Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Umrla je po ve.mesečnem bolehanju na krvni jetiki Jozefa Rahtev, po domače Andrička, kmetica na Graški gori, šele 39 let stara, in ,je zapustila tri majhne otroke. Blaga pokojnica, ki je bila na binkoštni pondeljek ob obilni udeležbi Ijudstva pokopana, je bila zelo verna žena in tretjerednica. Naj počiva v miru! — Le-tošnje šmarnice, bral se je življetijepis sv. Bernardke, so bile izraden duhoven užilek. Dasi je zgodovina lurških prikazanj Matere božje na splošno znana, vendar tako nadrobnega popisa še nismo imeli. Dejstvo, da se je božjaPre- vidnost tako priproste in neznatne deklice poslužila za postanek svetovne Marijine bož-, je poti, je izredno učinkovala na tukajšnje! župljane in jih. še bolj y zaupanju na mogoč-!: no Marijino priprošnjo potrdilo. Več hiš je že g. župnika naprosilo, da naj jim te šmai> nice posodi, da bodo jih doma v svojih hišah ž' enkrat brali. Lepo se torej zahvaljujemo tiskarni sv. Cirila, da je nam te lepe šmarni-. ce oskrbela. Vurberg. Toplo majniško solnce ni ogrelo le samo narave, ampak je vroče ogrelo tudi mla-: da ljubezenska srca za sv. zakonski stan. Kar trije pari so v cvetju maja stopili pred poročnii, oltar in sicer: dne 28. maja je stopila v vrt zakonskega življenja nad vse vzorna mladenka, voditeljica Marijanske kongregacije vurberških deklet Mimika Bezjak. Za spremljevalca si je iz.brala blagega in mirnega fanta Janeza Kokol v Grajenščaku. Že doma so do-v nele v slovo besede nevestine tovarišice in prijatelja. Pred cerkvijo pa se je vršil veliča-: sten sprejem Marijine družbe. Vsi imamo eno željo, da bi v miru, v sreči in v ljubezni živela mnogo let in bila ponos fare vurberške. Pri togato obloženi mizi sladkih jedil smo se spomnili tudi črnih zamorčkov, ki niti črnega kruha nimajo. Nabralo se je 32 Din. Sv. Martin pri Vurbergu. Po dolgoletni in mučni bolez-ni, previden s tolažili svete vere, je dne 25. maja ob pol desetih dopoldne zatisnil za vedno svoje oči g. Janez Vouda, vpokojeni orožnik in posestnik v Ciglencih, Pogreb pokojnega, kateri je zapustil žalujočoženo in dva sinova, se je vršil v nedeljo dne 27. maja, ob enih popoldan, na farno pokopališče. Bil je skrben gospodar in dober oče tvojih otrok. Sveti naj mu večna luč! Sv. Martin pri Vurbergu, Krasni maj se je poslavljal od nas, tudi življenje zvestega časiilca Marijinega je šlo k zatonu. Dne 25. maja so otožno zapeli šmartinski zvonovi in oznanili, da je umrl, previden s sv. zakramenti v starosti 69 let g. Janez Vo-uda, posestnik ter vpokojeni orožnik v Ciglencah Rajni si pač zasluži, da se ga spominja.mo v našsem listu. Bil je pravi katoliški mož in oče svoje družine. Čeravno je bil rajni 6 let priklenjen na bolni&ko posteljo, vendar je svoje verske in stanovske dolžnosti vestno izp&lnjeval, bolečine, katere mu je nakopala kruta usoda na večer njegovega življenja, je kljub vsemu, a brezuspešnemu prizadevanju, da bi se bolezen oblažila, mirno in udano prenašal do poslednjega izdiha. Rajni je bil mož pravega krepostnega značaja. Ni bil priljubljen samo pri bližnjih sosedih in sorodnikih, ampak je užival ugled daleč na okrog. Bil je dolgo let orožnik in si je tamkaj- nakopal kal bolezni. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Kljub skrajno slabemu vremenu ga je dne 27. maja spremljala k večnemu počitku skora.j polovica župnije. Domači moški pev- ski zbor mu je zapel na domu in ob grobu ganljlve žalostinke. Rajni zapušča ženo in 2 sina. Bodi ti zemljica lahka, nam pa ostaneš v trajnem spominu! Gornja Sv. Kungota. Dne 10. junija, tretjo pobinkoštno nedeljo, se vrši v tukajšnji župniji velika slovesnost: praznovanje praznika presv. Srca Jezusovega. Dve sv. maši. Prva ob šestih, druga po slovesni procesiji s kipom presv. Srca Jezusovega po vasi, in slovesna pridiga. Živimo težke čase, zato vsi od blizu in daleč dne 10. junija počastit presv. Srce Jezusovo v Gornjo Sv. Kungoto. Po sv. maši se vsa župnija na novo posveti božjemu Srcu in mu priseže večno zvestobo. Omahljivci in mlačneži, pridite, da se osebno prepričate o ljubezni našega Ijudstva do presv. Srca Jezusovega, in vnelo se bo tudi Vaše srce ob tem slovesnem trenutku. Sv. Trojica v Slov. goricah. Pretekli mesec smo k zadnjemu počitku spremili dobro in blago mamico Ano Šalamun iz Oseka, staro 67 let. Živela je krščansko in je tudi; vse otroke krščansko vzgojila. Posebno pa je pa- zila na to, da se niso v njeni hiši čitale Tarez-J verske knjige in slabo časopisje. Naj ji Bog v nebesih bogato poplača vsa njena dobra da-: la! Preostalira naše sožalje! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na binkoštni pondeljek sta bila v naši župnijski cerkvi po-! ročena e. Ciril Zupe, banovinski cestni nad-1 zornik v Ljutomeru, in gdč. Anica Sert. Na mnog.i srečna leta! — Suša je naši župniji že dDsti škodovala. Slabo kažeta krompir in ko-j ruza. Tudi sadja bo zelo malo, pa še tega namJ hočejo ugonobiti požrešne gosenice. — Na novi cest! Sv. Benedikt—Lomanoše pridno deK-1 jo. S t.akovanjem so prišli že do ščavniškega rnosta. Ce bo slo tako dalje, bo do zime cesta skozi do Sv. Benedikta gotova. Saj nam je res ruijno potrebna. V režijski odbor za novo cesto je bil mesto razrešenega odbornika č. g. Goicilšeka imenovan splošno znan, ugleden go-podar in vzoren družinski oče g. Leopold. Mlinarič iz Ihove. Častitamo! — Smrt pri nas; oblastno nastopa. Dozdaj imamo že 25 mrli-; čev, med njimi enega, ki je sam posili šel ua oni svet. V sredo smo pa pokopali pridno Je-, šovmkovo mamo iz Ihove, mater bivšega ihov skega župana. Bog ji daj večni mir! Sv. Anton v Slov. g.ricah. Dne 23. maja so Jbili pred mariborskim sodiščem obsojeni že znani antonjevski vlomilci in uzmoviči in sicer: Pravdič Franc na poldrugo leto robije in na tri leta izgube častnih pravic; Pravdič Anton iz Andrenc na eno leto robije in na štiri leta izgube častnih pravic; Pravdič Magdalena na 6 mesecev strogega zapora; Ivanek Matilda na 10 mesecev strogega zapora. Sy. Andraž v Halozah. Minuli teden je za vedno zatisnil oči po dvamesečni bolezni naš priijubljeni tovariš ba. cestar Mihael Kmetec. Ni?__ečr_a jetika mu je pretrgala nit še mladega ž.vljenja. Kako je bil pokojnik pnljub1-jeri rned domačini in sosedi, je pričal njegov pogreb. Na zadnji poti so pokojnika spremIjali: ban. cestni nadzornik g. Štefan Moimk s svojimi ce.tarji, župan g. Rudolf Negro s cel'm obeinskim odborom, orožništvo, organi finanen. kontrole, učiteljstvo in neštevilna množic-.i drugega občinstva. Ob grobu mu ;<e pel domačl pevski zbor. Zahvaljujemo se ",_i njegovi tovariši cestarji vsem tistim, ki so niu stregli v bolezni, kakor tudi za na grob pcložei.e vence, in vsem, ki so ga spremljali na i-okcpališče. Dobremu tovarršu Kmetscu bodi ohr&nien najlepš: spomin! Križ.vci pri Ljutomeru. V našem kraju je ]tiil shod. Ko je govornk videl in spoznal, da se je shoda udeležilo nad polovico ljudi, ki so njemu opozicijonalnega mišlj.nja, ni upal e pravo, njemu lastno besedo na dan. ; Javno moramo pohvaliti Tereziko K., k'r je neustrašeno stopila na oder in v javnem govoru pozvala, da se pri volitvah vrši vse, kar zahteva red in pravica. Takih žen potrebujemo več, pogumnih in neu.trašenih! Kaskrižje