/. februar 1990 • številka 5 • leto ХШ • cena 7 dinariev
Tecite, bežite,
voiitve bodo..
Demosovci že nekaj tednov prirejajo svoja popotovanja po Sloveniji,
slovenske turneje so se lotili tudi mladinci in komunisti, na Celjskem je
skoraj sleherni dan kakšen opozicijski odbor več. Tako bi lahko na
kratko povzeli politično dogajanje minulega tedna v regiji. Ob ustanav-
ljanju lokalnih podružnic strank in zasedanju že obstoječih je seveda
največ govora o političnih programih in bližnjih volitvah, do katerih sta
le še dobra dva meseca. Stran 2, 3, 5.
Ozna
Je biia
prepozna
Novi tednik v tej šte-
vilki objavlja nadalje-
vanje in konec zgodbe
o pobegu Маха Adolfa
Westna leta 1945 v Av-
strijo in o sojenju orga-
nizatorjem tega pobe-
ga. Kako seje razpletel
sodni proces? Stran
12.
Dolga leta smo poslušali misli o tem, da so otroci naše največje bogastvo.
Tej misli tudi tokrat ne bomo oporekali, le bolj dobesedna postaja tale
misel. Še posebno v tem mesecu, ko so starši plačevali položnice
z bistveno višjimi zneski za varstvo najmlajših. Sklep republiškega
odbora je bil, da se prispevek staršev poviša za 120 odstotkov. Toda
posamezne občine so se odločile po svoje. Tudi na Celjskem so razlike
precejšnje. Kakšne, preberite na 5. strani Novega tednika.
Foto: EDO EINSPIELER
Sto kmečkih žensk na morje
v uredništvu smo že začeli s pripravami na 18. izlet 100 kmečkih žensk na
morje, ene izmed naših najboj odmevnih akcij. Tudi letos bomo objavili pet
kuponov za tiste, ki želijo potovati z nami za dva dni na morje. Prvi kupon bo
v Novem tedniku že prihodnji četrtek, 8. februarja, zadnji pa 8. marca. Postopek
bo takšen, kot je bil v navadi zadnja leta. Številke bo treba nalepiti na en kupon,
tega pa na dopisnico in z ustreznimi osebnimi podatki poslati v naše uredništvo.
Tudi tokrat bomo potovali v Lucijo pri Portorožu, vmes pa bo dovolj možnosti
še za druge oglede, zlasti znane kobilarne Lipica. Letos se bomo na pot odpravili
v petek, 30. marca in vrnili v soboto, 31. marca.
K razčiščevanju resnice o pobojih domobrancev in civilistov na Teharjih in
drugod po Sloveniji takoj po vojni bodo nedvomno prispevali dogodki, kakršen
seje zgodil minuli četrtek v Celju. Narodni dom je bil premajhen za vse, ki so se
udeležili predstavitve dveh knjig, ki razgrinjata plašč skrivnosti nad to strogo
varovano skrivnostjo. Novi tednik piše o tem na 7. strani, na 12. pa nadaljuje
z objavljanjem feljtona Romana Leljaka.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
Prava trgovina za vaš
avto
-	obnavljanje sklopk In
zavornih oblog
-	popravilo amortizerjev
-	disk ploščice za vsa
vozila
-	sedežne prevleke po
naročilu
-	dodatna oprema
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
iVIlada babica za
volanom avtobusa
ženska za železnim vladnim krmi-
lom, no ja, toda kot naša avtobus-
na voznica? Izkušena avtobusna
voznica Anica Verhovšek iz Gori-
ce pri Slivnici je spočetka, pred
devetimi leti, naletela na precej za-
čudenih pogledov ljudi, ki so jo
tudi pošiljali za štedilnik. Avto-
busno voznico, ki je pred tem vr-
sto let vozila 8-tonski »kiper«,
predstavljamo na 13. strani.
2. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
DOGODKI
Titovo Velenje naj
bi se preimenovalo
Zeleni Velenja so občinski skupščini
naslovili pobudo o spremembi imena
mesta Titovo Velenje. Predlagajo, da
se zaradi zgodovinske tradicije in se-
danjih političnih in družbenih razmer
mesto spet preimenuje v Velenje.
To pobudo razlagajo s podatki o izvo-
ru imena Velenje, ki ima stoletno tradi-
cijo, ki je bila prekinjena s preimenova-
njem pred devetimi leti. Menijo, da je
bila sprememba predvsem odraz takrat-
nih razmer in da so pobudniki pred-
vsem želeli ugajati takratnim oblastni-
kom. Ugotavljajo tudi, da se je mesto
preimenovalo prav v času, koje vladajo-
ča ideologija gradila na nasilnem zatira-
nju poskusov emancipacije narodov in
da se je geslo o bratstvu in enotnosti
medtem izkazalo za neuporabno. Mesto
in občina sta vzrok in posledica samo-
upravnega idealizma, ki se je v svojem
poslednjem krču oprijel narodnostnega
vprašanja, menijo Zeleni. Posledice tega
se čutijo še sedaj, kar se kaže v občinski
filozofiji, ki temelji na dogmatizmu, ne-
demokratičnem enoumju servilnosti in
pravoverno sti.
Ob imenu Titovo Velenje prihaja po
mnenju Zelenih tudi do zmede v navad-
nem življenju ljudi, ki večinoma ne ve-
do, da se je preimenovalo le mesto, ne
pa tudi občina. Poimenovanje prebival-
cev mesta paje po njihovem nenaravno.
Zaradi vseh teh argumentov predlagajo
spremembo imena mesta nazaj v Vele-
nje, s čimer bi pokazali, da hočejo pretr-
gati simbolne vezi s preteklostjo, ki je
pripeljala v katastrofo in dokazali, da
hočejo živeti v normalni, demokratični
državi, neobremenjeni z neugodno m
tragično preteklostjo.
TC
Kučan in Lokarjeva v gosteh
o razmerah v Jugoslaviji in slovenslii partiji
v ponedeljek popoldan so se občani Celja in Žalca lahko
pogovarjali z dvema izmed slovenskih komunistov, ki so
bili tudi na prekinjenem zveznem partijskem kongresu,
članom Predsedstva CK ZKS Milanom Kučanom in sekre-
tarko predsedstva, Sonjo Lokar.
Najbolj priljubljeni slo-
venski politik Milan Kučan
je v ponedeljek privabil
v dvorano Narodnega doma
toliko Celjanov, da bi skoraj-
da zmanjkalo tudi stojišč.
V več kot polurnem uvod-
nem govoru je razgrnil pale-
to barv z jugoslovanskega in
slovenskega partijskega in
sploh političnega prizorišča.
Govoril je o noči 22. janu-
arja, ko je dejansko razpadla
jugoslovanska partijska or-
ganizacija in ko si je sloven-
ska s tem utrdila svoj politič-
ni položaj v državi. Sloven-
ska zveza komunistov zahte-
va nov dogovor o drugač-
nem sožitju v skupni državi,
brez diktata boljševistične
partije, brez partijske mono-
litnosti. Potem ko se je na
kongresu pokazalo, da je
vsakršna slovenska pobuda
kot glas vpijočega v puščavi,
zlasti tisti predlog, kije pred-
videval vzpostavitev zveze
zvez, je padla odločitev o od-
hodu slovenskih delegatov.
Odšli so v trenutku, ko se je
pokazalo, da gre za spopad
dveh povsem nasprotujočih
si koncepcij: ali bo Jugosla-
vija partij sko-diktatorska ali
pa v resnici demokratična
pravna država. Samo slednja
inačica je možna v prizade-
vanjih za vključitev v sodob-
ne evropske tokove. Od svo-
jih zahtev slovenski komuni-
sti ne bodo odstopili v (mo-
rebitnem) nadaljevanju kon-
gresa oziroma plenarnega za-
sedanja, sicer pa se bodo
o tem pogovarjali na konfe-
renci CK ZKS 4. februarja.
Kučanu in ostalim vliva opti-
mizem precej močna koalici-
ja istomišljenih delegacij,
a šele potem, ko so Slovenci
odšli...
Tudi pogovor v dvorani je
bil pester, tudi oster. Nič ne
bo narobe, če ne bo sloven-
ska partija več v okviru jugo-
slovanske, saj bomo potem
lahko tvorno sodelovali le
s tistimi, s katerimi je dialog
sploh mogoč. Na vprašanje,
česa naj bi se Slovenci sploh
lahko bali, paje Kučan odgo-
voril, da ta strah lahko od-
pravimo le s pravnim redom,
kdo koga v Jugoslaviji izko-
rišča pa je le ključ do nešte-
tih manipulacij.
Pogovor s sekretarko CK
ZKS Sonjo Lokar je v dvo-
rano gasilskega doma v Žal-
cu pritegnil številne komu-
niste in nekomuniste. Dve
vprašanji sta bili tema po-
govora: zakaj je razpadla
Zveza komunistov Jugosla-
vije in kakšna bo Zveza ko-
munistov Slovenije v pri-
hodnje.
Sonja Lokar je dejala, da
večina slovenskih delegatov
na minulem izrednem kon-
gresu vendarle ni pričakova-
la razpleta, kakršnemu smo
bili priča. »Verjeli smo,« je
dejala Lokarjeva, »da bomo
dosegli vsaj minimalen kon-
senz, da bomo dosegli vsaj
odpravo preglasovanja
v zvezi komunistov. Toda
potem, ko seje začela razpra-
va o dnevnem redu, nam je
postajalo jasno, da se razce-
pu ne bo dalo izogniti.« Po
njenih besedah je po tem
kongresu tudi jasno, da v Ju-
goslaviji ne gre za vprašanje
spopada nacij kar nekateri
vztrajno dokazujejo, temveč
gre za vprašanje »demokra-
cija da li ne.« Veliko pohval-
nih besed je Lokarjeva na-
menila JLA, ki je po njeni
oceni bistveno vplivala na
prekinitev kongresa. Očitek,
da je slovenska delegacija
predolgo vztrajala na kon-
gresu, paje zavrnila z nasled-
njimi besedami: »Prepričana
sem, da je nastop slovenske
delegacije pozitivno vplival
na omahljivce iz naketarih
drugih republik. Če bi naša
delegacija odšla že prvi ali
drugi dan, bi po moji oceni
dogmatsko krilo, zbrano
okrog srbskega voditelja, do-
seglo določen rezultat v svoj
prid.«
O tem, kakšna bo zveza ko-
munistov v prihodnje, bo od-
ločila konferenca slovenskih
komunistov četrtega febru-
arja. Bistvena načela je sicer
sprejel že enajsti kongres,
treba bo razčistiti še nekate-
ra vprašanja, med drugim tu-
di okrog članarine. »Ne zani-
kam, da je visoka, zato bomo
že po prvem maju poskrbeli
za znižanje članarine.« Po
volitvah naj bi v Sloveniji
razmislili tudi o morebitnem
novem imenu te organizaci-
je, o čemer naj bi člani odlo-
čali na referendumu.
V razpravi je večina udele-
žencev menila, da je sloven-
ska delegacija dobro opravi-
la svoje poslanstvo na minu-
lem kongresu. Slišati pa je
bilo tudi očitke, da je zveza
komunistov Slovenije v času
pred volitvami premalo glas-
na in da bi morala glasneje in
jasneje zavračati očitke ne-
katerih drugih organizacij;
predvsem tiste na račun pre-
teklosti.
Novinarji za predvoliino enaicopravnost
v četrtek so se v Celju na pobudo
družbenega sveta ter uredništva No-
vega tednika in Radia Celje pred-
stavniki omenjene novinarske hiše
sestali s predstavniki regijskih in ne-
katerih občinskih političnih organi-
zacij in zvez ter s predstavniki skupš-
čin občin oziroma občinskih volilnih
komisij.
Novi tednik in Radio Celje sta po-
vabljenim predstavila zasnovo obveš-
čanja svojega bralstva in poslušalstva
v času predvolilnih aktivnosti. Tako
bosta Radio Celje in Novi tednik še
naprej karseda samostojno oblikovala
tudi hišno politiko spremljanja doga-
janj povezanih z volitvami, obenem pa
bi, v mesecu marcu in prvi teden
v aprilu Novi tednik dobil posebno
»volilno« prilogo, Radio pa vključil
v svoj program izredne informativne
oddaje. Posebnost priloge in izrednih
oddaj bi bila v tem, da bi v njih vse
politike, ki bodo sodelovale na voli-
tvah, dobile enakopravno odmerjen
časopisni prostor in radijski čas, v ka-
terem bi lahko predstavljale svoje pro-
grame in kandidate. Obenem seveda
Radio Celje in Novi tednik ponujata
tudi svoje komercialne usluge, ki pa
bodo od prilog in izrednih oddaj vidno
ločene.
BP
Poziv k sodelovanju
Uredništvo Novega tednika in Ra-
dia Celje poziva vse politične organi-
zacije in posameznike, ki bodo kandi-
dirali za spomladanske volitve, da do
13. februarja 1990 na naslov NT-f-RC,
Trg V. kongresa 3 a 63000 Celje, do-
stavijo svoje natančne nazive, naslo-
ve in politične ter po možnosti tudi
volilne programe. Vsem, ki bodo to
storili, uredništvo zagotavlja brez-
plačne predstavitve v prilogah NT in
izrednih oddajah RC. Podrobnejše
pogoje sodelovanja bomo vsem do-
stavili pismeno do 20. februarja 1990.
ZSiViS za ideoiošlfo nevtralno šolo
Ob Dnevu pedagoških de-
lavcev so se le-ti s Celjskega
v petek zbrali v dvorani ki-
na Union. Poleg podelitve
petih državnih priznanj,
osmih Roševih priznanj in
enajstih priznanj Občinske
izobraževalne skupnosti
najprizadevnejšim pedago-
škim delavcem, je zbranim
spregovoril tudi Jože Školč,
predsednik	slovenske
ZSMS.
Školč je poudaril, da se je
ZSMS na Portoroškem kon-
gresu zavzela za ideološko
nevtralno šolo, zato so iz šol
odstranili mladinske organi-
zacije. Školč je spregovoril
tudi o vlogi slovenskega uči-
telja. »Ne spreminja se le si-
stem temveč tudi učitelji. Na
Slovenskem je učitelj vedno
veljal za idealista; naj bo ide-
alist takrat, kadar gre poda-
janje znanja, neizprosen pa
.mora biti, ko gre za ugled
šole in izboljšanje material-
nega stanja.«
Tudi številne šolske refor-
me, ki so več škode kot kori-
sti prinesle ravno dijakom in
učencem, je Školč kritično
ocenil in poudaril, da šola
predvsem potrebuje ustvar-
jalni rnir.
Po Školčevem govoru so
v kinu Union podelili še na-
grade najbolj zaslužnim pe-
dagoškim delavcem. Prejeli
so jih: državna priznanja
- Srečko Cokan, red Brat-
stva in enotnosti s srebrnirn
vencem, Marija Dosedla, OŠ
Slavko Slander, red zaslug
za narod s srebrnim vencem,
Katarina Judež, OŠ Štore,
red zaslug za narod s srebrno
zvezdo, Franc Štrajhar, OŠ I.
celjske čete, red zaslug za na-
rod s srebrno zvezdo, Franc-
ka Uranič, COŠ Fran Roš,
red dela s srebrnim vencem;
Roševa priznanja Jožica Da-
vidovac-Čelik, Srednja šola
za ekonomsko dejavnost,
Magda Gačnik, OŠ Veljko
Vlahovič, Breda Kovač,
WE Zarja-enota Dolgo.po-
lje, Rosana Kusterle, Šola
Ivanke Uranjek, Zalika Mi-
kulan, OŠ Franjo Vrunč, Ma-
rija Rančigaj, OŠ Šmartno
v Rožni dolini, Herta Rošer
OŠ XIV. divizije Dobrna, dr.
Anton Sore, Srednja pedago-
ška šola; Priznanja Občin-
ske izobraževalne skupno-
sti: prof. Irena Benedičič,
Srednja pedagoška, šola,
Stanka Brežnik, OŠ Fran
Vrunč, prof. Janko Cafuta,
Srednja šola za ekonomsko
usmeritev, Marjana Djoko-
vič. Center za socialno delo-
vzgojna posvetovalnica, Fri-
drih Dosedla, Združene OŠ
Celje, Milica Hrovatič, OŠ
XIV. divizije Dobrna, Anto-
nija Marinček, občinski od-
bor RK Celje, Ana Plevčak,
DSSS Združene OŠ, Jože
Smodila, Samoupravna ob-
činska komunalna skupnost
Celje, Cinkarna Celje, Kra-
jevna skupnost Vojnik. N. G.
Slo Je za prestiž
V četrtek se je s člani celj-
skega komiteja ZKS in neka-
terimi direktorji o poteku in
posledicah prekinjenega 14.
kongresa ZKJ pogovarjal Šte-
fan Korošec.
Razkril je ozadja nekaterih
dogajanj v pripravah na kon-
gres in nepravilnosti pri vode-
nju kongresnih razprav ter gla-
sovanju. Ob tem je ponovil
znano oceno, da je večina
predlogov komunistov iz Slo-
venije bilo odbitih zaradi na-
čelnega nasprotovanja večine
ostalih delegatov kongresa, in
podal osebno oceno, da je bilo
to tudi posledica borbe za pre-
stiž. Kongresno deklaracijo je
namreč sestavljal Korošec
z ljudmi, ki jih je v dogovoru
s predsedstvom zvezne partije
sam izbral. Zato je dokument
že vnaprej dobil nekakšno ne-
gativno oznako. V takšnem
vzdušju nato niso mogli dobiti
večinske podpore niti predlogi
o ukinitvi ekonomske bloka-
de, humanejši obravnavi za-
pornikov in seveda tudi o pre-
oblikovanju ZKJ v zvezo zvez
ne. Že ob odhodu slovenskih
komunistov s kongresa, je de-
jal Korošec, pa je kongres za-
čel delovati kot zveza zvez. Za
to, je rekel Štefan Korošec ob
koncu pogovora s Celjani, ali
kaj podobnega, se bo ZKS se-
daj tudi v praksi zavzemala.
BP
Nočejo biti ideološka selita
Mozirska delavska univer-
za je v torek popoldne pripra-
vila javno tribuno o politič-
nem pluralizmu, ki jo je vodil
podpredsednik republiške
konference, socialistične zve-
ze, Viktor Žakelj.
Med drugim je dejal, da se
Jugoslavija maje tudi zato, ker
smo vso povojno zgodovino
gradili na iracionalnih pojmih
kot so na primer bratstvo in
enotnost, razrednost in ne-
uvrščenost. Vse to se nam med
drugim maščuje, tako, da nas
Evropa ne jemlje resno. In če
že govorimo o Evropi zdaj, po-
tem je kot na dlani, da smo od
nje, po Žakljevih besedah zelo
oddaljeni.
Na okrogli mizi je številne
razpravljalce zanimalo, kaj Ža-
kelj meni o izidu spomladan-
skih volitev. Povedal je, da ni
prerok, da pa mu je jasno, da
nova gibanja in zveze, ki svoj
politični kapital in programe
gradijo na zgodovini, nimajo
bodočnosti. To je po njegovem
le kratkoročno gledanje.
Stranke na zahodu, po katerih
se tako radi zgledujemo, so za-
zrte predvsem v sedanjost in
prihodnost. Če pa že nekateri
hočejo pogled v zgodovino, po-
tem bi se lahko Slovenci vpra-
šali o marsičem, o Valjhunu,
o reformatorjih, protestantih
in na koncu koncev tudi o naši
vlogi v obeh vojnah. V sociali-
stični zvezi ne želijo dajati niz-
kih udarcev konkurentom. To
je socialistična zveza dokazala,
kô je pod tako imenovan dež-
nik sprejela mnoga gibanja in
zveze, predvsem tista, ki so da-
nes združena v demosu.
Pa še nekaj njegovih misli:
socialistična zveza noče biti
ideološka sekta. Sam nisem
obremenjen z zgodovino in
morebitnimi finančnimi mal-
verzacijami, med drugim pa se
tudi nimam za kakšnega mu-
čenika m tvorca preteklega si-
stema, ki bi ga moral braniti
z vsemi štirimi. Da mora Jugo-
slavija postati konfederacija, je
jasno vsakomur, ki pošteno in
logično razmišlja, kdor pa se
s tem ne more sprijazniti, se
mora vprašati, če je Jugoslavi-
ja v svoji sedemdesetletni zgo-
dovini narodom in narodno-
stim ponudila kaj boljšega,, je
med drugim dejal Viktor Ža-
kelj.
JANEZ VEDENIK
Tudi v Konjicah Demos
Okoli sto Konjičanov je v nedeljo dopoldan prišlo na pro-
gramsko predstavitev konjiške združene opozicije. Demosa.
Ob nekaterih že znanih stališčih so predstavniki posameznih
Demosovih zvez pojasnili tudi nekatere konkretne predloge za
izboljšanje življenja in razmer v konjiški občini. Tako vztrajajo
na zmanjšanju števila občinske administracije in deprofesionali-
zaciji funkcije župana, realizacijo vseh zagotovil iz občinskega
referendumskega programa ter za to, da v občini privabijo čim-
več kapitala od zunaj, zmanjšajo obremenitev gospodarstva
z dajatvami - če naštejemo le nekatere poudarke iz programov
posameznih zvez v konjiškem Demosu.
Šaleška kmečka naveza
v šoštanjskem Domu kulture bo jutri ob desetih ustanovni
zbor podružnice Slovenske kmečke zveze, ki naj bi jo poimeno-
vali Šaleška kmečka zveza. Organizatoiji pričakujejo, da se ga
bo udeležila večina od petsto občinskih kmetovalcev, na usta-
novni zbor pa so povabili tudi predstavnike Demosa in drugih
občinskih političnih organizacij. V Domu kulture bo spregovoril
tudi Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke
zveze.
VK
Krščanski demokrati v Celju
v soboto so z velikim pompom opravili prvi redni kongres
Slovenski krščanski demokrati. V petek pa napovedujejo usta-
novni sestanek v Celju. Ob 17. uri se bodo ustanovili v spodnji
stranski dvorani celjskega Narodnega doma.
Poklicne šole in gimnazija jeseni
strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije je
v petek sprejel sklep, da septembra osnovnošolci spet lahko
nadaljujejo šolanje v triletnih poklicnih šolah, štiriletnem šola-
nju tehnikov ali v gimnazijah. Mreža srednjih šol ostaja do
nadaljnjega v Sloveniji nespremenjena, v novoustanovljeni gim-
naziji pa se bodo združili zdajšnji naravoslovni, pedagoški, druž-
boslovni in računalniški programi.
DOGODKI
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 3
KOMENTIRAMO
Jajca In čreva
Za splav terza in proti obe-
nem je ta čas pisana sloven-
ska politika. Partija (s svojo
oblastjo) gaje pred desetletji
legalizirala, današnji demo-
krati ga sprejemajo kot civi-
lizacijsko vrednoto in ločuje-
jo od slovenske demograf-
ske politike, krščanski de-
mokrati pa so za ohranitev
legalnosti splava, ki pa po
njihovem le ni nič drugega
kot navaden umor. Z manjši-
mi niansami v utemeljitvah
so zanj tudi ostale politike na
Slovenskem. Jutri bo morda
kaj o tem slišati še na ustano-
vitvi krščanskih demokratov
v Celju^ celjska partija pa že
razmišlja o sklicu okrogle
mize o abortusu.
Čudovito. Predvolilne po-
lemike se končno lotevajo
področja, na katerem so kar
počez impotentne. V časih,
ko naj bi (kar se zdravja ljudi
tiče) politike končno jasno
povedale kako bodo poviša-
le slovenski zdravstveni
standard, zmanjšale škodlji-
ve vplive onesnaženega oko-
lja in morda rekle še kakšno
o sistemskih ukrepih za pre-
ventivo pred aidsom, raje
vsiljujejo debate o spolnosti
in njenih posledicah v podo-
bi dvoceličnih Slovencev in
Slovenk. Ko pa impotentni
prično deliti moralne nauke
o drugem najpriljubljenej-
šem (za smučanjem) sloven-
skem športu, državljanom
ne preostane nič drugega kot
da zavpijejo »aufbiks« in
»čreva na plot«.
Zakaj? Nataknimo jih kar po
regijskih ogr^ah, da bodo
stvari bolj razumljive, dilemo
o splavu pa prepustimo tistim,
čigar nenazadnje je - ženskam
v posvečeni situaciji. Torej.
Politika, ki meni zmagati na
občinskih volitvah, se bo mo-
rala lotiti konkretnih obljub;
približno tako, kot kmečka
zveza obljublja višje odkupne
cene mleka. Ostali (tuk^ na
Celjskem) bodo morali ob zav-
zemanju za avtocesto do Ljub-
ljane recimo tudi povedati, do
kdaj jo bodo zgradili, če zma-
gajo. Drug primer. Na posa-
mičnih primerih izgubaških
firm bodo s svojimi stališči
morali dokazati, da so res za
tržno gospodarstvo (ob Emu
so se v Celju pokakali vsi - od
partije, socialistov do opozici-
je). Tretji primer. Na primeru
Teharij in še kakšnega krvave-
ga povojnega prizorišča na
Celjskem bodo morah ah ute-
meljeno blokirati kopanje po
ranah ali pa locirati zadevne
arhive in zahtevati takojšnjo
objavo. Četrti primer Vsi, kise
zavzemajo za bolj zdravo oko-
lje (in to so v regiji dobesedno
vsi), bodo morali povedati, ka-
ko bodo na oblasti to izvedli.
Čreva bo torej treba obesiti,
karte razkriti. Lahko se seveda
zgodi, da tega v regiji ni spo-
sobna nobena politika. S tem
pa smo že spet pri prvi temi,
seksu. Gre manreč za vpraša-
nje jajc. Če-bodo SZ, ZKS,
ZSMS, SKZ, SDZ, SDZS, ZS,
SKD, ZOEO (sem koga poza-
bil?) tudi v predvolilnem času
nastopale le z načelnimi pro-
grami, ki nikogar (najmanj pa
njih same) k ničemer ne zave-
zujejo, ne bo po regijskih obči-
nah na volitvah prav nihče
zmagal. Še splava si ne bomo
privoščili, temveč bomo na
svet spravili politično plural-
nega nedonošenčka. Politika,
ki bo morda vendarle kmalu
napisala konkretne obljube
volilcem in se potem iz petnih
žil trudila za njihovo izpolni-
tev, najverjetneje zaenkrat še
ne bo zmagala. Pridobila pa si
bo zaupanje volilcev za vna-
prej, v letu ah dveh postala naj-
številnejša in na prihodnjih vo-
litvah (ki bodo zelo kmalu) po-
sekala vse nasprotnike. Tako
je s tem.
BRANE PIANO
Kmečica
zveza
v šmarsici
občini
v šmarski občini so
ustanovili nov krajevni
odbor Kmečke zveze Slo-
venije, ki vključuje kme-
te iz Zibike, Pristave,
Tinskega in Kristan vr-
ha, predseduje pa mu
Franc Namuršč.
Že na ustanovnem zbo-
ru se je v krajevni odbor
vključilo nekaj več kot 80
kmetov, ostali pa se delo-
vanju Kmečke zveze lah-
ko priključijo s pristopni-
mi izjavami. Zaenkrat bo-
do kmetje v svoji organi-
zaciji namenili največ po-
zornosti pripravam in iz-
vedbi reorganizacije
kmetijske zadruge, dru-
ga, prav tako pomembna
naloga zanje pa so pripra-
ve na spomladanske vo-
litve.
Volilne priprave v Šentjurju
Na prvih predvolilnih de-
lovnih posvetih s predsed-
niki delavskih svetov in ka-
droviki ter nato predsedni-
ki skupščin in tajniki kra-
jevnih skupnosti, je šentjur-
ska občinska volilna komi-
sija seznanila udeležence
s pripravami in izvedbo vo-
litev v šentjurski občini.
Predsednica občinske vo-
lilne komisije Teja Zapušek,
je na začetku opozorila na
odgovornost in velike moral-
ne, politične in finančne po-
sledice, če bi bile v postopku
pomanjkljivosti. Poudarih
so tudi pomen tajnega glaso-
vanja. Slišati je bilo mnenja,
da je 63 volišč za 14 tisoč vo-
lilcev v občini veliko. Pred-
sednik šentjurske občine
Vlado Gorjup je menil, da ni
nobenih ovir, da bi v volilni
komisiji sodelovali tudi
predstavniki Demosa. Ob-
činska vohlna komisija se se-
staja vsak petek, na telefon-
ski številki 741-211 pa posre-
duje tudi volilne informaci-
je. Kandidatne Uste in sez-
nam volišč bodo objavili
pred volitvami tudi v občin-
skem glasilu Utrip. Stroški
volitev bodo pokriti iz občin-
skega oziroma republiškega
proračuna.
Na predvolilnem delov-
nem posvetu s predsedniki
skupščin in tajniki krajevnih
skupnosti so na koncu znova
opozorili na večletno proble-
matiko neurejenega financi-
ranja dela krajevnih skupno-
sti v šentjurski občini. Pred-
sednik šentjurske občinske
skupščine Vlado Gorjup je
menil, da je ta problematika
ena največjih težav sedanje-
ga mandata, ki ga bodo mo-
rali dokončno rešiti v pri-
hodnjem. Sekretarka šent-
jurske skupščine in izvršne-
ga sveta Slavica Gosar je
povedala, da so ravnali po
obstoječi zakonodaji. Med
rešitvami je bil v razpravi
omenjen primer sosednje
občine Sevnica, kjer so orga-
nizirani v krajevnih uradih.
ki se lahko financirajo iz pro-
računa, to da bi odprta vpra-
šanja rešil nov zakon o kra-
jevnih skupnostih in da je
položaj po združitvi splošne
in skupne porabe obetav-
nejši.
Šentjurska politična scena
postaja vse bolj raznobarv-
na. V občini se Socialistični
zvezi. Zvezi komunistov,
ZSMS in opozicijski demo-
kratični zvezi in kmečki zve-
zi v tem tednu pridružujejo
še krščanski demokrati.
BJ
Socialisti na
programsko
V ponedeljek bo v dvorani
Medobčinske zdravstvene
skupnosti v Celju programska
konferenca SZDL (SZ) Celje,
ki so jo dosedai že nekajkrat
prestavili. Poleg nekaterih or-
ganizacijskih zadev bodo pred-
stavili tudi svoj program Za
human in uspešen razvoj obči-
ne Celje.
BP
S¥ET MED TEÜÑOM
Piše Darilan Košir
Svet Evrope - vest Jugoslavije?
Morda je zgolj naključje - čeprav so ta v politiki bolj
ali manj izključena - da se je na zasedanju parlamen-
tarnega zbora Sveta Evrope v Strasbourgu pojavil
predlog Jugoslavije o vključitvi naše države v delo
Sveta ravno v času, ko na Kosovu divja najhujši poli-
cijski teror nad Albanci, katerih zahteve po svobodnih
volitvah srbska politika označuje kot »dobro smišljeni
čin terorizma«; še pred letom dni bi ob tem razpletu
rekli, da hoče srbska politika dokazati, da nismo za
Evropo in naj že enkrat nehamo s tem. Toda danes ima
takšen predlog drugačen podton: ob vložitvi prošnje
za sprejem v Svet Evrope smo seveda pričakovali, da
nam bodo člani SE postavili določene pogoje, med
katerimi sta svobodne volitve in spoštovanje človeko-
vih pravic le prvi pogoj. S tem želi morda napredni del
Jugoslavije - ki vendarle vidi čez naš balkanski plot
-	srbskim politikom pokazati, da bodo ostali na
obrobju stare celine, če ne bodo začeli problema
Albancev reševati drugače. Sicer bodo naša prizadeva-
nja za članstvo v Svetu Evrope le streli v prazno.
Tudi Anders Bjoerk, predsednik parlamentarnega
zbora SE, ki je bil pred tedni na obisku pri nas, je že
prvi dan zasedanja povedal, da mora Jugoslavija, če
želi v SE, najprej izvesti povsem svobodne volitve na
celotnem ozemlju (!) - to je najbolj pomembno, saj
Evrope ne zanimajo republiške volitve, ki so lahko še
tako svobodne, ampak svobodne volitve v zvezni par-
lament, kije zanje edini legitimni predstavnik države
navzven - in takoj podpisati vse konvencije o spošto-
vanju človekovih pravic in jih začeti tudi spoštovati. Ti
pogoji pa so seveda bistveno nasprotje vsemu, kar
počenja srbska partija. Toda dokler imamo Jugoslo-
vani na vratu to in takšno partijo, lahko o Svetu
Evrope le sanjamo.
Kako se streže tem rečem, so nam najlepše pokazali
Madžari in Poljaki, ki so pred nami zaprosili za član-
stvo v SE in katerih prošnje bodo obravnavali takoj,
tako da lahko pričakujemo, da bo imel SE čez leto dni
že 25 članic. Prvi pogoj - svobodne volitve - bodo
Madžari opravili marca, Poljaki pa so jih že junija lani;
kar pa se tiče drugega pogoja - človekovih pravic -je
v primeru Madžarske in Poljske še manj težav: naši
severni sosedje so v glavnem že podpisali vse potrebne
dokumente (pri tem ima veliko zaslugo njihov zunanji
minister Gyula Horn), Poljaki pa nameravajo to v krat-
kem storiti, s^ je sedßj z političnega prizorišča izginila
še komunistična partija, ki je doslej - kljub volitvam
-	še zavirala spremembe v državi. Obenem sta ti dve
delegaciji v Strasbourgu doživeli zelo slovesen spre-
jem, medtem ko naš, kot bi rekli po domače, nihče ni
»šmirglal«. In na koncu: če ne moremo priti niti v Svet
Evrope, si lahko potem EFTA ali Evropsko skupnost
(ES 92) zgolj zataknemo za klobuk.
Kam s komunističnimi
partijami?
Revolucionarne spremembe v Vzhodni Evropi so na
dnevni red postavile tudi vprašanje usod komunistič-
nih partij v bodoče. Te so (ali pa bodo letos) ostale brez
oblasti, komunizem kot pojem pa je v tolikšni meri
kompromitiran, da ne bi mogel več dolgo obstati.
Generalni sekretar nemške partije Gysi se boji, da
bodo morali komunisti po volitvah začeti bežati
v ZRN. S problemom, kaj početi v bodoče, se je prva
srečala madžarska komunistična partija, ki se je na
lanskem oktobrskem kongresu preimenovala v soci-
alistično stranko in s tem ohranila vsaj minimalno
možnost za preživetje na volitvah. Vsekakor imajo več
možnosti kot vzhodnonemška partija, ki se ni niti malo
spremenila - če odštejemo kadrovske prevetritve
- celo ime je ohranila, čeprav so mu dodali še naziv
»stranka demokratičnega socializma«, ki sedaj stoji
poleg naziva ESPN. S tem so podžgali nezadovoljstvo
ljudi, ki so v poskusih ohranitve (o razcepu, kot na
kongresu Madžarov, na vzhodnonemškem decembr-
skem kongresu ni bilo niti govora) partije kot take
videli poskus ohranitve sistema kot takega. To njihovo
nezadovoljstvo je nßjbolj vidno danes. Zato so se
Poljaki na pravkar končanem partijskem kongresu
odločili za odločen rez: presekali so z nasledstvom
Poljske združene delavske partije, ki ima na vesti celo
državni udar leta 1981, in iz stare partije, ki je na
volitvah junija lani dobesedno pogorela (razmerje gla-
sov na svobodnih volitvah v senat je bilo 85:15 odstot-
kov za Solidarnost), sta nastali socialdemokratska par-
tija in socialdemokratska unija, s čimer so dokaj ele-
gantno izvedli tudi znotraj partij ski razcep. Toda
Poljaki imajo štiri leta časa do naslednjih svobodnih
volitev, tako da se bodo v tem času zagotovo uspeli
konstituirati v kolikor toliko spodobni stranki. Bol-
gare, ki so začeli kongres v teh dneh, pa čakajo volitve
še letos, najkasneje do septembra, zato morajo na kon-
gresu odločno ukrepati. Ta partija ima enak ugled kot
denimo vzhodnonemška (kar je nenazadnje razvidno
iz vsakodnevnih demonstracij), zato mora biti vs^
tako odločna kot Poljaki ali Madžari. V nasprotnem jih
čaka na volitvah težak poraz. Madžarska izkušnja
namreč uči, da je treba z neslavno preteklostjo preki-
niti vsaj pol leta pred volitvami: tudi zato so Bolgari
prestavili kongres za dva meseca (napovedan je bil
marca). Ko boste prebirali te vrstice, bo njihova odloči-
tev najbrž že znana; sicer pa prav velike izbire, če
hočejo sebi dobro, sploh nimajo.
Plače niso bile edini
razlog nezadovoljstva
Zaposleni v celjskem Prevozni-
štvu, ki so prejšnji ponedeljek in to-
rek prekinili delo, so se po dveh dneh
vrnili na delo. Stavkovni odbor je
namreč dosegel sporazum z vod-
stvom podjetja, čeprav njihove pr-
votne zahteve niso bile uresničene.
To je v tem času tudi nemogoče, saj
so delavci med drugim zahtevali 100-
odstotno zvišanje plač.
Osebni dohodki so bili le povod za
nezadovoljstvo, v kolektivu pa je šlo
predvsem za razčiščevanje starih ne-
sporazumov in iskanje krivcev za sla-
bo stanje v podjetju.
Stavkovni odbor je o zahtevah de-
lavcev razpravljal z direktorjem Pe-
trom Špilerjem in delavskim svetom.
Ugotovili so, da zahtevani dvig plač ni
mogoč zaradi zamrznitve, delavcem pa
so obljubili, da bodo prejeli 10-odstot-
ni poračun za regres. Tudi zahtevo o iz-
plačevanju dnevnic in drugih nadome-
stil v skladu s sindikalno listo je vod-
stvo sprejelo. Največ vroče krvi je bilo
pri zahtevah o ugotavljanju krivcev za
nastalo situacijo. Delavci so zahtevali,
da dosedanji vodje sektorjev preneha-
jo opravljati vodstvene funkcije. Zade-
vo so rešili s predlogom direktorja
o reorganizaciji, pri čemer veljajo novi
pogoji za vodje sektorjev in s tem so
sprejeli tudi predlog o razpisu za nove
vodilne delavce treh sektorjev Prevoz-
ništva. Pričakujejo, da bodo z novim
kadrom delo zastavili bolj kakovostno
in uspešno. To bo pomenilo tudi pri-
pravo novega pravilnika o nagrajeva-
nju, da bodo delavci spodbujeni za
boljše delo. Ob prekinitvi se je izkaza-
lo, da zaposleni zaupajo svojemu di-
rektorju, ki je na tem položaju šele
nekaj mesecev, čeprav so prvotno zah-
tevali tudi njegov odstop. Med zahte-
vami, ki so jih v odgovorih oblikovali,
je tudi pobuda o zmanjšanju prispev-
nih stopenj za družbene dejavnosti,
predvsem pa zahteva, da izvršni svet
opredeli vlogo Prevozništva v občini,
s tem, da se zagotovi njegovo delo v se-
danjem času kot pogoj za izvajanje na-
log v izrednih razmerah.
TC
Vse več je ukrepov za boljše okolje
Program ukrepov za izboljšanje
okolja v celjski občini dobiva v tem
času dopolnitve, hkrati pa ugotavlja-
jo lyegovo dosedanje uresničevanje.
Celjski izvršni svet je na zadnji seji
sprejel dopolnitve k programu, ki jih
je večinoma predlagalo društvo za
varstvo okolja, med ukrepe pa naj bi
v prihodnje uvrstili tudi zaključke
druge in tretje tribune v Trnovljah.
Na številne predloge za dopolnitev
programa ukrepov je občinski komite
za urejanje prostora in varstvo okolja
pripravil stališča in nekatere sprejel,
za druge pa ocenil, da sb že zajeti v šte-
vilnih dokumentih občine. Posebej je
ovrednotil tudi zaključke druge javne
tribune, pri katerih še vedno ni jasno,
ali jih je skupščina sprejela med ukre-
pi ali ne. Sprejel jih je namreč le zbor
krajevnih skupnosti, ostala dva zbora
pa o tem nista sklepala. Zato se je iz-
vršni svet sedaj opredelil do zaključ-
kov druge tribune in sprejel predlog
komiteja za urejanje prostora, da uvr-
sti med ukrepe pobudo, da se čimveč
kurišč preusmeri na plin ali toplovod.
Med ukrepi naj bi se znašla tudi po-
buda o uporabi premogov, ki vsebuje-
jo najmanj škodljivih snovi, pobuda
o uporabi neosvinčenega bencina, o al-
ternativnih energetskih virih, o čim-
prejšnji izgradnji komunalne čistilne
naprave in o predstavitvi ekoloških
problemov Celja sosednjim občinam,
ki naj se aktivno vključijo v reševanje
teh težav. Med dodatnimi predlogi
društva za varstvo okolja pa naj bi
v ukrepih našla svoje mesto pobuda
o sanaciji Cinkarninega odlagališča sa-
dre in o izdelavi študije o dolgoročni
usodi tega celjskega podjetja. Med
ukrepi bo v prihodnje tudi pobuda, naj
banka ne investira v nove naložbe ti-
stih, ki dosedanjih proizvodenj niso
ekološko sanirali. Dosegli naj bi tudi,
da bi program P financirali iz uspešno
uveljavljenih programov, da bi veliki
porabniki elektrike to plačevali po
ekonomskih cenah in da bi v prihod-
nje dopolnili ekološko bilanco Celja
s sanacijskimi programi za vse vrste
onesnaževanja.
Izvršni svet je tudi sprejel predlog
o stalnih meritvah radioaktivnosti
v občini. Kako se bo program uresni-
čeval, je odvisno predvsem od razpo-
ložljivega denarja. Osnovno načelo
mora biti, da stroške krije onesnaževa-
lec. Precejšen delež za sanacijo v eko-
logiji je namenjen v proračunu občine,
kr bo kandidirala za republiški ekolo-
škr dinar in predlagala podobno zbira-
nje sredstev tudi na ravni občine.
TC
4. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
GOSPODARSTVO

Franjo Verdnik, pred-
sednik Zveze samostoj-
nih gospodarstvenikov
Jugoslavije, o razgovoru
s predsednikom ZIS An-
tejem Markovičem:
»Odkar je na krmilu
vlade, je Ante Markovič
že dvakrat izjavil, da bo-
do kmalu ustvarjeni ena-
kopravni pogoji gospo-
darjenja tudi za zasebni-
ke. Prav na to obljubo
smo ga opozorili na sreča-
nju, ki smo ga imeli prejš-
nji teden. Politika, s tem
pa mislim predvsem na
zvezo komunistov, ki je
imela včasih prevelik
vpliv na dogajanja
v drobnem gospodarstvu,
sedaj v celoti podpira na-
ša prizadevanja, svoje pa
bi morala storiti tudi vla-
da. Žal stvari še vedno ne
stečejo tako kot bi mora-
le. Razumemo, da ima
zvezni izvršni svet trenut-
no velike težave in obilico
dela, vendar bi lahko ob-
ljube v zvezi z izenačitvijo
pogojev poslovanja za
drobno gospodarstvo hi-
treje uresničili. Vzroki za
počasnost so tudi v tem,
da na obrt v drugih delih
Jugoslavije in tudi v zvez-
nih organih povsem dru-
gače gledajo kot v Slove-
niji. Ce to časovno opre-
delim, lahko rečem, da so
še vedno kakšni dve de-
setletji za nami. Lahko tu-
di zatrdim, da v nobeni
slovenski občini ne bi na-
šli uradnika, ki bi na pro-
bleme obrti gledal tako
konservativno, kot deni-
mo gledajo v zveznem mi-
nistrstvu za finance. Ti so
namreč predlagali ukini-
tev prometnega davka na
storitve in proizvode za
trgovino in gostinstvo, na
obrt pa so povsem poza-
bili.
Močne težave pri prepri-
čevanju zveznih birokratov
imamo tudi v zvezi z našim
predlogom po ukinitvi pro-
metnega davka za repro-
dukcijski material, kar bi
prispevalo k izenačitvi po-
gojev gospodarjenja. Opo-
zorili smo Anteja Markovi-
ča. da v Sloveniji v obrtni-
ških družinah ustanavljajo
dodatna podjetja samo za-
to, da bi obrti zagotovili
material brez prometnega
davka, kar seveda ni dobro.
Kakorkoli, predlog nove-
ga zakona o prometu proiz-
vodov in storitev je slabši
od starega zakona. Vse sku-
paj se bo po obljubah pred-
sednika vlade uredilo
skupno s celovito reformo
davčnega sistema. Osebno
mislim, da bi lahko nekate-
re zadeve ob dobri volji
uredili že prej. «
Gospodarstveniki s Celjslcega
pozdravijajo protiuiirepe
Republiška vlada se je
končno odločila za povra-
čilni udarec enostranski
srbski blokadi slovenskega
gospodarstva, ki je, kot za-
gotavljajo v republiškem
vrhu, prišel tako pozno tudi
zaradi prevelike mlačnosti
zvezne vlade. Gospodar-
stveniki celjskega območja,
vsaj tisti, ki smo se pogo-
varjali z njimi, pozdravlja-
jo tak ukrep, saj zagotavlja
preprečitev povečanja že
tako velike škode, ki jo je
prinesla blokada. Kot smo
tudi izvedeli, srbsko gospo-
darsko izsiljevanje ne po-
pušča.
Med tistimi, ki jih je bloka-
da še posebej prizadela, je
tudi celjski Toper, katerega
prodaja na srbsko tržišče (že
sklenjena) bi morala to zimo
predstavljati 30 odstotkov
realizacije Topra. Naročila so
srbske organizacije preklica-
le, zato ima še sedaj Toper na
zalogi izdelke, namenjene ju-
gu. Peter Privšek, direktor
Topra, je bil med tistimi, ki
so se zavzemali za povračilne
ukrepe, zato je sedaj, ko je
vse skupaj le prišlo od besed
k dejanjem, zadovoljen,
predvsem zato, ker smo
v Sloveniji izkazali potrebno
enotnost tudi na gospodar-
skem področju. Po njego-
vem je sicer bojkot stvar vsa-
ke posamezne firme, saj ni
nujno, da bi prekinili sodelo-
vanje tudi tam, kjer je dobro.
Najučinkovitejši bodo zato
protiukrepi pri plačevanju
v sklad za manj razvite.
Zaenkrat je dobro le sode-
lovanje v avtomobilski indu-
striji, kako dolgo paje še lah-
ko, je težko predvidevati.
Kolikšne so tu sploh še am-
bicije naših proizvajalcev,
nismo uspeli izvedeti, ker
dogovorni v Uniorju ta teden
zaradi dopusta niso bili do-
segljivi. Nepredvidljivo pa je
vse skupaj tudi zato, ker se
trgajo nekatere vezi, za kate-
re smo še v začetku blokade
mislili, da se nikakor ne
bodo.
Zgovoren primer temu je
Libela, ki je imela v Srbiji
štiri svoje servise, od sredine
januarja pa ima samo še tri,
ker se je servis s Celjem po-
brateni Ćupriji priključil
drugemu podjetju. Čuprijci
so si prilastili tudi prostore,
kijih trije delavci, ki so osta-
li zvesti Libeli, ne morejo
več uporabljati. Kot je pove-
dal direktor Libele Danilo
Kotnik so v Srbijo lani pro-
dali 30 odstotkov realizacije,
zato bi morali biti slovenski
protiukrepi rigoroznejši kot
so, kajti v Srbiji vsaj doslej
niso popuščali, še več, njiho-
va blokada se stopnjuje. Vra-
ta zapirajo tudi tistim, s kate-
rimi so imeli tradicionalno
dobre odnose. Tako se tudi
na Libeline pozive in vpraša-
nja ne odzivi^o več. Dodaten
problem predstavlja dolg, ki
ga imajo srbske organizacije
do Libele za 680 tisoč do-
larjev.
Tako kot drugod tudi v Li-
beli iščejo možnost prodaje
na drugih tržiščih, medtem
ko se srbskemu kljub vsemu
še niso odpovedali. Svoje
proizvode bodo skušali v Sr-
bijo prodati preko drugih re-
publik. Vsekakor pa se tru-
dijo čimbolj povečati izvoz,
da bi bili čimmanj odvisni
od nezanesljivega jugoslo-
vanskega trga.
