jOgnja svobode ne gasimo s tem, da ga oblivamo s krvjo!
Leto XII. - Štev. 18
Trst-Gorica, 15. septembra 1958
izhaja 1. in 15. v mesecu
Politični program . Slovenske liste"
ZA: Narodno enakopravnost - Učinkovito socialno politiko - Smotrnejše gospodarjenje -Izboljšanje javne uprane - PROTI: Raznarodovanju in narodnemu zapostavljanju - Razla-ščevanju slovenske zemlje - Poganjanju domačinov v svet - Zavlačevanju naših problemov
»Slovenska demokratska zvezan in »Slovenska katoliška skupnost« v Trstu, ki sla se sporazumeli za skupen nastop na občinskih volitvah v tržaški občini, bosta po svojih občinskih, svetovalcih, izvoljenih na »Slovenski listin uveljavljali naslednji program:
Občina in narodnostne praviče
MANJŠINSKE PRAVICE, ki so s posebnim statutom in z ustavo zagotovljene slovenski narodnostni skupini na Tržaškem, morajo biti dejansko tudi uresničene.
SLOVENSKI JEZIK mora biti priznan v vseh občinskih uradih in v poslovanju z občinstvom, načelno pa tudi na sejah občinskega sveta.
IMENA ULIC IN SPLOSNO VSI JAVNI NAPISI v krajih tržaške občine, v katerih tvorijo Slovenci predpisani odstotek prebivalstva, morajo biti dvojezični.
OBČINSKIH PODPOR ne smejo samo italijanske kulturne in športne organizacije, temveč morajo biti teh podpor pravično deležne tudi slovenske organizacije, saj se te podpore delijo iz denarja, ki so ga zbrali vsi davkoplačevalci.
SLOVENSKE SOLE IN OTROŠKI VRTCI, kjer in v kolikor skrbi zanje ali pa jih mora ustanoviti tržaška občina,
Dr. TEOFIL SIMCIC
morajo uživati enako pozornost kot italijanske.
PRI NOVIH NAMESTITVAH po uradih, ustanovah in podjetjih tržaške občine je nujno potrebno ne samo upoštevati, temveč za prehodno obdobje nuditi celo prednost prosilcem slovenske narodnosti, da se tako čimprej doseže ravnotežje med narodnostno sestavo prebivalstva občine Trst in nameščenci, ki jih to prebivalstvo potrebuje. To je potrebno tudi za uspešno zagotovitev dvojezičnosti v občinskem poslovanju.
V	raznih odborih, svetih in komisijah občinske prave, kakor tudi v občinskih podjetjih in ustanovah morajo biti sorazmerno zastopani tudi Slovenci.
Sistematično doseljevanje netržaškega življa, katerega očiten namen je sprememba narodnostega sestava prebivalstva ter se poleg tega z njim zmanjšuje možnost zaposlitve domačinov, mora občina občina zavirati ne pa podpirati.
RAZLASCEVANJA ZEMLJIŠČ morajo biti omejena na zares nujne in nesporne primere in ne smejo biti pretveza za prisilni prenos zemlje iz slovenskih v italijanske roke; priznana odškodnina mora odgovarjati vsakokratni tržni vrednosti.
V	kolikor pa se razlaščene nepremičnine v kratkem roku zopet prodaja po znatno višji ceni, je treba oškodovancu priznati pravico do povečane vrednosti.
PODPIHOVANJE NARODNOSTNE MRžNJE je treba ob vsaki _ priložnosti obsoditi in kaznovati kot težak prestopek; tržaška občina mora pri tem postati primer mirnega sožitja, ne pa podpornica narodnostnih trenj, kakor se je to v preteklosti pogostokrat dogajalo.
NEPRISTRANSKO REŠEVANJE VSEH ZADEV, ki spadajo v pristojnost tržaške občine, njenih ustanov in podjetij naj bo tako, ki ne vzbuja občutkov, da bi bil prizadeti zaradi narodnostne pripadnosti kakor koli zapostavljen. To bi bil najučinkovitejši zunanji znak pomiritve duhov.
Občinska uprava In gospodarstvo
HITRO IN TEKOČE POSLOVANJE mora biti odlika tržaškega občinskega sveta, ki naj ne izgublja toliko časa kot doslej s pogosto nepotrebni in žolčnimi političnimi debatami; isto naj velja tudi za samo občinsko upravo, kjer je treba vztrajno preganjati vsako nemarnost, in zastajanje pri delu.
NOV OBČINSKI ZAKON, ki naj občinam zagotovi nekdanjo samostojnost in učinkovitost poslovanja, mora postati ena
izmed programskih zahtev novega tržaškega občinskega sveta.
OSEBNE IZDATKE za preobširni občinski aparat je treba zmanjšati. V občinskem preračunu ne bo ravnotežja, dokler bodo lastni občinski dohodki komaj krili plače občinskih nameščencev.
Za tako preosnovo niso potrebni odpusti stalnih občinskih nameščencev, ampak naj se po nepotrebnem ne nadomeščajo z novimi ob njihovi upokojitvi oziroma premestitvi.
DRŽAVNE PODPORE OBČINSKEMU PRORAČUNU, ki bodo kljub temu še vedno potrebne, morajo izgubiti značaj začasnosti in se jim mora priznati stalnost; dolžnost občine pa je, da se zavza-
Dr. JOSIP AGNELETTO
me za uveljavitev te pravične zahteve mesta, ki se je brez lastne krivde znašlo v težkem gospodarskem položaju.
OBČINSKA PODJETJA je treba pre-osnovati in jih postaviti na komercialne temelje, kajti tudi v njih se je razpasel škodljiv in predrag birokratizem; pri tem je treba nujno rešiti tudi vprašanje odlaganja mestnih smeti in odpadkov, ki jih sedaj prevažajo na Kras in kjer kuži-jo ozračje ter nekoristno propadajo. Po vzoru drugih velikih mest je potrebno zgraditi občinsko podjetje za predelavo odpadkov. Tako bosta skupnost in občina uživali od tega koristi. Pocenitev in povečanje plinske potrošnje pa naj se do-
seže s čimprejšnjo zgradnjo cevovoda, ki naj preko Benetk poveže Trst z viri zem-skega plina v Padski nižini. Razvojni program prometne mreže ACEGAT-a naj vsebuje tudi gradnjo iilobusne proge do Devina, kar bo občutno koristilo razvoju tujskega prometa Trsta* in okolice. Sorazmerno pocenitev poslovnega aparata, ACEGAT-a naj se doseže s povečanjem potrošnje uslug, ki naj postanejo prisotne tudi prebivalcem po tistih predelih, ki še nimajo potrebnih napeljav. Za učinkovitejšo razširitev električnega, plinskega in vodovodnega omrežja je treba odpraviti nepravično načelo, po katerem mora prvi hišni posestnik ali skupina hišnih posestnikov nositi' vse ali večino stroškov za napeljavo teh ugodnosti do lastnih prebivališč.
ODMERO IN USTROJ OBČINSKIH DAVŠČIN je treba urediti tako, da se obremenitve prizadetih porazdelijo v sorazmerju z njihovo gospodarsko zmogljivostjo. Bremena posrednih davkov in davščin, ki zadevajo enako bogata kot siromaka, je treba zmanjšati. Klasifikacijo zemljišč v Trstu in okolici je potrebno revidirati, ker donosnost kategorij, v kakršna so razvrščena tržaška zemljišča niti (Konec na 3. strani)
Slovenska
Na drugem mestu objavljamo program in imena kandidatov »Slovenske liste«. Nosilca sta, kot jc to že politično izročilo za* vednih Slovencev na Tržaškem, glavna predstavnika tržaških de-mokratičnih Slovencev, dr. Josip Agneletto za Slovensko demo* kraisko zvezo in dr. Teofil Simčič za Slovensko katoliško skupnost. Izmenoma se nato vrstijo kandi* dati obeh skupin. Veliko večino imen, posebno pa oba nosilca liste, poznajo tržaški volivci iz prejšnjih volitev. Zato je tudi nepotrebno, da bi jih posebej predstavljali. Sami so se izkazali s svojim dosedanjim delom in nastopi. So to možje in žene, kat terim slovenski ljudje lahko mir* no zaupajo, ker vedo, da so naši, ker se zavedajo, da ne bodo nU koli izdali koristi narodne skup* nosti, kateri pripadajo, na ljubo tej ali oni ideji, temu ali onemu gospodarju, pa naj ta sedi v rim* skem vodstvu kakšne italijanske ali v beograjskem središču jugo*
Kandidati Slovenske »iste
Nosilca liste dr. Josip Agneletto (SDZ) in dr. Teofil Simčič (SKS)
1. Dr. AGNELETTO Josip,
Trst
2. Dr. SIMČIČ Teofil, Trst
3. TENCE Kristijan!, Sv. Križ
4. PODOBNIK Josip, Opčine
5. Dr. MARC Rudolf, Trst
6. SOSIČ Milan, Opčine
7. FABRI5 Franc, T-rst
8. UDOVIČ Elvira, Trst
9. ŠTOKA Jernej, Kointovel
10. KALC Alojz, Prosek
11. KRIŽMANČIČ Vincenc,
Bazovica
12. PERTOT Josipina, Barkovlje
13. RUDOLF Ivan, Trst
14. BANDELJ Sergij, Opčine
15. LAVRENČIČ Pavla, Trst
16. SOSIČ Zoran, Opčine
17. ČERNIGOJ Marija, Trst
18. REPINC Srečko, Opčine
19. ČERNE Teodor, Trst
20. STRAN CAR Franc, Trst
IT ALI J ANSKO-BR AZILSKO PRIJATELJSTVO. Državni obisk predsednika republike Gronchija Braziliji predstavlja velikopotezno politično in gospodarsko povezavo obeh latinskih dežel medseboj. Predsednik Gronchi je v San Paolu praznoval svoj 72. rojstni dan. Iz Italije, Brazilije in drugih krajev ja prejel številne čestitke. V sredo sta Gronchi in Kubiček podpisala skupno uradno izjavo, v kateri poudarjata, da se bodo stiki med obema deželama v bodoče še okrepili in da se bo prijateljstvo še bolj poglobilo. To bo obenem tudi najboljši prispevek k uresničenju stalnega ravnotežja med narodi in najučinkovitejše jamstvo za ohranitev svetovnega miru.
Kot najvišje načelo za dosego teh ciljev navajata državna predsednika v svojem dokumentu pravico slehernega naroda do neodvisnosti kakor tudi težnje za boljšo in pravičnejšo porazdelitev bogat-stva ter povečanje življenjske ravni najširših ljudskih množic.
*	* *
F ORMOŽA. Otok Kvemoj že nad tri tedne brezobzirno mlatijo in rešetajo kitajske komunistične granate in bombe. Do večkrat napovedanega komunističnega udora na otočja ob kitajski obali, ki so v rokah kitajskih nacionalistov, pa še ni prišlo. Kitajski komunisti in z njimi vsi njihovi zagovorniki s Titovo Jugoslavijo vred, opiavičujejo pobijanje nedolžnih žrtev in blazno uničevanje domov s tipično komunistično dialektiko. Komuniste, ki stalno žvečijo »mir« po ustih, naenkrat ogrožajo Can Kajškovi kitajski nacionalisti.
Očitno pa je, da rdeči Kitajci zasledujejo pri teh vojnohujskaških naporih bolj politične kot vojaške cilje. Kitajski komunisti držijo namreč v svojih rokah kak ducat Američanov in z njimi barantajo. Mao Ce tung bi jih rad prodal njihovi domovini za zelo drag denar. Za teh dvanajst ameriških Civilistov zahteva rdeči diktator nič manj kot vso Formozo, diplomatsko priznanje rdečekitajske stra-vlade in povrhu še pripustitev države z nemoralnimi obremenitvami v OZN. Svoja barantanja spremlja Mao Ce tung z grožnjami nove svetovne voine, ki bi bila I po Stalinovih zamislih edina rešitev, da
Dogodki-r— I po svetu J
se kitajski komunisti znebijo 100 mlijo-nov odvečnih prebivalcev. Grožnje nove svetovne vojne so v Združenih državah dosegle določen učinek. Američani so pripravljeni obnoviti svoječasno prekinjena pogajanja z Rdečjo Kitajsko.
