»T^nlk Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 19fil da- lje na predlog Obi^mskih odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja zavod •Tednik«. Ptuj - Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8, — Tel. 156. — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk*. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za inozemstvo 1500 din. ^t. 33 . PTUJ. dne 30. avausta 1963 Cena 20 din Letnik XVi. Sovjetski ministrski predsed- I nik Hruščov je ined zasebnim | obiskom v naši državi obiskal Skoplje, kjer se je na samem kraju dogodkov seznanil z ogromno škodo katastrofalnega potresa, nato pa je s spremstvom krenil v Črno goro ter prek Du- brovnika na Brione, kjer se je sestal s predsednikom Titom in nadaljeval započete razgovore iz Beograda. Visokega sovjetskega gosta so povsod zelo toplo in pri- srčno sprejeli. ODKRITOSRČNA IZMENJAVA MNENJ Kakor poroča Tanjug, sta se oba predsednika menila v ozrač- ju odkritosrčnosti in popolnega medsebojnega razumevanja o mednarodnem položaju in pere- čih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Govorila sta tudi o nadaljnjem izboljšanju medsebojnega sodelovanja obeh držav. Razgovorov so se na jugo- slovanski strani udeležili med drugimi tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, pod- predsednik republike Aleksan- der Rankovič, Koča Popovič, državni sekretar za zunanje za- deve, in Boris Kraigher. Značilno je, da svetovni tisk obširno poroča o srečanju obeh državnikov in partijskih vodite- ljev in priobčuje tudi fotografije o njunih prisrčnih srečanjih. Sovjetski visoki gost je posebno v govoru pred delovnim kolekti- vom splitskih ladjedelnic obšir- no govoril o jugoslovansko-sov- jetskem prijateljstvu in sodelo- vanju in o stališčih sovjetske vlade, ki se povsem ujemajo s stališčem jugoslovanske vlade ali pa so si zelo blizu. RAZGOVORI V KAIRU Iraški predsednik Aref se je mudil več dni v Kairu in s pred- sednikom ZAR obravnav^)] tre- nutno nič kaj nadobudno stanje v medarabskih odnosih. Značilno je, da je iraški gost v svoji izjavi ob odhodu omenil, da problema arabske enotnosti in združevanja ni mogoče rešiti brez težav in pri- zadevanj. Oba državnika sodita, da je treba čimprej odstraniti ovire, ki zavirajo arabsko združevanje. Predsednik Naser je tudi potrdil, da ZAR podpirajo enotnost ira- ške države in da so torej proti cepitvi kakršnega koli njenega dela od dežele-matice. S tem je posredno obsodil separatistično kurdsko gibanje. Medtem ko je predsednik Aref krenil prevčerajšnjim na pet- dnevni uradni oljisk Siriji (kot je znano, sta v Iraku in Siriji na oblasti stranki BAAS), pa ko- mentatorji ugotavljajo, koliko se je poboljšala klima med Kairom in stališči Damaska oziroma Bag- dada. Znano je, da so v glavnem mestu ZAR obsodili ravnanje stranke BAAS, ki hoče izriniti vse ostale politične stranke, tudi tiste, ki se zavzemajo za združi- tev z ZAR in sploh za arabsko enotnost, ter sa sama utrditi na oblasti. In to dela navzlic pripo- ročilom tristranske deklaracije, naj bi v vseh treh deželah raje ustanovili vsenarodno politično gibanje, ki bi vključilo v svoj program socialistično izgradnjo z arabskimi posebnostmi in pa prizadevanja za arabsko unijo. V Kairu nekateri sodijo, da je stranka BAAS postala posredno celo podpornica kolonialističnih teženj, čeprav nehote. Zanimivo je, da baasistično »opozicijo« do Kaira sedaj hvalijo stare kolo- nialne sile nekdanjih dežel-me- tropol. Te ne vidijo več svojih pobornikov v nekdanjih reakcio- narnih politikih, temveč prav v stranki BAAS. KNJIŽNIČARSTVO V PTUJSKI OBČINI ZAHTEVA SVOJO REŠITEV o tem perečem proiblemu je bilo že večkrat govora; raz- prarljaln se je o tem tudi na razširjenem plenumu Občin- ske^M odbora S/I)1J Ptuj 70. julija I9h3. kjer so obravnava- li kul'tiirnoprosveitno dejavnost v ptujski občini, zlasti se je go- vorilo o izredno nizkem sklan Mohorjeve) in naroč- ni.ke dnevnega tiska. Tudi ti podatki povedo, da imamo v naši občini v primerjaTi z dru- gimi premalo individualnih na- ročnikov tiska. Kakor je bilo že večkrat po- udarjeno, ovirajo napredek kjižničar.stva neznatni finanč- ni prispevki društev za naba- vo knjižnega fonda, knjižni- čar ji-amater ji brez knjižničar- skega tečaja, knjižnice brez lastnih prostorov in podobne subjektivne in objektivne po- manjkljivosti. V takem s.tanju naše vaške knjižnice pač ne predstavljajo omembe vredne- ga činitelja ljudskega izobra- ževanja. V ugodnejših prilikah živi in dela knjižnica v Ptuju, ki do- biva sicer sitadna, a še vedno ne povsem zadostna finančna sredstva. Tu se je že v 1. pol- letju tega leta povečal, knjižni fond za 427 knjig:, poleg te^a prejemajo vsi trije oddelki (študijski, ljudski in mladiin«'ki) 70 revij (domačih in tujih) in ■^0 časnikov. Letos je bilo izpo- sojenih na dom 20.389 knjig in evidentiranih 10.041 obiskov bravcev. ,V čitalnicah prebira- jo bravci predvsem revije in časnike; tu prednjačijo obisko- vavci študijske in mladinske knjižnice. Iz gornjega sklepamo, da se prebivavstvo ožjega in širšega mestnega področja zaveda po- mena knjige in izkorišča knjiž- nice, medtem ko ljudje na ši- rokem podeželskem področju iz opravičljivih, deloma pa tudi iz neopravičljivih razlogov ne najdejo zadostnega stika s knjigo. V Tedniku smo že nekajkrat obravnavali pereče vprašanje knjižničarstva v ptujski obči- ni in poudarjali, da bi se da- lo to vprašanje rešiti le, če bo naša celotna občin^-ka skupnost do zadnjega posameznika skr- bela za to, da se stanje knjiž- ničarstva v ptujski občini za- dovoljivo reši. Knjižnice niso same sebi namen, ampak so po svojih nalogah pomembne in- stitucije za splošno Ijtidsiko iz- obraževanje, tega se moramo končno zavedeti. Rešiti pa se bo dalo to vprašanje le. kakor se je govorilo že nekajkrat prej in tudi na plenumu občin- skega orlbora SZDL. V poseb- nem referatu je tov. Franjo Re- bernak med drugim nakazal tudi 7-letni perspektivni razvoj knjižničarstva v ptujski obči- ni za obdobje 1964-70. Načrt predvideva, da bi na vseh se- dežih krajevnih skupnosti ustvarili primerne knjižnice s čitalnicami in da bi dosegli v tem obdobju zaželeni minimal- ni kriterij: 1 knjiga na 1 pre- bivavca. Povprečno število knjig v naših knjižnicah se ho moralo v tem primeru dvigTiiti od sedanjih 500 na 2000 knjig v vsaki knjižnici. Tako pove- čanje terja že naš gospodarski razvoj, ki nas sili tudi k temu, da damo večji poudarek stro- kovni izobrazbi občanov. Zato bomo morali skrbeti, da se raz- merje med lepo«?lovnim in stro- kovnim knjižnim fondom obr- ne v prid strokovne literature. V naših prihodnjih knjižnicah bomo morali posredovati tudi več strokovnega revialnega ti- ska. ki dobiva tudi sicer v sve- tu vedno večji pomen, ker hi- treje kot knjiga seznanja brav- ca z najnovejšimi izsledki na ra^znih strokovnih področjih. Te bežno naštete probleme in še mnoge druge bomo morali rešiti če bomo hoteli izboljšati naše knjižničarstvo in vzbuditi pri občanih interes za samo- izobraževanje. AM Naloge Društva prijateljev mladine v komuni Letos v juliju je bilo v Ljub- ljani zas^edanje IV. skupščine Zveze prijateljev mladine. De- legati iz vseh krajev so na skup- ščini analizirah dosedanje de- lovne uspehe društev, kritično pregledali pomanjkljivosti, ki so ponekod vplivale na premajhno skrb za varstvo in vzgojo mladi- ne. Skupščina je sprejela več novih nalog. Društva se bodo morala vsestransko vključiti v družbeno življenje v komuni. I^ruštva naf bodo usmer- jale! in mobilizatorji Živo prizadevanje dru.štev in zvez se naj odraža v razpravah, predlogih in dokumentacijah za oblikovanje statuamih določb občinskih statutov, statutov za- vodov in delovnih gospodarskih organizacij, da bi se v njih kar najbolj uveljavila socialistična skrb za človeka. V komuni je treba sestaviti enotni načrt za vzgojo in varstvo otrok ter dru- žine. Ne moremo se omejevati zgolj na enostransko sikrb za otroke, tem^'eč je treba upošte- vati življenjske pogoje otrok v družini in .^oli. Slabi in nepra- vilni odnosi vplivajo na' razvoj otrok, zato je treba tudi star- cem pomagati pri vzgoji otrok, posebno šibkejšim družinam in materam samohranilkam. Dru- štva bodo morala te probleme boli \meto prikazovati zborom občanom, delavskim svetom, sin- dikalnim organizacijam, stano- \'=ni.='ki skupnosti, hišnim sve- tom in družbeno zainteresova- nim institucijam. V skladu s fi- nančnimi možnostmi komune pa ie treba dalje razvijati razne oblikp otroi?!kega varstva. Urejeno varstvo otrok je važen pogoj za večjo delovno storilnost Pred nami je 7-letni plan. Go- spodarske organizacije že se- stavljajo svoje delovne načrte in statute. Sedaj je čas, da go- spodarske organizacije posveti- jo več skrbi za delovnega člove- ka in še posebno za delovno ma- ter. Večja delovna storilnost je odvisna od veS činiteljev. V krajšem delovnem času bo tre- ba narediti več in kvalitetnejše. To pa ne zavisi samo od moderne tehnike, temveč tudi od človeka. Delovni materi je treba zagoto- ^'iti varstvo otrok, tako bo pri d=lu bolj učinkovita in mirna. Nujno je. da gospodarske orga- nizacije o tem resno razmišljajo in vključijo v svoj statut tudi skrb za dnjžino, odnosno za var- st^^o otrok. V krajevni samoupravi imajo starši pomembno vlogo Društva bodo v krajevnih skupnostih »digrala mobilizacij- sko vlogo za zavestno, množič- no, prostovoljno delo občanov pri izgradnji in upravljanqu ma- teriajne baze ter pri konkret- nem vzgojnem delu za otroke. V tej široki akciji starši lahko največ prispevajo. V tej razšir- jeni družini — krajevni skup- nosti se bo razvijal splošni val človekovo osebnost v sociali- vzgojni sistem, ki bo hkrati z izobraževalnimi činitelji obliko- stični. družbi. Oblike dela s pionirji Društva prijateljev mladine imajo več raznih sekcij kot npr. vzgojna, socialna, pionirska, sek- cija za varstvo otrok, kulturne prireditve, otroške praznike itd. Pri društvih pa se ustanavljajo tudi interesne komisije, ki oIj- časno pomagajo društvom. V društvih še vedno dela največ prosvetnih delavcev, gospodinj, zdravstvenih delavcev. V dru- štvih bi naj sodelovalo več tova- rišev iz gospodarskih organiza- cij. Na vaseh morajo društva privabiti v sodelovanje kmečko prebivalstvo, ki bo pripomoglo k razvijanju otroškega varstva tu- di na vasi. Pionirji radi delajo v intere- snih krožkih posebno v tehnični vzgoji. Manjka prostorov za pi- onirske klube. Letos v septembru bomo praz- novali 10. obletnico ustanovitve društev prijateljev mladine. Tu- di v ptujski občini nekatera dru- štva že pripravljajo delovni program za to proslavo in pra- znovanje TEDNA OTROKA, ki bo v oktobru. Da bodo društva uresničila te velike naloge, ki jih pred nje po- stavlja IV. skupščina, je nujno razširiti tudi članstvo v društ vih. Vsakdo, ki ljubi našo mladi- no, ki se zaveda družbene odgo- vornosti za vzgojo mladine, se bo rad vključil v vrste prijate- ljev mladine in s svojo prizade- vnostjo prispeval svoj delež za zdravo ra-s-t naših najmlajših in za srečo socialistične družine. 2A ^ ELEKTRIFIKACIJA AFRIKE Oktobra bo v Adis Abebi v^e- afri.4ka konferenca o elektrifika- ciji. Na konferenci bodo sodelo- vali tudi strokovnjaki izven afri- ških držav. Na lem mednarodnem sestanku strokovnjakov 7,a elektri- fikacijo bodo v glavnem prouče- vali možnosti za izkori.