Z izvozom nadomeščajo iz-
pade na domačem trgu tudi
v Gorenju, kajti njihovih
proizvodov kljub dobremu
povpraševanju ni več v srb-
skih trgovskih hišah. Stane
Flander, podpredsednik
KPO Gorenje Commerce je
dejal, da je oškodovan pred-
vsem kupec, ki nima možno-
sti izbirati, kar pomeni, da ga
srbska politika postavlja
v položaj državljanov druge-
ga razreda.
Povračilni ukrepi so po-
trebni tudi zato, da gospo-
darstveniki Srbije ne bodo
mislili, da lahko kar tako
krojijo pravila na jugoslo-
vanskem tržišču, ki ga ima-
mo sicer polna usta, meni
Vlado Gorišek, direktor
Hmezada. Po njegovem so
bili ukrepi nujni, kljub temu, '
da predvsem investitorjem
prinašajo določene proble-
me. Med njimi so tudi sami,
saj naj bi s pomočjo sredstev
za nerazvite investirali v Ko-
sovo. Zdaj tega denarja ne
bo in treba bo iskati druge
vire. A to z bojkotom in seda-
njimi protiukrepi nima
zveze.
R. PANTELIČ
Emo za Emo
v desetih dneh, kar traja
razpis posojila, ki so ga
v Emu ponudili svojim delav-
cem, njihovim svojcem in tu-
di upokojencem, je 77 posoji-
lojemalcev vplačalo 78 tisoč
dinarjev. Vsota ni velika, a so
v Emu kljub temu z njo zado-
voljni, saj poudarjajo, da je
v akciji pomembnejši psiho-
loški kot pa fínanéni učinek.
Kot je povedal direktor Ema
Marjan Drev pričakujejo, da
bodo posojilo vplačali vsi vod-
stveni delavci in s tem pokaza-
li zaupanje v podjetje. Sicer pa
je vpis prostovoljen, je pouda-
ril Maijan Drev in s tem zani-
kal govorice, da bi tiste, ki po-
sojila ne bodo vplačali, obrav-
navali kot drugorazredne de-
lavce Ema. Res pa je, da si želi-
jo čimštevilčnejše vplačilo, za-
to so za najnižjo vplačilno vso-
to ponudili še sprejemljivih
100 dinarjev in tudi ugodne
kreditne posojilne pogoje. Rok
vračila je namreč 13 mesecev
z 20 odstotno realno obrestno
mero, posojilo bo zamenljivo
za obveznice ali delnice, poso-
jilojemalci pa imajo 10 do 30
odstotni popust pri nakupu
Emovih izdelkov in možnost
dobiti nagrado pri žrebanju.
RP
Li (If) v icraticem
v Ifoncernu Gorenje
oakupil ga bo nazarski Glin
V	začetku tega meseca naj
bi bila znana usoda podjet-
ja LI (nekdanjega LIK) Sa-
vinja, ki ga sedaj upravlja
konzorcij največjih upni-
kov. Podjetje naj bi namreč
odkupila Goreigeva firma
Glin Nazarje, ki bi skupno
z zahodnonemškim partner-
jem ustanovila mešano po-
djetje.
V	novem mešanem podjet-
ju, kjer bi bili Nemci (ime
partnerja je še skrivnost) ve-
činski lastniki, bi imeli ža-
garsko proizvodnjo in proiz-
vodnjo lepljenih furnirjev.
Podjetje, ki bo lahko zaposli-
lo med 180 in 200 delavcev,
bo imelo najsodobnejšo teh-
nologijo.
Spodbudno vest o usodi
podjetja je dal nedavno tega
ob predstavitvi poslovnih re-
zultatov Janez Živko, direk-
tor Glina. Poudaril je, da
Glin lani sicer ni uresničil
vseh načrtov, k čemur pa so
predvsem v zadnjih štirih
mesecih prispevali visoka
inflacija, drag denar, kritična
plačilna sposobnost kupcev
in še nekateri drugi vzroki,
ki sicer prizadevajo celotno
gospodarstvo.
Kljub vsemu so v Glinu la-
ni proizvedli za 30 odstotkov
več kot predlani, izvoz pa iz
2,5 milijonov dolaijev v letu
1985 povečali lani že na 11
milijonov, kar predstavlja že
četrtino realizacije.
Veliko so tudi investirali,
pri čemer se niso zadolževa-
li, saj so vse financirali iz
ustvaijenega v tekočem ob-
dobju, tako da Glin vstopa
v gospodarsko najbolj burno
obdobje z majhnim deležem
dolgoročnih kreditov.
Letošnja proizvodnja je
dobra in je v okviru načrto-
vanega. Slabe so le likvid-
nostne razmere, vendar upa-
jo na normalizacijo razmer,
saj obresti ne predstavljajo
več takšnega bremena kot
v preteklosti. V Glinu tudi
tečejo procesi decentraliza-
cije, akcija za večjo akumu-
lacijo ter tudi povečanje pro-
izvodnje. Za dosego slednje-
ga cilja bodo v proizvodnjo
prestavili okoli 150 režijskih
delavcev.
R. PANTELIČ
OKNO V JUßOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kdo bo priprl delegate?
Dogodki na 14. kongresu ZKJ še zmeraj odmevajo
v jugoslovanski javnosti. Po stari navadi so na bratskem
Jugu vsuli na »separatiste« in »novoboljševike«, kot ime-
nujejo delegate ZKS - to so podpirali tudi drugi »razbijalci
Jugoslavije« na čelu z delegati ZK Hrvaške - pravi plaz
obtožb in očitkov. Na drugi strani severozahodna dela
ZKJ, podprta s komunisti iz Makedonije in Bosne in Her-
cegovine, prepričljivo razlagata, da so bile prvič po dol-
gem času vse karte na mizi odprte in da (ponesrečeni)
nastop Slobodana Milošvića na koncu kongresa pomeni
začetek konca tega tako priljubljenega (v domačih logih)
in osovraženega (že 350 km severozahodno zunaj Beo-
grada in 400 km južno od srbske metropole) politika.
Veselje zaradi Miloševičevega »usodnega« spodrsljaja
je, skorag zagotovo, preuranjeno. Ne gre pozabiti, da si je
z izrednimi volitvami (ne glede na čudne volilne izide in da
za njim stoji le 67 odstotka Srbov, če upoštevamo tudi tako
sfrizirane volilne izide) za štiri leta zagotovil močno pozi-
cijo v srbski delegatski bazi; da ima izredno dobro organi-
zirano in disciplinirano partijsko članstvo, ki je že dan po
prekinitvi tragikomedije v centru Sava enodušno začelo
naskakovati slovenske »disidente« in izražati neomajno
podporo zamisli Velikega vodje o enotni ZK Srbije in ZK
Jugoslavije, s tem pa tudi o »enotni« Srbiji in Jugoslaviji;
da si je s postavljanjem svojih ljudi - na čelu s slovito
blokadarico Radmilo Andjelkovič - zagotovil za naslednja
štiri leta edini vpliv tudi v SZDL (v Srbiji je to še zmer^
fronta, še zlepa ne bo mogla biti stranka); da ima za seboj
poslušne direktorje (afera 40 - toliko je bilo v enem
mesecu v Srbiji odstavljenih, tudi pretepenih, neposluš-
nih vodilnih delavcev, kar je drugim nagnalo strah v kosti
za stolčke), od katerih mu jih mora precej vračati politični
dolg (ker jih je dvignil na take položne); da še zmeraj
lahko potegne za seboj bojevniško razpoložene Srbe in
Črnogorce na Kosovu in njihove rojake v Močni Srbiji in
satelitski Črni gori; da še zmeraj najde »notranje sovraž-
nike« - v zadnjem primeru ob Slovencih še Hrvate - ki
»preprečujejo« učinkovit razvoj Močne Srbije in je zato
nujna strnitev »zdravih« srbskih sil (podobno kot so v Slo-
veniji lahko v hipu pozabljene domače razprtije, če se
počutimo ogroženi od Neslovencev); da s pozivom k patri-
otski dolžnosti poskuša še rešiti srbsko »posojilo za raz-
voj«, s tem da je sovražnik Srbije vsak, ki se v to trajno
nalogo (akcijo, ki se je ponesrečila do 31. decembra, so
prekvalificirali v stalen dolg državljanov do Močne Srbije)
ne vključi z denarjem, pa četudi bi bil zaradi tèga lačen.
Če že Miloševičevega padca v kratkem času še ni priča-
kovati, so pravni strokovnjaki vrgli v javnost pravo
»bombo«. Njihovo vprašanje se namreč glasi: Kdo in kd^
bo priprl mnoge delegate 14. kongresa ZKJ? In zakaj? Ker
so vznemirili jugoslovansko javnost. Če že zaradi nepremi-
šljeno izrečene pijanske besede v gostilni - dokler še velja,
da je treba odgovarjati za verbalni delikt - lahko človeka
pripro oziroma da Kosovčanu ne uide od 15 do 60 dni
kehe, če vpije, da hoče več demokracije, k^ bi šele morali
storiti z delegati ZKJ, ki niso izbirali besed, ko so žalitve
postajale - kot znak »visoke kulture« - del vsakdanjega
kongresnega besednjaka? Minister Gračanin pa nič...
Stari protislovenski napevi
Slovenci (po 14. kongresu še Hrvati, na čelu z Ivico
Račanom) so seveda krivi - ob tem, da »razbijajo ZKJ,
Srbijo in s tem Jugoslavijo« - tudi za (znova) krvavo
dramo na Kosovu. Zaman so bila vsa opozorila iz Slove-
nije, da sila rodi silo; da so nesmiselne obljube o nagh
ureditvi razmer, ki jih je na pomlad 1987 dal Slobodan
Milosevic; da je Lazar Mojsov delegate skupščine SFRJ
prepeljal žejne čez vodo, ko jim je kazal »specialrri načrt«,
po katerem naj bi se Kosovo odcepilo od Jugoslavije; da
ne moremo v neskončnost polniti vrečo brez dna, imeno-
vano gospodarstvo Kosovo. Za vse neuspehe, ki jih je
doživela Močna Srbija na Kosovu, so krivi drugi, pred-
vsem »os Ljubljana - Zagreb - Priština - Tirana.« Kot bi
zavrteli staro lajno.
Albanci, ki jim šele zdaj prih^a v zavest, da so res
postali drugorazredni državljani v pokrajini - posledic
veljave srbskih zakonov na Kosovu so se natančno zave-
dali intelektualci iz vrst albanske narodnosti, podpisniki
Apela 215, žal se njihove slutnje uresničujejo - so že ves
teden na ulicah, padle so nove žrtve (ugibanja so možna od
pet do deset mrtvih, ker po stari navadi uradnih podatkov
ni).
Srbska stran zahteva orožje, da se bodo kolonisti sami
branili pred domorodci; v občini Istok, kjer živi še 2040
Srbov in Črnogorcev, so spet uvedli nočne straže, da bi
»ubranili svoje vasi pred možnimi napadi albanskih sepa-
ratistov«. Potonikaiji (člani proslulega združenja Božur,
organizatorja nesojenega mitinga v Ljubljani) iz Kosovega
polja pozivajo Srbe iz vse Jugoslavije, torej tudi iz Slove-
nije, naj pridejo na Kosovo, da bodo skup^ branili »dušo
in srce Srbije« pred domačini, Albanci.
V srbski skupščini je zd^ predlog, da bi na Kosovu takoj
začeli naseljevati 40.000 kvadratnih kilometrov družbene
zemlje s Srbi in Črnogorci iz vse Jugoslavije, da bi jim
zagotovili ugodna posojila za gradnjo hiš in gospodarskih
poslopij in za kmetijske stroje, s Kosovega pa naj bi čim-
prej nagnali 300.000 »emigrantov«, ki so se po vojni vtiho-
tapili v pokrajno iz Albanije (uradni podatek je, da je teh
emigrantov 700). Markovičeva vlada hoče imeti (seveda od
razvitih) dodatne milijarde dinarjev (n^novejših, seveda)
za gradnjo in nakup 2000 stanovanj, za zagotovitev 711
parcel in za ugodna posojila za individualno graditev. Ves
ta denar n^ bi bil do leta 1993 namenjen tistim, ki bi živeli
in delali na Kosovu, prednost пад bi imeli povratniki.
Revež ostane revež
Pri vsem tem pa smo leto 1989 končali z »indeksom
revščine« 2.679,8, kar je evropski rekord in nas postavlja
v neslaven svetovni vrh. V »indeks revščine« namreč šte-
jejo stopnjo nezaposlenosti, ki je bila pri nas decembra
lani 14,8 odstotka, in rast cen na drobno, ki je bila 2.665-
odstotna. Napovedi Markovičeve vlade so bile sicer obe-
tavne, saj naj bi bila inflacija letos le 13-odstotna, toda že
januar (25%) je s preseženo inflacijo vsejal dvome o učin-
kovitosti protiinflacijske bitke. Tako bo že uspeh, če bomo
z »indeksom revščine« padh nazaj na leto 1983, ko je bil
51,8 (12,8 stopnja nezaposlenosti in rast cen na drobno 39
odstotkov). Revež je zmeraj zadovoljen že z malim...
KOMERCIALNA IN HIPOTEKARNA
BANKA d.d. LJUBLJANA
61000 Ljubljana, Titova 38
Komercialna In hipotekama banka, d.d. Ljubljana
opravlja vse vrste bančnih storitev za občane.
Dinarske vloge občanov ugodno obrestujemo:
LETNE OBRESTNE MERE (v %)
Komercialna in hipotekama banka, d.d.Ljubljana vas vabi, da obiščite njene
enote v:
-	Žalcu, Kardeljeva 12
-	Celju, Mariborska 1 a
-	Mozirju, Mozirje 9
TEMA TEDNA-DOGODKI
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 5
Tudi V vrtce prodira
tržna miseinost
Januaria ¡o že občuti večina staršev, prispevlti so višji oú 50 do 120 oästotiiov
Dolga leta smo lahko poslušali misel
o tem, da so otroci naše največje boga-
stvo. Tej misli tudi tokrat ne bomo opo-
rekali, le bolj dobesedna postaja. Še po-
sebno v teh dneh, ko so starši dobivali
v roke položnice z višjimi prispevki za
varstvo najmlajših v vzgojnovarstve-
nih ustanovah.
Odločitev republiškega odbora, da se
prispevek staršev poviša za 120 odstot-
kov, je povzročila precej hude krvi. Če-
prav je bilo dogovoijeno, da se bodo vse
občine držale sporazuma, je praksa ven-
darle drugačna. Nekaj občin seje odloči-
lo za 120 odstotno povišanje, druge so
izbrale bistveno nižji odstotek. Tudi na
Celjskem so razlike precejšnje.
Različna povišanja
Najprej na kratko poglejmo, kako so se
okrog povišanj odločile posamezne obči-
ne. V mozirski občini so izbrali najvišjo
možnost, torej 120 odstotkov. Najvišji
prispevek staršev za dojenčke znaša 829
dinarjev, v višjih oddelkih je treba na
mesec odšteti 737 dinarjev, za štiriurni
program pa 556 dinarjev. V vseh enotah
je 339 otrok, za njih skrbi 46 zaposlenih.
Po besedah ravnateljice Ane Kladnik se
starši za izpise otrok ne odločajo. Doslej
sta le dva otroka povedala, da ju bodo
starši izpisali, po besedah ravnateljice pa
ne gre za socialno ogrožene družine. De-
cembra je skupnost v mozirski občini
prispevala za otroško varstvo prek 70 od-
stotkov denarja, delež staršev je bil nižji
od tridesetih odstotkov.
V	občini Velenje so se odločili za 80
odstotno povišanje prispevka staršev. Po
besedah obeh ravnateljic, Marije Kuz-
man v Šoštanju in Majde Gabršek v Tito-
vem Velenju, so se za takšen odstotek
odločili po analizah razmer v delovnih
organizacijah. Pri tem so ugotovili, da
starši višjega deleža pač ne zmorejo. N^-
višji prispevek za jasli znaša v tej občini
880 dinarjev, za otroke od šestih do sed-
mih let pa 790 dinarjev. Nekaj posamez-
nikov je z izpisom otrok že zagrozilo. Do-
dajmo še to, da im^o starši v Titovem
Velenju, ne pa tudi Šoštanju, zagotovlje-
na oblačila in plenice za n^mlajše. Sicer
pa bodo tudi v Titovem Velenju starši od
jeseni naprej verjetno morali sami poskr-
beti za oblačila in plenice pri najmlajših.
Če bi pri Žalčanih vzeli odstotek povi-
šanja, potem bi rekli, da so dok^ poceni.
Prispevek staršev so namreč povišali za
70 odstotkov, številke pa govorijo svoje:
najvišji prispevek za jasli znaša 1179 di-
narjev, za otroke od dveh do sedmih let je
treba odšteti 842 dinarjev: Za 70 odstot-
kov so se v občini odločili zato, ker oseb-
ni dohodki zaostajajo za republiškim po-
prečjem. Še vedno visoke cene pa so po
besedah ravnateljice Mare Mohorko po-
sledica tega, ker so starši že lani prispe-
vali 55 odstotkov. Za opremo dojenčkov
morajo starši v žalskih vrtcih poskrbeti
sami.
Slovenske Konjice so med tistimi ob-
činami, ki so se odločile za 120 odstotno
povišanje prispevkov. Za jasli znaša naj-
višji prispevek staršev 1085 dinarjev, za
ostale 966 dinarjev. Tistih, ki plačujejo
najvišje zneske, je okrog 60, sicer pa za-
enkrat ne beležijo izstopov. Decembra so
starši izpisah 8 otrok, po besedah ravna-
teljice Marije Primožič pa vzrok niso bi-
le cene. Sicer pa je delež staršev v tej
občini dokaj nizek, le okrog 18 od-
stotkov.
Za najnižji odstotek povišanja, cen so
se odločili Sentjurčani. 50 odstotkov bo
dovolj za mesec januar, je menila ravna-
teljica Milena Jan. Šentjurska občina je
tudi edina, ki ima enako ceno za jasli in
za starejše otroke, najvišji znesek je 713
dinarjev.
V	laški občini je prispevek poskočil za
120 odstotkov. Za malčke od drugega do
tretjega leta bo poslej treba odšteti naj-
več 1209 dinarjev, za otroke od tretjega
do šestega leta 1038 dinarjev in za male
šolarje 866 dinarjev. Primer zase so do-
jenčki. V laški občini nimajo jasli, imajo
pa tri vzgojnovarstvene družine. V njih je
ponavadi po šest otrok, najvišji prispe-
vek za dojenčka pa je kar 1448 dinarjev,
kar je trenutno najvišja številka na Celj-
skem. Delež staršev v laški občini pa zna-
ša toliko, kot zahteva republika-torej 60
odstotkov, je povedala ravnateljica Mili-
ca Jan.
In še podatek za občino Šmarje pri
Jelšah. Prispevek staršev so povišali za
60 odstotkov.
Celjani povišanje
opravičujejo s kvaliteto
Največ otrok je v organiziranem druž-
benem varstvu v celjski občini, kar 3689.
Starši bodo odslej plačevali 120 odstot-
kov višji prispevek. Po besedah računo-
vodkinje v VVO Anice Černejeve Danice
Ocvirk teh 120 odstotkov ne pomeni no-
beno podražitev, temveč je to samo izva-
janje samoupravnega sporazuma. V tem
sporazumu je bilo določeno, da prispeva-
jo starši k ekonomski ceni 35 odstotkov
od dohodka na družinskega člana. S 120
odstotnim povišanjem deleža staršev naj
bi dosegli letno rast osebnih dohodkov
staršev. Ocvirkova je nadalje še pojasni-
la, da prispevajo starši od 20 do 23 odstot-
kov za varstvo otrok, ostalo prispeva
skupnost. Najvišji znesek, ki ga morajo
odšteti starši v celjski občini za dojenčke
znaša 1155 dinajev, za predšolske otroke
833 dinarjev, za peturni program 513 di-
narjev in za triurni program 220 dinarjev.
Družbeno dogovorjena cena za dojenčka
znaša 1578 dinarjev, za predšolskega
otroka pa 1050 dinarjev. Vendar po bese-
dah računovodkinje te dogovorjene cene
niso resnično ekonomske cene. Dogovor-
jena cena zadošča le za 60 odstotkov real-
ne ekonomske cene.
Ravnateljica VVO Anice Černejeve
Ana Četkovič je povišanje prispevka
staršev utemeljevala takole: Čas je, da se
tudi v tej dejavnosti začnemo tržno obna-
šati, cena mora biti realna, seveda pa mo-
ra biti tudi naša ponudba dovolj kvalitet-
na. Glede na to, da znaša dogovorjena
cena le 60 odstotkov ekonomske cene
trdim, da smo se že doslej zelo stabiliza-
cijsko obnašali. V vseh enotah je zaposle-
nih okrog 400 ljudi, naše enote pa se raz-
prostir^o vse od Dobrne do Štor. S tem
istim številom ljudi ponujamo zdaj tudi
posebne dejavnosti, posebne vzgojne
programe, s pomočjo katerih želimo raz-
vijati sposobnosti otrok. V tako velikih
skupinah, kot so bile doslej, je namreč
težko delati. Vzgojiteljice za to delo ne
bodo posebej nagrajene, starši pa bodo
pokrivali samo stroške posameznih krož-
kov. Menim, da bo ta prispevek mesečno
znašal okrog 50 dinarjev. Zavedam se, da
starše skrbi, kako bodo ob teh cenah
zmogli stroške, vendar če bodo pomislili,
kaj otrokom nudimo, kaj za njih pomeni'
vrtec, potem se ne bojim, da bodo otroke
izpisovali iz vrtcev.«
Vsi Celjani le ne bodo
plačevali najvišjih znesicov
Zakaj morajo starši prispevati tolikšen
delež, saj konec koncev že prispevajo
precej denarja v obliki prispevnih sto-
penj - odgovor na to vprašanje smo iskali
pri strokovni delavki za področje otro-
škega varstva pri komiteju za družbene
dejavnosti občine Celje Tatjani Rojšek.
Povedala je, da podatki kažejo naslednjo
sliko: novembrska statistika je pokazala,
da so osebni dohodki v Sloveniji in tudi
v celjski občini naraščali hitreje kot so se
valorizirali prispevki za vrtce. Do decem-
bra so se prispevki staršev v primerjavi
z letom poprej zvišali za 971 odstotkov,
osebni dohodki pa so porasli za 1400 od-
stotkov. Na osnovi teh podatkov so oce-
nili, daje 120 odstotno povišanje prispev-
ka staršev možno. Obenem je bilo jasno,
da se osebni dohodki v nekaterih delov-
nih organizacijah le niso povišali za tak-
šen odstotek. To velja za Emo, Železarno,
Metko in še koga. »Zato smo tistim de-
lavcem, ki so menili, da se njihovi osebni
dohodki niso povišali za takšen odstotek
predlagan, naj prinesejo potrdila o oseb-
nih dohodkih. Posamezne primere že re-
šujemo in tisti, ki ne bodo zmogli plačila,
pač ne bodo plačevali 120 odstotkov viš-
jega prispevka,« pravi Rojškova.
Po njenih podatkih s prispevno stop-
njo v celjski občini pokriva skupnost 40
cene in razliko, ki nastane zaradi tega,
ker vsi starši pač ne zmorejo 60 odstot-
kov ekonomske cene. V globalu pokriva-
jo starši okrog 25 odstotkov, ostalo pri-
speva skupnost. »Po izkušnjah in pri-
merjavah drugih občin lahko 120 odstot-
no povišanje upravičimo z visokimi nor-
mativi v naših vrtcih. Tudi tega ne sme-
mo pozabiti, da starši za najmlajše ne
potrebujejo oblačil, niti plenic. Menimo,
da je to nujno, ker otroci prihajajo iz
različnih sredin, vsem pa poskušamo za-
gotoviti enake pogoje,« pravi Rojškova.
Drago Je, drago
In kaj na vse skupaj pravijo starši? Od-
govori so bili skorajda enaki. Vsi so me-
nili, da je prispevek zelo visok, toda kaj
drugega kot da ga plačujejo, jim niti ne
preostane. Otrok iz vrtcev vsaj tisti, s ka-
terimi smo se pogovarjali, ne bodo izpi-
sovali. Večina zaradi tega, ker druge
možnosti pač nima. Nekateri so bili mne-
nja, da otroci ne pojedo toliko hrane, da
bi bile cene upravičene. Tretji pa so bili
prepričani, da bi stroške lahko znižali tu-
di z maryšim številom zaposlenih. In ker
smo se pogovarjali v celjskih vrtcih, je
bila večina sogovornikov kar navdušena
nad tako imenovanimi krožki, kjer bodo
otroci lahko počenjali vse tisto, kar jim je
resnično všeč. Večina pa je še menila, da
povišani prispevki niso odraz njihovih
osebnih dohodkov.
Po zbranih podatkih bi torej lahko zak-
ljučili takole: štiri občine na Celjskem so
se odločile za najvišji odstotek povišanja.
To so Mozirje, Slovenske Konjice, Laško
in Celje. Precej visoko segajo cene tudi
v žalski občini, kjer so se sicer odločili le
za 70 odstotkov. A če primerjamo samo
prispevek za dojenčka, je le ta v žalski
občini za nekaj dinarjev višji kot v celj-
ski. Primer zase je seveda Laško, kjer je
oskrba za dojenčke v varstvenih druži-
nah še višja. Res je, da je v teh družinah
le po šest dojenčkov, kar je prav gotovo
prednost. Obenem pa lahko na osnovi
tega podatka sklepamo še o nečem: v pri-
pravi je sicer zakon, ki bo omogočal pri-
vatno dejavnost tudi na področju otro-
škega varstva. A najbrž si nima smisla
delati utvar, da bo ta oblika varstva ce-
nejša in da bomo na ta način reševali
problematiko varstva in vzgoje naj-
mlajših.
IRENA BAŠA
Avtocesta
ali tretji pas?
Ta čas nekateri republiški organi in strokovne
službe proučujejo ali bi bilo preko Trojan smotrneje
zgraditi avtocesto ali le tretji vozni pas na obstoječi
magistralni cesti. Kljub temu, da je nekdanja Skup-
nost za ceste Slovenije septembra lani sestavila celo
investicijski program za gradnjo tretjega voznega pasu
preko Trojan, ki naj bi bil istega meseca opredmeten
tudi s podpisom najetja posojila pri Ljubljanski banki
v Celju, torej dokončne odločitve še ni. Februarja naj
bi dokončno izvedeli za mnenje strokovnjakov, nanj
V sredo bo v Celju regijski posvet o cestni proble-
matiki, ki ga sklicuje Andrej Levičnik, direktor
Republiške uprave za ceste. Nanj so povabljeni pred-
sedniki regijskih občinskih skupščin in izvršnih sve-
tov in regijski cestarji. Spregovorili naj bi o letoš-
njem fínanénem načrtu, družbenem planu Slovenije
do leta 1995 ter o spremembi fínanciranja, upravlja-
nja in gospodarjenja s cestami.
pa bo odločilno vplival tudi interes tujih posojilodajal-
cev po avtocestni povezavi med Trstom in Madžarsko.
Prebivalci severovzhodne Slovenije nasprotno veči-
noma menijo, da bi lahko avtocesto do Ljubljane zgra-
dili z denarjem, ki ga za ceste sami namenjajo. Pri-
bližno to je pokazala tudi anketa, ki jo objavljamo.
Kako zgraditi avtocesto? Mnenja iz ankete Radia
Celje:
»Vse občine, ki ležijo ob cesti proti Ljubljani, bi
morale najprej nehati plačevati republiki za cesto, obe-
nem pa zaradi neprimernosti ceste prepovedati pro-
met tovornjakov in vlačilcev. Če zbiramo denar za
gradnjo cest le v Ljubljani, nam nihče ne more jamčiti,
da bo tolikšen delež kot ga plačujemo tudi uporabljen
na našem območju.«
»Najprej bi bilo treba zamenjati Zemljariča. Tudi ko
je bil v Mikuličevi vladi, je kupoval najdražjo nafto.
Minister, ki se ukvarja s cestami, mora biti strokovnjak
za to področje, ne pa bivši policaj. Če tega ne bomo
dosegli, bomo šli prej pod zemljo, kot pa bo avtocesta
zgrajena.«
»Mogoče bi bilo dovolj obstoječo cesto razširiti za
enega ali dva vozna pasova.«
»Naše ministre in predsednike bi bilo vsaj dvakrat
tedensko treba z avtom poslati iz Ljubljane v Celje
brez osebnih šoferjev, da bodo videli po kakšni cesti se
moramo občani voziti. Spodnja Štajerska pa bi lahko
del sredstev sama zbrala, cesto zgradila in nato za
lastne potrebe pobirala cestnino.«
»Sami bi morali pričeti zbirati denar, regijski gospo-
darstveniki pa bi morali s številkami prikazati stroške,
kijih imajo zaradi transportov po neprimerni cesti.«
BP
Upravni odbor Gorenje
Prejšnji teden se je na svoji prvi seji sestal in konstituiral
upravni odbor koncema Gorenje. Za predsednika upravnega
odbora so imenovali Tomaža Jančarja, predsednika poslovod-
nega odbora Ljubljanske banke - Gospodarske banke, za njego-
vega namestnika pa Ivana Vitežnika, vršilca dolžnosti predsed-
nika poslovodnega odbora koncema Gorenje za področje banč-
ništva in financ.
Na seji so sprejeli tudi program dela do konca aprila.
Podelili državna odlikovanja
V	podjetju za PTT promet so minuli teden podelili državna
odlikovanja najzaslužnejšim delavcem. Borut Baša in Borislav
Zupane sta prejela medalji zaslug za narod, Francu Klasincu in
Marjanu Ravnaku so podelili red dela s srebrnim vencem, Mariji
Horvat pa so dodelili medaljo dela.
Socialdemokrati na Polzeli
Jutri ob osemanjstih bo v polzelskem Domu krajanov usta-
novni zbor krajevnega odbora Socialdemokratske zveze Slove-
nije. Predstavili bodo svoj krajevni program, delovanje socialde-
mokratov in problematiko aprilskih volitev.
BP
V Timu popravili osebne dohodke
V	TIM Laško so za krajši čas pred štirinajstimi dnevi preki-
nili delo delavci obrata ESOT, ker so bili nezadovoljni z izpla-
čanimi osebnimi dohodki. Ugotavljali so, da so le-ti nižji kot pa
so pričakovali glede na obljubljeno tridesetodstotno povišanje.
Zaradi višjih prispevnih stopenj v občini Laško so bili osebni
dohodki res nekoliko nižji, kjub vsemu so se v Timu odločili, da
bodo izplačilo decembrskih osebnih dohodkov povečali v neto
znesku za trideset odstotkov v primerjavi z izplačanim osebnim
dohodkom v mesecu novembru.
N. G.
Srečanje duhovnikov laške občine
Predsednik Skupščine občine Laško Jože Krašovec je minuli
teden na Gradu Tabor v Laškem pripravil tradicionalno sre-
čanje predstavnikov rimokatoliške cerkve.
Desetega novoletnega srečanja so se udeležili vsi predstavniki
cerkva v laški občini, prav tako pa tudi drugi predstavniki
družbenopolitičnega življenja laške občine.
Obojestransko so izrazili mnenje, da se odnosi med občino in
cerkvijo uspešno razvijajo v medsebojnem spoštovanju, kar
nenazadnje potrjuje tudi velika naklonjenost občine pri ohranja-
nju in obnavljanju sakralnih spomenikov. To slednje kot svetel
zgled v oceni izražajo tudi v okviru mariborske škofije. Z duhov-
niki so spregovorili tudi o področju družbenih reform, reorgani-
zacyi služb upravnih organov in o novih družbenih gibanjih.
VLADO MAROT
6. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Vse več je tulcev pri nas
Na Celjskem več nočitev kot poprečno v Sloveniji In Jugoslaviji
Celjsko turistično območ-
je je lani krepko preseglo
poprečno število nočitev
v Sloveniji in Jugoslaviji.
Večji je bil tudi devizni pri-
liv. Žal pa je bilo tudi lani
manj domačih gostov, kar
pa seveda ni čudno glede na
vse nižji standard. Sicer pa
o uspehu našega turizma
dovolj nazorno govori tabe-
la nočitev.
Izredno dobri rezultati so
to, predvsem po zaslugi na-
ših naravnih zdravilišč, ki so
prešla na neprekinjeno celo-
letno sezono, ponašajo pa se,
za naše razmere, že kar z vi-
soko kakovostjo gostinskih
in zdravstvenih storitev. Po-
leg zdravilišč so imeli dober
obisk tujih gostov tudi
v kampu Menina, v Prebol-
du, Slovenskih Konjicah,
Topolšici in Titovem Ve-
lenju.
Devizni priliv seje povečal
za trideset odstotkov. Ne sa-
mo zaradi večjega števila tu-
jih gostov, pač pa tudi zaradi
uvrstitve naših zdravilišč,
predvsem Rogaške Slatine,
v višji cenovni razred. Deviz-
ni priliv iz čistega inozem-
skega turizma (samo storitve
v gostinstvu in zdravihščih)
je znašal okrog 24 milijonov
nemških mark, če pa temu
prištejemo še prometne sto-
ritve, nakupe in ostalo, pa bo
znesek še za petino večji.
Ob vsem tem pa je seveda
škoda, da tudi poslovni re-
zultati niso tako dobri. O niz-
ki akumulativnosti gostin-
stva ni treba ponovno izgub-
ljati besed. Podjetij z rdeči-
mi številkami sicer ni bilo
veliko (RTC Golte, Turist
Mozirje, Hum Laško), izred-
nih poslovnih rezultatov pa
je bilo malo.
K manjšemu dohodku, zla-
sti v zdraviliščih so v mnogo-
čem prispevali tudi sistem-
ski ukrepi, kar precej dohod-
ka pa so izgubili zaradi nere-
alnih tečajnih razlik oziroma
precenjenega dinarja v po-
letni sezoni. Svoje je storila
tudi mila zima, saj so lansko
sezono na Golteh imeli le
dvanajst smučarskih dni, nič
kaj boljše pa ne kaže letos,
saj so v obeh smučarskih
središčih izgubili že kakšnih
štirideset smučarskih dni.
Tako so samo na Golteh bili
decembra in v prvi polovici
januarja ob 248 tisoč nem-
ških mark.
ZORAN VUDLER
JANEZ VEDENIK
Pomoč tistim, Ici lo potrebulelo
Društvo za pomoč duševno prizadetim že nekaj let
zelo aktivno deluje v žalski občini. Pred kratkim je
društvo organiziralo letni občni zbor, kjer so za pred-
sednika društva ponovno izvolili Riharda Kopu-
šarja.
V žalski občini obiskuje šolo s prilagojenim progra-
mom 83 otrok. Precej je tudi takšnih, ki so v varstvu
staršev, okrog 80 otrok paje po različnih zavodih v Slo-
veniji. Društvo skuša vsem tem pomagati po svojih
močeh, pomoči pa društvu ne odrekajo tudi nekatere
delovne organizacije. Posebej so na zboru pohvalili
sodelovanje Gozdnega gospodarstva iz Žalca. Ta orga-
nizacija je na zboru prejela posebno priznanje, podelili
pa so ga tudi šoli s prilagojenim programom Ljuba
Mikuš ter Vladi Rode.
Letos želijo v društvu organizirati praznovanje
dneva žena za vse matere prizadetih otrok ter tovari-
šice, ki v šoli Ljuba Mikuš poskušajo po svojih močeh
pomagati prizadetim. Jeseni pa želi društvo organizi-
rati srečanje vseh slovenskih šol v Žalcu.
J. G.
Mleko ni oporečno
v zadnjih dneh so se na Celj-
skem razširile govorice, da ho-
mogenizirano mleko iz Mlekar-
ne v Arji vasi povzroča prebav-
ne motnje. Za pojasnilo smo
prosili člana KPO Alojza Kamu-
ša. Pojasnil je, da homogenizira-
no mleko s 3,2 odstotno tolščo,
ki je nadomestilo mleko v pla-
stičnih vrečah, nikakor ne more
povzročati prebavnih motenj.
Mleko je dvakrat pasterizirano,
prvič pri 76 in drugič pri 84 sto-
pinjah. Mleka ni potrebno kuha-
ti, ohranja pa kljub pasterizaciji
beljakovine, tolščo in vitamine.
Postopek pa je po njegovih trdi-
tvah takšen, kakršnega uporab-
lja vsa Evropa.
Informacije smo iskali tudi na
Zavodu za socialno medicino in
higieno v Celju. Na zavodu so
povedali, da posebnih analiz ne
opravljajo, da pa bi v primeru,
če bi z mlekom bilo resnično kaj
narobe, imeli na Celjskem pra-
vo epidemijo, ki je prav gotovo
ne oi spregledali.
Kakšno mleko piiemo?
Analize zadnjih desetih let kažejo,
da se je sicer zmanjšala količina mle-
ka, kjer je nad 100 milijonov bakterij
v mililitru mleka. Še vedno pa so re-
zultati porazni.
Prisotnost bakterij ugotavlja poleg
Mlekarne tudi Zavod za živinorejo in
veterinarstvo v Celju oziroma delavci
v tamkajšnjem laboratoriju. Pred de-
setimi leti so na tem zavodu nadome-
stili tako imenovani reduktazni test
s štetjem bakterij. Leta 79 so pregleda-
li 3703 vzorce. Med temi so do milijon
bakterij našli samo v 2,9 odstotkih
vzorcev. Do tri milijone bakterij je
imelo 42,9 odstotkov vzorcev, do 50
milijonov bakterij 6,8 odstotkov vzor-
cev, do sto milijonov bakterij 11,9 od-
stotkov in nad sto milijonov bakterij
18 odstotkov vzorcev.
Leta 85 je pod lupo prišlo 5419 vzor-
cev. Do enega milijona bakterij so na-
šli v 17,1 odstotku vzorcev mleka, sko-
raj enak odstotek vzorcev je imelo do
tri milijone bakterij. Do 50 milijonov
bakterij je imelo 22,9 odstotkov vzor-
cev, 8,3 odstotka mleka je vsebovalo
do sto milijonov bakterij in nad sto
milijonov 5,6 odstotkov vzorcev.
Lani so strokovnjaki pregledali 5024
vzorcev. Do enega milijona bakterij je
vsebovalo 27,9 odstotkov vzorcev, do
treh milijonov 21 odstotkov, 11,5 od-
stotkov je imelo do 50 milijonov bakte-
rij. Do sto milijonov bakterij so zasle-
dili v 5,1 odstotku vzorcev, 2 odstotka
vzorcev pa je še vedno imelo nad sto
milijonov bakterij.
Podatki torej dokazujejo, da so se
v desetih letih zmanjšale količine mle-
ka, kjer se število bakterij vrti od pet-
deset preko sto milijonov bakterij. Ne
gre zanikati, da se je povečala tudi ko-
ličina mleka, kjer se število bakterij
vrti do milijona. A večina mleka je še
vedno v zlati sredini, kar pa za potroš-
nike ni ravno razveseljivo.
Zmanjšanje števila bakterij je po
mnenju strokovnjakov odvisno pred-
vsem od rejcev samih, njihove skrbi za
higieno v hlevu, čiščenja molznih stro-
jev, hladilnic in posod, v katerih mle-
ko prinašajo do zbiralnic. Svojo vlogo
pa bodo morale odigrati tudi veteri-
narske in pospeševalne službe ter Mle-
karna, ki z nagrajevanjem že poskuša
spodbuditi rejce za večjo higieno
mleka.	IB

Praznični dvojcek
Letos bosta gostiteljici 9.
septembra, praznika občine
Šmarje pri Jelšah, dve kra-
jevni skupnosti: turistično-
industrijska Rogaška Slati-
na in v kmetijstvo usmerje-
na krajevna skupnost Kri-
stan vrh.
Tako so se, na predlog ko-
ordinacijskega odbora za
proslave in sprejem Vlaka
bratstva in enotnosti pri
šmarksi Socialistični zvezi,
odločili delegati na zadnjem
zasedanju zborov šmarske
občinske skupščine. Živah-
na in vroča razprava je bila
zlasti v okviru omenjenega
koordinacijskega odbora, saj
se je za to pomembno in
častno funkcijo potegovalo
kar šest krajevnih skupnosti,
vsaka s svojim programom
in argumenti: Dobovec, Ko-
strivnica, Kristan vrh, Mesti-
nje. Rogaška Slatina in Zibi-
ka. Če je bila v tej močni
konkurenci odločitev prava,
se bo pokazalo septembra,
v času praznovanja, že zdaj
pa je mogoče napovedati, da
bo ta »dvojček« zakuhal še
prenekateri »špetir« predno
bo šmarski praznični pušeljc
urejen. Ali pa se morda mo-
timo?
MARJELA AGREŽ
Šolanje korenla
Sobotnega snega je bilo zares samo za vzorec, saj ga je že
dopoldne v glavnem pobralo, pa vendar gaje bilo dovolj, da
so Lenkovi iz Založ pri Polzeli posejali korenje, za katerega
pravijo, da mora biti posejano v sneg.	.
T. TAVČAR
Šranga za ženina
Fantje iz Založ v žalski občini že nekaj
časa oživlj^o staro šego, ki jim narekuje,
da nevesti iz njihove vasi predno jo ženin
odpelje k poroki, postavijo šrango.
Tokrat se je možila Janja Rojšek, zanjo
pa je kot ženin plačal Franci Satler od-
kupnino, ki je znašala tri tisoč šesto di-
narjev, seveda konvertibilnih. Zaloški
fantje so že večkrat šrangali, zato dobro
vedo kako se taki reči streže. Pripravlje-
no so imeli lepo šrango, veliko drugih
stvari, in kot je v navadi so del odkupni-
ne namenili za darilo ženinu in nevesti.
T.TAVČAR
IZJAVE. MNENJA...
Dragica Pečar, sekretarka občinske organizacije
Rdečega križa v Žalcu o lanskih uspehih organiza-
cije:
»Lani smo s pomočjo krajevnih organizacij RK pri-
pravih 15 krvodajalskih akcij. Krvodajalcev je bilo za
štiri odstotke več, to se pravi skupaj 2121. Skupaj so
dali 825 litrov krvi, kar je za 17 odstotkov več kot v letu
1988. Največ zaslug pri tem imajo vsekakor krvodajalci
in prizadevni aktivisti RK. Največ krvodajalcev je bilo
lani na Polzeli. Tako je na dve akciji prišlo skupaj 620
krvodajalcev, kar je 12 odstotkov več kot leto poprej.
Ob krvodajalstvu pa se naša organizacija ukvarja tudi
s drugimi humanimi akcijami. Tako smo lani zbrali za
pomoč prizadetim po poplavah v občinah Laško, Šent-
jur in Ptuj 25.238.20 dinarjev, veliko skrbi smo name-
njali socialni dejavnosti, skrbi za starejše, pripravili
tečaj nege bolnika na domu, tečaje prve pomoči za
voznike motornih vozil itd.«
T. TAVČAR
Utrinki iz šentjurske knjižnice
Na Planini odprli knjižno Izposojevalnico
šentjurska občinska ma-
tična knjižnica je z novim
letom odprla knjižno izpo-
sojevalnico na Planini pri
Sevnici, kjer zbirko seda-
njih 400 knjig še dopolnjuje-
jo. Planinska se je pridruži-
la izposojevalnicam v Šent-
jurju, na Ponikvi, Kalobju
in Dobju pri Planini. Letos
nameravajo odpreti izposo-
jevalnico še v Gorici pri
Slivnici, in po možnostih
v Dramljah.
Novoodprta knjižna izpo-
sojevalnica na Planini, ki je
odprta ob petkih, ima na po-
licah knjige za odrasle in za
otroke. V knjižni izposoje-
valnici pričakujejo v prihod-
nje povečan obisk, saj zanjo
vsi krajani še niso izvedeli.
Članarina za šentjursko
knjižnico in vse njene izpo-
sojevalnice v občini znaša le-
tos za mladino, upokojence
in nezaposlene 10 dinarjev,
za odrasle po 20. Pred novim
letom so v matični knjižnici,
v Šentju^u, odprh tudi vide-
oteko, kjer imajo 500 kaset
s filmi različnih žanrov. Od-
prta je v ponedeljek, sredo in
petek. »Hit« štentjurske
knjižnice je še vedno večer-
na Jurčkova pravljica. Na
knjižnični telefonski številki
741-277 vsak večer predvaja-
jo drugo pravljico, z izjemo
konca tedna, ko ostane ista.
Za konec tedna imajo po 65
klicev, med tednom pa od
5 do 20 klicev. Najdaljša
pravljica traja 4 minute.
Dnevno posredovanje prav-
ljic po telefonu je plod do-
mačega znanja. Pravljice
predvajajo s pomočjo proiz-
voda Dito, ki ga je izdelal
šentjurski DOPS. V Šentjur-
ju nadaljujejo tudi z literar-
nimi večeri. Nocoj se bo
v knjižnici predstavila do-
mača ustvarjalka Ivanka
Podgajski, med Šentjurčani
znana kulturna delavka, gj
Izleti in pravna
pomoč
šentjurski upokojenci
nameravajo letos na 10 iz-
letov po različnih sloven-
skih pokrajinah, na Hrva-
ško in v Avstrijo.
Pripravljeno tudi krožni
izlet po šentjurski občini.
Letos bodo tudi srečanja
v poverjeništvih na Plani-
ni, v Gorici pri Slivnici in
na Vinskem vrhu. Letošnja
članarina znaša 10 dinaijev.
Člani se lahko poslužijo
brezplačne pravne pomoči
v vseh pravnih zadevah pri
odvetniku Andreju Sokli-
ču, kije najemnik dela upo-
kojenskih prostorov v Ulici
Dušana Kvedra 30 v Šent-
jurju.
BJ
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 7
Gledališka nanizanka
Gostovanje SLG Celje v Somboru
Ali se kultura in politika
v resnici izključujeta, se je šel
minuli konec tedna v Sombor
v Vojvodini prepričat ansam-
bel celjskega gledališča.
V Narodnom pozorištu Som-
bor se je v soboto zvečer pred-
stavil s slovensko noviteto
Zdenka Kodriča Vida vidim,
v režiji Francija Križaja.
Čeprav so Celjani računali
z jezikovno pregrado med ob-
činstvom in nastopajočimi, so
se odločili oditi na gostovanje
prav s to predstavo, ki s svojo
moderno dramaturško dikcijo
omogoča radikalen pogled na
svet propadajoče haloške dru-
žine, in ki naj bi bila blizu zla-
sti mlajšemu občinstvu. Kajti
jezikovna pregrada, so menili,
bi bila enako prisotna, četudi
bi igrali komedijo in bi zavoljo
tega bila ta še teže uprizorljiva.
Peščica gledalcev v krasnem
somborskem gledališču iz av-
stro-ogrskih časov si je poma-
gala s pripravljenim povzet-
kom iz vsebine predstave in,
razen mlade vojske, predstavo
spremljala do konca. Celjani
so igro odigrali solidno, s po-
klicno odgovornostjo, vendar-
je bilo videti že veliko boljših
predstav na domači zemlji. Če
je temu krivo majhno število
gledalcev v dvorani, potem se
je treba spomniti, da so tudi
Somborčani v Celju naleteli le
na nekaj ljubiteljev gledališča.
Kljub vsemu se zdi, da v Som-
boru ni šlo za »milo za drago«,
saj so bili Celjani med poklic-
nimi kolegi lepo sprejeti in ti
so znah biti pravi gostitelji ves
čas bivanja v Somboru.
Mladi direktor somborskega
gledališča Milivoje Mladeno-
vič, ki 16-članski ansambel vo-
di manj kot leto dni, seje neka-
ko bolj sam zase vprašal: kje so
naši intelektualci? In potožil:
»Tudi našim predstavam se ne
godi nič bolje. Še najbolj pri-
tegne komedija, zato je naš re-
pertoar tako tudi naravnan. Če
pa med gostujočimi ansambli
pride na naš oder Atelje 212,
potem je dvorana takoj polna.«
Pri tem pa v Somborskem gle-
dališču šele zdaj razmišljajo
o abonmajih, s katerimi naj bi
ponudili gledalcem svoje pred-
stave in vzgajali občinstvo.
Zlasti mlado. To se jim bo brez
dvoma obrestovalo, saj je re-
cept star in preizkušen. Morda
bo novi direktor le uspel hitre-
je zavrteti os somborskega gle-
dališča, ki je bilo pred leti že
v samem svetovnem vrhu in
na gostovanjih v Mehiki in
drugod po svetu in doma zelo
uspešno.