*	# *
USTAVA V. FRANCOSKE REPUBLIKE.
Prva francoska republika je nastala po Francoski revoluciji, druga po l. 1848, tretja po l. 1870 in četrta l. 1944. Ustava V. francoske republike, ki je zamatek generala De Gaullea, predstavlja kompromisno rešitev med tako imenovano predsedniško in parlamentarno demokracijo.
V	nedeljo 28. septembra bodo po vsej Franciji in po ostalih prekomorskih ozemljih glasovali za ali proti ustavnemu o-snutku. Po tem osnutku bi predsednik republike mogočno razširil svojo oblast. Imenoval bo ministrskega predsednika, enkrat na leto bo lahko razpustil parlament. Ob »nevarnosti zavlačevanja k bo po zaslišanju ustavnega sveta vladal kar z dekreti. Posebna vprašanja bo postavljal v odločitev ljudskemu glasovanju. Državnega predsednika voli - po tem ustavnem osnutku - kakih 70.000 volilnih mož. To so poleg senatorjev in poslancev tudi zastopniki občin v razmerju s prebivalstvom posameznih občin, nadalje načelniki de-partementov in poslanci prekomorskih teritorjev.
Vlada je po tem osnutku odgovorna parlamentu. Clan vlade izgubi poslanski mandat. Vlado lahko odstrani samo absolutna večina poslancev < in senatorjev, vzdrževanje pri glasovanju šteje v korist vlade. Če se prekomorske posesti izjavijo za osnutek, postanejo članice »skupnosti« in bodo prejele obširno avtonomijo razen v vprašanjih državne chj—be, zunanje politike in financ. Uprava 'tiče, vzgoje in gospodarskih vprašanj bo skupna za vse članice. Med prekomorske posesti pa ne spada Alžerija, ki je državno-pravno del metropolitanske Francije.
Proti ustavnemu osnutku so posebno vroči komunisti. Socialisti si v tem vprašanju niso enotni. Levica c/dklanja osnutek ustave, češ da je premalo republikanski. Desnica je za. Poseben položaj je tudi med radikalnimi socialisti. Proti ustavnemu osnutku je tudi skrajna desnica. Za De Gaulleov načrt je katoliško gibanje, desnica radikalnih skupin, neodvisneži, kmečka stranka in odbori javne blaginje v Alžeriji. Za osnutek bo po ugotovitvah poizkusnih povpraševanj glasovalo 58 do
70	odsto prebivalstva.
... *
AMERIČANI ODHAJAJO. Ameriške čete na Japonskem so se v zadnjih dvajstih mesecih v glavnem umaknile na oporišča Tihega oceana. Sedaj je na Japonskem le še 75.000 ameriških vojakov. Od nekdanjih 30(1.000 uslužbencev, ki so bili zaposleni pri ameriških četah, jih je sedaj le še
80.000.	Odhod ameriških čet z Japonske je povzročil težko gospodarsko krizo. Američani so dnevno porabili za osebne potrebe nad 200.000 dolarjev.
*	* »
DJILASU SO OLAJŠALI KAZEN. Na pritisk socialistične internacionale, ki jo titovci sedaj posebno snubijo zaradi popolne izolacije, v kateri so se znašli, so Djilasu življenje v ječi zelo olajšali, Menda sploh ne stanuje več v Mitroviči, ampak je konfiniran nekje v bližini zloglasne jetnišnice. Tudi starim socialistom, ki so jih obsodili letos januarja meseca, so olajšali bivanje v ječi.
*	# *
NA CIPRU JE PREMIRJE PRENEHALO. Vsi upi in nade Angležev, da bosta predlog o ciprski samoupravi in delovanje zelo liberalnega guvernerja sira Hugha Foota ustavili na otoku teroristična dejanja, so se izjalovili. EOKA borbena grška organizacija na otoku je odpovedala premirje, ki ga je objavila pred dobrim mesecem dni. Kot prva njena žrtev je bil visoki častnik policijskega oddelka.
*	* *
RADIOAKTIVNO IZŽAREVANJE. Na ženevski konferenci atomskih fizikov je prišlo,do nesoglasja. Sovjetski znanstveniki - zatrjujejo, da je izžarevanje tudi v najmanjših količinah smrtno nevarno. Američani pa trdijo nasprotno.
slovanske totalitaristične stran* ke.
Tržaški Slovenci smo bili že vse prevečkrat razočarani irt pre* izkušeni, da bi še hoteli in smeli predstavljati drobiž za poravna* vanje ostankov pri večjih poli* tičnih računih. Odtod nujnost in potreba, da nastopamo samo* stojno, nujnost SLOVENSKE LISTE. Medtem ko pripadata dve drugi listi, ki se potegujeta za slovenske glasove, ena it ali jam ski KPI, druga pa narodnostno mešani NSZ, ki je zamejska tvrd* ka in podružnica jugoslovanskih komunistov, je SLOVENSKA LISTA pri teh volitvah dejansko edina zares slovenska in zares tržaška lista.
S tem gotovo ni rečeno, da bi bila tudi protiitalijanska ali prot tijugoslovanska lista. Tržaški det mokratični Slovenci smo daleč od takega nacionalističnega ali kampanilističnega fanatizma. Hot čemo pa imeti pravico do lastne besede, do samostojnega zastot panja lastnih potreb. Hočemo polno gotovost, da nam v odlo* čilnem trenutku ne bo nekdo tretji, ki sedi v rimskem, beot grajskem ali ljubljanskem sredit šču te ali one stranke zamašil usta, in to zaradi svoje in ne nat še, tržaške koristi.
Spomnimo se samo na klavrno vlogo »Primorskega dnevnika« in tržaški titovcev, ki morajo vedno prikimovati vsemu, kar prihaja iz centrale! Po ukazu so se ogrevali za priključitev Trsta Jugoslaviji, po ukazu so navidezno zagovart j ali Svobodno tržaško ozemlje in po prav takšni zapovedi so nato razlagali, kako je bilo potrebno, da ga pokopljejo. Na želje in zahteve tržaških Slovencev, ki so si bili vsi od začetka do konca enih misli, so se enostavno pot žvižgali!
Eni in drugi komunisti, tako trt žaška federacija KPI kot titovska podružnica NSZ imata stalno na jeziku besedo »skupnost«. Dobro se namreč zavedata, kako je ta beseda, ki pomeni isto kot »edit nost« zakoreninjena v slovenskih srcih, saj bi enotni tudi veli* ko več dosegli in pomenili. In prav dve skupini se izmenoma medsebojno slinita, pa spet pret pirata in obkladata z očitki t ne zaradi tega, kar se dogaja v v Trstu *, temveč po vetru, ki piht Ija ali pa razsaja med Moško in Beogradom! Tržaški Slovenci pa imamo dnevno opravkov z net štetimi drobnimi manjšinskimi vprašanji, katerih se ti prepiri nič ne tičejo, temveč jim kvečjemu škodijo.
Tudi če ne bi imeli še poseb* nih ideoloških razlogov, bi trža* ški Slovenci na temelju dosedanjih izkušenj morali postaviti rta noge lastno politično skupnost, katere enotnost ne bi smela biti odvisna od tujih muhavosti. Raz* log več, da še nadalje razvijamo, krepimo in podpiramo to, kar nam predstavlja SLOVENSKA LISTA, ki ni izraz samo ene stranke, temveč sinteza naših skupnih, specifično tržaških in obenem tukajšnjih slovenskih potreb.
T emu primeren je program SLOVENSKE LISTE. Na prvem mestu so zahteve, ki jih postav* Ijamo tržaški Slovenci kot avtoh* tona narodnostna manjšina. Te zahteve so nam najbolj pri srcu. To je razumljivo in tudi prav. Tako ravnajo vse zrele narodno* stne manjšine na svetu. Sledijo točke, ki obravnavajo občinsko upravo in gospodarstvo. Slednje je pogoj za izboljšanje socialnih razmer, katerih pa se program
(Konec na 4. strani)
VESTI	z GORIŠKEGA	
VAŽNOST IN POMEN!«		D. obletnica »Klica Triglava"
tržaških
Slovenci v Italiji, ki smo ostali zvesti svojemu jeziku in rodu, politično organizirani in veljamo kot čisti pristni Slovenci samo tisti, ki se zbiramo v vrstah Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Slovenski komunisti in sploh levičarji so se samostojnosti politične organizacije in delovapja odpovedali: eni so šli z italijanskimi komunisti, drugi z italijanskimi nennisocia-listi, tretji so skupaj z Italijani skrpucali Neodvisno socialistično zvezo.
Slovensko stvar v Trstu predstavlja in zastopa na sedanjih volitvah samo Slovenska lista s kandidati Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Le ta lista se predstavlja slovenskim tržaškim volivcem s pristno slovenskim programom, ki ne vsebuje varljivih obljub in bobnečih vzklikov slovensko-italijanski vzajemnosti, prilizovanja nižjemu delavskemu razredu in sto očitkov na račun drugih strank in kandidatov.
Slovenci smo, mimo roja znanih rdečih dobro pitanih agitatorjev in njih sopotnikov, vsi delavci, ker se preživljamo le s svojim delom. Ne prodajamo varljivih obljub in ne izmozgavamo svojih sodelavcev, bratov in drugorodcev.
Ce pogledamo v zgodovino tržaških Slovencev, najdemo samo narodne zavedne Slovence, ki so se v vsakem oziru, gospodarskem, političnem in kulturnem trudili in žrtvovali, da so se Slovenci uveljavljali in se povzpeli na častno raven v tekmi z morjem italijanskega rodu. Slovenski socialisti niso nikoli pritisnili pomembnega pečata slovenski narodni stvari na Tržaškem. Res je, da se rdeč-karji spominjajo danes na tem področju večinoma obletnic pristno narodnih ustanov, prireditev in dogodkov. Proslavljajo jih kot svoje in tako kradejo zgodovinske zasluge narodnjakom! Komunistov takrat sploh ni bilo in so prilezli na dan šele po prvi svetovni vojni, po boljševiški revoluciji in se jeli predstavljati kot neke vrste odrešenikov delavskega razreda. Pa so se, voditelji, v resnici razgalili le kot pristni komolčarji za visoke stoličke, da z visokega lahko narekujejo pogoje mišljenja in življenja.
Kakega odločnega nastopa za slovenske pravice nismo še doživeli niti s strani komunistov, niti s strani ostalih levičarjev.
Tito je pristal na odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je predstavljalo pravično zgodovinsko življenjsko pridobitev za Slovence tistega področja, ker bi v okviru STOja bili enakopravni z Italijani, to pomeni svobodni in neodvisni. Slovenski kominformisti so zlasti po znani resoluciji proti Titu iz leta 1948 naglo potegnili svoje otroke iz slovenskih šol. Titovci so sovražno pitali z nacionalisti naše izvoljene predstavnike, ko so ti nastopili v svojem materinem jeziku na seji goriškega provincialnega sveta. Te in mnogoštevilne druge poteze slovenskih levičarjev zgovorno dokazujejo, da sta jim jezik in narod postranska stvar, ker je njih cilj samo eden: zavladanje s komunistično diktaturo. Zato so slovenski levičarji v Italiji podrejeni volji in cilju italijanskih komunistov in nennisociali-stov.
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost sta tako ostali sami na političnem poprišču in si prizadevata uspešno in častno zastopati slovenski narod ter zagovarjati njegove pravice in koristi ter jih braniti pred teptanjem človečanskih pravic s strani raznovrstnih nestrpnežev. V tem tiči važnost in pomen sedanjih tržaških občinskih volitev ne le za tržaške, ampak za vse Slovence v Ita-liii, ker gre za nujnost uspeha Slovenske liste. Ta naj dokaže, da Slovenci še tu živimo n nekaj terjamo: terjamo v mednarodnih pogodbah priznane, a s strani merodajnih činiteljev ne spostovane pravice.