^čanje na- ravnih energetskih virov Afrike in sodelovanje drugih držav pri uresničevanju projekta elektrifi- kacije kontinenta. Konferenca v Adis Abebi bo poslušala poročila evropskih in ameriških strokovnjakov o teh- ničnih, ekonomskih, finančnih in organizacijskih problemih ener- getskega razvoja afriških držav na osnovi že predložene dokumenta- cije ekonomske komisije OZN za Afrikf^. Ormoški načrt jesenslte setve Kmetijska zadruga »Kombi- nat-Jeruzalem« Ormož je skle- nila že pogodbe za 700 ha jesen- ske setve pšenice, dočim za pro- izvodnjo ječmena zasebniki v sodelovanju ne kažejo do^'olj za- nimanja. Z zasebnimi kmeti so že za prihodnje leto sklenili za travnike, in travne mešanice za 400 ha kooperacijskih pogodb ali 50®/o predvidenega načrta. Če- prav so načrt o akcijskem so- delovanju že dosegli, bodo skle- pali kooperacijske pogodbe do 15. septembra. Poleg tega in številnih drugih uspehov si ce- lotni kolektiv vsestransko pri- zadeva učvrstiti .sodelovanje med kmetom in zadrugo. Zadruga si je zagotovila do- voljno količino umetnih gnojil in priskrbela bo kmetom-ko- operantom dovoljno količino ka- kovostnih semen In zaščitnih sredstev. Glede na kooperacijske pogodbe so kmetje že odpeljali 42 ton umetnih gnojil za jesensko setev v juniju in v juliju. Za kmetijsko proizvodnjo v sodelo- vanju bodo ob jesenski setvi in v travništvu porabili 700 ton umetnih gnojil. Zadruga je naročila 89 ton vi- sok orodnih italijanskih sort pše- nice in 3 tone ječmena, kar bo zadostovalo za 370 ha površin. Semena visokorodnih italijank že uporabljajo tretje leto in so laiii zamenjali 86 ton domače se- menske pšenice za italijansko. Sedaj zadruga pripravlja trak- torske in vprežne sejalnice, v času jesenske setve pa bodo v lastno in v setev v sodelovanju angažirali vseh 52 razpoložlji- vih traktorjev. Glede na razširi- tev kmetijske proizvodnje pa bi rabili še novih 15 traktorjev s priključki. Na vseh poslovnih enotah kmetijske zadruge formirajo je- sensko setev na kompleksih, kjer je le to mogoče. Pet in več hektarski kompleksi istih klil- tur zelo znižajo stroške proizvod- nje in dajo enoten pridelek. Tak kompleks so pred kratkim formirali v okolici Ormoža. Letos bo v občini Ormož zase- janih približno 1100 ha žitaric. IZBOLJSAN.TE SVINJERE.TE Zadruga Ormož namerava raz- širiti in osvežiti dosedanjo pas- mo svinj pri zasebnih kmetij- skih proizvajalcih. Zato so ku- pili 57 merjascev nemške žlahtne pasme in pasme jorkšir ter 15 rodovniških svinj, ki so jih dali kmetom-kooperantom v rejo, da bi organizirali posebna razmno- ževališča. RD Premier Hruščov in predsednik Tito na motorni lahti »Podgorka« med krjžarjeniem ob istrski obali »POHOD SVOBODE" USPEL Ameriški predsednik Kennedy je sinoči izjavil, da je včerajšnji »pohod svobode« na Washington pospešil stvar 20 milijpnov ame- riških črncev, ki zahtevajo ena- kopravnost z vsemi ostalimi dr- žavljani. Kennedyjevo Izjavo je objavila časopisna agencija »Reuter« po razgovorih, ki jih je imel z orga- nizatorji pohoda. Med enournim razgovorom je Kennedy med drugim dejal, da je impresioniran nad mirnim dostojanstvom tisoč®v ljudi, ki so sodelovali v demon- stracijah Dejal je tudi. da bo njegova administracija nadalje- vala in vložila vse napore za od- stranitev diskriminacije. »Pohod svobode« le bil organiziran pred vsem zato. da bi črnci dosegli večje možnosti za življenje in od- stranitev diskriminacije pri zapo- slovanju Kennedy se bo. kot je rečeno v poročilu, zavzel tudi za to. da bo Kongres osvojil zakon- ski predpis o pravicah državlja- nov Organizator pohoda Philip Ran- dolph je izrazil zadovoljstvo nad uspehom demonstracije, črnski vo- ditelj Martin Luther King pa je med razgovorom s predsednikom Kennedvjem izrazil mnenje, da bo za sprejem zakonskih ukrepov o državljanskih pravicah potreb- na močna podpora obeh političnih strank. Potrošniški kredit in hranilne vloge Po podatkih službe družbene- ga knjigovodstva pri Narodni banki je bilo odobrenih v prvem letošnjem polletju skupno za 129,3 milijarde dinarjev potroš- niških kreditov, kar je glede na ustrezno lansko razdobje precej več, saj je bilo do konca lanskega juUja odobrenih skupno le 69,8 milijarde dinarjev potrošniških kreditov. Povečanje je razvidno tudi iz stanja potrošniških ki/di- tov ob koncu junija: letos je zna- šalo stanje 227.8 milijarde dinar- jev, konec lanskega leta pa 157,8 milijarde dinarjev. Končno pa je ta porast razviden tudi iz števila odobrenih kreditov, ki se je po- večalo od 2.9 milijona potrošni- ških kreditov na 3,4 milijona ob koncu letošnjega leta. Od omenjenega skupnega zne- ska v letošnjem prvem polletju odobrenih kreditov so odobrile banke za 122,1 milijarde dinarjev kreditov (v lanskem prvem pol- letju 74,9 milijarde), trgovska podjetja pa so odobrila za 7,2 mi- lijarde din, kar je glede na lan- sko prvo polletje porast za 2,3 milijarde dinarjev. Največ potrošniških kreditov, in sicer 64.3 milijarde dinarjev je bilo odobrenji v SR Srbiji, na drugem mestu ^ s 27,2 milijarde dinarjev Hrvatska, sledijo pa s 17,3 milijarde BiH, z 10,5 milijar- de dinarjev Slovenija, s 7,5 mili- jarde dinarjev Makedonija in z 2,5 milijarde dinarjev Črna gora. Podoben porast kot potrošni- ški krediti izkazujejo tudi hra- nilne vloge, ki jih je bilo vplača- nih do konca junija za 76,6 mili- jarde dinarjev, s čimer se je sta- nje vplačanih vlog povzpelo na 177,1 milijarde dinarjev. Ce pri- merjamo te podatke s podatki za ustrezno lansko razdobje, vidi- mo, da je bilo do konca lanskega junija vplačanih za 60,5 milijar- de dinarjev hranilnih vlog .c;ta- nje vlog ob koncu prveg.-^ lan- skega polletja pa je bilo 137,1 milijarde dinarjev. Skupno šte- vilo vlog se je povečalo od lan- skih 3.3 milijona na letošnjih 3,6 milijona hranilnih vlog. Med po- sameznimi republikami je letos glede vplačanih hranilnih vlog na prvem mestu Srbija s 25,5 milijarde dinarjev, sledi Hrvat- ska z 19,4, Slovenija s l.^i.l. Ma- kedonija z 8,8, Bosna in Herce- govina s 6,5 in Črna gora z 1.6 milijarde vplačanih hranilnih vlog. Nekoliko drugačno je raz- merje m*='d republikami glede števila hranilnih vlog. Na prvem mestu je Hrvatska s 75y?000 hra- nilnimi vlogami, na drugem me- stu je Slovenija s 541.000. na tretjem Srbija s 527.000. na če- trtem BiH s 420.000, na pf^tem Makedonija z 299.000. na šestem pa Črna gora s 65.000 hranilnimi vlogami. Stran 2 TEDNIK PTUJ, dne 30 d.ts^t-u Pred (liu'vi sem obiskal ili- rektorja lekstilne tovarne v Ptuju tov. Maučiča, ki je po triletni zamenjavi ponovno i)re- Tzp.1 dolžnosti direktorja v tej tovarni, kot je znano, je bilo podjetje še do nedavnega in deloma tudi še je v stiskali. Zato sem sklenil, da mu v zve- zi s tem postavim nekaj vpra- šanj, ki l>i utejrnila zanimati širšo javnos^t, naše čitalce. Slišal sem, da |e bila tovarna še do nedav- nega v težavah. Ali bi lahko povedali kaj o tem? Ptujiska tekstilna tovarna, ki obstaja že vrslo let (od leta 194.6). je bila, kot je Ptiijčaiiom gotovio znano, zadnja leta (po- sebno pa Se letos) v velikih finančnili in proizvodnih teža- vah. Temu so predvsem krivi kadrovski problemi, ki bi bi- li skoraj spravili tovarno na hobeil. Skladišča so bila polna bla>ra, ki f,'a niso spravili v promet. I>eiavei so zaradi tepa že priibližno eno leto prejema- ti le 80 miivt. plače. Tudi kvali- te^ta izdelkov je ob^^iitno pada- la. Dolprovi, in krediti so daleč presegali izkupiček od izirže- nesra blaga in ni jih bilo nu>- poč«^' poravnati. Skra;k'i. sianie je bi'lo skrajno zaskrbljujoče. Zadnfi čas je pri vas ZPTnavsn hiter napredek. Kako vam je to uspelo? Ce govorimo o vzponu v zad- njem času, mislimo pri tem predvsem na zadnji mesec. V tem mesecu so se namreč za- loge blaga izredno zmanjšale, skoraj do minimuma, kar ima za posledico povečanje finanč- nih sredstev. Uspelo nam je namreč večji del blaga |)r(Kla- ti» Na ta , način sji)o. dolgove, ka-terih rsok je pošel, |)oravnali. Plan v zadnjem mesecu jo bil daleč- presežen. Izboljšali smo že tudi kvaliteto izdelkov. Pr- vič po enem letu nameravamo v tem mesecu izplačati delav- cem celotne plače, brez odteg- ljajev. Kam odpravljate vaše proizvode? Pošiljamo jih po v^ej jugo- blaviji. Največ blaga prodamo v Sloveniji, Hrvatski in,Srbiji. Ko že qovorimo o izdel- kih, kakšno blago izde- luiete? v naši tovarni izdelujemo najrazličnejše kvalitetne flane- le, razno karirasto blago za ženske obleke in za moške srajce,, modro in sivo blago za delovne obleke itd. Nekatero blago pa izdelujemo samo po naročilu. V zadnjem času smo se pričeli pripravljati tudi na izdelavo raznih le4nih artiklov. Imate še kiikšne proble- me, ki zavirajo proizvod- njo in ki o njih še nismo slišali? Problemov in težav |)a pri nas ne manjka. Glavni problem predstavlja zastarel strojni park, ki /le zmore zadovoljiti sodobnih potreb in zmogljivosti ni mogoče povečati. Problem j)a seveda še ne bo kmalu re- šen. ker 6o finančna sredstva, kot smo že rekli, miniiuialna in smo komaj us|)eli poravnati najnujnejše dolgove. Novih kreditov pa še tudi nismo do- bili ali i)a jih tuili ne bomo do. bili, kolikor bi jih potrebovali. Znatno težavo predstavlja tu- di barvanje blaga, ker ni mo- goče dobiti potrfbnih barv jn kemikalij, kar i>bčutHo /aviiu nejnoten potek dela. Kako je z delovno silo? Zaposlujemo okrog 220 de- lavcev. Delovne sile nani to- rej trenutno ne manjka, ker se vračajo tudi tisti, ki so zaradi nedavnih težav odšli. Velike težave pa povzroča vprašanje, kako vsem tem ljudem priskr- beti stanovanja. In s strokovnjaki? Manjka nam tudi nekaj stro- kovnjakov, ker vsa tovrstna dela opravljata trenutno le dva tekstilna tehnika. Toda zaradi finančnih neprilik bomo mora- li vzdržati ti strokovnjaki, ki jih imamo. Kaj pripravljate v zvezi z42-urnim deiovnikom? Na zadnji seji delavskega sveta smo načeli tudi to vpra- šanje. Toda za sedaj, menim, da ne bo mogoče preiti na takš- no obliko, ker plana niti |)ri 48 urnem delovnem času ne moremo doseči, kaj šele, če bi ga skrajšali. Naš strojni park je. kot sem že poudaril, pre- star in ni mogoče doseči več, kot stroji zmorejo. In za konec, kakšni so vaši načrti za prihodnje leto? z novim letom se namerava- mo združi'ti ali s tekstilno to- varno v Cakovcu ali pa s Stroj- nimi delavnicami v Ptuju. To- da ta zadeva še za enkrat iii dovolj jasna, da bi ,> njej raz- pravljali. -SS- Kako preprečiti nedopustno prodajo olkoholnih pijač? Organi tržne inšpekcije se že dalj časa srečujejo s problemi v zvezi z nedopustno prodajo in preprodajo vina in žganja, ki prihaja iz vinorodnih okoliž^v v državi, predvsem iz okraja Za- ječar. Prepovedana trgovina cvete predvsem »zaradi občut- nih razlik med odkupnimi cena- mi za alkoholne pijače v vino- rodnih območjih in prodajnimi cenami v trgovini in gostinstvu v mestih in industrijskih sredi- ščih Cim večje so razlike, tem večje je tudi število odjemalcev, na drugi strani pa raste tudi število ponudnikov Neposredni proizvajalci se pogosto poslužu- jejo tudi raznih prekupčevalcev, katerim plačujejo usluge v de- narju ali v iiaravi. Ko že toliko razpravljamo o tej pro- daji; kaj pa je pri njej tako pro- blematičnega? 1. Praviloma je v vprašanju kvaliteta alkoholnih pijač. V prometu je najpogosteje hibrid- no vino, ki je zdravju izredno škodljivo, ker vsebuje metil-al- kohol in sploh ne bi smelo v promet. Nevedni odjemalci pa ga, zaradi že omenjenih razlik v ceni, radi kupujejo. Težave pa obstajajo tudi v kontroli razpro- daje pijač Stroški za analizo sO namreč veliki in, če kontrolni organi ne ugotovijo v vzorcu hi- brida (metilnega alkohola), mo- rajo nositi stro.ške analize sami. Zato se tudi tega dela nič kaj radi ne lotijo Razen hibridnih vin se pojav- ljajo v prodaji tudi ponarejena in razvodenela vina. Tak.šna vi- na pa sploh ne bi smela služiti potrošnji. 2. V vedno večjem obsegu se razvija špekulantsko prekupče- vanje, ki zavira napore pristoj- nih organov za podružabljanje proizvodnje in prometa z vinom Zadržuje pa tudi v veliki meri napor za preusmeritev proizvod- nje hibridnih vin na proizvodnjo žlahtnejših ^'rst. 3. Zaradi taksne nedovoljene prodaje alkoholnih pijač trpi tu- di promet v gostinstvu in trgo- vini. Kontrollralri ali- /.atretj pror dajo raznih slabih nekvalLtetnih alkoholnih pijač, je zelo težavna naloga. Doseči uspeh je mogoče le s koordmacijo naporov pri- stojnih organov pri nas in v vi- norodnih predelih. Takšno delo je bilo do.slej le redkokdaj ko- ordinirano. Da bi se torej, ko- likor je mogoče, preprečilo ne- dovoljeno trgovanje, ki je našim ljudem le v škodo (zaradi dvom- ljivega izvora in dvomljive ka- kovosti pijač), ?o se pristojni or- gani SR Slovenije povezali z or- gani iz okraja Zaječar. Spora- zumno so bili sprejeti tudi ne- kateri sklepi, ki bi naj v bodoče preprečili nedovoljeno trgovino. Navedli jih bomo le nekaj. 