Podobno kot v Celju, imajo
tudi Somborčani občasne
predstave na tako imenovani
mali sceni. Za goste iz Celja in
za domače gledalce so v petek
zvečer uprizorili Pavlovičevo
Šovinistično farso v kolektivni
režiji. V tej njihovi uspešnici,
ki so jo tistega večera zaigrali
že šestdesetič, se spoprijemata
in »bockata« Srb in Hrvat in
dopovedujeta drug drugemu
svojo resnico, zgodovino in
svoj prav. V naslovni vlogi sta
nastopila pravi Srb, David Ta-
sič (in res se tako piše), v vlogi
Hrvata pa Bogimir Đorđević,
malo manj Srb. Oba sta prvaka
somborskega gledališča, to pa
je dokazal tudi aplavz po kon-
čani predstavi na mali sceni,
kjer si sme gledalec med igro
privoščiti požirek pijače ali ci-
gareto. Slednje dežurni gasilci
pri nas seveda ne bi dovolili
zaradi strogih predpisov, za
somborskimi zavesami pa ti ne
dežurajo. »Tudi o tem bomo
morali razmisliti,« pravi direk-
tor Milivoje. Kot rečeno ima
direktor, ki piše tudi prozo,
književno kritiko in aforizme,
še veliko načrtov z gledališčem
z dolgoletno tradicijo. Ustano-
vili so ga prvo povojno leto.
Narodnostna pestrost prebi-
valcev tega dela Vojvodine pa
najbrž narekuje še toliko bolj
precizen izbor del za uprizori-
tev, pa četudi bi to bile v večini
komedije. Sombor, mesto
z okoli 50 tisoč prebivalcev,
obdan daleč naokoli s plodni-
mi žitnimi polji, je namreč že
od nekdaj sedež kulture, zlasti
gledahške, pevske in likovne.
Slednje zlasti po zaslugi sve-
tovno znanega slikarja Milana
Konjeviča (lani je svoja dela
razstavljal tudi v Likovnem sa-
lonu v Celju), v Somboru pa si
velja ogledati galerijo z njego-
vimi deli, nastalimi med leti
1913 do 1986. Minulo nedeljo,
28. januarja je slikar slavil 92.
rojstni dan. Za slike, ki jih zve-
sto poklanja galeriji, pravi: »S
srcem jih poklanjam Sombo-
ru, ker edino njemu pripa-
dajo.«
Celjska kulturniška karava-
na je ob slovesu Somborčane
ponovno povabila v Celje. To
bo nova priložnost v živo za
izmenjavo kulturnega dialoga
in resnice o aktualnem trenut-
ku. Res da je Sombor »daleč
od Beograda«, je pa tudi Som-
bor daleč od Čelja. Devet ur
vožnje z avtobusom...
MATEJA PODJED
Mladi direktor Somborskega
gledališča Milivoje Mlađeno-
vić ima veliko načrtov. Naj-
prej bodo uvedli abonmaje.
Zgodil se Je Narodni dom
Celjane iz udobnih sede-
žev na noge spravi le prete-
klost. Tako lahko zapišemo
po predstavitvi trilogije
»Vetrinje-Teharje-Rog« in
Leljakove knjige »Krvava
rana Teharij«, ki je bila mi-
nuli četrtek v Narodnem
domu, v organizaciji celjske
ZSMS in našega uredni-
štva.
Okoli tisoč obiskovalcev je
pridrlo v Veliko dvorano in
skoraj tri ure zdržalo v nape-
tem ozračju, ki so ga naelek-
trili tisti, ki so brez dlake na
jeziku povzdignili glas.
V prvem delu so svoje vi-
denje temnih lis naše polpre-
tekle zgodovine podali gost-
je: Ivo Zajdela, Jože Snoj, ki
je zamenjal zadržano Spo-
menko Hribar, ter Roman
Leljak. V drugem delu je mi-
krofon dobilo občinstvo.
V isti kotel so nato zamešali
partizane, belogradiste, do-
mobrance, pa še kakšnega
Nemca za povrh, golaž pa so
začinili s protikomunistično
soljo, ki je, po aplavzih so-
deč, ustrezala okusu občin-
stva.
Tudi kanček predvolilne
kampanje je bilo čutiti v na-
stopih nekaterih, sicer pa vsi
obiskovalci v dvorani niso
zdržali do konca. Med njimi
je bilo nek^ takšnih, ki so
menili, da se dogajanje
v dvorani ne odvija tako kot
so pričakovali. So pričakova-
И pokol različno mislečih.
Besedni dvoboj, ali pa le mo-
nologi, so bili namreč kar do-
volj ostri, če upoštevamo
večdesetletni molk taistih
ljudi.
Mladi so v glavnem le po-
slušali, starejši pa so doživ-
ljali katarzo. Nekateri tako,
da so se sami oglašali, drugi
pa so jim le v mislih nemo
pritrjevali. АИ pa tudi ne.
Triurna žehta ni mogla opra-
ti vsega umazanega perila.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: E. EINSPIELER
Toper že dirigira Jesensko-zimsico modo
Zima 1990 še ni za nami,
ko v Topru že razmišljajo
o jesensko-zimski modi
1990/91. V svetu mode mora-
jo namreč modni ustvarjal-
ci oči vedno upirati daleč
v prihodnost. »To je skrajni
čas za prikaz kolekcije za
jesen in zimo 1990/91«, je de-
jal Peter Privšek, direktor
celjskega Topra, po modni
reviji, ki so jo minuli četr-
tek pripravili v Kristalni
dvorani v Rogaški Slatini.
»V prihodnje bomo skuša-
li še prej promovirati našo
kolekcijo, zato, ker to od nas
zahtevata trg in čas. Ne le
z designom in kvahteto, tem-
več tudi s pravočasnim na-
stopom na tržišču želimo
oplemenititi našo ponudbo,«
je dejal Peter Privšek.
Toper je modno revijo zas-
noval v štirih tematskih
sklopih, v kreatorskem te-
amu, kjer so kolekcijo pri-
pravljali že od oktobra, pa je
imela glavno besedo modna
kreatorka Nevenka Berton-
celj. »Modno revijo smo
oblikovali na štiri téme.
V vojaški temi smo predsta-
vili oblačila za civilne osebe,
vendar so oblačila podobna
vojaškim. V kolekciji Polar
smo predstavili klasična
zimska oblačila, narejena iz
posebnih materialov, dosti je
obrob iz umetnega krzna na
kapucah in če bo zima, bodo
ta oblačila dobrodošla. Ne-
kaj novega v naši kolekciji je
skupina oblačil, ki smo jo
oblikovali na temo Vesolje.
V tej skupini je dosti blešče-
čega in metalnih odtenkov.
Vse se sveti, kombinirano pa
je z močnimi barvami. V tej
• skupini je zelo veliko otro-
ških oblačil. Najbolj udarna
kolekcija je na tèmo ekologi-
je. V njej je precej vzorcev, ki
spominjajo na živalske kože,
na usnje, krzno in imajo tudi
afriški navdih.«
Če smemo soditi po modni
reviji, ki smo jo videh, se flu-
orescentne barve iz sveta
športne mode umikajo. Zato
so se letos v Topru odločili
za nekoliko temnejše barve,
ki pa jim dajejo poudarek
bleščeči odtenki ter močne
rumene, oranžne in turkiz
barve, poudarjene s črno. Ti
barvni odtenki veljajo kot
modna zakonitost v ženski
in moški modi, čeprav po be-
sedah Nevenke Bertoncelj,
v Topru izdelujejo moška
oblačila v nekoliko umiije-
nejših barvah.
V Topru so se po slabih
izkušnjah z milo zimo v mi-
nuhh letih, letos očitno zava-
rovali tako, da so oblačila
kreirali tako, da jih je mogo-
če nositi ne le na smučiščih.
temveč tudi za sprehode po
mestnih ulicah. To velja še
posebej za jakne iz kolekcije
na tèmo Vojska, ki imajo ko-
vinske etikete in ki jih bodo
radi nosili predvsem mladi.
Daljše ženske bunde pa lah-
ko nadomestijo tudi plašče.
Dekleta bodo verjetno rada
segla po oprijetih hlačah iz
svetlečih materialov, tisti
z globljimi žepi pa boste, če
boste želeli biti modno oble-
čeni tudi na smučiščih, mo-
rali prihodnjo zimo zamenja-
ti smučarska oblačila. Modni
trendi namreč to narekujejo.
Po besedah Petra Privška
bodo v večini Toprovih pro-
dajaln modele, prikazane na
modni reviji, tudi prodajali.
Prihodnjo sezono pa bodo
tako kot letos, uvedli dva ce-
novna razreda, s čimer naj bi
Toprova oblačila približali
čim širšemu krogu kupcev.
In še za eno novost so se od-
ločili v Topru. Izdelovati so
pričeli oblačila za otroke od
treh let starosti dalje.
NATAŠA GERKEŠ
Nevenka Bertoncelj je bila
po modni reviji utrujena,
a zadovoljna.
Za znanje
kmetov
Tudi letošnjo zimo bodo pri
Kmetijski zadrugi Laško iz-
koristili za zimsko izobraže-
vanje svojih kmetov.
V	torek in sredo so že poslu-
šali predavanje o zajedalcih pri
domačih živalih in njih zatira-
nju, v prvi polovici februarja
pa bo mag. Ivan Kuder spego-
voril o prehrani krav molznic.
Predavanja za vse kmete orga-
nizirajo v Laškem in Radečah.
V	izobraževanje se vključuje
tudi Aktiv kmetic zadružnic
pri KZ Laško.	yjyj
Takole oblečeni boste morali biti prihodnjo zimo na smučiščih, če boste želeli slediti
modnim zapovedim.	EINSPIELER
Miss bukovih gob
Veüka noč še ni pred vrati,
toda ponekod ljudje že sedaj
mislijo na običaje, povezane
s tem verskim praznikom.
Eden izmed takšnih je
v cerkvi blagoslov ognja, ki
ga nato fantje poneso do-
mov, da se na njem skuha
vehkonočni žegen. Kdor pa
k hiši prvi prinese ogenj, lah-
ko pride na vehko neeljo po
pirhe. Velikonočni ogenj po
stari šegi nosijo po hišah
z bukovimi gobami. Te na-
mreč dolgo tlijo. Ker pa jih je
težko najti jih fantje nabirajo
že sedaj. Bukovih gob je na-
mreč vedno manj.
Tudi Miran Jeran in Marko
Rozman iz Zgornje Rečice
pri Laškem sta se te dni od-
pravila v gozdove pod Šmo-
horjem in našla bukovo go-
bo velikanko. Na stari bukvi
sta zagledala kar več kot de-
set kilogramov težko gobo.
Splezala sta na drevo in jo
z debelo palico sklatila na
tla, nato pa jima je velikanka
še »ušla«. Skotalila se je po
hribu, toda urne deške noge
so jo ujele. Miran in Marko
sta gobo ponosno prinesla
tudi v naše uredništvo in po-
vedala, da celo Miranov ded,
ki šteje 84 let, ne pomni takš-
ne velikanke.
Ker za blagoslovljeni
ogenj potrebujejo le koščke
bukovih gob sta se Miran in
Marko odločila, da svojo go-
bovsko mišico ne zažgeta,
pač pa jo bosta raje postavila
na ogled v domačo hišo. Za
Vehko noč pa bosta mini bu-
kove gobe še morala nabrati.
N.G.
Foto: E. EINSPIELER
8. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Logarska naj ostane dolina
Turizem Je v predlaganem naravovarstvenem programu šele na tretjem mestu
Lani so strokovnjalci za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Celju
v elaboratu »Naravna in
kulturna dediščina Logar-
ske doline, njeno varovanje
.n razvoj,« predstavili svoje
videnje zasnove Logarske
doline, ki je bila pred tremi
leti razglašena za krajinski
park.
Izhodišča varovanja stro-
kovnjakov (elaborat so pri-
pravili: Milena Hazier, Vito
Hazier, Alenka Kolšek, Ma-
tevž Lenarčič, Vojko Stra-
hovnik in zunanji sodelavec
dr. Mitja Zupančič) so v po-
polnem nasprotju z gledanji
oziroma perspektivo Logar-
ske doline, ki jo načrtuje mo-
zirska občina. Ta ima pri-
pravljeno študijo, iz katere je
razvidno, da se v Logarski
dolini predvideva izgradnja
hotelov, apartmajev, gostiš-
če, večnamenski objekt s tr-
govino, zimski bazen in izlet-
niška rekreacijska cona za
okoli 2 tisoč izletnikov. Od
turistične infrastrukture pa
predvidevajo: večnamenska
igrišča, tenis, lokostrelstvo.
polo ali kriket, mini golf, golf
s 3-4 luknjami, sankališče,
smučišče, balinišče in keg-
ljišče na ledu.
Strokovnjaki zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine pa v svojih izho-
diščih ščitijo predvsem nara-
vo in njene zakonitosti. Zav-
zemajo se za t. i. »mehki« tu-
rizem, kar konkretno pri Lo-
garski dolini pomeni, dati
prednost prvotnim dejavno-
stim - gozdarstvu in kmetij-
stvu, turizem pa so postavili
na tretje mesto.
Na vzhodu, ob vstopu
v Zgornjo Savinjsko dolino
(Možirje, Luče, Solčava) bi
po mnenju naravovarstveni-
kov naredili vstopno cono
s parkirišči, javnimi prevozi
z električnimi avtobusi, ko-
čijami, kolesi, pozimi pa na-
pravili smučišča za turno
smuko in tek na smučeh.
Po sami dolini naj ne bi
bilo novih gradenj, razen
v primeru, ko bi se dograje-
vale že obstoječe domačije.
Pri ljudeh bodo oživljali do-
mačo obrt, predvsem tisto,
ki je tu že bila razvita (pletar-
stvo, rezbarstvo), ovčjerejo
pa je potrebno vnesti v kme-
tijski program. Logarska do-
lina bi tako ostala le izletni-
ška točka, kamor bi prihajali
turisti iz turističnega kom-
pleksa pred vhodom v do-
lino.
Velika prednost je v tem,
da je dolina več ali manj
ostala do zdaj neokrnjena
(sindikalni turizem je črna
pika te doline), ne znamo pa
izkoristiti te njene lepote in
naravnih	znamenitosti
v njej.
Vizijo razvoja Logarske
doline, takšno kot jo je izde-
lal zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine v Ce-
lju, je dala v svoj program
tudi stranka Zelenih, v med-
narodnih krogih pa se za njo
zanima mednarodna organi-
zacija za varstvo alpskih do-
lin CIPER. Ko bo Jugoslavi-
ja podpisala z njo mednarod-
no konvencijo, bo Logarska
dohna ostala dolina, po
evropskih merilih edina, ki
jo civilizacija še ni do kraja
uničila.
ZDENKA STOPAR
Ogrevali se bodo na olje
v šentjurski ulici Na Lipi-
co, kjer so se v začetku janu-
arja stanovalci štirih blokov
razburjali zaradi prenizkih
temperatur v stanovanjih, se
bodo z današnjim dnem
predvidoma znova ogrevali
iz svoje pred leti opuščene
kotlarne na olje. V času naj-
nižjih januarskih zunanjih
temperatur so namerili v sta-
novanjih od 13 do 16 stopinj,
po otoplitvi pa je bilo po izja-
vah stanovalcev dovolj toplo
tudi v stanovanjih.
Na skupno kurilnico na
premog, od koder so se do
zdaj ogrevali stanovalci blo-
kov Na Lipico, so priključe-
ni tudi v blokih v ulici Milo-
ša Zidanška in v vrtcu na
Pešnici, kjer pa niso imeli
posebnih težav. V blokih Na
Lipici so se zato znova odlo-
čili za pred leti opuščeno
ogrevanje na olje. Na skup-
nem sêstanku s stanovalci so
se v stanovanjski skupnosti
obvezali in v kratkem času
znova usposobili opuščeno
kotlovnico na olje. Pred dne-
vi so jo predali izvajalcu, do-
mači komunali in se dogovo-
rili še za poizkusni zagon
v prisotnosti predstavnikov
stanovanjske in komunale.
V stanovanjski skupnosti so
povedali, da razmišljajo
o tem, da bi prihodnjo kuril-
no sezono ogrevali na olje tu-
di bloke v ulici Miloša Zi-
danška in vrtec v Pešnici.
B. J.
Priznanja za praznik
Na našem območju se te dni začenjajo številne prire-
ditve, bodisi po vaških kulturnih domovih ali v poklic-
nih ustanovah, ki bodo namenjene mesecu kulture.
Ponekod pripravljajo dan odprtih vrat, ponekod gleda-
liške predstave ali nastope pevskih zborov. Tako bo
vse do konca meseca.
V torek, 6. februarja pa bo v Narodnem domu v Celju
osrednja občinska proslava s podelitvijo Prešernovih
priznanj za kulturne dosežke. Letos prvič jo skupaj
pripravljata Skupščina občine Celje in Zavod za kul-
turne prireditve. Slavnostni govornik bo predsednik
skupščine občine Celje Anton Zimšek, ki bo podelil
tudi priznanja. Prejeli jih bodo: Vera Kolšek iz Pokra-
jinskega muzeja Celje, Rolanda Fugger Germadnik iz
Muzeja Revolucije Celje, Društvo urbanistov in ZPI
Celje, MKC Kljub Celje in igralec Bogomir Veras.
Na proslavi, začela se bo ob pol osmih zvečer, pa
bosta nastopila violončelist Andrej Petrač in pianist
Tomaž Petrač.
MP
Vzdrževalci so zdaj laliko le gasilci
Denarja za načrtno delo nI, prednost Imajo Intervencije
S spremenjenim načinom fînanci-
ranja vzdrževanja in obnove stano-
vanjskega fonda, ko se denar v te na-
mene zbira le iz stanarin in najem-
nin, lahko v celjskem Občinskem ko-
miteju za urejanje prostora in var-
stvo okolja (nekdanja Samoupravna
stanovanjska skupnost) odgovarjajo
le na intervencije, načrtno sestavljen
plan prednostnih obnov in vzdrževal-
nih deJ pa stoji ob strani.
Celjski Občinski komite za urejanje
prostora in varstvo okolja upravlja z 12
tisoč stanovanji v družbeni lasti, nekaj
manj kot desetino pa v tej številki zav-
zemajo tudi etažni lastniki. Približno
tretjina vseh stanovanj je starejša od
30 let, kar pomeni, da so potrebna ob-
sežnih obnovitvenih del, vključno
s konstrukcijskimi posegi. Ostala sta-
novanja, ki so mlajša, pa so zaradi na-
čina gradnje in vgrajenih instalacij ve-
liko zahtevnejša za vzdrževanje. Vodja
službe za vzdrževanje stanovanjskega
in poslovnega fonda pri Občinskem
komiteju Ignac Dvornik pravi, da je
v zadnjem času zelo vprašljiva kako-
vost materialov, ki jih izvajalci vgradi-
jo v nova stanovanja, in je prav zaradi
tega več reklamacij. Le-te zbirajo na
Zavodu za planiranje in izgradnjo, od-
pravljati pa jih morajo izvajalci.
Občinski komite za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja ima v vseh celjskih
krajevnih skupnostih organizirano en-
krat mesečno dežurno službo, kjer ra-
jonski vzdrževalec zbira prijave za ob-
novitvene in vzdrževalne posege, pri-
jave vključujejo v svoj delovni načrt,
odpravljajo pa jih postopoma. Za letos
imajo izdelan prednostni plan obnov
in vzdrževalnih del, vendar bo njegovo
izvajanje odvisno od vsote denarja, ki
bo na voljo. Zato, ker smo decembra
s stanarinami zbrali le poldrugi odsto-
tek poprečne revalorizirane vrednosti
stanovanjskega fonda, glede na pro-
gramirano stanarino - ki jo poznamo
tudi pod imenom ekonomska, čeprav
ta oznaka ne drži povsem - pa bi mora-
li zbrati 3,99 odstotka, se bo z obnova-
mi in vzdrževanjem letos še bolj zati-
kalo.
Lanska visoka stopnja inflacije je
močno povišala vrednost stanovanj-
skega fonda, ki služi za izhodišče obra-
čuna amortizacije. Letos ne velja več
zakonsko določilo o možnem obraču-
navanju nižje stopnje amortizacije, ki
bi omogočalo postopen prehod na
ekonomske stanarine, zato v Občin-
skem komiteju za urejanje prostora in
varstvo okolja pravijo, da bodo morali
amortizacijski denar nenamensko ko-
ristiti. Lanskega decembra je amorti-
zacija zajemala že 70 odstotkov stana-
rin, z januaqem so se le-te sicer dvigni-
le za desetino, vendar bodo ostale do
konca junija zamrznjene. V tem času
bodo torej del amortizacije nenamen-
sko koristili za vzdrževanje, funkci-
onalne stroške in stroške upravljanja,
Za drugo polletje imajo izdelano poli-
tiko gibanja stanarin, vendar na Ob-
činskem komiteju še ne vedo ali bo
njihov predlog sprejet. V svoj delovni
načrt tako zastavljajo predvsem začet-
na vzdrževalna dela, ki zajemajo obno-
ve strešnih kritin, dimnikov, zunanje-
ga stavbnega pohištva in pročelij, zad-
nji dve leti pa se na starejših objektih
lotevajo temeljitih, celovitih obnov, ki
vključujejo tudi ureditev manjkajčih
sanitarij ter izboljšave funkcionalnosti
stanovanj, čeprav posamezne stano-
vanjske hiše zaradi tega dlje čakajo na
obnovo.	IVANA STAMEJČIČ
Prednostni plan obnov in vzdrževal
nih del Občinskega komiteja za ure
janje prostora in varstvo okolja za
letos je vezan na lanskega. Tako bode
najprej zaključili dela na objektih
Čuprijska 9, Mariborska 64, Trg svo
bode 3, Kovinarska 3, Zagata 1 in 4
Nušičeva 14, Vrunčeva 35 in 35 a tei
Kozjanskega odreda 6 v Štorah.
Zollar starine na ogled postavi
v počastitev 70-letnice
združevanja zobozdravnikov
na Slovenskem, pripravlja
Združenje zobozdravstvenih
delavcev na Celjskem, skupaj
z znanstvenim društvom za
zgodovino zdravstvene kultu-
re Slovenije v Celju, razstavo
starih zobozdravstvenih in-
strumentov, pripomočkov in
opreme, ter partizansko zo-
bozdravstvo v sliki in besedi.
Ob tej priliki bodo predstavi-
li tudi lik prof dr. Jožeta Ran-
ta, prvega profesorja zobo-
zdravstva pri nas in ustanovi-
telja stomatološke fakultete
v Ljubljani. K vsemu temu ob-
sežnemu gradivu sodi še raz-
voj zobozdravstva na Celjskem
in tudi ta bo na ogled na ome-
njeni razstavi.
Ideja o predstavitvi takšne
zbirke je zorela dolga leta, ima
pa zasnovo v osebnem zanima-
nju primarija dr. Franca Štol-
fa iz Celja. Po njegovih bese-
dah je namen te zbirke, ki se
prvič v takšni obliki predstav-
lja javnosti, tudi v pridobiva-
nju idej, saj je »zgodovina mati
preteklosti in učiteljica pri-
hodnosti.«
Iz različnih dokumentov in
slik bo v zbirki razvidno tudi
zobozdravstvo med vojno. Od
150 zobnih terapevtov pred
vojno se je NOB udeležilo 42
terapevtov, veliko pa jih je
okupator tudi izselil.
Za vse bo najbrž zanimivo
tudi zobozdravstvo na Celj-
skem takoj po vojni. Po osvo-
boditvi so bili na Celjskem za-
posleni trije strokovnjaki, od
tega en zobni zdravnik in dva
dentista, vsi pa so opravljali tu-
di privatno prakso.
Leta 1946 je bila ustanovlje-
na v Celju javna zobozdrav-
stvena polikhnika, ki je bila za-
metek bodočega zobozdrav-
stva na Celjskem. Danes na
istem teritoriju opravlja delo
112 zobozdravstvenih delav-
cev, od tega je 5 specialistov
pedontologov, en specialist za
zobne in ustne bolezni ter pa-
radontologijo, 5 specialistov
ortodontov, 3 specialisti sto-
matokirurgi in en specialist
protetike. V strokovne liste so
od osvoboditve do danes pri-
spevali zobozdravstveni delav-
ci nad sto razprav in nad tristo
člankov, katere so objavili
v strokovnih in ostalih publi-
kacijah.
Otvoritev prve tovrstne
razstave na Slovenskem bo
v Celju, v petek, 9. februarja,
ob 17. uri v veliki dvorani že-
lezniško transportne organi-
zacije - UVF Celje, Ulica XIV.
divizije 2. Razstava bo odprta
do 16. februarja, vsak dan od
9. do 15. ure.
Ob tej priliki so člani likov-
ne sekcije KFD France Preše-
ren pripravili retrospektivo
svojih del, kulturni program
pa bo ob otvoritvi izvajal mo-
ški pevski zbor skladateljev
Ipavcev iz Šentjurja.
Zaradi prostorske stiske bo
prikaz zobozdravstva na Slo-
venskem okrnjen, kar pa ne
pomeni, da omenjena zbirka,
razširjena na celoto, ne bi po-
stala stalna, z domovinskim
prostorom v Celju. Končno pa
- pobuda je nastala v Celju,
skrb zanjo pa so prevzeli člani
društva zobozdravstvenih de-
lavcev na Celjskem, ki tudi
v bodoče ne mislijo odjenjati
od zbiranja zobozdravstvenega
gradiva. ZDENKA STOPAR
Visok jubilej vojniških gasilcev
Vsako leto sta januar in fe-
bruar tista meseca, ko člani ga-
silskih društev pripravijo pre-
gled svojega opravljenega de-
la. V celjski občini so z občni-
mi zbori že začeli ter so jih do-
slej imeli na Svetini, v Prožin-
ski vasi, Socki in zadnjega
v Vojniku. Prav slednji je bil
aktualen zaradi tega, ker so
največ govorili o pripravah na
proslavo 110 letnice društva, ki
bo junija in bo pomenila tudi
praznik gasilcev celotne obči-
ne. Nasploh pa so vojniški ga-
silci najbolj veseli, da jim je ob
gasilskem domu uspelo urediti
manjšo dvorano, ki jim bo
omogočala družabno in izobra-
ževalno življenje. Večino del
so opravili gasilci prostovoljno
pa tudi s prostovoljnimi pri-
spevki krajanov, ki že vrsto let
izredno tesno sodelujejo z dru-
štvom za katerega vedo, da jim
v stiski lahko veliko pomaga.
Lani so tudi dobili odpisano
vozilo od občinske zveze, ga
uredili in podarili pobratene-
mu društvu Dragomlja vas.
Naslednja občna zbora gasil-
skih društev bosta 10. februar-
ja in sicer na Dobrni in v Žele-
zarni Štore, za ostale pa po be-
sedah strokovnega delavca pri
Občinski gasilski zvezi Toneta
Sentočnika še nimajo da-
tumov.	T. VRABL
Sožalnice namesto cvetja
Spominu pokojnikom se lahko namesto
s cvetjem na zadnji poti plemenito oddolžite
tudi tako, da denar za cvetje namenite v korist
boja proti raku. Zato je zveza slovenskih dru-
štev za boj proti tej bolezni izdala posebne
sožalnice, kijih z osebnimi izrazi sožalja pošlje-
te pokojnikovim svojcem. Sožalnice je umetni-
ško oblikoval arhitekt Jamnik, za slikovni izraz
pa je uporabil motive s Plečnikovih Žal. Kupi-
te jih lahko na vseh slovenskih poštah za ceni
100 in 350 dinaijev, kar je vsekakor manj kot
stane šopek ali venec. V to ceno je prispevek za
boj proti raku že vračunan, tako da s pošilja-
njem denaija ni dodatnih stroškov.
S.K.
Praznika pa ne
šele pred šestimi leti so se v krajevni skup-
nosti Staro Velenje odločih, da bodo v spomin
na medvojno ustrelitev talcev imeli krajevni
praznik 25. januarja, pa so ga letos že izpustili.
Menda ni denaija za takšne stvari, so se mnogi
zgovaijali, predstavniki borcev in skupščine
krajevne skupnosti pa so le prižgali svečke ob
spomeniku talcev.
L. OJSTERŠEK
Za novo kmečko zadrugo
V šentjurski občini so se prejšnji teden vr-
stili zbori kmetov (zadnjega so pripravili
v ponedeljek v Dramljah), na katerih so
kmetje spregovorili o trenutno najbolj pere-
čih vprašanjih.
Ob nedorečenosti cen mleka in mesa so
kmetje največ pozornosti namenjali reorgani-
zaciji kmetijskih zadrug. Želijo si resnično
kmečkih zadrug, ki bi nasledile tudi zadružno
lastnino, ki se je v povojnem obdobju zbrala,
a na nek način tudi odtujila kmetom v zadru-i
gah. V šentjurski občini so na zborih v posa-
meznih zadružnih enotah poudarili, da prav
v zvezi s tem vprašanjem veliko pričakujejo od
nove zakonodege, ki mora biti zanje stimulativ-
no naravnana. Na svojih zborih, ki so bili dobro
obiskani, ocenjuje predsednik podružnice
Kmečke zveze Slovenije v Šentjuiju Ivan Pe-
vec, pa so kmetje govorili tudi o pripravah na
spomladanske volitve, s^ se kmetje letos prvič
organizirano pripravljajo nanje.
IS
Nova zbirka grafičnih
listov v Rogaški Slatini
Pod tematskim naslovom »Zimski športi in
radosti na snegu« so v ponedeljek zvečer
v Grafičnem muzeju Zdravilišča Rogaška Sla-
tina, razgrnili novo zbirko, eno od že dvesto
tematsko urejenih. Odtisi omenjene najnovej-
še zbirke so v različnih grafičnih tehnikah iz
obdobja od 16. do 19. stoletja. Ob otvoritvi so
v kulturnem programu nastopili učenci Glas-
bene šole iz Rogaške Slatine.
M. A.
Iz Orameli v Žiče
Drameljski planinci bodo v soboto 10. febru-
arja priredili deveti, vsakoletni pohod po Poti
XIV. divizije iz Dramelj v Žiče. Pohodniki se
bodo zbrali ob 7.30 pred osnovno šolo Miloša
Zidanška v Dramljah. Po ogledu razstave o na-
rodnem heroju Milošu Zidanšku v osnovnošol;
skih prostorih se bodo pohodniki napotili
v Stražno goro, kjer je Zidanškova rojstna hiša
in nadaljevali pot proti Zgornjim Slemenam do
Stranic.
BJ
ŠPORT
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 9
Zorko zamenjal Kostellca
Od torka dalje vadijo rokometaši Aera
Celje, ki nastopajo v 2. zvezni ligi, pod
novim trenerskim vodstvom. Dosedanje-
ga treneija Anteja Kosteliča je zamenjal
Zdenko Zorko, nekoč državni reprezen-
tant, odličen vratar, ki je branil nekaj
časa tudi za celjsko ekipo.
Po besedah predsednika izvršnega od-
bora rokometnega kluba Aero Celje An-
dreja Šušteriča je prišlo do nenadne za-
menjave predvsem zato, ker v zadnjem
obdobju prvega dela prvenstva ni bilo
med igralci in treneijem pravega razume-
vanja in spoštovanja.
Sicer pa se bodo celjski rokometaši do
prvenstva v glavnem pripravljali doma
ter odigrali več prijateljskih tekem.
V ekipi posebnih sprememb ne bo, ra-
zen tega, dajo bo zapustil dolgoletni član
Tomaž Kleč, ki bo prenehal z aktivnim
igranjem.
Odnosi v klubu so dobri m tudi bojaz-
ni, da bi delovna organizacija opustila
sponzorstvo, zaenkrat ne prihaja v po-
štev. O nadaljnjem sodelovanju na tem
področju potekajo prav v teh dneh pogo-
vori.
Rokometaši Aera torej trenirko v upa-
nju, da zadržijo drugo mesto, kajti prvo je
skoraj nedosegljivo, saj za vodečo ekipo
Istraturist zaostajajo osem točk. Prvo
tekmo v drugem delu prvenstva bodo
odigrali 24. februarja v Sisku z Metalcem.
T.VRABL
Hokejisti premagali Jesenice
v nadaljevanju 1. B zvezne lige so hokejisti Cinkarne
doma premagali trenutno vodečo drugo ekipo Jesenic
3:2(1:1,1:0,1:1).
Strelci za Cinkarno so bili Žolek, Filipovič in Grabler.
Pred okoli 200 gledalci so sodili Pristov z Jesenic ter
Celjana Zorko in Pinter. Celjski hokejisti so prikazali naj-
lepšo igro v tej tekmovalni sezoni, pokazali vse, kar znajo
in zasluženo premagali mlade upe jeseniškega hokeja.
Pripravili so vrsto odličnih in hitrih akcij, vendar na drugi
strani je bil izredno razpoložen jeseniški vratar. To sreča-
nje je spodbuda za nadaljnji razvoj celjskega hokeja. Na
lestvici so Cinkarnatji trenutno na 3. mestu s štirimi toč-
kami zaostanka za Jesenicami II in dvema za Bledom.
V soboto, 3. februarja pa gostujejo v Zagrebu, kjer se bodo
v nadaljevanju prvenstva srečali z ekipo Mladosti.
Pionirji Cinkarne so doma premagali Bled 8:1 (1:0,
2:1, 5:0), strelci pa so bili Pire, Klenovšek, Trbojevič,
Voler, Mrdženovič. Sinkovič, Kolenc in Kelgar. Kazenske
minute: Cinkarna 12, Bled 14, sodnika Pinter in Zorko.
Celjski nadebudneži so igrali izvrstno in zasluženo prema-
gah goste.	MARJAN SORŠAK
REKLI SO:
Jože Jurak, predsednik plavalne-
ga kluba Klima Neptun Celje: »De-
lamo. to je vse. Čaka nas naporna
sezona. Radi bi omogočili največ
možnosti za najboljše člane in vzgo-
jili nove. mlade, perspektivne pla-
valce. Ker doma nimamo najboljših
pogojev, so odšli tekmovalci na pri-
prave na Reko in to člani, mladinci
in kadeti. Zaradi bolezni je dva dni
priprav zamudil Jure Vračun. Po iz-
javah trenerjev Matjaža Permeta in
Mija Zorka. ki vodita priprave. le te
dobro uspevajo in lahko pričakuje-
mo ugodne rezultate v tekmovalni
sezoni. Mladinci in kadeti bodo
ostali na Reki do sobote, medtem
ko so se člani udeležili mednarod-
nega mitinga v Pordenonu v Italiji.
Drugi teden počitnic bodo vadili
doma. prihodnji četrtek pa bodo kot
člani državne reprezentance odpo-
tovali na enega največjih »zimskih«
plavalnih mitingov »Arena«
v Bonn.
Kadeti in pionirji pa so v nedeljo
odšli na enotedenske priprave
v Cerkno, vodi pa jih trener Peter
Podsedenšek. Žal tudi to kategorijo
tekmovalcev motijo težave z zdrav-
jem. vendar upamo, da se bo vse
uredilo in da bodo dobro pripravlje-
ni tako za del sezone v zimskih ba-
zenih. kot kasneje na prostem.«
TV
Košarkarji iz Polzele v petih selekcijah
Pred skoraj dvema desetletjema so na Polzeli začeli organizirano igrati košarko.
Članska ekipa, ki nastopa v II. slovenski ligi center že enajsto leto, ima letos velike
možnosti, da se uvrsti v prvo slovensko hgo. Poleg članske ekipe imajo še mladinsko,
kadetsko in pionirsko ekipo, ki je hkrati občinska selekcija. Tudi te ekipe dosegajo
dobre rezultate v slovenskem merilu. V pionirski selekciji na Polzeli in v Žalcu je
vključenih 35 mlajših in starejših pionirjev, uvrščajo pa se med osem najboljših ekip
v Sloveniji. Vse selekcije, razen pionirske na Polzeli, ki jo vodi Stane Romih, vodi
Mitja Turnšek. Predsednik kluba na Polzeli, Branko Turnšek pa pravi, da jih pestijo
finančne težave, saj so stroški tekmovanj precejšnji, še zlasti stroški sodnikov in
prevozi. Na sliki: Mlada perspektivna ekipa kadetov KK Polzela. Na levi stoji trener
Mitja Turnšek.	T. TAVČAR
PTT PODJETJE CELJE, p.o.
Na osnovi Statuta ter sklepa delavskega sveta PTT
podjetja Celje
razpisujemo
naloge poslovnega organa
1.	direktorja podjetja
in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgo-
vornostmi
2.	pomočnik direktorja
za PTT promet
3.	vodja poslovne enote
za PTT promet
4.	pmočnik direktorja
za telekomunikacije
5.	vodja poslovne enote
za telekomunikacije
6.	vodja sektorja za razvoj
in investicije
7.	vodja sektorja za splošno
kadrovske zadeve
8.	vodja sektorja za gospodarske
zadeve
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še
naslednje posebne pogoje za opravljanje posamez-
nih nalog:
Ad 1 - visoka izobrazba ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj v PTT dejavnosti
-	znanje enega tujega jezika
Ad 2,3 - visoka ali višja šola ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj v PTT dejavnosti
Ad 4, 5, 6 - visoka ali višja šola ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na področju telekomuni-
kacij
Ad 7 - visoka ali višja šola ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na splošno kadrovskem
področju
Ad 8 - visoka ali višja šola ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na gospodarskem področju
Ad 1-8- da so z dosedanjim delom dokazali organi-
zacijske, vodstvene in strokovne sposobnosti
Delavci bodo imenovani za obdobje 4 let.
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo pisne
prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
na naslov »Kadrovska služba« PTT podjetja Celje,
Titov trg 9, s pripisom »Razpisna komisija«.
Porazi košarkarjev
Predstavniki iz našega ob-
močja so se v tem kolu slabo
odrezali. Vsi so izgubili, res
pa je, da trije na gostovanjih.
Rezultati: L. B. ZKL - ženske
v Bjeljini: Unis Mladost Rad-
nik:Kors Rogaška 89:85
(46:47), SKL - moški: v Ljub-
ljani IlirijarCelje 102:94
(57:43), v Medvodah Color:
Rogaška 79:67 (39:37) in v Slo-
venskih Konjicah Comet:Tri-
glav 73:96 (40:41).
Poraz Slatinčank najbolj bo-
li, saj bi z zmago še obdržale
praktične možnosti za osvoji-
tev 1. mesta, tako pa so jim
ostale le teoretične, za katere
pa v košarki velja, da dokler
obstajajo, jih tudi ne velja za-
vreči. Proti ekipi Radnika so
Pešičeva 15, Virantova 25, Ko-
koljeva 10, Jezovškova 15, Ci-
glarjeva 7 in Juršetova 13
v drugem delu že zaostajale za
15 točk. 26 sekund pred kon-
cem srečanja so razliko zmanj-
šale na samo 2 točki, vendar
pike na i niso dodale. Kapetan-
ka ekipe Mojca Ciglar je nasto-
pila poškodovana: »Med ted-
nom smo pridno vadile, ven-
dar nam prav nič od dogovor-
jenega ni uspelo odigrati, na
tekmi. Skupaj s trenerjem smo
razočarane, saj je borbe za pr-
vo mesto praktično za nas ko-
nec. Sodnika iz Stare Pazove
in Titovega Vrbasa sta bila po-
glavje zase. Ko smo protestira-
Srebro In bron za
Juraka v italiji
Nekateri člani PK Klima
Neptuna so se udeležili tekmo-
vanja v Italiji, kjer je največ
uspeha dosegel najboljši šport-
nik Celja Gregor Jurak. Na
400 m kravi je bil drugi s ča-
som 3:59.95. kar je bil tudi dru-
gi najkvalitetnejši rezultat tek-
movanja. tretji pa je bil na
200 m mešano s časom 2:10.67.
Dejan Tešović je bil 6. na 400 m
kravi in 10. na 200 m mešano,
medtem ko je Jure Vračun
osvojil 4. mesto na 50 m prsno.
le na njune odločitve, sta priz-
nala, da se strinjata z nami,
vendar enostavno ne vidita
razloga, da bi tako tudi dosodi-
la. Ne glede na to pa bi morale
bolje zaigrati in zmagati. »Sre-
čanje med Bosno in Splitsko
trgovino je bilo preloženo, od
njega pa je odvisna tudi usoda
Slatinčank, ki imajo 11 zmag iz
16 tekem, Splitčanke pa 12 iz
petnajstih. Kors bo v soboto
gostil ekipo Topolčanke, ki je
osma z devetimi zmagami. Izid
iz 1. dela v Bački Topoli
-71:78:
Celjani so v 15. kolu po štiri-
najstih zaporednih zmagah pr-
vič izgubili, Mavrica Dirija, ki
je že v 1. delu v Celju pokazala
veliko, je bila tokrat boljša. Ce-
lje je začelo izredno slabo
(26:6), kasneje paje začel zade-
vati Aničič 32 (zadel je osem
trojk iz devetih poskusov) in
skupaj s Pipanom 30, Golcem
14, Sušinom 6, Buntičem 8 in
Urbanijo »ujel« Ilirijo. Takrat
sta ga sodnika tudi izključila,
tehnične napake pa so začele
»deževati« (Buntič, Cerar, Ur-
banija, Pipan in Gole), s tem pa
je bilo srečanje za Celjane tudi
izgubljeno. Mirko Aničič: »Bil,
sem ,pri metu'«, tako daje bila
obramba vedno trša, sodnika
pa nič glasnejša. V odločilnih
minutah sta spregledala nekaj
očitnih osebnih napak in pre-
krškov, še sedaj pa mi ni jasno,
zakaj sem bil izključen. Nepo-
trebno smo zašli v debato
s sodniki, sicer bi po moje
ostali neporaženi. Po drugi
strani paje nam, izkušenejšim,
težko prenašati številne napa-
ke mladih, a zelo rigoroznih
sodnikov, katerih kvaliteta je
zelo nizka.« V naslednjem kolu
bodo Celjani doma proti ID Je-
žići (101:108) zaradi kazni na-
stopili oslabljeni, na lestvici pa
so še vedno prvi z dvema zma-
gama več od Slovana. Rogaška
bo gostila ekipo Kopra, ki ima
dve zmagi več, Comet pa bo
težko presenetil Heliosa
v Domžalah. DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Družinska zlata
puščica Damjanu
Paderju
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so izvedli letoši^e družin-
sko tekmovanje s serijsko zrač-
no puško za »zlato puščico«,
kjer je nastopilo 45 tekmoval-
cev. Normo za naslednji nastop
je izpolnilo šest strelcev - Dam-
jan Fader z odličnimi 548 krogi,
Damjan Sajovic, Branko Golo-
uh, Aleksej Peklar, Zlatko Deže-
lak in Marko Novak.
Naslednji dan so pripravili še
občinsko prvenstvo za vse kate-
gorije s serijsko zračno puško,
kjer je nastopilo 62 tekmovalcev.
Rezultati najboljših: člani ekipno
1. SD S.Rozman Laško, 2. SD
D. Poženel Rečica pri Laškem, 3.
SD T. Bostič Z. Most, posamezno
1. Damjan Sajovic, 2. Boris Gori-
šek, 3. Janez Sašek, članice 1. Sa-
ša Videč, 2. Joža Kožar, 3. Marina
Pokleka, mladinke ekipno 1. SD
D. Poženel Rečica pri Laškem,
posamezno 1. Ksenija Maček, 2.
Betka Bovha, 3. Valerija Kufner,
mladinci ekipno L SD D. Pože-
nel Rečica pri Laškem, posamez-
no L Boštjan Razgoršek, 2. Mar-
ko Novak, 3. Robi Jakopič, pi-
onirji 1. Dejan Matek, 2. Sebast-
jan Lipec, 3. Damjan Vrbnjak in
mladinke 1. Darja Grešak, 2. Tina
Hohkraut in 3. Marcela Vrbnjak.
Mladinke SD D. Poženel iz Re-
čice pri Laškem so nastopile tudi
na Košnikovem memorialu
v Kraryu, kjer so celo v moški
članski konkurenci osvojile od-
lično 3. mesto, med posamezni-
cami pa je bila njihova članica
Ksenija Maček šesta.
V soboto, 3. februarja, bodo
mladinke SD D. Poženel nastopi-
le v 4. kolu jugoslovanskega po-
kala v Kragujevcu.	TV
Najboljši karatelsti
Žalca
v Oplotnici so pripravili tra-
dicionalno tekmovanje za pokal
Pohorskega bataljona v karate-
ju. Zmagala je ekipa iz Žalca
pred Oplotnico in Rogaško Slati-
no. Rezultati: Žalec - Rog. Slati-
na 6:4, Oplotnica - Žalec 0:10 in
Oplotnica - Rog. Slatina 6:4. Za
zmagovalno ekipo, ki jo je vodil
Silvo Marič, so nastopili Mirko in
Jože Hudovernik, Brane Cimper-
man. Boro Sredič in Nedeljko
Džurič.
Nogometni maraton
v Žalcu
člani kluba mali nogomet Čr-
na mačka iz Prebodla so s po-
močjo zasebne trgovine Sadje
zelenjava Jagoda z I^ebolda od-
lično organizirali v Žalcu v telo-
vadnici osnovne šole P. Šprajc-
Jur pokalni nogometni turnir,
kjer je nastopilo kar 32 ekip.
V finalu je Manchester iz Žalca
premagal Ciglerja iz Šoštanja 3:0
in osvojil 1. mesto. Žalčani so na-
stopili v postavi: Vengust, Na-
prudnik. Kotnik, Mavrek, Šar-
lah, Topolovec in Pesjak. Tretje
mesto so osvojih igralci Boruta iz
Gotovelj potem ko so s 3:0 pre-
magali ekipo Marinero iz Celja.
Najboljši strelec turnirja je bil
Mavrek, najboljši vratar pa Ven-
gust (oba Manchester Žalec).
Turnir sta odlično vodila Hriber-
nik in Semič, oba iz Celja. Pokro-
vitelj turnirja je bilo Gradbeni-
štvo Demie iz T. Velenja. J.G.
Nova serija
šahovskih turnirjev
Tudi letos bodo v žalski občini
izpeljali tradicionalno tekmova-
nje v hitropoteznem šahu, prvo
že v petek, 2. februarja s pričet-
kom ob 17. uri v prostorih druž-
beno političnih organizacij Ža-
lec. Pred začetkom letošnjega pr-
vega turnirja bodo podelili poka-
le n^boljšim za podobno tekmo-
vanje lani. Pripravili bodo štiri
turnirje.
Uspeh celjskih
kegljavk
v Ljubljani se je končal prvi
del kvalifíkacij za zaključne bo-
je za letošnje republiško prven-
stvo za kegljače in kegljavke.
Izreden uspeh so dosegle keg-
ljavke svetovnih in državnih pr-
vakinj KK EMO, saj imajo med
24 finalistkami kar osem pred-
stavnic. Vrstni red: 1. Kardinar,
2. Mikac, 3. Lesjak, 4. Šeško, 7.
Gobec, 9. Petak, 10. Milošič in 24.
Grobelnik. V finale se je uvrstila
tudi Horvatova iz Šentjurja, ki je
osvojila 20. mesto. Torej nov do-
kaz resnično kvalitetnega žen-
skega kegljanja v Celju.
V finale se je uvrstil med mo-
škimi tudi član KK EMO Nareks,
ki je na 9. mestu.
Kocuvan dvakrat
drugi
Lani drugi najboljši celjski
športnik Miro Kocuvan je na pr-
vi letošnji uradni atletski prire-
ditvi v dvorani v Ljubljani
osvojil dve drugi mesti in sicer
v tekih na 60 m in 60 m ovire.
Celjani so dosegli dvojno zmago
v skoku v višino - Rozman 200 m
Cankar 195 cm. Slednji je posta-
vil nov republiški dvoranski re-
kord za pionirje, starega pa je iz-
boljšal kar za sedem centime-
trov. Ali končno dobivamo novo
atletsko zvezdo?
Nogometaši
Hmezada se
pripravljajo
Nogometaši Partizana Hme-
zad Žalec, ki nastopajo v prvi
republiški ligi, so začeli s pri-
pravami na spomladanski del
prvenstva, kjer jih čaka težak
boj za obstanek. Vadijo pod vod-
stvom trenerjev Glinška in Devi-
ča v telovadnici OŠ P. Šprajc-
Jur. V ekipi, ki se bo kmalu pre-
selila na igrišče in odigrala do
začetka prvenstva nekaj prijatelj-
skih tekem, je prišlo do manjših
sprememb. Vrnil se je izkušeni
igralec Hodžar, odšel pa Koren.
