»SVETI MARTIN, NAŠ VZORNIK« STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. julija 2009 • Leto XIX, št. 29 Kamli so se povrnauli domau Baug je venak milostivi biu pa Državna slovenska samo z Andovčani 11. julija, ka je uprava. Tevi dvej organizaciji edne kraple deži nej bilau, sta v preminauči več kak de gda so v vesi držali 2. Sloven- set lejtaj vsigder oprejte dveri ski den, veuki svetek v maloj meli za Andovce, tak finančno vesi. Organizatori, Porabsko kak moralno. kulturno in turistično drüštvo Kulturni program v najmenj- Andovci, Slovenska samo šoj porabskoj vesnici je trnok uprava v vesi pa Razvojna bogati biu. Sombotelske spo agencija Slovenska krajina minčice so sprevajale fude, so čakali lüstvo na program spejvale so porabske pa drüge pri slovenskoj domačiji pa slovenske naute. Pesmarce iz Malom Triglavi. Oprvin sta sausadnji Števanovec so tö pod veukim šatorom mešo pokazale, ka ne spejvajo za v domanjoj slovenskoj rejči man že osemnajset lejt tak, darüvala domanji gospaud kak so porabski starci že pred Ferenc Merkli pa markovski stau lejtami tö spejvali. KUD dühovnik Dejan Horvat iz Budinci se je pripravilo tak Slovenije, šteri so v predgi s spejvanjom kak s kratkimi gučali o tom, kak lepau je, ka špilami, skeči tö. V prvom se Slovenci s cejloga rosaga sta dvej Juliške gorprišle, ka pa iz Slovenije srečajo pri tri bejdvej penzijo dobivata, ka glavskom kamli. Povödali so, sta bejdvej repo v Beči oka ka morejo lidgé v vsakšoj rejči pale, na konci pa eške tau, ka vküper slaviti Boga, ka če po je bejdvej isti Djuši znauro. V zabijo na njega, gratajo živi drügom skeči pa so gledalci mrtveci. Zbrani so molili za leko vidli, kakše norije goslar Andovčane, za pokojne pa za ge delajo, če žedni z gostüva žive tö. Po svetoj meši sta dva nja domau pridejo. Na konci dühovnika blagoslovila križ programa so se s porabskimi, nej daleč od domačije, šteri je prekmurskimi pa štajerskimi ranč takši kak indašnji leseni plesi na odri zasükali mladi križi. plesci z Gorenjoga Sinika. Predsednik andovskoga drü- Prauti večeri so svoje škeri štva Karel Holec je v svojom naprej vzeli goslarge iz Prek svetešnjom guči povödo, ka murja pa so veuko veseldje delajo na tom, ka aj bi sloven naredili. Lüstvo je plesalo ski gezik, kultura pa identite dugo v nauč, šteri pa so lačni ta v nauvi unijski cajtaj, gda gratali, so leko na vaugar se narodi mejšajo, tö gorosta dji špek tö pekli. Predsednik nili. Če prej človek nema ma drüštva je obečo, ka prišešnjo teré, te doma tö nikdar nede leto pá baude Slovenski den v emo. Navzauče je pozdravo Andovci. generalni konzul RS Drago -dm- Šiftar tö. Na Malom Triglavi má vsikša porabska ves svoj kamen, zdaj so kauli njaga zbetonérali eške kamle s Sombotela, 2 Nove knjige JANEZ MATAJ: V E N D Janez Mataj se je lotil opisovanja zgodovine in zgodovinskih osebnosti Murske Sobote najprej v romansiranih pripovedih Plaščarji I, Plaščarji II in Cintor, in na zadnje tudi v romanu s pomenljivim naslovom Vend. Roman je izšel pri Založbi Franc-Franc, urednica je bila Saša Štraus. V knjigi je natisnjenih tudi devet reprodukcij slikarskih del Aloisa Eberla. »Vsem učiteljem, ki boste nastopili službo v Slovenski krajini, je prva naloga, da odstranite vse vendske učne knjige iz razreda, saj so se učenci doslej učili pisati ob vendskih knjigah,« pravi učitelj Arpad, medtem ko ga župan Sóbote gospod Póngrac seznani: »Ker so prebivalci Vendi – kot jih imenuje naša oblast – zelo spoštljivi državljani in ker so tudi deca ubogljiva, sem prepričan, da pri pouku ne boste imeli posebnih težav.« Da se obe informaciji v sorazmerno kratkem času izkažeta za vsaj vprašljivi, če že ne netočni, občuti Arpad, ki ga je v Sóboto tik pred začetkom prve svetovne vojne zaneslo iz Madžarske tudi po zaslugi prijatelja Metoda. Kot pravi Franci Just, avtor Arpadovo soboško zgodbo razvije v dve smeri: »V ljubezenskih avanturah mladi učitelj spoznava družabni utrip provincialnega mesteca, hkrati pa se mu v druženju z njegovimi slovenskimi prebivalci razkrije papirnatost in demagoškost takoimenovane vendske teorije, ki so jo madžarske oblasti sproducirale v drugi polovici 19. stoletja v duhu ideje enotnega madžarskega naroda in po kateri naj bi bili slovenski prebivalci območja med Rabo in Muro Vendi, njihov jezik pa posebno madžarsko narečje.« Tematika, ki se je je lotil v Vendu Janez Mataj, je dobro znana in pogosto obravnavana na različnih, predvsem strokovnih ravneh. Zdaj jo imamo v dokaj spretno in berljivo napisanem romanu. So nam misli in spoznanja, ki jih nosijo Matajevi protagonisti blizu ali daleč, všečna ali jih odklanjamo, je bolj stvar osebne presoje. Kajti verjamemo lahko avtorju, da so ga pri pisanju vodili dobri in pošteni nameni in nikakor ne oživljanje ali vzpodbujanje nestrpnosti do nosilcev ali zagovornikov vendske teorije, ki so s šengensko Evropo za zdaj postavljeni na smetišče zgodovine. Arpad se bolj kot z vsiljevanjem madžarskega jezika spopada z dilemo, ali mu je bližje gospodinja gospa Eržika, pri kateri stanuje in je seveda poročena in katere mož rad pogleda v kozarec, ali učiteljica Roza Eberl, ki ga je pritegnila z modrimi očmi. Eden prvih Arpadovih grehov je želja, naučiti se nekaj vendskih besed. Za učiteljico si izbere gospodinjo Eržiko, ljubezenska zgodba se lahko začne napletati in zapletati, tudi zaradi njene preteklosti. »Eržika me je vsak dan učila vendščine. Danes je sklenila, da se bova učila drugje, kje mi najprej ni hotela razkriti. Vodila me je k Ledavi, kjer sem ji moral pripovedovati o sebi, zaupal sem ji tudi, zakaj sem hotel postati učitelj vendskih otrok ...