINA. Mikavnost te najnovejše IngoVčeve povesti je razen v njegovem klenem ljudskem jeziku, sočnem pripovedovanju in razvijanju zgodbe zlasti okolje in čas, v katerem poteka dejanje Ugasle doline. To je življenje železarjev v Preval j ah ob zatonu 19. stoletja, torej življe-
nje močnega industrijskega in proletatrskega središča. Osrčje zgodbe je ukinitev tamkašnje železarne, katero so kapitalistični lastniki povsem opustili, niti malo se ne meneč za usodo prebivalstva in doline, povsem navezane na železarno. Usodo teh ljudi, njihov boj za dosego svojih pravic in za nadaljnji obstoj železarne je Ingolič orisal res živopisno in plastično in ustvaril dobro ljudko povest z nevsakdanjo snovjo.
Pravi hišni zbornik, kjer je za vsakega v družini nekaj, pa predstavlja tudi letos že znani in priljubljeni
KOLEDAR KMEČKE KNJIGE, ki ga je uredil Ignac Ko-privec, novo in mikavno zunanjo opremo mu je pa oskrbel
akademski slikar Dušan Pe-trič. Po običajnem koledarskem delu sledi vrsta tehtnih razprav, člankov, pesmi, povesti in raznih zanimivosti iz vseh mogočih področij (tehnike, gospodarstva, zvezdoslov-ja, svetovne politike, kmetijstva, gospodinjstva, kulture), tako da pomeni koledar res pravo hišno čitanko.
Ob tej samo kronistični zabeležki (strokovne ocene posameznih knjig so zadeva strokovnjakov) lahko m-rno ugotovimo, da je založba Kmečke knjige s svojo letošnjo zbirko lepo izpolnila svojo dolžnost do naročnikov in bralcev in postavila na knjižne police naših družin zanimivo in vredno knjižno četvorko, ki jo bodo ljudje radi jemali v roke in preb.tali, v poduk in razvedrilo.
JLA nam je
osvobodila domovino
Za 15, obletnico ustanovitve JLA je šolska mladina v decembru pisala sestavke, spomine in svoje misli o naši ljudski vojski. Marsikatera naloga učencev osnovnih šol in gimnazij je vredna, da bi jo natisnili; zaradi pomanjkanja prostora objavljamo danes sestavek iz miren-ske nižje gimnazije.
Po kapitulaciji stare Jugoslavije je zavladala po naši zemlji čudna tišina. — Kaj bo zdaj? so se spraševali ljudje. Marsikdo je za odgovor skrivnostno zrni gnil z rameni, češ, molk pred nevihto. Svetla misel mu je preblisnila možgane: ko bi se uprli?
Med tem ko so nemški in italijanski fašisti v paradnem maršu teptali Evropo in so njihove grabežljive lovke že segale po Afriki, so naši naj-zavednejši borci v temnih nočeh tajno odhajali v gozdove.
Mati se je sklanjala nad sajastim ognjiščem in mislila na sina. Tako čuden je postajal zadnje dni, ves nemiren in razdvojen. V gozdove hodijo, je pomislila mati, in pravijo, da. se od tam nikdar ne vrnejo.
Vrata so zaškripala, na pragu je stal sin s puško v roki. — Zdaj grem, mama! Nobena tožba ne vzdihljaj
zavedni delavci in kmetje v bosenskem mestecu Rudo ustanovili prvo proletarsko brigado.
Prečesto je kdo omahnil v silnem naletu in se krvaveč zgrudil na mrzla tla. Mati zemlja je spremljala naše borce v svoje hladno okrilje. A prihajali so tisoči, da nadaljujejo delo tam, kjer je druge smrt prehitela.
Pred skromno bajto je ležal mlad partizan. Njegove oste-klenele oči so kakor začudene strmele v češnjo, ki je svoje cvetoče veje razprostirala nad njim in širila vonj po medu in pomladi. Nadenj se je sklanjal izmučen materin obraz. Strmela je v sina, po razora-nem obrazu ji je pripolzela solza, za rjo druga, tretja ...