J. GROBELNIK
Za občinske naslove
TVD Partizan Petrovče je pri-
pravil občinsko tekmovanje
v namiznem tenisu. Zmagovalci
v posameznih kategorijah so: pi-
onirke posamezno Cerič (OŠ Pe-
trovče), v parih Jesenek - Kro-
novšek (OS Prebold), pionirji po-
samezno: Kocjančič (OŠ Žalec),
v parih Kocjančič - Žagar (OŠ
Žalec), v parih pri mladincih Ža-
gar - Kocjančič (TVD Partizan
Žalec), in v parih pri članih Mli-
nar - Gajšek (TVD Partizan
Žalec).
T. T.
Založnik za evropsko
reprezentanco
Gašper Založnik, doma iz Šem-
petra v Savinjski dolini, sicer pa
član AMD Slovenske Konjice, bo
na dirkah motokrosistov v razre-
du do 125 ccm za ekipno evrop-
sko prvenstvo do 21 let nastopal
za Jugoslovansko reprezentanco.
Prva dirka bo že 18. marca v Itali-
ji, zatem bodo tekme v ČSR. Bol-
gariji, NDR, Poljski in Madžar-
ski, finale pa 6. oktobra pri nas
v Lenartu.
T.TAVČAR
10. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Zahteva borcev
Medobčinski svet ZZB
NOV Celje je na svoji seji 23.
januarja 1990 sprejel nasled-
nje stališče.
V nekaterih slovenskih
dnevnikih in revijah se vse
pogosteje pojavljajo članki
in polemike o povojnih do-
godkih na Teharjih in tudi
drugod. O tem seje žal doslej
uradno molčalo, namesto, da
bi, tako kot pri nekaterih
drugih tabu-temah, javnost
seznanili o dejstvih, okolno-
stih dogodkov in odgovorno-
sti, pa tudi o tem, kaj je v do-
sedanjem pisanju res, kaj pa
so tendenciozne trditve in
žalitve.
Zato zahtevamo, da ustrez-
ni republiški državni organ
(predsedstvo, skupščina, IS)
imenuje strokovno-zgodo-
vinsko komisijo z nalogo, da
oblikuje objektivno oceno
o dogodkih na Teharjih in
drugod.
LAZAR BROD
predsednik MS ZZB NOV
Komite moiči
v časopisih smo lahko pre-
brali v zvezi z vplivom Rud-
nika urana Žirovski vrh na
okolje, da v Sloveniji zane-
marjamo probleme medicin-
skega sevanja.
Naše društvo je pred več
meseci poslalo Republiške-
mu komiteju za zdravstvo
pobudo, da bi že ob rojstvu
uvedli za vsakega državljana
naše republike poseben kar-
ton - kot na primer za ceplje-
nje - na katerega bi vpisovali
bistvene podatke o vsakem
rentgenskem slikanju. Tak
karton bi zagotovo lahko ko-
ristil zdravnikom, ki slikanja
naročajo. Dali smo tudi po-
budo, da omenjeni republi-
ški komite vsako leto naj-
manj enkrat obvesti širšo
javnost, v kakšem stanju so
rentgenski aparati v sloven-
skem zdravstvu. Znano je
namreč, da so mnogi že zelo
stari in da tudi vzdrževanje
ni vedno primerno, zaradi
česar so ti nedvomno bolj
škodljivi.
Na pobudo nismo dobili
niti odgovora! Zakaj takšna
aroganca, vedo zagotovo
v republiškem komiteju in
upamo, da bodo do tovrstnih
občanskih pobud svoj odnos
tudi javno pojasnili. Želeli
bi, da ne gre za odnos, kot ga
je imela pred leti glavna re-
publiška sanitarna inšpekto-
rica, ki - širše vzeto - sodi
v področje omenjenega ko-
miteja, ki je napisala, da za
takšno društvo preprosto ni-
ma časa.
Najbrž ni sporno, da gre
v tej zvezi tudi za kulturo, da
je pač prav, če se na držav-
ljanske pobude odgovori, ne
glede na to, da je to pravza-
prav zakonita obveza držav-
nega organa. Žal moramo
dodati, da Republiški komi-
te za zdravstvo ni edini, ki na
državljanske pobude ne od-
govarja.
PETER KAV ALAR,
podpredsednik Društva
za varstvo okolja Celje
Aduti v roicavu
Svoji strankarski tovari-
šici!
Dilema je nepotrebna. Mo-
ji rokavi so daleč pretesni, da
bi v njih imel karkoli, še po-
sebej pa ne skritih adutov.
Gre za nesporazum in nika-
kor ne za dvom v upošteva-
nje novinarskega kodeksa.
Je pa tudi res, da v volilni
igri pač ni moč od nikogar
pričakovati, da takoj pokaže
vse karte, ki jih ima - in za
celjske komuniste to trdim
z vso odgovornostjo, izključ-
no v rokah.
Ko boste ocenili, da je po-
trebno na Radiu predstaviti
program in stališča komuni-
stov iz Celja, zagotavljam, da
ne bo problemov glede
imen. In tudi vaši prostori
bodo dovolj veliki, saj ne bo
prišel k vam noben dinoza-
ver. Ne takšen, ne drugačen.
ŽELJKO CIGLER
Hvala za pojasnilo. Vesela
sem, da je bil zgolj nespora-
zum, še vedno pa se sprašu-
jem, kdo med celjskimi ko-
munisti drži karte v rokah.
Svojega strankarskega se-
kretarja še vedno sprašujem
ali ne bi bilo potrebno kvar-
topirskega omizja razširiti
vsaj na člane občinskega ko-
miteja. Le-ti, po mojem mne-
nju, bi že morali vedeti kakš-
ne karte imajo komunisti
v rokah - to pa zgolj zato, da
ne bodo presenečeni, morda
celo razočarani, ko bodo
padle na mizo.
Da ne bo še enega nespora-
zuma! Ni mi šlo toliko za
lastno informiranost kot za
to, da so se člani občinskega
komiteja v približno poldru-
go uro trajajoči razpravi
o pripravah na volitve okoli
njih vrteli kot mačka okrog
vrele kaše. Tega, mislim, si
večina ni zaslužila.
IVANA STAMEJČIČ
Kako bomo voiili
DPZ?
Mag. Viki Kranjc se je po-
novno oglasil v Novem ted-
niku, kije izšel 25. 1. 1990, in
skušal bralcem pojasniti vo-
litve v družbeno politični
zbor občinske skupščine. Iz
vsebine in stila njegovega pi-
sanja pa je ob največji priza-
nesljivosti vendarle mogoče
utemeljeno sklepati, da to ni
bil njegov glavni namen.
V sestavku namreč prevla-
dujejo subjektivne ocene po-
sameznih predlogov in po-
stopkov DEMOSA in ZSMS
s poglavitnim namenom, da
bi ju osmešil pred javnostjo.
Gre tudi za prepoznavne ele-
mente navijaštva za doslej
edino stranko, ki ji seveda
pripada.
Na račun DEMOSA in
ZSMS se v sestavku govori,
včasih tudi na zasmehujoč
način, v zvezi z njunimi
predlogi, da so »nerealni, ne-
demokratični in nezakoniti«,
da jima ideje »žal prihajajo«
z veliko zamudo, da bi spre-
jetje nekaterih predlogov po-
menilo »nedemokratično
spreminjanje pravil igre, ka-
kor bi se komu zahotelo«, in
da se je motiti človeško, da
pa se »nekateri motijo za-
vestno in da ne znajo ali no-
čejo niti prebrati določbe za-
kona in se držati pravil po-
stopkov«. Zakjučuje pa
s sposojenim in obrabljenim
ocvirkom, da bi takšno »kas-
no paljenje« z nesprejemlji-
vimi predlogi lahko oprede-
lili kot »zavajanje občanov
(bralcev) in sejanje nezaupa-
nja do obstoječe zakono-
daje«.
Takšno ceneno navijaštvo
bi bilo seveda mogoče toleri-
rati preprostemu verniku
etablirane stranke. Ni pa ga
mogoče oprostiti mag. Viki-
ju Kranjcu, ki je nekaj več.
Mag. Vili Kranjc je namreč
tudi predsednik družbeno-
političnega zbora občinske
skupščine Celje, ki pred šti-
rimi leti ni bil izvoljen nič
kaj pluralistično. V njem je
namreč v glavnem zastopana
Zveza komunistov z vsemi
njenimi takratnimi transmi-
sijami. Glede na dosedanje
pristojnosti družbenopolitič-
nega zbora pa je še mogoče
trditi, da je imel ta zbor v ro-
kah škarje in platno pri vseh
pomembnejših zadevah,
o katerih je odločala občin-
ska skupščina. Kroje za reza-
nje tega platna pa je ned-
vomno risal tudi mag. Viki
Kranjc kot predsednik tega
zbora.
Zanima me, kako bi odgo-
voril mag. Viki Kranjc na di-
rektno vprašanje, ali je kot
predsednik enega od naj-
vplivnejših zborov občinske
skupščine poskrbel v okviru
svojih pooblastil in pristoj-
nosti za optimalno strokov-
ne, pravočasne, demokratič-
ne in legitimne postopke pri
sprejemanju občinske volil-
ne zakonodaje ter raznih
sklepov, ki imajo pomen za
bližajoče se volitve. Zanima
me tudi, če ga je pri tem vo-
dila usmeritev v politični
pluralizem in v vse druge
pluralizme, ki bodo morali
opraviti dokončno in za vse-
lej z vsemi monizmi. Obe
vprašanji sem zastavil zgolj
retorično in odgovora nanju
seveda ne pričakujem.
Z mag. Vikijem Kranjcem
bi bilo mogoče polemizirati
tudi o tem, ko proti koncu
svojega sestavka med dru-
gim piše, »da se v tem pre-
hodnem obdobju stranke
med ljudmi še niso uveljavi-
le in dokazale, kaj zmorejo«.
V celoti soglašam z njim, da
se stare in nove stranke med
ljudmi še niso uveljavile. Ne
strinjam pa se z drugim de-
lom njegove misli, saj so vsaj
nekatere stare.stranke v dol-
gih petinštiridesetih letih že
pokazale in dokazale, kaj
zmorejo. Globoke krize, ki
jih preživljamo, in taki pred-
volilni prepiri so za to naj-
boljši dokaz.
Docela na koncu pa naj še
dodam, da je v zakladnici
slovenskega jezika za vsako
priliko dovolj primernih pre-
govorov, aforizmov in fraz.
Zato bom piscu za »kasno
paljenje« vrnil s tem, da je
s svojim sestavkom želel ob-
čane (bralce) žejne pripeljati
čez vodo.
MIRO GRADIČ
DEMOS Celje
Predsednik DZP Skupšči-
ne občine Celje (v sedanjem
sestavu) Viki Kranjc je
v prejšnji številki Novega
tednika pojasnil način voli-
tev v DPZ. Vse, kar je prepi-
sano iz Zakona o volitvah
v skupščine, seveda ni spor-
no. Drugače pa je z uteme-
Ijevnostjo razdelitve občine
na 3 volilne enote zaradi pre-
obsežnih glasovnic. Bistvo
problema je v tem, da se na
ta način voli vse bolj po inte-
resih krajevnih skupnosti, ki
pa že imajo svoj zbor v ob-
činski skupščini, v njih pa
sta zaradi obsežnejšega apa-
rata bolje organizirani in
s tem v prednosti dosedanji
nosilki oblasti ZK in SZDL
(Z S). Delegati so takšno vari-
anto sprejeli na zasedanju
skupščine, kjer je bila glavna
točka dnevnega reda odpro-
daja Emovih stanovaj. Zara-
di njene odločilnosti in po-
mena za veliko število zapo-
slenih in njihovih družin,
sploh ni bilo prave razprave
0	predlogu občinskega odlo-
ka o določitvi volilnih enot,
ki so ga dobili na mizo šele
na seji, v njegovi predstavi-
tvi pa jim je bilo sugerirano,
da je najboljša varianta rav-
no ta, ki sojo tudi izglasovali
(3 volilne enote). Zanimiva je
tudi primerjava z drugimi
občinami, ki imajo v DPZ 25
sedežev.
Grosuplje, Idrija, Kočevje,
Ljubljana Vič-Rudnik, Slo-
venske Konjice, Žalec imajo
1	volilno enoto, so pa tudi
izjeme (Kamnik 5 in Ljublja-
na Moste-Polje 5), ki jih je
bistveno manj. Le kako se
bodo znašli volilci v zgoraj
naštetih občinah, ko bodo
dobili v roke volilne listke
s 100 in več imeni?
V zvezi z napletanjem o ne-
demokratičnosti naj povem
samo tole. Očitka, ki je pod-
krepljen z nagnusnim ciniz-
mom, kakršno je enačenje li-
ste kandidatov s seznamom
ustreljenih talcev med vojno
in opremljen s čudnimi,
v narekovaj zavitimi beseda-
mi, znanimi iz artilerijskega
besednjaka, preprosto ne
sprejmem.
ROBERT POLNAR,
predsednik
OK ZSMS Celje
Viki Kranjc se - kdo ve
v čigavem imenu - pojavlja
v pismih bralcev Novega
tednika kot komentator poli-
tičnih dogodkov in pozna-
valcev volilnih postopkov
v Celju.
Morda hoče s tem dokazo-
vati sebi in drugim, da do-
godke in postopke obvlada
ali pa gre le za »usputno pa-
ljenje?«
Njegov način pisanja od-
ločno zavračamo, ker izhaja
a priori iz vnaprej privilegi-
rane pozicije večno privilegi-
rane partije, katere glasnik je
mag. V. K. Res je, vsi zakoni
in akti o volitvah so že spre-
jeti ... Tudi s takšnim ali dru-
gačnim sodelovanjem opozi-
cije, oziroma z nesodelova-
njem, ker pač to ni bilo mož-
no, kot je to primer v Celju.
Kaj mi namreč pomaga, če
že servirani golaž okušam,
skuhali so ga pa drugi, ob
tem pa zatrjujejo, da sem bil
soudeležen pri kuhi. Lice-
merje, da joj! Ob tem nam pa
mahajo pred očmi z depeša-
mi, stokajo nad roki in ne-
močno jadikujejo nad siste-
mom, ki da je takšen, kot je
in da tudi njim ne ustreza.
Ja, gospodje tovariši. Kdo ga
je pa takšnega zgradil?
Govoriti ob tem, da opozi-
cija zamuja, da so njene za-
heve nedemokratične, pa je
še gola laž! Mar predstavniki
ali člani partije tako s svoji-
mi zadnjimi postopki posku-
šajo s preizkušenimi meto-
dami biti do konca dosledni
svojim metodam in princi-
pom do včerajšnjih državnih
sovražnikov, danes pa nič
partijsko zveneče: političnih
nasprotnikov?
SILVESTER DREVENŠEK
Padajo table in
tudi ljudje
Pod tem naslovom objav-
ljeni članek v NT z dne 11. 1.
1990. na str. 5. je nepopolen,
ker prikazuje razrešitev se-
kretarja, na NZ Skupščine
občine Žalec zelo enostran-
sko in mu pripisuje same
pohvalne lastnosti in veliko
raznih funkcij. Ker pa je vsa-
kemu povprečnemu občanu
znano, da ima vsaka medalja
dve strani, si poglejmo še
drugo plat medalje.
Iz omenjenega članka od-
seva njegova izredna skrb za
zakonitost, kije bila zagotov-
ljena pod njegovim vod-
stvom, kar pa bi bilo vpra-
šljivo, če bi bil vodja teh po-
slov nekdo drugi. Kot pri-
mer in v ilustracijo naj nave-
dem tale moj osebni primer:
dne 6. 1. 1983. sem ga vpra-
šal, zakaj so bili kršeni pred-
pisi v nekem upravnem po-
stopku, pa mi je odgovoril
dobesedno takole: ,Pravdič,
če bi jaz to prej vedel, da ste
vi tako zategli, da vztrajate
na resnici, potem bi jaz Grač-
nerja postavil pred disciplin-
sko komisijo, ker je kršil
predpise.'
Ker sem še naprej vztrajal
pri istem vprašanju, mije pi-
smeno odgovoril, da predpi-
si niso bili kršeni. Ker za isto
stvar ne moreta obstojati dve
tako nasprotujoči si resnici,
od takrat dalje pogosto zah-
tevam pismeni odgovor, ka-
tera od obeh resnic je neres-
nica. Na to moje konkretno
vprašanje še do danes nisem
prejel odgovora, čeprav mi
ga je glasom ustave dolžan
dati. Čeprav se je medtem
dogajalo marsikaj, kot npr.
igranje tenisa med službe-
nim časom, bom navedel sa-
mo še zadnji primer, tako
kot sem to navedel v dopisu
poslanem 4. 10. 1989 IS
Skupščine občine Žalec, ki
se glasi takole.
Kot prizadeti občan pred-
lagam, da na prvi seji IS
sprejmete vaše stališče in
pod posebno točko dnevne-
ga reda obravnavate moj pri-
mer, ki se mi je dogodil dne
25. 9.1989, na sekretariatu na
NZ. Navedenega dne sem že-
lel videti dokumente iz moje
mape v vezi moje prošnje za
orožni list. Ker odgovorna
referentka ni ustregla moji
prošnji, sem jo opozoril, da
je to v smislu 80. čl. zakona
o splošnem uradnem po-
stopku. Kljub temu, daje za-
kon vpričo mene prečitala, je
še vedno vztrajala, da mi do-
kumente ne sme pokazati
brez dovoljenja Ljubljane in
njenega šefa. Tudi moje izja-
ve ni hotela vzeti na zapis-
nik, kot sem nato zahteval,
kar je tudi v skladu z zako-
nom. Odšla je k svojemu še-
fu Kučerju in po vrnitvi zo-
pet trdila, da ne sme pokaza-
ti dokumente, ki jih je imela
na mizi. Malo pozneje je pri-
šel v sobo Kučer ter vprašal,
če je kaj narobe.
Odgovoril sem mu, da ne
dobim tega, kar mi po zako-
nu pripada in da referent no-
če sprejeti moje izjave na za-
pisnik. On pa je neprestano
ponavljal, da je za njih zade-
va zaključena in da naj jih ne
oviram pri delu. Naročil je,
naj pokličejo milico, da me
odstranijo iz pisarne. Odgo-
voril sem mu, da se obračam
nanj kot stranka-občan med
uradnimi urami in naj mi dà,
kar mi pripada. Nato je z zna-
čilno gesto rekel proti meni
»br-br«, kar je večkrat pono-
vil v sobi št. 4. Takšno obna-
šanje ni primerno za največ-
jega primitivca, kaj šele za
tako visokega funkcionarja.
To me žali in zaradi tega zah-
tevam opravičilo, sicer bom
primoran drugače ukrepati.
Odšel sem brez zahtevane
dokumentacije okrog 11.
ure. Naslednji dan pa sem
prejel po pošti vabilo, da si
lahko ogledam željene doku-
mente 29. 9. 1989 in to v sobi
št. 4 med 8. in 16. uro. Ta
sprememba v postopku se je
zgodila v pičlih nekaj urah,
kar pomeni, da sem bil pr-
votno namenoma prikrajšan
pri moji pravici, ali pa je bil
temu vzrok nepoznavanje
predpisov, kar pomeni, da
zaposleni niso dorasli zahte-
vam svojega delovnega
mesta.
Čudno je predvsem to, da
mi je grozil z milico, nato pa
pismeno vabil na ogled tega,
kar prej nisem smel videti.
To ni povzročilo samo raz-
greto kri, ampak je povezano
s stroški, kar je tudi v na-
sprotju z zakonom, ki nalaga
upravnemu organu, da po-
stopek vodi s čimmanjšimi
stroški. Iz zgoraj navedenega
je razvidno, da v sekretariatu
na NZ ni vse tako, kot bi mo-
ralo biti in da je potrebno
urediti marsikaj, da se stanje
popravi, da v bodoče ne bi
prišlo do takšnih »kiksov«,
kot so opisani.
Poleg vloge, ki sem jo po-
tem naslovil na žalski izvršni
svet, sem zahteval, da se mi
sekretar na ZN Jože Kučer
posebej opraviči za žalitev,
hkrati pa naj bi me izvršni
svet o stališču in ukrepih za
odpravo negativnih pojavov
takoj po seji tudi pismeno
obvestil.
Od izvršnega sveta sem
potem res dobil pismeno ob-
vestilo, da postopek ni bil
pravilno voden, glede oseb-
ne razžalitve pa so me napo-
tili na redno sodišče.
Mislim, da si bo po tem
prikazu druge strani medalje
lahko bralec lažje ustvaril
svoj pogled na »table, ki pa-
dajo«.
STANE PRAVDIC
Nade Cilenšek 9, Žalec
Bistro
v Šentjurju pri
Celju
Sem lastnica vrstne hiše,
ki leži v strogem centru
Šentjurja. Republiška cesta
je oddaljena od vrstnih hiš
6 (šest) metrov. Preko ceste
je trgovina in 100 m naprej
tovarna Alpos. Torej ne gre
za mirno spalno naselje, tem-
več za trgovsko-industrijsko
cono. Zato sem v kletnih
prostorih uredila bistro. Tr-
ditev, da je bila adaptacija
narejena površno, je neute-
meljena. Načrte za komplet-
no adaptacijo je izrisal diplo-
mirani arhitekt, ki je tudi
nadzoroval gradnjo. Konzul-
tirani so bili tudi strokovnja-
ki za požarno varnost in dru-
gi. Daje adaptacija bila nare-
jena strokovno, pove že to,
da sem morala zaradi talne
vode narediti 20 cm visoko
korito iz svinca. Ventilacij-
ski sistem je izpeljan tako,
da niso uporabljeni jaški, ki
mejijo na sosednje stanova-
nje, ampak smo prezračeval-
ne jaške celo blokirali.
Očitek, da je moje delo
brez koristi za občino Šent-
ZALOŽBA ZA ALTERNATIVNO
TEORIJO, d. o. o.,
se predstavlja
Potreseni nad dogodki tiste noči žalujemo za njimi
in v imenu vseh rojakov izročamo narodu v spomin
TRILOGIJO
O POBOJU VOJNIH
BEGUNCEV IZ LETA 1945
Vetri nje-Teharje-Rog
Nikolaj Tolstoj: CELOVŠKA ZAROTA
Matjaž Klepec: TEHARJE 80 TLAKOVANE Z NAŠO
KRVJO
Tomaž Kovač: V ROGU LEŽIMO POBITI
Prva izdaja je že razprodana. Knjige bodo ponovno
v prodaji 20. februarja 1990.
-
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam omenjeno knjigo po ceni
120,00 din. Poštnino poravna Založba za alternativ-
no teorijo.
Ime in priimek_
Naslov in poštna številka_
Podpis_
Ceno knjige bom poravnal s položnico, ki mi jo boste
poslali. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
ZAT, d. o. o. Gregorčičeva 4, 62000 Maribor
PISMA BRALCEV
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 11
jur, ne drži. Odpovedala sem
redno delovno razmerje.
S tem sem sprostila eno de-
lovno mesto in namen imam
zaposliti še eno delavko. Tri
nova delovna mesta pa niso
tako brez koristi za občino
Šentjur, ki je po narodnem
dohodku na zadnjem mestu
v Sloveniji.
Glede alkoholizma pa ta-
kole: moj lokal sem zgradila
z namenom, da ga naredim
takšnega, kot sem jih videla
v Trstu, Gradcu in zlasti
v Madridu. Ne točim odprtih
pijač, kupila sem alkometer,
ki je na razpolago vsem go-
stom. V moj bistro ne zahaja-
jo pijančki. Menim, da širijo
alkoholizem bolj tisti, ki
imajo velike vinograde, vino
pa prodajajo na črno.
Glede zlorabe uradnega
položaja pa sledeče: znano
mi je, da je g. Čretnik, ki je
zaposlen na občini Šentjur
kot veterinarski inšpektor,
avtoritativno zahteval od
svojih sokolegov in tudi od
podrejenih, da mi uporabne-
ga dovoljenja ne smejo izda-
ti. Kdo je torej v tem primeru
zlorabil uradni položaj?
Želim si dobrih sosedskih
odnosov, žehm ustvarjati do-
hodek ali kot ga imenuje moj
sosed »biznis«, odklanjam
pa podtikanja in zlasti zavist.
BARBARA MOSER
Šentjur pri Celju
PREJELI
SMO
Titova mesta
v januarju smo se pred-
stavniki občinskih konfe-
renc iz mest s Titovim ime-
nom sestali v Titovem Vrba-
su z namenom, da se dogo-
vorimo o nadaljnjem sodelo-
vanju.
Na sestanku smo se sezna-
nili s trenutno politično situ-
acijo v vseh naših republi-
kah in obeh pokrajinah. Se-
veda je vse najbolj zanimalo
dogajanje v Sloveniji in pa
kako delujejo mladinci v Ve-
lenju po kongresu ZSMS.
Pogledi na mladinsko or-
ganizacijo v bodoče so v ve-
čini republik enaki kot v Slo-
veniji. V Makedoniji in Voj-
vodini se poskušajo preobli-
kovati v stranko s statutom,
ki je v osnovi enak statutu
ZSMS. Vsem postaja jasno,
da bodo morali priznati več-
strankarski sistem, v kate-
rem pa želijo, kljub svoji
strankarski usmerjenosti,
ohraniti privilegiran položaj.
Še vedno se ne bodo v glav-
nem financirali s članarino,
ampak iz proračuna. Tako si
seveda zagotovijo vire za
preživetje ne glede na rezul-
tate svojega dela.
Na Kosovu pa je situacija
vehko bolj zapletena. Pokra-
jinska konferenca deluje na
star način, na star način so
izbrali tudi svoje vodstvo.
Ne strinjajo se z večstrankar-
skim sistemom, kajti prisot-
na je bojazen, da bodo stran-
ke organizirane zgolj na na-
cionalni podlagi.
V Titogradu razmišljajo
o preimenovanju mesta
v Podgorico, na žalost pa ni
bilo njihovega predstavnika
ki bi nam kaj več povedal
o dogajanju v tej republiki.
Glede na trenutno situaci-
jo se je tudi naše nadaljnje
sodelovanje postavilo pod
vprašaj. Vzrok temu je pred-
vsem dosedanje povezova-
nje oziroma sodelovanje
zgolj na pripravi mladinske
delovne brigade, za katero
pa je vedno manj zanimanja
v vseh republikah, ne zgolj
pri nas.
Dogovorili smo se, da letos
še organiziramo MDB, ki pa
bo verjetno zadnja. Brigada
Tito-Titova mesta bo letos
sodelovala na delovni akciji
»DeUbatska peščara« v Voj-
vodini. Organizator brigade
je Titov Vrbas, vse ostale OK
pa morajo zagotoviti prisot-
nost šestih brigadirjev.
Predlagan je bil tudi pod-
pis novega sporazuma
o medsebojnem sodelova-
nju, vendar smo to preložili
z namenom, da se o terin do-
govorijo nova vodstva nasta-
jajočih strank. Seveda pa bo
potrebno (če bo prisotna že-
lja po sodelovanju) osnove
sodelovanja spremeniti in
delovati na konkretnih
skupnih problemih kot so na
primer ekologija.
BOJAN KONTIČ
Je to črna
gradnja?
Ob Cesti talcev v Titovem
Velenju, tam kjer je nekoč
stala stanovanjska hiša, last
Kolšekovih, kjer smo Ve-
lenjčani hodili k zdravniku
Kolšeku še v stari Jugoslavi-
ji ter med vojno in po osvo-
boditvi, kasneje je bila tu pr-
va zobna ordinacija, zadnjih
nekaj let pa so v hiši bili raz-
norazni	podnajemniki
z juga.
Hišo so lastniki prodali.
Na tej lokaciji in čez celo biv-
še dvorišče pa se sedaj gradi
stanovanjski stolpič za zapo-
slene delavce Gorenja, ki je
tudi soinvestitor, izvajalec
del pa je splošno gradbeno
podjetje Vegrad iz Titovega
Velenja.
Do sem vse lepo in prav.
Sprašujemo pa, je ta gradnja
črna gradnja? Zakaj črna
gradnja? Izvajalec del, aH pa
investitor bi si morala prido-
biti privolenje, da se lahko
gradi v tako neposredni bli-
žini stanovanjske hiše last
Ludvika Zagradišnika. Saj
se stolpič gradi samo meter
in 74 cm vstran od njegove
hiše. Naj še povemo, da ima-
jo v tej hiši že nad dvajset let
organizirano otroško varstvo
na domu, trenutno je sedaj
v domačem varstvu osem,
tudi deset otrok. Varstvo je
celodnevno; po potrebi in že-
ljah staršev ob nedeljah in
praznikih. Rigina, žena od
Ludvika Zagradišnika, pra-
vi, da ima zelo veliko težav,
ki se porajajo vsaki dan, saj
je ropota strašansko veliko,
dela se cele dneve in otročič-
ki nikakor v dopoldanskem
času ne zaspijo. Hiša se do-
besedno trese od vibracije,
ter težkih tovornjakov, nad
hišo kroži žerjavova delovna
ročica. Si lahko zamislite, da
se odpne zapeto breme, be-
ton, jeklene mreže ali leseni
opaži itd., katere prevaža
žerjav.
Na tabli smo sicer videli
napise, da je ob delovišču
obvezno nositi čelado na gla-
vi, hoja pod žerjavom je stro-
go prepovedana itd. Sprašu-
jem, kje pa ste varnostniki iz
Gradbenega podjetja VE-
GRAD? Kje pa ste občinski
gradbeni inšpektorji, ki ste
na, ne vem kateri namig za-
mižali, da se lahko gradi pod
zgoraj opisanim primerom.
Vprašam pa se, kaj pa če
pride do delovne nesreče in
da se poškoduje nekdo na
dvorišču, ki je last Ludvika
Zagradišnika? Na kaj pa se
boste opravičevali. Po toči
zvoniti, pravijo, da je prepoz-
no. Toda za vaše nestrokov-
no delo in zavarovanje delo-
višča ste nekomu, zagotovo
pa pred zakonom, dolžni od-
govoriti. Že res, da še nismo
pravna država, še dolgo tudi
ne bomo. Tudi človekovih
pravic še ni čutiti. To skle-
pam po tem, ko gradite ta
stolpič čisto po stalinistično.
Zelo zamerim direktorju
Gorenja Rigelniku, sicer le-
tošnjemu dobitniku avnoj-
ske nagrade; že res, da se
v vsako podrobnost ne bo
spuščal, trdnega pa sem pre-
pričanja, da mora imeti mo-
žakar okoh sebe tudi sposob-
ne ljudi, ki si ne bodo dovoli-
li takih spodrsljajev.
Da bo vsem jasno. Ludvik
Zagradišnik ne nasprotuje
tej gradnji. Razume, da mora
od tod. Tu je bil rojen. Za-
pušča svojo rojstno hišo za-
radi, če hočete širših družbe-
nih interesov in potreb. Za-
goto pa ima vso pravico za
nadomestno gradnjo nove
hiše s prav tako veliko bival-
no površino in pravico do
manjšega gospodarskega po-
slopja kot je to. Upravičen je
ria enako veliko zemljišče.
Želi ostati v Titovem Vele-
nju, ima izbrano parcelo,
zemljišče je last splošnega
družbenega premoženja. To-
da ta parcela je že nekje med
štirimi očmi nekomu že »ob-
ljubljena«.
V občini Velenje obstaja
dogovor, tudi sklep, da so
lastniki ki so ogroženi, kot
v tem primeru Ludvik Za-
gradišnik, upravičeni, da se
rešijo pod nujno njihovi, nje-
govi problemi, katere pa on
sam ni povzročil.
Takoj se mora ustaviti
gradnja in v tem času urediti
vse potrebno, da se prične
njemu graditi nadomestna
hiša z gospodarskim poslop-
jem. V izgradnjo stolpiča pa
vkalkulirati stroške, ki bodo
nastali z izgradnjo nado-
mestne stanovanjske hiše.
LOJZE OJSTERŠEK
Titovo Velenje
Šentjur, Simbol
slovensice
nerazvitosti
Zahvaljujoč prijaznosti
družine Knafelc iz Prekorja
36 a, naših starih, iskrenih in
dobrih prijateljev, dobivamo
tudi vaš list. Ž zanimanjem
ga beremo, ne samo pri nas
doma,, ampak tudi pri Gre-
glu iz Šentjurja pri Taboru in
pri Fondovih iz Braslovč, ki
tudi živijo v tem malem dvo-
milijonskem mestu, v drugi
n^pomembnejši brazilski
državi Minas Gérais, katere
družbeni proizvod bo letos
presegel 40 milijard dolarjev.
K pisanju meje spodbodlo
dejstvo, da je moja draga
šentjurska občina spet (ne
vem točno kolikokrat že) na
zadnjem mestu po družbe-
nem proizvodu v Sloveniji.
Čeprav sem rojen v Ljublja-
ni in že od leta 1960 živim
v Braziliji, sem, hodil v os-
novno šolo v Šentjurju pri
Celju, od koder (oziroma tam
blizu v Slivnici, natančneje
v Javorju) izhaja naša druži-
na. Zatorej se imam za Šent-
jurčana in Celjana. To sta
kraja moje mladosti, moje
družine in mojih prijateljev.
Odkrito povedano^ sram
me je dejstva, da je Šentjur
neprestano zadnji na tej le-
stvici. Šentjur je imel in ima
še danes sposobne ljudi, lju-
di, ki so s svojim znanjem in
delom prešli meje naše ožje
domovine in se proslavili
v svetu. Ne govorim samo
o skladateljih Ipavcih, o ge-
neralu in diplomatu Petru
Stantetu, o Zoranu Žagarju,
ampak o generacijah Kinc-
Ijev, Svetine (kdo se ne spo-
minja ranjkega dr. Svetine in
nepozabnega Acija), župnika
Ramška, Bohorčev, Vrečko-
vih, Janežičev in danes
v svetu znanega dr.Moseija.
K njim moram pridati še
Rečnike ter mladega talenti-
ranega poslovneža svetovne-
ga kalibra mag.Flanderja.
Pa še celo vrsto obrtnikov,
med katere spada Frležov
Rudi, kot predstavnik vseh
teh sposobnih Šentjurčanov.
Brez dvoma sem naredil
ogromno krivico neštetim
pridnim in talentiranim ter
seveda nadvse uspešnim
Šentjurčanom, ki so se, reci-
mo kot mag. Franci Kincelj,
proslavili doma in svetovno
znan kuhar Janko Sekolec
v tujini. Ti mi naj oprostijo,
ker brez dvoma spomin ni
več tako dober kot želja, da
jasno in kratko povem, da
v Šentjurju ne manjka pa-
metnih in dobrih ljudi, ki so
prinesU slavo temu kr^u.
Šentjur je imel že na začet-
ku stoletja svojo kmetijsko
šolo, kot temelj svojega raz-
voja. Šele pred kratkim so to
šolo obnovih in ji dali status,
ki ga potrebuje. Hočem sa-
mo vprašati, zakaj je v tem
našem kraju toliko neodgo-
vornosti in toliko naslanja-
nja na tuje vire kapitala za
naš razvoj! Mishm, da si lah-
ko vse povojne generacije
politikov in vodstvenih ka-
drov pogledajo v oči in mir-
no rečejo, da so bili, milo re-
čeno neuspešni. Razvojni
model občine z menjavo ka-
drov med pohtiki in direk-
torji v nekaj podjetij ni pri-
nesel blagostanja, ki ga je
prebivalstvo zaslužilo s svo-
jo pridnostjo in delom!
Obrtništvo se je razvilo na-
proti vsem in brez podpore
občinskih struktur (če struk-
ture lahko imenujemo nekaj
tako sebičnega in ozko mi-
slečega kot to, kar je šlo sko-
zi šeritjurske vodilne pisar-
ne). Šentjurski obrtniki so
bili tretirani kot drugorazre-
ni državljani, vedno pod lu-
po namernega iskanja na-
pak, namesto da bi jim dali
možnosti za njihov razvoj in
posledično razvoj same obči-
ne. Da o begu kapitala ne go-
vorim! Vsem je znano, da so
morali Šentjurčani investira-
ti v drugih občinah, namesto
v lastni, zaradi ozke občin-
ske politike.
Zdi se mi, da je prišel čas,
da resno razmislimo, če je
naša bodočnost na dnu le-
stvice nerazvitih! Vprašajmo
se, če smo sposobni narediti
več in katera so pota tega
razvoja. Brez dvoma igra
Kmetijska šola in kmetijstvo
pomembno vlogo. Danes
stane kilogram semenskega
krompirja več kot kilogram
mesa! Da ne omenjam dru-
gih kmetijskih proizvodov,
niti predelave, ki je na mes-
nem področju že dosegla
svojo kvaliteto, ne pa še pri
kmetijskih proizvodih. Raz-
voj tekstilne industrije, ka-
mor spada tudi čevljarstvo
s TOLO na čelu, je dober za-
četni korak, če to preide iz
masovne proizvodnje v viso-
ko kvalitetno blago, kjer šest
Alpinovih smučarskih čev-
ljev zaleže za en Yugo. Raz-
voj uslužnostih dejavnosti
od dobrih gostiln, turizma,
do software house in seyeda
elektronike. Na poti iz Šent-
jurja proti Rogaški ima en
obrtnik, katerega imena se
ne spominjam, industrijsko
elektroniko. V Novem listu
sem bral, da je skupina mla-
dih začela s privatnim po-
djetjem z izdelavo telefonske
opreme. To je tudi pot. Bo-
dočnost povezana s tradi-
cijo!
Ne dajem receptov, niti na-
svetov. Iz preprostega razlo-
ga, ker bi bilo neumno, če bi
mislil, da nekdo več ve
15.000 kilometrov daleč, kot
tisti, ki so doma. Cilj mojega
pisanja je opozorilo, da ne
moremo več dovoliti, da bo
Šentjur simbol slovenske za-
ostalosti, butalska vas spret-
nih politikov nerazvitosti.
Šentjur mora dvigniti glavo,
poklicati k sebi vse sile, tako
možganske kot kapitalne ter
začeti novo obdobje. Obdob-
je preobnove in socialno-
ekonomskega napredka.
Najvažnejše, dragi rojaki
Šentjurčani ta kr^ ima: po-
štene in delavne ljudi!
ŠTEFAN BOGDAN ŠALEJ
Belo Horizonte
Brazilija
Ulciniti TiOz
Društvo za varstvo okolja
Celje je spoznalo in ugotovi-
lo, da smo prebivalci celjske,
žalske, šentjurske in laške
občine žrtve popolnega in-
dustrij sko-ekološko največ-
jega tujka v Sloveniji (Cin-
karna Celje), ki se je vgradil
praktično v samo Celje. Nje-
gov škodljiv vpliv sega
v »deveto vas«, po zraku in
vodah. Svoje strupene soko-
ve srka na daljnih kontinen-
tih, sadove pošilja daleč na
vzhod in sever, izločke in iz-
trebke pa nalaga na domačo
zemljo. Osemnajstletno ce-
lodnevno strupljenje vsega
»živega in mrtvega«, na ne-
kaj tisoč hektarih v naših ob-
činah, pomeni nekaj stoletne
posledice.
Nekaj milijonov ton stru-
penih iztrebkov pokriva srž
strahotnega celjskega gro-
bišča Slovencev, Hrvatov,
Srbov in Nemcev, ki kot mo-
ra leži nad nami. Tretja, še
večja deponija za iztrebke je
že pripravljena; s podpisom
podaljšanja pogodbe 30. 9.
1989 za naslednjih 15 let z za
več kot 60 odstotkov poveča-
no proizvodnjo pa bo ravno
pravšnja za grobišče štirih
občin.
Volilce teh štirih občin za-
to prosimo, da volijo tiste, ki
bodo v svojih volilnih načr-
tih imeli čimprejšnje zaprtje
proizvodnje TÌO2, sedanje od-
lagališče pa naj bi uredili
v spominski park »žrtev člo-
veških zmot« in s tem pri-
spevali k celjski pokrajini,
k civilizaciji 20. stoletja. Ne
bi smelo biti zadržka, ne bi
smelo biti izgovora.
JANEZ ČERNEJ
DVOC
ZAHVALE -
- POHVALE
Akcija
solidarnosti
Dovolj je skromnosti in
lahko rečemo, da smo v kra-
jevni organizaciji Rdečega
križa »Slavko Šlander« dela-
li pošteno, zavzeto, da smo
se vseskozi tudi stabilizacij-
sko obnašali.
Zaradi uspešnega dela je
naša organizacija dobila že
vrsto priznanj, kot tudi posa-
mezni aktivisti. Vsi ti uspehi
pa nas niso uspavali. Zave-
damo se, da je vsak dan po-
trebna naša prisotnost. Pose-
bej v kriznih razmerah so ak-
tualni problemi družbe tudi
izziv za našo organizacijo.
Bolj kot kdajkoli se danes
uveljavlj^o moralne vsebine
delovanja krajevrie prganiza-
cije RK »Slavko Šlander«,
predvsem za boljšo in hitrej-
šo pomoč socialno šibkim
družinam.
Številni uspehi, dobra or-
ganiziranost, številno član-
stvo kot tudi usposobljenost
in pripravljenost aktivistov,
oseb, ki lahko služijo kot
vzor poštenosti in plemeni-
tosti, ki jih krasi duhovno
bogastvo, so gonilna sila pri
vsaki naši solidarnostni ak-
ciji.
Na eni naših zadnjih sej
(meseca novembra) smo
sklenili, da se bomo potrudi-
li (mimo našega letnega pro-
grama), da v naši KS zbere-
mo pomoč za prizadete v ne-
urju. Na občinski organizaci-
ji smo zaprosili z naslov in se
odločili za Milana Zemeta
s Svetine. Proti pričakova-
nju so se krajani odzvali na
našo akcijo.
Ob tej akciji smo v postaji
RK »Slavko Šlander« zbrali
okrog 300 kg oblačil, ki smo
jih glede na potrebe sproti
razdeljevali, ter 6 milijonov
dinarjev za Milana Zemeta,
ki smo mu jih osebno izročili
14. decembra.
V imenu krajevne organi-
zacije RK »Slavko Šlander«
se želim zahvaliti vsem daro-
valcem, ki so omogočili, da
je bila akcija uspešna.
ŽELJKA VOVK
Obisk lovcev
Dne 15.1.1990 meje prijet-
no presenetil obisk lovskih
kolegov LD Vojnik. Obiskali
so me predsednik Jože Pe-
košak, tajnik Milan Petrovič
in gospodar Franc Križriik
kot zastopniki družine. Če-
ravno sem sedaj ostala še sa-
mo častni član radi invalid-
nosti, ki meje hudo prizade-
la, pa se vsled tega ne morem
več udeleževati na lovu, me
moji lovci vseeno niso poza-
bili. Ob priliki obiska so mi
prinesli še eno priznanje in
značko ZLD Celje za minulo
prizadevno delo pri razvoju
lovske organizacije Vojnik.
Res lepo, še posebej od seda-
njega vodstva, ki to izročilo
ni zanemarilo. Vsem vojni-
škim lovcem lep pozdrav
z željo za »DOBER PO-
GLED«.
.ADAOSTRELIČ
Škapinova 6, Celje
TRADICIJA TREH
GENERACIJ
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
ZLATARSTVO
KRAGL ŽALEC
OD 1.2. D010.2.
30% popust
pri nal(upu visečiii
ulianov
prodaja na kredit
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
»LIPA«
Ljubljanska c. 30
Šentjur pri Celju
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	vodja bistroja
Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske
smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	sposobnost vodenja in poslovnega komuniciranja
2.	trgovsko роглоспјк
Pogoji: - V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe
-	5 let delovnih izkušenj na področju prodaje pre-
hrane
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
Trgovsko in proizvodno podjetje »LIPA«
Ljubljanska c. 30, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPISNA KOMISIJA
12. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
REPORTAŽA
Ozna je bila prepozna
Skupina delavcev Маха Adolfa Westna je novembra 1945. leta organizi-
rala in izpeljala spektakulären pobeg tega celjskega industrialca iz zapora.
Westna so odpeljali do jugoslovansko-avstrijske meje in organizirali tudi
ilegalen prehod meje. Ozna je bila sicer res prepozna, da bi beg preprečila.
Zato paje bila zelo učinkovita pri odkrivanju storilcev. Kako seje razpletel
sodni proces proti obtoženim ?
Ostali obtoženci so v glavnem priznali
krivdo in sodišče je 9. 9. 1946 razglasilo
sodbo v imenu ljudstva. V razsodbi je sodiš-
če upoštevalo priporočilo javnega tožilca
in obtoženim odmerilo izredno ostre kazni.
Karel Ž. je bil obsojen na najvišjo možno
kazen 20 let odvzema prostosti s prisilnim
delom in izgubo državljanskih in političnih
pravic za dobo 5 let. Anica K. na 15 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom in izgubo po-
litičnih in državljanskih pravic za dobo 5 let.
Franc S. na 5 let odvzema prostosti s prisil-
nim delom in 5 let izgube političnih in držav-
ljanskih pravic. Viktor Ž. na 3 leta odvzema
prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube
političnih in državljanskih pravic. Franc Ž.
na 4 leta odvzema prostosti in 5 let izgube
polit, in državljanskih pravic. Robert K. na
4 leta in 6 mesecev odvzema prostosti s prisil-
nim delom in 5 let izgube polit, in državljan-
skih pravic. Jože Š. na 10 let odvzema prosto-
sti in na 2 leti izgube polit, in državljanskih
pravic. Julijana M. na leto in pol odvzema
prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube
se tam mudila od 20. do 30. septembra 1945.
V mesecu septembru je prišla v Framu v stik
z obdolženim Karlom Ž. V začetku oktobra je
nato Kari Ž. dal Anica K. na razpolago tovar-
polit. in državljanskih pravic. Evgen O. na
leto in pol odvzema prostosti s prisilnim de-
lom m 5 let izgube polit, in državljanskih
pravic. Ulrik Š. na eno leto odvzema prosto-
sti s prisilnim delom. Gabrijela P. na osem
mesecev odvzema prostosti s prisilnim de-
lom, Alojz K. pa na sedem let odvzema pro-
stosti s prisilnim delom in pet let izgube
političnih in državljanskih pravic. Vsem ob-
tožencem seje v izrečeno kazen štel čas, ki so
ga preživeli v priporu.
Ostre kazni
Sodba je skoraj v celoti izhajala iz že ome-
njene obtožnice. V uvodu obrazložitve je so-
dišče na kratko povzelo kronologijo kaznive-
ga dejanja. »Obd. Anica K. je stopila pri
Westnovi družini v službo kot kuharica v de-
cembru leta 1943. V septembru 1944 je odšla
s to družino v Avstrijo. V Celju pa je ostal še
ing. Westen Adolf ml., ki je bil po osvobodi-
tvi obsojen od vojaškega sodišča na 15 let
odvzema prostosti s prisilnim delom ter je to
kazen prestajal v Kočevju... Konec avgusta
1945 seje Anica K. ilegalno vrnila v Jugosla-
vijo. Nato je šla zopet ilegalno v Avstrijo ter
niški avtomobil, da se je skupaj z Alojzijem
K. in Francem S. peljala preko Ljubljane
obiskat ing. Westna Adolfa ml. v Kočevje. Pri
tej priliki so mu nesh tudi perilo in jestvine.
Westen je pri tem obisku omenil Anici K., da
namerava pobegniti,, kar je ta po povratku
povedala tudi Karlu Ž. Kasneje je dal Kari Ž.
Francu S. na razpolago še tovarniški motor,
da je zopet peljal v Kočevje Westnu perilo in
jestvine. Tudi pri tej priliki je Westen omenil
S., da bo pobegnil, če ne bo amnestiran. Ko-
nec oktobra sta Kari Ž. in Anica K. obiskala
Westna v Kočevju. Kari Ž. je pri razgovoru
z Westnom pristal na to, da bo organiziral
njegov ter še neke druge osebe pobeg čez
mejo. Pri tisti prihki je dal Westnu tudi po-
datke o stanju tovarne, o produktivnosti ter
o količini surovin, ki so na razpolago,
sestanku je pričel Kari Ž. z organiz
Westnovega pobega... Anica K. je
v smislu naročila Karla Ž., ko ji je P
povedal za dan, ko se bo izvršil WÌ
pobeg, res obvestila Westna, da bo pc
prišel Franc Ž. z avtomobilom ter mu
la ves načrt za pobeg. Ta pobeg se jej
dne 9. 11. 1945 ter je K. tudi v avtoii
spremljala Westna na njegovem begu^
Ljubljane in Celja do Frama. Pri ц
Westnovega pobega je sodeloval tudi
K., kateri je dal Francu Ž. svojo legitB
v svrho izvedbe pobega ing. Westna Ц
jo... Ostah obdolženci pri organizira
izvedbi Westnovega pobega niso sodq
Pač pa so nekateri od njih vedeh za ora
torje in sodelavce pri tem pobegu, pai
niso obvestih državnih organov. Nekal
so sodelovali pri pobegu drugih oseb
meje«.	i
Leta 1935 sem diplomiral na tehn. visoki
šoli v Dresdenu. Tega leta sem prišel v Slove-
nijo in sem šel na odslužitev vojaškega ka-
drovskega roka ter sem položil izpit za re-
zervnega oficirja. Nato sem bil zaposlen v to-
varni svojega očeta in strica v Celju kot obra-
tovodja. Tu sem bil v službi z izjemo enega
leta, ko sem bil na Dunaju, skozi do kapitula-
cije Nemčije. Na Dunaju sem bil 1. 1938-39.