« Da ni pravi učitelj za pomadžarjenje soboških otrok, je Arpad spoznal kaj kmalu, kakor tudi, da je Roza, hči slikarja Eberla vanj zaljubljena, zato reprodukcije njegovih del v knjigi. Kar se tiče poučevanja, nastane prvi resen zaplet, ko Arpad na tablo napiše nekaj besed v vendskem jeziku in se za svoje dejanje mora zagovarjati pri ravnatelju. Hkrati spozna tudi vlogo hišnika Jenöja, ki je tožaril in seznanjal ravnatelja z Arpadovo naklonjenostjo vendskim učencem in njihovemu jeziku. Preprosto rečeno, učitelj Arpad ni bil sposoben uresničevati naloge, ki mu je bila zaupana. Toda kdo bi bral zgodbo samo o prizadevanjih, da bi prekmurski osnovnošolci govorili madžarsko in ne slovensko oziroma vendsko, zato je avtor pripoved razširil na Arpadove ljubezenske peripetije, ki jih ni bilo niti tako malo. Natančno 28. junija 1914 je ravnatelj Takač seznanil Arpada, da naslednje leto ne bo poučeval v Soboti. Razlogov ni potrebno ponavljati. Sledi vpoklic v vojsko, kar hkrati pomeni odhod v vojno. »Z Rozo sva šla k Muri. Ko sem prišel domov, sem slišal, da je gospod Khal očital Eržiki spogledovanje z mano in z drugimi moškimi.« Nemara bo kdo v Vendu iskal aktualno narodnostnopolitično poanto ali natančna zgodovinska dejstva. Skromen nasvet je, da je pametneje preprosto zgodbo prebrati, iz nje spoznati del ali izsek iz življenja v sedanji Soboti tik pred začetkom prve svetovne vojne, in bolj v rokavicah opisane ljubezenske odnose in počakati, da nam avtor ponudi v branje novo knjigo, ki jo že piše. eR 10. občinski praznik v Kuzmi Odlikovanci tudi iz Porabja in Nyôgéra Ob 10. občinskem prazniku v Kuzmi je bila v nedeljo, 5. julija, prirejena slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kuzma, na kateri so razglasili tudi letošnje dobitnike priznanj. Župan Jožef Škalič je na osrednji prireditvi občinsko priznanje najprej predal nogometašem NK Goričanka Kalamar za 30-letno uspešno delovanje na področju športa in popularizacije nogometa v lokalnem in širšem prostoru ter promocijo občine Kuzma doma in v tujini. Priznanje župana je prejel tajnik Kuratorija lokalnega zgodovinskega sklada dr. Imreja Lenarsicha Csaba Szabó za ohranitev dediščine dr. Imreja Lenarsicha in slovenske kulture na Madžarskem ter vzpostavljanje dobrega sodelovanja med občino Kuzma in Nyőgér. Občinsko plaketo sta prejela predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš za vzpostavitev in ohranjanje dobrega in uspešnega sodelovanja med občino Kuzma in občino Gornji Senik ter predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök za dolgoletno in tvorno sodelovanje med občino Kuzma in Zvezo Slovencev na Madžarskem ter vzpostavljanje prijateljskih vezi med prebivalstvom na obeh straneh meja. Podelitvi priznanj je sledilo odprtje novih prostorov vrtca, kjer bo jeseni začel delovati tudi jaslični oddelek. Nato so slovesno predali namenu še novozgrajene ceste, pločnik, parkirišče in most. Nikoletta Vajda Porabje, 16. julija 2009 3 Prauška v Mariabild ino sveta meša pod milim nebom Sombotelski škof dr. András Veres je na srejda majuša vöoznano, ka letos pá baude prauška v Mariabild. Cerkev v Avstriji, nej daleč od nas, je najbole po tom znana, ka kejp Marije na oltari je duplikat (másolat) kejpa iz Mariapócsa. Originalni kejp je v Beči v katedrali sv. Štefana. Prauška je spadnila na 27. juniuš, na den sv. Ladislava, vogrskoga krala. Tisti prauškarge, steri so pejški šli, so se zazrankoma v 7. vöri napautili od kapejle Dobroga pastéra na Židovi. Letos se je podalo pejški na paut 48 lidi, bole mladi pa srednji lejt lidgé, steri ešče dobre nogé majo. Mi starejši smo se z avtoni pelali. Nej je tak duga paut, dapa ta pa nazaj je zatok kauli 30 kilomejtarov. Prauškarge so prišli s križom pa zastavami, škof ji je že čako z dvanajstimi dühovniki. Sveta meša se je začnila v 11. vöri, pevke pa kantor so iz Monoštra bili. V püšpekovoj predgi smo čüli, ka mamo tri dužnosti, za stere moramo moliti. Najoprvin moramo častiti Blajženo Devico Marijo, našo nebeško mater, od drügim se moramo spomniti od vogrskoga krala Ladislava, naj moli za rosag, naj ga Baug ne odstavi. Tretja prošnja vernikov naj vala za mladoga kaplana Jánosa Brennera, ki je samo 26 lejt živo pa je s strašno smrtjo mogo s sveta iti. On je v Traušča slüžo kak kaplan, euharistijo je neso enomi betežniki vnoči, gda so ga bujli tak, ka so ga 32-fart presmeknili z naužicom. Tau je bilau 1957. leta. Zdaj zato moramo moliti, ka naj ga kak najoprvin razglasijo za blajženoga. Dokumentacija za tau je že v Romi od leta 2008. Zdaj samo tau prosijo škof, naj vernicke molijo, da pride do njegve beatifikacije (boldoggá avatás). Po konci svete meše – ranč je 12 vöra bila – je začnila kavüliti sirena. Malo smo se postrašili, ka se je zgodilo, dapa pravli so, ka je prej tau na spomin na strašno smrt kaplana Jánosa Brennera. Njegvi brat, József Brenner, steri je duga lejta biu škofijski vikar (püspöki helynök) v Somboteli, je tö tam bijo. Gda smo vö s cerkvi prišli, so nas Avstrijci (Štajerge) že čakali na agape. Na staulaj je dostavse bilau, ka si je človek zaželo. Zavalimo se Lacina Žampara, ka se je on dosta trüdo za tau prauško pa ka smo s takšnimi lejpimi spomini leko domau prišli. 