Štiri leta se je JLA borila po gozdovih. Bile so zime, sneg in sledi zveri v njem, glad, ranjenci. Toda našim borcem ni bila nobena ovira
nI prišel čez trpko zategnjene   prei-elika, nobena žrtev pre
____+ „-Ln«   .■■,*«,'/.«     A „•„   ..•        T, _______ r._____ ..     ,. ______...
Kotiček v Rago vem. logu je mikaven tudi v snežni odeji
materine ustnice. A ko je si nu stisnila žuljavo desnico, je ta vedel, da ga bo njeno srce spremljalo povsod.
Domovina je klicala. Kdor je le enkrat čutil utrip njenega dobrega srca, se ji je moral odzvati. Tako so drug za drugim odhajali naši najboljši. 22. decembra 1941 so
dragocena. Zmagati ali umreti!
Leta 1945, ko je pomlad ovi* la domovino s svojo prelest* jo, ko so zapeli slavci, tedaj j9 prikorakala iz gozdov naša nova, partizanska' vojska, v trpljenju in krvi kaljena. Nje" na svobodna pesem je zai?a«\ lovila nad ruševinami in od* mevala proti Trstu, Benečiji in Korotanu. Kakor preraliel dih je partizanska pesem za-« plavala nad gomilami in obu* dila spomin na vse tiste, ki $<t odšli v noč brez povratka.
JLA nam je osvobodila do* movino in jo je sleherni tre* nutek pripravljena braniti. Ko so nam hoteli Italijani vzeti Trst in Primorsko, so našti borci stopili na branik domo* vine in bili pripravljeni braniti vsako ped jugoslovanski zemlje. Tujega nočemo, svoje* ga ne damo! S svojo odloč* nostjo si je JLA pridobila ugled v svetu.
Jugoslovanska t>ojska je pri* pravljena braniti mir domet in v svetu. Zato je oddelek naših borcev odšel v Egipt, ki ga ogrožajo Angleži in se pri* družil četam OZN.
JLA, naši osvoboditeljict) čestitamo k njenemu prazni* ku!
Pižmoht Hermina, iv. r. niž, glmn. na Mirni.
Z1NIMIV0STI
Taborniške vesti
Družina Belih brez v Črnomlju, ki ima 30 članov ln članic, Je ime.a v nedeljo 23. decembra Uistanovn'*' občni zbor. Za glavarico je bila izvoljena profesorica Mira Počkaj, za načelnim pa Mirni ca 2untč.
Sentjernejski taborniki, združeni v samostojni družini Samotni hrast, so imeli ustanovni občni zbor v nedeljo 30. decembra. Člani »o izvolili dosedanje vodstvo družne: učiteljico Olgo Saje ki Ivana Gru-biiča (načelnik).
4-dnevni seminar za načelnike in vodnike novih samostojnih družin v Straži-Toplicah, Črnomlju in Šentjerneju bo od 30. januarja do 3. februarja v planinski koči pri Gospodični na Gorjancih. Tam bo tudi 8-dnevni zimski tabor kluba Stre.a.
Rod    ffOrJanskih tabornikov
tekmuje že cd lanskega 1. januarja za naslov »Partizanski
rod za 1056«. Lani Je dosegel t
republiškem merilu 5. mesto. V nedeljo 20. januarja ho na letni skupščin* ZTS v Mariboru razglašeno, kdo Je prva* z,a preteklo leto. Novomeški taborniki upajo letos na eno najboljših mest v republiki.
Medvedki in čebelice v Novem mestu so organizirali za konec leta sankaške tekme. Izdela.« so tudi lične krmilne hišice za ptičke, v katere pridno prinašajo hrano za naše pevke. Zdaj jih je v družini že 115, imajo pa 10 vodov.
domaČa taborniška
Čebelica Irena zahteva od si>oje tete taborniško besedo. »Ne morem ti je dati, ker nisem tabornica,« se otresa teta. »Pa mi daj pionirsko!« »Tudi pionirka nisem več, saj sem že več let v službi na okraju«.