Ob razpadu Jugoslavije sem bil v Nemčiji na
poslovnem potu.
Bil sem član Kulturbunda. Nikoli se nisem
udeleževal kakih sestankov ali sej. Bil sem
samo na družabnih prireditvah, ki jih je pri-
rejal Kulturbund. Politično se pri Kultur-
bundu nisem udejstvoval... Bil sem član He-
imatbunda z rdečo legitimacijo, moja žena pa
je imela zeleno, kot hčerka komunističnega
vodje za Koroško, Darobniček Vincenca.
V Heimatbundu nisem imel nobene funkcije.
Za članstvo v NSDAP sem bil trikrat predla-
gan inje bil predlog vedno odbit, češ, da sem
politično nezanesljiv. Šele v letu 1945 sem
postal član, niso pa mi dali niti legitimacijo,
niti znaka...«
(Iz zaslišanja Маха Adolfa Westna na voja-
škem sodišču v Ljubljani 1945)
Jaiove pritožbe
Na ostre kazni so se obsojenci pritoj
Vrhovno sodišče v Ljubljani, ki jim je
sodbi z dne 7.1.Д947 znižalo kazni. Prvj
ženemu Karlu Ž. je sodišče znižalo kaj
20 na 15 let odvzema prostosti s pri^
delom, Anici K. od 15 na 10 let od\j
prostosti s prisilnim delom, Francu S.oj
3 leta odvzema prostosti s prisilnim di
sorazmerno z znižanjem kazni glavnimi
cem pa tudi vsem ostalim. Vrhovno sd
je v razsodbi poudarilo, da se Kari Ž. »a
trudi, da bi odklonil s sebe kvalifikacijo
nizatoija Westnovega pobega... Za
Westnove osvoboditve iz kazenskega zi
je izšla veijetno od Westnovega pobe|
sorodstva v Avstriji, prenesla jo je preis
je Anica K., priobčili sojo obtoženemul
Oblil me je znoj, vse se je
sesulo v meni. Partizana, ki
je nepremično sedel in nas
brezčutno gledal, otroški jok
ni vznemiril. Verjetno je bil
zanj nekaj običajnega, nekaj,
kar je večkrat doživljal. Se
vedno pomnim njegov
obraz. Rad bi ga videl danes,
po štiridesetih letih, rad bi
poznal njegovo življenje se-
daj. Ni mi do maščevanja, sa-
mo v oči bi mu rad pogledal
in ga spomnil na usodo tri-
letnega otroka, ki bi mu bil
lahko pomagal, pa mu ni.
Vozili smo se več kot dve
uri. Otrok se je utrudil in
umolknil, zaspal je v materi-
nem naročju. Čeprav je bilo
že konec maja, je bilo na to-
vornjaku hladno. Zunaj se je
pričelo daniti. Gledal sem
obraze okoli sebe. Vsi smo
bili bledi. Bili smo žrtve ne-
izprosnosti časa in povojnih
razmer. Med delom v gostil-
ni sem slišal marsikaj. Da za-
pirajo. Da izganjajo cele dru-
žjne. Da prihajajo ponoči pa-
trulje, poberejo ljudi in jih
odpeljejo neznano kam. To-
krat sem bil sam žrtev in pri-
ča dogodkom, nisem pa imel
možnosti, da bi kateremu od
gostov, ki so namigovali na-
nje, povedal, daje imel prav.
Naše človeško bivanje je
postalo nestvarno, varljiva
podoba nam nedoumljivega
časa in razmer. Niso bile
blodnje. Bili smo priča res-
ničnim dogodkom, ki jih ni-
smo mogli spraviti v sklad
z našim vedenjem in doseda-
njimi izkušnjami. Poznali
smo svojo pravico, a smo bili
na milost in nemilost izroče-
ni politiki, ki je uveljavljala
drugačno. Bili smo žrtve
neznanih sil teme, v rokah
oboževalcev boga hudobije.
Morebiti zvene moje besede
pretirano, a naj ne sodi
o njih, kdor ne pozna občutje
negotovosti in nemoči, ko je
človek prepuščen volji in
muhavosti svojih rabljev in
nima najmanjše možnosti,
da bi se uprl krivici. Nismo
bili več ljudje, bili smo samo
tovor, ki ga je treba odpeljati
na določen kraj, zato tudi ni-
smo imeli pravice vedeti
kam.
Očital sem si, da nisem
bolj prisluhnil govoricam, da
sem jim premalo veijel. Mo-
goče bi bila naša usoda dru-
gačna, bi se bili izogniU naj-
hujšemu, če bi bili vedeli,
kaj nas čaka.
Oče in mati nista šepetala,
bila sta stisnjena v objemu.
Njune misli so veijetno po-
dobno kot moje premagova-
le strah, se upirale resnici, ki
je bila nedoumljiva, in upale
v razumen konec. A je bilo
zaman iskati varnosti ali to-
lažbe. Še dandanes težko
razumem ravnanje takratnih
oblastnikov z žrtvami. Do
nas niso bili samo kruti, nji-
hova surovost je mejila na
čudaštvo.
Bilo je potovanje v nam
neznani svet, kjer je še gleda-
nje, poslušanje in dotikanje
povsem drugačno.
Tovornjak je bil prekrit
s cerado. Za mojim hrbtom
je bila pretrgana. To mi je
omogočilo, da sem kdaj pa
kdaj pogledal ven. Uspelo
mi je spoznati cesto proti Ce-
lju, prav na trojanskem klan-
cu. Presenetilo me je. Zakaj
Celje, zakaj ta smer? Z nogo
sem dregnil očeta, da bi
dvignil pogled. Rad bi mu
bil povedal, kam nas peljejo,
a je samo skomignil z rame-
ni. Zdelo se mi je, da se je
sprijaznil z lastno usodo, oči
pa so mi govorile, da ga je
strah za mojo.
Nisem več zdržal, nisem
več pogledoval skozi luknjo
v ceradi, zlezel sem vase, po-
skušal sem se odreči upanju,
prisilil sem se verjeti v smrt.
Bilo mi je laže.
Skozi reže na zadnji strani
cerade so v notranjost prodr-
li sončni žarki. Opazna je bi-
la njihova pot skozi prah in
mrak prostora. Zunaj je te-
klo življenje, kakršno je mo-
glo biti tiste čase, za nas pa
ni bilo povratka vanj.
Pogosto ustavljanje in
ostro zavijanje mi je dalo ve-
deti, da smo v Celju in da je
to morebiti naša zadnja po-
staja. Kamion se je ustavil
sredi Starega piskra. Nekdo
je zunaj dvignil cerado in
partizan, ki je vso pot mol-
čal, je izskočil prvi. Za njim
smo morali izstopiti tudi
drugi.
Moški smo se morali po-
staviti na desno stran kami-
ona, ženske in otroci pa na
levo. Takrat sem zadnjikrat
v življenju videl svojo mater.
Kako bledo je sijala, močna,
a vendarle žalostna. Pozneje
sem dosti razmišljal o teh
trenutkih, spraševal sem se,
če ni vedela, da se poslavlja
od sina in moža, če ni slutila,
da odhaja v smrt. Slovo je
bilo nemo, brez objema in
brez stiska rok. Takšna je bi-
la naša usoda, takšno so do-
življah naši sotrpini. Otroci
bi se bili radi stisnili k očetu
in pri njem iskali zavetje,
a jim niso dovolili. Ženske in
otroke so odpeljah
v zgradbo.
Opazoval sem mater. Na-
pol obrnjena k nama je še
enkrat pomahala. Bil je njen
zadnji pozdrav, od naju se je
poslovila za veke.
Še danes ne vem, kako je
umrla. O teh stvareh so mi
govorili znanci, ki so bili pri-
ča dogodkom ali pa so izve-
deli zanje preko drugih. Res-
nice o smrti svoje matere ni-
koli ne bom izvedel. Dolgo
sem upal, da je ostala živa,
da so jo obsodili na dolgolet-
no zaporno kazen. Ampak to
so bili le prazni upi. Zapor-
nih kazni takrat niso poznali,
obsojah so samo na smrt.
Mogoče je mama umrla zara-
di bolezni, njeno zdravje je
bilo šibko, nečloveško rav-
nanje z zaporniki pa je bilo
zanjo lahko usodno. Mogoče
so jo za nami premestili v la-
ger na Teharje, kamor so ta-
koj odpeljali nas moške in
kjer je bilo zaprtih tudi mno-
go žensk in otrok. Mogoče.
Sprijaznil sem se z mislijo,
da do konca življenja ne bom
vedel za grob svoje matere.
Ostal je samo spomin nanjo.
Njen obraz, nežne roke in
materinsko razumevanje sta
še vedno z menoj. Kruta je
človeška usoda, prepozna so
spoznanja, ki hodijo za me-
noj. Človek samo v stiski
spozna dobroto svojega naj-
bližjega. Prepozno je, da bi
se kesal zaradi najstniških
objestnosti, ko sem večkrat
iz otroške hudobije kljubo-
val materi, jo žalil in se izmi-
kal njenim naukom. Takšni
so otroci danes, takšni smo
bili tudi mi. Staršev se zave-
mo šele, ko jih nimamo več,
toliko bolj boleče, če se jim
je nit življenja pretrgala na
silo kakor mojim. Takrat
začnemo iskati njihove obra-
ze, takrat spoznavamo, da
smo jim iz dneva v dan bolj
podobni, da smo samo nada-
ljevanje njihovega življenja,
njihovih spoznanj in hotenj.
Tak spomin nosim s seboj,
ker nisem imel priložnosti,
da bi jima v svojih zrelih le-
tih vračal vsaj nekaj ljubezni
in skrbi, ki sem jih bil dele-
žen v svoji mladosti. Znašel
sem se v vrtincu, ki nas je
neusmiljeno treščil ob tla,
odraščal in zorel sem v času
umiranja.
Odvezali so nam roke in
nam ukazali, naj se postavi-
mo ob zid. Tam, naj bi čakali
nova navodila. Še vedno nih-
če ni stopil pred nas, da bi
nam pojasnil, zakaj so nas
prijeli. Živeli so v negotovo-
sti, bili smo prestrašeni. Vsi
smo gledali v zaprta vrata,
skozi katera so malo prej od-
ŠU naši najbližj, kot bi upali,
da se bodo odprla in da se
nam bodo vrnili v objem.
Vrata so se res dprla uro kas-
neje, skoznje pa so prišli dru-
gi moški. Na dvorišču se jih
je nabralo nekaj več od pet-
deset. Doletela jih je ista uso-
da. Nihče od njih ni dvignil
glave, niso se ozrli v nas. Ne-
mo so stopali pred partizan-
skimi puškami. Skozi sosed-
nja vrata so prignali nekaj
mladih deklet, bilo paje med
njimi tudi pet, šest ostarelih
žensk. Priključili so jih naši
skupini.
Nemo smo zrli v nove
obraze. Vladala je popolna ti-
šina, če ne štejem surovih
ukazov partizanov, ki so od-
ločali, urejali in razvrščali
nemočna in brezpravna bit-
ja. Nihče od nas še pomislil
ni več na odpor, podrejah
smo se molče, premikali smo
se brez ugovora, postavili
smo se, kamor so nam uka-
zali. Bili smo brez volje, tele-
sa brez duše, številke, ki niso
pomenile niti toliko, da bi si
jih kdo zapomnil, da bi sijih
zapisal.
Ne vem, koliko časa je mi-
nilo, dokler ni prišel oficir,
kapetan, se mi zdi, in nam
v srbskem jeziku ukazal, naj
se postavimo v kolono po
dva. Videti je bil strašljiv,
pravi krvnik.
Partizani so nas prerivali,
nas razvrščali in postavljali
v nekakšno kolono. Jaz sem
se držal očeta. Sosed se je
nekje izgubil, očeta pa sem
se oklepal, ker mije bil edina
opora. Skupaj bova laže, sem
mislil, a si nisva mogla dosti
pomagati, ne on meni, ne jaz
njemu.
Zdelo se mi je, da gremo
na politični shod, ki naj bi bil
najresnejše opozorilo vsem
nezadovoljnim. Ulice skozi
Celje so bile neskončne, pre-
več so se vlekle. Ljudje so
nas gledali različno. Partiza-
ni, ki so imeli razen mašink I
še biče, so opozarjali nase. 1
Prostodušno so klepetali, se
smejaU in se menih, kaj jih
še čaka zvečer, kakšna sreča-
nja, kakšne zabave, pijača in
dekelta. Mi smo se počutili <
kot ovce, ki jih nadzirajo re-
žeči psi, ko jih gospodarji že-
nejo na striženje ali pa v za-
kol. Kdo naj bi vedel? Našo
usodo so poznali le tisti, ki so
odločali o njej, mi sami smo
bili brez volje in moči. Nič-
kolikokrat se v nočnih mo-
rah vračam v tisti dan in po-
doživljam vsak korak v ne-
gotovost. Še danes moram
živeti s tem.
Ko smo zapustili mesto, so
naši spremljevalci oživeli.
Začeli so nas zmerjati, da
smo izdajalci, da smo pla-
čanci fašistov. Dekleta so
imeli za kurbe, ki so se pro-
dajale fašistom in niso zaslu-
žile drugega kot grob.
»Nas ne boste zastrupljale
s svojo pokvarjeno krvjo,« so
jih zmeijah. Kojim tudi to še
ni bilo dvolj, smo morali v en
glas ponavljati, da smo izda-
jalci slovenskega naroda. Ni-
smo takoj ubogali na ukaz.
Partizan, ki je jahal na čelu,
pa se je obrnil in z bičem
oplazil prvega. Videl sem, da
se je moškemu z obraza po-
cedila kri. To nas je spameto-
valo. Najprej zamolklo, po-
tem pa vedno glasneje se je !
shšalo ponavljanje ponižujo- j
čih besed. Tudi oče je ponav- :
Ijal, partizani pa so se zmago- '
slavno nasmihali.
Danes bi veijetno ravnali
drugače, raje bi trpeli boleči-
ne, takrat pa smo bili ustra-
hovani in izmučeni. Vse je
bilo preračunano na to, kako
bo vplivalo na mimoidoče.
Prepričalo naj bi ljudi, da
smo izdajalci, fašisti, tolovaji
in prevratniki. S takim na-
menom so nacisti med vojno
gonili po cestah ujete parti-
zane, ki so jim okoli vratu
obesih table, da so banditi.
Motih so se oboji. Ljudje, ki
so soglašali s psovkami, so
jih sprejemali brez poniževa-
nja nasprotnikov, večina pa
nas je samo molče gledala.
Ne spominjam se, da bi kdo
izrekel kako besedo, takšno
ali drugačno. Ne tolažbe, ne
FELJTON
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 13
lU V Kočevju, kjer je prestajal kazen. Mogoče
I zamisel prišla tudi od kaznjenca Westna
Kočevju. Ne drže pa izvajanja pritožbe, da
i mogoče smatrati kot organizatorja pobega
i osebo, ki je pobeg zamislila, ampak je or-
¡anizator vsaka oseba, kije pobeg omogočila
latak način, daje dala na razpolago sredstva
ili jih pridobila, stopila v stike z drugimi
isebami ter jih pritegnila k sodelovanju. Kaj-
I, najlepša zamisel pobega bi ostala le zami-
el, ako ne bi bilo sredstev in pomočnikov.«
»Po istih vidikih«, piše v razsodbi, »je pre-
dati tudi dejanja soobt. Anice K., ki... se
kuša otresti odgovornosti kot organizatorka
festnovega pobega«... Franc S. »skuša
pritožbi omejiti svoje delovanje le na gola
lejstva, da je Karlu Ž. le povedal, kaj mu je
ekel Westen, t.j. da namerava pobegniti, da
la ni nameraval s tem služiti kot pomagač pri
obegu; glede bencina, pa trdi, da ni vedel
kakšne svrhe ga je Ž. dal spraviti k M«.
Seveda pa so njegove trditve po mnenju vr-
hovnega sodišča na majavih nogah, saj so
drugi obtoženci povsem jasno povedali, da je
bil seznanjen z dogajanjem. »Vsi trije obto-
ženci se izgovaijajo, da so dejanje izvršili iz
neke hvaležnosti do Westna, ker jim je za
časa okupacije nudil neko zaščito ali ugodno-
sti. S takim ugovorom se sodišče ne more
resno baviti, ker mora gledati na dejanje kot
tako. Westen je nevaren političen zločinec.
Osvoboditi ga ter ga odtegniti zasluženi kaz-
ni ne pomeni le velike mere državljanske in
narodne nezavednosti, ampak kaže še večjo
mero sovraštva do nove državne ureditve.
Westen je bil obsojen kot petokolonaš in
kot kolaboracionist. Kdor ga je odtegnil za-
služeni kazni, je pokazal, da odobrava njego-
vo škodljivo delovanje med okupacijo«.
Kljub temu je vrhovno sodišče pritožbam
obtoženih deloma ugodilo, svojo odločitev
pa argumentiralo takole: »Pri pomočnikih
Westnovega pobega je prvostopna sodba pra-
vilno upoštevala kot otežilno okolnost sploš-
no pred in med okupacijsko škodljivost po-
beglega Westna. Ker je pa bil Westen v času
pobega le politični kaznjenec na izdrževanju
kazni, smatra vrhovno sodišče, da je v prvo-
stopni sodbi njegova osebnost preveč po-
udarjena. Pri sodelujočih obtožencih gre
v bistvu za narodno in državljansko nezaved-
nost, poudarek je tudi na reakcijonarni mi-
selnosti in hlapčevstvu napram prejšnjim
nemškim gospodarjem. Westen je bil obso-
jen na kazen 15 let odvzema prostosti s prisil-
nim delom. Ni v nasprotju z načeli osvobodil-
ne borbe in zdravim ljudskim razumevanjem
pravičnosti splošno načelo kazenskega pra-
va, da kazen osebe, ki je zločincu pomagala,
da se izogne zasluženi kazni, praviloma ne
sme biti višja, kot pa je kazen zločinca same-
ga. Po tem načelu je vrhovno sodišče Karlu
Z. kot glavnemu Westnovega pobega prisodi-
lo isto kazen kakor je prisojena pobeglemu
kaznjencu Westnu. Kazen ostalim sokrivcem
paje sorazmerno znižalo, kakor je pač manj-
ša stopnja krivde posameznih obtožencev ra-
di manjšega sodelovanja in iniciativnosti«.
Nestlov motor
Z razsodbo Vrhovnega sodišča so bile izčr-
pane pravne možnosti za zmanjšanje kazni,
zato so nekateri obsojenci še v istem letu
zaprosili za pomilostitev na podlagi Ukaza
o pomilostitvi vojaških oseb z dne 9. 5. 1947.
Takšno prošnjo je vložil tudi oče glavnega
»organizatorja« Karla Ž. in v njej navedel
številne priče, ki so kasneje na sodišču izpo-
vedale, da je Kari Ž. med vojno sodeloval
z OF, da je hotel iti v partizane, pa je po
direktivi Nestla Ž. še naprej ostal zaposlen
v firmi Westen, kjer je nabavljal različen ma-
terial za partizane, daje bil zaveden Slovenec
in da se je po vojni z veliko vnemo vrgel na
delo za obnovo porušene domovine. Njegovo
prošnjo paje celjsko okrožno sodišče zavrni-
lo in se pri tem naslonilo zlasti na izjavo
Nestla Ž., ki je dne 12. 6. 1947 v pismeni
obUki poudaril, »da je imenovani sicer res
dobavljal razni material proti koncu 1944.
leta naprej za OF« in da »se je prijavil za
vstop v partizane«, vendar »ni izvrševal svo-
jih obvez do OF po danih navodilih, ker se je
prvotno izogibal točni izvršitvi danih mu na-
log (opustitev dobavk, pločevine, motorja,
avtomobila) in to verjetno radi ozkih zvez, ki
jih je imel z Vestnom in raznimi gestapovci«.
Na razsodbo se je oče Karla Ž. ponovno
pritožil in izpodbijal zlasti trditev, da sin ni
izvrševal svojih nalog do OF, češ da »temelji
na pomanjkljivem zaslišanju Ž. Nestla«,
medtem ko priče, ki jih je navedel v predlogu
niso bile zaslišane. »Priči Ž. Nestlu mora biti
dobro znano, da je bil sin Karel v posesti
prepustnice oblastnega komiteta KPS Šta-
jerska, Tehnika... Ž. Nestl sigurno še ni po-
zabil prav važne okolnosti, da mu je sin Karel
dobavil motorno kolo »Puch«, ki mu ga je
dostavil v Liboje v najtežjih okoliščinah. Z.
se je z njim vozil tudi pb in po osvoboditvi,
dozdeva se mi, da je Ž. še danes v posesti
tega motornega kolesa. Lahko postrežem tu-
di s številko motorja tega kolesa. Motor nosi
številko 106.847, je 6 KS in 198 cm/3. Tudi
okvirje nosi št. 106.847«... »Ž. Karel je tedaj
vsekakor izvrševal svoje obveze do OF po
vseh navodilih. On se tudi ni nikoli izogibal
točno izvršiti danih mu nalog.« Zato, pravi na
koncu pritožbe Karlov oče, »so podani vsi
pogoji za pomilostitev«.
Vendar je tudi Vrhovno sodišče zavrnilo
pritožbo in prošnjo za pomilostitev. V raz-
sodbi z dne 27. 9. 1947 je poudarilo, da pri
obsojencu niso podani pogoji za pomilostitev
po Ukazu o pomilostitvi vojaških oseb z dne
9. 5. 1947, zato ni bilo potrebno raziskovati,«
alije obsojenec ilegalno sodeloval v narodno-
osvobodilnem gibanju«. S tem je bila usoda
prvoobtoženega Karla Ž. zapečatena. Na sre-
čo pa v zaporu ni preživel celih 15 let. Maja
1950 je bilo njegovi prošnji za pomilostitev
delno ugodeno in kazen mu je bila skrajšana
od 15 na 12 let odvzema prostosti s prisilnim
delom. Leto kasneje pa so mu kazen prepolo-
vili in že leta 1952 je prišel na prostost.
Kaj pa ostali obtoženci? Anici K. je bila
kazen znižana iz 10 na 8 let zapora in dne 30.
1. 1954 je bila izpuščena. Vsi ostali pa so
v zaporih prestali celotno kazen.
J. C.
nismo slišali od
e dosegel svoj vi-
ležigradu. Stano-
iš je bilo malo in
ile skrbno zaprte,
ećsem slišal pove-
ifaino vsi poleči na
zemljo, ki naj
k izdali. Da bi si
I muke, smo kar
I pritisnili usta na
Ito. Naši mučitelji
d sreče. To je bil
Thunec scenarija,
poti so nas pustili.
Ino v miru.
em razmišljal kas-
inas niso takoj od-
ger, zakaj smo mo-
cirkusante. Še da-
lim o tem vse mo-
dern pa, da je raz-
»itivnosti takratne
Ï politike. Eden
za razglašeno
f bil sovražnik, ki
Erožal.
enotni se lahko
Pvilnemu so vraž-
je bilo treba so-
okazati, da bi jih
i. slišali in otipali,
'eli nas. In so nas
''SO nas javno sra-
wvali.
smo prišh do la-
Ra vrata je odprl
Rzan, verjetno je
F' Ni mi deloval
r Moške so nas
Rdnjo barako, ki
Nvo postavljena,
r mali okni, bolje
Rni, ki sta bili ža-
bami, ne pa s ste-
r bil vzrok stalne-
Г V baraki je na
nekaj deset iz-
poških. Ležali so
Baraka ni ime-
® Je bilo v prosto-
i^ohiteli smo, da
piiek, kamor bi
sem prvič
>í!etu. »Kaj je
"•^gaja z nami?«
L^^h licih sem vi-
ndica obraza pa
J°'^nejša. V nekaj
femenil v šibke-
¡^ubil je vero va-
^ listi oče, ki sem
ga poznal, močan in jedrnat.
Od njegove odločnosti ni
ostalo nič.
»Ne vem, ne vem otrok,
razumem toliko kot ti!«
Tako nekako se je pričel
eden od zadnjih najnih pogo-
vorov. Skupaj sva se vrnila
za nekaj dni nazaj, skušala
sva najti razlog za vse, kar se
je zgodilo, iskala sva ga v iz-
rečenih besedah, pri ljudeh,
ki sva jih srečala, ki smo jim
postregli v gostilni, a je bilo
zaman. Resnica je morala bi-
ti nekje drugje, zgoditi se je
moralo v imenu nečesa več-
jega. Morali smo biti žrtve.
Očetu takrat tudi nisem
verjel, da mika nove oblast-
nike naše premoženje, da
ljudska ureditev ne bo priza-
našala obrtnikom.
»Vse bo moralo biti držav-
no,« je rekel.
Kako prav je imel, ko je
dejal, da je to najbolj uzma-
zan način razlastitve. Najpre-
prosteje je obtožiti lastnike
za izdajalce, za pomagače
okupatorja. Ker so navadno
tudi idejni nasprotniki ko-
munizma, je ustreženo še
partiji. Več ko bodo uničili
sovražnikov, večja bo enot-
nost preostalih, hujše ko bo
sovraštvo do enih, močnejša
bo sloga med drugimi. To je
bila vsa modrost takratnih
političnih veljakov, ki pa še
po desetletjih ni rodila sa-
dov. Prinašala je samo trplje-
nje in uničenje.
Ko smo prišli v taborišče
na Teharju, smo našli tam
podobne trpine, ki so jih pri-
peljali že pred nami. Ti so že
okusili del tistega, kar je nas
še čakalo, zato sem iskal
med njimi mlajšega fanta,
podobnega sebi, da bi se po-
govoril z njim, da bi mi po-
magal z lastnimi izkušnjami.
Prav neverjetna je bila tiši-
na, ki je vladala v baraki.
Nihče se ni razburjal nihče
ni izgovoril ostre besede.
Ljudje so bili ustrahovani in
so samo šepetaje govorili
o svoji usodi.
Pogled se mi je ujel z očmi.
fanta v kotu. Bil je ves zde-
lan, krvave oči so se mu sve-
tile v temnem prostoru. Tu
ni bilo sončnih žarkov, po-
stave so se utapljale v mraku
in brezupu.
Mlada babica za
volanom avtobusa
Anica VerhO¥šel( ima bogate voznišife izitušnie
Avtobusne voznice Anice
Verhovšek iz Gorice pri Slivni-
ci so se njeni redni potniki že
zdavnaj navadili. Avtobusna
voznica je že deveto leto. Pred
tem je šest let kot zasebna voz-
nica vozila 8-tonski tovornjak.
Ko sem na celjskem avtobus-
nem kolodvoru za volanom av-
tobusa prvič videl voznico, sem
tudi sam komaj uspel prikriti
svoje trenutno presenečenje.
Ženske za avtobusnim volanom
res ne srečaš vsak dan. Z izjemo
potnikov, ki se z Anico Verhov-
šek vozijo vsakodnevno iz Sliv-
nice v Celje in nazaj, seveda.
Mladostna Anica Verhovšek, ki
je že babica, je edina Izletnikova
avtobusna voznica, včasih pa
sta bili že dve.
Veliko časa preživi na cesti in
zato dobro pozna lastnosti voz-
nikov. Ženske so po lastnostih
različne od moških. Ali je razli-
ka tudi med voznicami in vozni-
ki? »Vaja dela mojstra. Če si več
za volanom, si tudi bolj izkušen.
Vemo, kako je s tistimi, ki sede-
jo za volan občasno. Tehniko
vožnje sčasoma pridobi vsakdo.
Vsak nov šofer pa je tako, bolj
kot ne, neroden,« razbije pred-
sodek izkušena voznica.
Preden je sedla za avtobusni
volan, je dekle iz družine z 11
otroki iz Bukovja pri Slivnici
- oče šteje že 83 let - začela pred
dvema desetletjema kot šivilja
v Šentjurju. Petinsedemdesete-
ga je postala zasebnica in je vo-
zila 8-tonski »kiper« vse do ena-
inosemdesetega, ko je presedla-
la za avtobusni volan. Anica
Verhovšek se vsake od letnic,
ko je začela z novim poklicem,
spomni na pamet. Torej so bile
posebno pomembne. V »mo-
ških« poklicih se je morala še
posebej izkazati, dokazati.
Z delom, ki ga opravlja je za-
dovoljna: »Trenutno res. Čez
delo se ne morem pritoževati.
Dobila sem tudi nov avtobus.
Z njim sem zelo zadovoljna in
upam, da bo zdržal do mojega
odhoda v pokoj«, zaključi
v smehu. Vsako misel pove pre-
udarno, kratko, jedrnato, resno.
Vse to pa na koncu začini s sme-
hom. Tudi med vožnjo je pre-
udarna in resnobna. Kako je bi-
lo na začetku? Kako je prišlo do
njenih odločitev za voznico to-
vornjaka in avtobusa? »Ne vem.
To pa ne vem povedati...« se
izvija. »Imela sem nekakšno ve-
selje. Po izpitu za osebni avto-
mobil so se moje želje stopnje-
vale«.
Želje ne zadostujejo. Tudi nje-
na korajža ni bila dovolj. Vse
mora sprejeti tudi okolje v kate-
rem živiš. Ženska kot predsed-
nica vlade - no ja, že vedo - toda
kot naša avtobusna voznica! Pa
še ena prvih lastovk. Vsi niso
mislili tako, vendar je novope-
čena voznica avtobusa sprva
imela težave: »Vsekakor. Na te
sem morala biti pripravljena«.
Dobivala je tudi »polena pod
noge«, se spominja. Ženske so
imele več razumevanja: »Verjet-
no jim je bilo v čast, da tudi
ženska zmore delo, ki seje štelo
za moško. Pravijo, da smo ena-
kopravni. Tako je to tudi na tem
področju prišlo do veljave«. No-
ve potnike še vedno preseneti,
pove iz izkušenj. Nekateri tudi
zbodejo: »To je na račun tiste,
da imamo ženske svoje mesto za
kuhinjskim štedilnikom. Toda
s tem ženske dokazujemo, da to
ni čisto res«.
Kako je v avtobusu s proble-
matičnimi potniki? S temi nima
posebnih težav. Največkrat se
v gneči pojavi kakšen zastonj-
kar, z neveljavno mesečno vo-
zovnico. Verhovškova ima »za
seboj«, v teh dolgih letih na ce-
sti, eno samo manjšo prometno
nezgodo. Če se avtobus pokvari,
manjše okvare popravi kar sa-
ma: »Toliko da pridem do de-
lavnice in da ni potrebno klicati
drugih«. V delavnicah dela kot
avtoelektričar njen mož Hinko.
Verhovškovi so doma v Vodu-
cah pri Gorici pri Slivnici, kjer
imajo tudi hektar in pol zemlje.
Sin, 23-letni Mirko, je šel po ma-
mini poti in je voznik tovornja-
ka, 19-letna hči Olga, izučena tr-
govka, pa se je septembra poro-
čila. Vnuček šteje že 16 mese-
cev. Doma pričakujejo Anico
Verhovšek družina, gospodinje-
nje in zemlja. Pridelajo koruzo
in krmo za prašiče.
V družinskem avtomobilu po
navadi šofira mož. Anica Ver-
hovšek se tokrat nasmeji čisto iz
srca. »Šofiranje v osebnem av-
tomobilu me ne veseli več.
Imam občutek, kot da bi sedela
na tleh«. V domači Gorici pri
Slivnici je na^ splošno zadovolj-
na, vendar: »Želim, da bi uredih
avtobusno postajo in obračališ-
če«. Čisto po šofersko razmišlja.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
14. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
ZIMA
ZAKAJ NI ßNSaA? ZATO, KER JE TOPLA ZIMA. ZADNJIKRAT
SEM VIDELA SNEQ LETA ХЗв? .	TAKTÌAI) SMO SANWArr
. SANKALI IN iS^Ll . '^TAKRAt ЈГ^ Sžir^ .^^ *
TANJA TURNŠEK LOKTlOVEC 26 A CELJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina
zanka
že nekaj tednov skupaj z Atko proučujemo Zemljo.
Ugotovili smo, da je njen obseg po ekvatorju 40 tisoč
kilometrov, da obsega kopno 1/4 Zemljine površine,
morja pa tri četrtine, in daje zemljina atmosfera debela
500 kilometrov. Zemlja je eden od devetih planetov, ki
krožijo okoli Sonca. Najbrž je edini med temi planeti,
ki premore vodo. Vprašanje za danes pa je takšno:
koliko milijonov kilometrov je zemlja oddaljena od
Sonca: 50, 150 ah 300?
Odgovore pošljite na dopisnicah na Novi tednik. Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do torka, 6. februarja
1990. En pravilni odgovor bo žreb nagradil z nagrado
AERO.
Zrak se - ko gremo v višino - redči. Zato denimo
alpinisti pri osvajanju nekaterih najvišjih vrhov sveta
uporabljajo kisikove bombe. To je tudi pravilen odgo-
vor na zadnje Atkino vprašanje. Nagrado pa dobi:
MARKO GLAVNIK, Polzela 22, 63313 Polzela.
Kako sem skrbela za
živali pozimi
Jutro se je prebudilo v snegu.
Pobeljeni so bili travniki in drev-
je. Sonce je poskušalo raztrgati
oblake in pokukati na zimsko
zemljo, vendar so se ti držali ka-
kor železen obroč in mu niso dali
možnosti sijati na nas. Pihal je
rahel vetrič. Pozibaval je dreve-
sa, s katerih so padale kepice
snega. To tišino zimskega miruje
motilo le brenčanje avtomobilov
na cesti.
Ker se rada sprehajam v snegu,
sem se toplo oblekla in odšla na
svež zrak. Hodila sem po zasne-
ženi potki in komaj rezala sivo,
nepridipravo meglo. Napotila
sem se ob gozdu, kjer je strašno
lepo, če se nate stresa sneg z mo-
gočnih dreves. Hodila sem že
precej časa, ko mimo smreke
zdrsne rjava senca. Strašno sem
se prestrašila, a ko sem videla
malo gozdno žival, se mi je odva-
lil kamen od srca. Bila je srnica,
pokrita z rjavo dlako, posuta
z belimi pikami in črno liso nad
očmi. Migala je s pristriženimi
uhlji ter vihala smrček. Njene
rjave oči so me prodorno gledale.
Videla sem, da ji iz noge curlja
kri. Počasi in previdno sem sto-
pila proti njej, daje ne bi prestra-
šila. Na moje začudenje se še ga-
nila ni. Pobožala sem jo po meh-
ki glavici. Srnica si je oblizovala
rano na nogi. Pripravila sem jo,
da je legla in tako sem laže ugoto-
vila, kaj je narobe. Poškodba ni
bila huda. Na srečo sem v žepu
imela robček in sem ji lahko
ustavila krvavenje. Prijela sem ji
nogo pod rano, zložila robček in
sem ji ustavila krvavenje. Prijela
sem ji nogo pod rano in ji pazlji-
vo povila koleno. To je bilo ureje-
no. Toda sedaj ima vonj po člove-
ku in mati jo bo sovražila. A srni-
ca ni mislila na mater, bila je lač-
na. Smrček je zarila med moje
dlani in iskala kaj za pod zob.
Prijela sem jo v naročje in jo od-
nesla domov. Mamica in očka sta
me, seveda, začudeno gledala,
vendar sta takoj razumela, ko sta
videla povito nogo. Sama sem jo
nahranila in zelo rada je jedla.
Očka pa je iz lesa napravil krmil-
nico, vanjo natlačil seno in nesla
sva jo na KRAJ, KJER SEM NA-
ŠLA UBOGO SRNICO. - Živali-
co pa smo obdržali doma, saj je
bila še prešibka, da bi zmogla sa-
ma hoditi. Drugega dne je že ve-
selo skakljala po hlevu. Ko sem
notri stopila jaz, je takoj pritekla
k meni. Odvezala sem ji nogo.
Rana je bila zaceJjena. Sena je
imela še od prejšnjega dne, zato
mi ni bilo potrebno prinesti no-
vega. Čez kakšno uro sem jo ne-
sla nazaj v gozd. Namazala sem
jo z blatom, da ne bi imela vonja
po človeku. Veselo je stekla proti
gozdni jasi. Gledala sem za njo.
Skakljala je, kakor da jo nosi ve-
ter. Bila je polna novega življenja
in radosti. Skrila se je za grmov-
je. Tako sem dala še nekaj sena
v krmilnico in počasi odšla po
samotni poti proti domu. Še en-
krat sem se ozrla in videla mlado
srnico s svojo mamo. Bila sem
srečna, da sem ji lahko pomaga-
la. Molče sem nadaljevala pot...
BARBARA BRINOVŠEK, 6. a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
IVIoi kraj
v Kompolah stojijo tri pomemb-
ne ustanove. To so cerkev Sv. Lo-
vrenca, gostilna Kovačevih, po
domače Špulcaijevih in naša šo-
la, v kateri se otroci učimo. Kom-
pole krasijo lepe, nove hiše, veh-
ko drevja, travnikov in njiv, kate-
re obdelujejo okoliški kmetje.
Moja pot v šolo je zmeraj prekrat-
ka zato, ker je tako lepa. Upam,
da mi ne bosta prehitro minili še
dve leti šolanja v Kompolah.
SEBASTJAN MASTNAK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Delavski svet
»MINERVA«
Žalec-Zabukovica
razpisuje
prosta dela in naloge
vodja splošne službe
-	najmanj višja šolska izobrazba pravne usmeritve
-	pet let delovnih izkijšenj, od tega najmanj tri na
vodilnih delovnih mestih
- organizacijske sposobnosti in sposobnosti za vodenje
- predložitev organizacijske zasnove in koncept dela
splošne službe v prihodnje
Za navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za
dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z ustreznimi doka-
zili v roku 15 dni od dneva objave na naslov »MINERVA«
Žalec-Zabukovica, 63310 Žalec.
FO MERX Celje,
Ul. 29. novembra 16;
po pooblastilu
DS TGP »SAVINJA« Laško,
z dne 14. 11. 1989
razpisuje:
JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO
Poslovno-stanovanjskega objekta »NOVA PO-
ŠTA«, Globoko 1, Rimske Toplice, s tlorisno površi-
no 334,71 m^, ki obsega klet, pritličje z gostinskim
lokalom, prvo nadstropje in podstrešje, ki je vpisan
na vložni številki 175 k.o. Plazovje.
Izklicna vrednost poslovno-stanovanjskega objekta
s pripadajočim zemljiščem znaša 950.100,00 din.
Davek od prometa nepremičnin plača kupec.
Ogled je možen vsak dan med 11.00 in 14.00 uro.
Nakup se izvede po načelu »videno-kupljeno«, zato
kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Javna licitacija bo 9. februarja 1990 ob 12.00 uri,
v prostorih FO MERX, Ulica 29. novembra 16, Celje.
Interesenti so dolžni vplačati 10% izklicne cene kot
varščino na žiro račun FO: 50700-605-21, do 10.00
ure na dan licitacije. Družbena podjetja lahko kot
varščino predložijo bariran ček.
Komisija bo izmed ponudnikov izbrala tistega, ki bo
ponudil najugodnejše pogoje glede cene, načina
plačevanja in rokov.
Z najugodnejšim ponudnikom bo v 8. dneh po javni
licitaciji sklenjena pisna pogodba.
HMEZAD
DO HRAM ŠMARJE
Kmetijstvo - trgovina
Po sklepu delavskega sveta Hmezad, Hram,
Kmetijstvo in trgovina Šmarje pri Jelšah
objavlja
JAVNO PRODAJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v soboto, 10. 2.
1990 ob 10.00 uri na obratu Imeno (pri železniški
postaji).
1.	TraktorIMT5220(neizpraven), 1986	Ikom.
2.	Plug za IMT 5220 5 brazdni, 1986	1 kom.
3.	Koruzni kombajn KK-30,1982	1 kom.
4.	Sejalnica za koruzo, 6 redna, 1982	1 kom.
5.	Trosilec gnoja 31, Tehnostroj, 1982	2 kom.
6.	Sejalnica za pšenico, 18 redna	Ikom.
7.	Motorna freza »Agria«	1 kom.
8.	MulčerSMS200-nekompletan	2kom.
9.	Plug, plužne glave - več kosov
10.	Voz gumi	1 kom.
11.	Zastava850-Kombi(neregistriran 1984) Ikom.
12.	Zastavafičo-registriran 1985	Ikom.
13.	Termogen 125.000ocal	Ikom.
14.	Oprema za prosto rejo nesnic
15.	Alu cevi za namakanje - več kosov
16.	Škropilnica Majers, 4001	Ikom.
17.	Razno - peči, mize, idr.
Ogled osnovnih sredstev je 1 uro pred licitacijo,
morebitne informacije lahko dobite po telefonu (063)
821-257. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične
osebe, ki pred licitacijo plačajo 10% varščino.
Nakup je po sistemu »videno - kupljeno«, reklamacij
ni.
Kupec plača kupnino takoj ali najkasneje v 3. dneh
s prometnim davkom.
ZA RAZVEDRILO
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 15
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 23. januarja 1990 do 9. ure dopol-
dan. Rešene križanke lahko prinesete
tudi osebno, na vhodnih vratih je pošt-
ni nabiralnik. Na kuverto napišite NA-
GRADNA KRIŽANKA in svoj točen
naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: ŠPORT, PALMA, KU-
LOAR, OLEAT, CELJSKI PLESNI,
ORKESTER ŽABE, OSLA, ITEA,
OKI, OMERSA, LIKVOR, SER, KON-
DUKTER, ERIK, N. H., ASKET, ER-
KEL, CEVKA, RTINA, ROALD,
AJVAR.
izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Borut
Jamernik, Slomškova 16, 63230
Šentjur.
2.	nagrado 50 din prejme: Ida Petro-
vič, Cankarjeva 13, 63000 Celje.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo:
Vesna Gobec, Poženelova 3, 63270 La-
ško; Drago Bradač, Ljubljanska 10,
63000 Celje in Roza Huš, Vojkova 4,
63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
HOROSKOP
• OVEN
Ne boste zmogli vsega dela. ki ste si ga naložili. Zataje najbolje, da že
vnaprej črtate kakšnega izmed vaših načrtov. Na srečo se bo vaša trenutna
zaletavost postopoma umirila in bo tako prišlo dokaj ugodno obdobje za
družabnost. Ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bole ta
v prihodnje še dokaj koristil.
BIK
Izogibajte se prepirom, saj lahko ena sama beseda uniči dolgotrajen trud.
ki ste ga vložili. Če želite izvedeti prijateljeva čustva, mu raje stopite
nasproti in mu tako olajšate delo. V poslu ne popustite, ampak vzts^jajtc na
svoji poti. dokler se ne bo pokazalo, da ste imeli prav. Pazite se. da vas delo
preveč ne zanese.
•	DVOJČKA_
čimprej naredite korak, ki se vam zdi hkrati mikaven in nevaren. To
vsekakor ne bo ugajalo tvoji celotni okolici, je pa edini način, da še naprej
ostanete v centru zanimanja. Glede ljubezni si delate vse preveč skrbi, зцјје
prav skrb zadnje na kar lahko pomislite. Poskrbite raje za svoje zdravje.
•	RAK	~
Poskušali boste iti z glavo skozi zid. namesto da bi ubrali daljšo, vendar
sigurnejšo pot. Raje odnehajte pravočasno, saj se vam nasprotnem
primeru ne obeta nič dobrega. Sploh pa sedaj ni pravi čas. da se v takšni
količini posvečate poslom - rajše prisluhnite svoji družini in preživite
miren družinski vikend.
• LEV
Zaman čakate, da se vam bo želja izpolnila kar sama od sebe. Ah niste še
nikoli slišali, da se jeza srečo potrebno presneto potruditi? Ob koncu tedna
\vas bo doletelo prijetno presenečenje obliki starega znanca, s katerim ste
in še boste preživeli dosti prijetnih uric. Poskrbite za svoje zdravje, saj
lahko drugače pristanete i- bolnišnici.
DEVICA
Premislite preden se boste zapletli i- avanturo, pa n^ bo le ta ljubezenska
ali pa na poklicnem podorčju. Raje se držite preverjenih kombinacij, saj
vam vaše trenutno razpoloženje česa drugega niti ne dopušča. Za druge pa
naj vas nikar ne skrbi, dovolj so vam vaše lastne skrbi, morda celo preveč ?
• TEHTNICA
Skrajni čas je. da počasi uredite svoje odnose s prijatelji, ki ne vedo več.
kaj se z vami dogaja. Vse preveč se posvečate svojim skrbem. pri tem pa
pozabljate, da niste edini, ki vas potrebuje. Nikar predolgo ne premišljujte,
saj se vam lahko vse skupaj vrne kot izredno neugoden bumerang.
ŠKORPIJON
Naj vas pretekli uspehi nikar ne uspavajo, sedaj je pravi čas. da si utrdite
svoje poslovne stike. Prihaja obdobje, ko boste potrebovali obilico denarja,
zato si ga rule zagotovite vnaprej, da ne bo kasneje težav. Ustrežite
partnerju in mu predlagajte kratek romantični oddih ob koncu tedna.
• STRELEC
Naj vam ne bo neprijetno prositi za pomoč prijatelja, za katerega tako ali
tako veste, da vam je naklonjen. Zagotovo vam je ne bo odrekel. se
zaveda, da ste nekoč tudi vi pomagali njemu. Glede ljubezni: sicer posku-
šate prikriti svoja čustva, vendar bo veliko bolje, da jih pokažete in priznate
svoj odnos do ljubezni.
• KOZOROG
Vihar je sicer minil, toda ostali ste vi in vaša čustva. Nikar se ne
samopomilujte. tem več si odkrito priznajte svoje napake. In sploh ni res. da
je vse izgubljeno: prijatelji vam še vedno stojijo ob strani, to pa je tudi
najvažnejše. Za začetek poskusite spraviti skupaj vsaj poklicno plat svo-
jega življenja.
VODNAR
Zgodilo seje. da se začenjate počasi ozirati na stvari, ki so vam bile nekdaj
le neobvezno razvedrilo. Pazite, da ne zaidete predaleč, saj se vam lahko
prekomerna občutljivost še kako ma.ščuje. Glede partnerja si nikar ne
delajte skrbi, saj bi le ta bil za vas pripravljen storiti vse. Tuda nikar vam naj
to ne stopi v glavo.
• RIBA
Vaše nekdanje sanje poi^tajajo počasi tudi resničnost. To vam bo vseka-
koi dodobra spremenilo va.'ie življenje. Proti koncu tedna vas čaka nepriča-
kovano srečimje .s starim prijateljem, ki ga boste kar najbolje izkoristili.
Začnite .se ukvarjati s športom in pustite razvade, ki vam jemljejo tako
denar kot tudi zdravje.
bodeči
Kandidat
Po Celju smo že lahko videli lepake s sliko Ivana
Krambergerja in njegovim programom. To je prvi
kandidat za predsednika Slovenije, ki se je na tak
način lotil volilnega postopka. Po zahodnem vzoru.
Če mu bodo sledili še drugi, bodo imele tiskarne
kar veliko dela.
Zimska I
Pravijo, da gre v Zre-
čah in na Rogli ta čas
najbolj v promet ene vr-
ste razglednica.
Tista z motivom »Ro-
gla v snežnem metežu«.
Za spomini
Zimska II
v Rogaški Slatini lah-
ko od ponedeljka uživa-
jo v zimskih športih in
veselju na snegu.
Na posebni razstavi.
ZA SPRAVO BI NEKATERI RADI
UVELJAVILI LE RESNICO ENO PRAVO.
Bilo bi lepo,
če bi volitve pogosteje imeli,
pomenilo bi to,
da bi politiki pogosteje med nas pridr-
veli.