pri Ljutoniervi. Zaoblačeno je bilo nebo v nedeljo dne 27. maja t. I., na praznik presv. Trojice, pa to nas prav nič ni oviralo, da se ne bi od vseh strani, od blizu in daleč, udeležili proslave Marije pomočnice kristjanov. S tridnevnico smo se pripravljali na že nam obljubljeno in toliko zaželjeno velepomembno proslavo, ki se je livala V.evišjemu izvanredno sijajno obnesla. Na tisoče častilcev se je zbralo okrog 9.. ure v naši veliki cerkvi, ki so poslušali jedrnate besede domačega ravnatelja preč. g. Kastelca o v.likem pomenu današnje proslave, kako je ta praznik nastal in kako Marija rada pomaga svojim otrokom. Po tej pridigi se je razvrstila nad 2 km dolga procesija po naših belih cestah z velikim kipom Marije pomočnice kristjanov, katera je gotovo z veseljem dvignila svojo mogočno roko ter blagoslavljala vse naše domove in svoje verne otroke. Procesijo je spremljala ob gromenju možnarjev črenšovska godba, domača številna požarna bramba in številna Marijina družba. Procesiji je sledila pontifikalna sveta ma.ša, pa kar ostrmeli smo nad lepim petjem, ki ga je izvajal naš domači pevski zbor, ker nismo prav mogli verjeti, da še tičimo v tej solzni dolini. Tukaj moram obstati in pripomniti: Pred 6 leti, ko je še naša cerkev bila prazna in zaprta, smo v večjem številu radi feli ob nedeljah in praznikih v Ljutomer radi lepega cerkvenega petja, danes pa prihajajo k nam v velikem številu iz ostalih krajev štrigovske župnije, šentmartinske župnije in iz Ljutomera na Raskrižje poslušat cerkveno pe,tje, na kar smo zares lahko ponosni. Prisrčna jbodi zahvala domač&mu g. ravnatelju, vsem j-Stalim prisotnim gg. duhovnikom, domačemu g. organistu in njegovemu pevskemu zboru ter končno vsem ostalim, ki- so količkaj pripomogli k povečanju in polepšanju cerkvene proslave. Brinjeva gora v Zrečah. Na binkoštni pondeljek je bilo tukaj izredno veliko romarjev, ki so vsi občudovali temeljito prenovljeni glavni oltar, zlasti še kip milostne Matere božje. Zdaj bosta končana še ludi stranska oltarja. Na god sv. Antona Padovanskega bo tukaj osem sv .maš, ki se pričnejo zgodaj v jutro. Ob sedmih bo sklepna pridiga, nato še slovesna sv. maša. Castilci sv. Antona bodo lahko opravili tudi sv. spoved in prejeli sv. obhajik>. Drugi romarski shod se pa vrši na god sv. apostolov Petra in Pavla. Romarji povabljeni! Majšperg. Občinski odbor je imenoval dva mnogozaslu___a moža naše obfcine častnim občanom ter jima dne 6. maja izročil krasni častni diplomi, nakar se je vršil obed z mnogimi govorl na slavljenca. Prvi slavljenec je Janez Turkuž, bivši veleposestnik v Majšp.rgu. Bil je 35 let nepretrgano župan. Kaj je on vse za blagor občine storil, skoraj ni mogoče našteti: pri cerkvi, pri župnijskih stavbah ter pri pokopališču. Nova šola je njegovo delo. Olepšal je takorekoč celi Majšperg tudi s svojimi krasnimi stavbami, katere je porazdelil svojim trem sinovom in zdaj uživa zasluženi pokoj kot blizu 80 let stari, a še čil in čvrst. Drugi odlikovanec je Zdravko Sagadin, posestnik v Sesteržah. Od začetka Tuikuževega županovanja občinski svetovalec t.r še sedaj v upravnem odboru. Torej že čez 40 let v občinskemu odboru. Bil je njegova desna roka, kakor sam Turkuž trdi. Skoraj bo 4.0 let tudi cerkveni ključar. Pomagal je ustanoviti posojilnico. Skrbel je največ za dobre ceste. Izposloval je s sosedom g. Medvedom, da je dobila vas toliko potrebni vodovod brezplačno. Mnogo je deloval, da se je pešpot iz Sesterž y Majšperg napravil, oziroma dovolil. Delo je vodil pa njegov dobri sosed in občinski odbornik g. Medved Maks. Zdaj je Sagadin že bolj