2. juliuša je v Sakalauvca tö bila edna mala prauška od kapejle do djagarske iže. Nas je vodo dühovnik Ferenc Merkli. Steri smo pejški šli, smo med pautjov molili raužan vejnec pa popejvali. Dosta nas je vtjüpprišlo. Župnik je mešo slüžo vanej pod milim nebom. Človek je takšno mišlenje emo, ka je zdaj ešče bole skrak do Boga. Eden leseni križ je bijo iz dvej sirauvi palc pa püšeu rauž, tau je bijo simbolični oltar. V pridigi se je naš dühovnik spomno tanazaj, ka je že deset lejt tauma, gda je on novomešnik bijo. Svojo nauvo mešo je tö venej slüžo na ogardi za sakalauvsko šaulo, gde zdaj majo nogometno igrišče (focipálya). Na den njegve nauve meše je ranč tak vrauče pa sparno bilau kak zdaj večkrat. Molimo zanga, naj ma Baug mauč dá pa zdravdje, ka dosta ma na računa. Moramo pa moliti za vsakšoga dühovnika, ka je papež Benedek XVI. vöoznano, ka je tau leto leto dühovnikov, dühovniških poklicov. Po konci meše so vörnicke ešče tam ostali, se pogučavali pa potraušili, ka se je v bograči küjalo. Ema Sukič »V svoje gobeline sem vtkala vse svoje bolečine, misli in želje« Zdravnico Klaro Szecsey veči-Ilonke. Prvi svoj gobelin je izde-je hotela postati dobra mami-sebe vsa svoja čustva. Navzoče li in želje. Zelo priporočam noma vsi poznamo, ali smo že lala, ko je bila stara osem let. Z ca. Tako je postala internistka je razveselila s svojo novelo z vsakemu, tudi to oznanjam vsaj slišali o njej, zelo malo pa gobelini se je največ ukvarjala, – gastroenterologinja in ma-naslovom Moj profesor, gospod tu v Monoštru, da za srečo, za nas ve, da se zdravnica v svojem ko je bila gimnazijka, potem ko mica dveh deklic. Iz Szegeda je Nyúl, ki precej humoristično to, da bi živeli uravnovešeno prostem času veliko ukvarja z je šla študirat na medicinsko s svojo družino prišla v Mono-govori o njenih srednješolskih življenje, ni potrebno nobeneizdelavo gobelinov. Te svoje in fakulteto v Szeged, se je morala šter, ker je ena od hčerk dobila letih. S temi zgodbami in gobe-ga zdravila, temveč koristna mamine gobeline je dala na ogromno učiti in ni imela časa astmo in so se morali preseliti v lini se ukvarja tudi v času, ko je dejavnost,« - meni zdravnica. okolico, kjer je čist in svež zrak. dežurna v bolnici. Samo tako je Razstava gobelinov v monoštr-Sedaj dela v bolnici v Murski soboti, ordinacijo pa ima tudi v Slovenskem domu v Monoštru. Kot je povedala, izdelava gobelinov zanjo pomeni terapijo, s šivanjem izpoveduje svoja čustva. Z razstavo gobelinov se je želela zahvaliti svoji 84-letni mami Ilonki, ki je prva na odprtju razstave pozdravila navzoče. »Zelo sem srečna, da ste prišli v tako lepem številu in si boste ogledali sadove najinega 30letnega dela. Izdelava gobelinov zahteva zelo veliko časa. ogled na razstavi v monoštrski za gobeline. Hotela je postati ki-Ni težko, potrebujemo le iglo galeriji, ki jo je skupaj s svojo rurginja, vendar ji je njen profe-in potrpljenje,« - je dejala. lahko premagovala stres, je pri-ski Mestni galeriji je na ogled do mamo odprla v ponedeljek, 7. sor rekel: katera hoče biti dobra Nadaljevala je zdravnica Klara, znala. »Za to ni bilo potrebno 24. julija, ob delavnikih od 9. do julija. kirurginja, ne more biti dobra ki poleg tega, da izdeluje gobe-ne mamila ali zdravila, in 12. in 13. do 16. ure, ob sobotah Zdravnica se je izdelavo gobe-mamica. V tistem trenutku se line, tudi piše novele in kratke ne alkohola. V svoja dela sem pa od 9. do 12. ure. linov naučila od svoje mame je odrekla svojim sanjam, saj zgodbe, s katerimi tudi izlije iz vtkala vse svoje bolečine, mis-Nikoletta Vajda Porabje, 16. julija 2009 4 »O, püšpek sveti Martin, tvoj žitek je pelda za nas,« -so spejvali Slovenci iz Sombotela, gda so se pelali po prvom tali poti svetoga Martina v Sloveniji. Ta evropska kulturna paut se začne v Somboteli, gde se je svetnik naraudo pa se konča v francuskom Toursi, gde je Martin püšpek biu pa je pokopani. Lani juliuša sta dva mladiva prauškara, Vogrin Daniel pa Francuz Francois pejški pa s piciklinami po toj pauti ojdla, štera je duga 1800 kilomejterov. Sombotelski Slovenci so se z busom pelali po slovenskom, prekmurskom pa štajerskom tali poti, pa gorziskali sedem Martinove cerkve. V vsikšoj so v svoje prauškarske knige dobili pečatli pa do sledik leko prejkzeli paper o tom, ka so rejsan Martinovi prauškarge. Paut se v Sloveniji začne v maloj vogrskoj vesnici Domanjševci ali Domonkosfa, sploj pri vogrskoj grajnci. V toj vesnici luterange tö živejo, njino cerkev vsikši leko brž najde pa od daleč vidi. Mala katoličanska Martinova cerkev pa je na brgej v lesej, s poštije je žmetno na pamet vzeti. Nad dverami má iz kamla vöskle sani Agnjec Boži, šteri je ranč takši kak v vesnici Csempeszkopács na Vogrskom. Sombotelski prauškarge so se odpelali dale prauti Kobilji. Ta vesnica tö ima vogrsko ime, »Sveti Martin, naš vzornik« Kebeleszentmárton, ovak pa je tau čista slovenska ves med vogrskimi. Veški podje pa so dosta vogrski deklin k sebi pripelali, zatok so se nika vogrski tö navčili gučati. Gda so cerkev obnavlali, so napravili pofarbana aukna tö. Majster je napravo svetoga Frančiška tö, dühovnik tistoga ipa so pa tau nej steli, ka so tö Franc bili. Pravli so, ka bi lidgé brodili, ka je dau svojga patronuša namalati. Aukno so dun naredili, kak tisto tö, štero vogrskoga krala svetoga Štefana kaže. Mali brejg pauleg vesnice se zove Martinov brejg. Tam je že inda svejta stala cerkev svetoga Martina, samo so Törki ves tak zožgali, ka dvejstau lejt