Nekje vmes
(Ali račun brez krčmarja)
Ob sporu o selitvi sedeža
slovenskega elektrogospo-
darstva iz Maribora v Ljub-
ljano, so nekateri pomislili,
da bi lahko bil sedež tudi
nekje vmes - recimo v Ce-
lju. Saj leži Celje med dve-
ma velikima elektrarnama:
NE Krško in TE Šoštanj, pa
še Trbovlje so blizu.
Seveda so lahko to res le
pomislili; pa še to le neka-
teri.
Tja - sem
Zdravilišče Rogaška
Slatina bo izvažalo zdra-
vilno mineralno vodo
v Združene države.
Še bolje bi bilo, če bi
jo več Američanov hodi-
lo piti kar v Rogaško Sla-
tino.
Prisluhnili
mladim
Le kdo pravi, da celj-
ski učitelji niso priprav-
ljeni prisluhniti mladim.
Pred dnevi jim je spre-
govoril sam prvi ZSMS-
jevec Jože Školjč. Upaj-
mo, da so od tega preda-
vanja kaj odnesli.
Čudno
Res čudne stvari se
dogajajo pri nas.
Večje ko imajo težave
v tovarnah, več dopusta
imajo delavci.
Bojkot
Očitno beseda bojkot
pri nas vse bolj pridobi-
va. Nismo se še znebili
srbskega, že nekateri
napovedujejo tudi pri
nas bojkot dragih iz-
delkov.
Katere pa bi potem še
sploh lahko kupovali!?
1У
Ženske izginjajo
iz politike
Pa ne, da so šele zdaj zvedele, da je poli-
tika ku..ai
Glej posojilo - kdor dobro misli, prispevek naj da!
Upajmo, da je to naložba, ne denar v lonec brez dna!
Bodice
Bojne sekire ni možno
zakopati, če bostaja
preveč - »ideoloških
ljudožercev«.
Strah pred letenjem
ni ovira - za življenje
v oblakih.
Politika cen in delitev
osebnih dohodkov po-
tekata po geslu
-	»udri po siromaku!«
Ukrepi družbenega
varstva ali družbene-
ga molzenja? - to je
zdaj vprašanje.
Zdaj imamo konverti-
bilni dinar, kdaj bo-
mo imeli konvertibil-
no pamet?
Resnica je kot prava
kava - mnogim naglo
dvigne krvni pritisk.
Volk, ki preveč tuli, je
kljub menjavanju
dlake - nemočen proti
črnim ovcam.
Inflaciji že dolgo želi-
mo postriči peruti, to-
da do zd¡Q smo vedno
uporabili - zarjavele
škarje.
Nekateri očitno še
vedno mislijo, da se
reforme izvajajo
-	s komolci.
Nekateri so se dolga
leta tolkli po prsih, da
zdaj lahko tolčejo - po
glavi idejne nasprot-
nike.
Že zdavnaj smo prišli
stvari do dna - večno
smo na gospodarskem
dnu.
Letošnja zima je kot
ekonomska politika
vse je zavito
v meglo.
Morje problemov bo
pogoltnilo še mnogo
-	ekonomsko-politič-
nih neplavalcev.
Ekonomsko-politična
mineštra se spremi-
nja - v ideološko eno-
lončnico.
Kdor mnogo politizi-
ra - v švicarski banki
profitira.
MARJAN BRADAČ
16. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
INFORMACIJE
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Pomagamo
planincem obnavljati dom
na Okrešlju
Ta teden so prispevali
догепјешда!
Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje,
Fanči Grobelnik za pok. Gustava 1000,00 din
Božo in Blaž Razlag, Dobriša vas 100,00 din
Katja Herič, Žalec 50,00 din
Doslej smo zbrali že 26.790,00 din
Prispevke za obnovo
Frischaufovega doma na
Okrešlju lahko nakažete
na žiro račun: Sklad
skupne porabe NT in RC
50700-720/3-21198
s pripisom - za obnovo
Frischaufovega doma.
Doslej so že prispevali:
Hmezad
EXPORT-IMPORT
Elkroj
Gostišče Štorman
Marija Fajgel
Nada Božič
Vera Amenitsch
Miro Podjed
Rudi Burina
Akcijo za pomoč
celjskim planincem
počasi zaključujemo,
zato pozivamo vse, ki še
želijo pomagati
obnavljati Okrešelj, da se
čimprej vključijo
s svojimi prispevki.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje d.d., Celje
Ljubljanska banka Splošna banka Celje obvešča cenjene stranke, da
tudi letos odobrava
stanovanjska posojila
občanom,
za naslednje namene:
-	nakup novih stanovanj od proizvajalcev ali organizacij pooblašče-
nih za te posle
-	nakup starih stanovanjskih enot od pravnih in fizičnih oseb
-	graditev stanovanjskih hiš
-	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
-	plačilo stroškov pridobivanja in komunalnega opremljanja stavb-
nega zemljišča
-	plačilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na
družbenem stanovanju
-	nakup in gradnjo garaž
Posojilo si občan pridobi na podlagi
-	namenskega varčevanja
-	namenske vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti
prodanih konvertibilnih deviz - 300%
-	lastne udeležbe, ki jo zagotovi
-	s prodajo konvertibilnih deviz i
-	z vplačilom dinarskih sredstev j
Obrestna mera za posojila na podlagi vezave je 14%, odplačilna doba
pa je odvisna od namena porabe.
Posojilo na podlagi udeležbe občan vrača po 18%-obrestni meri.
Tistim občanom, ki so že dosedaj izpolnili pogoj namenskega varče-
vanja ali najeli stanovanjsko posojilo na podlagi vezave sredstev,
banka odobri posojilo za zaključitev finančne konstitucije. Obrestna
mera za posojilo je 21%, odplačilna doba do 10 let.
Podrobnejše informacije in pojasnila prejmejo občani v Poslovni
enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Vrunčeva 1 in
v vseh enotah Splošne banke Celje, ki opravljajo posle stanovanj-
skega kreditiranja.
Ml ZA EMO - EMO ZA NAS
RAZPIS POSOJILA
PODJETJA EMO CELJE
-	Posojilodajalci: delavci EMO, njihovi svojci, upokojenci in
ostali občani
-	Pogoji:
-	najmanjši znesek po posamezniku 100,00 din
-	rok razpisa in vplačila od 19. 1. do 28. 2. 1990
-	rok vračila 13 mesecev, to je od 19. 2. do 28. 3. 1991
-	20% realna obrestna mera
-	zagotovljeno razmerje do DEM
-	možnost kasnejše zamenjave za obveznice ali delnice
-	Olajšave:
posojilodajalci imajo možnost nakupa EMO izdelkov z dodatnim
popustom v Industrijski prodajalni EMO
-	10% popust v času vezave, možnost nakupa do višine posojila
-	30% popust na koncu vezave, možnost nakupa do višine posojila in
obresti
-	sodelovanje pri ŽREBANJU po končanem vpisu posojila z 10 pri-
mernimi nagradami EMO koristnih in cenjenih izdelkov
Možna predčasna vrnitev posojila v slučaju višje sile pri posojiloda-
jalcu.
Vse druge informacije v zvezi z razpisonn lahko dobite v računovod-
ski službi.
Vplačila sprejema hranilna služba EMO vsak delovnik od 8.-12. ure.
Ml ZA EMC - EMC ZA NAS
EMC
63000 Celje, Mariborska 86,
telefon: (063) 32-112, telex: 335-12 YU EMO_
NASVETI
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 17
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje
Bralec R. A. iz Celja je po-
stavil vprašanja, kako je
predeljen vojni zločin, ali je
Jugoslavija podpisnica
kakšne mednarodne kon-
vencije o vojnih zločinih in
zakaj vojni zločin ne za-
stara?
Odgovor
Kot vojni zločin so oprede-
ljene najrazličnejše kršitve
pravil vojnega prava, kot so
ta opredeljena v najrazličnej-
ših mednarodnih aktih.
Z Moskovsko deklaracijo
o vojnih zločinih iz leta 1943
so bili postavljeni principi,
da bodo vojni zločinci vrnje-
ni v države, kjer so storili
vojne zločine, ter da jim bo
sojeno po zakonodaji države,
kjer so bila dejanja storjena.
Po drugi svetovni vojni so
vojnim zločincem sodila
mednarodna vojna sodišča
v Nürnbergu in Tokiju.
Statut mednarodnega voj-
nega sodišča v Nürnbergu
kvalificira kot vojni zločin
sledeča dejanja: ubijanje tal-
cev; deportacije na suženj-
sko delo ali drugo delo civil-
NAŠVETi
ZA DOM
Lesene stvari, mize, klopi,
ki niso popleskane, navlaži
z vodo, odrgni z razrezanim
krompirjem ter umij z vodo,
v kateri je nekoliko sode.
Povoščeno platno očisti-
mo z vročim kisom in osuši-
mo s krpo ali pa ga tudi lah-
ko očistimo s posnetim
mlekom.
Lakasto usnje čistimo
s terpentinom.
Ogledala obriši s špiritom
in izlošči s krpico.
Steklo na oknih čisti z mil-
nico brez sode, osuši in izloš-
či z bencinom. Ali pa daj
v vodo malo špirita in čisti
s tem okna. Ko jih čistiš, ne
sme nanje sijati sonce. Lah-
ko pa jih očistiš tudi z navla-
ženim časopisnim papirjem
ter jih osušiš s krpo.
Beli madeži na pohištvu
(lakiranem, železnem in lese-
nem) izginejo, če jih nama-
žeš s špiritom, zmešanim
z malo vode. Poskušaj, da ne
bi bil špirit prehud za barvo.
Nato drgni s krpo. Lahko pa
držiš nad madežem vročo lo-
patico za premog.
Madeže na pohištvu, ki jih
povzročijo vroči krožniki in
drugo, potresi s pepelom ci-
gar, pusti tako nekaj časa,
nato pa drgni z volneno
krpo.
Madeže na pohištvu, ki jih
napravi voda, potresi z vlaž-
no soljo, nato zbriši z meh-
kim suknom ter izlošči
z mehko plutovino (zama-
škom).
Polirano pohištvo briši
z mehko krpo, namočeno
v terpentinu, nato pa izlošči
s čisto krpo. Lahko pa upo-
rabiš tudi različne polirne
kreme ali tekočine.
Prevleko na pohištvu
ščetkaj v isti smeri s ščetko,
namočeno v vodi s terpenti-
nom ter obriši s krpo. Barve
oživijo in prevleka je tako tu-
di zaščitena proti moljem.
Preproge čistimo z vlaž-
nim, na koščke raztrganim
časopisnim papirjem ali
s prekuhanimi čajnimi listki.
S tem drgnemo preprogo,
nato jo iztepemo.
* Barvasta vrata umivaj
z vodo, ki si ji pridala malo
salmijaka in terpentine.
V vedrico vode daj eno žlico
vsakega.
nega prebivalstva okupirane
države; ubijanje vojnih ujet-
nikov ali grdo ravnanje z nji-
mi; ropanje javne in zasebne
lastnine; neutemeljeno ruše-
nje mest in vasi, kot tudi pu-
stošenje, ki ni opravičeno
z vojnimi potrebami. Praksa
sodišč, ki so sodila vojnim
zločincem po П. svetovni
vojni pa je štela kot dejanja
vojnega zločina tudi: ubija-
nje ali povzročanje ran so-
vražniku, ki je odložil orožje,
se brezpogojno predal ali pa
nima sredstev za obrambo;
surovo postopanje z ranjen-
ci, bolniki ali vojnimi ujetni-
ki; namerno streljanje na
parlamentarce; streljanje na
nebranjena mesta ali na ne-
vojaške cilje; zastrupljanje
vodnih virov; bombardira-
nje, katerega edini cilj je ubi-
janje civilnega prebivalstva;
uporabo ostalih bojnih sred-
stev in načinov bojevanja, ki
so prepovedani s pravili
mednarodnega vojnega pra-
va in podobno.
Temeljna pravila vojnega
prava vsebujejo Haške kon-
vencije, od katerih je najpo-
membnejša IV. konvencija
in njena priloga - Pravilnik
o zakonih in običajih vojsko-
vanja na kopnem, ki oprede-
ljuje udeleženca v vojni, po-
jem vojnih ujetnikov, načine
vojskovanja, bombardiranje,
položaj parlamentarcev, ka-
pitulacijo, premirje, okupa-
cijo in drugo. Večina pravil,
ki jih vsebujejo Haške kon-
vencije (sprejete v letih 1899
in 1907), in ki niso glede na
kasnejši razvoj vojnega pra-
va že presežena, so obvezna
ne samo za države, ki so kon-
vencijo ratificirale, temveč
so ta pravila prerastla v med-
narodno običajno pravo, ter
se smatra, da so obvezne za
vse države. Predstavljajo vr-
sto načel, ki s stališča vojne-
ga prava pomenijo temelj za
presojanje ali je določen po-
stopek v vojni dovoljen ali
prepovedan, ter kot takšna
pomenijo tudi temelj oz. kri-
terij za opredelitev vojnega
zločina.
Nadalje so pomembne za
opredehtev ravnarija, ki ga
pojmujemo kot vojni zločin
Ženevske konvencije iz leta
1949, in sicer Konvencije
o zaščiti žrtev vojne (Kon-
vencija o izboljšanju položa-
ja ranjencev in bolnikov
v oboroženih silah v vojni;
Konvencija o izboljšanju po-
ložaja ranjencev, bolnikov in
brodolomcev v oboroženih
silah na morju; Konvencija
o ravnanju z vojnimi ujetniki
ter konvencija o zaščiti civil-
nih oseb v vojni), katere je
med prvimi podpisala tudi
Jugoslavija, ter jih tudi rati-
ficirala. Prav tako je Jugosla-
vija tudi podpisnica Kon-
vencije o zaščiti kulturnih
dobrin v primeru oborožene-
ga spopada, podpisane v Ha-
agu leta 1954.
Kršitev navedenih medna-
rodnih pravil, lahko pod do-
ločenimi pogoji pomeni de-
janje vojnega zločina.
Temeljna mednarodno-
pravna načela so vnesena tu-
di v Kazenski zakon SFRJ,
poglavje 16 - Kazniva deja-
nja zoper človečnost in med-
narodno pravo, kjer je pojem
vojni zločin uporabljen za tri
kazniva dejanja: vojno hudo-
delstvo zoper civilno prebi-
valstvo (čl. 142); vojno hudo-
delstvo zoper ranjence in
bolnike (čl. 143); vojno hudo-
delstvo zoper vojne ujetnike
(čl. 144) Vendar je glede na
opisano definicijo vojnega
zločina razumljivo, da pred-
stavljajo vojne zločine tudi
ostala kazniva dejanja iz
šestnajstega poglavja Kazen-
skega zakona SFRJ (Proti-
pravno pobijanje in povzro-
čanje ran sovražniku; proti-
pravno jemanje stvari ubi-
tim in ranjenim na bojišču;
uporaba nedovoljenih boj-
nih sredstev; kršitev parla-
mentarčeve pravice; surovo
ravnanje z ranjenci, bolniki
in vojnimi ujetniki; uničeva-
nje kulturnih in zgodovin-
skih spomenikov), pod po-
gojem, da so zaradi takšnega
ravnanja nastale hude posle-
dice. Prav tako se smatra za
vojni zločin v širšem smislu
tudi kaznivo dejanje genoci-
da (čl. 141), posebna oblika
pa je tudi organiziranje sku-
pine in spodbujanje h geno-
cidu in vojnim hudodel-
stvom (čl. 145).
Po jugoslovanskem pravu
velja kot vojni zločin vsak
zločinski in nehuman posto-
pek, ki je storjen za časa voj-
ne ali oboroženega spopada
proti civilnemu prebival-
stvu, rarijencem in bolnikom
ter vojnim ujetnikom, s kate-
rim so bila prekršena pravila
mednarodnega prava, ter ni
nujno potrebno, da se je sto-
rilec zavedal, da s svojim
ravnanjem krši ta pravila.
Vojni zločin se lahko izvrši
kot storitev dejanj kot so
uboji, mučenja, nečloveško
postopanje vključno z biolo-
škimi eksperimenti, prisilje-
vanje na prostitucijo in po-
silstva, zastraševanje, jema-
nje talcev, deportiranje
v koncentracijska taborišča,
teroristični ukrepi, kolektiv-
no kaznovanje, prisiljevanje
k službi v sovražnikovih
oboroženih silah ali obvešče-
valni službi, izstradanje pre-
bivalstva, zaplemba premo-
ženja, plenitev premoženja
prebivalstva ter druga po-
dobna dejanja, lahko pa sto-
rilec izda tudi ukaz, da se
storijo ta dejanja.
Dejstvo, da vojni zločini ne
zastarajo, pomeni dejansko
izjemo od instituta zastara-
nja, razlogi pa so predvsem
kriminalno - politične nara-
ve. Predvsem gre za izredno
težka in družbeno nevarna
kazniva dejanja, pri katerih
gre za brezobzirno teptanje
osnovnih človekovih pravic
ter uničevanje osnovnih po-
gojev človeškega sožitja.
Takšna ravnanja se ne more-
jo pozabiti niti ni upraviče-
no, da se pozabijo. Razen te-
ga je ideja o zastaranju veza-
na na namen samega kazno-
vanja, po daljši dobi ni več
smotrno, ker se je storilec
sam resocializiral, kar pa ni
mogoče trditi za storilce voj-
nih zločinov; le-ti niso po-
navljali svojih dejanj zgolj
zaradi tega, ker za to niso
imeli več priložnosti, izkuš-
nje pa kažejo, da so mnogi
vojni zločinci predstavljali
potencialno nevarnost za no-
va nečloveška dejanja v pri-
meru eventuelnega novega
oboroženega spopada. Nena-
zadnje je nezastarelost voj-
nih zločinov po naši kazen-
ski zakonodaji tudi rezultat
mednarodne solidarnosti
s stališčem, da se ne smejo
pozabiti vojni zločini, niti za-
radi pobud iz katerih so na-
stali, niti zaradi posledic, ki
so nastale. Tako je General-
na skupščina Združenih na-
rodov sprejela resolucijo leta
1968, ter oblikovala tekst
mednarodne Konvencije
o nezastaranju vojnih zloči-
nov in zločinov zoper člove-
štvo, ki jo je naša država rati-
ficirala leta 1970. Že leta 1965
pa je bilo v naši kazenski za-
konodaji določeno, da kazni-
va dejanja genocida, vojnega
hudodelstva zoper civilno
prebivalstvo, vojnega hudo-
delstva zoper ranjence in
bolnike, vojnega hudodel-
stva zoper vojne ujetnike in
organiziranja skupine in
spodbujanja h genocidu in
vojnim hudodelstvom, torej
vojni zločini, ne zastarajo.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašai^a za pravno po-
svetovalnico na naslov: No-
vi tednik, Trg V. kongresa
3 a, Celje in vprašanju pri-
ložijo kupon za posvetoval-
nico.
Zimske solate
Slanikova solata
Za njo potrebujemo
2 krompirja v oblicah,2 file-
ta slanika, 1 jabolko, 1 rezi-
no kuhane šunke ali nekaj
ostankov pečenke, 1 kislo
kumarico, 1 žlico pese, 1 dl
kisle smetane, 1 dl jogurta,
poper, mleto kumino, Ш
žličke gorčice, 1/2 žličke
hrena iz tube, 1 žlico sojine
omake in nekaj brizgov
Worchester omake.
Kuhan krompir olupimo
in narežemo na tanke rezine.
Jabolko olupimo, razrežemo
na pol in narežemo še na
manjše koščke. Enako razre-
žemo šunke ah ostanke pe-
čenke, kislo kumarico in do-
bro odcejeno rdečo peso, pa
tudi slanikove filete. Kislo
smetano, jogurt in ostale do-
datke stepemo z metlico, zli-
jemo na solato in rahlo pre-
mešamo.
To solato moramo pustiti
vsaj pol ure in jo potem še
enkrat premešamo.
Solina solata
Za eno osebo potrebuje-
mo: 250 g sojinih kalčkov,
1	paradižnik, 1 majhno kon-
zervo drobnega graha, 2 re-
zini šunke, 1 žličko kisa,
2	žlici olja, 2 žlici sojine
omake, nekaj kapljic limo-
ninega soka, soljeno vlože-
no čebulo in poper.
Pol sojinih kalčkov prelije-
mo z vrelo vodo in jih pusti-
mo notri nekaj minut. Para-
dižnik operemo in ga nareže-
mo na tanke trakove. Prav
tako na tanke rezine nareže-
mo šunko. Grah stresemo
v cedilo in odcedimo. Iz kisa,
olja, sojine omake, limonine-
ga soka, soljene čebule in
svežega zmletega popra pri-
pravimo marinado in jo zlije-
mo na sojine Halčke, ki smo
jih prej dobro odcedili. Osta-
le dodatke počasi vmešamo
v solato. Drugo polovico so-
jinih kalčkov pripravimo še
v istem tednu in sicer jih pre-
pražimo na surovem maslu
in postrežemo k hitro pri-
pravljenemu zrezku, zarebr-
nici ali jetrom.
Tunina solata
Za eno osebo potrebuje-
mo: 1/2 konzerve tune, 2 žli-
ci riža, 2 čebuli, 1 žličko so-
li, 1 kislo kumarico, 1 žličko
kaper, 2 žlici gotove zači-
njene marinade za solato.
Tuno dobro pretlačimo
z viUcami in jo damo v manj-
šo skledo. Riž kuhamo v ve-
hki količini slane vode, v ka-
tero smo dah tudi 1 čebulo.
Kislo kumarico narežemo na
drobne kocke, kapre drobno
nasekljamo, čebulo nareže-
mo na obročke, kot las tan-
ke. Kuhan riž splaknemo
z mrzlo vodo, na cedilu ga
odcedimo. Potem ga strese-
mo v skledo k tuni, dodamo
vse ostale sestavine, tudi ma-
rinado in vse skupaj rahlo
premešamo. Pustimo stati še
najmanj 10 minut. Zraven
pripravimo popečene kruh-
ke, ki jih lahko na tanko na-
mažemo s surovim maslom.
ZDRAVILNE RASTLINE
Vratič
Vratič (Tanaceum vulgare L.) spada v red nebi-
novk, ki jih je približno 650 vrst. K njim moramo
prišteti še številne zvrsti in njihove hibride, ki jih
gojijo po vrtovih. Večina raste divje v Ameriki,
mnogo pa jih najdemo tudi v Evropi, Aziji in južni
Afriki.
Vratič je trajnica. Iz korenike požene več pokončnih,
nerazvejanih stebel, ki zrastejo do 150 cm visoko. Listi
so nasprotni, enojno ali dvojno pernato narezani, lističi
ob robu pa še napiljeni ali narezani. Po obeh straneh
listne ploskve so oljne žleze. Cevasti rumeni cvetovi so
združeni v številne koške na vrhu poganjkov. Plod je
robata rožka. Zmečkani deli rastline imajo močen vonj
ter pekoč okus.
Raste po vsej Sloveniji po pustih in suhih krajih, ob
potokih in nasipih, ob robu gozdov itd. Cveti od julija
do oktobra, ko rastlino tudi nabiramo. Vsebuje ete-
rično olje, ki je v pretežni meri iz d-tujona, nato gren-
čine, čreslovine, sluzi itd.
Cvetovi in listi dajo kot 10%-zvarek slabo učinkujoče
sredstvo proti navadnim glistam in podančicam. Na
kožo učinkuje vratičevo eterično olje blago dražeče in
ga lahko podobno uporabljamo kot seme črne ogr-
ščice. Vendar zaradi njegove strupenosti nekontroh-
rana uporaba ni brez nevarnosti. Zato uporabo pri-
pravkov iz vratiča danes opuščamo, ker imamo že
boljše pripravke proti glistam, ki jih je razvila farma-
cevtska industrija. Včasih so čaj iz vratičevih cvetov in
Ustov uporabljan za splavljanje in je zastrupitev prišla
zelo hitro. Znamenja zastrupitve so bljuvanje, telesne
bolečine, težave v želodcu in črevesju in pri večjih
količinah težko dihanje, nezavest; ter pri tem nasta-
nejo težke okvare notranjih organov, ki pogosto pov-
zročijo smrt. Kot prvo pomoč pri zastrupitvi z vratičem
moramo čim hitreje odstraniti strup iz želodca. Zato
uporabljamo emulzijo živalskega oglja in pripravimo
raztopino kalijevega permanganata za izpiranje
želodca. V sili lahko uporabljamo tudi mleko, ovseno
sluz in podobne tekočine. Zastrupljenca moramo takoj
spraviti k zdravniku!
Vratič zelo radi uporabljajo biovrtnarji za pripravo
škropiv proti vrtnim škodljivcem. 500 g svežega vra-
tiča namočijo v 10 1 vode in skuhajo kot čaj. Nato
precedijo in nerazredčeno škropijo pozimi proti
mrčesu, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru,
jagodnim pršicam, grizlicam, rjam in pepelastim
plesnim.
BORIS JAGODIC
MQDNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Kombinezon
Včasih tako pri-
ljubljeni, a že dolgo
zaničevani kombi-
nezoni ali »overal-
li« so znova ugle-
dali luč sveta. Po
zaslugi bistroum-
nih glav modnih
stilistov, ki vedo
kaj je udobno obla-
čilo, so se pojavili
na modnem prizo-
rišču v vseh mogo-
čih izvedbah - od
mladostno šport-
nega, elegantnega,
do razkošno sveča-
nega.
1.	Športen kroj hlač z vre-
zanimi žepi, zgornji del je se-
šit v stilu trenerke, okrašen
s prešitimi robovi in kovin-
skimi zadrgami. V pasu je
vpeljana gumica.
2.	Za elegantne popoldne-
ve je lahko »overall« sešit tu-
di iz yerseja. Hlače so nekoli-
ko širše, zgornji del spomi-
nja na klasično bluzo z rever-
ji in dvojnim zapenjanjem.
Če mu dodamo kratki bolero
iz istega materiala, dobimo
izviren komplet.
3. Svila, brokat ali saten
- za priložnosti, ki so nekaj
posebnega. Široke pižama
hlače se nadaljujejo v zgornji
drapirani del. Zadrgo v pasu
skrijemo s širokim trakom,
zavezanim v pentljo. Če izbe-
remo kontrastno barvo, bo
deloval kot glavni, efektni
povdarek na modelu.
RECEPT TEDNA
Nadevani paradižniki
Potrebujemo: 4 paradižnike, sol, 60 g kuhanega dolgozr-
natega riža, eno konzervo tunine v olju, žličko zelenega
sesekljanega peteršilja, bazilike, bel poper, naribano
limonino lupino, eno do dve žlici majoneze in list zelene
solate.
Paradižnike operemo, jim odrežemo pokrovčke in jih
izdolbemo z žličko. Posolimo in poveznemo na kuhinjski
papir, da se odcedijo. Riž zmešamo s tunino, ki smo jo
odcediU in razkosali z vihcami, s poprom, sesekljanim peter-
šiljem in baziliko, limonino lupino in majonezo. Z maso
nadevamo paradižnike. Pokrijemo jih s pokrovčki in ponu-
dimo na solatnih Ustih.
18. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
GLASBA RADIO
Krti rijejo po narodnozabavnem svetu
Med vse bolj uspešne narod-
nozabavne ansamble se zad-
nje čase uvršča tudi ansambel
Krt iz Zgornjih Stranj pri
Stahovici. Na Celjskem ta an-
sambel še ni posebej znan, s^
po večini nastopa na Gorenj-
skem in v Avstriji, ljubitelji
narodnozabavne glasbe pa ga
vendarle vse bolj spoznavajo
in cenijo.
Od kod pravzaprav ime Krt?
Čisto enostavno, tako se na-
mreč piše vodja ansambla Do-
minik Krt, ki pravi, da so do-
slej posneli že tri kasete, od
tega zadnjo z naslovom Pesmi
najdaljše noči, ki je skoraj že
razprodana. Njena značilnost
pa je, da so na njej tudi zabav-
ne melodije. Besedila za vse
skladbe so takšne, da opisujejo
sedanje razmere pri nas, vča-
sih tudi na šaljiv in z^edljiv
način. Takšna je denimo tudi
skladba z naslovom Če bi bil
delegat, ki se je kot predlog
uvrstila tudi na lestvico zabav-
nih melodij Radia СеЦе.
Ansambel Krt se ponaša že
tudi z nekaterimi nagradami,
med katerimi velja omeniti
ptujskega Zlatega Orfeja, na-
grado za najboljšo melodijo in
izvedbo na festivalu Števeijan
88 in пекад nagrad strokovnih
žirij na ptujskem festivalu.
Načrti? Radi bi samostojno
televizijsko odd^o, pa uvrsti-
tve na Maijanco in Lojtrco. No,
slednje se jim je že izpolnilo,
pravkar pa se dogovarjajo tudi
za televizijsko odd^o. Krti
pravijo tudi to, da potrebujejo
nova besedila za narodnoza-
bavno in zabavno glasbo. Pisci
пад besedila pošljejo na naslov
Ansambel Krt, Zg. Stranje 24,
61242 Stahovica. Se nek^ velja
omeniti na koncu. Stalni sode-
lavec ansambla je znani humo-
rist in podokničar Franc Pe-
stotnik, ki zna poskrbeti za do-
bro voljo na nastopih, ansam-
blu pa piše tudi besedila.
JANEZ VEDENIK
Nadrealisti razmigali celjsko sceno
v suboto je športna dvorana Golovec po dolgem času doživela dobro obiskan koncert (pravzaprav show Bosancev) saj je Top
lista nadrealistov privabila vanjo okoli dva tisoč Celjanov in okoličanov. Celjska predstava je bila ena izmed treh na slovenskem
delu njihove jugoslovanske turneje, za katero so pripravili povsem nove, na televiziji še ne izvedene skeče. Nekaj svojih skladb sta
odigrala tudi sarajevska benda Zabranjeno pušenje in Bombaj štampa, iz katerih članov je Top lista sestavljena. Zabranjenemu
pušenju je sicer pred dvema mesecema izšla nova plšča, Bombaj štampa ta čas pripravlja svoj drugi veliki vinil, Top listo
nadrealistov pa bodo na sarajevski televiziji spet pričeli snemati avgusta	ВР^ Foto: EDO EINSPIELER
RADIO CELJE
Četrtek, 1.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne' z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13.00
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dgodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek.
Petek, 2. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13.-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Sobota, 3. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
14.30 Prireditve,J 5.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 odprto
2 violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00
Zaključek sporeda.
Nedelja, 4. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne. 10.00 Poročila, 12.30
Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Povzetek novic, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 5. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13.00 (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica
RC, 13.00 Danes do 13.00 (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 7. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - rock gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
ČETRTEK, 1. 2.: 13.00 NAPOVED sporeda, Reklame, Obvestila,
14.00 Novice, Iz našga arhiva - narodnozabavne glasba, Reklame,
15.30 Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, Pogovor v živo (stari običaji, ljudska pesem
itd.) 17.00 Poročila, Obvestila, Reklame, Lestvica šopka domačih
(narodna-zabavna, in zborovska glasba), 18.30 Novice, Obvestila,
19.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 2. 2.: 13.00 Napoved sporeda. Nove in stare glasbene
uspešnice, Obvestila, 14.00 Novice, Instrumenti in glasovi, Reklame,
Mladi za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), Moč glasbe
(disco uspešnice ali gost v studiu), V dvoje - glasbena rubrika, 17.00
Poročila, Obvestila, Kontaktna oddaja - posebna tema s pisanim
glasbenim izborom, 18.00 Nagradna uganka (glasbena), 18.30
Novice, Obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 3. 2.: 13.00 Napoved sporeda. Obvestila, Reklame, 14.00
Novice, Kontaktna oddaja ali gost v studiu, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri
rožah, 17.00 Poročila. Obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice,
Obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 4. 2.: 13.00 Napoved sporeda. Vreme, Obvestila, 9.00
Minute za najmlajše, Reklame, 10.00 Poročila, Obvestila, 11.00 Kme-
tijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo.
PONEDELJEK, 5. 2.: 13.00 Napoved sporeda, reklame, 14.00
Novice. Obvestila, Šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ),
16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport-gosti v studiu,
17,00 Poročila, Obvestila, Šport, 18.00 Danes se vam predstavlja
(glasbena rubrika), 18.30 Novice, Obvestila, 19.00 Zaključek spo-
reda.
TOREK, 6. 2.: 13.00 Napoved sporeda. Reklame, 14.00 Novice,
Obvestila. Kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Turizem, Kultura - gosti v studiu,
17.00 Poročila, Obvestila. Turizem, Kultura, 18.00 Danes se vam
predstavlja (glasbena rubrika), 18.30 Novice, Obvestila, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
SREDA. 7. 2.: 13.00 Napoved sporeda. Reklame, 14.00 Novice,
Obvestila, Reklame, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna
oddaja z gosti v studiu, 17.00 Poročila. Obvestila, 18.00 Danes se
vam predstavlja (glasbena rubrika), 18.30 Novice, Obvestila, 19.00
Zaključek sporeda.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na uitrakratkovalovnem območju na frek-
vencah 88,9 in 97,2 megaherca.
PETEK, 2. FEBRUARJA:15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informa-
tivne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za
konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove
(oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi
vrtimo.
NEDELJA, 4. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami;
12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj;
16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 7. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kam;
17.00 Vi in mi (oddaja v živo. Posvetili jo bomo telesno kulturni
dejavnosti v občini Velenje. Pogovor bo vodil Stane Vovk, z gosti
v studiu pa boste lahko pokramljali v živo po telefonu 855-963). 18.00
Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo Disko S).
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTIEHNIKA p o
Bežigrajska ul. 13, CELJE
Program vozil: - IMV - RENAULT - CI MOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
y CLUBU CASABLANKA
v dvorani Golovec v Celju
bo v petek, 2. februarja gostoval
ansambel FARAONI,
pripravili pa bodo tudi modno revijo
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHIL COLLINS	(6)
2.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(8)
3.	ZATE - POP DESIGN	(6)
4.	GIRL I'M GONNA MISS YOU - MILLI VANILLI	(3)
5.	WE DIDN'T START FIRE - BILLY JOEL	(4)
6.	NAJSLAJŠI POUUBI - MOULIN ROUGE	(4)
7.	KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIĆ	(2)
8.	SENSUAL WORLD - KATE BUSH	(2)
9.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(8)
10. A TRAIN TO NOWHERE - BAD BOYS BLUE	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	ZA MATERIN PRAZNIK - BRATJE IZ OPLOTNICE	(6)
2.	TEBI, MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVAČIČ	(4)
3.	RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(4)
4.	KO MLADA SVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(8)
5.	ZAPELJIVA NATAKARICA-VESELI ZASAVCI	(3)
6.	TVOJA LJUBEZEN ME VODI DOMOV-MIHELIČ	(7)
7.	VSAK NA SVETU-MITJA KAPŠ	(3)
8.	NAJIN TANGO-AVSENIK	(2)
9.	VEČ NE BOM ČAKALA-HENČEK	(1)
10. MATI POSLUŠAJ-MUŽENIČ	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
JANIE'S GOT A GUN - AEROSMITH
LJUBE SE DOBRI, LOŠI, ZLI - MAGAZIN
NIKDAR VEČ NAZAJ - RDEČI BARON
Predlogi za lestvico domačih melodij:
SLOVENEC-Rž
PO TEBI HREPENIM - GORENJCI
VSAKO JUTRO - BURNIK
KUPON
lestvica zabavnih melodij--
izvajalec-----
lestvica domačih melodij---
izvajalec----
ime in priimek___
naslov---
Nagrajenca: Marko Fridel, Goriška 8, Celje
Tone Motoh, Velenjska 5, Žalec
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
TELEVIZIJSKI SPORED
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 19
Sobota,
J. februar
LJUBLJANA I
8.35-12.40 in 13.05-0.55 TELETEKST
RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 IZBOR TE-
DENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE RADOVEDNI TAČEK: KONJ;
9.10 LONČEK, KUHAJ: OCVRTA ZE-
LENJAVA; 9.20 ZBIS: I. ZORMAN:
STORŽKOVO POPOLDNE, 3. del: VR-
NITEV; 9.30 CICIBAN, DOBER DAN:
PO LOVČEVIH STOPINJAH, 1. del;
9.45 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH
UUDSTEV: KAJ JE ISLAM, ODDAJA
TV BEOGRAD, 1/13; 10.00 POJDI NE-
KAM, NE VE SE KAM: STARA BUKEV.
LUTKOVNA IGRICA TV ZAGREB, 5/8;
10.15 MLADI SHERLOCK, angleška
nadaljevanka, 4/9; 10.40 EX LIBRIS:
JAZZ PLES; 11.35 EPP; 11.45 VEČER-
NI GOST, ponovitev; 12.30 VIDEO
STRANI; 13.20 PETER S POP SHOW;
14.15 LASSIE - NOV ZAČETEK, ame-
riški film; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.45 RISANKA; 16.55 DP
v KOŠARKI; 18.25 EP VIDEO STRANI;
18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA
GOZDA: V ŠABONU YANOMANI, do-
kumentarna serija, 4/6; 19.00 RISAN-
KA; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
UTRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE
3x3; 20.30 KOLO SREČE; 21.55 EPP,
EP VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEV-
NIK 3, VREME; 22.20 L. GREER: LEPI
UPI, francoska nadaljevanka, 3/13;
23.10 DRUGI POSKUS, ameriški film;
0.45 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.00 LENINGRAD: EP V UMETNOST-
NEM DRSANJU, PLESNI PARI, PRE-
NOS; 16.00 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi; 19.00 KAKO BITI
SKUPAJ, oddaja TV Beograd; 19.30
TV DNEVNIK; 20.10 PREMOR; 20.15
FILMSKE USPEŠNICE, RDEČI, ameri-
ški film; 23.30 SATELITSKI PROGRA-
MI - poskusni prenosi (do 1.30)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 9.00 ZBUDITE SE
Z NAMI; 9.05 PTICE, dokumentarna
serija, 3. del; 10.00 KADAR PRSTI
IGRAJO; 10.30 POROČILA; 10.35 ČE-
BELICA MAJA, risana serija, 5/13;
11.00 SA - 1, informativno revijalna
oddaja, SAGA O FORSYTHIH, angle-
ška nadaljevanka; 13.00 TELEVIZIJ-
SKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30 CI-
KLUS FILMOV WALTA DISNEYA: OPI-
CE SE VRAČAJO DOMOV, ameriški
film; 16.05 KRITIČNA TOČKA; 16.40
TV DNEVNIK 1; 16.55 SEDEM TV DNI;
17.40 BOUŠE ŽIVUENJE, ponovitev
TV nadaljevanke, 5/12; 18.30 ŠVENK,
dokumentarna oddaja; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 RO-
GAŠKA SLATINA: ŠTEVILKE IN ČRKE,
finale kviza, prenos; 21.20 JELENI,
ameriški film; 23.00 TV DNEVNIK 3
23.15 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.20 NOČ IN DAN, MURPHY BROWN,
ameriška nanizanka, NOČNI KLICI,
ameriška nanizanka; SLAVNI PLE-
SALCI; 1.35 POROČILA
ZAGREB II
10.00 TEST; 10.20 TV KOLEDAR;
10.30 NOČ IN DAN, ponovitev; 12.45
REKLAMNA POVEST, predstava za
otroke; 14.00 Leningrad: VP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU, pari prosto;
16.00 KAKO BITI SKUPAJ, zabavno-
informativna oddaja; 16.55 KOŠAR-
KA: Cibona - Bosna; 18.30 VATERPO-
LO: Jadran-Herceg Novi - Partizan;
19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI
VEČER; 21.50 ZAPUŠČINA ZA PRI-
HODNOST; 22.35 TV MIX; 22.45
ZGODBE GRAHAMA GREENA; 23.35
KRONIKA FEST-a;
KOPER
10.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev);
11.30 FISH EYE (ponovitev); 12.00
RAZISKOVALNA BAZA - posebna od-
daja (ponovitev); 13.45 -SOTTOCA-
NESTRO- - oddaja o košarki (ponovi-
tev); 14.30 BASKET NCAA; 15.30 RAZ-
ISKOVALNA BAZA; 16.00 NOGOMET,
Angl, prv., prenos; 17.45 JUKE BOX;
18.15 FISH EYE; 18.45 TV NOVICE;
19.00 SEDEM DNI - tedenski zunanje-
politični pregled: 19.30 TVD STIČIŠ-
ČE; 20.00 ŠPORTNI PREGLED; 20.30
NOGOMET, Špansko prvenstvo, pre-
nos: 21.45 -SPEEDY« (ponovitev);
22.15 NOGOMET, Angl. prv. (ponovi-
tev); 0.00 JUKE BOX (ponovitev); 0.30
RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev)
Neäelja,
4. februar
LJUBLJANA I
7.35-23.10 TELETEKST RTV UUB-
LJANA
7.50 VIDEO STRANI. 8.00 OTROŠKA
MATINEJA; 8.00 ŽIV ZAV; 8.50 A. Lind-
gren: PIKA NOGAVIČKA, ponovitev
švedske nanizanke, 20/21; 9.20 VEY-
SONNAZ: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM
(Ž), prenos 1. teka. Reporter: Miha
Zibrat; 10.15 RISANKA; 10.20 L.Greer:
LEPI UPI, ponovitev francoske nada-
ljevanke, 1/13; 11.15 35 LET ŠTIRIH
KOVAČEV; 11.45 EP VIDEO STRANI;
11.50 LJUDJE IN ZEMUA; 12.20 VE-
YSONNAZ: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM
(Ž), prenos 2. teka Reporter: Miha
Zibrat; 13.15 POROČILA; 13.25 ALO,
ALO, ponovitev, angleške humori-
stične nanizanke, 5/12; 13.55 M.Bay-
er: DEDIŠČINA GULDENBURGOVIH,
nemška nadaljevanka, 5/14; 14.40
KRIŽKRAŽ, ponovitev; 16.25 EP VI-
DEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 PO SLEDEH PINK PANTERJA,
angleški film; 18.15 J.Bitenc: DESET
MEDVEDJIH; 18.30 PASTIRSKE IGRE
IZ SEMIČA; 18.45 RISANKA; 19.00 TV
MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 ŽREBANJE PODA-
RIM DOBIM; 20.20 G. Mihić-E. Kustu-
rica: DOM ZA OBEŠANJE, nadalje-
vanka TV Sarajevo, 2/5; 21.10 EPP;
21.15 ZDRAVO; 22.35 EP VIDEO
STRANI; 22.40 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 23.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za
JLA; 13.00 NEDELJSKO ŠPORTNO
POPOLDNE; 19.00 DA NE BI BOLE-
LO: MOJ OTROK MORA V BOLNIŠNI-
CO; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ-
ČE; 20.30 KARTOTEKA ZEMUE, ame-
riška dokumentarna serija, 8/13; 21.00
PISMA, DOKUMENTARNA ODDAJA;
21.40 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 22.55 ŠPORTNI
PREGLED (do 23.25)
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, pono-
vitev risane serije, 5/12; 10.00 NE-
DELJSKO DOPOLDNE ZA OTROKE;
11.10 KMETIJSKA ODDAJA; 12.10
RESNA GLASBA; 13.10 Ch. Dickens:
PUSTA HIŠA, angleška nadaljevanka,
3/8; 14.05 POROČILA; 14.10 NEDEU-
SKO POPOLDNE; 16.15 PO LETU
2000, POUUDNOZNANSTVENA SE-
RIJA, 5/20; 17.05 NEMOGOČA LETA,
ameriški film; 18.45 RAKUNI, RISANA
SERIJA, 6/12; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 G. Mihić-E. Kusturica: DOM ZA
OBEŠANJE, TV nadaljevanka, 2/5;
20.55 ROMANCE: ZNOVA NAJDENE
SANJE, angleški TV film; 22.35 TV
DNEVNIK 3; 22.55 ŠPORTNI PRE-
GLED; 23.25 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 23.30 NOČ IN DAN, COSBYJEV
SHOW, ameriška nanizanka, NOČNI
KLICI, ameriška nanizanka, VELIKI
KOREOGRAFI; 1.45 POROČILA
ZAGREB II
7.10 TEST; 7.30 TV KOLEDAR; 7.40
POROČILA; 7.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev; 10.00 DANES ZA JUTRI in
ZGODBA O COLTITZU, angleški film;
13.00 ŠPORTNO POPOLDNE: SE-
ZNAM; 14.00 Leningrad: VP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU, revija; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 HEROJSKI DOSEŽKI,
dokumentarna oddaja; 20.55 TV MIX;
21.10 KLUB 10, zabavna oddaja; 21.55
POLITIČNI SPORI MED OBEMA VOJ-
NAMA V JUGOSLAVIJI, dokumentar-
na oddaja; 22.55 TELEBISH
KOPER
10.00 JUKE BOX; 10.30 »CALCI OMA-
NIA« - vse o italijanskem nogometu;
11.30 TENIS (ponovitev); 13.45 Ml
V NEDEUO; 18.45 TV NOVICE; 19.00
BASKET NBA (ponovitev); 20.30 OD
IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.00 TV NOVI-
CE; 22.10 RAZISKOVALNA BAZA
- posebna oddaja (ponovitev); 23.30
OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (ponovitev);
1.00 JUKE BOX
PoneúeHelí,
5. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.05 in 15.15-23.20 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE, 1000
IDEJ ZA NARAVOSLOVCE: KAMENI-
NE IN FOSILI; 9.20 DA NE BI BOLELO:
MOJ OTROK MORA V BOLNIŠNICO;
9.45 FOLKART: MME MARIE CURIE
SKLODOWSKA; 10.10 UTRIP; 10.25
ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK;
10.55 VIDEO STRANI; 15.30 VIDEO
STRANI; 15.40 ŽREBANJE PODARIM
DOBIM, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK:
ZDRAVO, ponovitev; 18.10 EP VIDEO
STRANI; 18.15 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.15 RADOVEDNI TA-
ČEK: KNJIGA; 18.30 MITI IN LEGEN-
DE ISLAMSKIH LJUDSTEV: NASTAJA
PREROK, oddaja TV Beograd, 2/13;
18.45 TO JE IGRA; 19.05 RISANKA;
19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 Jovan Popović:
5000 METROV Z OVIRAMI, drama TV
Beograd; 21.05 EPP; 21.10 OSMI
DAN; 21.50 EP VIDEO STRANI; 21.55
TV DNEVNIK 3, VREME; 22.15 ČLO-
VEK IN GLASBA, 9, oddaja; 23.10 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNIPRENOSI; 19.00 PUSTO-
LOVŠČINA - SLIKARSTVO, ŠVICAR-
SKA IZOBRAŽEVALNA SERIJA, 2/13;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV OKNO;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH
NAPREDKA; 21.00 SEDMA STEZA,
ODDAJA O ŠPORTU; 21.15 ZABAVA
VAS JASMIN STAVROS; 22.00 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI; 0.00 KRONIKA FEST-A (do 0.45)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE ZA-
BAVE, ODDAJA ZA OTROKE; 8.45 RA-
DOVEDNI, ZDRAVO, ODDAJA ZA
OTROKE; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM: HE-MAN IN GOSPODARJI VE-
SOUA, RISANKA; ARHITEKTURA OD
KOLPE DO VELEBITA; SKRIVNOSTNI
OTOK, 10. del; 10.30 POROČILA;
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; ŽI-
VIMO Z GLASBO; SEDMI ČUT; nemš-
čina, 5. iekcija; 11.30 ZIMSKI IZOBRA-
ŽEVALNI PROGRAM: GLEDALIŠČE
POEZIJE; DRUŽINSKI MAGAZIN;
12.35 POROČILA; 12.40 SCAR-
AMOOSH, amer, film; 14.35 POROČI-
LA; 14.45 NOČ IN DAN, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 NEKAJ VEČ, IZOBRAŽE-
VALNA ODDAJA; 17.50 GOZDNE ZA-
BAVE, ODDAJA ZA OTROKE; 18.05
RADOVEDNI, ZDRAVO, ODDAJA ZA
OTROKE; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 OBZOR-
JE, DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2 20.00
N. Rončevič: SILE V ZRAKU, TV DRA-
MA; 21.15 MERIDIANI, ZUNANJA PO-
LITIKA^ 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05
POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.10
NOČ IN DAN, ČRNI GAD, angleška
nanizanka, NOČNI KLICI, angleška
nanizanka: ALFRED HITCHCOCK
VAM PREDSTAVLJA; 0.25 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 17.00 NIMAČIJADA;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA; i
18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 19.55 SVET ŠPORTA;
20.45 TV MIX; 20.55 FLUID, zabavna
oddaja; 21.40 DELO NA ČRNO, ameri-
ška nanizanka; 22.30 DOKUMENTAR-
NI VEČER; 0.00 KRONIKA FEST-a
KOPER
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA (po-
novitev); 15.30 TENIS (ponovitev);
17.30 BASKET NCAA (ponovitev);
18.15 WRESTLING SPOTLIGHT; 18.45
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ZLATI JUXE BOX; 22.00 TV NO-
VICE; 22.10 BOKS: CAMACHO - PAZI-
ENZA: 23.00 BASKET NBA; 24.30 NO-
GOMET, Argentinsko prv.