Slovenski volivci se morajo zavedati, da gre lahko za usodno napako, ki utegne za vselej ogrožati njih položaj narodne jezikovne skupnosti, £e oddajo slovenski glas neslovenskim odnosno laži slovenskim listam.
■Sleherni zavedni Slovenec je zato dolžan ob sedanjih tržaških volitvah poučiti nevedneže in vse tiste, ki utegnejo postati plen zlasti levičarskih propagandistov. Potem ko so titovci na vse grlo nroglašali za izdajalca vsakega zavednega Slovenca, ki se ni hotel pokoriti njihovi komunistični volji, se danes na tem predelu zamejstva še drznejo govoriti v imenu Slovencev, čeravno so se v bivstvu slovenstvu odpovedali ter se raje predali, drugorodnim komunistom odnosno socialistom.
Kdor ima le trohico narodne zavednosti, naj ne zamudi časa, naj hiti na delo
7i	zmago Slovenske liste, ker le glasovi dani tej listi bodo veljali kot glasovi slovenskih volivcev.
Zgodilo se bo lahko' še hujše, in sicer da kominformisti, to je boljševiki Tita strmoglavijo in se tam polastijo državne oblasti. Tedaj nastane preplah med tržaškimi titovci, ki bodo zbegani iskali zavetišče pri italijanski komunistični partiji. Ta partija pa pravovernih odločnih titov-r?v seveda ne bo sprejela. Prav tako ne koDice titovskih sopotnikov, ker ne bo trosila denar ljudem, ki zanjo niso bili in ne bodo vredni. Italijanski komunisti
občinski
bodo takrat še z večjo silo poudarjali le svoje italijanstvo in slovenski levičarji se jim bodo morali strogo podrediti.
Le tisti slovenski levičarji, ki imajo še nekaj narodne zavednosti in ljubezni do svojega rodu in materinega jezika, jim ne bodo sledili, marveč se bodo, upano, vrnili na že zapuščeno pravo slovensko pot.
Tisti čas je lahko zelo blizu, saj poročajo listi, in titovci tega ne zanikajo, da so ruski boljševiki vrgli s padali odločne kominformiste na jugoslovanska tla za boj proti Titu. Toliko je res, da je Titova osebna straža zadnje čase močno ojačena.
Slovenska demokratska zveza in Slovenska skupnost ne zahtevata od slovenskega človeka nič drugega kot samo to, da živi slovenski. Da se ohrani Slovenca in svoje otroke vzgaja v ljubezni do slovenskega rodu in jezika. V ostalem zagovarjata obe organizaciji, ki se na volitvah predstavljata s Slovensko listo, popolnoma demokratične nauke ter gospodarsko in socialno pravičnost.
Sorodne koroške slovenske organizacije SDZ in SKS na Tržaškem in na Goriškem so edine resnično slovenske politične organizacije v zamejstvu. Samo te, torej, predstavljajo slovensko stvar, ja zagovarjajo in branijo. Le njim gre zaupanje slovenskih volivcev v odločilnih trenutkih kot so upravne volitve. V upravnih svetih moramo namreč imeti svoje odločne narodno zavedne predstavnike, ko že nimamo možnosti, da bi jih imeli tudi v poslanski zbornici in v senatu.
Kako pa pridemo do zmage na volitvah? Vsak, ki ima v Trstu sorodnike, prijatelje ali znance, naj poišče in pravilno pouči, da storijo vsi svojo demokratično dolžnost. Lahko se nanje obrne tudi pismeno. Ne bo škodilo, če žrtvuje nekaj znamk in nekaj kaplic črnila. Z besedo od ust do ust lahko demokrati dosežemo več kot če bi se širokoustili na shodih, katerih so se volivci že naveličali, ko jih je vendar vsako leto na pretek.
Pridno na delo vsi in Slovenska lista bo tudi tokrat zmagala!
Množične stranke, tako komunisti kakor demokrščani, imajo svoje aktiviste, ki vršijo propagando od ust do ust s tem, da obiščejo vsakega volivca posebej. Tudi demokrati smo dolžni postopati tako, Obiščimo slovenske volivce! Najprej tiste, ki so zvesti slovenski stvari. Nato tiste, ki se nam ne zdijo dovolj odločeni, komu naj naklonijo svoj glas in jih je treba odločno prepričevati, vsestransko prepričevati o važnosti in pomenu nastopa Slovenske liste, o pravičnosti njenega programa, o nujnosti njenega uspeha za narodno stvar in čast. Na sto in sto slovenskih volivcev je skritih, izgubljenih po raznih zakotjih in krajih obširne tržaške občine. Mnogi živijo že v poitalijančenih družinah, pa vendar nosijo v sebi še iskrico narodne topline. Treba jih je poiskati, listati po volilnih imenikih, beležiti, nastopati. Poiskati je treba pot do
Letos je 15 let odkar je padel fašizem. Petnajste obletnice tega zelo pomembnega in zgodovinskega dogodka so se spomnili le nekateri italijanski listi iz notranjosti republike in pa razna združenja bivških borcev druge svetovne vojne, ki so izdala javni proglas. Eden takih proglasov v Milanu ostro obsoja dejstvo, da je danes, po tolikem trpljenju, ki ga je ves narod zaradi fašizma prestal, dovoljeno prosto zbiranje nekdanjih fašistov okoli Mussolinijevega grobišča.
In res, človek, ki je bil na smrt obsojen in ustreljen, ker je bil kriv zloglasne diktature s teptanjem človečanskih pravic in ki je slednjič pognal narod v vojno in z njo upropastil državo, počiva v grobnici in njegovi fašistični gorečneži ga tam lahko obiskujejo, obožujejo in poveličujejo. Premnogi državljani pa, med temi mi Slovenci, ki smo bili glavna žrtev fašizma, smo še danes v svojih pravicah zapostavljeni in nas nekatere oblasti na Goriškem prezirajo in sovražno na nas gledajo, kot da bi krivic vojne in vojnih posledic bili krivi mi, in ne fašisti ter razni fašistični hijerarhi, ki so tudi v Gorici danes zopet na oblasti.
V	Trevizu, kjer je pomrlo veliko šte-
ŠPORTNI DROBIŽ
Od sobote 30. avgusta do nedelje 7. t.m. so odigrali v Franciji trinajsto povojno kolesarsko svetovno prvenstvo, katerega so se udeležili najboljši kolesarji vsega sveta.
V Reimsu so nastopili tekmeci, ki so se potegovali za naslov v cestni vožnji,
V	tekmi za diletante je dosegel prvo mesto Nemec Schur, med profesionalci pa se je uveljavil Italijan Baldini.
#	* *
V nedeljo 7. t.m. je v krožni dirki po Venetu dospel prvi na cilj kolesar Zam-boni, svetovni prvak Baldini pa je s svojim sedmim mestom izboljšal svoj položaj v tekmovanju za naslov državnega prvaka, ki mu bo po vsej verjetnosti ostal.
h volitev
njih: neposredno, s pomočjo prijateljev in znancev, končno pa po pošti.
Ne zamudimo nobene priložnosti, ne opustimo nobenega sredstva!
Treba je slovenske volivce bodriti, jih krepiti, ker so se premnogi udali strahu in obupu. Pokazati jim je treba lepšo bodočnost, saj se nikoli ni še zgodilo, da bi sonce zastalo in človeštvo obsenčila večna tema!
Slednič ni opustiti propagande niti med levo usmerjenimi slovenskimi volivci, tako med prepričanimi, komunisti in socialisti, kakor med njihovimi sopotniki. Prepričani demokrati imamo sto in sto argumentov, ki govorijo za demokratično stvar. Bodočnost delavskega razreda ni v komunistični revoluciji, ki ruši stare socialne razrede in kaste, da postavi novo kasto rdečih tiranov. Njegova bodočnost je v demokraciji, ki ne priznava privilegijev in kast, ki uči in uveljavlja popolno enakopravnost vseh državljanov in jim daje pravično dostojanstvenost. Nasilje ni še nikjer rodilo blaginje. Nobeni diktaturi ni še uspela trajnost, človek je svobodno bitje, ki ne sprejema nobene vrste okovov, ne tistih ki vežejo roke, niti tistih ki tarejo duha!
Do volitev manjka mesec dni. Dovolj je, torej na razpolago časa, da se opravi vse to propagandno delo, ki je velika dolžnost vseh slovenskih narodnjakov!
SKUPINA GORIŠKIH VOLIVCEV
vilo slovenskih internirancev, prignanih iz Raba in od drugod, od gladu‘in splošne izčrpanosti, jim niso napravili niti grobnice, ampak so grobišča prekopali in taka odpravili vsako sled za njimi. Mussolinija v grobico in Mussoliniju tudi pravico do časti, vsaj s strani njegovih zvestih, slovenskim mučenikom, žrtvam fašistične krutosti pa niti častnega grobišča. Odpravili so sled, ne morejo pa izbrisati spomina za njimi, ki so toliko pretrpeli.
Slovenci smo bili žrtev fašizma povsod, tudi na Goriškem. To naj si zapomnijo tisti posamezni bivši fašistični hierarhi, ki so danes nosilci oblasti v Gorici in še še vedno sovražno razpoloženi napram Slovencem, ki nas je samo v Gorici še vedno vsaj pet tisoč!
V proslavo bazo iSkih žrtev
je govoril tudi komunist Postogna
Čudno zadržanje „Pr. dnevnika"
Svoječasno, potem ko je kominform obsodil Tita, smo poročali, da je komunist Postogna Tž Milj proslavljal slovenske žrtve fašistične krutosti, tiste namreč, ki jih je rimsko posebno sodišče obsodilo na smrt. Za nami se je takrat oglasil še »Primorski dnevnik« in poročal, kako se je Postogna držal na razpravi v Trstu, ko je posebno sodišče decembra 1941 sodilo trem skupinam slovenskih protifa-šistov, med katerimi se je, čudno, znašel tudi Giovanni Postogna. Ko je imel zadnjo besedo preden so sodniki odšli v posvetovalnico, je Giovanni Postogna vstal in z vso odločnostjo zakričal, da je sicer komunist, toda Italijan, ki nima nič opraviti z ostalimi obtoženci... Tu je izrazil na račun ostalih obtožencev zelo ogorčene in hudo žaljive besede, ki jih je tudi »Primorski dnevnik« svoječasno priobčil.
Prav ta »Primorski dnevnik« je mirno poročal v torek 9. t. m., da je tudi Giovanni Postogna govoril na letošnji proslavi bazoviških slovenskih junakov, ki so bili in ostajajo narodno zavedni fantje in ne komunisti. Danes je »Primorskemu
Letos 15. avgusta je minilo deset let, odkar je izšla prva številka »Klica Triglava«. Kakor znano izhaja »Klic Triglava« v Angliji in ga izdaja »Slovenska Pravda«. Do 23. avgusta letos je izšlo točno 231 številk tega važnega, zelo pomembnega in cenjenega lista, na katerega je vredno, da se naroči vrsta slovenskih ljudi, zlasti razumnikov.
»Klic Triglava« je odličen in vzoren slovenski list, ki obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo Slovenije in Slovencev, Jugoslavije in Jugoslovanov. Objavlja, to lahko rečem mirne vesti, članke stvarne vsebine in gleda resnici naravnost v o-braz. »Klic Triglava« ni glasilo mož, ki bi se radi uveljavili in si utrdili pot do političnih zaslug, ampak slovenskih mož, katerim sta pri srcu samo narod in domovina. List je strogo demokratičnega duha in širi samo demokratične nazore in vzore.
Kar čitatelja najbolj presune, je globoka ljubezen do naroda in domovine, ki jo »Klic Triglava« goji in uči. V tem oziru mora vsakdo potrditi, da so njegovi članki pisani z zlatim peresom in tudi rosnih oči.
Tudi njegovo odkritosrčno hrepenenje in prizadevanje, da bi med Slovenci in Jugoslovani sploh zavladalo, po odpravi komunizma, resnično demokratično sožitje odlikuje list in njegove požrtvovalne izdajatelje.