niške v toj krajini nej živo. Gnes so na brgej postavili malo kapejlico, na šteroj se od znautra vidi, ka se lüstvo tam z grauzdjem pa vinom spravla. Nogé ambona majo na priliko formo grauzdja pa vinske trte. Domanji dühovnik so Sombotelčane pozvali, aj koštavajo njino vino, ovak pa je tö cejli brejg puni z grauzdjem. Največ geste fajte šmarnica (noha). Zadnja Martinova cerkev na prekmurskoj kulturnoj pauti je v Martjancaj, par kilomejterov pred Mursko Soboto. Ta je erična zatok, ka je kejpe za oltarom namalo molar Janoš Aquila pred več kak petstau lejtami. Na stenaj leko vidimo Martinov žitek, Kristušovo tr plenje pa vse apoštole tö. Dosta grauzdja so Aquila in njegvi vučeniki tö namalali, vej je pa Martin patronuš vina. Na steni piše ime majstra tö, s toga pisanja znamo, ka je biu Aquila doma iz varaša Radgona. Molar je sebé tö namalo, leko ga vidimo, kak moli. Na steno so svojo ime nutškrabali lidgé, šteri so v cerkev prišli. S tejm so kejpe malo na nikoj djali, čednjaki pa pravijo, ka so tau »grafitinge« iz stari cajtov. Za oltarom stogi veuki kip (szobor) Martina. Sloven-ci iz Sombotela so v toj cerkvi, ranč tak kak vseposedik indrik tö, zaspejvali tri svete pesmi. Prvivi dvej sta Marijini slovenski, slejdnja pa je bila Martinova vogrska. Prauškarge so se pelali dale prauti varaši Ljutomer, šteri leži že na drügoj strani Müre pa je najvekši varaš v krajini Prlekija. Tü so pred 135 lejtami oprvin držali konjske dirke (lóverseny). Tisto ga ipa so leteli takši konji, šteri so ovak po mezevaj delali. Na prvoj dirki so tau vse bile kobile, zvün dvej so vse do cila prišle. Gnesnaden majo na hipodromi (lóversenypálya) v Ljutomeri dirke trikrat-štirikrat na leto, štere so kasaške (ügető). Tau znamenüje, ka leko konji samo tak letijo, kak je naprejspisano, na priliko ne smejo prejdnje noge na gnauk geniti. Konje trbej začniti včiti že v najmlajši lejtaj, ka jim tau lejtanje v krv pride. Dirke začnejo že pri dvej lejtaj starosti, najbole krepki pa najbole brž so te, gda so stari štiri leta. Gonjači sedijo na mali kordaj, pa tak konje ženejo. V Sloveniji je eške nej slobaudno na konje staviti (fogadni), tak ka najbaukši konji, šteri gvinejo, ne dobijo dosta penez. Vse te Porabje, 16. julija 2009 5 »Sveti Martin, naš vzornik« konje gorranijo kauli Ljutomera, gde majo polonje vsej dirkaški konjov v Sloveniji. Te konji so vrejdni od en milijon forintov do deset, v Meriki pa prej leko gezerokrat več koštajo. Na najvekši derbi, šteri je na tom hipodromi vsikšo drügo leto, se zberé kauli pet gezero gledalcov. Paut med Ljutomerom pa Ormožom pela prejk mali bregauv, na šteraj vse grauzdje pauvajo pa vino redijo. V toj krajini so najbole erična bejla vina, med njimi traminec, chardonnay pa šipon. Gda je francuski casar Napoleon gnauk tam odo, so ma dali vino, aj proba. Pravo je: »Ci bon, ci bon« - ali slovenski »trn dobro«. Tak je vino daubilo ime »šipon«. Gda so pa eške par stau lejt prva katoličanski sodacke prauti Svetoj deželi šli, so se stavili v toj krajini. Vino je trn dobro bilau, pa so pravli, ka uni tü ostanejo. Vesi na bregej so dali ime »Jeruzalem« pa so nej dale šli. Prva Martinova cerkev na slovenskom Štajerskom stogi v maloj vesnici Zgornja Hajdina ranč pauleg najstarejšoga slovenskoga varaša Ptuj. Cerkev je sploj obnovlena, vöpomalana, eške nauve zvonauve tö má. Na najvekšom zvonej geste kejp svetoga Martina. Prva cerkev na tom mesti je stala že pred gezero lejtami. V steno gnešnje cerkve so nej davnik nutzozidali takzvani »stopaj svetoga Martina«. Tau de dobila vsikša cerkev na evropskoj kulturnoj pauti, za zdaj ga majo v Sloveniji samo štiri cerkve pa Etnografski muzej v Ljubljani. Po malaj, krivaj poštijaj se pride v vesnico Vurberk pri Dvorja naj, gde ranč tak stogi cerkev svetoga Martina že več kak petstau lejt. Gda so sombotelski prauškarge tam ojdli, so na farofi ranč domanji pesmarge probo meli pa trn lepau spejvali. Trüdni od duge poti so Sombotelčani meli eške malo pelanja do Rogle, štera je 1517 m visika plamina na Pohorji. Erična je najbole po tejm, ka se pride vzimi dosta turistov skijat, med njimi vnaugo Vaugrov tö. Pred trestimi lejtami je na tom brgej eške nika nej bilau, samo lejs pa veuki tranki, na šteraj so se pasle krave. Te so gauščo malo vöposekali pa zozidali veuke hotele pa vse, ka človek nüca za skijanje. Če se nekak iz doline gor pela, včasik na pamet vzeme, ka je vrkaj najmenje deset stopinj bole ladno pa dosta bole megleno. Po dobroj večerdji so se trüdni prauškarge napautili v bungalone pa v najvekšom meri prespali nauč. Po poštijaj Pohorja so se Sombotelčani drügi den pelali prauti Zlakovi pri Zrečah, gde na malom brgej stogi mala, depa čüdovito lejpa cerkev. Voditel Porabje, 16. julija 2009 prauškarov je biu gospaud Ivan Podgrajšek, šteri je tesarski majster pa je v preminauči petdeseti lejtaj vnauge streje naredo, zvekšoga na cerkvaj. Za delo je nüco takzvani »skril«, ka je nekakša pala iz kamenja. Tau prej več stau lejt na streji vödrži. Kamle najdejo v ednom kamnolomi (kőbánya) nej daleč od vesnice, štere trbej eške na formo sklösati. Pri deli nüca majster bakrene (réz) cveke, šteri prej dvakrat duže trpijo kak železni (te so dobri prej samo staudvajsti lejt). Ta tehnika je dosta baukša, problema je samo, ka petkrat telko košta kak prausne črepnjé. Gospaud se dosta briga za cerkev v svojoj vesi, dosta svoji penez je človek vidi spomine iz dvejgezero lejt krščanjske vöre. V