Torek, 6. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.40 in 15.30-22.50 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: ZGOD-
BE IZ ŠKOUKE, 6. oddaja; 9.30 ŠOL-
SKA TV: KO SE KORENIN ZAVEMO, 9.
oddaja; 10.30 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 10.30 LONČEK, KUHAJ:
PEČENA RIBA V FOLIJI; 10.40 NA-
GELJ S PESNIKOVEGA GROBA, od-
daja TV Zagreb; 11.15 TV MOZAIK:
SEDMA STEZA, ODDAJA O ŠPORTU,
ponovitev; 11.30 VIDEO STRANI;
15.45 VIDEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK:
ŠOLSKA TV, ponovitev, KO SE KORE-
NIN ZAVEMO, 9. oddaja; 17.50 EP VI-
DEO STRANI; 17.55 EX LIBRIS: GLE-
DALIŠČE - JURIJ SOUČEK; 19.10 RI-
SANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 J.Wamba-
ugh: ODMEVI V TEMI, ameriška nada-
ljevanka, 1/5; 20.55 EPP; 21.00 ŽEN-
SKA POD ZVEZDAMI, italijanska za-
bavnoglasbena oddaja; 22.15 EP VI-
DEO STRANI; 22.20 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.40 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.10 SVET ŠPOR-
TA, oddaja TV Zagreb; 19.00 NAŠA
PESEM 'BS, 22. oddaja; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 TV OKNO; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35
UMETNIŠKI VEČER; SAMUEL BEC-
KETT - SENCE, POTRTET in PREMI-
ERA. angleški dokumentarni film
(ČB); 21.40 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (dO 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MARATON-
KA, DOKUMENTARNA ODDAJA ZA
OTROKE; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM: KNJIGA ZA DANES; HE-MAN
IN GOSPODARJI VESOLJA. RISANKA;
TRADICIONALNA HRVAŠKA ARHI-
TEKTURA; SKRIVNOSTNI OTOK. 11.
del; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM; BLUFONCI, RI-
SANKA; nemščina, 6. lekcija: BIOKO-
VO - PLANINA KONTRASTOV; RI-
SANKA; PO BREZKONČNOSTI SVE-
TA; AFRIKA; 12.35 POROČILA; 12.40
POT NA ZAHOD, ameriški film; 14.35
POROČILA; 14.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1 ; 17.20 POGOVORI O JEZI-
KU, IZOBRAŽEVALNA oddaja; 17.50
MARATONKA, DOKUMENTARNA OD-
DAJA ZA OTROKE; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE, KVIZ: 18.40 RISANKA; 18.45
ZNANOST IN Ml, 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.05 KONTAKTNI MAGA-
ZIN; 21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00 AMO-
ROSA, švedski film; 23.50 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 23.55 NOČ IN DAN,
Murphy Brown, ameriška nanizanka,
NOČNI KLICI, ameriška nanizanka,
ZGODBA O ROCK N ROLLU, ameri-
ška dok. ser.; 2.10 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 17.00 NIMAČIJADA;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.25 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 FESTOVE PREMI-
ERE: LAKOTA ZA KRVJO; 21.50 TV
MIX; 22.00 ALPE JADRAN, zabavno-
dokumentarna reportaža; 22.30
OKNO V NEW YORKU, zabavna odda-
ja; 23.30 NOČNI PROGRAM KUL-
TURE;
KOPER
13.45 NOGOMET, Arg. prv.; 15.30
BOKS: CAMACHO - PAZIENZA (po-
novitev); 16.45 BASKET NBA (ponovi-
tev); 18.15 WRESTLING SPOTLIHT;
18.45 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA ME-
JA. 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 BOKS; 21.30 »SUPER-
VOLLEY« - oddaja o odbojki; 22.15
TV NOVICE; 22.25 SMUČARSKI TED-
NIK - oddaja o zimskih športih; 23.15
EUROGOLF; 24.15 NOGOMET, Špan-
sko prv.
Sreda, 7. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.15 in 15.30-23.50 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: PRE-
PROSTE BESEDE: VSE JE OKROGLO
OD SREČE; 9.15 Jovan Popović: 5000
METROV Z OVIRAMI, drama TV Beo-
grad; 10.15 J.Wambaugh: ODMEVI
V TEMI, ameriška nadaljevanka, 1/5;
11.05 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO
STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK I; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.50 TV MOZAIK; 16.50 PI-
SMA, dokumentarna oddaja; 17.30
PO SLEDEH NAPREDKA; 18.00 EP VI-
DEO STRANI; 18.05 EX LIBRIS: BE-
SEDA - ARNOLD TOVORNIK; 19.05
RISANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO,
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 PREŠER-
NOVA PROSLAVA 1990, prenos iz
Cankarjevega doma; 20.50 EPP; 20.55
FILM TEDNA: NOTRANJI DOLG, ar-
gentinsko-angleški film; 22.30 EP VI-
DEO STRANI; 22.35 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.55 ROPOT; 23.40 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
15.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 16.55 MOSKVA:
KOŠARKA ZA POKAL R. KORAČA
-	CSK : BOSNA, prenos; 18.30 MO-
STOVI; 19.00 DIVJI SVET ŽIVALI: PTI-
ČI SONČNEGA BOGA, angleška po-
ljudnoznanstvena serija, 2/7; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 TV OKNO; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 LJUBUANA: KOŠARKA
-	SMELT OLIMPIJA : CHOLET,^vklju-
čitev v prenos. Reporter: Miha Žibrat;
21.00 BARCELONA: PEP V KOŠARKI
-	BARCELONA :' JUGOPLASTIKA,
vključitev v prenos. Reporter: Janez
Gašperlin; 22.10/22.25 SVET PORO-
ČA; 23.10/23.25 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do
0.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 A.Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, švedska nanizan-
ka, 19/21, 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM: ŠPORT ZA DOBRO JUTRO,
HE-MAN IN GOSPODARJI VESOLJA,
risanka; ARHITEKTURA ISTRE ZIM-
SKI PEJSAŽI; SKRIVNOSTNI OTOK,
12. del; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM: ŽIVIMO
Z GLASBO; RISANKA; NEMŠČINA, 7.
lekcija; 11.30 ZIMSKI IZOBRAŽEVAL-
NI PROGRAM: ZRCALO REKE TREŽI-
BAT; DRUŽINSKI MAGAZIN; 12.30
POROČILA; 12.35 NEUMNI IVAN IŠČE
ČUDEŽ, sovjetski film; 14.05 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM; 14.35 POROČI-
LA; 14.45 NOČ IN DAN, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 ŽIVETI SKUPAJ, izobra-
ževalna oddaja; 17.50 A. Lindgren: PI-
KA NOGAVIČKA, švedska nanizanka,
19/21 ; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz;
18.40 OD OCEANA DO STREHE SVE-
TA, potopis; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 GIBLJIVE SLIKE:
FEST '90 IN IGRANI FILM; 22.35 TV
DNEVNIK 3; 22.55 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 23.00 NOČ IN DAN: COS-
BYJEV SHOW, ameriška nanizanka;
NOČNI KLICI, ameriška nanizanka;
MESTA: OSLO; 1.15 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TESTj 16.50 TV KOLEDAR;
17.00 NIMAČIJADA; 18.00 ZAGREB-
ŠKA PANORAMA; 18.20 REGIONALNI
PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
ZGODBICA ZA LAHKO NOČ; 20.00
GLASBENA ODDAJA; 20.40 Barcelo-
na: KOŠARKA: Barcelona - Jugopla-
stika, prenos; 22.10 TV MIX; 22.20
ZNANSTVENI FORUM
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA, 14.45 BOKS
(ponovitev); 15.45 RAZISKOVALNA
BAZA - posebna oddaja (ponovitev);
17.15 SMUČARSKI TEDNIK - oddaja
o zimskih športih (ponovitev); 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BASKET NBA; 22.00 TV NOVICE;
22.10 BOKS; 22.45 ZLATI JUKE BOX
(ponovitev); 24.15 -SUPERVOLLEY«
- oddajo o odbojki (ponovitev)
Četrteli,
a. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.05 in 14.45-0.05 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: INDIJANSKE LE-
GENDE; 9.25 ŠOLSKA TV: ZA UČEN-
CE, UČITELJE IN VZGOJITEUE: RO-
DI NAJ SE ZDRAV IN ZAŽELEN
OTROK; 9.45 ARHITEKTURA, 1. del;
10.15 KULTURNA DEDIŠČINA: MED
SMREKOVCEM IN KOMNOM; 10.25
MOSTOVI, ponovitev; 10.55 VIDEO
STRANI; 15.00 VIDEO STRANI; 15.10
TV MOZAIK: MOSTOVI, ponovitev;
15.40 CEUE: PREŠERNOV DAN,
vključitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA
TV, ponovitev; 16.50 ZA UČENCE,
UČITEUE IN VZGOJITEUE: RODI
NAJ SE ZDRAV IN ZAŽELEN OTROK;
17.10 ARHITEKTURA, 1. del; 17.40
CEUE: PREŠERNOV DAN, vključitev;
17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: CICI-
BAN. DOBER DAN: PO LOVČEVIH
STOPINJAH, 2. del; 18.15 EX LIBRIS:
OPERA - LADKO KOROŠEC; 18.55
RISANKA; 19.00 CEUE: PREŠERNOV
DAN, vključitev; 19.15 EPP; 19.17 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
D. Baker: PARACELSUS, angleška na-
daljevanka, 4/7; 20.55 EPP; 21.00
TEDNIK; 22.00 EP VIDEO STRANI;
22.05 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.25
RETROSPEKTIVA - KOMEDIJA NA
SLOVENSKEM ODRU - S. Grum: DO-
GODEK V MESTU GOGI, posnetek
predstave drame SNG Ljubljana;
23.55 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.00 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV LJUBLJANA STU-
DIO UUBUANA; 19.00 ALO, ALO,
angleška humoristična nanizanka, 6/
12; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV
OKNO; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 V HRI-
BIH SE DELA DAN ... KONTRASTI NA
VRŠIČU, dokumentarna serija, 6/8;
21.00 MALI KONCERT: PUSTI PEVCU
PETI J.Mrzel, vokal, J.Novak, kitara,
A.Kacjan, flavta, 21.15 HODIL PO
ZEMUl SEM NAŠI, dokumentarna od-
daja; 22.15 SVET NA ZASLONU; 22.45
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MITI IN LE-
GENDE, Oddaja za otroke; 9.00 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM: KNJIGA ZA
DANES; HE-MAN IN GOSPODARJI
VESOLJA, risanka; ARHITEKTURA
ISTRE; SKRIVNOSTNI OTOK, 13. del;
10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM: BLUFONCI, risanka;
NEMŠČINA, 8. lekcija; PO BREZ-
KONČNOSTI SVETA: AFRIKA; 12.15
RIO BRAVO, ameriški film; 14.35 PO-
ROČILA; 14.45 NOČ IN DAN, ponovi-
tev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 ŽIVETI SKUPAJ, iz-
obraževalna oddaja; 17.50 MITI IN LE-
GENDE, oddaja za otroke; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE, kviz; 18.40 RISANKA;
18.45 EKOLOGIJA; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZIP, poli-
tični magazin; 21.05 KVIZKOTEKA;
22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.45 NOČ IN
DAN: ČRNI GAD, angleška nanizanka;
NOČNI KLICI, ameriška nanizanka;
MESTA: PARIZ; 1.00 POROČILA
ZAGREB I
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 17.00 NIMAČIJADA;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 RDEČI BOOGIE
ALI KAJ TI JE DEKLICA?; 21.30 TV
MIX; 21.45 TV RAZSTAVA: VASILIJE
JORDAN; 22.00 TUJA DOKUMENTAR-
NA ODDAJA;
KOPER
13.45 NOGOMET, Angl. prv. (ponovi-
tev); 15.30 NOGOMET, Špansko prv.,
pos. prenos; 17.30 »SUPERVOLLEY«
- oddajo o odbojki (ponovitev); 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
RAZISKOVALNA BAZA - posebna od-
daja; 22.00 TV NOVICE; 22.10 »MON-
GOL-FIERA« - oddaja o nogometu;
23.15 BASKET NBA (ponovitev); 24.45
JUKE BOX (ponovitev)
Peteli, 9. februar
LJUBLJANA I
8.35-12.10 in 15.00-1.40 TELETEKST
RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK;
9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADF
9.30 V HRIBIH SE DELA DAN... KON-
STRASTI NA VRŠIČU dokumentarna
serija, 6/8; 10.00 PISMA, dokumena-
tarna oddaja; 10.40 D. BAKER: PARA-
CELSUS angleška nadaljevanka, 1/7;
12.00 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO
STRANI; 15.25 SVET NA ZASLONU,
ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACIJE; 16.50 TV MOZAIK: tednik,
ponovitev; 17.50 15 MINUT ZA
ŠPORTNO ritmično gimnastiko; 18.05
SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
18.05 POJDI NEKAM, ne ve se kam:
bradač in golobradec, lutkovna igrica
TV Zagreb, 6/8, 18.20 A. LINDGREN:
PIKA NOGAVIČKA, 21. zadnji del
Švedske nanizanke; 18.50 RISANKA;
19.00 UUBUANA: 2 tekma končnice;
DP V HOKEJU - Kompas Olimpija:
Jesenice, vključitev; 19.17 EPP; 19.20
TV OKNO; 19.24 EPO; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO
TEDNA; 20.14 EPP, 20.20 UUBUA-
NA: 2. TEKMA KONČNICE DP v hokeju
- Kompas Olimpija: Jesenice, vključi-
tev v prenos 3. tretjine; 20.25 NAFTA,
angleška dokumentarna serija, 6/8;
21.15 EPP; 21.20 O. BARSKI; PLAČA-
NEC, francoska nadaljevanka, 2/3;
22.15 EP VIDEO STRANI; 22.20 TV
DNEVNIK 3, vreme; 22.40 POGLEDI:
pogled naprej in nazaj; 23.35 CIKLUS
FILMOV FEDERICA FELLINIJA: Felli-
nijev Rim, italijansko-francoski film;
1.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.55 REGIONALNI
PROGRAMI TV UUBUANA; Studio
Maribor; 19.00 35 LET ŠTIRIH KOVA-
ČEV 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV
OKNO 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 2. TEK-
MA KONČNICE DP V HOKEJU - Kom-
pas Olimpija: Jesenice, posnetek iz
Ljubljane; 21.40 SKUPŠČINSKA KRO-
NIKA; 22.10 VIDEONOČ (DO CCA
2.10)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ŠARAM BA-
RAM, oddaja za otroke TV Skopje;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM šport
za dobro jutro; HE-MAN in gospodarji
vesolja, risanka; etnologija; potepuški
pes, 1. del; 10.30 POROČILA; 10.35
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM živimo
z glasbo; risanka; nemščina, 9. lekci-
ja; 11.30 ZIMSKI IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM; 12.35 POROČILA; 12.40
PREZRLI STE, poglejte; 13.15 KVIZ-
KOTEKA, ponovitev; 14.35 POROČI-
LA; 14.45 NOČ IN DAN. ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 RAZGOVORI O ZNANO-
STI; 17.50 ŠARAM BARAM, oddaja za
otroke TV Skopje; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE, kviz; 18.40 RISANKA; 18.45
MUPPET SHOW; 19.10 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON
V	LOS ANGELESU, ameriška nanizan-
ka. 11/20; 21.00ZABAVNOGLASBENA
ODDAJA; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05
V	PETEK, oddaja o kulturi; 23.05 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 NOČ IN
DAN DOM. UUBI DOM. angleška na-
nizanka. NOČNI KLICI, ameriška nani-
zanka. mesta: Los Angeles; 1.25 PO-
ROČILA
ZAGREB II
16.00 TEST; 16.15 POROČILA; 16.20
TV KOLEDAR; 16.30 KRITIČNA TOČ-
KA; 17.00 NIMAČIJADA; 18.00 ZA-
GREBŠKA PANORAMA; 18.20 PANO-
RAMA 15, poročila v italijanskem jezi-
ku; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČRNA
GORA V XX. STOLETJU, dokumentar-
na oddaja; 20.40 TV MIX; 20.50
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.45
FILMSKI MARATON; 21.45 ODISEJA
2001 ; 00.00 CASANOVA, 02.30 SVET
1001 NOČI; 04.40 BLIŠČ IN BEDA
HOLLYWOODA
KOPER
13.45 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu (ponovitev); 15.00 BOKŠ;
15.45 »SPEEDY«; 16.15 JUKE BOX;
16.45 BASKET NBA (ponovitev); 18.15
WRESTLING; 18.45 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŠPORT; 21.35
TV NOVICE; 21.45 »SOTTOCANE-
STRO« - oddaja o košarki: 22.15 TE-
NIS; 24.15 EUROGOLF; 01.15 JUKE
BOX
je nova telefonska številka
v oglasnem oddelku Novega
tednika, na katero lahko odslej
naročite mali oglas, oddate
obvestilo ter dobite vse
informacije o naročnini.
20. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
INFORMACIJE
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
Gp 5/89
Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnika Velimirja Cugmasa
in Višje sodišče v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnika Toneta Metlike, v gospodarsko
kazenski zadevi zoper obd. SOZD HMEZAD ŽALEC, DO Agrina TOZD Maloprodaja in obd. Razbor-
šek Martina, ki ju zagovarja odv. Marko Savinek, po obtožnem predlogu namestnice TJT iz Celja
Irene Dobrave, štev. Kt-I 286/85 z dne 11. 12. 1986, modificiranim dne 10. 5 1989
razsodilo:
I.	SOZD HMEZAD ŽALEC, DO Agrina TOZD Ma-
loprodaja
je prekršila dol. 1. tč. II. odst. 16. čl. Zakona
o temeljih poslovanja OZD na področju blagov-
nega prometa in storitev v blagovnem prometu
ter o sistemu ukrepov s katerimi se preprečuje
spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga
na tem področju, s tem da je v letu 1984 proda-
jala traktorje SOZD Slovenske železarne DO
Železarna Store TOZD Tovarna traktorjev pod
pogojem da kupci ob nakupu obvezno sklenejo
pogodbo o vezavi dinarske hranilne vloge
v znesku 30.000 din za dobo in s 160% obrestno
mero s hranilno kreditno, službo kmetijstva in
gozdarstva Žalec in je tako več kupcev vezalo
skupno din 6.280.000, pa je na ta način kot
prodajalec postavila kupcem pogoj, ki ni v skla-
du z zakonom in z dob»rimi poslovnimi običaji
v blagovnem prometu.
Torej je storila dejanje špekulacije v blagovnem
prometu.
II.	Obd. RAZBORŠEK MARTIN
rojen 6.9. 1946 v Brstniku. stan. Jagoče 15/a,
Laško, končal VEKŠ v Mariboru, zaposlen pri
trgovsko podjetje Center Celje kot vodja komer-
ciale, oče dveh -nepreskrbljenih otrok, v času
inkrim. dejanja zaposlen pri obd. pravni osebi
solastnik stan. hiše, že predkaznovan, Slove-
nec. drž. SFRJ.
je odgovoren za v tč. I. opisano kršitev, ker ni
poskrbel za zakonito delo pravne osebe s tem,
da je dopustil prodajo traktorjev kot deficitarne-
ga blaga v nasprotju s predpisanimi pogoji.
S tem sta storila obd. pravna oseba in obd.
Razboršek Martin vsak gospodarski prestopek
po 1. tč. I odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslo-
vanja OZD na področju blagovnega prometa in
storitev v blagovnem prometu ter o sistemu
ukrepov s katerimi se preprečuje spodkopava-
nje enotnosti jugoslovanskega trga na tem po-
dročju (v nadaljevanju: Zakona o temeljih po-
slovanja OZD) in se
obsodita:
I.	Obd. SOZD HMEZAD DO Agrina TOZD Malo-
prodaja
po I. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslovanja
OZD na
denarno kazen 1,000.000 (en milijon) din
plačljivo v roku 15 dni po pravnomočnosti
sodbe.
II.	Obd. RAZBORŠEK MARTIN
po II. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslovanja
OZD na
denarno kazen 50.000 (petdesettisoč) din
plačljivo v roku 15 dni po pravnomočnosti
sodbe.
III.	Obd. pravna oseba je dolžna plačati stroške
postopka na I. stopnji in sicer povprečnino
v znesku 150.000 din.
IV.	Obd. SOZD HMEZAD DO Agrina TOZD Malo-
prodaja in obd. Razboršek Martinu se po čl. 33
Zakona o gospodarskih prestopkih izreče var-
stveni ukrep javne objave sodbe v izvlečku
obrazložitve v časopisu Novi tednik Celje.
V.	Obd. pravna oseba je dolžna plačati stroške
postopka na II. stopnji in sicer povprečnino
v znesku 400.000 din.
Obrazložitev:
Javni tožilec je obdolžencema očital storitev
godspodarskih prestopkov opisanih v izreku
sodbe. Temeljno sodišče v Celju, enota v Celju
je na javni glavni obravnavi odiočalo dne 10. 5.
1989 in odločilo kot I. stopno sodišče tako, kot
je to zapisano v tč. I, II in lil izreka te sodbe.
Zoper to odločitev se je pravočasno pritožil
javni tožilec in zahteval spremembo že citirane
odločitve. Višje sodišče v Celju je na seji dne 15.
9.1989 pritožbi delno ugodilo in je sodbo sodiš-
ča I. stopnje v odločbi o kazenski sankciji spre-
menilo tako, da je obema obd. izreklo ukrep
javne objave kot je zapisano v tč. IV izreka te
sodbe ter obd. naložilo tudi plačilo povprečnine
odločanja na II. stopnji, kot je zapisano v izreku
oz. tč. V. izreka te sodbe.
Prvostopno sodišče je v obrazlagi svoje odlo-
čitve zapisalo, da je obd. pravni osebi očitani
gospodarski prestopek dokazan z njenim zago-
vorom, ki je dejansko prizala da je DO Agrina
preko svoje TOZD Veleprodaja bila v inkrimini-
ranem času poslovni partner proizvajalca trak-
torjev, ki se je takrat našel v težkih ekonomskih
težavah. Kot tak je terjal od DO Agrina pristop
k samoupravnem sporazumu s katerim je ude-
leženca zavezal za v tč. I opisan način prodaje
svojih traktorjev. DO Agrina je realizacijo tega
samoupravnega sporazuma kot TOZD DO Agri-
na registriran za promet na drobno realizirala
preko obd. pravne osebe. Zakon o temeljih po-
slovanja OZD v 16. čl. določa, da OZD stori
špekulacijo v blagovnem prometu če pri oprav-
ljanju blagovnega prometa izkoristi stanje na
trgu, da bi pridobila neupravičeno premoženj-
sko korist, ali če s svojim poslovanjem ki meri
na pridobivanje neupravičene premoženjske
koristi povzroči ali utegne povzročiti motnje na
trgu, ali preskrbovanju, ali pa neupravičeno zvi-
šanje cen. Dol. 1. tč. II. odst. že navedenega
zakona pa določa, da OZD stori špekulacijo
v blagovnem prometu po I. odst. cit. člena zlasti
če kot prodajalec postavi kupcu pogoj, da mora
kupiti poleg enega blaga še drugo, ki ga sicer
ne bi kupil ali da mora kupec prodati blago, ki
ga sicer, ne bi prodal ali če prodajo oz nakup
blaga veže na kakšen drug pogoj, ki ni v skladu
z zakonom ali z dobrimi poslovnimi običaji
v blagovnem prometu. I. stopno sodišče je na
temelju že zapisanega zagovora. Samouprav-
nega sporazuma o združevanju dela in sredstev
za realizacijo sanacijsko razvojnega programa
SŽ Železarne Štore TOZD Tovarna traktorjev,
pogodbe o dinarski vezavi hranilne vloge ter
zapisnika občinskega inšpektorja tržne inšpek-
cije Celje z dne 8. 5. 1985 ugotovilo, da je
dejansko bivša TOZD Tovarna traktorjev skleni-
la z DO Agrina že cit. samoupravni sporazum, ki
ga je po mnenju sodišča šteti za dejanje, ki se
glede odgovornosti izenači z dejanjem mono-
polnega sporazuma (dol. 11. čl. Zakona o zati-
ranju nelojalne konkurence in monopolnih spo-
razumov - Ur. list SFRJ 24/74 določa, da je za
dejanje, ki se glede odgovornosti izenači z deja-
njem monopolnega sporazuma šteti tudi proda-
jo proizvodov ali storitev ob pogojih in na način
s katerim OZD zlorabi prednosti, ki jih ima samo
zaradi tega, ker je edini ali pretežni proizvajalec
takega proizvoda). Sodišče je ugotovilo, da je
bivša TOZD Tovarna traktorjev Železarne Štore
bila edini proizvajalec traktorjev tipa 402 S, 400
S, 502, 504 na jugoslovanskem področju kakor
tudi to, da je njih prodajo pogojevala s podpi-
som že cit. samoupravnega sporazuma, ki ga je
obd. pravna oseba realizirala, ko je dejansko
vršila v tč. I izreka sodbe navedeno prodajo in
pri tem kot prodajalec postavila kupcem pogo-
je, ki jih je z monopolnim sporazumom vsilil
proizvajalec. Navedeno ravnanje obd. pravne
osebe, ko je kupcem traktorjev v nasprotju z že
navedenim zakonom o zatiranju nelojalne kon-
kurence in monopolnih sporazumov vsilila po-
goje opisanega načina prodaje, je sodišče ok-
valificiralo kot kršitev cit. določb Zakona o te-
meljih poslovanja OZD, kar je inkrim. kot go-
spodarski prestopek v 1. tč. I. odst. 37. čl. tega
istega zakona. Po mnenju I. stopnega sodišča
je gospodarskega prestopka opisanega v tč. II
izreka te sodbe odgovoren obd. Razboršek. De-
janje je storil z direktnim naklepom. Sodišče
ugotavlja, da je bil v pravni zmoti, ko mu je
pravna služba obd. pravne osebe zagotovila, da
je opisan način prodaje zakonit, vendar ga sled-
nje ne opravičuje, saj pravna zmota ne ekskul-
pira.
Zakon o temeljih poslovanja OZD predpisuje
v 37. čl. za opisana gospodarska prestopka
denarno kazen za pravno osebo od 100.000 do
1,000.000 din in za odgovorno osebo za oz. od
5000 do 50.000 din. Sodišče je v okviru zapisa-
nih meja obsodilo oba obd. kot je to zapisano
v izreku sodbe. Pri izreku višine denarne kazni
je obd. pravni osebi sodišče štelo kot olajševal-
ne okoliščine (ki vplivajo na to, da je kazen
manjša) dejstvo priznanja samega načina pro-
daje kakor tudi to, da je (čeprav na nelegalen
način) oskrbela kupce s traktorji, ki so bili ta-
krat deficitarno blago. Kazenska sanakcija se ji
je odmerila tudi upoštevaje predkaznovanost
oz. specialno povratništvo, kot obteževalno
okoliščino. Pri določanju višine denarne kazni
obd. Razboršku je sodišče kot olajševalne oko-
liščine štelo to, da skrbi za družino, dejstvo da
je dejanje priznal, časovno odmaknjenost deja-
nja, kot obteževalno okoliščino pa stopinjo kriv-
cJe ter predkaznovanost. Sodišče je menilo, da
sta višini denarnih kazni primerni tudi glede na
premoženjsko moč obd. Razborška ter gospo-
darsko moč obd. pravne osebe.
Drugostopno sodišče je svojo odločitev zapi-
sano v tč. IV izreka te sodbe oprlo na določbo
III. odst. 33. čl. Zakona o gospodarskih prestop-
kih in določbo čl. 39 Zakona o temeljih poslova-
nja OZD.
Izrek o stroških postopka pod. tč. Ill in V izre-
ka te sodbe temelji na določilu čl. 98 Zakona
o kazenskem postopku v zvezi s čl. 60 Zakona
o gospodarskih prestopkih.
TEMELJNO SODIŠČE V CEUU
ENOTA V CELJU
dne 5. 1.1990
Sodnik
VELIMIR CUGMAS
TRADICIJA TREH ÛENERACIJ
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
NAGRAJUJE
BRALCE NT IN POSLUŠALCE RC
6 nagrad - viseči uhani
super nagrada
briljantni prstan
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
izpolnite kupon, ki prinaša srečo!
Pošljite ga na uredništvo NT&RC do 8.2.1990
Žrebanje bo 10. 2. 1990
v opoidansici mavrici!
PRIIMEK IN IME:____
NASLOV:__
VAŠA TEL. ŠTEVILKA_
Zrak v Celju
Zaradi spremembe vreme-
na se je onesnaženost zraka
v Celju po 23. 1. 1990 močno
zmanjšala. Vetrovno vreme in
padavine so preprečile tvor-
bo temperaturnih inverzij, za-
radi otoplitev pa se je zmanj-
šala tudi intenzivnost kur-
jenja.
Na merilnem mestu ANAS
smo v preteklem tednu izmeri-
li navišjo 24-urno povprečno
koncentracijo SO2 v zraku 23.
januarja in sicer 0.34 mg SO2/
m^ zraka. Ta dan smo ob 13.30
izmerili tudi najvišje 1/2-urno
povprečje v preteklem tednu.
ki je znašalo 0.82 mg SOa/m^
zraka.
Na postaji v Miklošičevi smo
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo SO2 v zraku iz-
merili prav tako 23. januarja.
Povzpela se je na 0.38 mg SO2/
m^ zraka. N^višje 1/2-urno
povprečje smo na tej postaji
izmerili 25. 1. ob 12.00 uri in je
znašalo 0.84 mg ЗОг/т^ zraka.
Glede na normative, ki jih
določa zakonodaja SR Slove-
nije (0.30 mg ВОг/т^ zraka kot
najvišje dovoljeno 24-urno
povprečje in 0.75 mg S02/m^
zraka kot najvišje dovoljeno
1/2-urno povprečje), je bil zrak
v Celju preveč onesnažen 23.
in 35. .ianuaija.
Če za ocenjevanje rezulta-
tov meritev upoštevamo nor-
mative, ki jih predpisuje
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija, pa lahko ugotovi-
mo, da je bil zrak v Celju
zaradi previsokih 24-urnih
povprečnih koncentracij
SO2 v zraku preveč onesna-
žen 23., 24., 25., 27. in 28. ja-
nuarja. Z ozirom na isti nor-
mativ smo v preteklem ted-
nu izmerili previsoke enour-
ne povprečne koncentracije
S02 v zraku 23., 24. in 25.
januaija. Ocena velja za me-
ritve na postaji v Miklošiče-
vi. Za tovrstno oceno meri-
tev na postaji ANAS nima-
mo vseh potrebnih po-
datkov.
ROJSTVA
Celje
V preteklem tednu se je
v celjski porodnišnici rodilo 47
dečkov in 25 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je pet parov od
teh: Jurij MARGUČ in Veroni-
ka PILIH oba iz Arclina ter Mi-
hael ŠTOR in Marjeta HAMER
iz Celja.
Laško
Zakonsko zvezo je sklenil en
par.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Srečko ŠUPER iz Velike Pire-
šice in Željka SIMONČIČ iz
Gotovelj, Silvester BAČOV-
NIK iz Bevč in Danica AV-
BRECHT iz Pirešice ter Franc
SATLER in Janja ROJŠEK
oba iz Založ.
Velenje
Zakonsko zvezo so sklenili:
Bernard KRENKAR iz Završ
in Ivica MERZDOVNIK iz
Brd; Branko MRAVLJAK in
Milena MIKULJAN oba iz Ti-
tovega Velenja ter Vesilij KU-
GONIĆ iz Šaleka in Marjana
DERMOL iz Lokovice.
SMRTI
Celje
Umrli so: Margareta Ž VAR,
75 let iz Celja, Leopold HREN,
70 let iz Celja, Anton PUČNIK,
75 let iz Kravieka, Jakob
OBLAK, 58 let iz Šentjurja, Jo-
žef MÜLBAVER 73 let iz Pod-
kraja, Jožef MAJER, 51 let iz
Laš, Marija MUZELJ, 71 let iz
Novak, Franjo LASIĆ, 69 let iz
Celja, Frančiška HOČEVAR,
59 let iz Radež, Jurij ARH, 77
let iz ŠkoQe vasi, Avgust GRO-
BELNIK, 73 let iz Celja, Jožef
NOVAK, 54 let iz Krivice,
Franc FRECE, 48 let iz Dobja.
Marija Gradišnik, 74 let iz Ce-
lja, Janez VOVK, 81 let iz Ce-
lja, Melhiar BABNIK, 36 let iz
Celja, Frančiška JEZOVNIK,
74 let iz Žalca, Jožef NEŽ-
MAN, 80 let iz Loga, Ludvik
IRMAN, 58 let iz Petrovč, Jo-
sip ŠPOLJAR, 61 let iz Vona-
rij, Ivan ULAGA, 84 let iz Sliv-
nega, Marija KREBS, 75 let iz
Laškega, Ksavera HODNIK,
84 let iz Žalca, Anton FRECE,
86 let iz Lahomnega, Marija
ZUPANC, 84 let iz Liboj, Mi-
lan DUH, 67 let iz Trbovelj,
Vinko KRIVEC, 76 let iz Celja
in Ivana MIRNIK, 92 let iz
Celja.
Laško
Umrli so: Jožefa ZEME, 55
let iz Trobnega dola, Jožefa
VREČKO, 77 let iz Lahovega
grabna pri Jurkloštru, Antoni-
ja ŽOHAR, 85 let iz Govc in
Drago PRESKAR, 78 let iz
Spodnje Rečice.
Žalec
Umrli so: Angela JEŽER-
NIK, 85 let iz Zaloga, Marija
KOS, 78 let iz Studene, Ivana
BEZGOVŠEK, 53 let iz Pon-
graca, Ignac JESENKO, 72 let
iz Žepina, Franc JELEN, 63 let
iz Brega pri Polzeli, Ivan KRE-
ČA, 93 let iz Jeronima, Janko
ZALOŽNIK, 85 let iz Žalca,
Mihael PEČOVNIK, 84 let iz
Vranskega ter Matija KAJ-
FEŽ, 64 let iz Vasi.
Velenje
Umrli so: Stanislava ZA-
GER iz Titovega Velenja, Neža
POVŠE iz Ljubije, Angela
VRABIČ iz Titovega Velenja,
Antonija LESJAK iz Janško-
vega sela, Anton VIHER iz Šo-
štanja, Janez ŠULER iz Bu-
kovja, Franc ŠMARČAN iz Ga-
licije, Albin ŠARLAH iz Kozja,
Frančiška ZUPANC iz Rifen-
gozda, Marija BRATINA iz Za-
dobrove, Jožefa ZEME iz
Trobnega dola in Jakob
CVIKL Iz Arnač.
NOVO!
24-402
je nova telefonska šte-
vilka v oglasnem od-
delku Novega tednika,
na katero lahko odslej
naročite mali oglas, od-
date obvestilo ter dobi-
te vse informacije o na-
rnònini
MALI OGLASI - INFORMACIJE
1. FEBRUAR 1990 STRAN 21
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju si lahko
jutri, v petek, 2. februarja ob 18. uri ogledate predstavo
Andreja Hienga OSVAJALEC, v režiji Vinka Möderndor-
feija. Predstava bo za abonma Laško in izven. V soboto, 3.
februarja ob 17. uri bodo predstavo OSVAJALEC odigrali
za abonma sobota popoldan in izven.
V	ponedeljek, 5. februaija ob 19.30 uri bodo v SLG
gostovali člani Koreodrame Ljubljana z delom Jeana
Geneta SLUŽKINJI, v režiji Damira Zlatarja Freya. Pred-
stava bo za izven.
V	sredo, 7. februarja ob 10. uri bo za abonma 6. šolski
(OŠ Laško) predstava Stefana Zweiga VOLPONE, ob 17.
uri pa ista predstava še za abonma 5. šolski in izven.
V	Glasbeni šoli v Celju, bo danes, v četrtek in jutri,
v petek, 2. februarja ob 19.30 uri koncert godalnega kvar-
teta Glasbene mladine iz Zagreba v organizaciji Zavoda za
kulturne prireditve Celje. Izvajali bodo dela Mozarta, Fir-
šta in Brahmsa.
V	prodajalni Mozaik v Zidanškovi ulici 3 v Celju si
lahko vse do 20. februarja ogledate prodajno razstavo sli-
karja Rudija Skočirja iz Idrije. Na razstavi so na ogled
originalne risbe, ki so nastale po motivih iz nagrobnih
spomenikov idrijskih rudarjev.
V	razstavnem salonu Pivnica v Rogaški Slatini si
lahko le še danes in jutri ogledate razstavo akademskega
slikarja Slavka Koresa. Razstavlja likovna dela na temo:
notranjost cerkva.
Jutri zvečer, v petek, 2. februarja bodo ob 19.30 uri
odprli novo razstavo likovnih del Zorana Ogrinca iz Radelj
ob Dravi. V programu ob otvoritvi bo tudi koncert žen-
skega pevskega zbora Zdravilišča iz Rogaške Slatine.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 3.
februarja ob 20. uri finale kviza ŠTEVILKE in ČRKE,
v organizaciji zagrebške televizije.
V	sredo, 7. februarja pa bo v Kristalni dvorani ob 20. uri
družabni večer, na katerem bosta kot gosta nastopila
plesni par Stojilkovič-Rabič, v latinsko ameriških plesih.
V	galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju si lahko do 15. februarja ogledate razstavo akrylov
Vojka Pogačarja.
V	Knjižnici v Žalcu bodo danes, v četrtek ob 10. uri
dopoldan vrteli film DOŽIVITE SLOVENIJO v okviru
počitniškega programa za otroke. Jutri, v petek, zadnji
dan počitnic pa bo ob 10. uri v knjižnici žrebanje in pogo-
vor o literarni uganki.
V	Muzeju revolucije v Celju si lahko do 24. februarja
znova ogledate razstavo z naslovom CELJE SKOZI
OBJEKTIV PELIKANA.
V	Narodnem domu v Celju bo v torek, 6. februarja ob
19.30 uri podelitev celjskih prešernovih nagrad. V sprem-
ljajočem programu bosta sodelovala Andrej Petrač
z violončelom, za klavirjem pa Tomaž Petrač.
TRŽNICA
Kljub zimi dovoli
vsega
Ema Musar nam je posredo-
vala podatke o cenah na glav-
ni velenjski tržnici, ki je dru-
ga največja na celjskem po-
dročju.
»Med tednom imamo samo
dva prod^alca v privatnem
sektorju, v soboto pa se kljub
zimskemu času pojavijo tudi
nanogi domači, tako da je izbi-
ra večja. Sicer pa so cene pri
obeh prodajalcih naslednje:
med solatami je endivija po 30,
radič 50 in majniška 40 din za
kilogram. Pri sadju je grozdje
po 25, hruške 15-25, jabolka
12-25, ananas 60, mandarine
35, banane 35, pomaranče
25-30, limone 25 in grenivke 25
din za kg. Med zelenjavo je ko-
renje po 15, prav toliko je tudi
česen, čebula je 3-6 in presno
zelje 15 din.
Cene za celjsko tržnico: cve-
tača, peteršilj in zelena so po
15, čebula 20-^5, česen 20-30,
fižol je tudi od 20-30, krompir
pa po 2,40. Korenje prodajajo
po 15-20, ohrovt 8, peso 4, por
20, presno zelje 4, brstični
ohrovt 30, kislo zelje je po 10 in
kisla repa po 10-12 din.
Solata: motovileč 60, radič
50-60, endivija 10-14 in majni-
ška 40 din.
Sadje: jabolka 5-10, hruške
20, grozdje 15, grenivke 18, ba-
nane 30, pomaranče 18-22,
mandarine 30-31, ananas 50,
kivi 60, limone 18, ceh orehi 50,
jedrca 80 in suhe slive 15 din.
Mlečni izdelki: domača sku-
ta in smetana sta po 26 oz. 16
din, kajmak 100 in srbski sir 60
din.
Јадса: 1,30-1,60 din.
Piščanci: so po 34 din za ki-
logram.
Dovoli je tudi teloha, katere-
ga prodajno zlasti otroci, ki
imajo zdaj počitnice. Šopek
drobnega belega cvetja, znanil-
ca prihajcijoče pomladi je
15-20 din.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali paje od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne paje za celo
občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
meru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do nedelje, 4. februarja bo dežural dipl. vet.
Drago Zagožen, tel.: 840-179, od ponedeljka dalje pa dipl. vet.
Marjan Lešnik, telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne paje organizi-
rano dežurstvo. Od jutri dalje bo dežural dipl. vet. Janez Hrovat,
telefon 741-041.
»Zarja« Petrovče
TOZD Modna konfekcija
objavlja
izid žrebanja,
ki je bilo 29.12.1989 za kupce naših izdelkov v Indu-
strijski prodajalni v Petrovčah. Pri žrebanju je sode-
lovala tov. Jožica Luskar in je izžrebala naslednje
nagrajence:
1.	ŠAUBERGER Franc - Čopova 8, Laško
2.	GOJZE Marija - Celjska 51, Vojnik
3.	PELKO Simona - Toneta Seliškarja 6, Šentjur
4.	ŠINKOVEC Majda - Kapla 45, Tabor
5.	ĐOĐEVIČ Breda - Ljubljanska 106, Celje
6.	LESJAK Anton - Treljska 46/a, Titovo Velenje
7.	STEINER Anica - Pot na Konjsko 1, Vojnik
8.	BLAŽIČ Darja - Zvodno 55, Celje
9.	KOLENC Simona - Male Braslovče 25,
Braslovče
10. MILANOVIČ Anica - Kraigherjeva 6, Celje
Izžrebanim v imenu kolektiva iskreno čestitamo in se še
vnaprej priporočamo.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 5.2.: JEZUS IZ NAZARE-
TA I. del - ameriški film
od 6. 2. dalje: JEZUS IZ NA-
ZARETA II. del - ameriški
film
MALI UNION
do 5. 2.: LJUBEZNI BLAN-
KE KOLAK - slovenski film
KINO METROPOL
do 5. 2.: DRAGNET - ameri-
ški film
2. do 5. 2.: DOVOLJENJE ZA
UBIJANJE - ameriški film
od 6. 2. dalje: BREZNO
-	ameriški film
Matineje
1.2. : JEZNI FANT - ameriški
film
2.	2.: PEPELKA - ameriški
film
3.	2.: SONČNICE - jugoslo-
vanski film
KINO DOM
1.	2.: CIVILNA PATROLA
-	ameriški film
2.	do 5. 2.: SARTANA PROSI
ZA SMRT - ameriški film
2.	do 5. 2.: IŠČE SE ŽIV ALI
MRTEV - ameriški film
KINO VOJNIK
4.	2.: JEZNI FANT - ameri-
ški film
KINO ŠENTJUR PRI CEUU
3.	in 4. 2.: PSIHO 3 - ameriški
film
KINO LAŠKO
1. in 2. 2.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
1. 2.: KDO JE POTUNKAL
ROGERJA ZAJCA - ameri-
ški film
2., 3. in 4. 2.: GRANIČAR IZ
TEKSASA - ameriški film
3.	in 4. 2.: PETEK TRINAJ-
STEGA, 7. del - ameriški
film
KINO RADEČE
4.	2.: SLADKE SANJE
-	ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
1. in 2. 2.: VELIKA GNEČA
V KITAJSKI ČETRTI - ame-
riški film
3. in 4. 2.: POD STRELOM
-	ameriški film
5.	in 6. 2.: FANATIKI ZLA
-	ameriški film
7. 2.: POLICIJSKA AKADE-
MIJA IV. del - ameriški film
Nočni kino
1., 2. in 4. 2.: NJEJ JE UGOD-
NO V SVILI - ameriški film
3.	in 5. 2.: SLADKA JULIJA
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
1. 2.: POD STRELOM - ame-
riški film
4.	2.: ASTERIX PROTI CE-
ZARJU - francoski film
5.	2.: UTAPLJANJE V ŠTE-
VILKAH - angleški film
KINO ŠOŠTANJ
3.	2.: ASTERIX PROTI CE-
ZARJU - francoski film
4.	2.: MOJA MAČEHA JE
Z DRUGEGA PLANETA
-	ameriški film
5.	2.: POD STRELOM - ame-
riški film
Nočni kino
3.	2.: NJEJ JE UGODNO
V SVILI - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
2.	2.: MOJA MAČEHA JE
Z DRUGEGA PLANETA
-	ameriški film
4.	2.: ASTERIX PROTI CE-
ZARJU - francoski film
6.	2.: POD STRELOM - ame-
riški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
1. 2.: ŠOGUNOVA SENCA
-	japonski film
2., 3. in 4. 2.: COCTAIL- ame-
riški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
1.	in 2. 2.: TRESHING - ame-
riški film
3.	in 4. 2.: NEVARNA ŽEJA
-	ameriški film
5.	in 6. 2. KAVARNA
ASTORIA - slovenski film
Nočni kino
2.	in 3. 2.: OPOJNOST - ame-
riški film
KINO ŽALEC
1.	2.: ANGELI IZ POBOLJ-
ŠEVALNEGA DOMA - ame-
riški film
2.	in 4. 2.: MORA V ULICI
BRESTOV - ameriški film
3.	2.: VONJ GREHA - ameri-
ški film
6.	2.: KURIR - ameriški film
KINO PREBOLD
1.	2. : BMX BANDITI - ameri-
ški film
2.	2.: PRIČE NASILJA
-	ameriški film
4.	2.: ANGELI IZ POBOLJ-
ŠEVALNEGA DOMA - ame-
riški film
6. 2.: MORA V ULICI BRE-
STOV - ameriški film
KINO POLZELA
1. 2.: PRIČE NASILJA
-	ameriški film
3.	2.: ANGELI IZ POBOLJ-
ŠEVALNEGA DOMA - ame-
riški film
4.	2.: DINAMIT JACKSON
-	ameriški film
6.	2.: USODNA PRIVLAČ-
NOST - ameriški film
KINO LIBOJE
3. 2.: KURIR - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
1.	2.: SEKS V DELOVNEM
ČASU - ameriški film
3. in 4. 2.: ARIZONA JUNI-
OR - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
3. in 4. 2.: FANTJE NOČI
-	ameriški film
7.	2. ŠOLA ZA STEVARDE-
SE - ameriški film
KINO UUBNO
3.	in 4. 2.: OPERACIJA VE-
SOLJE - ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
2.	2.: NEMORALNE SANJE
-	ameriški film
4.	2.: ŽELEZNI TRIKOTNIK
-	ameriški film
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah. v zdravstvenem domu v Titovem Velenju paje zdravnik
dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih v Celju.
Šentjurju. Žalcu. Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje. Bistr ica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. v Slovenskih Konjicah. Titovem Velenju in Laškem pa
zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113. Šentjur: 741-511. Slovenske Konjice:
751-522. Šmai-je: 821-021. Rogaška Slatina: 811-621. Žalec: 711-
138. Rogatec: 826-016. Kozje: 770-010. Podčetrtek: 882-018.
Bistrica ob Sotli: 784-110. Titovo Velenje: 856-711 in Laško: 731-
233.
PRODAM
motorna vozila
SPAČKA, letnik 75, nereg., cena
po dogovoru, prodam. Telefon
884-072.
BT 50, letnik 87, prodam. Telefon
(063) 36-391.
Z128 1,1 GX, star dve leti, prodam.
Int. tel. (063) 711-253.
SKALA 55/5 V, rdeče barve, še ne-
reg., prodam. 713-318, po 18. uri.
JUGO, let. 85 prodam za 4500 DM
v dinarski protivrednosti. Tele-
fon 711-401, vsakdan dopoldan.
LADO 1500, let. 1977, ugodno pro-
dam. Tel. 783-208.
P 126, let. 1989 in Tomos avtoma-
tik 3, prodam. Ivan Krobat, Med-
log 25, Celje.
Z 101, letnik 1975, reg. do oktobra
1990, cena 9000,00 din, prodam.