1. Preganjati je potrebno predvsem organizatorje mreže za prodajo prepovedanih alkohol- nih pijač. Onemogočiti in kazno- vati je treba tudi tiste, ki z al- koholnimi pijačami trgujejo, prekupčujejo in končno tudi po- samezne prodaje. Večji pouda- rek pa naj bo torej pri pregonu namenjen hujšim kršilcem pred- pisov o prometu z alkoholnimi pijačami. 2. Kršilce predpisov bo v bo- doče potrebno mnogo ostreje ka- znovati kot doslej. Ostalih s'klepov ne bi nava- jaj, ker so bolj internega znača- ja in javnosti ne bi zanimali. Mislim pa, da je iz dosedanjih izvajanj le razvidno in jasno, da preventivno delo ni enostav- no in bo potrebno še mnogo na- porov pristojnih organov, da bo- do preprečili družbi škodljivim elementom razširjanje nekvali- tetnih pijač dvomljivega pore- kla. Še en problem tržne inšpekcije Tržna inšpekcija se trenutno ukvarja tudi z ugotavljanjem minimalnih zalog premoga v go- spodarskih organizacijah in za- drugah. Zvezni izvršni svet (ZIS) je namreč izdal odredbo o mini- malnih zalogah premoga (objav- t.ien v Uradnem listu SFRJ). Na podlagi te odredbe morajo imeti vsa industrijska podjetja (pano- ge 114, 115 in 116), železniška transportna podjetja, trgovske organizacije (predvsem tiste, ki se bavijo s prodajo premoga za široko potroJnjo) in zavodi (šole, domovi itd.) določene minimal- ne zaloge premoga. V pretekli zimi se je namreč zgodilo, da je v raznih podjet- jih, predvsem pa v šolah, pre- moga nenadoma zmanjkalo. Ker ga nekaj časa ni bilo mogotce dobiti, je bilo zaradi pomanj- kanji goriva redno delo preki- njeno. S tem so nastale ogrom- ne izgube ( v gospodarskih or- ganizacijah). Sole pa so morale izgubljeno nadomestiti v juniju in podaljšati šolsko leto. Da do vseh teh ovir v prihodnjs ne bi več prišlo, je bila izdana ome- njena odredba, ki je predvsem preventivnega značaja. Po dosedanjih podatkih tržne inšpekcije imajo v glavnem vsi ?avodi zahtevane minimalne za- loge premoga; seveda pa so tu- di primeri, ko teh zalog ni. Tržna inšpekcija ima torej preventivno nalogo, da ugotovi dejansko stanje in skuša urediti problem tako, da bodo vse te or- ganizacije imele dovoljno koli- čino premoga. šs Letošnje graonje v občini Ptui Letošnja gradnja stanovanjskih objektov je v glavnem omejena na izgradnjo stanovanjskih blo- kov v Trubarjevi ulici, kjer rav- no zaključujejo gradnjo 32 sta- novanj. V gradnji pa je še pet stanoanjskih blokov, od katerih bi naj bili do novembra dokon- čani trije, ostala dva pa v pri- hodnjem letu. Razen novogradenj v Ptuju nameravajo do septem- bra dokončati adaptacijo zadruž- nega doma v Dornavi, g čemer bodo pridobili šest stanovanj. Planirana je tudi gradnja de- vetih stanovanjskih blokov v Markovcih in Desterniku ter sta- novanjski blok s šestimi stano- vanji v Kidričevem. Gradnja družbenogospodarskih objektov: v Kidričevem poteka- jo dela okrog povečanja osnovne šole, ki ne zadošča sodobnim po- trebam. Sola bo namreč predvi- doma prerasla iz nepopolne v po- polno osemletko. Zaradi tega pa bo potrebnih več učnih prosto- rov. V začeni fazi je tudi gradnja nove desetrazredne osnovne šole v Trubarjevi ulici v Ptuju. V načrtu za letošnje leto je tudi gradnja pošte v Ptuju in trgovskega paviljona v Majšper- ku. V tretjo kategorijo spadaijo gradnje raznih industrijskih ob- jektov. Tovat'na »Avtocprema« namerava zgraditi nove proizvod- ne prostore in obratno poslopje. Tudi kmetijski kombinat ne za- ostaja. Zgraditi in urediti name- rava garažo z delavnico in obrat- nim poslopjem. V gradnji so tudi prostori pri »Podjetju za poprav- ljanje železniških vozil« v Ptuju. Kot zadnji pa naj navedem še gradnji perutninarske farme in farme bekonov na Turnišču. S. S. Zaposlitev za ISOljud v Središču ['red kratkim se je podjetje ♦ Začiiinba« iz Portoroža odlo- čilo v Središču ustanoviti ob'at /a ()dkiip. proizvodnjo iu pre- delavo zdravilnih zelišč. V ta namen je občinska sknpščina Ormož odstopila novo nstanov- Ijeni odknpni postaji bivši okrajni mlin v Središčn s pri- |)adajočiimi objekti, v katerih bodo predelovali in vsklaflišče- vali zdravilna zelišča. V nepo- .»^redni bližini mlina botlo na | f) ha poizknsno pridelovali ne- i katera zdravilna zelišča. C.lede na predvideno veliko lastno [iroizvodnjo in obsežen odkup i računajo, da bodo v teni obra- t-n zaposHli- približno liO ljndi, v pa bodo .število, po potrebi povečali. Za ureditev tega zapnščenejra objekta bo treba vložiti približno "iO mili- jonov din. Do sedaj so gozdni nadeži v veliki meri prOpadali le^ del | jih jp uspelo odkupiti »Gosa- ilu< Ljubljana prek svoje po- slovalnice pri Veliki Nedelji. PRED NOVIMI CENAMI MESA iN MESNIH IZDEL- KOV V ORMOŽU Kmetijska zadruga >Kombi- nat-jeru/alemOrmož ima v sklopu svojih obratov prede- lovalni obrat za meso. V pri- merjavi s cenami mesa in mes- nih izdelkov drugih občin je ugotovljeno, da so cene mesu in mesnim izdelkom v občini (.)rmož znatno nižje ter da niso v iskladii s |>roizvodnimi stro- ški. Zato je .bijo. pred .kratkim s strani kombinata'predložčnno zvišanje cen mesa in mesnih izdelkov svetu za blagovni pro- met občinske skupščine Ormož. Zoreč ing. Egon Kdaj žito slabo preziitii? Vemo, da propade letno radi zime veliko rastlin med ozimina. mi Spomladi vidimo, da je snež- na plesen vzela cele krpe ozimi. ne. Še hujše pa je za ozimino, če jo zmrzal proti koncu zime dvig- ne, da jo suhi pomladanski veter posmodi. Ko nastopi spomladi toplejše vreme, ko se prebudi v rastlini življenje, šele vjdimo, kako kruto je gospodarila zima Vprašamo pa se, ali je res vsega zima kriva, alj nismo morda krivci mi? Ce SI ogledamo pšenično njivo spomladi malo pobliže, bomo vi- deli sledeče: če je še tako hud mraz, če je še tako mokra in mrzla zima za nami, bomo našli ie na tako močno pozebli ozimi- ni določen odstotek zelo krepko razvitih, celo izvrstno razraslih rastlin pšenice, ki so vzdržale najbolj mrzel veter brez vsake- ga zavetja. Trdimo, da pšenica v malo ke- pasti zemlji boljše prezimuje, če- praV na takšni zemlji utegne pro- pasti največ rastlin radi neugod- ne zime. Pozimi namreč priza- dete rastline zelo pozno pokaže- jo na zunaj, da so za življenje nespo«obne. Se daleč v april lah- ko ohranijo svoje zelenilo, ko pa se prebudi življenje, ko se me- njavata močan mraz in toplota čez dan, jim porumenijo vršički in kmalu je konec cele rastline. Ce pogledamo lepo zeleno rastli- no in pri tem še v zemljo, kaj se je tam zgodilo, tedaj smo si ta- koj na jasnem, kje je pravi vzrok slabega prezimovanja. Vidimo namreč, da zrnje, ki smo ga po- sejali jeseni, lepo v redi in na- tančno v enakomerno globino, okoli 2 cm, ne leži več v ravni plasti pod zemljo, torej v isti globini, temveč zelo neenakomer- no, nekatera globlje, druga plit- veje, skratka nobenega sledu o kakšni enakomerni globoki setvi. Nekatera zrna leže celo 5—7 cm globoko, čeprav so bila posejana le v globino dveh centimetrov. Oslabljene zaradi zime propadle rastline so prav tiste, ki so po- gnale Iz zrnja ležečega nižje ka- kor 3—4 cm v zemlji. Najkrep- kejše in najbolj zdrave pa so ti- ste rastline, ki izhajajo iz 2 cm globoko ležečih zrn. Kako je to mogoče? Posejali smo vse seme 3 cm globoko, zdaj pa takšen nered? Plitvo poseja- ne rastline imajo spomladnji del bilke kratek, zvit, toda močan, globoko ležeče in odmrle rastli- ne pa imajo spodnji del tanek, slaboten in dolg, zlasti spodnji členek bilke med prvim kol«»- cem na bilki, ki mu pravimo raz- rastišče In kalčkom; to je tako imenovani hlpokotUni Henek, je prav potegnjen, slaboten in ta- nek kot labodji vrat Pozimi je zmrzovala voda in privzdignila zemjjo, ki je nosila s teboj rastli- nico. Ker Pa je hipokotil globo- ko posejanih rastlin dolg in ta- nek, se prav rad pretrga, zato takšne rastline slabo sedijo v zemlji, lahko jih izrujemo, zato tudi porumenijo, brž ko se nara- va prebudi Ni jih torej po«mo- dil mraz, rastlinice njso pozeble, le gibanje zemlje jim je pretrga- lo koreninice. Vzrok, da so se v isti globini posejana zrna pre- maknila, Pa je v tem, da ob setvi zemlja ni bila dovolj vle- ; žana. Povsod tam, kjer je pšeni- ca posejana takoj po oranju, pri- de do takšnega usedanja zemlje po ietvi. To usedanje pa spravi seme v vse mogoče jege In globi- ne, zato tudi zemlja mora pred setvijo biti vležena. Zlasti rž, pa tudi ječmen In pšenica zahteva- jo, da jim je ležišče trdno po stlano, imeti hočejo trdno zem- j Ijo, uležano zemljo pod seboj. Le | to obvaruje sem« v isti globini, v kakršni je bilo posejano in pre- preči pogrezanje semena v zem- ' Ijo. Sesede se najboljše sama, če ji pustimo dovolj časa. Nekoliko , lahko pospešimo usedanje z bra- : no, z rahljačem In tudi z va- ; Ijem So poljedelci, ki menijo, da ozimlna boljše preziml na robato vdejanl. močno kepasti rall. To pa ni vedno res, kajti robato vdelana ral je v notranjosti bolj votla, puhisi in^se počasnej« se- seda ler skl«ne7 kakor pa drobn« in nežno vdelana. Ce na takšni rali kmalu sejemo, mlade rastli- nice še huje trpijo pozimi, kakor na nežnejši rali. OsnovnO je to- rej, da je ral ozimine dovolj vle- žana, postranskega pomena pa Je, ali je nekoliko kepasta, ali kepe varujejo mlade rastlinice pred burjo ali ne. Glavno varstvo proti slabemu prezimovanju je uležana njiva. Celo na zemlji, ki nima mnogo humusa in, ki se zaradi tega ra- da zamaže in zaleže, če je preveč na drobno in valjar, ko je treba za brano in valjar, ko je treba zemljo hitro skleniti. V tem pri- meru si lahkto pomagamo spomla- di z valjarjem in brano, pa tudi z okopalnikom, da razbijemo skorjo, ki bi morda nastala na predrobno udelani pšenični njivi. In končno selekcija odpornih žitnih sort? To je ustvarjenje rastlin, ki so odpornejše, ki se tako hitro ne pretegnejo in ne pretrgajo. Take rastline se ostrim zimam upira- jo, vendar v7goja takih rastlin ni lahka naloga. V Središču nove mizarsite . delavnice Ze vrsto let je bila želja ko- lektiva poslovne enote »Slog« iz Središča zgraditi nov mizarpki obrat, v katerem bi imeli delav- ci vse pogoje za nemoteno pro- izvodnjo.'Ta se vedno odvija v nemogočih sedanjih prostorih, kjer je le težko doseči kolikor toliko sodobno produktivnost de- la, Dosedanja etapno zgrajena proizvodna hala današnji razšir- jeni mizarski proizvodnji več ne- ustreza Zato je poslovna enota letošnjo spomlad začela z etap- no gradnjo nove, velike delavni- ce paviljonskega tipa, v kateri bo dovolj prostora za sedaj za- črtano serijsko proizvodnjo. Ze letošnjo jesen bo zgrajeni del ob- jekta Blužjl proizvodnim potre- bam Za gradnjo tega pomembnega gospodarskega obiekta je kolektiv namenil vsa lastna sredstva, ob- čina Ormož pa je omogočila 2 milijona dinarjev kredita. Oosebna icronika Rodile so: Marija Kupčič, Trnovski vrh 8 — Marico; Marija Dornik, Hum 97 — Borisa; Marija Šegula, Pod- vinci 51 a — Janka; Neda Avgu- štin, Draženska 5 — dečka; Kri- stina Colnarič, Stari grad 13 — deklico; Frančka Lešnik, Selce 86, Lenart — deklico; Hedvika Vogrinec, Brezovčak 4, Ljutomer — deklico; Katarina Kvar, 2a- menci 2 — Martina; Marija Cre- pinko, Sestrže 57 — deklico; An- tonija Grandl, Grajenščak 20 — dečka; Ivana Hrga, Moškanjci 33 — dečka; Branislava Kukovec, Kuršinci 36a — deklico; Marija Zelenik, Zlatoličje 106 — Vido; Ivana Brglez, Savinsko 53 — de- klico; Hodvika Maučič, Mestni trg 7, Ormož — Frančka; Ema Horvat, Krčevina 55 — Milana; Kriscencija Rozinger, Strmec 47 — Frančka; Marija Radolič, Zla- toličje 120 — Ivana; Marija Ca- futa, Vičavska pot 20 — Marjan- co; Elizabeta Kikl, Središče 16 — Rudolfa; Marija Gajzer, Skrb- Ije 6 — dečka; Terezija Krajnc, Brezovci 6 — Zdenko. Poroke: Avgust Dimič, Majšperk 11 a, in Breda Teršelič, Majšperk 11 a; Alojz Korošec, Dornberg 13, in Terezija Kostanj evec, Celje, Ljubljanska c. 91. Toča ne počiva Letošnje pomladansko vreme je bilo kmetijstvu zelo naklonje- no. Slane in drugih ujm ni bilo, obetala se je dobra letina. Osta- le se le posledice zimske pozebe, ki je ponekod močno poškodo- vala ozimne posevke, deloma tu- di vinograde in sadno drevje, Največjo škodo na sadnem drev- ju so povzročili zajci, ki so v hudi in dolgi zimj popolnoma nbjedli