steno so zozidani kamli iz rimski cajtov, dva oltara sta iz baroka, ambon pa je napravleni v dvajsetom stoletji. Najbole erični pa so kejpi, štere so najšli leta 2000 za oltarom. Škrabali so stene, pa so oprvin dvejstau lejt stare, na konci pa eške šeststau lejt stare freske naprejprišle. Gnes se odijo čüdivat iz cejle Slovenije. Leko vidimo na priliko edno lesnico z malimi nogami. Tau kaže štirinajst štacij Kristušovoga trplenja, ka tistoga ipa so eške štacij ejkstra nej malali. Nad nami pa vidimo kejpe od štirikrat osem ženski svetnic, med njimi pa Agnjec Boži. Ta numera je simbolična, ka je tau vküper tritresti lejt, kelko je Kristuš na toj Zemlej živo. Sombotelske prauškare so na konci poti lepau gorprijali mariborski püšpek dr. Jožef Smej. Povödali so, ka je letos Slomškovo leto. Blajženi slovenski püšpek Anton Martin Slomšek so ranč pred 150 lejtami prejkprinesli sedež püšpekije iz avstrijskoga Svetoga Andraža v Maribor. Sombotelski prauškarge so z gospaudom Smejom vküper slovenski zmolili Očanaš pa Zdravamarijo, po tistom so je püšpek blagoslovili. Če rejsan bi mogo pravi prauškar po cejloj pauti oditi pejški, so Slovenci iz Sombotela tö zaslüžili ime »Martinovi prauškarov«, vej je pa tau bila že njina deseta prauška po Sloveniji. -dm cüjdau, gda so obnavlali. Eške eden zvon je sam vöplačo. Za svojo delo v krajini je daubo plaketo od samoga Svetoga Očo, Janeza Pavla drügoga, v cejloj mariborskoj püšpekiji sta dobila samo dva. Majster je v pau stoletja samo gnauk s streje spadno. Depa nej s cerkve, liki te, gda je samo sausadi nika pomago. Slejdnja cerkev po štajerskoj pauti stogi v Šmartnem na Pohorju. V toj zidini, štera stogi srejdi cintora, leko najgir 6 V Dolejnci pri Lainščki Na najvišešom brejgi v Dolejnci živeta Stanko Lain-šček pa njegva mati Terezija. Više rama stoji eden križ, gde je najvišeša točka, od tam cejlo ves leko vidi. Tak mislim, tau je edno najlepšo mesto v Dolejnci. Mali ram, mali fundoš, dapa vse lopau v vredi majo. Klopautec na pulonja gotovo stoji na krajmi goric, tak ka gda de grauzdje zrejlilo, de že tö klopoto. Zdaj je pa ešče tijoča, samo gnauk, gnauk eden ftič spejva nin daleč. Gda sam se stavo na dvorišči, sin je ranč te domau prišo iz slüžbe, v rokej z djajcami staupo iz autona. • Od kec si te djajca prineso, iz baute? »Nej, iz slüžbe.« • Zaka, gde ti delaš, v bauti? »Nej v bauti, v Gornji Petrovci pri Panviti, tam gde nesnice (kokauši) majo. Zdaj že petdvajsti lejt tam delam.« • Doma na dvorišči sam nej vido kokauši, leko više so ti prišle, zato je nejmaš doma? »Mi, šteri tam delamo, eden čas smo nej smeli meti doma za volo ptičje gripe (madárinfluenza). Zdaj pa od tistoga mau doma več nejmamo. Tau je nam tak dobro. Ka nam trbej djajec, tiste tam küpim, pa gotovo.« • Kokošečo mesau zato dješ? Mislim zato, ka dosti je taši, šteri v tašom mesti delajo, ka na kokšečo mesau ranč pogledniti ne morejo. »Sto kak je, mena paša. Nesnice, ka se že vöznesejo, tiste če küpiš, te je najbaukše, če je doma z zrnjemi ešče par kednov polagaš. Tau je zato, ka tam samo krmilo (táp) dobijo, pa tisto mesau je te nej najbaukšo.« • Kelko kokauši mate edno paut, ka zdaj nesejo? »V ednom štali po 4800, pa mamo pet štal. Mali picekov pa 10.000. Te male piceke z Vogrskoga z Bábolne pripelajo nam, tak edno dnevne stare.« • Te delo mate, nej se vam trbej žaurgati. »Delo je, dapa nej je tak navarno, zato ka je že skur vse automatsko.« • Kelko lejt nesejo té kokauši? »Štiristaupetdeset dni. Potistim ešče nesejo, dapa že nej tak, ka bi se nam splačalo.« • Kelko djajec se znese eden den? »V ednoj štali kauli štirigezero, tak vsevküp skur šestnajset gezero. S tauga eden tau se v valilnico (keltető) pela.« • Te djajca so zato bola blejda kak domanja? »Pa vejš, ka drugo je tisto, štere kokauši so vanej, pa vsefela gejo, kukarco, pšenico, travo, kak tiste, štere samo krmilo. Te nesnice so bejle barve, pa žmetnejše kak tiste erjave. Te bejle nesnice težo majo kauli tri kile pa pau, erjave samo kilo pa pau. Te bejle kokauši, ka jih mi mamo, te se plodijo, erjave pa nej. Tau je tö razlika med njimi.« • Več gezero kokauši mate, kokauta pa enga nej? »Kak bi pa nej meli. Na deset kokauši pride eden kokaut.« • Kak vej kokaut med telši kokauši, štere so njegve? »Tau mi ne vejmo, pa ranč nas ne briga, mi nad štirigezero kokauši, štiristau kokautov notrapistimo, pa se tak talajo kak se škejo.« • Kak mate slüžbeni čas? »Od pondelka do nedele non stop mora nekak tam biti. Tü nega petka pa nej svetka. Vsaki den mora delati najmenja šest lidi.« • Gda malico mate, te zato djajca si döjn ne pečete? »Vrag si z djajcami, iz Šalovec od Rudija nam vozijo malico.« • Terezija, vi ka delate dočas, ka je vaš sin v slüžbi? »Zdaj burgolo nad odim brat, pa njivo vsigdar popravlam, gde tikvi mamo, zato ka jeleni vsigdar notraodijo. Gda pa dem proti daumi, te pa malo poglednam sausede, ka kaj delajo. Zvün tauga je pa delo ešče zavole, prati, pečti, küjati trbej. Pa tau je tašo, ka vsaki den moraš delati.« • Ka vse pečete? »Krüj, perece, reteše, žete pogače, ka ranč požalejmo. Etak nam falej vöpride. Lani v avgusta smo pšenico nutrapelali v mlin, pa ešče zdaj mamo melo, ka smo go nej vse taponücali.« • Kelko mele taspačete edno leto? »Dja dosta pečem, zato ka dosta tazdavam. Vsaki dva mejsaca mi sin petdvajsti kil pripela, tau tak folga. Müva trno radiva djejva močnik. Od sauseda Dragoja nosiva mlejko, pa on nas vsigdar pita, če gnes pá močnik baude. Nej, pravimo tašoga reda, neva vsigdar močnik djela.