Tel. 712-158, od 11. do 14. ure.
BMW 316, letnik 80, prodam. Bran-
ko Senica, Ponikvica 6, Ponikva.
AVTO Citroen AX TRE, let. 1988,
prodam. Slavko Novak, Petrov-
če 29, Petrovče.
JUGO koral 55, let. 90, prodam. Inf.
na tel. 713-926, popoldan.
P 126, let. 82, nova reg., prodam.
Tel. 36-367.
Z 101, let. 78, ugodno prodam.
Mladenovič, Čuprijska 11 d,
Celje.
Z128, let. 87, ugodno prodam. Tel.
32-542, dopoldan.
ZASTAV0101, let. 80, prodam. Tel.
748-157.
Z128, let. 86, prodam. Tel. 321-786.
GOLF JGL, let. 81, prodam. Tel.
714-714.
R 18, letnik 84, prodam. Ogled po
16. uri. Miriam Planko, Hotunje
20, Ponikva.
OSEBNI avto VW 1200, let. 74, reg.
do 30. 10. 90, ugodno prodam.
Tel. (062) 815-096.
KOMBI zastava T 435, let. 79,
ugodno prodam. Miha Gračner,
Breze, Breze 98.
VW, starejši letnik, reg. do konca
julija, prodam. Avgust Kolàek,
Reke 19, Laško.
Z 128 GX, letnik 88, garažiran,
ugodno prodam. Košnica 18,
Prevorje-Šentjur/Ceiju. Tel. 745-
299.
OBNOVLJEN Fiat 126, 79 letnik,
prodam. Ponudbe na telefon
(063) 821-423.
ZASTAVO 750, obnovljen, letnik
77,	prodam. Tel. (063) 744-229.
JUGO koral 45, star eno leto in pol,
cena 60.000,00 din, prodam. Tel.
723-411/221, dopoldan.
JUGO Z 101 GX, letnik 88, prodam
30% ceneje. Tel. (063) 855-631,
popoldan.
GS pallas prodam. Tel. 701-984.
AX 11 TRE, 5 prestav, 1987 letnik,
prodam. Tel. 24-484.
OSEBNO vozilo lada 1200, letnik
78,	prodam. Inf. po tel. (063) 21-
447, po 19. uri.
ZASTAVA 750, letnik 78, prodam.
Tel. 29-871, popoldan.
JUGO 55, letnik september 88,
prodam. Branko Pepel, Tabor 56
a, 63304 Tabor.
FIAT campagnola, z diesel motor-
jem, prodam. Inf. 785-144,
zvečer.
P 126, letnik 78, reg. do 10. 90,
prodam. Tel. 32-597, po 14. uri.
FIAT 126, letnik 1985, prodam ali
zamenjam za les. Kajin, Trnov-
ije 113, Celje.
ZASTAVO 101, letnik 1977 in fiat
126 P, letnik 1978, reg. do 18.
aprila 90, prodam. Tel. (063) 785-
130.
NOVO školjko za Z 101 ugodno
prodam. Inf. tel. 724-059, po 16.
Tomi Druškovič, Kapla 29,
Tabor.
JUGO koral 60, star 5 mesecev,
prodam. Tel. 821-269.
F 126 P, letnik 1981, reg. do sep-
tembra 1990, ugodno prodam.
Štefan Zidar, Šmarje 181, Šmar-
je pri Jelšah.
stroji
TRAKTOR Deutz 4006, original ^
nemški, prodam. Tel. 744-282.
TRAKTOR TV 418, nov, 15% cene-
je, prodam. Tel. (061) 84-267.
TRAKTOR TV 730, ohranjen, s plu-
gi, prodam. Ivan Špijar, Miljana
47, 41296 Zagorsko Selo (pri
Imenem).
KOSILNICO BCS, dobro ohranje-
no, prodam. Vasle, Ponikva. Tel.
779-190.
BULDOŽER TG 50 C za rezervne
dele, kombajn Zmaj, širina 2 m,
prodam. Vinko Kovač, Proseni-
ško 40, Šentjur/Celju.
TRAKTOR Zetor 60-11 prodam.
Franc Knez, Male Grahovče 5,
Laško.
TRAKTOR Steier 18 KS prodam ali ^
menjam za Tomo Vinkovič TV.
Žamhar, Babna gora 34, Vinski
vrh.
PEČ za centralno prodam, zraven
podarim obtočno črpalko, kom-
binirani bojler. Telefon 742-100.
TOMO Vinkovič 420 ter motorno
žago Stihi, prodam. Rado Gori-
šek, Marija Gradec 27 a. Laško.
TRAKTOR TV 732 prodam. Dobnik,
Kameno 9, Šentjur.
PEČ za hmeljsko sušilnico, malo
rabljeno, prodam. Viki Pristan,
Poljče 2, Braslovče.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, star
11 mesecev, prodam. Željko
Kveštak, Lepajci 33, Krapina.
TOMO Vinkovič 818, nov, leto ga-
rancije, prodam. Telefon 701-
166.
TRAKTOR IMT 560, delno obnov-
ljen, prodam. Telefon 713-992,
od 18. do 20. ure.
posest
HIŠO z vrtom, v Celju, prodam. Tel.
38-206.
DVE parceli za vikend, s staro hišo
in kletjo, prodam. Telefon 781-
069.
HIŠO v Mozirju prodam. Marija Di-
mec, Tomšičeve brigade 17,
Mozirje.
VINOGRAD s kletjo nad Slivniškim
jezerom, idealno za vikend,
ugodno prodam. Inf. na naslov
Kocman, C. Kozjanskega odre-
da 112, Šentjur.
HIŠO, vseljivo, letnik 58, v Petrov-
čah, 10 arov, ograjeno v sklopu
dodat. grad. parcele, prodam
(063) 776-465, vsak dan od 19.
do 20. ure.
VINOGRAD, na sončno legi, 29
arov, blizu asfaltne ceste, voda,
elektrika, cena po dogovoru,
prodam. Franc Pavlič, Buče 57,
Buče.
VINSKO klet, stanovanjsko, s 65
arov zemlje v Virštanju, ugodno
prodam. Fani Zaiokar, Babno
21, Celje.
ZAZIDLJIVO parcelo z vso doku-
mentacijo prodam. V račun vza-
men tudi avto. Vse inf. (063) 34-
765.
1,10 ha gozda v Podvrhu pri Bra-
slovčah prodam. Inf. Hrastovec,
Kamenče 12, Braslovče.
PARCELO v gradbenem okolišu
prodam. Milan Koštomaj, Šent-
jungert 35, Šentjungert.
ZAZIDALNO parcelo za gradnjo,
592 m^ prodam. Klicati na tel.
(063) 27-922, ali na številko 9941
752 9745, sak dan od 12. do 19.
ure.
PARCELO za vikend 3000 m^ vo-
da, elektrika, asfalt, cena
35.000,00. V račun vzamem tudi
osebni avto ali dostavni avto.
Tel. 27-675, po 19. uri.
Diskont KOMI
iz Sp. Rečice pri
Laškem
obvešča cenjene stranke,
da smo popestrili
ponudbo z delikatesnimi
izdelki
po ugodnih cenah
Delovni čas:
vsak dan od 7.30 do 19. ure,
sobota od 7.30 do 17. ure in
nedelje od 7.30 do 12. ure.
Informacije na tel.: 731-046
SE PRIPOROČAMO!
Diskont KOMI
22. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
MALI OGLASI
OBNOVLJENO hi&o z gospod, po-
slopjem, hektar zemlje, ugodno
prodam. Inf. na tel. 785-222, zve-
čer, po 18. url.
HIŠO z vrtom, Laiko-Rečica, pro-
dam ali menjam za starejše sta-
novanje v Celju z doplačilom.
Tel. 21-697 ali 36-639.
DVOJČEK, Moie Pijade, vrt, gara-
ža, telefon centralna, Celje, pro-
dam. Tel. 21-697 ali 36-639.
STAREJŠO hiäo v Tepanju, vrt
700 m', garaža, poceni prodam.
21-697 ali 36-936.
KMETIJO, nova hiia, gospod, po-
slopje, pri Pristavi, poceni pro-
dam ali menjam za hišo v Celju.
Tel. 21-697 ali 36-936.
GRADBENI parceli Vojnik-Franko-
lovo, 16 arov in Šentjur-Vrbno,
1227m^, elektrika, voda, plačan
prispevek, načrt, poceni pro-
dam. Tel. 21-697 ali 36-936.
Stanovanja
ETAŽO, celo, starejši tip stanova-
nja, 68 m', klet, vrt, prodam. Tel.
21-697 ali 36-936.
gradbeni material
BETONSKE bloke sigma prodam,
Slavko Verdev, Pongrac 65,
Griže.
oprema
HLADILNO omaro 1001, Gorenje,
prodam. Tel. 38-206.
NOVO peč za centralno 2 stari mi-
lijardi ceneje. Markovič, Dobrte-
ša vas 16/g, Šempeter. TeL 701-
334.
RABLJENO kotno kuhinjo poceni
prodam. Šturm, Parmova 1,
Vojnik.
OTROŠKO posteljico, bele barve,
z jogijem, prodam. Inf. na tel. 35-
099, popoldan.
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje
prodam. Tel. 748-042.
STAREJŠO otroško sobo prodam.
Tel. 39-083, od 19. do 20.
DVODELNO garderobno omaro
s pomičnimi vrati, sedež, garni-
turo, knjižno omaro, regal, pro-
dam. Inf. po tel. (063) 219-08, po
16. oz. 20 uri ali dopoindan 29-
359.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
Magnochrom 2 KW ugodno pro-
dam. Tel. 36-718, vsak dan po
15. uri.
HRASTOVO rjavo, odlično ohra-
njeno mizo s hrastovimi tapeci-
ranimi stoli, prodam. Tel. 776-
711.
NOV pralni stroj in nov štedilnik
prodam 40% ceneje. Tel 33-931/
41, dopoldan.
NOV pralni stroj Obodin ugodno
prodam. Inf. 31-112/349, dop.
PEČ za centralno Feroterm Megal
40 KW z bojierjem, novo, pro-
dam 20% ceneje. Franc Bezov-
šek, Arciin 66, škofja vas.
SPALNICO z jogijem, komplet,
prodam. Tel. 713-868.
HLADILNIK Obodin, nerabljen,
ugodno prodam. Tel. 384-22.
NOVO kuhinjo s štedilnikom ter
hladilnikom prodam. Zadobrova
91, Škofja vas.
NERABLJENO peč Emo central
23.000 ccal, ugodno prodam ali
zamenjam za barvni TV spre-
jemnik. Inf. 28-411/309, do-
poldan.
akustični aparati
- glasbila
KLAVIR, dunajske mehanike, upo-
raben, prodam za 1100 DM v di-
narski protivrednosti. Inf. tel.
28-815.
BOBNE Amati, komplet s činelami,
ugodno prodam za 600 DM v di-
narski protivrednosti. Valentin
Belej, Šmihel 6, Laško, tel. 731-
131, dopoldan.
COMODORE C 64, plus eprum,
plus joystick, 40 kaset, prodam.
Cena 4000,00 din. Telefon (063)
831-813.
DIATONIČNO harmoniko, pol leta
staro, črne barve, prodam.
Franc Kotnik, Vezovje 10 b Šent-
jur, cesta proti Planini.
RAČUNALNIK Commodore 64,
z vso opremo, popolnoma nov,
prodam. Inf. na tel. 37-117, po-
poldan.
VIDEOPLAYER Samsung, 40% ce-
neje in stolp Technics z zvočni-
ki, prodam. Inf. tel. 711-369, po-
poldan.
BARVNI TV sprejemnik ugodno
prodam. Tel. 34-759, popoldan.
DIATONIČNO harmoniko ugodno
prodam. Jurkošek, Kompole 88/
a, štore.
BARVNI TV Iskra, star tri leta, pro-
dam. Tel. popoldan 36-763.
NOV Videorekorder Gorenje VHS
VX 729, prodam. Inf 785-144,
zvečer.
Živali
PRAŠIČA za zakol, domače hrane,
prodam. Dolga gora 48, tel. 748-
039.
KRAVO, brejo, vozno, težko
550 kg, prodam. Ivan Šeiih, Dol
25, Frankolovo.
PUJSKE prodam. Franc Kompol-
šek, Proseniško 3a.
TELIČKO simentalko, od starečka,
prodam. Lokrovec 51, Celje.
KRAVO telico, leto dni staro,
okrog 300 kg težko, prodam.
Franc Lukner, Male Braslovče
28, Braslovče.
ČISTOKRVNEGA nemškega ov-
čarja, starega 10 tednov, pro-
dam. Drago Jug, Ipavčeva 18,
Šentjur pri Celju.
DVA bikca, čista, simentalca,
9 tednov stara, prodam. Tel.
821-738.
ostalo
CISTERNO Creina 1700 I prodam.
Marjan Kupec, Gornja vas 4,
63312 Prebold.
ENOOSNO traktorsko prikolico in
nove gume 750-16, ugodno pro-
dam. Branko Fils, Stranice 11,
Stranice.
RABLJENO opeko bobrovec, me-
trska drva in harmoniko Melodi-
ja 120, prodam.Telefon 26-164.
VGRADNI motor A 3, letnik 88
(možnost uporabe pedal) z vpli-
njačem in izpušno cevjo, pro-
dam za 700,00 din. Telefon (063)
33-732.
CENTRALNO peč 28000 KW, boj-
ler (kombinirani) ter raztezno
posodo, strešna okna (2 kom.
120 X80, 1 kom. 90 X 78), 5 kom.
betonskih mrež 9/6, prodam. Pe-
ter Sajovic, Na Golovcu 3, Celje.
SVETLO Modre kopalniške plošči-
ce, 28 m^ prodam. Telefon 32-
029, popoldan.
VIDEOPLAYER Gold star, star
6 mesecev, Fisher TV, 56 ekran,
star 2 leti in hladilnik Gorenje
z zamrzovalnikom, star 3 leta,
prodam. Telefon 39-933, po-
poldan.
JUGO 45 E, let. 86, Videorekorder,
nov, prodam. (063) 21-340.
VRSTNO montažno garažo v Celju
prodam. Ponudbe pod: BLIZU
KOLODVORA.
DOBRO ohranjen kozolec, žago
»Venecialko« za žaganje hlodo-
vine in mlin na kamne. Tel. do-
poldne 711-225, popoldne 711-
511.
TRAKTOR TV 20, star tri leta, plug,
brana, prodam. Marjan Cvirn,
Sp. Tinsko 14, 63223 Loka pri
Žusmu.
TRAKTOR IMT 535, starejši letnik
in parcelo 450 m^, ob cesti, pro-
dam. Tel (063) 721-793.
ŠPORTNI otroški voziček in kom-
pletno kolo za škodo 14 col,
ugodno prodam. Anton Iršič,
Vojkova 7, 4. nadstropje Celje.
NOV štedilnik, 2 plin., 2. elektrika,
nerjaveč, enosed (kavč) nove
betonske reliefne ploščice za
oblaganje fasad, 20-40, cm, mo-
ško usnjeno novo jakno, pro-
dam. Tel. 741-605, Lavbič.
SLADKO seno prodam. Silvo Pe-
ček. Završe 21, Grobelno.
P 126,81, reg. avgust 90,14.000,00
din. Tomos avtomatik 3000,00
din, videoplayer, daljinski, nov,
5.000,00 din, HI-FI stolp 2x100
W Riz, 8.000,00 din, prodam,
štante, Na otoku 12, Celje.
POLSLADKO seno, 4 tone, pro-
dam. Alojz Kind, Grobelno 21.
Tel. 744-159.
NOVOTERM izolacijo, 6 m^ in mo-
tokultivator Gorenje, Acme mo-
tor, prodam. Tel. 27-001.
PEČ za centralno Ferotherm
35.000 kcal in harmoniko Melo-
dija, 60 basov, prodam. Tel. 821-
090.
TOMOS Avtomatik, nov, poni kolo
ter glasbeni center 2x100 W,
prodam. Možen je 6 mesečni
kredit. Tel. (063) 36-859.
ELEKTRIČNI bojler, nerabljen, 80
I, ugodno prodam. Tel. 721-642,
po 18. uri.
VIDEOREKORDER Gold star in
1000 kom. značk, prodam. Tel.
741-974.
OLJNI gorilnik, 40 KW, prodam.
Telefon 744-270.
KOMBINIRANI otroški voziček
s prenosno košaro prodam. Inf.
36-710.
VRATA za krušne peči, brušena ali
črna, namizne škarje do 3 mm
debeline, prodam. Tel. 714-301.
BRAKO prikolico, notranje odlično
ohranjeno, ugodno in nujno pro-
dam. Tel. (063) 831-813.
JUGO 45 A, letnik 6/87 in nove
električne orgle, prodam. Tel.
742-160.
REZERVNE Dele audi 80/74, pro-
dam. Tel. 33-440.
KADET 1,2 let. 86 in 126 P, let. 87,
in centralno peč Emo central 20
S in 20 I bojler izoliran, prodam
Rado Strnad, Tremerje 6, Celje.
Tel. 25-795.
GORILEC eleo za 3500,00 din,
električno-plinski štedilnik Go-
renje za 1200,00 din in motor MZ
150 cm' za 1500,00 din prodam.
Stane Mlakar, Grobelno 112.
ŠIVALNI stroj Singer overlok 14
u 174 B, štiri niti, dve igli, popol-
noma nov, prodam. (063) 888-
116.
AGREGAT 220 V/550 W Endres
650, prodam za 800 DM dinarske
protivrednosti. Tel. (063) 36-528.
BOBROVEC, 2500 kom, nov, ugod-
no prodam. Inf. tel. 742-234, po-
poldan.
OSTREŠJE za hišo, velikost
12 X15 m, prodam. Šifra 12 x 15.
KUPIM
BARVNI TV, rabljen, lahko tudi
pokvarjen, kupim takoj. Tel.
(061) 320-227.
NEBREJO mlado kravo ali junca
do 450 kg kupim. Tel. 33-844.
GRADBENO parcelo v Dramljah
kupim. Šifra FEBRUAR.
STARE motorje, starejši od 53. let-
nik, BMW 500-600 kubikov, Ho-
reks 350-400 kubikov, NSU 350-
500 kub., lahko tudi prikolice,
kupim. Tel. 31-618.
ZAPOSLITEV
DELO na domu sprejmem, mož-
nost priključitve stroja 380 V,
pokličite popoldan. 38-968.
SLOVENKO, 20-30 let, z znanjem
nemščine, brez obveznosti, za
varstvo 5 letnega otroka, iščem.
Nemška družina v ZR Nemčiji.
Inf. na tel. Celje 32-428, po 17.
uri.
DEKLE s prakso v gostinstvu za-
poslim v bistroju. Tel. 776-451.
MLAJŠO upokojenko za pomoč
v gospodinjstvu iščem. Inf. po
tel. 701-090.
VARSTVO za enoletno punčko iš-
čem. Telefon 31-271.
IŠČEM žensko za varstvo dveh
otrok (3,5 in 1 leto) na domu, od
6. do 12., v Dobrni. Dobro plači-
lo. Šifra VARSTVO OTROK.
POMOČ v gospodinjstvu, 4 ure
dnevno, marca, potrebujemo.
Tel. 731-587 ali Titova 30, Laško.
DEKLETI iščeta delo v prodajalni.
Če ste zainteresirani, pokličite
tel. 25-316, dopoldan.
FRIZERSKI salon Oskar, Majda
Žličar, išče 2 frizerski pomočnici
z vsaj enim letom prakse. Celje,
Tomšičev trg 8.
TAPETNIKA zaposlim. Tapetni-
štvo Franc Hudina, Kasaze 88,
tel. 776-790.
VARSTVO za dve leti stare dvojč-
ke-fante, iščemo. Inf. tel. 21-660,
popoldan. Fideršek.
IZKUŠENO in samostojno šiviljo
potrebujem, prednost Overlok,
Šifra: ČAS.
ŠIVILJO s prakso, pogoj samo
strojno krojenje, takoj zaposli-
mo. Tel. 776-671, Idea Žalec.
STANOVANJA
STANOVANJE v Žalcu ali v bližnji
okolici vzamem v najem. Možno
predplačilo. Šifra: ISKRENO.
ENOSOBNO komfortno stanova-
nje s telefonom na Otoku od-
dam s 1. februarjem 1990. Inf.
27-411/643, od četrtka dalje.
STANOVANJE oddam dvema žen-
skama. Slavko Novak, Petrovče
29, Petrovče.
STAREJŠE stanovanje v Celju,
Žalcu ali Laškem najamem ali
odkupim. Ponudbe pod PO-
MLAD.
STANOVANJE išče mlada družina
s petletnim sinom v Celju ali
okolici. Nudiva pomoč starejšim
ljudem. Šifra: NUJNO.
GARSONJERO v Ul. 29. novembra
22, 28 m^, s telefonom, brez cen-
tralne, menjam kjerkoli v Celju
za večje. Tel. 33-440.
PAR išče manjše stanovanje v Ce-
lju ali okolici. Možna pomoč in
možen odkup. Tel. 33-112/24-13.
ZDRAVNIK brez družbe išče gar-
soniero ali enosobno stanova-
nje. Cenjene ponudbe na tel. 21-
813, ob delavnikih od 18. do 22.
ure.
RAZNO
LASTNIŠKO novejše stanovanje
65 m' v Celju menjam za hišo.
POMLAD.
KMETIJO na področju Laškega iš-
čem. Začasno na delu v tujini.
Šifra: KMETIJA.
ZASEBNO trgovinsko podjetje na-
jame poslovni prostor (2 do 3 pi-
sarne). Ponudbe pod UGODNO
ali na tel. 25-684.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tel.
24-296.
NAGROBNI spomeniki iz domače-
ga in uvoženega granita in vsa
kamnoseška dela po konku-
renčnih cenah in kvalitetno.
Marjan Amon, Slatina 9 a, 63201
Šmartno v Rožni dolini. Tel. 34-
340.
TOVORNI avto Z 35/0, B kategori-
ja, letnik 86, menjam za dvopo-
gonski traktor. Tel. 745-202.
POSREDUJEMO prodajo dvosob-
nega stanovanja v Celju, 55 m^
dvosobnega stanovanja v Pre-
boldu 44 m^ garsonjere v Žalcu
31 m^ Gradbeno inženirski biro
Klugler, Žalec teL 711-165.
POSREDUJEM prodajo starinske-
ga pohištva in starin. Tel. 21-697
ali 36-936.
ZAMENJAM dvobrazdni traktorski
plug za enobrazdnega. Inf. Hra-
stovec, Kamenče 12, Braslovče.
MANJŠI prosior v Žalcu, primeren
za mirno obrt, oddam. Tel. 713-
233.
STOLE, jedilne kote, vrata, sedež-
ne garniture, avto sedeže, pre-
oblačim (tudi na domu). Tapet-
ništvo Šturm, Prušnikova 27,
Vojnik.
MENJAM gradbeni material in
centralno ogrevanje za parcelo
od Velenja do Vojnika. 855-753.
ODDAM vrstni red za Florido. Do-
bava v enem mesecu. Informa-
cije vsak dan od 7. do 16. ure.
Telefon (063) 731-165.
POUK francoščine za otroke in
odrasle. Jean François, telefon
714-343, Žalec.
Življenje je eno,
zato ga življenjsko in
nezgodno zavarujte
v devizah, za posledicami
nezgod v kmetijstvu,
strojništvu, prevozništvu,
gradbeništvu in drugih
nevarnih dejavnostih.
Ponudbe pošljite pod šifro
SIDRO.
Posredniška prodaja:
avtomobilov, kmetijskih
strojev, delovne
mehanizacije. Možnost
velike izbire. AKORD,
Vrbno 23, Šentjur, telefon
(063) 742-146 od 15. do
18. ure, sobota 11.-16.
ure. _
Izdelujemo cisterne
za kurilno olje
že za 3300,00 din in
bojierje za centralno in
solarne že za 1640,00 din.
Nudim tudi prevoz.
Vrbovšek,
Strmca 100, Laáko.
NAMINA
NAGRADNA
ANKETA
V PRODAJNEM CEN-
TRU NAMA LEVEČ
Pridite, oglejte si prenovljeno 1. ETA-
ŽO, zaupajte nam svoje vtise in izpolnite
anketo.
Anketni list dobite v 1. etaži Prodajnega
centra NAMA Leveč v času od 26.1. do
2. 2. 1990,
Čakajo vas lepe nagrade.
Gospodinjski teden
od 12. do 26. februarja 1990
Pridite, čaka vas ugoden nakup!
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin Celje,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tanica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Savinjski magazin Žalec
-	2-6 mesečno obročno
odplačevanje za vse vrste blaga,
razen živil
-	minimalna obrestna mera
-	brezplačna dostava na dom
INFORMACIJE
1. FEBRUAR 1990 - STRAN 23
v SPOMIN
Hud vihar prišel čez te,
to lahko samo zlobni človek je,
ranil ti srce,
in skrajšal ti življenje je.
DAMIJANU
REZARJU
uč. 5. razreda OŠ Ljubečna
Damijan, boleč je spomin na 3. februar. Pred štirimi leti si
v počitniškem dnevu odšel nasmejan od doma. Malomar-
nost človeka je prekinila tvoje mlado življenje in te odtrgala
iz naših src. Vsem ob spominu iskrena hvala
Žalostnih src mamica, ati in vsi tvoji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mamice,
hčerke, sestre, ome in tete
BERTE
STERNAD
iz štor
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem
za vso pomoč in izrečeno sožalje. Posebna hvala kolektivu
Cestnega podjetja. Železarni Štore ter gospodu župniku za
poslovilne besede.
Žalujoči mož Jaki, hčerka Saša, sin Aleš, mama, sestra ter
ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ADOLFA
GRAČNERJA
iz Dobja pri Planini
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot,
mu darovali cvetje in nam v trenutkih žalosti stali ob strani.
Zahvaljujemo se župniku za opravljen obred, govornikom,
pevcem ter LD Handil iz Dobja za zadnji pozdrav, posebej
hvala pa vsem njegovim sovaščanom.
Nam in tistim, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, bo ostal
vedno v najlepšem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi
dragega moža, ata, starega ata in brata
FRANCA
ŠMARČANA
iz Zavrha pri Galiciji 18
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijate-
ljem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, nam stali
ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalja, darovali cvetje,
vence in maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju bolniš-
nice Topolšica za večkratno zdravljenje. Hvala gasilskemu
društvu Zavrh pri Galiciji za vsestransko pomoč. Posebna
hvala govornikoma Podvršniku in Špegliču za ganljive po-
slovilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred
ter cerkvenim pevcem.
Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
Žalujoči žena Ivanka, hčerke Marjana in Ivica, sinova
Franci in Ivi z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
dragega moža, atija, dedka, tasta,
brata in strica
JOŽETA PISKA
Ul. Dušana Kvedra 22, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan-
cem za sočustvovanje, pomoč in darovano cvetje.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Šentjur za vztrajno lajša-
nje bolečin. Posebna zahvala za vsestransko pomoč v naj-
težjih trenutkih je namenjena družinama Leskovar in Pun-
gartnik.
Žaluj oči :
žena Vida, sin Bojan in hčerka Duška z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JANEZA VOVKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem, znancem in podjetjem za darovano cvetje, izraze
sožalja in sočustvovanja, ki ste ga delili z nami.
Posebna zahvala za poslovilne besede čebelarjem in Ribiški
družini Celje ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči žena in sinova z družinama.
Umrla nam je naša draga
HANA MIRNIK
Za vedno smo se poslovili od nje v najožjem družinskem
krogu, dne 23. januarja 1990, na pokopališču v Celju.
Brat Mirko in nečaki Andrej Rosina, Alenka Šelih, Aleš
Rosina, Ivan Mimik z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
IVANA SULEKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje
ter nam izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali z nà-
mi. Posebna hvala govorniku KS, ZB, društvu invalidov in
g. župniku za opravljen obred. Zahvala tudi osebju ZD
Šentjur in bolnišnice Topolšica, hvala Angelci in Ediju
Mastnaku za nudeno pomoč pri negi v zadnjem letu njego-
ve bolezni.
Enako hvala vsem sodelavcem iz DO Cestno podjetje Ce-
lje, EMO Šentjur, Aero Šempeter, Izletnik in Avtotehnika
Celje
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
Včeraj, 31. januarja, je minilo žalostno
leto, odkar si odšel za vedno od nas,
dragi mož in oče
MIHAEL
MIŠI KODRIN
Pogrešamo te mi, naš dom in gorce.
Ostali smo brez tvoje zanesljive roke in tvojih nasvetov.
Spomin nate je neizbrisen.
Hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob njegovem
prezgodnjem grobu.
Vsi tvoji
Spet pomlad na tvoj vrt prišla
in čakala je, da prideš ti.
Sedla je na rosna tla
in je jokala,
ker te ni.
(Gregorčič)
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji nenadomestljivi
izgubi naše drage žene, mame in ome
VILME KUZMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje ter prispevke Onkološkemu in-
štitutu v Ljubljani in cerkvi Vitanje namesto cvetja in nam
ustno ter pisno izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovniko-
ma za opravljeni obred, darovano mašo in poslovilne bese-
de, govornikoma Jožici Podrgajs in Franju Marovšku ter
cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Hvala vsem za globoko sočustvovanje ter za vso podporo,
ki ste jo izkazali v naši žalosti.
Žalujoči:
mož Jernej, hčerka Vilma in sin Jernej z družinama
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega moža,
očeta, starega ata, tasta in brata
MARTINA
NOVAKA
iz Partizanske 6, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in sodelavcem, ki so nam stali ob strani v težkih
trenutkih, izrekli sožalja in ga pospremili do njegovega
prezgodnjega počitka. Posebno se zahvaljujemo dr. Strouho-
iu, dr. Džuriču, patronažni sestri Dolarjevi in ostalemu
osebju zdravstvenega doma Žalec, ki so mu lajšali bolečine
ob težki in kruti bolezni. Hvala tudi TT Juteks Žalec, Kra-
jevni skupnosti Žalec, Gasilskemu društvu Žalec, Konjeni-
škemu klubu Gotovlje, NK Hmezad Žalec, godbi in pevce-
ma iz Liboj ter osebju gostišča Novak za pomoč in razume-
vanje. Posebna hvala tudi tov. Megliču, ki je v imenu sose-
dov govoril ob odprtem grobu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
Žalujoča žena Kristina, hčerka Zdenka z Mirom ter vnuka
Maja in Aljaž
24. STRAN - 1. FEBRUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Prevrnjena cisterna z nafto
Do prave ekološke kata-
strofe bi lahko prišlo v sre-
do, 24. decembra, če ne bi
prometno nesrečo, ki se je
zgodila nekaj po 8. uri,
spremljala tudi sreča. Pre-
vrnila se je namreč cisterna
z ogromno količino goriva.
Jože Štih iz Kamenice
v sevniški občini je vozil ci-
sterno s 34 tisoč litri nafte D-
1, vozilo, ki je sicer last za-
sebnika, Petrolovega pre-
voznika. Voznik je bil name-
njen v Dravograd, na ozki ce-
sti iz Radeč proti Zidanem
mostu pa je, tik pred podvo-
zom pred mostom čez Savo,
nenadoma močno zavrl, da
bi dal prednost nasproti pri-
hajajočim vozilom. Ker je bi-
la cesta mokra in spolzka, se
je pri tem cisterna z desnim
bokom prevrnila v jarek na
robu cestišča. Vozilo seje za-
gozdilo v nabrežje in ker je
bila tam podlaga mehka, se
na srečo ni poškodovalo. Vsa
nafta je ostala v cisterni, ker
pa je z vsemi 34 tisoči litri
vsebine ni bilo mogoče spet
postaviti na cesto, je bilo tre-
ba poklicati na pomoč praz-
ne cisterne. Prečrpavanje
nafte je trajalo nekaj ur, na-
slednji dan pa naj bi z Alpo-
sovim dvigalom prevrnjeno
cisterno dvignili. Na začude-
nje delavcev Postaje milice,
je bilo prizorišče nezgode
v četrtek zjutr^ prazno. Voz-
nik Jože Štih, ki ni bil poško-
dovan, se je, po odhodu mi-
ličnikov, v sredo »samoorga-
niziral« in, ne da bi o tem
obvestil Postajo milice, pri-
klical sodelavce, ki so z dvi-
galom sami opravili težko
delo in cisterno usposobili za
vožnjo.
Po oceni Ivana Hriberni-
ka, prometnega inšpektorja
celjske UNZ, je bil glavni
razlog za opisano nezgodo za
okoli 20 kilometrov prekora-
čena hitrost, kije v tem nase-
lju dovoljena le do 40 km na
uro.
Sicer pa je pri tej akciji, ki
je, glede na nevarne okolišči-
ne terjala hitro ukrepanje,
treba pohvaliti delavce
Uprave za notranje zadeve
Celje, ekipo poklicnih gasil-
cev iz Celja, radeške promet-
ne miličnike, ki so skrbeli,
da ni prišlo do prometnih za-
stojev, Petrolove delavce ter
vse ostale, ki so v tej akciji
sodelovali.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Novice 1890
Te dni sta šivilja O.R. in ljubček M.H. najela stanova-
nje pri neki postrežnici. Prvi dan sta pa pokazala, kaj
znata. Ko njune gospodinje ni bilo doma, sta vlomila
v neki predalnik in ukradla tri zadolžnice kreditnega
zavoda in potem jo pobegnila. Policija je oba že dobila.
Pokazalo seje, da ima ta parček še več drugih tatvin na
vesti.
** *
Neki častnik je izven službe močno zapravljal denar.
Petim damam naenkrat je plačeval gledališče in
z njimi dobro jedel. Ž njimi je v kratkem času zapravil
1000 gld. Imel je lepo stanovanje. Z omenjenimi
damami je hodil po najboljših gostilnah, napravil je
posebno lep voz, da seje z njimi vozil, kupoval jim lepe
obleke, broške in drugi nakit. Kmalu se je izvedelo, da
je več trgovcev opeharil in so ga zaprli.
V Gradcu je iz ječe pobegnil neki tat in z dinamitno
patrono poskusil razrušiti ječo, da osvobodi svojo lju-
bico, ki je bila tudi tatica. To se mu ni posrečilo. Le
nekoliko šip se je zdrobilo. Ubeglega tatu so že
ponovno zaprli.
Čas šolskih počitnic,
primeren za tatove
Spet je nekdo vlomil v os-
novno šolo Blaža Kocena na
Ponikvi. V notranjost je prišel
skozi pritlično okno, pri čemer
je razbil steklo, iz prostorov,
omar in predalov paje odnesel
fotografski aparat, magnete-^
fon, električni kalkulator, ra'
diokasetofon z zvočnikoma in
pisalni stroj. Šoli je neznani
vlomilec povzročil za 15 tisoč
dinarjev škode.
NOČNE
CVETKE
•	Ta teden so naše
cvetke v znamenju klicev
v sili, ko je po stanova-
njih, dvoriščih in drugih
primernih prostorih go-
spodoval alkohol v svojih
mnogih vedenjskih inači-
cah. Občani že vedo: če ni
miru in reda, je treba po-
klicati miličnike in stvari
se kar hitro uredijo. Žal
se pozneje pogostokrat
ponavljajo. Alkohol je
pač trdovraten stvor.
•	Malo pred deveto
zvečer, v torek, 23. L, seje
oglasil ženski glas. Ko so
miličniki prispeli do Uli-
ce frankolovskih žrtev
Ila, so izvedeli, da gospo-
dar, mož in oče Adolf D.
vpije, razbija pohištvo in
pretepa otroke. Vinjeni
»korenjak« to noč ni pre-
spal doma, moral pa bo
tudi k sodniku za pre-
krške.
•	Spet ženski glas, to-
krat iz hiše na Cesti na
grad 5a. Matilda K. se je
pritožila, da tudi njen so-
prog robanti po stanova-
nju in jo ogroža. Rekon-
strukcija dogodka je ob
prisotnosti miličnikov
pokazala, da javni red in
mir sicer ni bil kršen, pa
tudi sicer je vprašanje,
kdo je prvi kršitelj v tem
zakonskem prepiru. Pa
veste, kaj je bil vzrok pre-
pira? Ne boste verjeli: po-
ložaj televizijskega spre-
jemnika, ki enkrat ni bil
po volji ženski, drugič pa
spet ne po volji možička.
Zaleglo je zgolj opozorilo
mož postave.
•	V soboto ponoči pa
se je po telefonu oglasila
Marija H., ki je povedala,
da jo hrup in prepir na
hišnem dvorišču hudo
motita, zlasti še, ker to
povzročajo mladoletniki.
Miličniki pa so ugotovili,
da je prišlo do spora med
člani dveh družin: druži-
ne tovarišice prijavitelji-
ce in njenih sosedov, ki
so se med sabo grdo žalili.
Po miličniškem opozori-
lu so se umirili, glede
zmerjanja pa se bodo po-
govarjali na drugem
mestu.	M. A.
Slab nadzor
delovišča
V	času od 11. oktobra lani do
letošnjega 23. januaija so nez-
nanci z delovišča Niyoja Celje
v kr^u Jakob pri Šentjuiju,
kjer urejajo krajevni vodovod,
odnesli 55 dragih blejskih
plošč, vrednih 31.900 dinaijev.
Dinamika več kot trimesečne
akcije odtujevanja oziroma
prilaščanja tuje lastnine, še ni
znana.
Vzrolf smrti
- podhladitev
V	kraju Petelinjek so 23. ja-
nuarja našli v strugi tamkajš-
njega potoka moško truplo.
Ugotovili so, da gre za 53-letne-
ga Rudolfa Korošca iz Jerneja
pri Ločah, ki so ga pogrešali že
пексц dni. Nazadnje so ga vide-
li 18. januapa dopoldne, ko je
popival pri bližnjih sosedih.
Strokovnjaki kakšnega nasilja
nad njim niso opazili, kot
vzrok smrti pa so zapisali pod-
hladitev.
Denar nI za v avto
V	noči od 23. na 24. januar je
v ožjem delu Celja nekdo vlo-
mil kar v štiri osebne avtomo-
bile. Kaj vrednega v njih ni na-
šel, sreča se mu je nasmehnila
le v enem primeru, ko je v av-
tomobilu našel 300 mark in 400
dinaijev gotovine. Denar je za
v denarnico.
»Pošteni tat«
Neznanec je enkrat lani že
vlomil v elektro kabinet Cen-
tra srednjih šol v Titovem vele-
. nju. Tokrat, minuli četrtek, je
odnesel računalnik, dva nizko-
tonska zvočnika, ojačevalec in
usmernik za računalnik. Vse
skupaj je vredno 20 tisoč di-
naijev. Zanimivo pri tem pa je
to, da je vlomilec prinesel ne-
k^ predmetov iz prešnjega
vloma naz^. Je zdaj »njegova«
tehnična oprema popolna ali
pa namerava dejanje ponoviti?
Vrnil Utokovo
usnjeno oblačilo
V	soboto popoldne je nezna-
nec iz prodajalne Utok v Zi-
danškovi ulici v Celju odnesel,
ne da bi jo plačal, črno usnjeno
jakno, vredno 5.645 dinarjev.
Miličniki PM Celje so takoj
stopili v akcijo, skupaj z delav-
ci oddelka za zatiranje krimi-
nalitete. Prijeli in osumili so
Ivana Pavliniča iz Ivanjca. Pre-
iskovalni sodnik pa ga je po
zaslišanju izpustil, seveda paje
moral petindvajsetletni Ivan
jakno vrniti Utoku.
Huda telesna
poškodba pri trčenju
vozil
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je minuli petek
zvečer zgodila prometna nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
težko telesno ppškodovana.
Iz Štor proti Šentjuiju je vo-
zil osebni avto Štefan Lončar
iz Ogorevca pri Štorah. Zavijal
je levo na lokalno cesto, v tem
času pa ga je po levi strani pre-
hiteval voznik osebnega avto-
mobila Roman Moškotevc iz
Stopč. Moškotevca so takoj
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Radioamaterji brez
opreme
Neznanec je v času od 14. do
18. januaija vlomil v kabinet
radioamate^ev v Centru sred-
njih šol v Titovem Velenju. Na
silo je odprl zaklenjeno omaro,
iz nje pa odnesel prenosno
UKV postajo, kasetofon, radij-
ske slušalke in nekaj orodja.
S tem so bili velenjski radioa-
mateiji ob opremo in oškodo-
vani za 3 tisoč dinaijev.
Vlomilec brez plina
Ker B. P. kar 10 dni ni obi-
skal svojega vikenda ob Cesti
v Šmartno, je 23. januaija spo-
ročil Postaji milice, da je nek-
do vlomil v vikend skozi okno
in odnesel 10-kilogramsko
plinski jeklenko, vredno 500
dinaijev. Do ostalih predme-
tov je bil očitno ravnodušen.
Jakne niso varne
Dopoldne 22. januaija je na
oddelku za anestezijo nekdo
vlomil v garderobo bolnišnič-
ne kirurgije v kletnih prostorih
in iz omare ukradel žensko us-
njeno jakno, s tem pa lastnico
Mileno K. oškodoval za 4 tisoč
dinaijev.
West side story po naše
Kot najbolj napeta ameri-
ška kriminalka se je odvijal
dogodek izpred štirinajstih
dni. Glavni akter je bil voz-
nik Volkswagenovega pas-
sata Alojz Mlinarič iz Zgod-
njih Grušovelj 24.
Vinjen je v temi, brez priž-
ganih luči in v gosti megli
(vidljivost okoli 15^ metrov),
zganjal po cesti od Šempetra
proti Vranskem takšne vra-
golije, da je, po telefonskem
pozivu občana-očividca iz
Šempetra pridrvelo na po-
moč intervencijsko vozilo
Postaje milice Celje. Jožko
Mlinarič, vodja prometnega
sektoija PM Celje, ki je bil
v tem vozilu skupaj s sode-
lavcem Vinkom Skokom, je
pozneje izjavil, da se mu
v dvajsetletni praksi kaj po-
dobnega še ni pripetilo.
Voznik passata, ki je imel
ves čas vključen le levi sme-
rokaz, je vozil, kot da je vsa
cesta samo njegova: po levi,
pa spet po skrajni desni, pa
naenkrat spet po levem ro-
bu; skratka, vozil je nekak-
šen cestni slalom, za sabo pa
»držal v šahu« kolono avto-
mobilov, saj se ga, nepred-
vidljivega, kot je bil, nihče ni
upal prehiteti. To je bila
skrajno predrzna in nevarna
»igra« vinjenega voznika, si-
cer že dobrega znanca pro-
metnih miličnikov.
Vozilo Postaje milice je
cestnega akrobata dohitelo
v Latkovi vasi, a se mu je
enako godilo, kot vsem osta-
lim voznikom. Kljub zvočne-
mu signalu in svetlobnim
napravam se Mlinarič ni ho-
tel ustaviti, ampak je nada-
ljeval vožnjo v svojem slogu.
Intervencijsko vozilo, ki ga
je hotelo prehiteti in ustaviti,
je bilo na več mestih v veliki
nevarnosti, da zdrsne s ceste,
na regionalni cesti proti Mo-
ziiju pa sta se miličnika, tudi
za ceno morebitnega trčenja,
odločila, da Mlinariča na
vsak način prehitita in usta-
vita. Medtem je neko vozilo
za njima ves čas dajalo zna-
ke, ki so pomenili, da se ob-
čana v njem želita vključiti
v akcijo in pomagati. Naen-
krat miličnika zagledata, ka-
ko se to vozilo ustavi, iz nje-
ga skoči S.A. in teče za ne-
varnim passatom, ga dohiti,
sunkoma odpre zadnja vrata,
vskoči v vozilo in zategne
ročno zavoro. Pri umiijanju
srboritega voznika mu je na
pomoč priskočil še njegov
sopotnik R. H. Bitka s časom
in nevarnostjo je bila kon-
čana!
Alojz Mlinarič se bo moral
zagovarjati zaradi vrste stor-!
jenih prometnih prekrškov
in prestopkov, storil pa je tu-
di kaznivo dejanje preprečiš
tve dejanja pooblaščeni
uradni osebi. Miličniki so
predlagali tudi ponoven pre-
izkus Mlinaričevega teoretič-
nega in praktičnega znanja
cestno-prometnih predpi-
sov. Občana S. A,, ki seje po-
gumno vključil v akcijo, pa
najverjetneje čaka republi-
ško priznanje za hrabro deja-
nje, ki ga podeljujejo ob
Dnevu varnosti, 13. maju.
MARJELA AGREZ
POROČA
Izginila je tudi
lisička
Najprej je na oknu spalnice
odstranil kovinsko rešetko,
potem pa razbil okensko ste-
klo, da bi prišel v hišo Finko-
vih na Dobravi pri Slovenskih
Konjicah. Neznanec je pri tem
vlomu odnesel video rekorder,
barvni televizijski sprejemnik
in žensko jakno iz lisičjega krz-
na. Materialne škode je za 16
tisoč dinaijev, Finkovi pa od
25. maja dalje ne bodo več tako
mirno spali.
Težko poškodovana
starka
Do prometne nezgode v ka-
teri je bila hudo poškodovana
78-letna Jožefa Laharner iz
Hotemeža pri Radečah je pri-
šlo v nedeljo ob 13.55 uri.
Iz Sevnice proti Radečam je
peljal voznik osebnega avto-
mobila Anton Klenovšek, do-
ma iz Sevnice. Ko je pripeljal
v zaselek Hotemež, je v bližini
tamkajšr^je avtobusne postne
nenadoma stopila na cesto
omenjena peška, ne da bi se
prepričala, če je prečkanje vo-
zišča varno. Avtomobil jo je
podrl, pri trčenju oziroma pad-
cu pa si je poškodovala zlasti
rebra in glavo. Nemudoma so
jo prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Izlitje Etolovega
amonijaka
Okoli deset kilogramov
amonijaka se je v nedeljo zju-
tr^ izlilo v tovarni Etol Celje
v Škofji vasi.
Vzrok so odkrili na počeni
prirobnici na črpalki v tovarni-
ški hladilnici. Ker je amonijak
iztekal v interno tehnološko
kanalizacijo, se je pri tem nev-
traliziral. Kljub temu so stro-
kovnjaki opravili meritve vode
pri izteku v potok hudnjo, kjer
so namerili 9,5 enot ph.-faktor-
ja. Nadaljnje izlivanje so takoj
preprečili z zaprtjem ventilov,
s tem pa tudi še večjo material-
no oziroma morebitno ekolo-
ško škodo. Kakšnega pogina
rib v Hudinji ni bilo opaziti.
Spet pester gasilski teden.
Kar trikrat je zagorelo in za-
smrdelo iz smetiščnih kontej;
nerjev, dvakrat v Smrekaijevi
ulici in enkrat v Novi vasi. Sta;
novalcem očitno še vedno ni
jasno, da ogorki niso za v sme-
ti, res paje tudi, da jim pogosto
ni jasno tudi to, da so smeti
samo za v kontejner.
Pod kostanji 24 je bil požar
na tamkajšnjem travniku, ki
pa zaradi sezonskih in vremen-
skih razmer ni uničil morebit-
nih darov matere narave.
V	11. nadstropju na Pucovi
1 se je v enem od stanovanj
pojavil dim, ki je prihajal iz
prezračevalnega jaška. Ja, tudi
te reči je treba kd^pakdaj pre-
čistiti, za te reči pa imamo hiš-
ne svete, ne pa gasilce.
Dva lažna alarma: eden iz
Prodanega centra Kovinoteh-
ne, drugi pa z pediatričnega
oddelka Celjske bolnišnice.
Obe napravi bodo gasilci prija-
vili zaradi kršenja miru ob-
čanov.
V	bloku na Kajuhovi 11 so
gasilci odpirali nag^ivo dviga;
lo, na Milčinskega 14 pa vrtali
v ključavnico, ki je bila praV
tako trmaste narave. Na Mil;
činskega ulici so imeli celjski
poklicni gasilci ta teden še eno
delo: na številki 11 so v stano-
vanju zaprli vodo. Vodo, ka-
kršna je celjska, je res najbolj«
zapreti in jo primerno kazno-
vati.
M. A
DrŽava je ustanova, ki
ima vse razen srca
(Aristide Gabelu 187Ô)
Dolžnost je tisto, kar
zahtevamo od drugega
(A. Dumas 1803-1870)
fPolitika ni le znanost,
ampak tudi umetnost
(Otto von Bismarck
(1815-1898)
Življenje državnika je
polno laži
(G. I. Graves)