Izdajatelji lista mnogo žrtvujejo, ker globoko in vsestransko ljubijo resnico in pravičnost. V pregnanstvu so se umeli zbrati in odločiti za delo, ki naj pomaga narodni stvari, resnici in demokraciji.
dnevniku« vseeno, kako je decembra 1941 Postogna nastopil in kaj je tedaj izustil!
Ce je to res, potem on, ki je po pričevanju »Pr. dn.« tako grdo nastopil proti slovenskim obtožencem na procesu od decembra 1941, po katerem jih je bilo pet ustreljenih, ne more proslavljati muče-nistva slovenskih borcev.
Giovanni Postogna naj proslavlja, če hoče, le komunistične žrtve fašizma. Tega mu ne prepovedujemo; ker ti ne spadajo med borce za slovenske pravice, ampak samo med borce za zmago komunizma.
Spomenib in grobišča borcem
IX. korpusa
Na Trnovem so zgradili spomenik in ’ grobnico padlim borcem IX. korpusa partizanov. Borci niso krivi komunizma, ker so se borili za pravično stvar proti okupatorju in tlačitelju na strani zavezniških sil.
Kaj so na spomenik napisali, ne vemo. Ce so vklesali vzklike komunizmu, moramo reči, da ne odgovarjajo idealom, za katere so padli borci žrtvovali svoje življenje.
V	zvezi s tem spomenikom je treba spregovoriti še besedo v spomin slovenskih žrtev italijanskih taborišč. Zakaj se jugoslovanske oblasti ne spomnijo tudi teh žrtev italijanskega fašizma in voine, zakaj ne prepeliejo domov zemeljskih ostankov nesrečnih mučenikov in jim postavijo časten spomenik? Mar 7asluži’o čast, hvalo in spomin samo borci?
To smo dolžni napisati, ker vemo, da so marsikje v Italiji poskrbeli za to, da so grobišča slovenskih žrtev italijanskih taborišč prekopali in s tem odpravili sled in spomin za njimi!
Pismo, ki ga je naš dopisnik prejel na primer od župana iz Treviza se zaključuje takole: »Nadalje Vam snorpčam, da ministrstvo ni nikoli poskrbelo za kako posebno počastitev žrtev in ne izhaia, da bi bili v teku ukrepi takega znača’a«.
Italija ima seveda ves interes, da n! takih znakov na njenem ozemliu...
»Klic Triglava« bodo z veseljem in radovednostjo čitali bodoči slovenski rodovi, in v njem našli pravilne življenjske smernice.
Nobenega strankarstva in sektaštva, nobene nevošljivosti in zahrbtnosti ni najti v »Klic Triglava«. Le tu pa tam se mora list zagovarjati in tolmačiti svoje objavljeno gradivo, ker resnica, ki mu je merilo in vzor, tu pa tam koga zadene...
Za svojo osebo rečem, da mi list zelo ugaja, prečitam ga od prve do zadnjq besedo vsako številko in vselej najdem nekaj novega in zanimivega.
Ce bodo bodoči slovenski rodovi sprejeli nauk in ljubezen, ki ju »Klic Triglava« širi in goji, bodo našli pravo pot v življenje!
Izdajateljem in sotrudnikom »Klica Triglava« vse hvaležno priznanje ljubiteljev naroda, domovine in resnice!
Dr. Avgust Sfiligoj
Volitve v Ronkih
Goriški prefekt je razpisal volitve v Ronkih za 9. novembra. Ker niso mogli izvoliti župana in sestaviti občinskega odbora, so v Ronkih imeli komisarja. Morda bodo nove upravne volitve prinesle drugačen izid. Tak, da bodo lahko izvolili župana in odbor.
Slooenshi ..raztrganci"?
Tudi italijanski listi poročajo, da je meseca avgusta odšlo iz Italije v Jugoslavijo 24.670 oseb, iz Jugoslavije pa da je prišlo v Italijo 78.335 obiskovalcev. To pomeni da prinaša tako visoko število jugoslovanskih obiskovalcev, ki v Gorici nakupujejo blago, življenje mestu. To smo dolžni povedati, ker je nedavno tega, kot smo poročali, »Gazzettino« prinesel članek izpod peresa nekega nevedneža, v katerem se jugoslovanski obiskovalci Gorice nazivajo za »raztrgance«.
ŠOLSKE VESTI
VPISOVANJE
V	vse razrede Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici se prične 1. septembra in zaključi 25. septembra. Kdor se hoče vpisati v I. razred Nižje srednje šole, naj prinese s seboj potrdilo, da je z uspehom opravil sprejemni izpit. Za druge razrede in pa za Strokovno šolo je potrebno šolsko spričevalo preteklega šolskega leta.
OBVESTILO Ravnateljstvo GIMNAZIJE-LICEJA in UČITELJIŠČA s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da je vpisovanje za novo šolsko leto 1958-59 odprto do 25. septembra 1958.
Vpis je obvezen tudi za one dijake, ki so že bili vpisani in ki še posečajo šolo.
Za morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo, ki je odprto vsaki dan od 9. do 11. ure.
POPRAVNI IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH
Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih šolah goriškega in doberdobške-ga .okrožja dne 22. septembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored je sledeči:
Goriško okrožje: 22. sept. izpit čez II. razred v Gorici, ul. Croce in Randaccio, v Standrežu, Podgori, Pevmi (za Pevmo in St. Maver) in Steverjanu.
23. in 24. sept. izpit čez III. razred na vseh prej imenovanih šolah.
25.,	26. in 27. sept. izpit čez 5. razred na vseh prej imenovanih šolah.
25. in 26. sept. izpiti čez II., III. in V. razred na Valerišču.
23. in 24. sept. izpiti čez II. in III. razred na Plešivem.
27. sept. izpit čez II. razred v Skrlje-vem.
29. sept. izpit čez II. razred v Jazbinah.
Doberdobško okrožje: 22. sept. izpiti čez II. in III. razred v Doberdobu, Sovod-njah, Dolu in Rupi.
25. in 26. sept. izpit čez V. razred isto.
23. in 24. sept. izpiti čez II., III. in V. razred v Gabrijah in Na Vrhu.
Izpitne komisije so iste, kot v prvem roku.
Istočasno se bo vršilo tudi vpisovanje, ki se zaključi 30. t. m. Otroci rojeni 1. 1952 (za prvi razred) so dolšni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo.
Šolsko leto 1958-59 se otvori dne 1. oktobra s šolsko mašo.
IZID IZPITOV V JESENSKEM ROKU
Na klasični gimnaziji so v jesenskem roku roku izdelali sledeči dijaki:
Ces IV. razred: Ivan Figelj, Danijel Paulin.
Cez I.licej: Marijan Cernic, Roman Di Battista, Maksimiran Gergolet, Silvan Kerševan, Aleksandra Miklus in Majda Sfiligoj.
Cez II. licej: Irena Brumat, Valnera Kocjančič in Jožef Marcusa.
Snrejemni izpit v I. licej so izdelali: Ernest Anselmi, Aleš Cussich, Venceslav Devetak, Marija Elsba her, Pavel Mau-rensig, Adolf Peršolja in Salvator Venosi.
Na učiteljišču so izdelali:
Cez I. razred: Snntina Bordon, Nives Cigoj, Silva Di Dio, Joško Marinig in Mar:ian Terpin.
C»z II. razred: Marija Comi in Rozana Mavinig.
Tito išče pomoč v Ameriki
Tito je torej že poslal v Ameriko posebno odposlanstvo, ki naj pri »kapitalističnih izkoriščevalcih« izposluje znatno denarno in gospodarsko pomoč njegovemu »zveličavnemu« socializmu, ki ne gre in ne gre naprej z mrtve točke.
Titov socializem je potegavščina za jugoslovansko delovno ljudstvo, za kmete in za tovarniške delavce, ki stradajo in trpijo pod pritiskom komunistične policije, Tita, Rankoviča, Kardelja in ostalih rdečih avanturistov, katerim je pri srcu samo razkošje.
Titovci so z Naserjem pripravljali pravo zaroto proti Američanom, ko so se ti pretekli mesec izkrcali v Libanonu, poklicani od libanonske zakonite vlade.
Takrat je Tito hudo napadal Američane ter zahteval, da se zaradi ljubega miru na svetu morajo iz Libanona umakniti.
»Ljubj mir« pa je v glavi Tita, Naserja, Hruščeva, Mao Tse Tunga in podobnih krvoločnih diktatorjev, sejalcev razdora in netilcev vojnih zaplelja-jev pomenil samo škodoželjnost nenasitnih volkov, katerim so Američani, z izkrcanjem v Libanonu prestrigli komunistične prevratne račune in nakane.
In glej, čudo, Tito išče pomoč prav pri tistih »imperialističnih« Američanih, ki so pravočasno na demokratičen način rešili Libanon. Berači za pomoč, ki naj ga reši pred grožnjo moskovske, pekinške, bolgarske in celo albanske predrznosti. Ta komunistična banda zalezuje Tita komunista, ker ga ima za izdajalca komunistične mednarodne solidarnosti. Rdeči banditi se obmetavajo z očitki, psovkami in grožnjami prav po načinu roparjev, ker tudi oni ropajo svobodo, mir in blaginjo človeštva.
Albanski diktatorji obtužujejo Tita, da je med vojno poklal na tisoče Albancev, kot da albanski komunisti niso poklali na tisoče svojih sodržavljanov nekomunistov, da so se s krvjo zvlekli na oblast.
Tudi padec fašizma bi morali proslaoiti
Stran J.
Zakaj bežijo iz lastne domovine?
»Demokracija« je v preteklosti pogostokrat protestirala proti vračanju jugoslovanskih beguncev. Tudi javno mnenje v zahodnemu svetu je v posameznih primerih obsojalo nasilno repatriacijo. Največkrat pa je nasedalo potegavščinam Titovega režima, ki obrača odprto dlan enkrat proti Moskvi, drugič proti Zahodu. In ko se Tito nasmehne Zahodu, svet rad pozablja, da je Titov režim komunistični 5n da bo tak ostal vse do svojega konca.
Posebni dopisnik švicarskega dnevnika »Neue Ziircher Zeitung« je meseca avgusta obiskal razna taborišča jugoslovanskih beguncev v Avstriji in o svojih izsledkih napisal nekaj najglavnejših ugotovitev. Med drugim piše tudi tole:
»Glede jugoslovanskih beguncev imajo ljudje lahko različna mnenja, ali že samo dejstvo, da ljudje bežijo iz lastne domovine dokazuje, da tamkajšnje razmere še ■vedno poganjajo na tisoče in tisoče državljanov v nezakonite pobege. Podpredsednik vlade Rankovič je meseca marca objavil trditev, da je letno izseljevanje iz predvojne Jugoslavije znašalo kakih 30000 •oseb. Pri tem je dodal, da nova jugoslovanska industrija vsako leto lahko zaposli novih 180000 delavcev. In prav s to samohvalo se je - kot je to pri komunistih navada - lopnil po ustih. Kljub tako visoki možnosti zaposlitve je namreč prav leta 1957 nič manj kot 30000 Jugoslovanov ilegalno zbežalo iz lastne domovine. Prav taka prikazovanja - zatrjuje švicarski dopisnik - razkrivajo Rankovičevo ceneno demagogijo. Da bo ironija še večja se komunistična propaganda na vse kriplje trudi, da te begunce kvalificira za »gospodarske izseljence« in odločno zanikuje, da bi ti ubežniki bili kaj drugega kot gospodarski begunci.«
Politična in gospodarska beda
»Zakaj bežijo Jugoslovani, največkrat po skrajno nevarnih stezav v tujino?« -se sprašuje dopisnik. »Gotovo je med temi nesrečneži tudi nekaj takih, ki bi težko zaslužili pravico na zatočišče; so tudi taki, ki so zagrešili po kako kriminalno dejanje ali so se s pobegom hoteli izogniti vojaške službe. Število takih pa znaša komaj 20 odstotkov vseh beguncev. So tudi taki, ki odhajajo v svet po vzorih svojih prednikov. Ta pojav je značilen za vse balkanske dežele. Prav nasproti tem izseljencem kaže komunistična diktatura vso svojo perfidnost, kajti v vsaki civilizirani državi odhajajo izseljenci v tujino zakonito, s potnimi listi in potrebnimi vizumi. Trditve jugoslovanske komunistične propagande, da dobi danes že skoraj vsak državljan potni list, je gola laž. Kdor količkaj pozna razmere v Jugoslaviji, ve, da je v Zagrebu in Ljubljani razmeroma lahko dobiti potni list, čeprav mora prosilec plačati državi za to uslugo polno tretjino svoje mesečne plače. V Beogradu, v središču komunistične birokracije je to mnogo težje, po notranjosti pa je zahteva po potnem listu povezana z dolgotrajnimi preiskavami UDBE in v mnogih primerih je že sama zahteva nevarna za prosilca. Tako ne preostaja drugega kot ilegalni beg čez mejo.