« • Če vi rejsan tak dostakrat pečete pa talate drugim, te bi dja zato rad bejo vaš saused. »Dja vsaki mau, gda pečem, davam krüj gnauk taumi, gnauk tistomi. Dostakrat smo tak, ka nam že komaj ostane, dapa nej baja, gda sfali, te znauva pečem.« • Perece pa krüj pečti je zato nej tak léko delo, kak vi tau ladate? »Krüj naletje mejsim, zato ka tisto testau je bola méko, dapa perece že težko. Dočas ka mo mogla, dočas mo ešče pekla, če pa nej, te pa enjam. Sneje tö nega, zato ka te, gda je tisti čas bejo, je samo odo, zdaj sva pa samo tak sama.« • Te se ešče nej dalo prejk na Vogrsko titi, ka bi si tam kaj zisko. Dapa tau pravijo, dočas ka drugi ma ženo, dočas de on tö emo. »Tau leko, samo tista nede njema krüj pekla,« se smejejo Terezija. »Nikak va se že tamantrala, samo naj zdravje baude.« K. Holec Porabje, 16. julija 2009 7 4. lončarski tabor v Števanovcih Od 3. do 8. in őrségske motive. Tudi take, v Magyarszombatfa, in so veselo kopanje v termah v Mo-smo izdelke je po-ki so jih sami izmislili, in pri lončarili pri gospodu Vörösu, noštru. Zadnji večer so zaklju-okrasili z raz tem so bili zelo kreativni. potem so si še ogledali cerkev čili z druženjem pri kresu. ličnimi, tabor v Števanovcih, katerega se je udeležilo 26 otrok iz Porabja in Goričkega. O samem taboru in dejavnostih nam je pripovedoval vodja tabora, učitelj v števanovski šoli Ladislav Kovač. V soboto so otroci obiskali Pečarovce, kjer se je tudi odvijal lončarski tabor. Tam so imeli delavnice, kjer se je z njimi ukvarjal znan prekmurski lončar gospod Franc Zelko. Na vretenu so otroci oblikovali različne izdelke, krožnike, pepelnike. V taboru so tudi otroci, ki že nekaj let hodijo na lončarski krožek v šoli, tako da oni že večinoma sami delajo zelo lepe stvari. V števanovskem taboru so otroci spoznavali delo na vretenu in ročno oblikovanje iz gline s pomočjo slovenskih in madžarskih lončarjev. Iz Slovenije sta prišla dva lončarja, Franc Zelko in Karel Šalamon, iz Madžarske pa Adrianna Far-sang, Gizella Žohar ter Ferenc Vörös in njegova žena Kata lin. Otroci so tudi ročno Delavnice so potekale dopoldne do kosila, popoldne pa so se podali na izlete v okoli co. Obiskali so tudi lončarski tabor v Puconcih, kjer so si ogledali bogojinsko cerkev, kjer je veliko izdelkov, ki so jih izdelali lončarji iz tistega kraja. Bili so še v lončarski vasi, v Filovcih, kjer so si odgledali peč. V Dobrovniku pa so občudovali tropski vrt. V nedeljo v Veleméru. Kot so povedali, najbolj zanimiv dan so preživeli v ponedeljek, ko so šli na Udeleženci 4. lončarskega tabora v Števanovcih Grad, kjer so pred enim letom gradili peč in so tam žgali izdelke. Otroci so videli, kako se zakuri peč, kako se dajejo vanjo izdelki. Zvečer pa se je začelo žganje črne lončevine. To poteka tako, da v ohlajeno peč naložijo suha in smolnata borova drva, ki dajejo visok plamen in veliko dima. Celoten postopek traja od tedna do deset dni. Pomembno je, da je temperatura visoka. Keramika, žgana na nizki temperaturi, pod 900 °C, lahko pod vplivom kislin izluži svinec in druge kovine. Pri visokih temperaturah pa se glazura poveže s podlago in postane obstojna in pri ponovnem segrevanju ne sproža nobenih kemijskih in faznih sprememb. Zadnji dan dopoldne je še potekala delavnica, popoldne ob 16. uri pa so se udeleženci tabora poslovili s kulturnim programom na zaključni slovesnosti. Patricia Dončec, Števanovci: »Meni je bilo všeč, da smo veli ko hodili na izlete. Najbolj všeč mi je bilo na Gradu, kjer stoji največji grad v Sloveniji.« motivi. Zdaj nam že dobro gre, ampak rabimo še majhno pomoč.« Kristina Žökš, Števanovci: »Všeč mi je bilo oblikovanje lončarskih izdelkov, izleti pa kopanje. Zame je bil najlepši izlet, ko smo prehodili Verico in Ritkarovce.« Nika Poredoš, Šalovci: »Najbolj všeč mi je bilo, da smo se kopali v termah v Monoštru. Veliko smo lončarili, zelo mi je bilo lepo. Tudi naslednje leto bom prišla.« Saša Rajniš, Šalovci: »Lepo mi je bilo, da smo veliko lončarili. Jaz sem oblikovala vaze, pa sem jih tudi z motivi okrasila.« Dorina Pergar, Vadarci: Najbolj mi je bilo všeč, da smo se kopali v termah tu v Monoštru. Jaz sem v delavnicah oblikovala vaze, posode, krožnike. Tudi mi je bilo všeč, da smo šli na Grad in tam žgali izdelke. po-lončarstva na tem območju. vretenu in ročno oblikovanje »Tudi meni so bili najbolj Vajda rabske Ogledali so si lončarsko hišo iz gline. Popoldne pa je sledilo všeč izleti, kopanje, pa to, ko Porabje, 16. julija 2009 so šli na ekskurzijo v Őrség, V torek dopoldne se je na- Vanessa Bedi, Števanovci: da bi otroci spoznali središče daljevalo praktično delo Nikoletta so raz na PETEK, 17.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.25 MULČKI: MIRN, OTR. SER., 9.50 PETICIJA, KRATKI DOK. FILM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA: KOPAČKE, 10.35 JASNO IN GLASNO: TVEGANA SPOLNOST, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ŽIVLJENJE POD NAPOLEONOM, NEMŠ. DOK. SER., 14.20 POGLED NA AURHAYMOV ROKOPIS IZ KRANJA, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: IGRA, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 18.35 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KRIŽI IN TEŽAVE, 20.30 FESTIVAL VURBERK 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 17.07.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 17.