»No, potem mi daj pa vsaj okrajno!« ,
Beograjska kinoteka v Novem mestu
fiostovanje filmskega muzeja KINOTEKE iz Beograda pomeni veliko obogatitev novomeškega film Sitega sporeda, ki Je zadnje čase precej pester ln kvaliteten. V razgovoru z načelnikom Doma JLA kapetanom Dušanom Boja-ničem, ki Jc organiziral to gostovanje, smo tveuell precej zanimivosti, ki bodo ljubitelje sedme umetnosti gotovo zanimale. Kinoteka je filmski muzej, ki ima namen s prikazovanjem filmov (predvsem starejših in kvalitelnih) podati razvoj filmske ustvarjalnosti. Kinoteka gostuje navadno le v večjih mestih, kjer Je krog pravih ljubiteljev sedme umetnosti velik, poleg tega pa so njena gostovanja zelo redka (v Ljubljani gostuje le enkrat aH dvakrat na leto). Filmske kopije bi se namreč s stalnim prikazovanjem tako obrabile, da bi bil muzej kmalu brez njih. Prav zato je Iznajdljivost uprave Dom« JLA za Novo mesto-velikega pomena. Kot pretekla leta, bomo tudi letos videli pet filmov, ki so razen »Križnike Potenikin« vsi več ali manj novejše produkcije, od leta 1931 naprej.
Kot prvega bomo že v petek, 11. janunrja, gledali (3 predstave) znani češki film lz lota 1933 »EKSTAZA« s Heddy Lamour ln z Jugoslovanom Zvonlmirjem Rogo-
Tukaj odrežite
NAROČILNICA
Naročam 1 izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov:
Ime in priimek:____________
Poklic: ___________.....______.......____________......_______......_..........__
Kraj:________________________
PoŠta:
Časopis pošiljajte na gornji naslov od dne naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista.
Dna __
lastnoročni podpis
zem v glavnih vlogah. Film Je znan po zelo dotm Igri glavne Igralke, ki Je- s tem filmom dobila slavno ime, poleg tega pa še po mojstrski fotografiji in montaži.
V soboto ln nedeljo, 12. In 13. januarja, bomo lahko v 6 predstavah videli dober ameriški \vestern lz leta 1940 — LJUBEZEN V PLAMENU z tfrrol Flynnom, Mrri-ani Hopkins ln Humphrev Bogar-tom v glavnih vlogah. Film se godi v obdobju državljanske vojne.
V ponedeljek, 14. t, m., bo na sporedu (3 predstave) najboljši nemški film, narejen med II. svetovno vojno (leta 1943), ki ga Je režtral slavni režiser Helmuth Kaeutneer. Film, v katerem Igra
Kazen zaradi kazni
Ni&oizemskPRa prometnega policista Johana- van Utrechta so obsodili na tri mesece zapora. Razlog: mož postave je kaznoval čedno kolesarko z dvema guld-roma kazni, ker je kršila prometne predpise. Po daljšem <>glihanju« s kaznovanko je to kazen spremenil v dvajise/t trikoj plačljivih — poljubov. Utemeljitev sodbe na trni mesece zapora je bila, da je »utajil javni denar«.
Lepotica in pokal
V angleškem mestu Black-pool so izvolili lepotno kraljico. Njej je bil namenjen lep pokal, toda ko ji ga je hotel župan izročiti, so ugotovili, da je pokal nekdo ukradel. Namesto pokala so našli v omotu listek z napisom; »Tak pokal je prelep za tako grdo srako!«
Kazen za pijane šoferje
V glavnem mestu Kolumbije, Bogoti; pridrži policija na postaji vsakega šoferja za tri ure, če ugotovijo, da je pil alkoholne pijače. Ob taki pri-lo/jnosti servirajo šoferjem črno kavo in aspirin, ne pozabijo pa tudi na primerno pridigo. Za vse to mora šofer plačati 5 kolumbijskih dolarjev, če ne pa ostane pet dni v zaporu.
glavno vlogo    Marlanne Hoppe,
prikazuje atmosfero v provlncial-nem mestecu in doživljaje mlade provincialke. Film je narejen po noveli Guy de Maupasanta.