Večino jugoslovanskih beguncev pa ne sestavljajo niti sumljivi elementi niti navadni izseljenci. Velika večina beži zaradi nevzdržnih političnih in gospodarskih razmer v upanju, da bodo na Zahodu našli svobodno in srečnejšo eksistenco. Razgovori z begunci in uradni spisi nudijo žalostno sliko dežele, katere režim v 13 letih svojega vladanja ni v stanju, da nudi svojim državljanom kolikor toliko dostojno življenjsko raven. To je^ dežela, v kateri nenehno eksperimentirajo in kjer si v množici siromašnih in obubožanih povprečnih ljudi pomaga samo tisti, ki se kot politični privesek udinja vladajoči kasti.
Pretresljivo je poslušati jugoslovanske begunce po avstrijskih taboriščih, kako navadni delavci s svojimi rodbinami živijo z 9000, 11000 ali 13000 dinarji na mesec, stisnjeni v obupnih stanovanjih. •Od teh svojih bednih plač plačujejj) od letos dalje še davke. Ce ste sami živeli dalj časa v. Jugoslaviji (dopisnik je sam prebival nekaj let v Titovi Jugoslaviji), potem vam morajo biti znane muke in trpljenja teh ljudi, ki morajo poleg vsega od jutra do večera poslušati slavospeve »srečni socialistični izgradnji«. Celotna delavska enomesečno plača ne zadostuje za nakup ene obleke. Vsako splošno povišanje mezd, zaradi režimskih pogreškov, avtomatično dviga tudi cene. Večje na-bavke kot n. pr. zimska suknja, radijski sprejemnik ali pohištvo so mogoče samo na visoka obročna odplačevanja.
Istočasno pa vsi ti preprosti ljudje morajo molče gledati, kako si ravnatelji podjetji gradijo vile, kako se prevažajo z razkošnimi ameriškimi avtomobili in kako odhajajo v tujino, kadarkoli se jim zljubi. Celo navadni partijci, soglasno izjavljajo begunci, zaslužijo po tovarnah in uradih povprečno po 2000 do 3000 dinarjev mesečno več kot navadni zemljani.
Ti tudi prejemajo nagrade in najbolje plačana mesta. Zato se ti partijci kaj radi bahajo, da pripadajo vladajoči kasti in smatrajo sebe za državljane prvega reda. Na vprašanje, ali je znano pismo Centralnega komiteja meseca februarja kaj spremenilo razkošno življenje partijskih funkcionarjev, odgovarjajo begunci z ironičnim nasmehom: »vrana vrani ne izkljuje oči!«
Mladina beži
Večina beguncev iz Titove Jugoslavije so mladi ljudje med 18 in 30 let starosti. »Ako se ne vpišete v partijo, ali ne si-
mulirate, da ste komunist, ni nobenih izgledov za življenje. Mi pa hočemo prosto dihati, hočemo napredovati in zaslužiti.« Tako soglasno zatrjujejo ti mladi ljudje. Med begunci so zasebni obrtniki, ki jih je ugonobila brezvestna davčna politika, so kmečki sinovi, katerim ne dovoljujejo da bi si nabavili poljedelske stroje, ker se niso priključili »zadrugam...«
Zanimivo pa je, da je po taboriščih izredno malo razumnikov, inženirjev, tehnikov ali trgovcev. Ti največkrat zapuščajo deželo na legalni način ali pa ostajajo v tujini, v katero so dospeli kot specialisti ali športniki.
Za vse ustanove, ki se bavijo z jugoslovanskimi begunci, se kar samo po sebi postavlja vprašanje, ali naj te begunce tretirajo kot »politične begunce« ali naj jih uvrščajo v novo kategorijo »gospodarskih beguncev«. V resnici samo manjšina teh beguncev lahko tudi dokaže, da so jih policijsko preganjali iz političnih pobud. Potrebno pa je podčrtati, da je v neki komunistični državi zelo težko razlikovati politiko od gospodarstva. Niti sam marksistični nauk ne pozna takega razlikovanja. Zato je potrebno gospodarsko uboštvo Titove Jugoslavije smatrati kot nedeljivo celoto z zadušljivim političnim in gospodarskim ozračjem. Dejansko je okrog 30 odstotkov beguncev, ki lahko dokažejo da so bežali iz političnih razlogov. To so v prvi vrsti bivši ali pred kratkim amnestirani politični zaporniki, ali sinovi očetov, nad katerimi se znašajo komunistični maščevalci. Ti ljudje preživljajo v Titovi Jugoslaviji pravi pekel,
obsojajo jih za najmanjše prestopke ali pa celo povsem po krivici; Ko iščejo delo po tovarnah, jim odgovarjajo: »Takih elementov ne trpimo med nami!««
V	naslednjem članku se dopisnik bavi z vprašanjem zatočišča. Življenje jugoslovanskega begunca poteka nekako takole:
»Razmeščajo jih po taboriščih Wagna ali Annabuchel pri Celovcu. Tu avstrijske oblasti raziskujejo, kakšne so bile pobude za pobeg. Ce beguncu priznajo zatočišče, ga odpošljejo v eno izmed številnih taborišč v Gornjo Avstrijo ali Solnograško. Tu čakajo na morebitno izselitev. Maja je bilo po teh taboriščih še kakih 6000 jugoslovanskih beguncev. Mnogi so našli zaposlenje izven taborišč.
Nasilno vračanje Titu
Tiste begunce pa, katerim niso priznali pravice zatočišča, prevažajo v zaprtih transportih na mejo v roke ODBE. Negativne odločbe avstrijskih oblasti pregleduje zastopnik Visokega komisarja OZN za begunce. Do marca letos so bile avstrijske oblasti širokosrčne, sedaj pa so kriteriji znatno strožji. Sedaj repatriira-jo skoraj 50 odstotkov vseh beguncev. Razlogi so povečani prilivi beguncev iz grugih komunističnih dežel. Majhna, nevtralna Avstrija, ki meji na tri komunistične države, je veliko storila za sprejem beguncev v zadnjih letih, zato je od te države težko zahtevati, da prenaša še večja bremena. Zato pa je nujno potrebno, da se v akcijo povežejo medna-
rodne organizacijo s finančnimi podporami zahodnih držav. Pred časom je čita-telj dnevnika »New York Times« predlagal, naj bi del pomoči, ki jo ameriška vlada daje Titu, uporabili za pomoč jugoslovanskim beguncem. To je vsekakor odlična zamisel, vendar bi z njo rešili samo eno stran begunskega problema. Glavni razlog za vračanje beguncev ni finančnega značaja, ampak povečano o-mejevanje sprejemanja beguncev v prekomorskih deželah.
Po avstrijskih policijskih taboriščih životarijo begunci z afideviti za vselitev v ZDA, kjer jih čakajo svojci ali sorodniki s preskrbljenim zaposlenjem. Zaradi nekih težko razumljivih birokratskih predpisov pa se je zadeva zataknila in tako morajo ti trpini nazaj v Titov raj. Tudi Kanada in Avstralija omejujeta vse-ljevanje in prav s temi problemi bi se morale učinkoviteje baviti poklicane organizacije in države. Ni pravično in še manj umestno, da se zaradi zunanjepolitičnega zadržanja jugoslovanskih komunistov izvajajo zaključki o notranjepolitični situaciji Titove Jugoslavije. Tako sedaj kot v preteklosti je na žalost še vedno dovolj stvarnih razlogov, ki ljudi naganjajo, da bežijo iz Jugoslavije. Prav zato je problem jugoslovanskih beguncev stvar, ki se tiče vsega svobodnega sveta. K rešitvi tega vprašanja bi morali prispevati vsi, ki se smatrajo za privržence svobode in demokracije.«
To so trezne in pametne besede uglednega švicarska dopisnika. Pričakujemo, da ne bodo padle na nerodovitna tla.
XI. JESENSKO SLAVJE NA OPČINAH
Pomembna narodna manifestacija
Tradicionalno jesensko slavije SDZ na Opčinah v nedeljo dne 31. avgusta se je razvilo v pravo narodno manifestacijo tržaških in goriških Slovencev. Vreme je bilo z delno pooblačitvijo neba kot naročeno. Košata drevesa g. Podobnika in prijetni travniški vrt g. Kalina v sredi Opčin, oboje je za naše razmere čudovita redkost.
Kmalu po četri uri so se pričeli zbirati gostje, in do pričetka povsem novega in izredno razgibanega sporeda je bil obsežni prostor nadvse zadovoljivo napol-, njen. Posebno številna je bila udeležba mladine. Ta je namreč preyladovala na odru in tudi med gledalci. Goričani so se pripeljali z velikim natrpanim avtobusom, kar je vzbujalo med Tržačani splošno priznanje, zakar moramo organizatorjem tržaškega izleta izreči najpri-srčnejše priznanje.
Jesensko slavije je otvoril predsednik SDZ, dr. Josip Agneletto. Med drugim je dejal:
»Danes enajstič otvarjam Jesensko slavje SDZ, desetič na Opčinah. Moj pozdrav vam vsem, vsem Opencem, vsem Slovencem, bratom Hrvatom in Srbom na Tržaškem in v Italiji sploh in tudi našim sorojakom italijanske narodnosti! Moj pozdrav pa hiti našim bratom v Ju. goslaviji in vsem onim, ki so razkropljeni po vsem svetu z živo željo, da bi se že kmalu vrnili na svoje domove v svobodno domovino«.
Po posebnem pozdravu zastopnikom SKS in SLOVENSKE PROSVETE, SDD in SPM ter zlasti bratom in sestram iz Goriškega, se je predsednik zahvalil vsem, ki so s sodelovanjem in gmotno pomočjo pripomogli k letošnji prireditvi. Nadaljeval je:
»Letos praznujemo tradicionalno jesensko slavje pred novimi občinskimi volitvami v zavesti in s trdno voljo, da si priborimo v mestnem svetu vsaj dva slovenska narodno zavedna zastopnika. K temu pa moramo prispevati prav vsi Slovenci, vsak po svojih močeh. Ce bomo napeli vse. svoje sile, že bomo s prepričevalno besedo vzpobujali narodno zavest
Openska procesija
Vsako leto prirejajo v prvi polovici septembra na Opči* nah crkveno slovesnost v čast Matere božje. Letos, v nedeljo, dne 14. septembra bodo ob 16 uri v openski1 cerkvi marijan* ski praznik še prav poseiblnio in slovesno proslavili.
Tržaški duhovniki vabijo vernike k čim številnejši ude« ležbi.
Politični program »Slovenske liste"
(Nadaljevanje s prve strani)
od daleč ne dosega povprečja donosnosti enakih kategorij na preostalem državnem ozemlju. Odkar je občinski dodatek na zemljiški davek tako visoko preobremenil zemljške posestnike, je preosnova klasifikacije neizogibna.
SPLOSNE GOSPODARSKE POBUDE, v kolikor spadajo v občinsko pritojnost, so v tržaškem primeru nujne. Ni zdravih občinskih financ brez cvetočega gospodarstva in splošne blaginje, ni pa blaginje brez polne zaposlitve. Zato mora občina z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ukrepi pospeševati razvoj tržaške gospodarske dejavnosti.
USTANOVITEV POPOLNE PROSTE CONE je tisti osnovni ukrep, ki naj omogoči, da se Trst dvigne iz sedanjega gospodarskega mrtvila in si že v naprej ter pravočasno zagotovi vlogo ene izmed najvažnejših luk nastajajočega Skupnega tržišča in kasneje Združene Evrope.