v pokoju radi njegove bolehnosti. Je že pač 70 let star in že od mladosti slabega zdravja. Ta dva moža sta si gotovo zaslužila višjega priznanja, a sta to njuno delo vršila bolj *ha tihem in mirno za občo korist l.judstva ter širja javnost ni o tem njunem delovanju bila poučena. Bog j.u ohrani še mnoga leta v koriis-t občini in svojim domačim. Njuni sinovi bodo pa lahko s ponosom pogledali njune krasne diplome, ko bodo že davno njune kosti v grobu trohnele, duše pa uživale v nebesih večno plačilo! Bizeljsko. Celo župnijo je dne 22. maja iznenadila nepričakovana vest; da je v sosednjem Št. Petru nenadtjma umrla gospa Balon Terezija, posestnica v Beli gorici nad Bizeljskem. Šla je na binkoštno nedeljo v Št. Peteina obisk k svoji tamkaj v Zagaju omoženi hčerki Ani. Na binkoštni torek ob pol 11. uri ponoči pa jo je zadela srčna kap. Spremljano od žalujočih rodbin Balon, Šekoranja in Hudina smo jo prepeljali na njen dom v Belo gorico, odkoder se je vršil dne 25. maja pogreb ob udeležbi ogromne mno_;ce ljudi. Udeležba pri pogrebu je pričala o priljubljenosii Terezije pri v.eh slojih prebivalstva. Bila pa je Balonova Trezika, kakor so jo splošno ime- novali, svojim otrokom najvzornejša in naj*-* boljša mati. ZapustHa je y 69. letu pet živiK otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Bila je ye-< lika dobrotnica revežem, za katere je imela vedno odprto srce in roko. Bila je vrla krščarn ska žena, velika ljubiteljica pogostega sv. ob^ hajila, vneta častilka Matere božje, članica Marijine družbe žen, stalna naročnica »Slov. gospodarja« in »Nedelje«. Bog ji je že plačnik" za vsa njena dobra dela. To trdno upamol Srečna bi bila župnlja Bizeljsko, a_o bi imela veliko tako vzornih mater in žen. Prizadetim rodbinam naše sožalje, blagi Tereziji pa bodii ohranjen v srcih vseh, ki so jo poznali in ljubili, trajen spomin! Planina pri Sevnici. Slovesnost praznika sv* Rešnjega Telesa smo obhajali tukaj kolikoi" mogoče najbolj svečano. Cerkev je bila dostoj-« no okrašena z venci in najbujnejšimi cvetli-: cami Hiše po trgu so bile lepo razsvetljene in okrašene s cvetjem in sv. podobami po-: vsod, koder je šel sprevod. _rg je bil _ves J>o-. čejen in nasajen z zelenimi vejami in dreves-: ci, tako da je bilo videti, kakor da bi se sprehajal božji Zveličar po divnem lepem parku.: Slovesnost je povzdignilo lepo petje, če tudi še mladega in ne preveč močnega cericvenega pevskega zbora. Vsa čast in hvala okolieanom' in tržanom, ki so darovali mlado drevje ter. cvetje in okinčali ves trg tako lepo, kakor vsa' fara še ne pomni. Nihče ne bo zameril, če na tem mestu izrečno omenjamo gasilno društ^ vo, ki je z vsemi člani sodelovalo pri pripra^ vah za to slovesnost. Popoldansko sklepno majniško pobožnost je povzdignil mladinski; pevski zbor z ljubkim in prisrčnim petjem. Še posebno ganljivo je bilo slovo od majniške Kraljice. Še enkrat pri.r.na zahvala Vaia vsem, ki _te na ta ali oni način sodelovali, za-< vedajte se, da ete izkazali kolikor možno čast samemu Kralju vseh kraljsv! Iz zagrebške torbe. Rokovnjači! Saj jih po^ znate! Pa jih Zagreb pozna še bolj. Pozna jili kar dvojne! Najprej so bili to oni, ki so bili prvi zavedni in redni obiskovalci slovenske službe božje pri Sv. Roku! Kar »rokovnjači« so jim rekli. No, pa si niso iz tega kar nič storili! Dobro, torej prav! Smo pa rokovnjači4 Zato pa je nekam čudno izgledal velik pla-: kat z razbojniškim obrazom in z i.kovnjaš-: kim napisom, pritrjen na cerkvi Sv. Roka, ki je napovedal, kdaj, kje in kako se bo vpri-> zorila slovenska narodna igra »Rokovnjači«. Tako bi torej imeli v zagrebški