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 GLASNIK, 11.30 PISAVE: PORTRET ADE ŠKERL, 11.55 BESEDE IN SLIKE, 12.05 EVROPSKI MAGAZIN, 12.35 ČRNO BELI ČASI, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.07.1991, 13.55 CIRCOM REGIONAL: NEVARNE GORE, 14.25 MINUTE ZA ..., 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.55 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA: NOSTALGIJA Z JANKOM ROPRETOM, 20.00 PARIZ: ATLETIKA -ZLATA LIGA, 22.00 NE IMEJTE ME ZA NORCA, AM. FILM, 23.45 SRH, KAN. FILM, 1.15 GANDŽA, AM. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 18.07.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: IGRA, 7.45 ZMAJ ZA ROJSTNI DAN, RIS. FILM, 8.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.55 PRIGODE HUCKLEBERRYJA FINNA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: KAKO GA ŽURAMO?, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.00 RISANKA, 14.05 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.10 ŠAMPION RODEA, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 JUHICA ZA DUŠO, AM. FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 OBUPANO IŠČEM SUZANO, AM. FILM, 0.30 ŽRTVE BOGASTVA, AM. FILM, 2.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.07.1991, 2.50 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFOKANAL SOBOTA, 18.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.07.1991, 10.30 POLEMIKA, 11.30 POSEBNA PONUDBA, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 CIRCOM REGIONAL: NEVARNE GORE, 12.50 MINUTE ZA ..., 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.30 TV PRODAJA, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, P 17.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE TELEKOM: OLIMPIJA -INTERBLOCK, 21.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.00 RIM, ANG.-AM. NAD., 22.50 METALLICA: LIVE AT THE DOCKS IN HAMBURG, POSNETEK KONCERTA, 23.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 19.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS., MARČI HLAČEK, RISANA NANIZANKA, 9.50 MULČKI: HORJUL, OTR. SER., 10.20 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FESTIVAL VURBERK 2009, 14.35 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 15.10 PROTISTRUP, FR. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 ETNO VEČER ZORANA PREDINA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 BORIS CAVAZZA: TRINAJSTICA, IZVIRNA TV IGRA, 21.20 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 INTERVJU: LOJZE ZLODI, 23.50 KITAJČIČ, DAN.-KIT. FILM, 1.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.07.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 19.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.07.1991, 9.50 MOZAIK, 10.20 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 10.50 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 MED VALOVI, 13.00 ALPE-DONAVAJADRAN, 13.30 ZDRAVJE V EVROPI -PRIHODNOST BREZ OTROK, 14.25 TV PRODAJA, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: MAJORKA, ANG. DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: OČE AMABLE, FR. NAN., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 0.35 RDEČE, BELO IN BLUES, AM. DOK. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 20.07.2009, I. SPORED TVS 7.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 ANIMALIJA, RIS., 9.25 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 HORJUL, OTR. SER., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: IGRA, 10.35 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.05 MOJ POGLED NA SVET, DOK. FILM O MILANU VIDMARJU, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BREMENSKI MESTNI GODCI, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 ČE SI ŽALOSTEN, LUTK. NAN., 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: PLINOLOGIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 VIDEZ VARA NEPOUČENE, HUM. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE: MEHIKA, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.07.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 TV PRODAJA, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 TV PRODAJA, 14.20 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 14.45 SLOVENSKI UTRINKI, 15.15 POSEBNA PONUDBA, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.07.1991, 16.00 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 OČI NOSTALGIJE, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 LABIRINT, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 PORTRET DRAGA JANČARJA, 23.20 PREVARANT, AM. FILM, 0.55 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.50 INFOKANAL * * * TOREK, 21.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 CESARJEVA NOVA OBLAČILA, LUTK. IGRA, 9.20 GORSKI ŠKRAT, 9.25 ČE SI ŽALOSTEN, LUTK. NAN., 9.40 ODDAJA ZA OTROKE, 10.05 HIŠA EKSPERIMENTOV: PLINOLOGIJA, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 11.55 INTERVJU: LOJZE ZLODI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 EUTRINKI, 13.40 PODOBA PODOBE: MEHIKA, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 SGERMANOVA SMREKA IN KOLMEŽ, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE: JELŠEV GREZ, 17.55 ZLATA RIBICA, OTR. NAD., 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS.; HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 ČEZ PLANKE: ČRNA GORA, 21.00 NEPAL, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: ROMANO PRODI, FR. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.35 GOZDOVI SLOVENIJE: JELŠEV GREZ, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.07.1991, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL TOREK, 21.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.30 NA LEPŠE, 10.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 11.25 PORTRET DRAGA JANČARJA, 12.30 NA OBISKU, 13.00 STUDIO CITY, 13.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.07.1991, 14.25 TV PRODAJA, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA ZDRAVJE!, 19.05 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. SER., 20.00 MUZIKAJETO, 20.35 POLETNI MOZAIK: NEZVESTOBA, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.40 DEDIŠČINA EVROPE, 23.20 LILIJE, ANG. NAD., 0.20 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.35 INFOKANAL * * * SREDA, 22.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.25 BREMENSKI MESTNI GODCI, RIS., 9.50 RISANKA, 10.00 SGERMANOVA SMREKA IN KOLMEŽ, 10.15 HARMONIJE EVROPE: FRANCIJA, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: KOLPA, 11.05 ZLATA RIBICA, OTR. NAD., 11.30 GOZDOVI SLOVENIJE: JELŠEV GREZ, DOK. SER., 12.00 NEPAL, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: NOVOLETNI PRAZNIKI, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI - SAMO ENA CIGARETA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 APOLLOV LET, ANG. FILM, 21.35 KO NAJU VEČ NE BO, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PIRANSKI ZALIV: NEKOČ SOBIVANJE, DANES PREPIR, 23.30 ZDRAVJE V EVROPI - SAMO ENA CIGARETA, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.07.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SREDA, 22.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 TV PRODAJA, 11.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.07.1991, 12.00 PRAVA IDEJA!, 12.35 NA UTRIP SRCA, 14.25 TV PRODAJA, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.45 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.15 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 ŠPORT, 20.35 NOGOMET, POVRATNA TEKMA PREDKOLA LIGE PRVAKOV: MARIBOR - WIT, 22.35 MILAN JESIH: LJUBITI, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA -MALA DRAMA, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 23.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 9.25 RISANKA, 9.35 POD KLOBUKOM: NOVOLETNI PRAZNIKI, 10.10 VIDEZ VARA NEPOUČENE, HUM. NAN., 10.45 ZDRAVJE V EVROPI -SAMO ENA CIGARETA, 11.40 EKOLOGIJA IN ETIKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KRIŽI IN TEŽAVE, 13.50 ČEZ PLANKE: ČRNA GORA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 DOMA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: INTELIGENČNI KVOCIENT, 16.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 BERLUSCONI IN AFERA MONDADORI, FR. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 23.07.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 23.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 POLETNI MOZAIK: NEZVESTOBA, 10.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.07.1991, 10.30 SANJSKA POTOVANJA: MAJORKA, ANG. DOK. SER., 11.20 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 11.45 NA LEPŠE, 12.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 13.00 TV PRODAJA, 13.35 EVROPSKI MAGAZIN, 14.05 MED VALOVI, 14.35 PIRANSKI ZALIV: NEKOČ SOBIVANJE, DANES PREPIR, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 19.55 BEOGRAD: NOGOMET, POVRATNA TEKMA EVROPSKE LIGE: CRVENA ZVEZDA -RUDAR, 22.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.45 KAJ JE NOVEGA, MUCKA?, AM. FILM, 0.30 DEDIŠČINA EVROPE, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Recesija pri Žabi »V mojoj krčmej se ne smej gučati od politike. Vej pa tou vsikši vej!« se je čemerila krčmarica Žaba. » Vej sam pa nej od politike gučo. Od recesije sam pripovejdo,« njoj je tumačo Brnčkov Gustek. »Recesija pa politika je edno pa isto!« njemi je doj zaprla lampe, Gustek pa je mogo iti tavö na Žabin parlament. Tam je po tistom leko tadale ploudo svojo recesijo. Depa niške ga nej emo volo poslüšati. Vsem je ta recesija že više prišla. »Enjaj s tejm, ka se samo eške od toga guči koulivrat! Moj stari že senja od toga pa eške pri nogometi komentejra od recesije,« ga je doj stavlala Popina Trejza. »Pa nej samo tou. Mlajši več prvo rejč ne povejo mama, liki recesija,« se je prijo za glavou Vukov Rudek. »Zat pa se dola vgasni!« njemi je zapovedo Kolarov Tunek pa odišo po nouvo rundo pijače. Depa prineso je pijačo samo za sebe, za Popino Trejzo pa Vukovoga Rudeka. Gustek je nika nej doubo. Gledo ji je pa gledo pa biu vse bole žeden. Pa je grato eške bole žeden, gda je krčmarica Žaba prinesla nouvo rundo pijače. Ja, Popina Trejza je naroučila vsem, samo njemi je nej. Najbole žeden pa je grato, gda je nouvo pijačo naroučo Vukov Rudek. Vej se, vsi so dobili, samo un nej. Pa je tak vcejlak žeden pa že skur posenjeni dun pito, zakoj je un nej v rundi. »Recesija, dragi Gustek, recesija. Šparati trbej!« so njemi prajli skur v eden glas. Brnčkov Gustek je ostano tadale žeden pa eške žalosten kcuj. Pa bi takši tö ostano, če bi nej prišo v krčmou Pri Žabi ge pa mojiva dva pajdaša. Za vse sam naroučo pijačo pa za Brnčkovoga Gustina tö. Pa mi je brž žau bilou. Tou pa zat, ka mi je začno na dugo pa na šörko tumačiti od recesije. Eške gnesden mi od nje šumače v glavej. Miki MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!