Težki časi nam narekujejo, da skrajno ekonomlsko izrabljamo svoje sile, bodisi mo< ralne ali materijalne. In vendar opazimo, da gre ponekod stremljenje še vedno ravno na* robe. V današnji številki prinašamo dvoje po« ročil, kar potrjuje našo trditev. Menimo namreč napovedani občni zbor Slovenske Šolske Matice in poročilo o občnem zboru Pedagoske contrale v Mariboru. Oboje društev ima iste cilje in iste na» loge, z razliko, da se eno omejuje izgolj na mariboirsko oblast, drugo pa vzdrzuje Slo= vence kot celoto in iz tega vidika resuje svoio pedagoško kulturno misijo. Ze v tem leži bolna kal, mimo katere ne moremo lti, da je ne bi vsaj ugotovili. Pokojmi ravnatelj Schreiner je začrtal Slovenski Šolski Matici obsežen program m prepričani smo, ako bi Slovenska Solska Ma» tica v polnem obsegu izvajala svojo nalogo, se nikdar ne bi pojavila potreba dragega pe* dagoškega društva v Sloveniji. Fafct je, da imamo danes dvoje pedagoških organizacij, ki se po pravilih in po programu knjeti. Za nas je važmo samo to, da se obe dru« štvi naslanjata na našo orgamizacijo ter iz tnje črpata moralno in materijalno zaslombo za svoj obstoj in delovanje. In iz tega ozira moramo iizpregovoriti, ker nam težiki časi narekujejo, da moramo skrajno ekonomicno izrabljati svoje moralne in materijalne sile. Organizacija daje obema svoje časo* pisje na razpolago, obe se naslanjatajia naša društva in črpati svoje materijalne dohodke iz našega člarustva; Slovenska Šolska Matica v obliki prostovoljnega pristopa poedvnih članov, Pedagoška centrala v obnki korporas tivnega pristopa celotnih društev. Obe dru* štvi imata v svojem programu izobrazbo članstva, obe prirejanje tečajev, obe kn]iz= nico za članstvo itd., itd Slovenska Solska Matica izdaja publikacije, Pedagoska cen* trala naipoveduje njih izdajo. Odsek za na* daljevalno šolstvo pov. UJU se z najvecjo vnemo, sistematičnostjo in z vso resnostjo udejstvuje na tem polju, Pedagoška centrala napoveduje isto. Ali imamo res toliko delavcev, da nimajo vsi prostora pri enem društvu za udejstvo* vanje? Ali nas je res toliko>, da ne more eno društvo .zadovoljiti potrebam po izobrazbi, po publikacijah itd.? Ali smo res tako mooni, da lahko žrtvujemo svoje materijalne in mo> ralne sile, denar, čas, delo itd. na obe straj ni? Ali je idejna razlika — morda — obeh društev tako kontrerna, da je nepremost« ljivo skupno delovanje in enotno deio na tem polju? Tako se mora vprašati vsak resen orga^ nizator in taiko se povprašuje tudi clanstvo. PreipTičani smo, da bomo komaj zbrali Ijudi za odbor Slovenske Solsike Matice. Ena izdaja publikacij bo morala trpeti, ali bo hi= ralo oboje. Clanstvo bo težko moralno, še manj pa materijalno vztrajalo na obe strani. O kaiki Bipecialni idejni boibi in nepremost^ ljivosti skupnega dela aii govora, dokler Slo= vemska Šolska Matica ni odbila sodelovanja kake struje, ki bi se hotela iidejstviti v nje* nem okvkju in po njenem pTOgramu in pra^ vilih. Želja vsega učiteljstva je, da se posveti z vso vnemo šoltsikim, pedagoškim in vzgoj^ stvenim problemom, da se šolsikorefoTmno delo prične v večjem stilu izvajati ter da do» bi učiteljstvo moono žarišče za to delo. Po= sebno sedaj je to želja učiteljstva, ko vsak dan v večji meri čuti, da se prosvetna uprava vedno bolj oddaljuje od čistih stremljenj pravega vzgojstva, to toliko bolj, kolikor y višji meri se pogreza v formalizem in parti« zanstvo ter s teh vidikov rešuje ta vpraša* nja. Ni pa še zatonil tu(di ideal skuipinega dela vseh kategorij učiteljstva in če dosled« no prezira ujprava to načelo, ga instinktivno vedno bolj čuti učiteljstvo in mu sledi ter ga hoče udejstviti ravno v pedagoških orga« nizacijah. Naša pedagoška organizaoija, pa naj bo »matica« ali »centrala«, naj tvori vez med učis teljstvom vseh ktegorij, tako da jo bodo lah= ko smatrale vse kategorije za uipravičeno raz= pravljati o piroiblemih vzgojstva in šolstva od najnižjega do najvišjega ter podajati avtori^ tatrvno mišljenje o tozadevnih vprašanjih s stališča slovensikega šolstva in vzgojstva, v kolikor ne spadajo vprašanja v področje sta« novskih organizacij. V tem pravcu mora iti smer razvoja in reorganizacije te korporacije. Kar je Snbijancem Glavni Prosvetni Savet, to naj bo nam naša pedagoška Matica. Zato mora biti privatna iniciativa moč« na, ne smemo cepiti svojih sil in jih ne tro« siti na dve strani, najmanj pa se smemo ipri skupnih kulturnih viprašanjih. deliti po pro« vincijalnih mejah in v tem slediti prosvetni upravi. Učiteljstvo želi slediti modemim izkns stvom, želi posvetiti vse svoje sile šoli in pro= sveti iz vidika in interesov naroda in držav* Ijanov — interes stvari in stanu pa zahtevata z ozkom na še vedno majhne naše razmere, da ne cepimo svojih energij. Nečemo ovirati dela, a višja sila — in* teres stvari in stanu — zahteva, da se vodi* telji na obeh strameh ozirajo na želje uči' teljstva.