torbi več vrst rokovnjačev. Pa v ospredju zanimanja so bilii onl, ki jih je Slomšekovo prosvetno društvo vprizorilo v malem državnem gledališču. Da, malo se imenuje, pa je yseeno pravi in velikiteater. Nekoliko drzno je bilo za Slomšekovo društvo, da se je lotilo tega. Nekateri so že upali, da se bodo lahko nj&lo ponorčevali, kakor iz onega, ki je zidal stolp, pa mu je; kmalu denarja zmanjkalo . . . Pa se ni obn neslo! Škodoželjnim namreč! Pač pa se je »Slomšeku«, zakaj predstava je vsestransko uspela. Dvorana je bila polna, igranje izbor-: no, tako da bo ostal še dolgo lep spomin, po-i sebno na Blaža Mozola. Vse, kar je zaveclno, slovenskega, je smatralo za svojo dolžnost, da se predstave udeleži, in je bilo videti tudii prav mnogo slovenske inteligence. Obstojala je upravičena bojazen na neuspeh, ker je bw la predstava v delavnik in celo na pondeljek', ko j_ glavna večina »našega« sveta zadržana.: Pa je vendai* le bila dvorana polna! Celo za:-* grebški listi so priznali tej prireditvi vse-! stranski uspeli in povdarili posebno, da soj bili prav »disciplinirano zastopani vsi stano-i \i, od kanonikov, sodnikov in vseučiliškiK profesorjev, pa do delavcev in nameščences« .Taka je bila ta rokovnjaška zgodba, ki je na¦redila čast slovenskemu imenu. — Šmarnice! (Kot povsod! Pa vendar niso povsod tako, kot ^o tu v Zagrebu »na kanalu«. Celo novo me(3.0 je zrastlo po vojni, kjer je gotovo 10.000 jljudi, a cerkve nobene! Dobrib. ljudi pa venIdarle veliko! Vidijo, da rabijo cerkev, a deiiarja ni. Pa so iznajdljivi »kanalci«. Tudi oni fii radi šmarnice. Gerkve ni, pa so si postaJyili križj in tam okrog, kjer naj bo nekoč tetala cerkev, se zbirajo vsak večer in slavijo iKraljico majnika, Kraljico brezdomcev. — In jjtočo smo imeli. Tako se je vsula na binkoštfio nedeljo malo po sedmi uri zveeer, da je bilo kar vse belo. Po okoliških. vinogradih je tnapravila veliko škode. Tudi iz Zagorja in jpd drugod nosijo malo .vesele Lvesti. Suše je jpa za enkrat konec, ker je bilo zadnje dni [prav lepega dežja. Vendar pa ne povsod. Čim [flalje proti Beogradu, tem bolj je suho in po jiekod bo žetev radi suše prav slaba. ; Iz zagrebške torbe. Naše cerkveno življenje ipolagano stopa v pravi red. Pričeli smo zaL.asno z jutranjo sv. mašo pri Sv. Mariji. Kar npolna je bila cerkev in lepo so nam zapele SVČasih .pevke dekliške Marijine družbe, vča©ih Sveti Rok. Pa je pač tako, da smo bili le Sgostje v cerkvi, kjer je sicer vse hrvaško, pa tje bilo zato nekaterim Zagrebčanom malo hu(do.- Saj niso veliko rekli, pa smo sami videli, ?da bi jim bilo ljubše, če bi bilo zopet po stafrem. Sedaj, ko se je uredilo, da moremo imeiti tudi jutranjo sv. mašo pri Sv. Roku, se bomo pa kar tja preselili in tam vse naše delo f_bncenti_rali. Res je majhen Sv. Rok, pa nam fje Jjub, zato bo gotovo tudi zjutraj poln kot jjje ob desetili in kot je bila cerkev Sv. Marije. -Jekaterim bo n.kaj korakov dalje. No, menjda .ne !b"o nikogar, ki bi mu bilo teh korakov ižal. Pa malo preje stopiš, domov pa, saj ti je mavzdol, malo stečeš. Gori pa bomo sami, kar fje. tudi nekaj vredno! Torej pri Sv. Roku cvsako nedeljo in praznik ob K na 6 in ob 10 jsy, maša, ob 5 popoldne pa večernice. Pa ta()_o si ga ogledujemo tega našega Roka, da jga bo treba kar malo popraviti, pa razsvetjHM in še kaj. Morda se bo pa le dobil tudi v tlomovini kak prijatelj, ki bi nam kaj poslal, iker bomo veliko rabili samo ne smemo veli•&O O tem kričati zato prosimo, da se brez Imnogega vpitja oglasijo plemeniti dobrotniki Sn kaj pošljejo na naslov: Hladnik Janez, Zaigreb, Kaptol 3. Redka odgojiteljica.