nezaščitena debla mladih dreves. Začetek poletja je bil u- goden dokler v juliju ni nasto- pila suša, ki je ovirala norma- len razvoj poljščin in nasadov, marsikje pa celo prekinila vege- tacijo nekaterih kmetijskih kul- tur. Tudi toča ni počivala. Največjo škodo je doslej povzročila v Po- murju. Prvič je padla 30. maja tega leta v okolici Gornje Rad- gone. Samo na tamkajšnjem kme- tijskem kombinatu je poškodo- vala 140 hektarov vinogradov. Cez 14 dni je prišla druga toča in na istem kombinatu zajela ravninske predele ter poškodo- vala prek 400 hektarjev žit. Toča se je pomikala dalje proti jugo- vzhodu in močno poškodovala vinograde in žita na Vinogradni- škem gospodarstvu Kapela ter zajela tudi ljutomersko okolico, ki je že lansko leto doživljala eno najhujših katastrof po toči. Najhujša toča pa je leto« pada- la 23. julija v Murski Soboti in njeni okolici Dobre pol ure je divjala nevihta, med katero je podala, kakor kurja jajca debe- la toča. Ker je padala z vetrom, je razbijala celo šipe na oknih, po poljih pa je povzročila pravo opustošenje. Tudi v drugih kra- jih mariborskega okraja ni bilo miru pred točo. Zavarovalnica v Mariboru je letos registrirala točo 14 krat, vse v času od 30 maja do 20. avgusta. To pa ie ni zaključek k«r trajajo pojavi to- če do 15. septembra. Kmetijska gospodarstva in kmetijski kottibinati kakor kme- tijske zadruge, imajo svoje pri- delke dobro zavarovane. Druga- če je pri zasebnih kmetovalcih, ki večinoma še glavnih pridel- kov ne zavarujejo. Zavarovalni- ca jim nudi možnost, da prek kmetijskih zadrug skupinsko za- varujejo vsaj kooperirane pri- delke,^ za katere veljajo znižane premijske tarife. Individualna zavarovanja so dražja, ker se ta- rifirajo po normalnih premijskih tarifah, ki so za 20 odst. višje od tarif za skupna zavarovanja. Za- to priporočamo kmetovalcem, da ob sklepanju kooperacijskih po- godb s kmetijskimi zadrugami u- veljavijo tudi zavarovanje ko- operiranih pridelkov proti toči, Kooperanti lahko tudi nekoope- rirane pridelke enake vrste — kakor so kooperirani — zavaru- jejo po znižanih premijskih " ta- rifah. Ce torej kmetovalec zava- ruje kooperirano količino pridel- ka, na primer pridelek pšenice lahko pod istimi pogoji zavaruje tudi morebitno ostalo, oziroma nekooperirano količino omenje- nega pridelka. Pridelkov, ki vsaj deloma niso zajeti v pogodbene sodelovanje, ni mogoče vključiti v skupinska zavarovanje koope- riranih pridelkov. Zavarovanje kooperiranih pri- delkov po znižanih premijskih tarifah bo mogoče skleniti le te- daj, Ce bo v skupinsko zavarova- nje vključeno najmanj 50 odst. kooperantov s področja posamez- ne poslovne enote, oziroma kme- tijske zadruge Tu so mišljeni ko- operanti, ki sklenejo z zadrugo pismene pogodbe o proizvodnerr, sodelovanju za pridelke poljščin vinogradov, sadovnjakov m dru- gih nasadov, to je pridelke rast- linske proizvodnje. Aloj^ Uicjiorevčič PTI7J dne 30 avgusta 1963 TEDNIK Stran 3 BIOGRAD NA MORU rebreac jsbi center P.ujčanov LETOS JE OBISKALO DOM NAD 1000 TURISTOV — OBCINA POMAGA NAJVEČ OTROKOM IZ HALOZ IN SLOVENSKIH GO- RIC — LETOVIŠČE ZA ODRASLE Letošnja turistična sezona je bila predvsem za turiste ob Ja- dranu zelo prijetna Nekaj je k temu pripomoglo tudi izredno le- po in toplo poletje Na poti v Bicgrad na morju, katerega neka- teri upravičeno imenujejo »drugi Ptuj«, sem opazil poleg naših tu- ristov tudi precej tujih, največ iz Avstrije. Nemčije in Francije. Da bi se prepričal o obisku tujih tu- ristov, sem se za pet minut usta- vil ob prelepi »jadranski magi- strali«. V tem času je »zdrvelo« mimo 11 avtomobilov, od tega 9 s tujo registrsko oznako. Mislim, da le vsak komentar odveč P'Jstimo sedai tuje turiste in si poglejmo počitniški dom v Bio- gradu, ki je oddaljen od centra mesta deset minut in na katerem piše: »Počitniški dom občine Ptuj, Biograd n m.« Prijetni prostor za odmor, ki ga iz leta v leto ure- jajo. Tudi Biograd je s svojo lego na zelo lepem kraju. Borovi gozdički, izredno lepa plaža »Soline« južno od mesta je pravi raj za turiste Prebivalci mesta se v glavnem ukvarjajo le s turizmom. Upravnik doma Viktor Krajnc je povedal, da je do danes obiska- lo počitniški dom nad 1000 ljudi, razen nekaj izjem — vsi Ptujčani. Sonce, kopanje in zvečer zabava v hotelu »Ilirija« so glavna za'po- slitev dopustnikov. Mnogi so po- zabili na vse skrbi v službi, dru- žim ter uživajo ob toplem soncu in vodi. Kapaciteta doma in tabora za domom, kjer je postavljeno okrog 30 do 40 šotorov, je 150 odraslih. V začetku avgusta pa jih je bilo tudi 240 in je kuhinja s težavo zmogla vse delo. Tudi nekatera ptujska podjetja imajo svoje weekend hišice. Tako , ima Kme- tijski kombinat dve taki hišici. po eno pa KZ »Jože Lacko«, Bol- nišnica. Reševalna postaja, Komu- nalno podjetje in Opekarna V domu je zaposlenih 13 ljudi, od tega 6 kuharic S hrano in osta- lim so gostje zelo zadovoljni. Iz leta v leto postaja letovišče vedno bolj rekreacijski center za odrasle. Prejšnja leta je namreč taborilo v Biogradu vedno več otrok kot odraslih. Letos je tabo- rilo okrog 300 otrok, ki so bili v treh izmenah. Poleg teh so leto- vali pripadniki TVD »Partizan« in rokometaši »Drave«, Skoraj za vse otroke (okrog 95 odst.) je plačala letovanje občina Ptuj, ki skrbi predvsem za letovanje otrok iz Haloz in Slovenskih goric. Uprava doma organizira za vse kolonije tudi enkratni izlet na bližnje oto- ke. Počitniški dom je bil do srede avgusta skoraj vedno popolnoma zaseden. Uredili so- tudi plažo po-, leg doma, skratka iz leta v leto ga prilagodijo želji turistov, ki hočejo svoj dopust preživeti čim- bolj udobno. Preskrbljeno je tudi za tiste. ki. r9di poglf^dajo v kozarec. Črnega dalmatinskega vina je letos dovolj, cena pa je od 150 do 250 dinar- jev. Turisti, ki so že lani ob skali ta kraj, pravijo, da je letošnje črno vino kvalitetno slabše od l=nskega. Morda sedaj, proti kon- cu sezone? Še nekaj dni bo v taboru in do- mu ptuiske občine ž'vahno. S pr- vim septembrom bodo dom zaprli in morja ter sonca bo za letos do- volj 2 T) Vpisovanje učencev na Glasl>ene šolo v Ptuju za šolsko leto 1963/64 Na glasbeno iolo v Ptuju bo- mo vpisovali učence po nasled- njem vrstna redu: dne 2. in 3 septembra 1963 vpisujemo stare učence, dne 4. septembra 1963 bo spre- jem novih učencev, vsakokrat od 9. do 11 ure in od 14. do 17. ure Poučevali bomo naslednje predmete: klavir, violina, vio- lončelo, kontrabas, trobenta, po- za\'na, rogin ostala trobila, na- uk o glasibi od prvega do šeste- ga razreda, pripravnico prvi in drugi razred, glasbeni vrtec. V glasbeni vrtec sprejemamo predšolske otroke od petega le- ta dalje. Učence prvega razreda osnov- ne šole bomo vpisovali v pri- pravnico. Vse ostale pa sprejmemo v in- strumentalne oddelke po prosti izbiri. V vse instrumentalne oddelke •sprejemamo tudi odrasle. Mladincem posebno priporoča- mo oddelek za trobila in jih va- bimo k vpisu. Učencem, ki se bodo obvezali sodelovati pri godbi na pihala v Ptuiu, bomo nudili izredne ugod- nosti. Vse ostale informacije in pri- javnice dobite v šols^ki pisarni. Ravnateljica: Ela grol-Senčar: Priprave za mladinsko ietno konferenco pri „Elektrokovinar ju" Kmalu bo prišel čas, ko bomo polagali račune o storjenem de- lu, opravičili storjene napake in neuspehe. Naša dolžnost je, da se na ta dan vsi dobro pripravi- mo. Vsak mladinec našega pod- jetja naj po svoje oceni delo mladinske organizacije, odnose, ki so bili med mladinci in sta- rejšimi člani kolektiva, tako da bo vsak mladinec lahko podal kritiko našega skupnega doseda- njega dela. Pri tem pa moramo paziti, da ne bomo zašli v slepo ulico in da ne bomo na konfe- renci reševali osebnih sporov, ampak da bo vsak primer kj ga bomo obravnavali, koristen za naše nadaljnje delo. Največ pozornosti bomo morali posvetiti razvoju podjetja, delitvi osebnih dohodkov, dvigu produk- tivnosti in vprašanju zakaj naša mladina tako malo sodeluje v druužbenopolitičnih organizaci- jah, posebno v ZK. Vodstvo naše mladinske orga- nizacije ba na konferenci dalo v razpravo načrt o novi obliki vodstva mladinske organizacije v prihodnjem letu. V tem načrtu bo predvideno, da bo imela vsa- ka ekonomska enota oziroma obrat tričlanski odbor, od kate- rih bo eden izvoljen v centralni mladinski odbor našega podjetja. Mnenja smo, da bo tako vodstvo veliko pripomoglo k bolj organi- ziranemu delu v podjejtu Vsi ti odbori po ekonomskih enotah, oziroma obratih bodo imeli se- stanke samostojno ter reševali probleme okrog svojega delov- nega mesta. Skupno Pa bomo re- ševali nastajajoče probleme ki bi enventualno nastali. Prj vo- litvah bo treba zelo paziti, da bo- mo izbrali za svoje predstavnike le tiste mladince, ki so pokazali največ volje za delo v organiza- ciji. Tudi o delu drugih organizacij našega podjetja, kct so sindikat, DS, UO bomo razpravljali Ve- liko pozornosti bomo morali po- svetiti družbeni organizaciji ZK našega podjetja ter ojačevati nji- hove vrste. V glavnem pa bo. kakor sem že omenil, konferenca obračun za storjeno delo Razne prrbleme bomo gledali skozi očala naših dejanskih možnostih kajti le te- daj bo mladinska konferenca na- šega pc-djetja uspešna Ketiš Franc CEPLJENJE PROTI DAVICI, TETANUSU IN OSLOV- ŠKEMU KAŠUU NA OBMOČJU ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ Zaradi množične obolelosti za ošpicami na našem področju je bilo tretje cepljenje odgodeno in bo v času od 5 do 14. septem- bra 1963 po sledečem razpc^redu. Vsak obveznik bo dobil oseb no vabilo, ki velja tudi za ce- pljenje proti kozam, ki bo po 6 tednih • Starši, poskrbite, da ne bo neopravičenih izostankov zdrav- stvene izkaznice prinesite s seb oj. Ptuj, v prostorih higienske post aje 5. in 6. sept ob 16 uri Grajena, v šoli 9 sept. ob 10 uri Dornava, v šioli 9 sept ob 13 uri Pacinje, v gostilni pri Tobiasu 9 sept ob 14 uri Podvinci, v gostilni pri Pravdi ču 9 sept ob 14.30 Trovska vas. v šoli 10 sept ob 10. uri ■ Desternik. v šcli 10 sept ob 1130 Janežovci, v zdrav postaji 10 sept. ob 13 un R-goznica, v zadružnem domu 10 sept ob 14.30 Juršinci, v zdravstveni postaji 10 sept ob 15 uri Markcvci, v šoli 11. sept ob 11 uri Gcrišnica. v zdravstveni postaji 11. sept ob 13 uri Polenšak, v šoli 11 sept ob 15. uri Leskovec, v šoli 12 sept ob 10 uri Videm, v šoji 12 sept ob 13 un Stojnci, postaja za PP rdečega križa 12 sept ob 14 un Vitomarci, v šoli 12. sept ob 15. un Pcdiehnik, v zdravstveni postaji 13, sept ob 9 30 Gruškovje, v 4oli 13 sept ob 12 nri R-dni vrh, v šoji 13 sept ob 13 30 Zetale, v zdravstveni postaji 14 sep. ob 9. un Sela, v šoli 14 sept ob 11 un Higienska postaja Zdravstvenega doma PTUJ Novi stanovanjski in poslovni prostori ter i(opališ če v Juršincih v Juršinnh že nekaj časa izva- jajo gradbena dela na poslopju kmetijske zadruge. Ko bodo po- slopje dokončno uredili, bo v njem nekaj stanovanj, spodnje prostore pa bodo preuredili v skladišča in razne druge poslov- ne prostore, ki so jih do sedaj zelo pogrešali. V tem poslopju že nekaj časa posluje pošta, ki se je sem preselila iz Senčarjeje go- stilne, Kakor je videti, bodo dela končana še to jesen. Vsa dela fi- nancira kmetijska zadruga »Jože Lacko« s sedežem v Ptuju. Prav tako dobro napredujejo dela pri gradnji vaškega ali kra- jevnega kopališča, ki bo v po. siopju sedanje zdravstvene posta- je. Do sedaj so izkopali nad 80 kubičnih metrov zemlje za vodni rezervoar. Tudi ta dela naj bi bi- la končana do jeseni. Sredstva za kopališče je pnskrbela k^aje^^la skupnost, precej pa je pripomo- gla tudi občina. Zadnje dni so bi]e na področju Juršinc nabiraliie akcije SZDL za pomoč od potresa poškodova- nemu Skopju Po podatkih tov. Zajdela so do sedaj nabrali skup- no 70.000 dinarjev. B. J. VSAK MESEC 24 NOVIH PECI V PROIZVODNJI V torek, 27. avgusta 1963, je bilo v elektrolizi B v tovarni gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem puščenih v po- skusno gretje nadaljnjih 24 no- vih peči. Te bodo čez dober me- sec proizvajale aluminij, — Od 14. junija 1963 je doslej monti- ranih v elektrolizi B že skupno 96 novih peči. 72 peči od teh že