Tržaška občina ne sme odnehati, dokler ti ukrepi ne bodo sprejeti, uzakonjeni in uresničeni. Poleg tega se mora občina vztrajno zavzemati za povečanje trgovske mornarice, pomorskih in zalednih zvez, za industrijalizacijo, za pospeševa-. nje kmetijstva in za razvoj tujskega prometa v Trstu in okolici.
CIM SIRSA SAMOPRAVNA AVTONOMIJA TRSTA IN OKOLICE je v tesni povezanosti s posebno vlogo in položajem Tržaškega ozemlja. Zato mora tako samoupravo tržaška občina odločno zahtevati in podpirati.
Občina in socialno skrbstvo
BREZPOSELNOST, ki je v Trstu in okolici posebno huda, je treba odpraviti s povečanjem splošne gospodarske dejavnosti. Občina ne sme zagovarjati in podpirati zadrževanja odvišnih beguncev na tržaških tleh s čemer se na drugi strani poganjajo domačini v tujino.
PRIMERNO ZAPOSLITEV je treba olajšati z odgovarjajočim strokovnim usposabljanjem in po potrebi preusposablja-njem delovnih moči. V kolikor spada v njeno pristojnost, naj občina organizira ali pa. zahteva ustanovitev takih tečaiev. Isto velja tudi za poklicno usmerjevanje mladine.
STANOVANJSKO BEDO naj občina omili s pospeševanjem gradnje stanovan'-skih hiš in s pravičnim dodeljevan!em novih stanovanj v zgradbah ki se postavljajo z javnimi sredstvi. Pri tem morajo imeti prednost domačini, ne pa novi naseljenci.
OSKRBA V SIROTIŠNICAH IN HIRALNICAH mora biti na dostojni višini, dostopna vsem, tudi tistim, ki nimajo sredstev.
ZDRAVSTENO OSKRBO je treba izpopolniti, v kolikor spada v občinsko pristojnost z boljšo in modernejšo ureditvijo bolnišnic in ambulant ter s strogimi zdravstvenim in posebno še tržnim nadzorstvom.
ŠTEVILO OBČINSKIH KOPALIŠČ je
treba dopolniti. To velja tudi za obstoječa občinska morska koral'šča, ki so pretesna in v poletnih mesecih prenatrpana.
Vse to naj se doseže s treznim in razsodnim občinskim gospodarien:em, brez najeman;a rosoiil za nerentabilne izdatke, j Posojila nai sc na ffrnio simo za nv-st - J cije, ki same s svo; mi don ■stnostmi am-čijo za redno odplačevanje.
Posebno pa želimo, da bi se novi občinski svet zares posvetil upravljanju občinskih zadev, ne pa praznemu rolitiziraniu, ki je prejšnjega pokopalo. Občinski svetovalci, izvoljeni na »Slovenski list1«, bo do vsako trezno in pam“tno dplo ali ukroo podpirali, pa nai pobud" prihajata s Va tere koli stran', ka:ti v o’"viru n'ihnvp”~ značaia zastopnkov tržaških S'ovf-n <'v, bo njihovo g’avn^ r.on:lo' koristi in Potrebe meščanov t°r skupnosti nad vs^!
v slovenskih srcih, uspehi gotovo ne bodo izostali«.
Ko je predsednik povedal, da je slavje namenjeno razvedrilu in povezanosti Slovencev med seboj, je svoj govor zaključil še z naslednjimi ugotovitvami:
»V tej dobi nemirov, razburjanj, groženj, spletk in oboroževanj v svetovni politiki, se nam na evropskem obzorju vendar zrcali svetla točka, ki bo prinesla vsem evropskim narodom, posebno pa še delovnemu ljudstvu in siromašnim slojem dovolj dela, več zaslužka in boljša bodočnost. V mislih imam Evropsko skupnost in Skupno evropsko tržišče. Uresničenje te zamisli bo v našemu mestu razpršila sedanje megle težav in skrbi. Demokratični Slovenci smo se odločno in odkrito izjavili za to zamisel«.
»Zato nič strahu in pogumno naprej! Ko boste dvignili čaše, napijte boljši bodočnosti, ki je pred nami!«
Predsednikovim besedam so poslušalci s ploskanjem burno pritrjevali.
Kot prvi je nastopil mešani pevski zbor »Avgust Tanče« iz Nabrežine pod mojstrskim vodstvom prof. Mamola. Zapel je 4 pesmi, med temi tudi Nedvedovo »Oj zbogom ti planinski svet«. Po daljšem presledku smo zopet enkrat poslušali tenorista Bruna Kralja, ki je s svojim mehkim, liričnim glasom občuteno zapel »solo« v tej pesmi. Zbor razpolaga z odličnim glasovnim materialom, in z rednimi vajami bi postal kvalitetni zbor.
Nato je moški oktet »Planika SKPD« iz Gorice zapel 4 pesmi: »Korotanski« Emila Komela, »Od Celja do Zavca« Cirila Preglja, »Šopek« Ferda Juvanca in »O kresu« Petra Jereba. Disciplina, lepo in ubrano petje ter pravilno podajanje nam pričajo, da gojijo mladi goriški pevci slovensko pesen z veliko ljubeznijo.
»Trio« iz Doline je zaigral več veselih melodij in zlasti zelektriziral mlado in staro. »Duo« je prav lepo zapel nekaj Avsenikovih popevk ob spremljavi »Tria«.
Posebno presenečenje pa je bil nastop desetletne Milojke Savle iz Gorice, ki je zapela ob spremljavi »Veselega tria SKPD« iz Gorice tri Avsenikove popevke: »Tam kjer murke cveto«, »Prelepa Gorenjska« in »Na Robleku«.
S svojim gotovim podajanjem in lepim, zvenečim glasom je Milojka namah osvojila srca poslušalcev, ki niso štedili s ploskanjem. Slovenske mamice in očetje, slovenski otroci in mladina, vse to je obkolilo oder. Z odprtimi usti so sledili Milojkinemu žvrgolenju in pri tem se je d radosti in ganljivosti utrnila tudi po kaka solza sreče. Mlada pevka ima izvrsten glas in talent. Morda bi se našel posameznik ali organizacija, ki bi se zavzela za šolanie mlade Milojke.
»Veseli trio« je nato zaigral še nekaj Avsenikovih skladb.
»Veseli oder« je z duhovitimi hudomušnostmi 'n posrečenimi zbadljivkami ter mojstrsko odrsko rutino izzival plohe smeha 'n zasluženega ploskanja. Se nik-i dir ni »Jesensko slavje« v preteklosti Pripravilo tako skrbno izbranega in izva->anega sporeda in tudi občinstvo se še nikoli ni tako prisrčno zabavalo kot letos.
Dolinski godci pa so vrteli plešoče pare tja do polnoči.
Američani telefonirajo...
V	Združenih državah se lahko pohva-ljo da razpolaga njihova dežela z najgo-ste:šim telefonskim omrežjem na svetu.
V	Evropi • v telefonskih zvezah na nrvem mestu Švedska. Samo mesto New York ima še enkrat toliko telefonskih priključkov kot vsa Sovjetija skupaj.
Sadovi razumne socialne politike
(Londonsko pismo)
Od številnih preosnov, ki jih je svoje-časno uresničila laburistična vlada na Angleškem (nekatere so se izkazale za neučinkovite in celo škodljive ljudski blaginji in so jih zato tudi odpravili), je najhujše borbe za in proti povzročala Državna zdravstvena ustanova (National Health Service). Nobena od preosnov pa se tudi med ljudstvom ni tako globoko zakoreninila in popularizirala kot prav državno socialno skrbstvo.
Državna zdravstvena ustanova je postala simbol sodobnega ustroja državnega socialnega skrbstva. Celo najdločnejši nasprotniki te zamisli ne bi danes tvegali predloga, da se kolo zavrti nazaj in odpravi Državna zdravstvena ustanova. Tudi po desetih letih svojega obstoja, še vedno ne manjka spornih vprašanj, vendar ustanovi kot taki nihče resno ne odreka upravičenosti obstoja.
Aneurin Bevan, takratni minister za socialno skrbstvo je uresničil zamisel ob brezplačni zdravniški oskrbi. Z revolucionarnimi ukrepi je razrahljal načela čistega zdravniškega zavarovanja. Zdravstveno oskrbo je naprtil davkoplačevalcem. Za paciente je uvedel brezplačno zdravljenje, do katerega ima pravico sle-hrni prebivalec Britanskega otočja. Revež ali bogataš, državljan ali le prigodni izletnik, vsakdo uživa pravico do brezplačne zdravniške in zobozdravniške o-skrbe po lastni izbiri zdravnika, pravico do brezplačne nege v bolnišnici in do brezplačnih zdravil, očal, protez, umetnega zobovja in po potrebi celo do peruk, itd.
V	začetku seveda ni manjkalo hudih protestov s strani zdravnikov tako na Angleškem, še hujših kritik pa izven Anglije. Vsi ti glasovi so vsaj v Veliki Britaniji povsem umolknili.
Z izjemo maloštevilnih visokoplačanih zdravnikov specialistov so se britanski zdravniki y celoti pridružili Državni zdravstveni ustanovi, ki jim jamči ^talni-letni dohodek, pri čemer so posamezniku točno odmerili število pacientov. Vsakemu zdravniku ostaja pri tem popolna svoboda za izvrševanje zasebne prakse, v nasprotju z zadnjimi Titovimi ukazi, ki diktatorsko odpravljajo v Jugoslaviji vsako zasebno zdravniško delavnost. Morda temu ni toliko kriv Tito sam kot pa pravoverni komunistični zagrizenci na Slovenskem, ki so prvi v državi prepovedali zasebno zdravniško prakso, čeprav »novi razred« za svoje osebne potrebe obiskuje tuje specialiste ali jih kliče k posteljam partijskih mogočnikov. Prav tako ni na Angleškem nihče, ki prestopa zdravniško ordinacijo, primoran, da se poslužuje Državne zdravstvene ustanove. In vendar ukrepa tako 97. odstotkov prebivalcev. Ze vedo, zakaj.
Državne zdravstvene ustanove niso ustanovili zaradi kake komunistične dogmatične pravovernosti, ampak iz velike in splošne' potrebe. V Angliji - kot v mnogih drugih državah - je bilo pred uveljavljanjem zdravstvene preosnove, zdravljenje izredno draga zadeva. Se dražja pa je bila bolnišničarska oskrba.
V začetku so se seveda v ordinacijah drenjale nepregledne množice, ki so se želele naknadno brezplačno znebiti vseh tegob, katerih zdravljenje jim je v preteklosti onemogočalo njihovo premoženjsko stanje. To je veljalo zlasti za nego zanemarjenega zobovja, za zdravljenje kroničnih obolenj, odlaganih operacij itd. Te zdravstvene zanemarjenosti britanskega prebivalstva so sedaj odstranjene, in učinki ne izostajajo.
Zdravstveno stanje prebivalstva in posebej še otrok se je znatno izboljšalo. Nova zdravila niso danes dostopna zgolj premožnim. Tuberkuloza in spolne bolezni so skoraj popolnoma že izginile, želodčna obolenja so se z izboljšanjem zobne nege čudovito zmanjšala. Zdravniške ambulante niso več prenapolnjene kot v prvih letih obstoja Državne zdravstvene ustanove.
Vsekakor je morala že laburistična vlada omejiti načela brezplačnega zdravljenja. Danes zahtevajo malenkostne zneske za vsak zdravniški recept, prav tako za nabavo očal in umetnega zobovja. Stroške zdravljenja ne krijejo več v celoti iz davčnih prihodov, ampak 75 odstotkov. Od preostalih 25 odstotkov krijejo 15 odstotkov iz dohodkov Državnega socialnega zavarovanja, 5 odstotkov prispeva bolnik, ostalo pa poravnajo občine.