Naslednji film bomo gledali v torek in sredo, 15. in 16. t. m. (8 predstav) — znani nemški film lz leta 1931 — MORILEC »M«, delo slavnega režiserja Frltza Langa. V Klavnih vlogah nastopita Peter Lorre ln Inge Landgatt. Film Je narejen po resničnih doživljajih. Tema: zločini takrat zelo razvpitega »Diisseldorfskega vampirja« Odlike filma so odlična kompozicija slike ln dobra montaža ter režija.
Zadnji film bo slavno delo ruskega režiserja Eisensteina lz leta 1!>25 — K Hl 7. A H K A POTE M K1 N (tonska  verzija  lz leta  1»50). Po
rnodušni oceni vseh velikih poznavalcev filmske umetnosti je »Križarka Pntemkln« med največjimi deli sedme umetnosti. Delo, ki obravnava upor na križarkl za časa Okloberske revolucije, se odlikuje po odlični režji, montaži ln fotografi |i. Film bo na sporedu v četrtek, 17. t. m., (3 predstave).
Letošnje gostovanje beograjske kinoteke bo gotovo zadovoljilo še tako izbirčne poznavalce filma. — Vstopnina je v primeri z običajnimi cenami Kinoteke sorazmerno nizka, možno pa Je vzeti tudi abonma za vseh pet filmov.
F. M.
SILVESTROVA
Ameriško življenje na obroke
Poročaijo, da znašajo dolgovi ameriških družin 30 mliLiua-rd 600 milijonov dolarjev. To so obročni: dolgovi za nakup raznih potrebščin. Povprečno znaša dolg na eno družino 600 dolarjev ali r.eikaj več kot desetino vseh čislilh dohodkov. Ob koncu vojne je znašal tak do]g v Ameriki le - dn pol milijard; dolarjev. Isto roročilo navaja, da ama nad pol milijona ameriških družin lelne dohodke izpod 3.000 dolaniev ter da so take družine prisiljene najeti posojilo za redno življenje ln ne samo za nakupe avtomobilov, motornih čolnov, hladilnikov 'in drugih stvari.
Okupacijski prirastek
Med zaisedben.iml četami na Japonskem so bili tudi britanski vojaki. Nedavno tega so bili vsi ti vojaki odpoklicani domov aH V drugo države.  Imeli pa so a
seboj precej prirastka: 810 Ja«i ponk, ki so se poročile z njimi.
Dva in pol metra velik klad
Na nedavnem kongresu biolo« gov v ZDA so med drugim po«« kazali dva in pol metra dolg žitni klas, ki so ga biologi vzgo« j ili s pomočjo posebnih Ike»» mičnih preparatov. Prav tako so ob tej priliki pokarali cvet vrtnice, ki je meril v premeru, 45 cm. Trdiijo, da moderna zna-i nost odpira neslutene možnosti gojitve kulturnih rastlin s po* močjo kemije.
75 cm dolge cigarete
v Siamu izdelujejo cigare-i te, ki jih imenujejo »celednev« ne cigarete«. Dolke so 75 cm ln tudi dokaj debele. Najhujši kadilec kadi tako cigareto po več ur, čeprav trdijo, da siam* ski tobak hitreje zgoreva kot evropski. Večkrat se zgodi, daj kadi tako cigareto cela druži« na.
— Draga Micka, kaj si pa nocoj tako hladna do mene?
(Po Ježu)
ŽELITE VESELO PRESENETITI SVOJE SORODNIKE
V TUJINI?