proizvaja aluminij in do letoš- njega dneva republike bo pred- vidoma v proizvodnji že vseh 172 peči. ki bodo dajale 100 od- stotkov več aluminija, kot ga je proizvajala ta tovarna z elek- trolizo A. Za pravilno koriščenje stavbn.h parcel v Ptuju imamo precejšnje število stavbnih parcel, ki niso dobro izkoriščene ali pa sploh niso. Na nekaterih rastejo ko- prive in kislice. To prav goto- ro ni v Čast mestu, pa tudi si- cer ne daje nobene koristi. Na- štejmo samo nekatere takšne parcele, ki jih je pred leti do- delil takrat še mestni odbor raznim podjetjem in organiza- cijam v taki meri, da jih do- tični niti ne rabijo: del igrišča za rokomet je neporabljen in jorasel z nad meter visokim coprivovim nasadom. Rokomet- niki tega prostora ne odstopijo nikomur, četudi bi hotel tu zgraditi ne vem kakšno veliko stavbo. Podoben je primer na par- celi, ki leži severno od nove šole na Ljutomerski cesti. Tod ie prostor dveh ali treh arov nujno zaraščen s koprivami, medtem ko bi bil lahko tam lep vrt, če že šola ne potrebuje ce- lotnega prostora. Prav takšen koprivoT nasad je ob ce.sti, kjer je dohod k novi šoli. O kopri- vah v bližini hotela je objavil Tednik že tudi sliko, vendar doslej ni še nikdo smatral za potrebno na tako prometni toč- ki napraviti red. Vsekakor je takšnih prime- rov na mestnem območju še več. Zato mislim. Ha bi bilo potrebno stavbišča in sploh prostor na področju mesta bolj. še izkoriščati kakor ^e ga iz- korišča sedaj, ko se dopušča bohotenje plevela in kopriv, tam. kjer bi lahko v najslab- šem primeru uspevala zelenja- va. Franc Cnček Cemu dvojni strošhi? V Ormožu ima Stanovanjska skupnost z gradnjo vodovoda polne roke dela. Zadnji čas je opaziti, da so dela v zaključni fa- zi in da bodo kmalu napravljeni priključki K stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, če še niso. Skratka, uresničila se bo večletna želja prebivalcev Ormoža in bo po vodovodnih ce- veh pritekla v sleherno hišo či- sta, zdrava pitna voda. Med gradnjo vodovoda v Or- možu je bilo mesto prekopano in precej globoki jarki, v katerih so bile položene vodovodne cevi, so bili kmalu zasuti s prej izkopano zemljo. Komaj nekaj dni je mi- nilo, ko so položili na nekoliko potlačene zasute jarke granitne kocke. Po kratkem času se je zemlja s kockami sesedla in na- pravile so se precej globoke* ja- me. To sicer ni najhujše, le da to stanje ne bo moglo trajno ostati. Stroški polaganja kock, ki le niso majhni, se bodo podvojili. Polo- žene granitne kocke bo potrebno ponovno izdreti, jarke dopolniti in ponovno zgraditi cestišče. To vse je zelo enostavno. Morda bi bilo prav opraviti potrebna dela v breme tistega, ki je zakrivil, da je treba isto delo opraviti dva- krat. V nasprotnem primeru teh stroškov ni moč opravičiti in ie kritika povsem umestna. C D. Ustanovitev turistično-olepše- valnega društva na Poienšal(u V lepem in prijaznem kraju — na Polenšaku so se minulo nede- ljo sestal: domačini na sejo, ko so določili osemčlanski iniciativ- ni in organizacijski odbor, ki ima nalogo ustanoviti krajevno, oziroma vaško turistično olepše- valno društvo, ki bo prvo te vr- ste v naši republiki. Ker je Polenšak zelo lep kraj z izrecno zanirnivo naravo in ka- mor so že pred vojno radi zaha- jali ljudje iz mesta na oddih, dopust ali izlet in ker ima vas sodobno gostišče, trgovino, po- što in kjer deluje nekaj vaških društvo čeden'dom z dvorano, kjer so lahko razne prireditve, je. določenega turističnegia po- mena. Znano ie da pelje skozi Polenšak cesta Ptui—Ljutomer, po kateri vozi avtobus štirikrat dnetmo Na Pol®nšaku ie tudi ne- kaj stanovanjskih poslopij, ki so v stanju ob vsakem času nuditi gostom prenočišča Je pa še ne- dovoljno urejen in ravno to je bil vzrok, ki je pripeljal do za- misli, da se tu osnuje olepševal- no društvo. Ker pa je olepšava kraja, povezana s turizmom, je prišlo do sklepa, da se osnuje turistično-olepševalno društvo. To bo imelo precej dela. hvale- vredno pa je, da so domačini z veliko voljo in Interesom prije- li za dela. Vsekakor se zavedajo, da je to samo v korist njihove- mu kraju. Iniciativni odbor se pripravlja na prireditev, ko bo 1-udi usta- novni olsčni *bor. To bi naj bilo 15, septembra Program je delo- ma že sestavljen Nastopili in goste zabavali bodo Veseli slove- njegoričani tli tzv. gomilski mu- zikantje. nasploh pa Čaka goste veliko razvedrila Torej, v nede- ljo, 15, septembra vsi na Polen- šak! B J JE TAKO POSLOVANJE GASILSKEGA DRUSTVA V HA.TDOŠAH PRAVILNO? Člani Gasilskega društva v Hajdošah vprašujejo funkcionar- je višjih gasilskih organizacij, ali si smejo nekateri člani uprav- nega odbora društveno vozilo ta- ko prilastiti, da se v nočnih urah ali tudi čez dan vozijo na prire- ditve, izlete, gostije in drugam brez vednosti ostalih članov. Ko je potrebno sodelovati na prire- ditvah ali vajah, pri graditvi do- ma in sicer, upravni odbor vednc kliče vse člane na sestanek, da se delo razdeli. Na izlet ali po- dobno pa se vozi vedno le ista če- trtina upravnega odbora s svoji- mi soprogami. Pri takšnem poslovanju izgiib- Ijajo člani in članice zaupanj<=' v vodstvo društva. CD OTROŠKO IGRISCE PRI PARKU SLIT7J NAMENU Otroško igrišče, ki ga je pri ptujskem parku uredil teren SZDL v Ptuju, je z vsemi rekvi- ziti celo poletje odlično služilo namenu. Žrtev prevelike pozor- nosti otrok bo menda najprej postalo športno letalo, ki ga je dal Aeroklub Ptui na razpolago igrišču za ogled otrokom Otroci skač<=>jo po njpgovib krilih, se na njih zibljejo. skačeio. plazijo'v trup itd. Vsi ti rekviziti so do- brodn.šli tudi številnim šolarjem iz drugih šol, ki so prihajali v Ptuj na izlete in so na igrišču počivali. K sreči so vsi rekviziti zelo trdno postavljeni in so moč- ne konstrukcije, sicer ne bi mo- gli vzdržati neštetih preizkušenj posameznih otrok ali skupin, ki si dajejo na njih sedaj-v počitni- cah duška. CESTNI MOST CEZ DRAVO V PTIT.nT BREZ OVIR Ptujski novi restni most čez Dravo je že nekaj dni v brf^zbib- nem prometu Prej.«nji teden so končali dela na tem mostu, na katerem so bile odstranjene edi- ne ovire na njem. ki so jih po- vzročala povezna železa; sčaso- ma so jih zrahljala težka vozila. Dve žeiezi sta bili celo dvignjeni in sta ovirali promet ter je ravno zaradi njiju moralo priti do te- meljitega popravila na mostu, Naše zdravje Oslovski kašelj na območju zdravstvenega doma v Ptuju Oslovski kašelj s svojimi značilnimi napadi dušečega kaš- Ija ogroža večinoma otroke, čeprav izjemoma tudi starej- šim ne prizanaša. Cim mlajši je otrok, tem nevarnejše je zanj to obolenje. Oslovski ka- šelj je nalezljiva bolezen, pre- naša ee od bolnega na zdra- vega s kapljicami kužne sline. Od trenutka okužbe do izbru- ha bolezni preteče od T do 21 dni. to dobo imenujemo inkii- bacija. Bolezen se razvija po- stopmna. v začetku ima otrok nahod in suh .kašelj večinoma ponoči, brez vrgosto tudi bruha, lako stanje v bolj ali manj težki obliki traja več tednov. Otroci zelu oslabijo, njihova odpor- nost napram drugim boleznim se zmanjša, težke oblike imajo tudi pogoste komplikacije k(>t je pljučnica. Od 1458 leta imamo obveznO cepljenje tudi proti oslovske- mu kašlju. Cepimo istočasno s cepljenjem proti davici in te- tanusu. Injekcijo mešanega ce- piva mora obvezno dobiti \sak otrok rojen v prejšnjem letu trikrat in četrto po enem letu, to dodatno cepljenje imenuje- mo revakcinacija. Taka zašči- ta varuje malčka pred obole- njem, v primeru masivne okuž- be slabostnega otroka pa ubla- ži potek bolezni in s tem pre- preči najhujše. Vsak primer ugotovljenega oslovskega kašlja mora biti pri- javljen zdravstveni služit; in tako imamo v prvih seiluuh mesecih letošnjega leta I.OI pri- javo. Zavedamo se, "da morda kak lažji primer uide evidenci, ker je bo ezen znana in starši ne kličejo zdravnika, vendar analiza javljenih primerov mnogo pove. Od 101 obolelih sploh ni bilo cepljenih 75 otrok, in sicer 61 ker so bili starejši od petih let (ko je bil mali, še nismo cepili) ali mlajši, rojeni v letu 1965 in še nisi. prišli na vrsto; U je necepljenih obvez- nikov, bodisi da so izostali opravičeno, po bole/.ni, bodisi neopravičeno, nihče ni prišel niti povedat, zaka.j [ih ni na cepljenje. Devetnajst bolnikov je bilo samo delno Cf-pljeno. 12 samo enkrat, 5 dvakrat od teh trije drugič cepljeni že v in- kubaciji. ko cepivo ne prepreči pojava bolezni. Od vseh obo- lelih otrok sta bila dva trikrat cepljena — to sta otroka po- sebno občutljiva za vsako okuž- bo in pogosto'bolna, v tem pri- meru jih je cepljenje morda obvarovalo najhujšega. Od po- polno, štirikrat cepljenih otrok ni zbolel nobeden! Za sedem otrok nimamo podatkov, ker niso z našega področja. Tako priprosta analiza do- volj jasno pove. kako uspešno je cepl>nie. Ce ni davice več, oziroma se pojavlja poredko- ma. tudi ni možuo<;ii okir>be. V primeru oslovskega kašlja pa bilo dovolj prilike za »tike med bolnimi in zdravimi otr v:; in vendar ni nihče od popolno cepljenih zbolel. Ro spoznamo, da imamo tako učinkovito orož- je proti tej bolezni, poglejmo kako se ga poslužujemo vsi. starši in zdravstvena slu/ha. Seznami obveznikov za ceplje- nje na primer iz leta 1961 kaže- jo, da je bilo vseh obveznikov 1289 od teh je popoln« cepi je. nih 1011 to je 78,4 ode^. Opra- vičeno izostalih je 4,7 odst. Ne- opravičeno izostalih je 4.8 odst. to je 62 otrok. Cepljenje je prekinilo, to pomeni da po pr- / vem ali drugem niso. prišli več, 11,8 odst. to je 152 otrok. Kaj nam te številke povedo v luči prejšnjih razlaganj? V tem le- tu je ostalo 2-14 otrok nezašči- tenih pred boleznijo. Zakaj? Pogosto iz malomarnosti, nekaj krat celo iz namernega odpora zdravstveno neprosvetljen'h staršev — >moji so vedno zdra- vi. ne dam jih cepit«, lakih primerov je vedno manj. zdrav- stvena služba se bon proti njim 7 naknadnimi pozivi, z naknad- nimi termini in s sistematskim javljanjem sodniku za prekr- ške ne zaradi kaznovanja, temveč, da bo otrok kljub vse- mu obvarovan. Bolan otrok tu- di ni samo sam ogrr>7en tem- več seje bolezen v svoji okoli- ci. Disciplinirani in poučeni starši prispevajo -/ rednim od- zivom k preprečevanju in za- tiranju tudi te .'K>le7ni. Dr. N. Pavličeva. Nesreča nikdar ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Milošič Jakob, Ptuj, Draženska 1, si je pri delu poškodoval levo roko; Bohi Franc, Grajenščak 51, je padel z mopeda; Krajger Alojz, Muretinci 17, je padel z voza; Pe- tovar Marija, Stanovno 17, si je s petrolejem namazala trebuh; Roškarja Branka iz Bukovec je brcnila krava; Vaupotič Takob iz j Lancove vasi 48 se je poškodoval i pri prometni nesreči; Kostanje- vec Janez. Nova vas 74, je padel s kolesa ter se poškodoval po tre- buhu; Rožman Ivan. Kidričevo 77. je padel s kolesa ter si poško- doval desno nogo; Toplak Marto. Bratislavci 9. je krava brcnila v glavo; Prelog Franc, Mota 25. je padel z motorja ter se poškodo- val; Kuret Marjan. Kidričevo, si je pri nogometu poškodoval levo nogo, Erman Viktor, Selci 95, je padel s kolesa ter si poško- doval glavo; Ozvatič Jožetu iz Lahonc 13 je opeka padla na gla- I vo; Sabotin Franc Lunovec 5, si je poškodoval desno nogo; Bez- jak Alojz iz Markovec 91 je pri delu po,<5kodoval levo nogo; §i- ppk Andrija, Dubrava 12, si je s kropom poparil desno roko; Traj- barja Franca iz Mote 31 je konj brcnil v levo roko; Vidovič Ma- rija s Pobrežja 105 je padi?, s traktorja ter se močno poškodo- vala; Ivanuša Ivana iz Loppršic 27 je konj brrnil v l<=>vo koleno; Kurbusa Vladimira iz Ptuja, Coj- zova pot 11. je podrl avto ter ga poškodoval: Kukover Alojz. Leš- nica 3. si je pri ž^ganni drv po- škodoval desno roko; Fnrstnarič Marija. Ptuj. Na postajo 5. je padla z motorja ter se poškodo- vala po glavi; Soštarič Jož<='. Br®- zovci 5. le padel s kolesa t»»r se poškodoval; Zeienko Franc. Do- lič 10. je padel z dr'='v»sa; Zelenik Anton. Dolič 31, se je pri pro- metni nesreči poškodoval po gla- vj; Vogrinc Miran, Pavlovski vrh 50, si je pri igranju poškodoval desno peto. Dopisujte v TEDNIK Stran 4 T P n N I K PTUJ. dn«« »vgustfl 1?»