V tujini se pogostokrat javno mnenje sprašuje, kako si Velika Britanija spričo stalnih finančnih težav, lahko privošči tako drago »razkošje« kot je Državna zdravstvena ustanova. Mnogi so napovedovali, da bo državno socialno skrbstvo spravilo državo na boben. Te kritike je kaj lahko ovreči z nekaterimi številkami in obrazložitvami.
Pred uvedbo Državne zdravstvene u-stanove je država uporabila po 3 odstotkov britanskega narodnega premoženja za zdravstvo. V prvih letih delovanja Državne zdravstvene ustanove je zaradi zgoraj omenjenega navala zamudnikov ta odstotek narastel na 4 odstotkov. Danes pa znaša spet le 3 odstotkov. Spremenilo se je samo dodeljevanje, kakor se je spremenil tudi sam narodni dohodek s svojo novo nivelizacijo. Zdravstvena pomoč je danes pravica slehernega prebivalca in ne več privilegij bogatašev. To so tudi cilji moderne socialne države. Boljše ljudsko zdravje bi moralo še nadalje zmanjševati stroške Državne zdravstvene ustanove, čemer pa ni tako, zaradi povečane življenjske starosti in zmanjšane otroške umrljivosti.
Anglija je brez revolucij in totalitarističnih posegov vzorno uredila najvažnejše socialno vprašanje. Uredila ga je »kapitalistična« država neprimerno bolje od komunističnih diktatur.
Komunizem
Pred vsakimi volitvami se kar naenkrat osvežijo spomini tržaških strankarskih poglavarjev. Slovenci, ki jih ob vsaki priložnosti poskušajo zatajiti in prezirati, postajajo tik pred volitvami zanimivi. To ne velja samo za stranke, ki se prištevajo k demokratičnemu taboru, ampak še prav posebno za tiste stranke, ki se nenehno trudijo s smehljaji in prilizovanji za »internacionalizacijo« in »fraternizaeijo« slovenskega človeka.
V potujčevanju Slovencev na tej zem-lii so si namreč složne vse tržaške stranke od neofašistov pa do komunistov in titovcev. Ti zatfhji se očitno sramujejo slovenskega imena v označevanju svoje politične pripadnosti zaradi tistih 300 italijanskih glasov, ki jih spravijo v volilno žaro, kot se je ob nekih volitvah izrazil visok titovski poglavar. O izrazito italijanskih strankah tu ne bomo razpravljali. Vemo, kaj so in prav tako se zavedamo tudi, kaj hočejo.
Komunisti so v preteklosti zvlekli v svoje vrste dve tretjini vseh slovenskih volivcev. Premotili so jih z brezvestnimi zapeljevanji, s cenenimi in lažnimi obljubami, s podkupovanjem in če ni šlo drugače z grožnjami. Stranka, ki je po deželah, kjer se je z revolucijo, z aziatskim nasiljem, s sovjetskim orožjem in kremeljskimi rublji polastila oblasti in kjer gospoduje z morišči, ječami, koncentracijskimi taborišči in tajno policijo nad delavcem in kmetom - ostalo je tako in tako »likvidirala« -, ta stranka se v svobodnem svetu zahrbtno in hinavsko pretvarja -v delavsko stranko. To je perfidna komunistična vaba, to je mamilo in strup, kateremu nasedajo milijoni in milijoni delavskih množic po vsem svobodnem svetu.
V preteklih desetletjih so premnogi delavci krotili svojo usodo trpina in zapo-stavljenca z žganjem, danes se določeno število teh nesrečnežev opaja s komunističnimi potegavščinami, s fiksno idejo, da je komunizem tisto mamilo, ki ga vsaj trenutno - po poslušanju in prebiranju demagoških laži -, zaziblje v pozabo in mu kot morfinistu pričara opojnosti raja na zemlji... Da bi bil ta »raj« še popolnejši in obenem edini izhod za rešitev, mu poklicni partijski natakarji postrežejo z zvrhanimi vrčki sovraštva, nevoščljivosti in hujskanja proti vsemu, kar ni komunističnega. Metodično mu obujajo in oživljajo nagone in ga poskušajo preobraziti v samo peklensko hudobo.
Pohlep takih množic po komunističnih mamilih je prav tako neukrotljiv kot je pohlep za kateremkoli mamilom. Mor-linist in notorični pijanec se zavedata, da morfij in alkohol uničujeta človeško življenje, vendar je pohlep po tem uživanju močnejši kot je volja po duhovnem in telesnem zdravju. Tudi tak omamljeni komunist ali sopotnik vesta, da je praktični komunizem neprimerno večja poguba kot je bil fevdalizem ali še tako razvratni kapitalizem, ker fevdalizma praktično ni več in ker se je kapitalizem vec, ali manj prilagodil socialnim zahtevam današnjih dni - le priznajmo - tudi po posrednih in nehotenih zaslugah komunističnega sožitja. Oba, komunist in sopotnik pa tudi vesta, da za praktični komunizem taka prilagoditev in s tem sprostitev ne velja. Po vseh demokratičnih deželah načelno komunizma nihče ne o-vira in še manj preganja, medtem ko pomeni vsaka svobodna beseda in vsako demokratično dejanje po komunističnih deželah - smrt za nosilca svobode in demokracije.
Omamljeni komunisti in sopotniki vedo, da je iz Vzhodne Nemčije, ki šteje okrog 17 milijonov prebivalcev in ječi. ta dežela pod komunistično strahovlado, zbežalo v petih letih (1952-1957) 114232 kmetov; 309356 industrijskih delavcev; 27813 tehnikov, 176824 trgovskih in prometnih delavcev in uslužbencev! 42762 upravnih uradnikov; 14028 policistov in vojakov; 238398 pripadnikov drugih poklicev; 177144 hišnih gospodinj; 314156 otrok; 65062 upokojencev. Od leta 1949 dalje pa je skupno zbežalo iz Vzhodne Nemčije 2,102,105 ljudi in samo zadnji teden meseca avgusta letos 6000 oseb. Ti
komunisti in sopotniki tudi prav dobro vedo, da bi jo v najboljšem primeru tudi sami potegnili skozi železno zaveso proti zahodu, če bi po kaki smrtni nesreči zavladal v naših krajih komunizem.
Omamljeni komunisti tudi vedo, da umira samo po sovjetskih prisilnih taboriščih 13 milijonov delavcev in kmetov, dijakov in razumnikov vseh narodnosti in da je med njimi tudi nekaj sto tržaških Slovencev. Kakor pa se alkoholik in mor-finist ne moreta odreči omamnim zapeljivostim, tako s tudi omamljeni komunisti in sopotniki ne morejo odpovedati komunističnim mamilom. Manjka jim poguma! Kdor je v prevotleni barki, je pač v barki.
Tako je bilo, dokler so slovenski komunisti vedrili pod streho samostojne komunistične partije in poskušali zagovarjati komunistične potegavščine, češ da se komunisti borijo za slovenske narodne pravice. Ta borba za »slovenske narodn^ pravice« je bila dodatno mamilo »delavske stranke«. Na zunaj je to mamilo iskalo učinkov, na znotraj pa je bila stranka tudi v tistih časih italijanska stranka. Za slovenski govor na Velikem trgu so se komunistični poglavarji zavzemali ne zaradi zahtev po enakopravnosti, ampak zaradi golega prilizovanja slovenskim volivcem. Partijski jezik je po vseh mestnih celicah - in celo po celicah gornje okolice - italijanščina. Po središčih predelih tržaškega mesta ni bilo ob zadnjih parlamentarnih volitvah niti enega dvojezičnega plakata. Preziranje in omalovaževanje slovenščine in slovenskih ljudi je v notranjem partijskem življenju enako kot pri drugih italijanskih strankah. Te stranke pa v svojih vrstah nimajo pomembnejšega števila Slovencev.
KAJ PRAVIJO
SLOVENSKI KOMUNISTI?
Komunisti, zavedni Slovenci, kako se skladajo z enakopravnostjo duhovitosti kot tista v Miljah »...comunista si, ma s’ciavo mai...« ali vidalijevščina v Bariju; »...bisogna accorrere presto, perche Trie-ste non diventi un cimitero di Italiani...« Ni važno,'ali o tem premišljujejo Marinke, Kodriči, Siškoviči ali Gombači, ti se med zavedne Slovence ne prištevajo, ampak o tem bi morali in morajo resno in po vesti razmišljati ostali neprofesionalni komunisti in njihovi simpatizerji slovenskega rodu!
Dodatno mamilo »borba za slovenske pravice« je po Vidalijevi priključitvi tržaških komunistov KPI tudi na zunaj brez moči. Ker so med tržaškimi komunisti tako visoko zastopani slovenski komunisti, bi morali ustanoviti lastno SKP. Če so komunisti tudi v dejanjih in ne samo v besedah za enakopravnost, bi se to moralo zgoditi ob sami priključitvi. Pa se ni zgodilo in se tudi ne bo.
Smelo lahko trdimo, da je komunistična partija raznarodila več Slovencev kot pa fašisti. Slovencev zaradi slovenstva ni streljala in preganjala, ampak jih je »fra-ternizirala« in »internacionalizirala«, o-boje pa vodi na tem ozemlju nujno v italijanizacijo. Italijanski »internacionali-sti« poznajo namreč en sam jezik, materinščino.
Če so torej med komunisti zavedni Slovenci, potem je jasno, da po priključitvi v vrstah italijanske stranke nimajo nobe-
nega. oprayka. Se težje pa grešijo d^nes tisti Slovenci, ki jih mamijo in zapeljujejo komunistične propagandne potegavščine, da »nalašč«, iz nekakega splošnega protesta prečrtajo v volilni celici komunistični znak. S tem ravnajo tako kot tisti kmet, ki se je sam onesposobil v prepričanju, da se je na ta način maščeval nad- naz.ves.ta-žejjo..,^,,, ....
Slovenci doma... in raztreseni po vsem svetu upravičeno pričakujejo, da so mnogi tržaški Slovenci spričo-' najnovejših komunističnih zločinov vendarle spregledali in da bodo tudi o,rii volili slovensko, kakor "so storili njihovi očetje in kakor bodo tako gotovo postopali njihovi sinovi. Volili bodo SLOVENSKO LISTO z lipovo vejico in helebardo ter tako izpričali vsemu svetu, da nočemo umreti. V volilni celici jim nihče ne bo stal za petami, tu tudi ne bo udobvca, ki bi poslušal po katerem volilnem znaku je svinčnik zaplesal.
SONCE SVOBODE
v življenju demokracije
Sonce se je z vso silo polastilo majhne zakotne ulice. Tu sedi vztrajno kot koklja na jajcih, vali veselje in življenje, opravlja stvarnikova izročila in izvablja iz komaj vidnih razpok granitnih kock travnate bilke in zelenjad.' V začetku so rastline kukale v sveCsramežljivo in boječe. Kakor hitro pa so pričele zajemati živ- f ljenje z veliko žlico, so se razkoračile, opogumile in raztegnile do najmanjše luknjice, ki je ni zalil asfalt. Travnato bilje se meša s pritlikavo deteljo, žetenje se stiska ob preslico in'koprivo.
Ce bo šlo tako naprej - premišljujem -bo ulica v enem mesecu travnik.
Ozelenela bo v veliko veselje mestnih otrok.
Mestni očetje pa so že nekdaj sklenili, da po ulicah trava ne sme zeleneti. Zato so poslali v ulico starega moža. Siv je kot kraški kamen in tudi v vsem ostalem
Slovenci, Slovenke]
NE POZABLJAJTE, da je komunistična partija danes italijanska stranka tako po svojem uradnem naslovu kot po vsem svo* jem zadržanju!
NE POZABLJAJTE, da se komunisti borijo proti EVROPSKI SKUPNOSTI in proti SKUPNEM TRŽIŠČU; proti ustanov vam ki edine lahko nudijo kruh in delo tržaškemu prebival* stvu!
NE POZABLJAJTE, da ustvarja komunizem take razmere, ki nam jih vsak dan sproti odkrivajo bratje in sestre z one strani meje in da je za ostale izven obmejnega pasu življenje še težje!
NE POZABLJAJTE, da so za take razmere polno odgovorni tudi naši titovci oziroma poklicni titovski partijci, užitkarji slovenske nesreče v domovini!