Naročite jim
»RODNO GRUDO«
bogato ilustrirano revijo, ki jo za slovenske rojake na tujem izdaja m
SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA
V LJUBLJANI
»RODNA GRUDA«
bo vašim dragim vsak mesec v sliki ln besedi prinašala ljub pozdrav domovine, seznanjala jih bo z novicami iz domačih krajev ln z življenjem rojakov v raznih deželah po svetu, zabavala Jih bo z lepimi zgodbami, pesmimi, šalami itd.
naroČite se danes sebi in svojcem to lepo
revijo!
Celoletna naročnina za 12 številk s 3 barvnimi slikovnimi prilogami, reprodukcijami priznanih umetniških slik — je za Jugoslavijo 750 din, za inozemstvo 900 din — ali za ZDA 3 dolarje, za Francijo 600 frankov, za Belgijo 90 frankov, za Holandijo 7 guldnov, za Nemčijo 8 D'M, za Italijo 1000 lir.
Naročilo sprejema
uprava »RODNE grude* Pd SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI v Ljubljani, Cankarjeva 5-1
1? I KI
TI KI
TAVI
29. Ker zunaj nI bilo več nobenega glasu, Je Riki tki vedel, da je Nagaina že odšla. Nag je počasi ovil svoje telo okrog posode za vodo. Riki tiki pa Je nepremično čepel na svojem pro-.toru kakor mrtev. Šele čez eno uro se je pričel oprezno in počasi pomikati proti posodi, Nag je spal in Riki s! je jej ogledovati njegov veliki hrbet ln usihal, na katerem koncu bl ga popadel. da b| bol! zalegle. Ako mu s prvim naskokom ne zlomim hrbta, si je rekel, se bo še bojeval z menoj. In kaj bo potem a teboj, Rik.l tikl? »V glavo ga moram ugrizniti.« Je sklenil. »V srlavo. nad oaiavnioo!«
30. In potem je poskočil. Nagova glava je ležala nekoliko stran od posode in ko jo je Riki stisnil med zobmi, se je oprl s hrbtom ob posodo, da bi mogel potisniti kačjo slavo ob tla. Tako je pridobil le sekundo časa, k.] ga je kar najbolje izrabil. Zatem se je pričel bo.) na življenje in smrt. Čeprav je Riki držal z zobmi kačo za glavo, je Nag vendar opletal z njim kakor pes s podgano. Metal ga je po tleh gor ln dol, vse naokrog. RJkijeve oči so bile rdeče ln stiskal Je zobe, medtem ko je kača ivigala sem in tja ter se zvijala na tleh kakor bič, prevrnila nosodo za milo in butala ob knnalnn kad.
31. Riki je vedno močneje stiskal zobe, ker je bil prepričan, da ga Nag s svojim butanjem gotovo usmrti. Za čast svojega rodu je želel, da ga najdejo mrtvega s kačjo glavo med zobmi. Tedaj je tik njega nenadoma zagrmelo, kakor bi udarila strela. Rdeč plamen mu je osmodll kožuh ln vroč puh mu Je* vzel sapo. Nenavadni trušč v kopalnici je prebudil Ted.vjevega očeta, prihitel Je in sprožil dva strela Iz puške kači v glavo. Rikj tiki pa je t zaprtimi očmi Se dalje stiskal Nagovo glavo, kajti prepričan je bil, da ga je že sam usmrtil.
32. Veliki mož Je hip nato dvignil Rikija s tal ln zakllcal ženi: »Alire, ta mala živalca je nam vsem rešila življenje!« Nato je prihitela v kopalnico še Tcdyjeva mati, bleda kot zid, ln je videla, kar je bilo še ostalo od Naga. Riki tiki pa se je ta čas že zavlekel v Tedvjevo sobo, kjer se je preostalo polovico noči obiral po vsem života, da bi odkril. aH se Je res razbil na toliko kosov, kakor si je doe mišljal. Se nikoli nI slišal puške, vendarle pa 'e ša kur naprej tuhtal, da je kobro sam ugonobil. K,»*stl so ga bolele, saj je Nag neusmiljeno opletal z njimi po kooalnicl.