«.? Moten uldiki no podrociu kulture in umetnosti v sindikatih ptujske komune re<;rto razmišljajo o kulturi in umetnosti v delovnih kolektivih in v komuni. Osnovna misel j? osredotočena na vprašanje, kako bi kulturno-umetniško ustvarjanje v delovnih kolekti- vih dobilo v bodoče množičen, vsebinski in kvaliteten razmah med našim delavstvom. Ob ana- lizi sedanjega stanja v »Svobo- dah« ugotavljamo, da je v njih zelo malo di^^lavcev, čeprav so to delavsko kulturno-umetniška društva. Kje je temu vzrok? Ne- kateri trdijo, da televizija, radio in film in da se človeku ne ljubi, da bi stremel za lastnim kultur- no-umetniškim u.=;tvarjanjem. Ali naj vzamemo tako trditev kot točno? Menim, da ne, ker bi s tem zanikali resnico, da naš člo- vek rad zapoje lepo pesem, zelo rad zaigra ali slika. Delno je res, da morda televizija, radio in film vplivajo na zmanjšano aktivnost človeka, toda glavni vzrok ni v tem. Glavni vzrok je vsekakor predvsem v tem, ker ne najdemo pravilnih sodobnih oblik, ki bi pritegnile našega delovnega člo- veka in ga usmerjale k čim sa- me,«;tojnejšemu ustvarjanju na področju kulture in umetnosti. Eden izmed vzrokov je tudi ta, ker delovni kolektivi in »Svo- bode« niso našli skupne poti za skupno delo. Marsikateremu de- lovnemu kolektivu je vseeno, s kakšnimi problemi se ukvarjajo »Svobode« in kako je s kulturo in umetnostjo v komuni. Zaradi tega na raznih sestankih padajo očitki in opravičila. Dejstvo pa je, da se splošno čuti nek zastoj, ker smo na marsikaterem pod- ročju kulture in umetnosti bili pred leti dalje kot smo danes. v občini danes ni množičnega pevskega zbora, čeprav smo ga pred leti imeli. Pred leti smo imeli v Ptuju dober tamburaški zbor delavske mladine, v kate- rem so se mladi delavci z veliko ljubeznijo učili spretnosti na strunah svojih instrumentov. V Cirkovcih je obstajala odlična folklorna skupina, tudi Markov- ci so znani po folklori. Marsikaj je že bilo, danes. pa-smo prav za toliko revnejši na področju kul- ture in umetnosti v občini. Ali je vedno temu vzrok le en člo- I vek? Morda denar? Da, človek j in denar, toda pozabiti ne sme- mo, da je stvar kulture in umet- nosti, važna stvar vseh občanov! Pri marsikateri stvari je odločal denar. Pri organizaciji ene izmed kulturnih prireditev v Ptuju je na primer »Svoboda« zaprosila skupino mladih godbenikov, naj sodelujejo v programu. Prvo, kar so znali odgovoriti, je bilo: »Ja, če dobro plačate, zakaj pa ne!« Zakaj vidi posameznik samo svoje interepe, zakaj ne upošte- va skupnosti, ljudstva, iz kate- rega izhaja, delovnega človeka, ki gradi novo socialistično druž- bo in oblikuje nov lik pleme- nitejšes^a človeka? Morda prav zato, ker ima v sebi premalo kulture in plemenitosti. Ob srečanju z enim izmed umetnikov, slikarjev-amaterjev, sem zastavil vprašanje, koiiko zasluži s svojim čopičem. Prese- nečen, skoraj užaljen, vendar iskren in z veliko toplino, je de- jal: »Ce bi slikal za denar, bi prenehal slikati. Moj cilj ni de- nar, temveč umetnost. »Vesel sem bil toga odr;ovora in čeprav je bil izrečen pred časom, se ga spnn-iinjam kot bi ga slišal da- nes. Vsi bi morali biti takšni,' in verjemite, mnogo velikih kul- turnih in umetniških dobrin bi ustvarili ljudje. Ustvarjati za človeka, za njegovo srečo, to je nekaj velikega in lepega. Morda bo ob vsem tem, kar je bilo doslej povedanega, kdo vprašal, čemu ta razmišljanja v sindikatih, ko pa imajo ti ven- dar glavno nalogo ukvarjati se z go.^podarstvom. Vendar je na to odgovor, da so tudi sindikati, kot vse ostale družbeno politič- ne organizacije in društva ena- ko odgovorni za kulturo in umetnost v komuni, kot za pro- bleme proizvodnje in celotnega gospodarstva. Z rastom proiz- vodnih dobrin in življenjskega standarda mora v enaki meri ra- sti kulturna raven delovnega človeka. Ni dovolj imeti polno denarnico, pa prazno glavo. Ve- lika je razlika, ali delovni člo- vek odhaja v gostilno in tam za- pravlja svoj prosti čas in denar, ali pa v gledališče in obiskuje kulturne prireditve, se udejstvu- je v raznih sekcijah »Svobode« ali v drugih društvih. V pr\'em primeru postaja vse revnejši, v drugem primeru pa vse boga- tejši in srečnejši. BF Delo DPD Svobode v Ptii u DPD Svoboda v Ptuju bo letos poživela delo svojih sekcij. Usta- novila bo kulturnoprosvetno sek- cijo, v katero bodo vključeni tu- di slikarji amaterji, v pripravi pa je tudi ustanovitev mladinske godbe na pihala, ki bo imela se- dež v TAP. Ponovno pa bi radi ustanovili nekatere sekcije, ki so nekoč že delovale, npr. godalni in tamburaški orkester ter mladin- dinski pevski zbor. Za dvig glasbene kulture ima i DPD Svoboda v Ptuju glasbeno šolo, kjer bomo tudi letos pouče- vali harmoniko, kitaro in klari- net, na novo pa bomo uvedli še pouk violine. Vpisovanje" v glasbeno šolo DPD Svobode bo 3.'^ptem- bra od 8. do 11. in od 15. do 17. ure v 5. nadstropju Narodnega doma. Vpisnina bo 100 din. Vsak, kdor se vpiše, mora posedovati svoj instrument. Dne 4. septembra bo od 15. do 17. ure (tudi v Narodnem domu) kupoprodaja že rabljenih instru- mentov. Učenci, ki še nimajo lastnih instrumentov, si bodo lahko takrat nabavili že rablje- ne instrumente za primerno ceno. V DPD Svoboda deluje sekcija esperantistov, ki bo letos tudi vpisovala nove učence tega sve- tovno znanega jezika. Interesenti naj se zglasijo pri vodji sekcije tov. J. Domanjku. Fran j o Hribernik Televizija, vzgoja in starši ... samo neJcaj formalnosti namesto uvoda. Gre za pro- blem, ki je specifična hiba se- danjosti. Dnižba ji je zato po- s^retila veliko pozorno.sti, zlasti prosvetni delavci se trudimo, da bi jo čimprej preoblikovali v ustrezni faktor, ki bo že da- nes koristil naŠi družbi in po- znejšim rodovom. Vzgoja! F;>- jem. ki je nihal in še niha nad isodo nič koliko generacij. Pred nekaj dnevi je Svet svobod in prosvetnih društev v Ptuju poklonil desterniškemU Prosvetnemu društvu televizij- ski aparat. Za Desternik je to velika kulturna pridobitev. Za- nimanje za večerni TV-pro- gram. je kmalu privabilo do- ka i domačinom. "^Jajveč je se- veda prišlo otrok-šoloobveznih in veliko takih, ki sploh še ne hodijo v šolo. Spričo neustrez- nega programa in načela »hora leg-alis«. sem otrokom odsveto- val prihajanje k poznim pred- stavam. Pojavile so se težave in opazke, češ, da nekateri otroci lahko gledajo, drugi, da zopet ne. Opazka je plehka in neosnovana. Večerne predsta- ve se ne dovolijo prav nobene- mu otroku. Priporočal ns vsem mlajšim, da se udeležijo pro.grama takrat, kadar je njim namenjen, navadno ob 17. uri in ob izjemnih obzornikih: Po- tres v Skopju, obisk tov. Hru- .ščova. Dejstvo je naletelo na odpor pri tov. Z. S., ki je dne, 16. av- gusta 1965. ob 20. uri prišel z otroci k večernemu programu. Na pripombo, da pri večernem programu pač otroci niso zaže- leni. me je na skrajno bruta- len način zavrnil: »Za svoje otroke odgovarjam jaz in tebe prav nič ne briga, kam jih pe- ljem!« Potem je otroke pustil in odšel. Zaradi neprijetnega inciden- ta sem se naslednji dan posve- toval z nekaterimi pedagoški- mi delavci v Ptuju. Poglejmo, kai pravijo: Tov. Rajšter B.. pedagoški svetovavec. je med drugim de- jal: »Tmam otroke in televi- zijo. Ko je ura osem zvečer, iih po.šljem spat, pa čeprav je TV-program internega značaja. Tem bolj je to obvezno v jav- nem prostoru.« Istega dne sem se posretoval s pedagoškim svetovavcem tov. Hribernikom. Pristavil je ta- kole: >Odločno sem proti na- čelu zagovarjanja o večernem obiskovanju predstav. Izjemo- ma bi se naj učencem dovoli- lo obiskovati koncerte-seveda v spremstvu staršev.« Za mnenje sem prosil tudi tov. prof. Pauliniča, uglednega pedagoga. Dejal je: >Ne samo otroci obveznih šol, ampak ce- lo dijaki srednjih šol ne bi smeli obiskovati večernih pred- stav. Tu o kakem pozitivnem učinku ne moremo govoriti. Je minimum, kar še sploh lahko zahtevamo od otrok.« Obrnil sem se tudi na Svet svobod in prosvetnih društev v Ptuju do tov. Korena, tajni- ka. ki je televizijski aparat izročil svojemu namenu. Pri- pomnil je: »Večerne predstave so namenjene odraslim. Za otroke pa je odmerjen čas ob sobotah in nedeljah ob petih popoldne ter vsakih štirinajst dni, ko je posebna otroška od- daja.« V ilustracijo bi še rad nave- del nekaj misli iz strokovno- pedagoške literature in sestav- ke. ki sem jih srečal pri štu- dijski razpravi. Ameriški časopis Weekend, je pred dobrim tednom prine- sel zanimiv sestavek pod na- slovom: »Nevarnost je, da čez deset let sploh ne bo otraštva.« Povzetek je priobčil Ljubljan- ski nedeljski dnevnik. Dopis- nik pravi: »Današnje deklice sploh niso več deklice. To so nezrel^ ženske, ki jih ne za- nima nič. kar ni v zvezi s sek- sualnostjo in šuntom. Trinajst- letne »frklje« hodijo s fanti po arostilnah in vseh mogočih lo- kalih. In starši? Sami jih po- tiskajo v to. Lepo jih oblačijo (zlasti shorts, kratka krila) in tekmujejo, katera hčerka bo lepša. Ne zavedajo se. da s tem oropajo otroka - njegovo pri- rodno emocionalnost in razvoj. Prosvetni in socialni delavci so prišli do zaključka, da je ven- dar potrebno nekaj storiti: Predvsem je potrebno prftpre- čito«p do nezdrave^ litera- ture. Včasih je bilo drugače. Bila je večja razlika med od- ra.slimi in starši«, zaključuje časnikar. Naš priznani pedagog in i>$i- holog Gustav Šilih piše v svoji knjigi: Vzgoja naših otrok — takole: »Gledališče, kino in televizija vplivajo na mladega človftka še močneje kot branje. S svo- jimi predstavami širijo mlade- mu človeku obzorje. Ne smerno :)a pozabiti, da so vsi ti činite- ji namenjeni le odraslim«, (gl. str. 129). K. Ozvald piše v svoji knjigi: Kulturna pedagogika — nasl<^d- nje: »Duševni obraz otroka je silno razvnet. Je kot virus, ki čaka, kdaj in kje bi s^ ujčl. Starši — vsaj večina reagira na vsako otrokovo spremembo, in ga skuša obdržati v ravno- težju, Žal so primeri, pred- vsem tam, kjer je intelegentni kvocient zelo nizek, da starši vlačijo otroke v taki milje, kj^r sponatno spačijo otrokovo du- še vnos t.« V nemški literaturi: Die An- fange der Erziehung — začetki vzgoje, sem našel zanimivo mi- sel: »Biti oče ali mati je po- vsem lahko. Toda prevzeti vzgojo svojih potomcev, pa je gotovo velika odgovornost. Otroci so ogledalo staršev, za- to nam ne sme biti vseeno, kje živijo in s čim se ukvarjajo. In če je nekdo prevzel nalogo vzgoje, velja pravilo: Des Kin- ders Gegenwart sei deiner Siinde hindernis!« Francoska revija: Lectures' pour tous-berila za vse, je olb- javila pred nedavnim nasled- nji sestavek: L'ecran du jour- nji sestavek: L'ecraii du jofur — Dnevni ekran. Pisec omenja predvsem televizijo s slahim programom, mladino, ki hlasta po izmaličenih sporedih. Do- pisnik nadalje opozarja, star- še, češ. naj venaar ne pušča- jo otrok zvečer na ulico, ki je polna vabe.