NE POZABLJAJTE, da bežijo skozi žične ovire v spremstvu brzostrelk in strojnic množice delavcev, žensk in otrok samo zato, da si rešijo golo življenje!
NE POZABIJAJTE, da enaka usoda čaka nas vse^ če bi se po kaki nesreči komunisti polastili oblasti!
NE POZABLJAJTE, da so se stari Slovani zbirali pod lipo, da so naši dedje in očetje volili lipo in da je danes SLOVEN/ SKA LISTA z lipovo vejico in helebardo edino slovensko politično zastopstvo v našem mestu in da se samo združeni Slovenci, ki se ne sramujejo svojega imena, lahko uspešno borijo za slovenske narodne, socialne, gospodarske, poli tič* ne in kulturne praviceJ
NE POZABLJAJTE, da volita vsak zaveden Slovenec in Slo> venka slovensko, volita lipovo vejico s helebardo!
NE POZABLJAJTE, da je narodna dolžnost vsakega zavedne> ga Slovenca, da pouči in svetuje svojim sosedom, prijateljem in znancem, da s svojim glasom za lipo in helebardo izpru čarno vsem Slovencem in vsemu svetu, da smo tu in da tu hočemo tudi ostati!
Dogodki doma j
SLO VENSKA LISTA
(Konec s prue sirani)
dotika samo v vprašanjih, ki spat dajo v občinsko pristojnost. V splošnem lahko trdimo, da zastor pa SLOVENSKA USTA pozU tiven in delaven občinski pro* gram, v katerem ni besedne na-vlake in praznih obljub.
Nekaj pa obljubljajo kandidati SLOVENSKE LISTE, da bodo pri občinskem upravljanju pod* pirali vsak pameten in trezen predlog ali ukrep, pa naj prihaja s katerekoli strani. S tem še ens krat dokazujejo, da bodo zares služili skupnosti, prosti pred* sodkov, kakršnih so polni tisti, pri katerih je vse, kar ne rečejo sami, stalno narobe, nasprotno pa je prav vse, kar si sami izmislijo, pa čeprav je resnica naj* večkrat obratna. Občinski sveto* valci SLOVENSKE LISTE bodo v politično tako razgretem ob> činskem svetu zastopniki hladne in zdrave pameti ter bodo zato lahko opravili važno drlo.
SLOVENSKA LISTA VLOŽENA. Zastopniki predlagateljev »Slovenske liste« so listo z dvajsetimi kandidati vložili v čtr-tek, 11. t.m. v popoldanskih urah. Po vrstem redu je bila naša lista vložena deveta. Za stranke, ki nimajo plačanih aktivistov in jim denarna gredstva ne prilivajo iz partijskih in državnih blagajn, so birokratski predpisi prva Golgota.
*	* *
POZOR PRI UPORABI PLINA! V Bazovici se je pred kratkim dogodila nesreča, ki je pretresla vso vas. Pri kuhanju na »Liguigas« se je 19-letni Silvani Petaros vnel plin. Bombolo je razneslo in eksplozija je razdejala kuhinjo in poškodovala nesrečno dekle, ki se bo moralo zdraviti. v bolnišnici kak mesec dni. Družina s 4 otroki je brez strehe. Usmiljeni ljudje naj bi pomagali.
*	* *
LAHKA ODLOČITEV! »Novi lista je objavil o tržaški občinskih volitvah med drugim tudi tole: »Ostali slovenski politični organizaciji, in sicer SKSZ in SNS, ne bosta, kot smo zvedeli, predložili svojih kandidatov, temveč pristašem verjetno svetovali, naj oddajo svoj glas tistim slovenskim kandidatom, ki nudijo največ jamstev, da bodo v občinskem svetu nesebično zagovarjali narodne in gospodarske koristi Slovencev.« Odločitev pa ne bo težka. SDZ je svoječasno javno in uradno pozvala titovce na javno razpravljanje prav o temi, ki naj bo odločilna za pristaše obeh skupin. Titovci so javno razpravo uradno zavrniti in s tem dovolj očitno dokazali, kdo so dejanski nesebični zagovorniki slovenskih narodnih in gospodarskih koristi. Sicer pa je dr. Besednjak že ob zadnjih volitvah svoje pristaše pozval naj volijo SLOVENSKO LISTO.
*	* *
NENEHNO POTVARJAJO ZGODOVINSKE RESNICE. Politično društvo »Edinost«, strogo narodno politična organiza-ciaj tržaških Slovencev, je leta 1878 zbrala v Dolini ogromno množico Slovencev iz Trsta in okolice. To je bil zgodovinski narodni tabor, kjer so naši slovenski predniki javno izpričali svojo narodno zaved-
nost z zahtevo po narodni in politični enakopravnosti. Za osemdesetletnico tega narodnega dogodka so titovci v nedeljo 6. t. m. poskušali današnjemu rodu predstaviti te naše narodnjake kot nekak zametek protinarodnega komunizma in o-sladne fratelance. Ce bi ti naši častitljevi predniki vstali iz grobov, bi titovske fal-zifikatorje upravičeno kamenjali.
*	* #
V	NEDELJO, 6. SEPT. so se zastopniki Slovenske demokratske zveze oddolžili spominu bazoviških junakov in položili na spomenik venec z napisom: »Narodnim mučenikom Slovenska demokratska zveza«.
*	# #
DR. E. BESEDNJAK PISE SPOMINE. V
svojem »Novemu listu« priobčuje, dr. E. Besednjak pod naslovom »Virgilu Sčeku v spomin« tudi svoje lastne spomine. Dopisnik »Katoliškega glasa« z dne 4. t.m.
DEMOKRACIJA
Demokracija je samo ena; demokracija je načelo. Ni no* ve demokracije, zahodne, vzhodne, kolektivne, socializira* ne, leve, desne, kmečke, delav* ske, meščanske, ljudske, pro* gresivnje ali kakršnekoli že vrste in oblike. Demokracija je samo demokracija ali pa ni demokracija.
pa se zdi nekoliko neučakan in postavlja dr. Besednjaku štiri zanimiva vprašanja. Najbrž zato, da bi pisec spominov na te epizode svojega političnega življenja ne pozabil. Prvo vprašanje zahteva odgovor na piščevo petletno poslančevanje v rimskemu parlamentu. Drugo sprašuje, kdo je dejansko ustavil prvo izdajanje »Novega lista«, fašistični prefekt ali urednik sam. Tretje bi rado vedelo, zakaj je dr. Besednjak kot zastopnik slovenske manjšine na Primorskem zamudil priložnost Cianovega obiska v Beogradu, da bi kaj dobil za primorske Slovence. Četrto vprašanje končno poizveduje, kaj je dr. Be-
sednjak počenjal od l. 1940 do 1950. Ali je koga podpiral, ali samo udobno čakal?
*	* *
ULICO NA HRIBU, ki vodi iz ulice Corn-merciale proti Rojanu, ulico di Varniellis, v teh dneh asfaltirajo. Za ta dela se je večkrat vztrajno zavzemal dr. Agneletto, ki je oblastem predložil tudi pismeno vlogo s številnimi podpisi prizadetih prebivalcev. Vsako deževje je ulico razoralo.
ŠOLSKE VESTI
Slovenskim staršem 1
Vpisovanje šolske mladine v vse vrste slovenskih šol na Tržaškem traja od 1. do 25. septembra. Vse potrebne informacije dobite na oglasnih deskah in v tajništvih posameznih zavodov.
Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
*	* #
Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 dne 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine.
GLASBENA SOLA SLOVENSKE PROSVETNE MATICE
Vpisovanje lanskih in novih gojencev prične v ponedeljek, dne 22. t. m. na sedežu v ulici Machiavelli 22-11. nadstropje in traja dnevno od 10. do 12. ure. Poučuje se vse glasbene instrumente, solo petje in teorijo.
mu je ^podoben. Otroke sovraži, zato jih . je tudi' spodil. Potem pa se je lotil trave in zelenja. Hudo je gledal, stiskal zobovje in udarjal, grebel in strgal z ošiljenim, železom po odprtinah in razpokah. Niti ena sama bilka ni našla usmiljenja v njegovih sovražnih očeh.
Sonce pa je sijalo in pripekalo moževa-ramena, tilnik, gole roke in mu rdečilo belo polt. Pa se je pooblačilo in dež mu je premočil srajco in hrbet.
Ogledoval sem moža. Kako je cvililo železo v njegovih rokah! Kljub veliki vnemi pa je šlo delo le počasi izpod rok. Mala rastlinska srca so globoko zakopana v granitnih razpokah. Sivi možakar se lahko’ trudi po mili volji; do večera ne bč osnažil niti deset metrov ulice. Kar vesel sem tega! Ce bo danes opravil deset metrov in jutri deset in pojutrišnjem prav toliko, bo, dokler pride do konca, ob začetku ulice zopet pognala sveža zelenjad.
Poznam življenje. Ce je sonce svoboda in zelenjad demokracija, je sonce večno in je večno tudi življenje.
Tako sem razmišljal tisti dan, ko sem pri notarju podpisoval predlog Slovenske liste in se mimogrede ustavil v zakotni, ozeleneli ulici. Mnogi slovenski volivci bi morali v to ulico, pa bi v volilni celici gotovo ne pogrešili.
Dva zabreška jubilanta
Prejšnji mesec je praznoval sedemdesetletnico svojega življenja naš prijatelj in skrbni gospodar, zaveden Slovenec, g. Lovrenc Pavlič. Bil je v prvi svetovni vojni ujet na ruskem bojišču. Tu je preživel rusko revolucijo in o njej zna marsikaj razsodnega povedati. Bil je prostovoljec jugoslovanske divizije. Po končani
Lavrenc Pavlič
Jsip Petaros
vojni si je iz nič ustvaril lepo domačijo. Koz zavednega Slovenca so ga fašisti preganjali, in skoraj dve leti je pretrpel v rimskih zaporih Regina Coeli.
Kot prepričan demokrat se je upiral fašistični diktaturi kot se mu danes upira diktatura na oni strani železne zavese. Je naročnik »Demokracije« od njenega rojstva dalje.
Prijatelji in znanci mu želijo še mnogo zdravih let življenja. Tem voščilom se pridružuje, tudi uredništvo »Demokracije«.
*	* *
Letos pa je praznoval svojo sedemdesetletnico tudi naš napreden vaščan in zaveden Slovenec, naročnik »Demokracije« od prve številke dalje, g. Josip Petaros. V mladih letih je služboval v Trstu kot telefonist in po raznih gradbenih podjetjih. Enega sina je izgubil v osvobodilni vojni. Od dveh še živečih sinov je eden znan dolgoletni pevovodja, ki je usposobil za petje celo vrsto pevskih moči.
V	zahvalo so ga po zaslugi znanih pre-napetežev potisnili v ozadje.
Naš jubilant je bil več let predsednik prosvetnega društva »Slovenec«. Tudi za časa fašizma je g. Petaros spobujal mlado in staro k narodni zavednosti.
Prijatelji in znanci mu želijo mnogo zdravlja in obilo let življenja, kar želi tudi uredništvo »Demokracije«.
AZIJSKA GRIPA
Po zatrdilih strokovnjakov lahko pričakujemo letošnjo jesen nov val azijske influence. Oblasti so že porazdelile določene količine zaščitnega cepiva. Cepili bodo bolničarsko osebje ter starejše ljudi, ki trpijo na srčnih in pljučnih okvarah.
Opozarjamo starše, posebno tiste, ki imajo otroke po šolah, da budno pazijo na mladino in da ob vsakem sumljivem zdravju svojih otrok poskrbijo za potrebno nego. Predvsem so znaki obolenja: vročina, utrujenost, bolečine v grlu i. p. Caj in postelja pa prva pomoč.
PODPIRAJTE SP P 1
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko letb 1958-59 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsaki dan od 10 do 12 ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio štev. 9-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu
Uredništvo in uprava: Trs4, ul. Machiavelli 22-I-I. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio 1/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.
Za inozemstvo: mesečno L 90.— -—- letno L 1000. Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223