« Iz zgoraj navedenih misli je nujno, da pridemo do nekega zaključka: Dopustiti mlademu človeku vse, kar bi si požele! ali ne. Nekaj trezne presoje in našel se bo lahek odgovor. Zato menim, da bo tov. Z. S. iz Desternika prej ali slej mo- ral sprijazniti z dejstvom: Otroci spadajo zvečer v poste- ljo. Sklicujoč se na to, da otro- ci v spremstvu staršev smejo kamorkoli, je zelo laskavo. Po- tem pač lahko starši peljej<;) svoje otroke v gostilno, bar ali celo v družbo Črnih mačk — navsezadnje — starši so zra- vem — tem bolj žalostno. Če se omenjeni tovariš ne čuti dovolj sposobnega rešiti tak ali podoben problem, naj vstopi v vzgojno posvetoval- nico po nasvet, ali pa se mor- da sam vpiše v eno izmed pe- dagoških šol in spoznal bo mar- sikaj koristnega in vzgojnega, Shola docet de edncat! Markež Ivan strok, predavatelj Gradnja vodovoda V Ormožu Medtem ko prebivalci Ormoža nestrpno pričakujejo zdravo, či- Bio pitno vodo so dela na glav- nem vodu v zaključni fazi. Pri- hodnje leto bo potrebno napeljati glavni cevovod še od gradu dp nc-^e vinske kleti m odcep s Ptuj- ske ceste v Cvetlično ulico. Vo- da, ki je nedavno pritekla po vo- dovodnih ceveh v Ormož, že slu- ži kmetijski zadrugi za napaja- nje 700 glav govedi in gradbene- mu podjetju »Ograd« pri gradnji raznih objektov v centru Ormoža. Čeprav voda še ni filtrirana, je odlične kakovosti, izviri vode pa so močnejši, kot so prvotno pri- čakovali. Vse vodovodne naprave so kvalitetno izdelane in brez- hibno delujejo. Z dobro organizacijo in priza- devanjem vseh odgovornili so vodovodne objekte zgradili in montirali v enem letu. Z iska- njem nekaterih cenejših variant j gradnje vodovoda, predvsem pa z zamenjavo litoželeznih cevi z i lesenimi ter še z nekaterimi or- j ganizacijsko tehničnimi prijemi j so znižali predvidene stroške, gradnje vodovoda od 196 milijo- nov dinarjev več kot za eno tretjino. Doslej je v gradnjo vo- dovoda vloženih približno 100 mi- lijonov dinarjev, za popolno do- končanje pa bo potrebno še 10 milijonov. Nesrečni jarki bodo kmalu docel a izgrinili z ormoških ulic CENA VODE Svet za stanovanjske in komu- nalne zadeve pri občinski skup- ščini Ormož bo zgsedal pred sejo občinske skupščine, ki bo 2. sep- tembra. ko bodo občinski poslanci razpravljali in sprejeli odlok o vodovodnem redu in o cenah za vodo. Po mnenju nekaterih bo e*na vode 25 do 75 din po kubič- nem metru, kar bo odvisno od ka^-^eorije k-^-istnika. Koristniki vod® bodo razdeljeni na štiri ka- tegorije. Predvideno je, da bi stroške priključka na glavni cevovod no- sili hišni sveti in zasebni lastniki hiš za dolžino 12 metrov, ne gle- de na dolžino priključka. Koli- kor bi razdalja priključka bila daljša od 12 metrov, bo nosil stroške gradnje obrat Stanovanj- ske skupnosti. Z delom na pri- ključku bodo pričeli v prihod- njem mesecu. irinosliffi pekarna inoderno opremllena Kolektiv »Pekarne« Ormož si vsestransko prizadeva tehnično izpopolniti svoj pekarski obrat. Čeprav je podjetje »Pekarna« zraslo iz dveh primitivnih obrt- niških pekarn, se je pred nedav- nim podjetje v popolnosti mo- derniziralo, Pred kratkim so v pekarni montirali električno se- jalno napravo, ki je veljala mi- lijon dinarjev. S preureditvijo stare pekarne v novo in z uved- bo novila modernih strojev in tehničnih pripomočkov so peko kruha, žemelj in peciva petkrat- no povečali. Prejšnja zmoglji- vost obeh pekarn v mestu je bila 600 kg kruha dnevno, sedaj pa ga spečejo tudi do 4000 kg. Sedanja pekarna še v celoti ne izkorišča svojih zmogljivosti, jih bo pa v kratkem, ko bo pričela dostavlja- ti svoje proizvode tudi v Sredi- šče. Tam sta dve privatni pe- karni, katerih prostori pa ne ustrezajo sanitarnim predpisom. Ormoška pekarna zalaga celo podorčje občine s kruhom razen področje občine s kruhom razen Središča in okolice, del ptujske občine Polenšak, Gorišnico in Mcškanjce. Kruh dnevno razen nedelje razvaža v primernem avtomobilu, ki prevozi dnevno 100 km. Podjetju povzroča največ težav voda, ki je dnevno porabi- jo približno 4000 litrov. Z letošnjimi skladi bo podjet- je »Pekarna« prihodnjega janu- arja začelo preurejevati spodnje postore na Mestnem trgu, kjer bo brezalkoholna okrepčevalnica in slaščičarna. Računajo, da bo adaptacija veljala 12 do 15 mili- jonov din. Maja prihodnjega leta bi naj brezalkoholna okrepčeval- nica in slaščičarna služila go- stom, Kolektiv podjetja šteje sa- mo 14 članov, ki si vsestransko prizadevajo za dobro kakovost izdelkov. RD PREDSEDNIK OKRAJA MARI- BOR IN GENERALNI DIREK- TOR TAM V TOVARNI »JOZE kerenCiC« v ORMOZU V petek popoldne sta si pred- sednik okraja Maribor in gene- ralni direktor TAM ogledala pro- izvodnjo v tovarni »Jože Keren- čič« v Ormožu. Goste je skozi obrate tovarne spremljal direk- tor M. Ritonja, prisotna sta bila tudi predsednik obč. skupščine Ormož Matija Panjkihar in se- kretar občinskega komiteja ZK Drago Pintarič. Gosta sta se predvsem zanimala za razvoj avtomobilske plastike, predvsem pa za izdelavo avtomobilskih ta- pet po novem sistemu iz PVC paste. Nadalje sta se zanimala za perspektivni razvoj, tovarne v plastiki, predvsem kar se tiče plastične obutve. Tovarna je pri- čela pred kratkim usvajati nove sortimente kuhinjske opreme, cedila, vilice, zajemalke in dru- go za Grčijo. O hitrem razvoju te male in- dustrije bomo poročali prihod- njič. Ali veste? 1. Kje je rojstvo golfa? 2. Koliko merita angleška suha in morska milja? 3. Kaj je onestep? 4. Katere so tri najdaljše reke na svetu? .5. Katera sta najbolj znana pia- nista swinga? 6. Katero je največjo jezero v Sloveniji? 7. Katero naše drevo ima naj- mehkejši les? 8. Kdo je ujel Hitlerjevega na- mestnika Rudolfa Hessa? 9. Kdo so naslovni igralci itali- janskega filma, režiserja Lu- china Viscontija, »Rocco in njegovi bratje«? 10. Kateri je največji planet? 11. Kako dolga in visoka je pla- niška skakalnica? 12. Kaj pomeni kratica SAZU? 13 Koliko nog ima človeška ri- bica (proteus anguinus)? 14 Kaj je por«enil v antiki pal- m;v Ust? 15. Kaj je matamata? 16 Kdo je rekel: »Človek se rodi, da bi mislil«? Adaptirani {rgovini V Ivansbovcih in ori Miblaviu Trgovsko podjetje »Zarja« je edino podjetje na ormoškem ob- močju, ki oskrbuje potro.šnike z živili in drugim blagom Glede na hitro povečanje kupne moči občanov in zaradi potrebe po so- dobno urejenih trgoskih prosto- rih je podjetje začelo sistematič- I no adaptirati trgovske lokale. ! Letos je kolektiv podjetja name- \ nil 15 milijonov dinarjev za pre- i ureditev trgovin v Ivanjkovcih ! in pri Maklavžu. V obeh trgovi- j nah je bilo treba prostore razši- | riti in dotrajani inventar zame- [ njati s sodobnim Gradbena dela ; so končana, ostala pa bodo v j kratkem, tako bodo pri Miklavžu | do prvega septembra preselili trgovino iz kletnih prostorov v nov. moderno urejen trgovsk- lo- kal. Lokal ima 52 kvadr. metrov prodajnega prostora in je adap- tacija trgovine z opremo vred veljala 6 milijonov dinarjev. Mnogo večjo trgovino pa bodo nekaj dni pozneje odprli v Ivanj- kovcih. Ta bo imela skladišča in približno 100 kvadr. metrov pro- dajnega prostora. Zgradili so tu- di vodovod, ki so ga nedaleč. 10 metrov nad trgovino izkopali s prostovoljnim delom.. Kolektiv je opravil pri gradnji obeh trgovin 1?00 proiStovnl.inih delo\Tiih ur Kolektiv pMjetja čuti veliko odgovornost do potrošnikov zato neprestano skrbi za sodobno ure- ditev svojih lokalov in za hitro ter solidno postrežbo. Kolektiv se je lani odpovedal petim mili- jonom ustvarjenega dohodka in sredstva namenil za potrebe in- vesticij. To kaže, da se kolektiv vse- stransko zavzema za hitrejši raz- voj trgovine v občini. Res je, da se ormoške trgovine ne morejo primerjati glede prostorov in no- tranje ureditve z veleblagovnica- mi m modnimi hišami v večjih mestih, lahko pa se primerjajo po postrežbi in vljudnosti osebja, kar je v sodobni trgovmi prav tako odločilnega pomena. ljutomerska cesta do- biva dokončno podobo Na Ljutomerski cesti bo kmalu gotov levi trotoar, ob katerem bo med cestiščem in njim cvetlični nasad. S tem bo končno izpol- njena želja ljudi, ki hodijo dnev- no po Ljutomerski cesti in so v času graditve Ljutomerske ceste preživeli z njo vred razne težave, saj je bilo konec prejšnje kosta- njeve aleje. S svetilnimi telesi je j s te ceste odpravljena prejšnja I tema in s trotoarjem urejena mirna pot za pešce, ki so se mo- rali prej umikati vozilom. Odgovori 1. Na Škotskem v XI stoletju. 2. Suha milja meri 1609 m, mor- ska pa 18.52 m. 3. Družabni ples v hitrem 3/4 taktu. 4. Mississippi, Nil. in Amazonka. 5 Teddy Wilscn in Count Basle. 6. Bohinjsko jezero. 7 Lipa 8 Hessa so ujeli Angleži, ko se je 2 letalom spustil na Škot- skem 9. Alain Delon, Renato Salvatori in Claudia Cardinale 10. Jupiter. 11 Dolga je 309 m. visoka pa 154 m. 12. Slovenska akademija znanosti in umetnosti 13. Dva para nog. 14. Simbol zmage. 15. Rečna želva, ki živi v Brazi- liji in Gvajani. 16 Francoski filozof m matema- tik Biaise Pascai. PTUJ, dne SO avgusta 1M8 TEDNIK Stran 5 Mura energetsko dopolniuie Dravo Zve/ni dru/heni plan /a leto Mure ne obravnava več kot /\(viie reke, /h to v /vez- nem proračunu rvzironia v skla- du Zvezne komisije za vinlno gospodarstvo ni predvidene no- bene dotacije /a urejevanje njenega vcnlotoka v letošnjem letu, republiške dotacije pa bo- do komaj zadostovale /.a vzdr- ževanje doslej zgrajenih objek- tov. Obvezni prispevki za vod- no skupnost [)a so se tudi tako zmanjšali, da bo z njimi težko pokriti stroške za najnujnej- ša dela. K sreči ni priišlo do ta- ko nepričakovanega zastoja |)ri delih, ki so v zvezi z energet- sko izrabo Mure. Raziskovalna in študijska dela v tem prav- en tečejo naprej tako na gor- nji obmejni Muri od St. Ilju do Slatine Radenci, kakor na sred- nji Muri od Radenc do "^ibine pri Ljutomeru, to je na povsem slovenskem delu .Mure, kakor tudi na spodnji Muri. (k1 (libi- ne do Murskega Središča, kjer meji z Re|)ubliko Hrvaško. ' Glede na hitro nara.ščanje po'tro5nie električne energije v Sloveniji, je jasno, da bo že po nekaj letih treba mislitj tudi na energetsko izrabo Mure. Za- radi velikega padca, ki /naša lm)vprečno nad I odst.. zaradi zna.tne srednje letne vode 180m^/sek, zaradi ugodnih geo- loških. topografskih in hidrolo- ških pogojev-odlikuje se po ze- lo izenačenih pretokih in zgod- njepoletni visoki vodi. v čemer je deloma |>odobna Dravi, s katero ima tudi skupno povir- je — je lahko Mura pomem- ben vir električne energije, saj da lahko pri celotnem pad- cu 92 m od državne meje do Murskega Središča okoli 190 MW moči in letno nad 1 miljar- do kWh električne energije. I Pomembna je tudi s polje- delskega stališča, saj lahko sk()ro bre/. dcMlatnih .•ško'V v koinl)inai'iii / '-le-k'irtrnami namakamo vsa sušna i>(>{lr(vrja P(miurja (okoli 2().0()0 ha), ob- enem pa tudi (Hipravimo za- nuKvirjenost in poplave v lju- tomerskem področju )i vzdolz same .Mure, s čimer lahko iz- boljšamo nadaljnih 4000 do ■5000 ha zemljišč. Zaradi razmeroma velike energetske vrednosti .Mure, kljub njenemu nižinskemu to- ku na teritoriju, FSRJ, je za- čela Elektrogospodarska skup- nost Slovenije že pred leti s potrebnimi preddeli in pripra- vami za izdelavo osnovnega energetskega projekta. Mure. Tako so bile izvršene nekatere topografske izniere, posneti pro- fili, urejena hidrološka služba (vodomerne in limnigrafske po- staje) in c^inovne geološke raz- i.'tijstvo, ribištvo, gozdar- stvo. komunikacije) ter delnQ podatki o vodni biUnci in hi- drologiji. Ti podatki so poveči- ni že obdelani kot sestavni del v od nogo« p of 1 a r s k e os no v e. Glavni problem, ki ga j-^ tre- ba v zvezi z Muro rešiti je vprašanje financiranja nadalj- nje regulacije, to pa ni pro- biean s področja »Mektrogospo- darstva. temveč veliko širši, saj je Mura med drugim tudi obmejna in medrepubliška re- ka. Ivrjn Krof. Nesreče Iz arhiva AMD Ptuj z MOPEDOM V ŽELEZNI- ŠKE ZAPORNICE 19. avgusta ob 11.35 se je mo- pedist Ivan Sitampar iz Fran- kove peljal iz Ormoža proti domu v Frankovcih in se na prehodu za pešce v Pušencih zaletel v zaprte železniške zapornice. Pri hudem padcu si je moped is t zlomil desno ključ- nico in poškodoval desno stran koša. Nesreče je bil kriv sam, ker ni bil dovolj pozoren med vožnjo, čeprav mu je vid moč- no oslepilo bleščeče sonce. Na mopedu je nastalo približno za pet tiisoč dinarjev škode. TRČILA STA KOLESAR IN MOTORIST 20. avgusta ob 5.57 je povzro- čil prometno nesrečo kolesa? Ivan Lah, ki se je neprevidno pripeljal iz ormoške bolnišnice TBC in tako zaprl pot motori- stu Jožetu Klemenčiču. Moto- rist se je zaletel v zadnji levi del kolesa, zaradi trčenja pa sta oba padla. Motorist s,i je poškodoval desno nogo, kole- sar pa je ostal nepoškodovan. Na motornem kolesu in kolesu pa je nastalo približno za 25.000 din škode. Nesreče, ki niso v občini Ormož redke, največkrat povzročijo nedisci- plinirani kolesarji in pešci. Splošno znan je izredno hiter porast števila motornih vo7il v zadnjih letih. Današnji promet nI več vezan izključno le na mesto, ampak se je v veliki meri razši- ril tudi na podeželje. Naše vasi so že polne avtomobilov, motor- jev, najpogosteje pa raznih mo- pedov. Ta napredek vsekakor razveseljuje. Toda v zvezi s hi- trim porastom prometa se veča tudj število prometnih nesreč. Ce se pozanimamo, kaj Je v večini primerov vzrok raznim promet- nim nezgodam, ugotovimo, da je temu krivo neupoštevanje, pogo- sto pa tudi nepoznavanje pro- metnih predpisov. Zato so tudi avto-moto društva prevzela na- logo, pritegniti čimveč prebival- cev (predvsem mladine) v svoje vrste in jih vzgojiti tako, d^ bo- do pravilno in zavestno vredno- tili predpise, g katerimi se ureja promet. V šolah vrše to delo pe- dagogi pri urah prometne vzgo- je. Za neposredne udeležence prometa, voznike, pa prirejajo avto-moto društva vsako leto vrsto tečajev (za avtomobilifte), motoriste in mopediste). V nadaljnjem se bomo nekoli- ko seznanili z delom AMD v Ptuju. Avtomoto društvo Ptuj je tudi letos, kakor vsako leto, priredilo tečaje. 4 tečaji za motoriste in avtomobiliste so bilj v Ptuju, eden v Trnovski vasi In eden v Cirkulanah. Skupaj je bilo torej 6 tečajev, katerih obisk je bjl za- dovoljiv. Povprečno namreč ob- iskuje vsak tečaj 30 do 35 ljudi. Letošnji tečajniki so dosegli zelo dober uspeh, saj je znašal 85®/». kar vsekakor priča o solidni pri- zadevnosti tečajnikov na eni stra- ni in dobrem vodstvu s strani društva na drugi strani. Razen teh je bilo tudi 6 teča- jev za mopediste. Obiskovalo jih je okrog 165 ljudi. Pri izpitih za mopediste je bi) uspeh ša mnogo boljši (celo 95 »/o). Mnogo mope- distov Pa tečajev ne obiskuje, kar pa se seveda pozna tudi pri izpitih, ko izpolnjujjo testno po- lo. Test obsega 39 vprašanj, do- pustne Pa so le tri napake. Toda neki mopedist nosi svojevrsten rekord, napravil je rtamreč kar 27 napak. Drugi podoben rekord pa ngsi nekdo drugi, ki je že kar 10-krat p^el pri Izpitu Ti ljudje torej prihajajo popolnoma ne- pripravljeni na izpit. To nam po- ve že dejstvo, da od 12 do 18 mopedistov, ki povprečno priha- jajo vsak ponedeljek na izpit, usjpešno opravijo izpit le dva ali trije. Kljub temu pa je v letoš- njem letu uspešno opravilo izpit za moped in prejelo vozniško do- voljenje kar 227 mopedistov (se- veda imed skoraj dvakrat tolikš- nega števila prijavljenih). AMD Ptuj razpolaga tudi s tremi avto- mobili tipa »Zastava 750«, motor- nim kolesom »Tomos« (175 ccm) in raznimi učnimi pripomočki (magnetno ploščo za križišče in razne situacije prometa v križi- šču. ki jih predvajajo tečajnikom z episkopom) ter lastno učilnico za 45 ljudi. Razen tega so letos nabavili avomobil »Gocart«. Z njim bodo urili in preizkušali otroke v poznavanju prometnih predpisov. Za popularizacijo pro- metnih predpisov pa bodo razen tega poskrbeli še z oddajo »Po- kaži, kaj znaš« (za učence osnov- nih šol) in ocenjevalno vožnjo mopedistov, avtomobilistov in motoristov. Razna servisna dela In popra- vila opravljajo v AMD za svoje člane v svojih delavnicah (po znatno nižjih cenah). Kot vidimo, je delo društva i precej obširno, obenem pa odgo- ! vorno. Pripravljati mora vrsto ' ljudi, ki se Jim je uspelo »moto- rizirati«, da se bodo znali pra- vilno vključiti v »verigo promet- nih udeležencv«. Zelja društva in nas vseh pa je, da bi navodila in znanje, ki so si ga tečajniki pridobili, pravilno uporabili in se držali. SS Pošten najditelj - senzacija? Zelo različne reakcije ljudi v Ameriki, Je pred nedavnim po- vzročila vest o izredni poštenosti črnca in njegove družine- Na ce- sti je namreč našel nekaj manj kot četrt milijona dolarjev in jih vrnil lastniku. Ko pa se je to razvedelo, ni imel več miru. Do- bival je pisma, v katerih so se mu anoninrmi pisci rogali in ga imenovali, ničvredneža in krimi- nalca. Dougla^ Johnson stanuje s svo- jo družino v kalifornijskem me- stu Los Angelesu. Družino pre- življa z zaslužkom, ki ga dobi z cdvažanjem peska, kamenja in odpadkov za nekega gradbenega podjetnika. * Tako se je tudi nekega jutra odpravil — v spremstvu žene — na delo. Ker pa podjetnika ni našel doma, se Je vrnil. Med po- vratkom ga je žena opozorila na predmet, ki je ležal na cesti..' ! Ustavil je avto, pobral predmet ' — zavojček in ga vrgel v avto, ne da bi ga po.šteno pogledal. I Med vožnjo si je žena ogledova- j la najdeni predmet. Na zavoju je ! našla pritrjen listek z napisom: 240.000 dolarjev Ko Je povedala možu. Ji kar ni mogej verjeti. Toda bila je resnica, v zavoju je bilo skoraj četrt mijijona dolar- jev (180 milijonov dinarjev). Bila Je to največja vsota, ki Jo je »Brinks Incorporated« kdajkoli izgubil, kot se Je zvedelo pozne- je. Zavoj je namreč padel Iz oklopnega avtomobila, s katerim so prevažali denar. Ko sta prispela zakonca domov, sta takoj povabila svojega prija- telja. upokojenega policaja, ki naj bi bil priča, ko bi denar (Nadaljevanje na 8. strani) Pridite na Gomilo v soboto, 24. avgusta ti. L, ob 16. uri so se zbrali v novi wee- kend hišici na Gomili šefi treh občin na občinski četveromeji, ki so skupaj z odborom Turistič- nega društva (Gk>mila razipravlja- li o urbanističnem ter per&i>^- tivnem razvoju turizma in izlet- nižtva za turistično območje iz- letniške postojanke Gomile. Preteklo nedeljo, 25. avgusta, je (krnilo obiskalo mnogo izlet- nikov in gostov. Vse vrste mo- tornih vozil so ta popoldne kar obkolila razgledni stolp. GIBANCNA NEDELJA z bo- gatim SRECOLOVOM bo na Go- mili v nedeljo 8. septembra t. 1. Igrali bodo godci — kvartet ve- selih slovenjegoričanov. V po- nudbo bodo prleške gibanice in ostala jedila, prigrizek pa bo vsak lahko zalil z žlahtno slo- venjegorižko kapljico po ceni 250 din za liter. GOMILSKA Igralska skupina pa namerava 14. septembra go- stovati v Ormožu na vrtu gosti- šča »Pri grozdu« v nedeljo, dne 29. septembra t. 1., ko bo na vrhu Gomile »GO- MILJSKO SLAVJE«, se bodo že ob 10. uri dopoldne predstavili gomilski vaški ljudski pesniki, skladatelji in komponisti. Or- možko gostinsko podjetje bo tega dne na Gomili zopet serviralo pijače, pred vsem pa po nizki ce- ni dobro vinsko kapljico iz or- moških goric. Frč. Pr.delovdnje tobaea v ormoseem območju Letos so nekateri zasebniki v občini Ormož začeli poizkusno pridelovati tobak. Sklenili so po- godbe so podjetjem »Tobak« iz Zagreba, ki jih obvezuje na do- ločeni površini pridelovati tobak po strokovnih nasvetih in izkuS- njah podjetja. Poleg strokovne- ga nadzora, umetnih gnojil in škropiv so pridelovalci tobaka ob pričetku proizvcKinje prejeli dve manjši brošuri o pridelovanju in zaščiti tobaka pred boleznimi. Tudi tehnično opremo za grad- njo sušilnic so kooperanti pravo- časno prejeli. Ker je tehnika pridelovanja tobaka bila doslej v naših krajih bolj ali manj ne- znana, je bilo treba začeti z de- lom čim bolj preudarno. Čeprav sta tu in tam ded in praded na vrtu gojila za lastno potrebo ne- koliko sadik tobaka, so vendar pogoji pridelovanja te rastline bili kmetovalcem tuji. V Mihovcih prideluje tobak žel. upokojenec in vztrajni lo- vec Avgust Hergula Med veza- njem velikih tobačnih listov na meter in pol dolgo leseno palico je visok in močan tnožak pripo- vedoval o sajenju, okopavanju in škropljenju tobaka. Čeprav to- bak ljubi slabo zemljo mu je treba dati primerno količino umetnega gnojila in nuditi pra- vočasno vsestransko nego Na dvorišču ima novozgrajeno su- šilnico tobaka, v kateri so viseli v vrstah, meter visoko nad pre- cej debelo pločevinasto cevjo in vse do stropa sušilnice zloženi tobačni listi. Vendar si oglejmo proizvodni postopek po njegovem vrstnem redu. Sajenje Nehumuzno in s hlevskim gno- jem nepo gnoj eno njivo pridelo- valec srednje globoko preorje, zavlači in posad- pripravljene sadike tobaka v vrstah, ki so 80 cm oddaljene druga od dru- ge, rasdalja med sadikami v vr- sti pa je 50 cm. Sicer je sajenje sadik lahko različno, vendar, če želimo imeti 14.000 sadik na hek- tarju. ki daje največji povpre- čen donos tobaka, je taka razvr- stitev najbolj sprejemljiva. Za- sajeno tobačno plantažo je tre- ba dvakrat okopati in nato še vsaj dvakrat do trikrat zrah- ljati medvrstne površine, da se prepreči izhlapevanje. Sadike je potrebno tudi osipati, pred- vsem zato, da bi dosegli stabil- nost stebelc Nega tobaka Nasade tobaka je treba teme- ljito in pravočasno negovati. Pe- ronospora skoraj redno napada sadike in jih je treba {X)«kropiti vsaj vsakih sedem dni in po vsa- kem dežju. Tobak škropimo z najučinkovitejšim Škropivom, 0,4 "/o fructanom. katere brozge uporabimo približno do 130 li- trov po hektarju Zato je treba škropiti tobak po vsakem dežju ker škropivo deluje preventivno, ne pa kurativno. Medtem opazimo na najnižjih listih tobaka prve znake zrelosti. Kadar spodnji listi postanejo svetlejši, pravimo da je tobačni list tehnično zrel. Obiranju to- baka, ki ga moramo opraviti pravočasno in po potrebi tudi do šest-krat se mora poleg sušenja in manipulacije z listi posvetiti vsa skrb. Ko vozimo tobačne li- ste iz njive v Siušilnice, jih je treba na voz zložiti po ploskvi. V .senci pa jih je treba razložiti z konjicami listov navzgor. Vsa- ka dobro negovana in pravočas- na obrana sadika da po okrog 90 gr suhega tobaka. Sušenje Od 50 do 75 tobačnih listov na- vežemo na leseno palico (glede na velikost Ustov po 2 ali po 3 skupaj) ter palicc v vrstah obe- simo v sušilnici v več etaž. Su- šenje traja od 90 do 120 ur. To- bak se suši potem postopoma, saj se sušenje prične pri 25 stop. C in konča pri 82 stop. C. Po končanem sušenju se sušilnica za toliko časa odpre, da se tobak nekoliko omehča. Na to ga pusti- mo par dni viseti v senci, šele takrat se sortira in zveže v šopke po 25 ali pa 30 Ustov. Tobak se po barvi i" velikosti sortira v iest razredov. Gospodarsko važnost tobaka Tobak je velike gospodarske važnosti ne samo na notranjem, ampak predvsem na mednarod- nem tržišču. Doslej nismo v Slo- veniji pridelovali tobaka, ueprav se v podravsiki dolini dobro ob- nese, predvsem dobra vrsta to- baka Virgmia. Ce vzamemo, kot strokovnjaki računajo, da je mogoče na prostoru od Maribora do Spodnjega Miholjca letno pridelati 6 milijonov kg tobaka, lahko sklepamo, da bi lahko let- no 4 do 5 milijonov kg tobaka več prodali v evropskih državah, v Holandiji, Belgiji in v Zap. Nemčiji. Leta 1960 se je potrošnja fer- mentiranega tobaka povečala za 0,03 »/« glede na porast prebival- stva, dočim se proizvodnja dvi- ga počasneje. Največji odstotek tobaka se porabi za izdelavo ci- garet. Čeprav kajenje prepreču- je nekatere bolezni dihalni orga- nov, vsebuje cigaretni dim mno- go škodljivih snovi. S tega vidika ni pametno proizvajati tobaka. Toda na svetu se proizvajajo tu- di topovi, ki služijo za direktno uničevanje človeških življenj. Zato je pač tudi v tem pogledu tako, da je potrebno proizvaja- ti tisto, kar prinaša največjo go- spodarsko korist. MITJA VOSNJAK: Naša veliba matura (Odlomki iz knjige) Igrali go v tem gledališču mla- di ljudje, delavci, pomočniki, va- jenci, pa nekaj takšnih brez po- klica. Cez dan »o si služili kruh po delavnicah in trgovinah, ve- čer pa so posvečali samo umet- nosti. Od tega seveda niso imeli nobene gmotne koristi, zato so Pa pri svojem delu čutili silno zadovoljstvo Med prijatelji je bi- lo nekaj poštenih ptujskih inte- lektualcev pa mnogo dijakov Ptujske gimnazije. Dijaki bi si- cer radi sodelovali kot Igralci, žola pa jim tega ni dovoljevala. Vkljub prepovedim so pomagali na razne načine. Pisali so in še- Petali, skrbno zamaskirani so pri- hajali celo na oder. Za kuli.sami Pa jim maska seveda ni bila več Potrebna. Tam se je pričenjal svet, v katerega preganjalci mla- dega rodu niso imeli dostopa. Morda je bilo zaradi tega dija- kom gledališče še posebej ljubo. Pa še nekaj jih je pritegnilo ^ ono zgradbo pri cerkvi Vsa Prejšnja leta so lahko nemoteno v svojih društvih, imeli so Pfecej kulturnih prireditev. V ^dnjem šolskem letu pa do de- cembra niso priredili niti ene akademije. Spočetka so se zani-! mali samo za boj okrog Jadran- ! ske straže, potem so pa vsa dru- j štva zaspala, ker je profesorski zbor razpustil odbore Kdor od dijakov se je vkljub temu hotel ! baviti tudi s kulturnim delom, I je lahko stori] to samo, če je šel v gledališče. Tam pa so bili vsa- kega novega gosta iskreno veseli. * i Po klopeh, stolih pa tudi po mizah v sobi za odrom je sedelo več kot dvajset fantov in deklet. V glavnem bili vsi gimnazij- ci, med njimi pa je bilo tudi ne- kaj komočnikov In vajencev. Vra- ta so bila skrbno zaklenjena, in že po tem bi lahko vsakdo skle- pal, da to ni bila bralna vaja aH kaj p